la 27. julij
se bomo vedno s ponosom spominjali
V vrsto najpomembnejših dogodkov ki so bili v zgodovinskih dneh julijske vstaje 22. julija, sodi nedvomno vstaja proti okupatorju 27. julija v Kamniku in njegovi okolici.
Na ta dan 1941. leta so se dvignili delovni ljudje z orožjem v roki proti okupatorju in njegovim pomagačcin.
Stvarno in pravilno sestavljen načrt političnega in vojaškega vodstva kamniškega okrožja, ki je upošteval vse okoliščine, je dobil svojo potrditev.
Udarili sto tam, kjer je okupator najmanj pričakoval. Splošna vstaja, ki se je začela, je pognala zverskemu okupatorju strah v kosti.
Jasno mu je bilo, da se je začel organizirani odpor ljudstva. Ubral je dve taktiki. Nezaslišano wm je znašal nad ljudstvom, da bi zavrl razvoj vstaje, istočasno pa je bil prisiljen opustiti svoj široko zasnovani načrt preselitve naših ljudi v tujino. Začetek vstaje je vlival ljudem novega duha, duha poguma in zavesti, da niso sami in da jih brani oborožena pest slovenskih partizanov.
Danes ni več potrebno utemeljevati in dokazovati, da jlc bila vstaja proti okupatorju v bivšem kamniškem okrožju prva široko organizirana vstaja, ki se je razvijala po vnaprej izdelanem načrtu. To dejstvo je v številnih delih in dokumentih že dognano in dokazano.
Z revolucijo smo ustvarili trdno politično osnovo za naš vsestranski razvoj. Program Zveze komunistov Jugoslavije ter ustavi Socialistične federativne republike Jugoslavije in Socialistične republike Slovenije nam usmerjajo pot. začeto v narodnoosvobodilni vojni; so naše orožje za socialistični raz-
voj, za preprečevanje vseh možnosti odklonov in deformacij v našem družbenem življenju. Veliki uspehi, doseženi v povojnih letih na vseh področjih tudi v naši občini, so nam potrdilo, da smo na pravi poti.
Z razvojem delavskega in družbenega samoupravljanja se je spremenila tudi vloga občine. Postala je osnovna politična teritorialna organizacija samoupravljanja in osnovna družbenoekonomska skupnost prebivalcev tega območja.
V mesecu maju izvoljena občinska skupščina bo najpozneje v enem letu sprejetja ustave Socialistične republike Slovenije sprejela statut občine. V razpravi o njem bodo sodelovali vsi občani. V njem ho našlo svoje mesto dejstvo, da osnovo družbenoekonomskih odnosov v občini tvorijo svobodno delo človeka z družbenimi proizvajalnimi sredstvi, samoupravljanje v delovnih organizacijah ter svoboda in pravice človeka.
V občini se uresničujejo pogoji za delo in za uresničitev materialnih, kulturnih, socialnih in drugih potreb občanov. Uresničujejo se tudi temeljne funkcije, ki jih ima družbena skupnost na področju družbenoekonomskih razmerij pri usmerjanju in vsklajevanju go. spodarskega in družbenega razvoja, glede uporabe naravnih bogastev in drugih materialnih pogojev za dc»o, pri razvijanju materialne osnove občine, pri neposrednem vsklajevan ju individnualnih interesov s splošnimi družbenimi Interesi in pri urejanju vprašanj, ki imajo splošen pomen za razvoj občine.
Naj živi spomin na 27. julij 1941 z zavestjo, da si sami kujemo svojo srečnejšo bodočnost.
Izvolili smo luili republiške in zvezne poslance
Živahna predvolilna aktivnost v kamniški občini po izvolitvi občinske skupščine ni prenehala, pač pa se je nadaljevala s številnimi posvetovanji, sestanki in razgovori poslanskih kandidatov z volivci. Občinska skupščina je na prvi seji ponovno izvolila za svojega predsednika Franca Vidcrvola. Odborniki pa so izvolili tudi poslance za zbore delovnih skupnosti republiške in zvezne skupščine.
Poslanski kandidati so se na    delavci na posameznih podiročjiih. »kupnem  sestanku  /. ol>rms'kim    Doslej so se sestali na tok de-P^tienim aktivom dogovorili za    lovnii posvet že prosvetni delavci, »''"uram, po katerem naj bi po-    na katerem je sodeloval Ivo Tav-w>Kadi razgovori z volivci oziroma (Nadaljevanje na 2. str.)
SPOMENIK REVOLUCIJE V KAMNIKU
Za občinski praznik čestitajo vsem občanom
Občinska skupščina Občinski odbor SZDL Občinski komite ZK Občinski sindikalni svet Občinski komite ZMS Združenje borcev NOV
in uredniški odbor Kamniškega občana
Kako smo volili v naši občini
Volitve v občinsko, republiško in zvezno skupščino so v naSi občini lepo potekle in so se .)ih volivci udeležili v zelo lepem Številu. Zato je prav, da zvedo, kakšna je bila udeležba in kakšne odbornike ter poslance smo izvolili. Z udeležbo na volitvah nismo samo potrdili, kar smo napravili, ampak smo po prejšnjih razpravah o merilih, kakšni morajo biti bodoči odborniki in poslanci, glasovali tudi za nadaljnji razvoj.
2e ureditev in okrasitev volišč sta potrjevali posebno volilno vzdušje. Težko je reči, kje so bila volišča lepše urejena, kajti katerokoli volišče smo obiskali, smo občutili, da vsa tekmujejo med seboj. Krajevna organizacija SZDL na Mlaki je. n. pr., napovedala vsem voliščem na Ko-mendskem tekmovanje v ureditvi volišč in čimštevilnejšl udeležbi volivcev na volitvah. V Komendi. Mostah. Suhadolah in drugje so tekmovali, kje bodo postavili večje in lepše gorenjske mlaje. V Kamniku so podjetja postavila okusne slavoloke. Izredno lepo so uredili volišče rudarji rudnika kaolina v Crnl; skratka, na vseh voliščih so se volivci, ko so prišli volit, zelo ugodno počutili.
Prav gotovo pa zanima vsakega našega občana-volivca, kako so volili na  posameznih voliščih.
Udeležba na volitvah v Zbor delovnih skupnosti, ki so bile 24. maja, je bila 94,8 odstotna; najboljša v podjetju STOL - 98,4 odstotna, najslabša pa v skupini gradbenega podjetja Novogradnje in Slovenija-ceste - 82,5 odstotna (raztresena gradlllšča).
Udeležba na volitvah v občinski zbor, ki so bile 26. maja, Je bila 94,1 odstotna, v kmetijsko skupino pa 91 odstotna.
100 odstotno so volili na treh voliščih (Zgornji Tuhinj, Cešnjice in Rudnik).
Nad 95 odstotno so volili na 19 voliščih (Motnlk, Mali hrib, Nevlje, Mekinje - šola, Godič, Črna, Rudnik kaolina, Bistrlčlca, Stahovica, Mlaka, Križ, Podgorje, Smarca, Volčji potok, Duplica, Kamnik - gimnazija, Titov trg in Medvedova lil.).
Med 90 in 95 odstotno so volili na 18 voliščih (Spitalič, Golice, Laseno, Hruševka, Vrhpolje, Stranje, Tunjice, Breg, Klane, Komenda, Moste, Suha-
dole, Vranja peč, Kamnik - Titan, Kamnik - gimnazija, Kamnik - glasbena šola, Kamnik - Tunjiška cesta in Kamnik - kavarna.
Med 80 in 85 odstotno so volili na volišču Loke.
Med 75 in 80 odstotno so volili na 2 voliščih (Šmartno, Sela).
Med 70 in 75 odstotno so volili na enem volišču (Gozd).,
Za novoizvoljeno občinsko skupščino Je treba poudariti, da ima več žena, kot jih je imela prejšnja. Sedaj je v občinskem odboru 11 žena ali 19,6%, s čimer smo se močno približali okrajnemu povprečju; v prejšnji občinski skupščini pa sta bili samo 2 ženi ali 5%. Največ odbornikov (29 ali 52,27% Je starih od 36-45 let. Novi občinski ljudski odbor Je močno pomlajen z novimi odborniki in tudi po starostnem sestavu, kajti povprečna starost odbornikov obeh zborov Je 38 let (prejšnja 45 let).
Po šolski izobrazbi je 27 ali 49% odbornikov z osemletko in nižjo gimnazijo, 21 ali 37% s srednjo šolo, 2 ali 3% z višjo izobrazbo in 6 ali 11% z visoko Izobrazbo.
Članov ZB Je 31 ali 55% odbornikov.
Ves pregled kaže, da struktura novoizvoljenega občinskega ljudskega odbora ustreza strukturi gospodarstva in družbenih služb naše občine.
Prvo zasedanje novoizvoljene občinske skupščine je bilo 3. junija ob 100 odstotni udeležbi odbornikov.
Po verifikaciji mandatov so novoizvoljeni odborniki podali in podpisali svečano izjavo, da bodo nesebično in požrtvovalno delali za razvoj naše komune in vse naše skupnost*.
Prav je, da volivci poznajo ves občinski ljudski odbor in ne samo odbornika, k ije bil Izvoljen v njihovi volilni enoti, zato navajamo seznam odbornikov obeh zborov.
Izvolili smo republiške in zvezne poslance
(Nadaljevanje s 1. strani)
čar, kandidat za republiški kul-turno-prosvetnu zbor, zdrastveni delavci skupino s skupščino komunalne skupnosti za socialno zavarovanje, na katerem je sodeloval tudi kandidat za zvezni so-cialno-zdravstveni zbor Dante Ja-snič z Jesenic. Na teh razgovorih so obravnavali najbolj pereča vprašanja s svojih področij. Prosvetni delavci so opozorili na nekatero vprašanja v zvezi z mrežo osemletk in na problem napredovanja učencev; zdravstveni in socialni delavci pa so govorili o hitrejšem uvajanju preventivne zdravstvene službe in HTV službe v delovnih kolektivih; bolniški izostanki namreč še vedno naraščajo, tako da morajo nekateri kolektivi za izplačila nadomestil do 30 dni poseči že v sklad za osebne dohodke.
Številnim razgovorom poslanskih kandidatov z volivci se je pridružil tudi razgovor dr. Joža Vilfana, podpredsednika izvršnega sveta SRS in kandidata za organizacijsko politični zbor zvezne Skupščine, ki je volivcem, zbranim v dvorani kina »►Dom«, govoril o vlogi novih predstavniških teles, od občinske do zvezne skupščine.
Dr. Vilfan je posebej podčrtal nalogo družbenih organov v komuni, zlasti novih občinskih skupščin, katerih kvaliteta in vse-
bina dela bost,;i vplivali na nadaljnji družbenogospodarski razvoj komun. Posebno skrb bodo morale, po njegovem mnenju, nove skupščine posvetiti hitrejšemu reševanju problemov v družbenih službah.
Spričo vse hitrejše modernizacije naše industrije rastejo tudi potrebe po strokovnih kadrih. Zato bo v prihodnje skrb za hitrejši razvoj šolstva eno poglavitnih nalog družbene skupnosti.
Ob zaključku je dr .Vilfan dejal, da bo moralo biti pri reševanju vseh perečih problemov družbenih vprašanj zagotovljeno čim tesnejše sodelovanje med poslanci in volivci.
Tudi predstavniki delovnih kolektivov in samoupravnih organov bodo skupno s kandidatom za republiški gospodarski zbor govorili o gospodarskih problemih občine in posameznih delovnih kolektivov. Kandidata za republiški zbor republiške skupščine Tone Rovtar in ing. Bogdan Jesen -ko sta obiskala več predvolilnih zborov na podeželju, kjer sta imela z volivci razgovore o najvažnejših vprašanjih, ki so jih volivci postavljali na nedavnih zborih. Kmetje so se nos' !^no zanimali za program nadaljnjega razvoja kmetijstva in za nove predpise na področju zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev.
Odborniki občinskega zbora so: I
Bergnnt Avgust, 2. Gerbic Janez, 3. Hribar Jože, 4. Ipavec Stane, 5. Irt Gregor, 6. .Teras Pavle, 7. Juhant Janko, 8. Kadunc Jože. 9. Kern Maks,
10. Koželj Anton, 11. Letnar Stanko, 12. Matičlč Božo, 13. Ocepck Marija, 14. Omovšek Ivan, 15. Pančur Jurij, 16. Piki Jože, 17. Pire Stane, 18. Pi-skar Ivan, 19. Plahutnik Pepca, 20. Prelesnik Drago, 21. Spruk Franc, 22. Stiftar Anton, 23. Tomšič ing. Jelka, 24. Ulčar Anton, 25. Vavpetič Kari, 2«. Vode Ferdinand, 27. Vrhovnik Andrej ln 28. Završnik Milan.
Za 2-letno mandatno dobo so izvoljeni odborniki s števili 1, 3, 5 . . ., za 4-letno pa vsi s parnimi zaporednimi številkami.
Odborniki zbora delovnih skupnosti so: 1. Boršič Vera, 2. Dobnnikar Vinko, 3. Gorjan Anica, 4. Istenlč Anton, 5. Jerman Miha, 6. Konda Franc, 7. Lanc Savica. 8. Loskovšek Stane, 9. Marko Maksa,  10. Mihellč Valentina,
11. Pečevnik Jože, 12. Pestotnik Martin, 13. Pucelj dr. France. 14. Prijatelj ing. France, 15. Rot Srečko, 16. SavelJ Jože, 17. Sepec Franc, 18. Ste-blaj Slavko, 19. Svajger Boris, 20. Vegelj Martin, 21. Verdnik Marija, 22. Verstovšek prof. Zvone, 23. Vider-vol France, 24. Vidmar Sonja, 25. Vrankar Jože, 26. Zore France, 27. Zrnec Stanka,  28. Zupan Janez.
2-letna mandatna doba je prt vseh odbornikih s parnimi števili (2, 4, 6 . . .), 4-letna pa pri vseh z neparnimi zaporednimi številkami (1, 3, 5 . . . .).
Zaporedne številke odbornikov so istočasno zap. številke volilnih enot. Po dveh letih, oziroma po poteku 2-letne mandatne dobe, bodo volitve za oba zbora za polovico odbornikov, za drugo polovico pa po 4 letih.
Na skupni seji obeh zborov so predlagali za predsednika občinske skupščine Franca Vidervola. Odborniki   so  predloR  mprrjoll  v. nplnvznm
predsednik se jc zahvalil odbornikom za izkazano zaupanje, v imenu vse skupščine pa tudi vsem volivcem naše občine. Istočasno Je opozoril odbornike, da so prevzeli veliko odgovornost nasproti občanom, da so pred njimi v naslednji mandatni dobi velike naloge. Zlasti bo treba povečati materialno osnovo občine za ustvaritev pogojev za dvig ravni našega gospodarstva. Posebno skrb je posvetiti kulturi in prosveti. splošnemu varstvu, stanovanjski Izgradnji, pa tudi objektom, ki bodo služili varstvu otrok in raznim drugim gospodarskim in prosvetnim objektom, ki jih vseh ni moč našteti. Vse to bo storjeno, če bo celotni občinski odbor skupno z delavskimi samoupravnimi organi resno zagrabil za delo.
Občinski zbor je Izvolil za predsednika svojega zbora Jožeta Hribarja lz Zg. Tuhinja, zbor delovnih skupnosti pa Franca Sepca iz Duplice (podjetje Stol).
Izvoljeni sta bili tudi komisija za volitve In imenovanja ter komisija za statut.
Na drugi skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti so bili izvoljeni trije odborniki za okrajno  skupščino  v LJubljani,   in sicer
Srečko Rot, prosvetni delavec, direktor Zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku; njegova mandatna doba Je 4 leta; Gregor Irt, direktor podjetja »Kamnik« v Kamniku z 2-letno mandatno dobo in Miha Jerman, računovodja v tovarni »Titan-v Kamniku, tudi z 2-letno mandatno dobo.
Odborniki obeh zborov so izvolili tudi poslance za republiško in zvezno skupščino.
V republiško skupščino so bili izvoljeni: v republiški zbor Anton Rovtar Iz Kamnika, Bazoviška 4 in Ing. Bogdan Jesenko Iz Kamnika, Zupan-člčeva 4; v kulturno prosvetni zbor Ivo Tavčar iz LJubljane, v socialno zdravstveni zbor Mara Lukanc iz Kamnika, Zupančičeva ul.. v organizacijsko politični zbor pa Janez Hočevar iz Ljubljane.
S 95,9 odstotno udeležbo so volivci 16. Junija z referendumom potrdili republiška poslanca Antona RovtarJn ln ing. Bogdana Jescnka, s 96,4 odstotno udeležbo pa zvezno poslanko Valentino Tomlje.
Udeležba volivcev na voliščih za republiški zbor:
100 odstotna udeležba Je bila na S voliščih (Zg. Tuhinj, Črna, Mali hrib, Cešnjice, Rudnik); nad 95 odstotna udeležba je bila na 23 voliščih (Gozd-šola, Bistrlčlca, Meklnje-šola. Stanje. Godič, Mekinje, Golice, gimnazija. Mlaka, Nevlje, Stahovica, Duplica. Moste, gimnazija, Laseno, Kamnik-Titan, Podgorje, Motnik, Kamnik-Bunder. Hruševka. Smarca, Suhndole, Križ); med 90 ln 95 odstotna udeležba Je bila na 23 voliščih (Gozd-šola, Bistrlčlca, Meklnje-šola. Stranje. Godič, Mekinje, Golice, gimnazija, Mlaka. Nevlje, Stahovica, Duplica, Moste, gimnazija. Laseno. Kamnik. Nevlje. Stahovica. Duplica, Moste, gimnazija. Laseno, Kamnlk-Titan. Podgorje. Motnik, Kamnik-Bunder, Hruševka, Smarca, Suhadole. Križ); med 90 In 95 odstotna udeležba Je bila na 11 voliščih (Kamnik - Graben,   Kamnik - kavarna.
Vrtiofilk.    Jfnmnlli-imiiinv. „1*,.,.,,......
Volčji potok. Spitalič, Kamnik - glasb, šola, Vranja peč, Breg, Komenda. Tunjice); med 85 in 90 odstotna udeležba Je bila na 4 voliščih (Klanec. Sela, Šmartno. Gozd); med 80 in 85 odstna udeležba je bila v Srednji vasi.
V zvezni zbor pa: 100 odstotna udeležba Je bila na 4 voliščih (Zg. Tuhini. Mali hrib. Cešnjice, Rudnik); nad 95 odstotna udeležba Je bila na 31 voliščih (Gozd-šola, Bistrlčlca, Mekinje, Moste, Rudnik Črna, Laseno. Stranje, gimnazija, Godič, Duplica. Meklnje-šola, Golice, Nevlje, Stahovica, Podgorje. Smarca, Motnlk. Kamnlk-Titan. gimnazija. Mlaka, Križ. Hruševka. Kamnik - kavarna, Kamnik - Bundor, Spitalič, Suhadole, Karnnik-stan. skupnost. Vrhpolje, Kamnik-Graben Komenda. Vranja peč; med 90 in 95 odstotna udeležba je bila na 5 voliščih (Kamnik-glasb. šola. Volčji potok. Breg, Tunjice, Sela); med 85 in 90 odstotna udeležba je bila na 3 voliščih (Klanec, Gozd, Smarlno): med (¡0 1n 85 odstotna udeležba je bila v v Srednji vasl-Loke.
Tako so potekle volitve v naši občini ln podatki oziroma analiza kažejo, da so se volivci zavedali važno* stl tega akta, čemur so dali poudarek z visoko udeležbo na vseh voliščih.
Občinski odbor SZDL
Sklepi občinske skupščine sprejeti na 3. seji
Občinski zbor ln zbor delovnih skupnosti občinske skupščine, sta imela 10. 7. 1963 skupno sejo. Na dnevnem redu se jc zvrstilo kar 32 točk. To pa je opravičljivo, čc hoče občinska skupščina takoj pričeti temeljito delati. Ob vseh točkah dnevnega reda so odborniki živahno razpravljali, kar kaže, da bo nova skupščina dobra in izredno delavna. Najvažnejše, o čemer so  govorili  in sprejeli,  jc  bilo sledeče:
1. Odlok o določitvi in sestavi svetov občinske skupščine
Doslej Je bilo pri ObLO 15 svetov. Občinska komisija za statut Je zaradi
vse večje razvitosti delavskega in družbenega samoupravljanja predlagala, naj se posamezna sorodna področja združijo v enem svetu, zato (Nadaljevanje na 3; str.)
Sklepi občinske skupščine sprejeti na 3. seji
(Nadaljevanje z 2. strani) Ima sedaj, nova občinska skupščina le 8 svetov 7. 9 do 11 člani. Prvo polovico (minus 1 član) Je Imenovala občinska skupščina, drugo polovico (plus 1 *lan) pa bodo delegirale ustrezne delovne ln druge organizacije ter socialistična zveza.
Imenovani so bili sledeči sveti: 1. svet za splošne in notranje zadeve, 2. svet za družbeni načrt in finance, 3. svet za delo, industrijo ln obrt, 4. svet za blagovni promet, gostinstvo in turizem, 5. svet za kmetijstvo in gozdarstvo, 6. svet za komunalne, gradbene in stanovanjske zadeve, 7. svet za šolstvo, prosveto ln telesno vzgojo, 8. svet za socialno varstvo ln zdravstvo.
2. Odlok o občinski dokladl na dohodke od kmetijstva za leto 1963
Občinsko doklado bodo odmerjali po 4 lestvicah; po prvi Izrecno za ravninska območja, kjer so ekonomske in pridelovalne prilike najugodnejše, po drugi za srednje višinske predele, kjer so sicer dobre ekonomske, vendar težji pridelovalni pogoji, tretji za višinske predele s težjimi ekonomskimi (oddaljenost od tržišča) in pridelovalnimi pogoji, po četrti lestvici pa Je obremenjen gozd.
Obremenitev Je po teh lestvicah takale:
Osnova
i o i EI £; i
dO   30.000 40 27 7 1
Od   30.000 dO   50.000 42 29 9 2
od   50.000 do   80.000 45 31 11 3
od  80.000 do 120.000 48 33 13 4
od 120.000 do 160.000 51 3 15 5
od 160.000 do 200.000 54 37 17 6
Od 200.000 dO 250.000 57 39 19 6
od 250.000 do 300.000 60 41 21 6
od 300.000 dO 400.000 63 43 23 6
od 400.000 do 500.000 00 45 25 6
nad soo.ooo 70 47 27 s
Katastrske  občine  so porazdeljene
na osnovi tega ln predloga odbornikov takole:
I. lestvica: Podgorje, Križ, Kaplja vas, Nasovče, Moste, Suhadole, Smarca in Klanec (razen naselja Dobrava);
II. lestvica: Kamnik. Košiše. Mekinje, Nevlje (razen naselja Olševek), Stranje, Tunjice, Volčji potok (razen naselja Rudnik), Godič (razen naselja Brezje, Vodice, Kršlč) in Mlaka;
III. lestvica: Nevlje (samo naselje Olševek), Volčji potok (samo naselje Rudnik), Klanec (samo naselje Dobrava), Bistrlčlca, Cešnjice, Črna, Gozd. Hruševka, Veliki ln Mali hrib. Loke, Motnlk, Zg. Motnlk, Palovče, Podhru-ška. Pšajnovica, Spitalič, Šmartno, Tučna. Tuhinj, Znojile, Županje njive in Godič (samo naselja Brezje, Vodice. Kršič);
IV. lestvica: občinske doklade in celotni katastrski dohodek od gozdov, ne glede na katastrske občine oziroma vasi.
3. Odlok o uvedbi občinske doklade od dohodkov obrti, samostojnih poklicev ln premoženja za leto 1963
Občinska doklada bo predpisana po sledečih stopnjah:
I. za vse obrtnike in samostojne poklice, ki se ukvarjajo pretežno z ».služnostno dejavnostjo ter od premoŽenja po stopnji:
se plača občin, doklada po stopnji a) za uslužnostno obrt:
v %
100.000 2 150.000 2,5 200.000 3 250.000 3,5 300.000 4 400.000 4,5 600.000 5 800.000 5
Davčna osn.
1,000.000 1,500.000 2,000.000 2,500.000
b) za gostinstvo:
100.000
150.000
200.000
250.000
300.000
400.000
600.000
800.000 1,000.000 1,500.000 2,000.000 2,500.000 3,000.000
c) za odvetništvo:
100.000
150.000
200.000
250.000
300.000
400.000
600.000
800.000 1,000.000 1,500.000 2,000.000
v % 2
2,5 3
3,5 4
4,5 S
s
5 5 5 9 5
2. za vse obrtnike in samostojne poklice, ki se ukvarjajo s proizvodno obrtjo ter za vse ostale davčne zavezanec po stopnji:
Davčna osn. 100.000 150.000 200.000 250.000 300.000 400.000 600.000	se plača obč. doklada po stopnji 4 5 6 7 8 9 10
800.000	11
1,000.000	12
1,500.000	12
2,000.000	12
2,500.000	12
3,000.000	12
Za oba odloka	(pod zap. št. 2 in 3)
veljajo davčne olajšave za občinsko doklado kot po veljavnih predpisih, določenih za dohodnino.
4. Poročilo o izpolnjevanju družbenega plana in proračuna občine za obdobje Januar-maj 1963
a) Izvršitev družbenega plana v gospodarstvu:
Poročilo je zajelo samo podatke gospodarstva podjetij, katerih sedež je na območju občine Kamnik. Merilo prt ocenjevanju izvršitve plana je družbena bruto proizvodnja, ki je po prvih petih mesecih tega leta ugodnejša kot lanska. Po fakturirani realizaciji s 45,2 % (planirano 41,7 %) Je za 3,5 % nad planom. Ta podatek kaže, da bo letos izpolnitev plana ob prvem polletju, ne samo dosežena, ampak celo presežena, dočim Je bila lani za 3,9 % pod postavljenimi nalogami.
Fakturirano realizacijo prikazuje do konca maja znesek 6,9 milijarde dinarjev, kar Je za 1,7 milijarde dinarjev več kot lani v istem obdobju (lan! 5,2 milijarde din).
V primerjavi s celotno obvezo 15,2 milijarde dinarjev nam realizacija prvih petih mesecev kaže ugodno sliko, ki pa nas sicer ne sme uspavati.
Več prizadevnosti bodo morale gospodarske organizacije pokazati pri plačani realizaciji, ki mora biti letos po določilih plana enaka fakturirani realizaciji.
Največje dosežke glede na letni plan so po vrstnem redu dosegli v prvih petih mesecih nasproti predpisanim 41,7 %: tovarna kovanega orodja - 64 %,
»Titan- - 58 %, »Svit- - 54,8 %, Mo-delit - 52,5%, rudnik kaolina - 51,3%, tovarna usnja - 47,7 %, »Svilanit« - 44,3 odstotke. »Stol- - 41,9 %.
Druge gospodarske organizacije so nekaj pod 41,7 % fakturirane realizacije, najslabši odstotek izvršitve letošnjega plana v petih mesecih so dosegle panoge: trgovina - 28.4 %, komunalno podjetje - 33.8 %, kmetijstvo -34,1 % in obrt - 36,6 %.
Razveseljivo je, da je skupen porast fakturirane realizacije letošnjih prvih petih mesecev kar za 31,9 % večji v primerjavi z enakim lanskoletnim obdobjem, čeprav Je treba upoštevati, da gre del tega odstotka na račun povišanja cen.
Plan Izvoza se je do konca petega meseca zelo popravil in je za petmesečno obdobje le za 1,4 % pod danimi planinskimi nalogami.
Izvozni načrt sta presegli tovarna usnja in tovarna kovanega orodja, in sicer za 14,3% oziroma za 1,1 milijardo dinarjev.
Pod izvoznim načrtom so: podjetje »Kamnik- in »Titan« po 2 milijona dev. dinarjev (300 dev. din Je 1 USA dolar), »Stol- za 6,4 milijona, »Svilanit« za 12,5 milijona.
Od planiranih povprečno 5177 zaposlenih v prvih petih mesecih je bil plan dosežen z 99,5 %, kar je v primerjavi s povprečkom enakega obdobja v letu 1962 za 3,2 % več.
Neto osebni dohodki so povprečno 32.350 din; v gospodarstvu 32.000, v negospodarskih  organizacijah  35.280 din.
INVESTICIJE:
V gospodarske investicije so do konca maja vložili v družbenem sektorju gospodarstva 344 milijonov din (od tega 233 lastnih ln 111 milijonov din najetih sredstev), v negospodarske Investicije pa 74,4 milijonov dinarjev.
Po panogah gospodarstva so investirali v Industrijo 251,7 milij. dinarjev (od tega samo v Svllanitu 67,6 milij. in živilski industriji 49 milij.), v trgovino (Kočna) 3 milij., v gostinstvo 4,8 milij. ln obrt 14 milij., v komunalna podjetja 60,6 milij. (od tega za izgradnjo žičnice 44 milijonov ln za druge gostinsko-turistične objekte v zvezi z žičnico 14 milij.). b) Proračunski dohodki in izdatki: Skupno s prenesenimi sredstvi Je bilo v prvih petih mesecih 142,319.000 din dohodkov ali 44,1% celoletnega plana (322,5 milij. din).
Ce izvzamemo prenesena sredstva v znesku 32,944.000 din, Je bila izvršitev dotoka sredstev prvih petih mesecev v proračunu 123,215.000 din ali 38,2%, torej za 3,4% pod planom.
Proračunski izdatki so bili v skupni višini realizirani do 30%. tako da Je stanje na žiro računu po 31. 5. 1963 - 42.034.000. Od uporabljenih proračunskih sredstev Je bilo potrošenih za: prosveto in kulturo 26,4%. socialno varstvo 38,3%, zdravstveno varstvo 30,9%,  državno upravo  30,2%, komu-
nalno dejavnost 19,4%, dotacije 35.2%, obveznosti iz posojil in garancij 12.4%, obveznosti iz proračuna in proračunske rezerve 69,7%.
Po poročilu, ki ga je dal upravitelj prisilne uprave podjetja »Meso«, je občinska skupščina utemeljila, da se ukine prisilna uprava in je na predlog komisije za volitve ln imenovanja Imenovan za direktorja tega podjetja Blaž Podgoršek. Imenovana Je bila tudi 3-članska komisija za pregled kalkulacij stroškov v zvezi s predvidenim povišanjem cene govejemu in telečjemu mesu.
6. Skupščina je na tej seji potrdila tudi sklep delovnega kolektiva podjetja »Mleko« Kamnik o pripojitvi k podjetju »Ljubljanske mlekarne« Ljubljana. V ta sklep Je podjetje »Mleko« prisililo marsikaj, ln to: Ljubljanske mlekarne so že prej prevzele odkupna področja KZ Lukovl-ca; Agrokomblnat - obrat Križ ne dobavlja več mleka Kamniku, ker je vsa čreda krav mlekaric preseljena v Vodice, tretjemu dobavitelju mleka KZ Kamnik pa so Ljubljanske mlekarne nudile ugodnejše odkupne pogoje. Tako Je podjetje »Mleko« Kamnik stvarno ostalo brez zadostnih količin mleka, ki bi bile pogoj za samostojnost. Od odkupljenih 1,4 milij. litrov mleka na leto je tako odpadlo skoraj 1 milijon litrov.
S tem prevzemom bodo v prihodnje kamniško območje oskrbovale Ljubljanske mlekarne z zadostno količino pasteriziranega mleka, nekdanje podjetje »Mleko« pa se bo kot samostojni obrat specializiral za Izdelavo Jogurta ln drugih mlečnih napitkov, kar bo na voljo v kamniških mlečnih prodajalnah.
Neodvisno od te združitve pa lahko pričakujemo, da se bo cena mleku v maloprodaji dvignila, kajti zvezni predpis, ki Je pravkar Izšel, določa povišanje najnižje odkupne cene za mleko, nabavljeno v družbenem sektorju, od 10 na 14 dinarjev za ma-ščobno enoto.
7. Na tem zasedanju Je skupščina Imenovala večje število različnih komisij, disciplinsko sodišče in druge organe, ki so nujno potrebni za nemoteno delo skupščine v mandatni dobi.
8. Ob zaključku zasedanja je občinska skupščina potrdila tudi davčni račun ObLO Kamnik za leto 1862.
Od davčnega zaostanka 34,708.120 din je bilo v letu 1962 odpisanih na osnovi pritožb in prošenj 10,019.909 din davčnih dajatev.
Razprava, s katero Je večina odbornikov pripomogla k uspešnemu delu skupščine, Je bila živahna in je že sedaj pokazala, da bosta oba zbora krepko in z velikim interesom močno posegala v nadaljnji razvoj naše komune.
Občani-volivci, ki smo jih volili, to želimo in od njih tudi pričakujemo.
Uspel ustni časopis na Duplici
Novinarji RTV Ljubljana so priredili v kiinodvorani na Duplici zelo uspel ustni časopis. V njem. so sodelovali tudj kandidati za republiSke poslance v kamniški občini, Mara Lukanc, Tone Rovtar in Rado Jamnik. V razgovor p aktualnih družbenih in gospodarskih vprašanjih občine pa so poleg predsednika občine Franca Vidervola posegli še pred-stavnniki turističnega društva, zavoda za izgradnjo žičnice, občinske zveze za telesno vzgojo in drugi.
Volivci, ki so do kraja napolnili dvorano ,so z zanimanjem prisluhnili tudi besedam Draga Ko-šmrlja, zunanjepolitičnega komentatorja RTV Ljubljana, ki je odgovoril na nekatera njihova vprašanja. Ta so v glavnem zade-
vala pomen nedavne konference afriških držav, naše odnose z Indonezijo, naše gospodarsko sodelovanje z ZDA itd.
V razgovoru s predstavniki gospodarskega indružbenopolitične-ga življenja občine so poslušalci izvedeli vrsto zanimivih stvari, med drugimi tudi odgovor na vprašanje, kdaj bo začela obratovati žičnica na Veliko planino. Dušan Rauter, direktor zavoda, je menil, da bo gondola popeljala prve izletnike na Veliko planino letošnjo jesen.
Ustni časopis je v celoti uspel. Za to sta poskrbela tudi pevca Barbara Jarc in Nino Robič ob spremljavi ansambla Jožeta Kam-piča. Splošno mnenje obiskovalcev je bilo, da bi morale biti take prireditve pogostejše.
85 < t)
m
o
«0
S
<
Modernizacija proizvodnje in problemi tehnične inteligence
OBČINSKI KOMITE ZKS IN OBČINSKI SINDIKALNI SVET STA SKUPNO Z ODBOROM D IT RAZPRAVLJALA O PROBLEMIH MODERNIZACIJE PROIZVODNJE IN S TEM V ZVEZI O VLOGI TEHNIČNE INTELIGENCE V NASlII GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH.
2 <
O
ca
O
K
03 »-»
K S <
Modernizacija proizvodnje in problemii tehnične inteligence so neposredno vezani na razvoj gospodarstva in predstavljajo bistveni element hitrejšega razvoja našega gospodarstva, s tem v zvezi pa tudi življenjskega standarda naših ljudi. Ce bežno preletimo razvoj gospodarstva v naši komuni, lahko ugotovimo, da še pretežni del naše industrije proizvaja na obrtniški, zastarel, nemoderen način, kar povzroča relativno nizko produktivnost dela in konservativni odnos do vseh novih dosežkov oziroma zahtev moderne proizvodnje. Slabo razvite proizvajalske sile, slabo razvita materialna osnova povzročajo mnoge probleme v socialni strukturi naše družbe, kar dobiva svoj izraz v raznih tendencah, ki izvirajo iz tega (primitivizem, uravmilovske in centralistične tendence.
Ob spoznavanju družbenih procesov pri nas stopajo na področju gospodarstva v ospredje vpra-nja planskih nalog in vsi činite-lji, ki vplivajo na hitrejše in učinkovito povečanje proizvodnje ter ostalih gospodarskih aktivnosti. Produktivnost je namreč tisto osrednje vprašanje, od katerega je odvisen dvig materialnih in kulturnih pogojev za življenje in delo naših ljudi, kar pa je tudi bistvo socialistične gospodarske politike. Da bi lahko pospešili gospodarsko ra^t. moramo racionalno izkoriščati obstoječe produkcijske zmogljivosti, čedalje večjo racionalizacijo poslovanja in izboljšati organizacijo dela. Zato moramo predvsem z obstoječimi materialnimi, tehničnimi, kadrovskimi in organizacijskimi silami kar na i hitreje priti do čimboljše proizvodnje in čimvečjih proizvodnih rezultatov. Modernizacija proizvodnje pomeni sodobno organizacijo dela (večje produktivnosti ne bo mogoče reševati samo z investicijami, temveč tudi boljšo organizacijo dela. sodobnimi tehnološkimi procesi, odkrivanjem notranjih rezerv, pa tudi « kooperacijo i" specializacijo proizvodnje), prav tako pa tudi s sc-dobno organizacijo v pripravi dela, ki bo zagotavljala tudi racionalno izrabo surovin. Z organizacijo raziskovalnih laboratorijev in institutov v proizvodnji ter z organizacijo razvojnih oddelkov bo mogoče modernizirati tehnološke procese, ti pa so neposredno pogojeni z raziskavami perspektive razvoja podjetja, realizacijo proizvodnje, znanstveno analizo tržišč itd. Modernizacije proizvodnje si namreč ni mogoče zamišljati brez modernega tehnološkega procesa, brez znanstveno raziskovalnih oddelkov, laboratorijev in podobnega, brez specializacije in raznovrstnih oblik združevanja. Cilj je cenena velikoserijska proizvodnja Večina tudi večjih industrijskih podjetij nima solidnih razvojnih laboratorijev, ki bi delali na takem nivoju, da bi lahko uvajali nova znanstvena odkritja in rezultate znanstveno raziskovalnega dela v tehnološki proces oziroma da bi lahko z raziskovanjem sami odkrivali nove postopke.
Danes mnogo govorimo o moj-
strski mentallteti v proizvodnji. Mislimo, da je pravilneje, če govorimo o obrtniških stal išči i h v proizvodnji. Nikjer ni rečeno, da je marsikdaj lahko tudi inženir, ki pride s fakultete, posebno še, če je pouk na univerzi premalo približan potrebam našega gospodarstva, nosilec obrtniške menta-lsitete. Zato ne velja, da so nosilci obrtniške men tali tete samo mojstri. Mislimo, da smo v takem položaju, da bi delali krivico mojstrom, če bi o njih nepravilno govorili, saj so tudi mojstri soudeleženi v proizvodnji. V primeru, da je nosilec obrtniške mentalitete samo mojster, se kaže to na ozkem področju, kadar pa je nosilec inženir, se kaže to na širšem področju. Kaj narediti v takem položaju? Rečeno je, da iimamo nizek nivo proizvajalnih sil, preživela pojmovanja o 'poslovanju podjetij, da smo pred tem, ko je proizvodnja prevelika za domači trg in smo na inozemskem tržišču s svojo proizvodnjo ne-konkurenčni. Mislimo, da nam je vsem jasno, da je rešitev predvsem v uvajanju serijske in veli-koserijske proizvodnje. Zato moramo usmeriti vse napore v študij proizvodnih procesov in proizvodnje kot celote. Vemo, da imajo po svetu precejšnje izkušnje z organizacijo proizvodnje in zakaj jih ne bi poskusili pribt-K<irHU tudi našim razmeram.. Cc postavimo organizacijo proizvodnje na industrijski način, kjer je delitev dela izredno podrobna, ne more biti več prostora za individualno obrtniško proizvodnjo. Značilno za obrtniško proizvodnjo je predvsem, da dela mojster po svojem občutku, dočim se je treba v industrijski proizvodnji držati delitve dela, toleranc, rokov, kvalitete in cene. Ce postavimo v naši proizvodnji tako orientacijo, potem tudi mojster ne more delati drugače, kot da se vključi v industrijski proizvodni proces. Slabost je v tem, da imamo premalo ljudi, ki bi razumeli, kako, n. pr., organizirati serijsko in veli k ose ri j s ko proizvodnjo. Res je tudi to. da ne moremo vsepovsod organizirati serijske in velikose-rijSke proizvodnje in bomo še individualno proizvajali tam, kjer ni takih pogojev; toda povsod tam, kjer bi lahko in kjer se le da uvesti, moramo organizirati moderno serijsko in velikoserij-sko proizvodnjo.
Perspektiva posameznih podjetij se kaže v pripravljenosti in sposobnosti, da z lastnimi silami prodirajo in konkurirajo na 'svetovnem trgu. Sele na tej osnovi kakšno podjetje lahko postavlja problem svojega lastnega razvoja, kot problem: komune. Seveda se pri tem poveča odgovornost tehnične inteligence v proizvodnji. Vedeti bomo morali, kakšna je produktivnost, kvaliteta in estetska stran proizvodov in podobno ter proizvodnje iste panoge v svetu. Vse to zahteva od naših strokovnjakov, da se stalno strokovno poglabljajo in iščejo pomoč ter vse potrebne usluge od znanstveno raziskovalnih zavodov, institutov in podobno.
Sel o potem, ko 'bodo laboratoriji .razvojni oddelki in instituti
v proizvodnji zasnovani tako, da bo lahko industrija dajala potrebne naloge sama sebi in raziskovalnim institucijam, bomo lahko govorili o uspešnem vključevanju znanosti v proizvodnjo. Podjetja, ki so še na stopnji obrtniškega sistema dela, ne čutijo potreb po znanstveno raziskovalnih oddelkih miti po delu znanstveno raziskovalnih zavodov. Najslabše jo to v tistih podjetjih, kjer se je ta miselnost ukoreninila tudi v organih delavskega samoupravljanja. Prav v takih podjetjih še vedno ne zaposlujejo dovolj tehnične inteligence, največkrat pod vplivom mišljenj, da bi se potem zaradi njihovih visokih dohodkov znižali osebni dohodki proizvajalcev. Niti malo ne računajo s tem, da se lahko le z zaposlovanjem primernega števila tehnične inteligence modernizira tehnološki postopek in končno tudi življenjski standard vseh.
Nedvomno je tehnična inteligenca doslej ogrpmno prispevala k razvoju našega gospodarstva. Aktivnost tehnične 'inteligenco smo večkrat ocenjevali pavšalno, da niso družbeno aktivni in podobno. Analiza ankete strokovnega kadra, zaposlenega v naših gospodarskih organizacijah, govori prav nasprotno. Pretežna večina tehnične inteligence je vključena v organe delavskcffa in družbenega samoupravljanja ter je voljna sodelovati tudi v organih in svetih ljudskega odbora. Novoizvoljena občinska skuoščina je pri sestavi svetov upoštevala to željo tehnične inteligence in io vključita v delo občine, Ne ter.1i mo, da postaiajo strokovninlk-i- aktivisti, vendar morajo poznati družbeno upravljanje, industrj i-sko psihologijo in nodobno. To je potrebno pri njihovem (Mu, saj se srečujeio z liudmi. Podjetje ni samo tehnološka enota, ampak je proizvodno ekonomsko in sociailno praivno telo. Strokovnjak v proizvodnji mora torej računati z vsemi čini tel j i in jih poznati.
V Sloveniji je od skupno 8740 inženirjev vključenih v proizvodnjo 1371 inženirjev. Od1 11.499 f.-i-kultetmo izobraženih strokovnia-kov 'jih je v industri K zaoosVnih knir je približno 28 odstotkov. Glede tega smo v Sloveniji znatno pod jugoslovanskim povprečjem (jugoslovansko povprečje ie 3.8.. slovensko povpreč-ie pa 2.7). Zaradi tega se postavlja vprašanje, ali ie razmerje zaposlenih strokovnjakov v razvojnih institucijah in proizvodnji res oktimnlno razmerje rrlodo na razpoložljivo število kadrov. Zahtevati neko administrativno preme-ščanie ljudi bi bilo nesmiselno. Menimo, da bomo drugačno razmerje lahko hitro dosegli predvsem s pravilno materialno' ■tl-mul.aaijo, z nadaljnjim in hitrejšim formiranjem kadrov in odlnn-som do mjlih. Da bi posneli i ta proces, bomo morali s'l rokovno izpopolnjevati operativni kader v podjetjih, kajti, če bomo pričakovali rešitve samo z univerze, potem bomo predolgo čakali na rošiW problema kadrov S kadri, ki iih imamo v nodietitih. bomo morali delati, da bodo snoznalj modemo organizacijo proizvodnje. Se vedno imam^> nokni podjetij, ki še dan^s d^laio brv tehnične dokumentacije in rnd^bno čeorav so to immirn stvari, ki <ao nnftnnhn.o ^a modelno oroi^odln io Vse to moramo ior»t narediti saj je to osnova m sodobno noslova nje gospodarskih organizacij.
Tudi integracija bi morala vplivati na večjo produktivnost in cenejšo proizvodnjo, na boljši položaj proizvajalca. Morala bi nastati na osnovi spoznanja kolektiva, da je povezovanje nujno zaradi objektivnega položaja podjetja v pogojih blagovnega gospodarstva. Ker pa je trži šot! pri nas z raznimi ukrepi, ki niso vedno ekonomski, cesto deformirano, je zato objektiven ekonomski pritisk pogosto močno oslabljen, zato je potrebno angažirati subjektivne sile, toda ne samo tiste izven pod-jelja, ampak predvsem ljudi v podjetju samem. Prav tu Večkrat naletimo na težave pri vodilnih ljudeh v podjetju ker enačijo svoj položaj z integracijo, ne vidijo pa v integraciji boljšega položaja celotnega kolektiva (v naši komuni imamo 3 lesna, 3 kovinska in 3 kemična podjetja). Da bi opravičili svoj obstoj, nastopajo z raznimi napačnimi pojmovanji in izjavami, s tem povzročajo zmedo še pri drugih zavestnih čjniiteljih v podjetju. Lahko ugotovimo, da nekatera, podjetja nabavljajo prav take stroje, ki jih v sosednem podjetju ne uporabljajo nitll 1/3 proizvodnega časa, kar nedvomno povzroča večje proizvodne stroške, saj je tudi element amortizacije sestavni del lastne cene proizvoda. Ali bi ne bilo pametneje, da bi taka sredstva, ki jih trosijo na tak način, raje uporabili za modernizacijo proizvodnje in izboljšanje tehnoloških postopkov? Ljudski odbor kakor tudi organi upravljanja in drugi družbeni organi bodo morali temu vprašanju posvetiti večjo pozor-
|(,..f   L..1M0 »icor *l«>l,»rn ^....'iii
progresivnemu razvoju naše občine, i i i
Nov poiložaj, ki je ustvarjen z naglim industrijskim razvojem občine, te probleme še zaostruje; zaostruje problem izvoza, ker ni perspektiven samo problem iž» ravnave plačilne bilance, t. j. neposredna naloga, ampak zahteva bistvene spremembe gospodarstva in predvsem drugačno miselnost. V tem je pravilen odnos do tehnične inteligence večkrat merilo za napredek in torišč«1 siponadov med staro obrtniško miselnostjo in zahtevami moderne Industrijske proizvodnje. Pri tem imajo izredno pomembno vlogo organi družbenega upravljanja in druge diružbenopolitičnc organizacije ter strokovna društva in adruže nja. Tehnična inteligenca, vsi vodstveni organi podjetij in komune morajo ob tei modernizaciji industrijske proizvodnje in vklill-čevanju v mednarodni trg približati proizvajalcem problem oroiz-izvodnje ter jim dajati dejanske možnosti za odločanje. Brez loga ne bomo imeli trajnejšo podpore kolektiva, ker bomo sicer krenili tehnokraitske težnje, po dirurf strani pa utrlevali mezdno rrnem-l.i.litolo. Truditi se bo treba, da bodo organi samoupravljanja neposredno ziboljševali svoje delo. da bodo n.iihove odločitve in sklepi rezultat vse večje družbeno, ekonomske, politične fin splošne razgledanosti ter aktivnosti.
Naš sistem socialistične demokracije, katerefa temelj je delavski razred, ustvarja pogoje svobodnega dela. Iz tega spoznanja izvira naše veliko zaupanje v ljudi, v človeka-proizva ialea. v socialist ione sile. Stvar socializma rvwtaja vsak dan bolj last vodno širšega kroga državljanov, ki so z lastno materialno zavo+ostjo neposredno povezani z njim.
Srečanje »Mladost nas druži« v Kamniku
Neke nedelje v mesecu juniju je bilo v Kamniku že v zgodnjih jutranjih urah »clo živahno. Kako tudi ne. saj so drug za drugim prihajali avtobusi iz Novega mesta. Cerknice in Ribnice, polni vedrih, nasmejanih obrazov, okrašeni z zelenjem in zastavicami. Pripeljali so mladino na tradicionalno srečanje, ki je bilo to pot v Kamniku.
minske diplome, predstavniki občinskih komitejev pa velike pisane kamniške majoliike..
Kmalu po končanem programu so avtobusi 7. gosti že brneli proti
nju, ki so ga zelo okusno pripravili mladinci iz Kamniške Bistrice. | ,
Zadovoljni z lepim izletom,, so se udeleženci shoda proti večeru spet vrnili v Kamnik, odkoder so po razigranem plesu na terasi restavracije Doma odpotovali. Roke stotine mladih ljudi, ki so v tem dnevu navezali  številna medae-
Pred spomenikom Revolucije se je zbralo prek 500 mladih, ki jih je razen predsednika Obč. komiteja ZMS, pozdravil tudi predsednik občine France Vidervol.
Na železni ograji nad Samčevim predorom je .slonelo 20 deklet in fantov z oranžnimi trakovi na rokah. »Mi smo vodiči", so hiteli pojasnjevati, »razkazali bomo našim prijateljem turistične in kulturne znaimeinitosil i našega mesta.«
Po končani slovesnosti pred spomenikom! so mladi gostje odšli na številna športna tekmovanja. Pomerili so se v streljanju, odbojki, namiznem tenisu in šahu. Seveda niso tekmovali za točke, pač pa zato, da pokažejo, ka-je razvita med 'mladino športna <li javnost.
Ostali mladinci pa so se razdeliti po skupinah, ki so jih prizadevni mladi vodiči popeljali na Mali grad, Stari grad, v Sadni-ka-rjev miuzej, v zgodovinsko knjižnico v samostanu in drugam.
Pridružili smo -se skupini, ki je najprej odšla na ogled razvalin in kapelice na Malem gradu. V tej skupini sta bila tudi dva gosta iz Zdim žene arabske ire publike. Mlade je zlasti zanimala zgodovina Malega gradu. Kapelico, ki je redek zgodovinski spomenik te vrste pri nas, so si obiskovalci, žal, lahko ogledali Le od zunaj, ker je bila zaklenjena.
Po ogledu Kamnika so se gostje okrepčali v restavraciji Titan in se nato zbrali v veliki dvorani Doma, kjer jc bila prireditev »Mladost nas druži«. Vrsto zabavnih točk, od popevk, kjer ni manjkalo tudi tvvista, pa do humoristov, so prispevali Kamniča-ni, Corkničani in Novomeščani. Res pester program, ki ga je nabito polna dvorana mladih poslušalcev večkrat prekinjala /. navdušenim aplavzom.
Pred zabavnim delom programa .so vsi tekmovalci na dopoldanskih tekmovanjih prejeli spo-
Ob stoletnici šole v Nevljah
Sedaj ni več težko najti šole v Nevljah, v tej prijazni vasici pod obronki Kamniških planin. Visoka, svetla stavba sredi drevja nam *e od daleč pokaže pot. Čeprav se je ura nagibala proti večeru, ko smo sie tisiluv.ili .pred šolo, .ie bilo v njej in okrog nje še vedno ži-
spravljalc, pometale sobe; skratka, šola je bila podobna pravemu mravljišču.
— Res pridni so ti naši va.šča-ni! Ko bi videli, kakšen kup ženil je ni gramozu smo imeli šc pred dnevi tu za šolo. danes ga ni več, vse so pospravili vaščami
Udeleženci proslave 100-lctnicc šote v Nevljah med govorom Vinka Dobnikarja, preds. obč. odbora S /1)1,
vahno. Kako tudi ne. V nedeljo bodo slovesno odprli razširjeno in prenovljeno šolsko zgradbo, hkrati pa bodo .praznovali tudi 100-letnico' šole in ob tej priliki odr-'knil.i sporni nsiko plošča padlim borcem s tega območja.
Sredi dola smo zmotili prijazr nega šolskega upravitelja Cirila Merčuna in ga zaprosili za krati k razgovor.
— Samo trenutek, do mizarja še skočim, — je, bil prijazen odgovor. Ko se je vrnil, smo se zapletli v zanimiv .pogovor o delu in življenju na neveijski šoli.
— Kot vidite, imamo dela čez glavo, če hočemo, da bo nedl I .i s'ka slovesnost čimbolje uspela. —
Res, na vseh oknih je bilo polno deklet, ki so čistile stekla, po-
s prostovoljnim: delom, — je zadovoljno pojasnil upravitelj. — Pravite, da letos teče že deseto leto, odkar ste začeli razširjati in obnavljati to zgradbo?
— Da, tako je, vendar ne bi bilo slabo če, preden se kaj več pomenimo o samem, poteku gradnje, pogledamo malo v šolsko kroniko. Ta nam pove, da so si prvi šolarčki v Nevljah nabirali znanje leta 1863, torej pred sto leti. Do leta 1905 je bil pouk v mežnariji. To leto pa so Nevelj-eani zgradili pritlično šolo z dvema majhnima učilnicama, ki je skoraj petdeset let, talko .kot je bila, morala zadostovati vsem potrebam, Leta 1954 pa so vaščami dalj pobudo za razširitev šolskih prostorov. Tako smo začeli. Sred-
Udclcžcnci shoda »Mladost nas druži« pred spomenikom revolucije
Kamniški Bistrici, kjer so si ogledali znamenite rokovnjaške luknje, izvir Bistrice, Predaselj in ostale znamenitosti. Manjkalo ni tudi prašička, pečenega na raž-
bojna prijateljstva, so mahale v pozdrav gostiteljem — kamniškim mladincem: »Na svidenje prihodnje leto v Novem mestu!«
F. S.
strva, ki jih je prispevala občina, so se bogato pomnožila. Vaišeaini so poleg lesa prispevali več tisoč prostovoljnih delovnih ur. Vrednost opravljenih del in gradbenega materiala zato daleč presega 1(> milijonov, ki smo jih dobili i/, občinskega proračuna. —
Res so lahko ponosni na opravljeno delo.
Neveijski šolarčki so dobili še eno veliko, svetilo učilnico, delavnico za tehnični pouk in vrsto ostalih prostorov. Lani so kupili tudi televizor, ki ne služi samo, šoli, pač pa je namenjen tudi ostalim vaščanom. Zvedeli smo tudi, da je tovarna kovanega orodja, ki ima .patronat nad to šolo, poskrbela za orodje in opremo delavnice za praktični pouk. Res, posnemanja vreden primer.
— Ko proslavljate stoletnico šole, se boste prav gotovo spomnili nekdanjih učiteljev in učencev, ki so obiskovali to šolo.
— Seveda, vse nekdanje učitelje in učence smo povabili na nedeljsko proslavo. Med najholj znanimi učenci so Polde Mihciič, slikar iz Litije, Tone Doiinšek, profesor glasbe v Radovljici, Ivan Dornik, pesnik, novelist in profesor slovenščine, in še nekateri. —
Odlikovanja za praznik borca
Za praznik borca so bile po sedežih vseh krajevnih organizacij v občini prisrčne slavnosti. Izročili so odlikovanja večjemu številu borcev in aktivistov NOB. Najvišje odlikovanje v naši občini — partizansko zvezdo — je prejel Stane Boršič; Berto Kodrič in Frac Hribar - Lovro pa odlikovanje Bratstva in edinstvu.
I. Z.
— Kako dolgo pa vi živite v tem kraju? — nas je zanimalo.
— Trinajst let bo letos septembra. Se leto dni, potem pa v pokoj. — V zasluzeni pokoj, naj pristavimo.
Ni bila namreč lahka prehojena pot tega pedagoga in vsestranskega družbenega delavca. Iz Peč pri Moravčah, kjer je bilo njegovo prvo službeno mesto, je Ciril Merčun po izselitvi v Srbijo odšel« v partizane. Iz teh časov m.u je najbolj v spominu pohod z 11. krajiško brigado iz Srbije na Koroško. Po osvoboditvi ga je pot zanesla v Kamno gorico pri Radovljici in od tod nazaj v Peče, kjer ga je čakala požgana šola, potrebna čimprejšje obnove. Kmalu nato je kot poverjenik za prosveto prišel na OLO Kamnik, od koder ga je ljubezen do pedagoškega dela potegnila spet med učence, to pot na osnovno šolo v Nevlje.
Skromen in požrtvovalen, kot je, nerad govori o svojih uspehih. Vendar vedo o njem veliko dobrega povedati njegovi učenci in vaščani. Pravijo: »Tovariš Merčun zgrabi za vsako delo.« Ni se ustrašil lopate, ko so gradili šolo, biti je moral nabavljač, polir, organizator, skratka duša prizadevanja, da bi Neveljčani čimprej dobili lepšo šolo. Zato so mu vsi hvaležni in mu radi poma-•gajo.
Nismo hoteli upravitelja Merčuna predolgo muditi. Po ogledu lepih, svetlih šolskih prostorov, katerih okna krasijo pisani za-bojčki s cveticami (spet delo učencev in vaščanov), smo se poslovili od. prijaznih Neveljčanov in upravitelja Cirila Merčuna, ki je spet prijel za delo. Treba je opraviti še veliko drobnih opravil, da bi imela šola v nedeljo, ko bo velika slovesnost, čimlepši izgled.
Čestitkam ob pomembnem dogodku in jubileju, ki ga slavijo Neveljčani, pa se pridružuje tudi naš list! <-lj)
<
O
m
o
t-i
w
S <
Pionirji na kurirskem pohodu
z <
o m o
«
M
<
S!
Naši pionirji so se v proslavo Dneva mladosti udeležili pionirskega pohoda z naslovom »Kurirč-kova pošta«, ki sta ga priredila uredništvo Kurirčka in republiški odbor za proslavo Dneva mladosti.
Naši pionirji so nosili kurirčko-vo pošto v torbi z voščili tovarišu Titu.
borbe v svojih krajih, kakor so jih slišali pripovedovati.
Ob prihodu v našo občino so pošto prevzeli na javki motniški pionirji in jo nato na drugi javki izročili kurirju sosednega odreda. Tako je prehajala pošta od jav-ke do javke, iz rok v roke po Tuhinjski dolini.
Pot kurirjev pa ni bila lahka.
Pohod se je pričel v Celju in zaključil v Ljubljani. Kurirji posameznih odredov na šolah so predajali kurirčkovo torbo na določenih javkah. Vsak odred je ob predaji potrdil prevzem v kurirskem dnevniku, podpisal voščilo, v torbo pa vložil v zaprti kuverti pismene sestavke pionirjev, v katerih so ti opisovali različne dogodke   iz narodnoosvobodilne
Treba je bilo premagovati različne zapreke, izbirati tajne poti in se izogibati zasedam. Toda naši junaSki in iznajdljivi pionirji so se rešili vseh težav.
Srečno je torba prepotovala našo občino in bogato založena z dopisi, krenila k cilju v Ljubljano, kjer jo je prevzel: predsednik ZB NOV Slovenije.
Pionirji pa .se niso izkazali sa-
Praznovanje dneva borcev v Kamniku
V počastitev 4. julija — Dneva borcev — je Združenje borcev NOV občine Kamnik priredilo v posameznih krajih občine več spominskih svečanosti.
Ob tej priliki so podelili tudi odlikovanja številnim zaslužnim borcem in tistim državljanom, ki so s svojim delom v revoluciji in pozneje v izgradnji naše socialistične Jugoslavije prispevali svoj delež.
Tako se je zbralo v Kamniku v mali dvorani «Doma« na dan pred praznikom prek 100 članov ZB, ki jim je predsednik občinske ljudske skupščine Kamnik France Vidervol izročil odlikovanja, katere je podelil predsednik Republike, in s zahvalil vsem odUikovancem za prizadevanje in pomoč pri izgradnji socialistične Jugoslavije.
Mladinke kamniške gimnazije so recitirale parizanske pesmi, pel pa je tudi oktet Solidarnosti.
Iz govora posnemamo, samo nekaj misli, ki jih ne smemo prezreti tudi po toliko letih.
4. julij — Dan borcev — je eden naših najlepših vsedržavnih praznikov. To je dan, ki smo ga posvetili vsem tistim junakom, ki so za svobodo, edinsvo in bratstvo jugoslovanskih narodov dali vse, kar so mogli, mnogi, premnogi pa tudi svoja življenja.
Vojna leta so postavila trdne temelje novi socialistični skupnosti jugoslovaskih narodov, ki pa so bili le temelji. Graditi smo morali naprej — in zato so bili borci, ki so komaj odložili puške, v prvih vrstah nove bitke, ki smo jo takrat bili za obnovo porušene domovine, potem pa za njeno čim hitrejšo izgradnjo.
Krajevni praznik v Tuhinju
Leta 1954 je takratni občinski ljudski odbor občine Tuhinj sprejel sklep, da je 8. julij občinski praznik te občine. Ta dan je namreč spominski dan na tisti gnus^ ni zločin, ki ga je zagrešil okupator nad prebivalstvom vasi Gradišče, ko je odgnal žene in otroke v taborišča, vas požgal in v goreča poslopja zmetal vse moške. 8. julija 1954 so v vasi Gradišče
odkrili kot spomin na žrtve tudi skromno ploščo, ki jo je lansko leto zamenjal lep spomenik. Ko so občino Tuhinj priključili ObLO Kamnik, so 8. julij proglasili kot krajevni praznik za Tuhinj in sosednja naselja. Ze ob prvem praznovanju so sklenili, da bo za primerno proslavo skrbela krajevna organizacija ZB Tuhinj, in sicer tako, da bo proslava vsako
so s prenosom pošte, ampak so dosegli tudi pri oceni dopisov prvenstvo. Nagrajenih je bilo 5 pionirjev. Učenec I. osnovne šole v Kamiku pa je prejel celo prvo nagrado.
ZB NOV Slovenije je nagradila odred: I. osnovne šole Kamnik in osnovne šole Loke s posebno, diplomo.
Ob slovesu »Kurirčkove pošte« so pionirji vseh odredov priredili lepe kulturne prireditve.
Spomini iz vojne
Tako   mi    je pripovedovala
mama:
Bilo je neke poletne noči med zadnjo svetovno vojno. Nekdo je potrkal na vrata in velel, naj odpremo. Oče so šli odpret vrata. Vstopili so nepoznano možje v različnih oblekah. Rekli so, da so partizani in vprašali za pot na Črnivec. Prosili so tudi za žganje, za jajca in moko. Mi pa smo se jih zelo prostrašili, ker nismo nikogar poznali. Pravi partizani so tudi večkrat prišli po kruh ali pa smo jim Skuhali zelje in žgan-ce. Toda med njimi je bil vedno kakšen znani partizan. Zato smo bili tisti večer v veliki zadregi. Domači partizani so naročili, naj nepoznanim ljudem ničesar ne da jemo. Ti pa so priganjali: »Mudi se nam, hitro nam kaj dajte!« Zato smo jim dali nekaj živeža. Odšli   so   in  se  oglasili   tudi po
dnt.fin hišah. C< ■/ '■ oV-n <!.• : eneiga kmeta zaprli, malo pozneje pa njegovo družino izselili. .Takrat smo šele zvedeli, da je bila nemška policija, ki je skušala ljudi. Tisti, kmet pa je bil preveč prijazen z njimi, ker je mislil, da so partizani. Kmet se ni več vrnil iz zapora.
Zehal jec Marija, 3. razred osn. šole Loke
Mama pripoveduje
Bilo je pred božičem leta 1944. Na dvorišču sta moja mamica in teta žagali drva. Nenadoma so se pojavili od nekod Nemci. Ustrašili sta se, a sta žagali dalje, kakor da ju Nemci ne zanimajo. Nemci pa so ju kmalu poklicali in veleli, naj se preoblečeta, da pojdeta z njimi. Tudi sosedovo Francko so vzeli. Vseh Skupaj so
leto v drugem naselju. Tako so bile proslave v zadnjih letih v Golicah, na Malem in Velikem hribu, Starih Selah, Ornem vrhu, Zg. Tuhinju in letos na Lazah, Vseh proslav so se prebivalci vedno udeleževali v velikem številu in tako na primeren način proslavili spomin na žrtve fašističnega nasilja; bile pa so tudi vzrok za partizanska srečanja, saj so na proslavi vedno prišli stari borci in aktivisti od blizu in daleč. Letos smo pričeli praznovati krajevni praznik pravzaprav že 4. julija zvečer, ko se je v zadružnem, domu na Lazah zbralo 45 borcev in aktivistov, ki so za svoje delo med NOB prejeli odlikovanja.. Nedelja, 7. julija, pa je bila posvečena praznovanju krajevnega praznika. : V dvorani na Lazah so se kmalu po 14. uri pričele zbirati množice
Tako so pionirji junaško in prisrčno počastili Dan mladosti, kakor zahteva to pionirski ponos in čast z voščili tovarišu Titu:
Se zdrav na mnoga leta!
V naši občini so po mnenju uredništva zaslužili nagrado naslednji pionirji:
Prvo nagrado — garnituro orodja za tehnični pouk: Bogdan Steklasa, Kamnik, I. osn. šola;
knjižne nagrade pa pionirji:
Majda Scmprimožnik, Motniik,
Ivanka Zebaljec, Loke v Tuhinju,
Srečko Podtoevšek, I. osnovna šola Kamnik,
Janez Trebušak, II. osnovna šola Kamnik.
nabrali sedem deklet in pet moških. Odgnali, so jih v Šmartno, kjer so bili zaprti preko noči v neki hiši, stražila pa sta jih dva stražarja.
Naslednji dan dopoldne so jim dali nekaj hrane. Popoldne pa so morali gnati živio v Kamnik. Živino so prignali Nemci s hribovskih vasi na cesto. Tudi na domu moje mame so vzeli šest goved, ostali sta jim. samo še dve kravi.
Začelo se je mračiti. V mraku so se začeli ljudje izgubljati s ceste. Več jih je tako ušlo in se vrnilo domov. Nekateri pa so poganjali živino prav v Kamnik. Sele naslednjega dne so se lahko vrnili.
Hlevi pa so ostali prazni.
Nekaj dni nato je zapadel sneg. Nastopil je hud mraz. Pari./a nam je hudo predla, ker so Nemci razhajkali vse vasi in gozdove. Nazadnje pa so Nemci spet odšli. _ Partizani  so  se  začeli vra-
gada prebila z Dolenjskega nazaj čez Savo.
Zebaljc Ivanka, IV. razred osn. šole Loke
Napad na Kališe
Bilo je 20. januarja 1943 v vasi Kališe nad Kamnikom. V tej vasi so se zgodaj zjutraj ustavili partizani, da bi se odpočili. Ko so si okrog poldneva kuhali kosilo, so jih iznenada napadli Nemci. Vdrli so v vas, partizani pa so se morali umakniti.
Nemci so dobili v roke več težko ranjenih partizanov, ki so jih takoj postrelili.
Kasneje so ljudje zvedeli, da i partizane izdal Nemcem njk domačin, ki pa je prejel zasluženo kazen.
Poljanšek Nande, u. IV. razr. osn. šole Ix>kc
um..............iiiiiiitiiiiiiiHiiiiii.....mi.....i..............iiiiiimtiiiitritiittn.il.....iiiiiiiiu"
prebivalstva, da so prisostvovale kulturnemu sporedu. Prosia.j je otvaril predsednik občinske organizacije ZB tovariš PodlbevSek, ki je navzočim priklical v spomin pomen krajevnega praznika in z onominUtnim molkom počasC i 1 vse, ki so darovali življenja za našo svobodo. Mladinci in pionirji so z deklamacijami in pevskimi točkami prispevali svoje, Dore Drovenik pa je v daljšem govoru prikazal pomen Dneva borca. Posebna patrulja je ponesla venec k spomeniku padlim borcem na Prevojah. Proslave se je udeležil med drugimi tudi predsednik občinskega odbora SZDL Vinko Do-bnilkar.
Lahko rečemo, da je letošnja proslava zelo lepo uspela in bo vsem navzočim ostala še dolgo v prijetnem spominu.
krajevni praznik Kamniške Bistrice
9. junija 1942 so borci NOB organizirali napad na nemško žandarmerijo in občino v Kamniški Bistrici. Dve četi Kamniškega bataljona sta imeli prejšnji večer zbor na Kisovcu. Vsak vod v tej edinici Je dobil svojo nalogo in odrejeno mesto in bil pripravljen za napad. Slavcev Miha pravi: »95 nas je bilo. Od teh nas je danes še živih 30 domačinov in okoličanov.-«
Nemški okupator je imel ta-krait žandarmerijsko posadko v Zagorici, občino pa na Kregarjc-vem. Borci, ki so vojno preživeli, .se spominjajo, da so pred napadam prejeli hrano za ves dan (kos kruha in prgišče sladkorja). Vsakdo je dobil odrejeno mesto, na katerem je čakal znak za napad. Nekaj jih je bilo pod Gradiščem, druga skupina je bila na Vegradu, tretja pa v zasedi med »Dacom« v Godiču nad stranj-skim mostom. Pred napadom so borci postrigli telefonske žice. Vse je bilo pripravlji.no, ko je Matija Blejc-Mulcž, komandant Karnni-Škjga bataljona, dal znak za napad. Kot pni v i pesnim: »Brigade s hribov . . .« so se borci vsuli v napad. Nemci so zahtevali pomoč iz Kamnika. Zaseda nad »Dacom.«
jih je ustavila. Napadli so žandarmerijo, nemški občinski urad in pošto. Borci so zaplenili na žan-darmerijski postojanki veliko orožja, municije in vojaških oblek. Zaplenili so ves nemški občinski arhiv in ga na dvorišču zažgali, vmes tudi zaupne nemške podari ke. Napad je bil do potankosti organiziran in med borbo partizani niso utrpeli žrtev. Po končani borbi je borec Jurček Lib-nik z daljnogledom opazoval z Vegrada, kako poteka umik po uspelem napadu. Nemški žandar. ki se je zavlekel v skrivališče na žagi v Stahovici, ga je opazil in streljal nanj. Padel je na Vc gradu, kjer je danes postavljen spomenik, zadaj pa prosvetni dom.
Predsednik krajevnega odbora Kamniška Bistrica Franc Kregar,
Ob labo.nem ognja s pripadniki \l\ \ Godíín
Majhna enota pripadnikov JLA, ki se je mudila v naši vasi na dan vstaja srbskega ljudstva, je pripravila ob tabornem ognju srečanje z občani naše vasi. Za čuda naglo se je zbralo ob ognju mnogo naših vaščanov od najmanjših, do najstarejših, Vojaki so pripravili pester kulturni program, ki je obsegal pesmi in plese .naših nuiiodov, .major Skuk pa je pripovedoval svoja doživetja iz. narodnoosvobodilnega boja, kar je vaščane zelo navdušilo. Ob koncu so vzklikali naši armiji, budnemu Stražarju naše neodvisnosti. Večer sam pa je pokazal, kako so naši ljudje in JLA tesno povezani, in potrdil, da sta brat-
stvo in enotnost Jugoslovanov živi resnici socialistične skupnosti.
DRAGI URF.DNIK!
Pišem Vam iz Pančeva, kjer služim vojaški rok. Rad bi Vam povedal svoje želje.
Preden sem šel k vojakom, sem bil zaposlen pri podjetju »Meso« v Kamniku. Pred kratkim Sem poslal uslužbencem tega podjetja razglednico s pozdravi; Ti pa s« mi poslali 4300 din. Kil sem presenečen in obenem vesel, da me moji tovariši niso pozabili. I.epo se jim zahvaljujem in jim želim obilo uspehov pri njihovem delu.
Janez Brleč, v. p. 5000-15 2 Pančcvo
tudi star prekaljen borec, je ob letošnji proslavi krajevnega praznika spregovoril na slavnostni seji o preteklith težkih časih, ki so borce postavili v tista borbena doživetja, mladini pa pokazali, čigava je zasluga, da smo na svoji zemlji svoj gospodar.
Ves spored slavnosti je dal primeren poudarek zgodovinskemu prazniku.
Ljudska tehnika
dobila noie prostore
Vsa le>ta nazaj, od osvoboditve dalje, je Ljudska tehnika v Kamniku slabo de-lovala, razen nekaterih sekcij, ki so si z dobro organizacijo in požrtvovalnim delom ustvarila lastna finančna sredstva ter isii priskrbela tudi prostore. Največji problem so bili prostori, teh je v Kamniku malo. zato delo nekaterih sekcij sploh ni bilo mogoče. Ker pa vedno pogosteje poudarjamo: tehniko mladim, zato moramo vključevati v naše sekcije tudi predšolske otroke, smo morali nekje najti prostore. Občinski ljudski odbor je z razumevanjem sprejel naše težnje in nam dodelil prostor v bivši vajeniški šoli v Mekinjah.
Ti prostori so zaenkrat še prazni. Da bi jih lahko opremili,smo prosili vsa podjetja v občini za pome>č. Prvi rezultati naše akcije se že kažejo. Podjetje »Kamnik« je darovalo opremo za prostor foto-kino kluba — za to se jim iskreno zahvaljujemo. Upamo, iia la primer ne bo osamljen, saj se morajo delovni kolektivi zavedati, da je od. dejavnosti iljuei-slke tehnike odvisna tudi pravilna usmeritev mladine v poklice, tiste mladine, ki bo v prihodnosti prevzela v naših podjetjih odgovorna mesta.
Razstave likovne umetnosti
Ze v prejšnjih letih v našem lepem mestecu ne docela zanemarjeno skrb za umetnost v barvah in podobah razvija v zadnjem času od svoje ustanovitve dalje kamniški muzej in s tem podpira potrebo našega člove-ka po lepoti. Vrsta dobro obiskanih razstav s področja likovne ustvarjalnosti v preteklih mesecih kaže, kako so take prireditve potrebne, ne le za ustvarjalce teh lepotnih vrednot, ki v njih naj-dejo poleg spodbude za nadaljnje delo tudi družbeno priznanje, ampak še prav posebno za obogatitev duševnega sveta delovnega človeka. Muzej opravlja s •prirejanjem teh razstav važno družbe-no-kulturno 'poslanstvo, saj je znana resnica, da nam je bila likovno estetska vzgoja vse do Osvoboditve in še precej časa po njej najbolj odmaknjena in da je Prt naših ljudeh zlasti tu najti dokaj neizčiščenih pojmovanj in Precejšnje pomanjkanje poznavanja in ločevanja pristnega od nepristnega. Gotovo je, da zahteva takšno estetsko vzgojno delo mnogo časa in da se bodo1 šele z. vztrajnim in premišljenim nadaljevanjem takšnih razstav mogli Pokazati zaželeni učinki in uspehi.
Med razstavami moramo pose-omeniti  uspehe domačih likovnih ustvarjalcev, ki  so vsak • svoje strani nedvomno mnogo PnajpevaH k tako pojmovanj dni/
beni estetski vlogi umetnosti.
Aladin Lanc. akademski kipar in slikar, profesor risanja na 1. osnovni šoli, je v svoji delavnici izbral za razstavo akvarele, ki dovolj jasno ponazarjajo njegovo razpoloženjsko ustvarjal nosi in zamišljeno predanost lepotam naše bližnje okolice. Njegove slike, polne vzdušja letnih časov, tekočih voda, cvetja in e>blakov, so polne dinamike. Njegova barvna kompozicija je prilagojena objektu, ki ga slika, risba pa je podreja skali nežnih barvnih tonov, to pa pričara sugestivno vzdušje na gledalca. Slikar je razstavil samo najnovejša dela zadnjih dveh let, zato so tudi slike, barvno in oblikovno uglašene, nudile gledalcu enoten vtis in zaključeno celoto.
Polde Mihclič, profesor risanja na osnovni šoli v Litiji, je razstavil 1!) olj in 4 akvarel;.. To je bila njegova prva samostojna razstava v Kamniku. Najraje slika kmečke bajte s slamnato streho in razne motive i/, kmečkega življenja (n. pr. ženo, obloženo s su-hljadjo, orače itd.). Njegova umetnost se po načinu obdelave zamisli in po svojskosti pO eni strani približuje primitivizmu, po drugi pa realizmu. V Miheličevih slikah se kaže ljubezen do domače grude, do tiste nepokvarjene pokrajine, ki je ne motijo zgradbe, betonske ograje in našemu pokrajinskemu     obeležju tuji
transformatorji . . . Tudi v svojih akvarelih je- pričaral prijetno domačnost naše zemlje,
Karel Zelenko. akademski slikar, proft?sor risanja v Ljubljani, je ob slovesu iz Kamika razstavil svoje grafične risbe, v katerih prikazuje človeka sredi modernih stremljenj in visokih gradenj.
Ixi,jze Perko, akademski slikar, je s svojo prvo samostojno razstavo v Kamniku pokazal, da ne išče za vsako ceno novih poti, ampak stoji globoko zasidran v domači zemlji. Njegova osebnost je neločljivo povezana z Notranjsko in prelepim Cerkniškim jezerom. Zdi se, da bi brez tega čudovitega koščka naše zemlje ne bilo Perka in njegove prisrčne in poštene umetnosti. Pri njem ne gre v zadnjem času za pomembno barvno prelomnico in novo kvaliteto barvnega vrednotenja. Slike preprostih ljudi, zimskih pokrajin, polj in vasi kažejo razkošje barvne ubranosti.
Na razstavi je najbolj ugajala slika »Venec za sina«, ki govori o velikem času naše preteklosti, o velikih žrtvah in notranji bolečini. Vredno pa je še omeniti, da je Perko ob zaključku razstave poklonil lepo sliko muzeju in s tem ustvaril osnovo novi slikarski galeriji na zapriškem gradu. Vsekakor lepa in uspela gesta kamniškega umetnika. Bi je ne bi posnemali tudi ostali?
Razvoj Kamniške Bistrice je bil po vojni zelo ploden. Na praznik so v Praprotnem v Zakalu odprl] vodovod. SlavnoSt je pričel z govorom predsednik občine France Vidervol. Popoldne je bila slavnostna seja s kulturnim sporedom. V.se je bilo lepo pripravljeno. Ce si prisluhnil preživelim borcem, si zvedel zgodovino kraja.
Prosvetni dom, ki stoji na zgodovinskem, mestu na Vegradu, je po sklepu odbora na slavnostni seji dobil ime Jurčkov dom na Vegradu.
Ce se kdaj zbere množica domačinov, se jih zbere največ na ta dan. Ne samo zaradi zgodovinskega dneva, ampak zaradi grobov v Črni, nad Solo v Stranjah, na Cernivcu m vsega, kar so v tem kraju ljudje pretrpeli, za svobodno življenje. France, Ciril, Polde in Miha se snidejo z vsemi, ki so bili v borbi, in obujajo svetle spomine iz preteklosti.
V. D.
Pišejo
nam
Iz mnogih krajev naše občine prinaša naš časopis bolj ali manj zanimive prispevke-, o Motniku smo doslej molčali. To pa verjetno tudi njim samim ni prav, zato se je opogumila preprosta domačinka 1'epca Slapnik in napisala nekaj vrstic.
Motnik je bil pred stoletji eden najznamenitejših in najstarejših trgov na Kranjskem. Daleč naokoli je slovel po svoji obrti. Cas pa marsikaj spreminja, tako je tudi naš trg po-sal skromno naselje, ki bo. kot kaže, sčasoma pozabljen.
Kakor so bili nekdaj naši predniki ponosni na svoje trž-n pravice, tako smo danes mi ponosni na našo mlajšo generacijo. Iz tega skromnega naselja se izšola toliko mladine kot malokje. Lahko se ponašamo z zdravniki, profesorji, inženirji, učitelji. No, kaže, da tudi mlajši ne bodo zaostajali. Zaradi tega pa Motnik tudi izumira, saj se vsa mladina šola ali pa se zaposli v industrijskih krajih.
Kako smo si pred leti želeli zgraditi novo dvorano. Ko pa se nam je želja izpolnila, nimamo mladine, ki bi nastopala na odru. Tako vedno obstajajo problemi. Sicer že pripravijo naši starejši igralci sem ter tja kakšno predstavo, tudi Spitalčani nas obiščejo, morda včasih tudi kak tuj ansambel, vendar ne moremo govoriti o pravem kulturnem življenju.
Največkrat je v gosteh v tem samotnem gorskem kotičku ljubi mir. Marsikdo bi si privoščil pri nas oddih, ko bi vedel, kakšen zrak veje z naših gozdov.
Lansko leto smo se pripravljali, da bi nas obiskal kak turist: zato je tudi turistično društvo razpisalo skromno nagrado za tiste, ki bodo imeli vse leto na oknih rože-, urejene vrtove in snažna dvorišča. I'a smo vse leto pridno pometali, belili hiše, na mah so na oknih zrastle begonije, pelar-gonije, petunije, sploh rože vseh vrst. Pa je hodila komisija, enkrat, dvakrat, trikrat. In res je imela težko delo. Komu dati nagrado? No, in so jo »pogruntali«. Rekli so — vsakemu malo—. Pa naj potem še kdo reče, da Motničani niso pametni ...!
Z < O
a
O
l¿
z <
PRED OTVORITVIJO NOVEGA OBRATA KAMNIŠKE ŽIVILSKE INDUSTRIJE
Trikrat več predelanih povrtnin kot lani
Franc Zore - Nandc je od 1953. leta usmerjal vse svoje sile v razvoj Živilske industrije Kamnik. Vseh 10 let je bil kot direktor podjetja zvest in delaven član svojega sicer po številu ne velikega, pač pa po ustvarjanju bruto dohodka močnega kolektiva.
Ko odhaja na novo, prav tako odgovorno delovno mesto, mu njegov dosedanji delovni kolektiv in sploh Kamničani, ki ga poznamo tudi kot izredno delavnega družbenopolitičnega delavca, želimo v nadaljnjem delu prav tak uspeh, kot ga je imel doslej.
Rezultati v Živilski industriji Kamnik, moramo reči, so tudi rezultati njegovih prizadevanj. S svojim kolektivom je postavil podjetje na zdrave, krepke temelje, kar dokazuje poleg drugega tudi novi moderni objekt, v katerega se podjetje seli sedaj.
Prizadevni kolekiv Živilske industrije v Kamniku bo torej v naslednjih dneh končno prišel do tako zaželenih svetlih, zračnih in dovolj velikih delovnih prostorov. Kdor je kdaj obiskal obrat Eta in si ogledal delovne pogoje, v kakršnih je kolektiv živel in delal, mu bo razumljivo, zakaj delavci
Slej že milijone narodnega dohodka. Zelo zgovorno o tem prizadevanju priča podatek, da so lani dosegli na enega zaposlenega 4 milijone !H>0 tisoč dinarjev celotnega dohodka. S tem so se med podjetji živilske stroko v državi uvrstili na drugo mesto.
Da je kolektiv Živilske indu-
njave. Tudi dosedanje lesene kadi za proizvodnjo gorčice bodo zamenjali s salonitnimi. K povečanju produktivnosti bo mnogo prispeval moderni polnilni Stroj, tekoči trak in stroj za pomivanje kozarcev, na katerem bo moč v eni uri oprati okrog 2800 kozarcev. Skladišča v ETA doslej prak-
Skoraj neopazno je v zadnjem letu v bližini tovarne Svi-ianit na Perovem zrasla moderna industrijska zgradba. Marsi-kak opazovalec je menil, da gre za zgradbo podjetja Svilanit. Marsikoga, ki že ve, da bo v novih prostorih kmalu začel proizvajati kolektiv Živilske industrije, še vedno moti to, ker nova zgradba nima običajnega tovarniškega dimnika. Toda o tem, nekaj tako, resneje.
stri je napel vse sile za čimveč j o produktivnost in rentabilnost kaže tudi podatek, da se je lani v obratu ETA povečala produktivnost nasproti 1. 1980 za 36%. Pri tem pa ne gre za nikakršne bistvene spremembe v tehnološkem postopku oziroma v izboljšanju mehanizacije. Vse povečanje storilnosti gre na račun večjega prizadevanja delavcev, njihovih večjih fizičnih naporov. Spričo tega ni čudno, če je delež osebnih dohodkov v celotnem prometu še vedno prek 12%.
Toda pustimo sedaj številke, ki so pravzaprav že preteklost, in raje poglejmo., kako se je kolektiv Živilske industrije pripravil na povečano* proizvodnjo.
V novi objekt in nove stroje; ter naprave so v Živilski industriji vložili okrog 141 milijonov, od tega doslej prek 105 milijonov lastnih sredstev. V novih, svetlih prostorih bo dovolj prostora tudi za sodoben notranji transport, ki v sedanjih razmerah ni bil mogoč.
Naj 'Seldaj še odgovorimo na vprašanje, zakaj nova tovarna nima dimnika. Reči je treba, da imamo tu opravka z edinstvenim primerom, 'kooperacije v naši občini in še daleč naokoli. Kolektiva Svilanit in Živilske industrije sta se namreč domenila, da bosta paro za tehnološki postopek in za
tično sploh niso imeli. Sedaj pa bodo V novi zgradbi pridobili tako skladišče surovin kot skladišče izdelkov. Za ..ja.j približno predstavo nai povemo, da v sedanjem obratu dnevno napolnijo z gorči-
Zaradi pomanjkanja zelenjave v zimskem času, je predelava povrtnin zelo pomembna. Zato je podjetje letos sklenilo odkupne pogodbe 3 proizvajalci povrtnin za prek 200 ton. Prizadevajo si, da bi čimveč pridelkov odkupili na bližnjih območjih, zlasti pa na območju kamniške občine, vendar ugotavljajo, da kmetijske organizacije na območju Kamnika niso pripravljene za tako sodelovanje.
Naj spregovorimo1 na koncu še nekaj besed o izredno perspektivnem proizvodu, ki ga uvaja koli kiti v. To je umetna gojitev kuk-makov. Prvi poskusi v Mengšu so povsem uspeli. Prvi kilogramii teh gob so že lani prišli na tržišče, vendar je proizvodnja za sedaj še skromna. Lani so jih vse leto pridelali okrog dve toni. V sodelovanju s kmetijskim institutom, so uspeli doma vzgojiti tudi podgob-je, ki so ga morali doslej uvažati.
Načrt za povečanje proizvodnje kukmakov predvideva že v prihodnjem letu 150 ton, v letu 1970 pa kar 2 toni gob na dan. Seveda bodo morali v »farmo* kukmakov« investirati okrog 370 milijonov, ki jo bodo kmalu bogato obrestovali. Zelo ugodne 80 mož-
V novi zgradbi sodobna oprema: Stroj za pomivanje kozarcev In
tekoči trak
co prek 10.000 kozarcev. Predvidevajo pa, da bodo v enem letu proizvodnjo gorčice podvojili, medtem ko bodo predelavo povrtnin že letos trikrat povečali. V Živilski industriji menijo, da bodo z večjo mehanizacijo znatno vplivali na znižanje con svojim izdelkom.
nositi za izvoz teh proizvodov v Zahndho Nemčijo, Italijo in Avstrijo. Torej perspektiva, ki jo ima pred seboj kolektiv Živilske industrije, je jasna in kaže, da bo ta delovni kolektiv v novih delovnih pogojih ustvaril še večje uspehe.
Fr. S.
55 <
m o
►-t
a
8
Novi ekonomisti
Moderna industrijska zgradba: Nov obrat ETA na Perovem
tako težko čakajo, da se bodo vselili v nove prostore. Človek lahko da samo vse priznanje temu kolektivu, ki je v tesnih, mračnih prostorih bivšega hleva in z ujla zastarelimi stroji ustvaril do-
ogrevanje črpala iz skupne kotlarne v Svilanitu. To bo Živilski industriji znatno zmanjšalo investicijske stroške.
V velikih halah že montirajo salonitne kadi za predelavo zele-
Na oddelku za izobraževanje zaposlenih ekonomske srednje šole v Ljubljani je bila na kamniški gimnaziji že druga matura. Pred štirim leti se je vpisalo v ta oddelek 23 slušateljev, do konca pa jih je vztrajalo 14. Ti so delali po starem učnem načrtu, ki je predvideval štiriletno šolanje. Za zaključni izpit so maturanti oddali naloge iz ekonomskega področja, ki zajema komunalno gospodarsko problematiko in gospodarsko problematiko podjetij. Od 14 kandidatov jih je v junijskem roku opravljalo za-zakljiie.ni izpit 11, trije pa ga bodo jeseni. Z odličnim uspehom sta opravila izpit 2, s prav dobrim 2, z dobrim 3 in z zadostnim 4 dijaki. Odlična sta bila Marija Škarja iz Mengša in Miroslav Sla-bajna iz Kamnika, ostali absolventi ekonomske šole pa so še Danijela  Bleje,  Janez Kosmač,
Iledvika Kranjc, Marija I.ukan. Frančiška Pcršjn, Franc Rutar, Ljudmila, Šetinc in Frančiška Ur-šič. V januarskem roku bo opravljal zaključni izpit tudi tretji letnik, ki dela po novem triletnem načrtu.
TABOR V KAMNIŠKI BISTRICI
Prvomajske počitnice so kamniški taborniki preživeli na Prč-daslju v Kamniški Bistrici.
Šotor so postavili na majhni jasi. Pod vodstvom voditeljice Metke Sluga je bilo življenje v taboru veselo in prijetno. Sončne dni BO izrabili za izlete v prelepe Kamniške planine. Starejši so obiskali Pastirce, mlajši — »medvedki« — pa Žagano peč, rokovnjaške jame in Orglice.
Nepozabna bodo ostala v mladih srcih doživetja na izletih, ob tabornem ognju .
Telesna vzgoja v šoli in tekmovanja
25. maja jc mladina Jugoslavije proslavila svoj praznik Dan mladosti. TUdI kamniški mladinci so nestrpno pričakovali ta dan, saj je bil določen za tekmovanje v atletiki. 2e ob pol osmih zjutraj se je zbralo na igrišču 216 mladih tekmovalcev in nestrpno pričakovalo pričetek tekmovanja. Na razpis so se odzvali le učenci obeh   osemletk   v   Kamniku in
31,75 m, najboljši rezultat poto-šolk pa je 28.75 m. Pionirji 5. in 6. razredov pa so> tekli na 60 m. Najboljši čas, 8,6 sok., je dosegel Gjurin. Najdaljši skok je bil 4.70 m, najdaljši met žogic pa. 49 m,
Mladinke 7. in 8. razredov so tekle na 60 m, najboljši čas je bil 9.6 sek., katerega so dosegle tri mladinke. V skoku v daljino je
osnovna šola Komenda-Moste, čeprav so pravočasno obvestili vse šole v občini.
Tekmovanje je bilo posamič za vse višje razrede. Tako so pionirke 5. in 6. razredov tekle na ■r)i> metrski stezi. Najboljši čas, 8,3 stik., je dosegla Vavpetloeva Iz II. osnovne šole. V daljino je najboljša šestošolka skočila 3.92 m, vendar so tudi štiri pctošolkc preskočile značko 3.50 m. Pri metanju žogic so šestošoiike dosegle
bila najboljša Travnova, skočila je 4.20 m, v višino pa sta dve tekmovalki preskočili 125 cm. Kroglo je najdlje vrgla Mavser-jeva, in sicer 9.16 m.
Mladinci so tekmovali v teku na 80 m, in je zelo dober rezultat dosegel Rifel, 10.9 sekund. Lepe, dolge skoke je imel mladi se-dmošolec Pomikvar, in je bil njegov najdaljši skok 5.28 m, osrno-šolec Florin pa je Skočil v višino
KULTURA - KULTURA — KULTURA - KULTURA - KULT
Lira na Koroškem in doma
Kamniška Lira, najstarejše slovensko pevsko društvo, je letos zaključila 81-letnico svojega dela. V maju je gostovala na Koroškem s koncertom, v Železni Kapi i. S tem je vrnila Obisk tamkajšnjemu pevskemu zboru, ki je pred, letom gostoval v Kamniku. Koroški znanci so pevce Lire navdušeno sprejeli. Ob polni dvorani je zbor izvajal program narodnih pesmi raznih narodov in slovenske narodne pesmi. Navzoči so bili tudi dir. Fran Zwitter, predsednik Slovanske prosvetne zveze, ki je organizirala gostovanje, tajnik I. Kokot in znani koroški glasbenik Folltej Hartman. Po koncertu so poslušalci, ki so prihiteli iz vseh sosednjih vasi, še <folgo ostali v dvorani in pozdravljali pevce. Govorniki so na pozdravnem, večeru poudarjali posrečeno zamisel programa, da poslušalcem, posredujejo tudi narodne pesmi drugih narodov, saj Pesem sega prek vseh meja, in druži narode.
Naslednji dan je bila Lira v Celovcu gost slovenske redakcije radia Celovec, ki je posnel ves program za svoje redne oddaje. Pev-06 je prišel pozdravit tudi naš generalni konzul v Celovcu tov. ^.ranipuž. Na povratku so se pev-,c.1 ustavili na Gosposvetskem po-■W pred knežjim kamnom in s
pesmijo pozdravili pomembne priče slovenske zgodovine.
Slovenska prosvetna zveza je povabila Liro na veliko prireditev, ki bo prihodnje leto ob 70-letnli.ci Einšpilerjeve in Slomškove proslave. Na tej proslavi je sodelovala tudi Lira in prejela v spomin velik srebrni pokal.
Radio Celovec je v popoldanski slovenski oddaji 6. junija oddajal prvi del Lirinega koncerta. V uvodu je poudaril pomembnost Kamnika kot letoviškega in industrij sik rgn mesta in na kratko omenil, zgodovino najstarejšega slovenskega pevskega zbora, ki je bil to polt že tretjič na. Koroškem. Drugi del koncerta je Radio Celovec oddajal 12. julija ob pol 15. uri.
Koncertni program, ki ga je Lira izvajala na Koroškem, je ponovila tudi na svojem rednem koncertu junija v veliki dvorani Doma v Kamniku. Kljub slabemu vremenu je bila dvorana dobro zasedena, občinstvo pa je ob vsaki pesmi z dolgotrajnim ploskanjem izražalo svoje zadovoljstvo. Zbor Lire sodi brez dvoma med naše najboljše pevske zbore in častno zastopa Kamnik v naši vokalni glasbi. Prvič je tokrat dirigiral prof. Samo Vremšak, ki ga je občinstvo toplo pozdravilo.
150 m. Najboljši rezultat v metu krogle pa je 9.80 m.
Popoldne istega dne so imeli mladinci gimnazije medrazredno tekmovanje v košarki. Tekmovale so štiri ekipe in odigrale štiri tekme. Sodelovalo je 64 tekmovalcev. Na prvo mesto so se uvrstili mladinci 3. razreda gimnazije, drugo mesto' so pa zasedli če-trtošolci .
V počastitev Tedna mladosti so učitelji telesne vzgoje 30. maja organizirali tekmovanje v igri »med dvema ognjema«, in to za 3. in 4. razred osnovne šole. Zal je slabo vreme preprečilo udeležbo okoliških šol, tako sta zopet tekmovali samo obe kamniški osemletki. Ta igra je V nižjih razredih Belo priljubljena, zato tudi tu ni manjkalo mladih navijačev in veselja nad, zmago. Zopet so zmagali pionirji II. osemetke, medtem ko so' pionirke I. osemletke priborile zmago svoji soi.i. Tekmovalo je 88 pionirk in pionirjev.
V zadnjem tednu v maju so pripravili višji razredi I. osnovne šole medrazredne tekmovanja v rokometu. Tako so izbrali reprezentanco vsakega oddelka in v torek, 4. junija, s-o tekmovali proti II. osnovni šoli. Pionirke šestih razredov so igrale neodločeno, sedmi razredi II. osemletke so. zmagali, osmi razredi pa so bili boljši na I. osemletki. Pionir j i-sedmošolci in osmošolci so priborili zmago II. osnovni šoli, šestošolci pa I. osnovni šoli. Skupno se je pomerilo v 15 tekmah 330 tekmovalcev.
V četrtek, 6. junija, pa je Stadion zopet oživel. Ta dan je bil namenjen merjenju moči pionirjev od 1. do 4. razreda. Naši najmlajši so tekmovali v teku na 20 m, 30 ,rn in 40 m. skoku v daljino in metanju krogle. Zelo lepe rezultate so dosegli: mladi Caric, ki obiskuje 3. razred, je skočil v daljino 104 cm; četrto-šolka Gabričeva je skočila v daljino 358 cm' in Zupančičeva, ki je vrgla polnjeno žogico 35 m daleč. Tudi za to tekmovanje so prsi-
seminar
Turistično društvo je organiziralo dvodnevni seminar za mlade turistične vodiče. Udeležilo se ga je 14 dijakov gimnazije. Na seminarju so obravnavali zgodovino, pri rodne znamenitosti in še kulturnoumetniške spomenike kamniškega turističnega okoliša. Predavali so predsednik turističnega društva dr. Frantar, prof. Zika in znani turistični organizator dr. Vatovec.
Otroci na letovanju
Občinska 'zveza prijateljev mladine je v soboto, 22. junija, poslala na letovanje ob morju prvo skupino 90 otrok. Kakor lani, bodo tudi letos, letovali v Puli. Prvo Skupino je vodil Slavko Šolar iz Most. Druga skupina, pod vodstvom šol. upravitelja Steblaja iz Stranj, pa je odpotovala 13. julija, v avgustu pa bo šla zadnja skupina.
vočasno vedele vse šole, pa vendar se je odzvala poleg kamniških šol, samo osnovna šola Mekinje.
Šolsko leto je končano, s tem pa tudi šolska tekmovanja. Program, ki so si ga zadali učitelji telesne vzgoje, so izvedli v celoti. V ponedeljek, 10. junija, so tekmovanja zaključili z odbojko. Skoda le, da so pri vseh teh tekmovanjih okoliške šole stale ob strani. Upamo pa, da bodo drugo leto poslali učence na tekmovanja, ki so namenjena pionirjem in pionirkam vseh osovnih šol občine Kamnik N. S.
lovska sreča na pragu Kamnika
Med tednom sem srečal dva razigrana člana kamniške zelene bratovščine. Z lovci zelo rad govorim, ker vse prav »po pravici povedo« kot na primer ribiči, pa recimo tudi čebelarji in drugi taki izredni ljubitelji narave in njenih živalic. »Skoraj nikoli« se ne bahajo. No, tako skromna sta bila tudi ta dva. Pobaral sem ju, kakšno lovsko srečo sta imela ta dan.
Prvi izmed njiju, lepo okroglega in rdečeličnega obraza, mi zadovoljen pravi: »Lisico sva odstrelila.« Pokazal mi je odrezan vršiček lisičjega repa. No, pri lovcih ne smeš biti nikdar preveč radoveden, in nisem hotel preverjati, če ni morda lisičji repek že starejšega izvora pripravljen za več primerov morebitnega reševanja lovske časti. »V redu,« sem dejal, »odstrelila sta lisie;o.«
Drugi, tih in suhljat, človek bi dejal, senca prvega, mi ni mogel kaj posebnega povedati, a vendar se mi je zdelo, da ga nekaj tare. »Pa vi,« pravim. »Nič.« Bil je sumljivo tih. Nerodno je siliti v človeka, posebno še v lovca, če ni razpoložen. Za naprej sem jima zaželi I še boljši pogled in se jima najbržc zameril. »Zdravo!« — »Zdravo!«
Drugo jutro je stal pred Pla-ninko v Kamniku moped, nalo-žlen z divjim prašičem, uplenjenim prejšnejga dne. Voznik mopeda je bil tisti drugi iz našega razgovora, ki ga je prejšnji dan nekaj trlo. Ugotovil sem, da v resnici ni tako tih. Pravi, da je ob treh zjutraj odšel nad Olše-vek, kjer je prejšnji dan streljal na prašiča. Zdaj, ko je bil plen trdno navezan na mopedu (tiho povedano, bil je nekaj kilogramov težji kot lovec), je bila njegova govorica že bolj lovska. »Ko se jc zdanilo,« mi je pravil, »je nekaj sto metrov lazil celo po kolenih med trnjemh in robidovjem po sledi krvi in ugotovil, da je imel dober odstrel.«
Pri iskanju plena je bil, razumljivo, nervozen, in mu je čist« verjetno res zmanjkalo cigaret, ki jih je moral kupiti v Kamniku: navezani plen pa ga je čakal ob robu glavne ulice, tako da so si ga K.minirani lahko z zanimanjem ogledovali in so morali pogledati tudi zadovoljnega in nasmejanega lovca.
Skupina divjih svinj, ki je takrat prišla izzivat kamniške lovce tik pred sam Kamnik, da jih je videti večkrat okrog Palovč. kamor sta namenjena v teh dneh tudi naša lovska znanca.
Dragu in Silvu želimu še v naprej dober pogled in zdrave lovske vedrine.
O
m
o
n
m i-t
■S <
9
07
55
<
« O i-i
55
<
Največja letošnja športna prireditev v Kamniku
Tretje srečanje najboljših slovenskih dirkačev
Nedvomno je vsakoletna cestno hitrostna dirka za prvenstvo I.KS v Kamniku največja športna prireditev na našem območju. Zlasti pa to lahko trdimo za letošnjo dirko, ki je tako po številu tekmovalcev kot po številu gledalcev presegla vse dosedanje. Ob 2000 m dolgi krožni progi se je 19. maja zbralo okrog 10.000 gledalcev, ki so z navdušenjem bodrili drzne motoriste, zlasti domače tekmovalce, najbolj pa našega Janka Stefcta, ki je tokrat odnesel dve zmagi.
Ze dopoldanskem treningu je prisostvovalo veliko ljubiteljev tega športa. Ko pa so se po štirinajsti uri začele z vseh strani zgrinjati številne kolone motoriziranih gledalcev, kolesarjev in pešcev, je kazalo, da bodo presežena vsa pričakovanja glede udeležbe. To se je tudi zgodilo. Dosslej na nobeni športni prireditvi v Kamniku ni bilo toliko ljudi.
Odlični rezultati in napete borbe med tekmovalci v posameznih kategorijah so pritegnile slehernega izmed gledalcev. V kategoriji do 50 cem je brez posebnega napora zmagal Janko Štete, Kamnik. Najbolj zanimiva pa je bila dirka motorjev do 125 ccm. kjer so se vodile ostre borbe med odličnim tekmovalcem Breznikom iz Ljubljane in našim Stefe-tom. Zal pa je Breznik zaradi okvare na motorju zaostal za dva kroga in je tudi drugi zmagoval-
ni venec dobil Janko Stefe, ki je v odlični vožnji pokazal, da je vreden naslova državnega prvaka.
Atrakcija dneva pa je bil ponovno stari kamniški znanec Aleš Mrzel iz Murske Sobote, ki je v kategoriji motorjev do 250 ccm zasedel prvo mesto in največjo hitrost. Le nekaj malega je manjkalo, da bi presegel svoj lanskoletni čas — dosedanji rekord proge.
Velja omeniti tudi dirko prikolic, kjer smo ponovno videli starega veterana Mirka Hrasta iz Tržiča, ki pa se je to pot moral zadovoljiti s tretjim mestom. Najboljši čas v tej skupini pa je dosegel Worbert Salobir iz Celja.
Prek dve uri in pol trajajoča prireditev, v kateri se je pomerilo čez 50 najboljših slovenskih motoristov, je navdušila številno občinstvo.
Tudi organizatorji dirke, člani
Najboljši
Jugoslovan
letošnje
Opatijske
dirke:
Janko Stefe na svojem popularnem Tomosu D-5
Velik uspeh Janka Štefeta v Opatiji
10
Mladi tekmovalec Janko Stefe, član kamniškega Avtomoto društva, je na dirkah za Veliko nagrado Jadrana 22. junija v Opatiji ponovno pokazal svojo veliko sposobnost.
Številni športni komentatorji nem drugem mestu v kategoriji so ob njegovem doseženem odlič-motorjev do 50 ccm v močni mednarodni konkurenci zapisali: če bi med domačimi tekmovalci iskali
AMD Kamnik, mo bili zelo
lo pohvalno izrazili o brezhibni organizaciji prireditve, ki jo je
vodilo preko 150 ljudi. Tudi ored-
zadovoljni, saj so neposredno po končani tekmi imeli na voljo vse podatke.
.junaka letošnje opatijske dirke, potem bi to bil Janko Stefe iz Kamnika.
Na imotorju Tomos D5 50 ccm jc Janko dokazal, da lahko mlado podjetje Tomos enakovredno konkurira mnogo bolj znanim in re-i m m i ran i m tovarnam v svetu. Pred Jankom se je plasiral le Nemec Peter Ezer, ki je tekmoval s strojem Honda. Zaradi nekoliko slabšega starta je Stefe v začetku zaostal za Nemcem in bil nekaj časa celo četrti za Švicarjem Rutom in našim voznikom Bernctičem. To je bil torej han-dicap v začetku dirke. Toda Jan-
ko se jc zanesel na svoj D5 in izkoristil vse žc znane možnosti tega strojčka. Kmalu jc uspel prehiteti Bcrnctiča in nato še Švicarja Ruta in si priboril svoj največji uspeh — odlično drugo mesto. Vozil jc s povprečno hitrostjo 94 km, na uro.
Ce upoštevamo, da »Tomos« na to dirko ni prišel s svojimi speci al kam i. s katerimi sc .je že proslavil v svetu, pač skuša plasirati malolitražne stroje, potem lahko rečemo, da je Tomosov D5 z Jankom Stefetom v dvoboju s Hondom zmagal. F. S.
SA H— SAH — SAH - SAH - SAH - SAII — SAH - ŠAH
Šahovski turnir v Kamniku in Domžalah
V Kamniku so šahovski turnirji redki. Ze od leta 1960 domači šahisti niso imeli prilike, pomeriti se z močnejšimi igralci iz drugih krajev. Domžalski in kamniški občinski šahovski odbor sta zato organizirala turnir, M se ga je udeležilo 24 igralcev v dveh skupinah. Prva polovica turnirja je bila odigrana v Kamniku, druga pa v Domžalah. Turnir je bil odigran kot spominski turnir -Ilering-Zupanelč«. Ob otvoritvi turnirja 23 junija v dvorani Delavske univerze v Kamniku se je predsednik občinskega šahovskega odbora Kamnik prof. Zika v kratkih besedah spomnil obeh pokojnih šahovskih delavcev v našem okolišu.
Franc Hcring, brivski mojster iz Domžal, je bil organizator in predsednik okrajnega šahovskega
odbora za kamniško-domžal.ski okoliš vso povojno dobo. Udeležil se je tudi vseh turnirjev in bil požrtvovalni organizator vseh Šahovskih prireditev.
Gilbert Zupančič, upokojeni starešina okrajnega sodišča na Brdu, je nad 50 let sodeloval pri rasti šahovske igre na Slovenskem. Ze leta 1903 je dr. Vidmar objavil v Slovanu svojo partijo z Zupančičem in jo ponatisnil v svoji knjigi »Pol stoletja ob šahovnici«. Mlajšim šah i sitom je bil vzgled požrtvovalnega šahovskega delavca.
V prvi skupini sta igrala mojstrska kandidata Jože Šiška iz Ljubljane in Zvonko Draksler iz Celja ter prvo in drugokategorni-ki Joško Plahutnik in prof. Janez Sivec iz Ljubljane, Dosimir (Nadaljevanje na 11. str.)
Kamniško strelišče dograjeno
Pred nedavnim je predsednik občinske skupščine France Vider-vol svečano odprl novo malokali-brsko iStrelišče v Kamniku. Dolgoletne želje   SO1   izpolnjene. Naši
strelci bodo imeli sedaj boljše pogoje, da postanejo dobri tekmovalci tudi v malokalibrsikih disciplinah.
Občinski strelski odbor je z do-
Strelišce za malokalibrsko puško v Kamniku OBČNI ZBOR SIND. ŠPORTNEGA DRUŠTVA KAMNIK
Pibernik najboljši športnik
V preteklem mesecu so se zbrali k rednemu letnemu občnemu zboru športnice in športniki SSD Kamnik. Številnim udeležencem zbora je prebral letno poročilo ° dolu društva tajnik društva Karel Potrato.
KLEMEN PIBERNIK, najboljši športnik SSD Kamnik
Prav posebnih uspehov v obdobju med obema občnima zbo-r°rna ni bilo. To volja zlasti za odbojkarski klub, kjer je bilo še ,r,ajboljše II. moštvo, v katerem 'grajo v glavnem mladinci, ki je doseglo 3. mesto v okrajni ligi. ^ajslabše so se uvrstile članice, ob odhodu vseh Starejših ru-"niranih igralk še niso bile kos °^talim ekipam I. slovenske lige. £ utrditvijo organizacije v klu-°u. treningov in z izboljšanjem "nainonega stanja, ki je bilo lani ^ celotnem društvu spričo po-
lanjkanja sredstev prava ovira za/i«^mobeno delovanje, pa se po "»mjih zmagah I. in II. moštva
že kažejo prvi rezultati teh prizadevanj, ki bodo ob nadaljnih naporih, verjetno že jeseni, še vidnejši.
Mlada teniška sekcija se organizacijsko lepo utrjuje. Posledice so Vidine: eno najlepše vzdrževanih igrišč v Sloveniji, v slovenski ligi 5. mesto za člane in 9. ter 10. mesto za mladince in cela vrsta mladih igralcev — rezultat načrtnega dela teniške šole.
Kot komet pa je v pretekli sezoni zasvetila s svojo dejavnostjo smučarska sekcija. Cela vršita uspelo organiziranih tekmovanj, tečaji za mladino, uspehi skakalcev itd. so res lepa in hkrati razveseljiva bilanca. Kaj vse lahko napravijo dobri funkcionarji! Iz vrst skakalcev so na občnem Zboru izvolili tudi najboljšega športnika društva v času od junija 1962 do junija 1963 Klemena Pibernika, trenerja skakalcev in prvega člana društva, ki je poletel prek planiške velikanke.
Zal pa je delo drsalino-hokejske sekcije, čeprav je bila zima nadvse ugodna, povsem izumrlo in bo tieba v prihodnji sezoni, mogoče v okviru smučarske sekcije, to dejavnost, ki ima tako ugodne pogoje, na vsak način poživiti.
Mladi plavači so si prizadevali, da bi organizacijsko utrdili svojo sekcijo. Lepo spričevalo zanje je organizacija pionirskega prvenstva SRS za lansko leto. S praktičnimi izkušnjami pretekle sezone upajo, da bo delo v sekciji letos že uspešnejše, da jiirn bo uspelo pritegniti tudi mladinke. Kar bi bilo potrebno tudi pri tenisu, kjer so, na žalost, delo z žensko mladino skoraj povsem opustili.
V razgovoru o poročilih so predvsem poudarili vzdrževanje športnih objektov, za kar bo potrebno dobiti neko stalno dotacijo iz občinskih sredstev. Ob sedanjem pomanjkanju teh sredstev, se na Objektih, kot n. pr. na ograji okrog igrišč, slačilnicah, na atletski stezi, kopališonih kabinah«, dela velika škoda. Zal tudi (Nadaljevanje na 12. str.)
graditvijo strelišča izpolnil nalogo, ki si jo je zadal že leta 1957. Pred njim pa je še naloga, vključiti kar največ mladine našega območja v vrste strelskega športa.
Gradnja strelišča je potekala v več fazah; najprej so izravnali zemljišče ter zgradili kanalizacijo, zgradili strelski rov s kazal-nimi mehanizmi, nato pa še strelsko lopo ter cestišče. Ta objekt je primerna nagrada aktivnim strelcem, ki so doslej požrtvovalno in uspešno predstavljali mesto Kamnik na številnih tekmovanjih po vsej republiki in
dosegali zavidljive uspehe. Po kratki otvoritveni svečanosti so častni gostje prvi streljali v novo tarčo. Najbolje je streljal Božo Janežič iz Kamnika. Sledilo je tekmovanje mestnih reprezentanc iz Jesenic, Domžal in Kamnika. Prvo mesto so dosegli Kamniča-ni. Poudariti moramo, da so kamniški strelci opravili mnogo prostovoljnega dela, da bi čimprej dobili tako zaželeni in potrebni objekt. Vsa dela je vodil član strelske družine podjetja »Kamnik« gradbeni tehnik Lojze Korat.
Vabimo vse prijatelje strelskega športa, da se vključijo v naše vrste in pripomorejo, da bo o-stal strelski šport vodilna športna panoga v našem mestu.
P.
Uspel nastop Partizana Kamnik
O Partizanu Kamnik je bilo v zadnjem času kaj malo slišati. Vzrok je iskati v dejstvu, da niso imeli dovolj delavnih vodnic in vodnikov.
Pravo življenje v tej organizaciji se je pokazalo šele letošnjo pomlad. Ka jso se naučili, pa so pokazali na nastopu v nedeljo, 9.
ke in mladinke. Vadili so jih amaterski vodniki in vodnice: Cveta Matičič, Ksenija Sadnikar, Janez Maleš, Viktor Gantar in Viktor Prosen. Ti vodniki in vodnice, posebno pa načelnik Janez Maleš, so se zelo trudili in žrtvovali obi-so se zelo trudili in žrtvovali obilo svojega prostega časa, da je
junija, ko je 110 članov društva izvajalo zanimive in pestre vaje. Funkcionarji društva se vprašujejo, ali število članov ustreza številu prebivalstva v našem mestu.
Nastopili so le pionirji, pionir-
nasllop uspel. Pripomoglo pa je tudi ozvočenje ,ki ga je oskrbel Božo Matičič. Kljub slabemu obveščanju si je nastop ogledalo 300 gledalcev, kar dokazuje, da je v Kamniku dovolj zanimanja za takšne prireditve.
Šahovski turnir v Kamniku in Domžalah
(Nadaljevanje z 10. str.)
Bukovac iz Kranja, Rihard Lor-berk, Vide Vavpetič in Vlado Iva-čič iz Domžal ter inž. Milan Tr-biižan, Marjan Kamer, Mirko Troha in Anton Trebušak iz Kamnika.
V drugi skupini so sodelovali igralci in sodelavci pok. Heriinga in Zupančiča: Lojze Ocepek iz Komende, Ivan Vidic in Lojze Jagodic iz Podgorja, Štefan Po-gačar, Tone Narad, Branko Bra-čič in Lojze Ritonja iz Kamnika ter Ivo Sonc, Ivan Limbek, Ljubo Milic, Viktor Zitko in Peter Zupančič iz Domžal. Turnir je vodil okrajnin šahovski sodnik Lado Hren.
Turnir je vzbudil veliko zanimanje, sa jje igro vedno spremljalo lepo število gledalcev. Takoj v začetku je povzročil veliko senzacijo najmlajši udeleženec Mar-
jan Kamer, ki je v lepi igri premagal bivšega mojstrskega kandidata Vavpetiča. V obeh skupinah so bile napete in zanimive borbe. S tem turnirjem so kamniški in domžalski šahisti prispevali svoj delež k poživitvi šahovskega življenja na našem podeželju in k neprekinjenemu dviganju šahovske ravni našega šaha, ki zagotavlja Jugoslaviji nesporno drugo mesto na svetovni lestvici.
Končni rezultat turnirja:
A skupina: Ivačič 8,5, Draksler 8, Vavpetič 7,5, Šiška 7, Loribek 6,5, Bukovec 6, inž. Trbižan 5,5, Troha 5, prof. Sivec 4, Kamer 3,5, Prahutnik 2,5, Trebušak 2 točki.
I! skupina: Milic 5, Sonc, Jagodic 7, Pogačar, Zitko 6,5, Zupančič 6, Limbek, Bračič 5,5, Vidic 5, Ritonja 4, Narad 3,5, Ocepek 0,5 točke.
55 < O CQ O
1H
•co i-i 55
<
11
PIONIRSKO PRVENSTVO SLOVENIJE V TENISU
Najboljši Mariborčani in Kamničani
V dneh od 28. do 30. junija je bilo v Kamniku teniško prvenstvo najboljših pionirjev Slovenije. Na lepo urejenih teniških igriščih je bil izmed 32 starejših pionirjev najboljši Goličnik (Branik, Mrb), ki je v finalu prema-
Ostala mesta pa so zasedli: 5. Rep (Br.), 6. Jaušovec (Br.), 7. Vengust (Kamnik), 8. Lavrič (Olympia, Lj.) itd.
Pri mlajših pionirjih je z zmago nad   Jauševcem   (Br.) Zgaga
čan Vengust (ml.) prod Rosnikom (Kamnik).
Zanimivo je, da so v zaključnih borbah sodelovali izključno igralci Branika in Kamnika, dočim so se morali Jeseničani, Kranjčani, Ljubljančani in Celjani zadovoljiti z nižjimi mesti.
Med pionirkami (samo 4 tekmovalke) je Pipanova (Branik) premagala, tretjeplasira.no Tomše tOVO in četrto Marbičevo (obe Kamnik) 2:0, dočim je z drugo-plasirano Kranjčanko Brencetovo imela več »dela« (7:5, 3:6, 7:5).
Samo prvenstvo je bilo dobro organizirano, za kar gre v glavnem zasluga požrtvovalnima funkcionarjema Bojanu Sleglu in ing. Bojanu Rebolju. Grajati pa je Treba Teniško /.vezo Slovenije, ki ni poslala na .tekmovanje svojega delegata, za pionirke pa niti ni oskrbela pokala za zmagovalko niti Skromnih diplom..
NA.IBOL.lSl ŠPORTNIK (Nadaljevanje z 11. strani)
večina sredstev, ki so bila določena za vzdrževanje kopališča, nima na voljo SšD Kamnik kot upravnik teh naprav. Da bi bilo to upravljanje v prihodnje bolj učinkovito, je občni zbor sklenil, ustanoviti v okviru glavnega odbora S.ŠD Kamnik poseben upravni odbor športno rekreacijskega centra »Kopališče«, v katerega bedo povabili tudi predstavnike Turističnega društva, mestnega odbora SZDL in Stanovanjske skupnosti.
Za predsednika glavnega odbora je bil ponovno izvoljen dosedanji predsednik Stane Pečck. Za svoj nagovor, v katerem je orisal lik pravega športnika in poudaril pomen borbenosti in vestnega treninga, je požel navdušeno odobravanje. Najboljše športnike in funkcionarje društva so pohvalili in priporočili ostalim članom, naj se zgledujejo po njih, da bo delo doseglo še večje uspehe na tekmovanjih in v rekreativnem športu ter tako upravičilo sloves največjega telesno vzgojnega kolektiva v komuni.
Vodstvo in del udeležencev na slovenskem pionirskem prvenstvu
v tenisu.
gal Zgago (Br.) s 6:31, 1:6 in 6:4, na tretje rr. sto se je uvrstil Ur-bančič (Br.) z zmago nad Kam-ničanom Markovičem s 6:2, 6:0.
(Br.) s 6:2, 6:4 osvojil še drugo in še odličnejše častno mesto na tem prvenstvu. Na tretje mesto se je plasiral mnogo obetajoči Kamini-
Seminar na Veliki planini
Za reševalce in starejše planinske odbornike je odsek za varstvo gorske flore in favne pri Planinskem društvu Kamnik organiziral poseben seminar na Veliki planini. Po predavanju z barvni-
mi diapozitivi inž. Vinškove iz Kranja so udeleženci seminarja praktično preverjali svoje znanje na terenu in po opravljenem izpitu prejeli značke gorske straže.
Naši odbojkarji na četrtem mestu
Odbojkarji prvega moštva SSD Kamnik so končali prvi, spomladanski del prvenstva za 1963. loto.
Potem ko so v prvih kolih zapovrstjo izgubili vse tekme, se jim je v drugem delu prvenstva obrnilo na bolje in so premagali Postojno s 3:2, Brestanico s 3:1 in favorita Trnovo kar s 3:0.
Ostali rezultati: Kamnik: Kočevje 2:3, Kranj : Kamnik 3:2, Žirovnica : Kamnik 3:1 in Kamnik • Kropei 2:3.
Po prvih sedmih kolih vodi edina neporažena Žirovnica, ki je po res kvalitetni igri za razred boljša od ostalih, dočim bo v jc-> sonskem delu, ki se prične konec avgusta, še huda borba za drugo mesto med Triglavom, Kropo, Kamnikom, Trnovem in Kočevjem.
Ce ne bodo resneje trenirale, jim tudi za jesen ne kaže dosti bolje.
Drugo moštvo, ki ga sestavljajo pretežno mladinci, pa je med petimi klubi v okrajni odbojkarski ligi zasedlo z dvoma zmagama (Črnuče II 3:1, Jarše 3:0) in dve ma porazoma (Ljubljana II 3:0, Elementi Lj. 3:0) solidno 3. mesto.
!   e* f V t CR
Žirovnica
Triglav (Kranj)
Kropa
Kamnik
Trnovo
Kočevje
Brestanica
Postojna
7 7 0
7 4 3
7 4 3
7 3 4
7 4 3
7 3 4
7 2 5
21 : 6 17 : 12 14 : 16 16 : 12
7 1 6
13 13 10 10
: 13 16 : 17 : 14
14 11 11 10 10 10 9 fi
POHOD NA SUTJESKO
Planinska zveza Jugoslavije je od 28. junija do 7. julija organizirala spominski pohod po poti pete  ofenzive čez Sutjesko. Za
pohod so bili določeni tudi kamniški planinci: Franc Galjot, Vido Griljc, Dolfe Cebulj in Branko Verovšek.
rr
'In
■Sii*«|'Vi*ts
■s^,W'ip*«ííi
JJJ if.r
I    ">TjLf>NIC   PA   H-MA -(     LU   Ne bOMO : -V  \  V< £>£<■/. ÙA IMAMO <¡V\     Y KAMNIKU
Í' N^.      PlANINC ■■ I hI
'Srp ! et],.'
Tekmovanje v II. rep. ligi postaja vse kvalitetnejše. Tekma med Kočevjem in Kamnikom.
Našim odbojkarjom so se na zadnjih tekmah že poznali sadovi dobrega treninga, ki ga vodi trener C i rman i/. Ljubljane. Ce bodo tudi v poletnih mesecih tako marljivi, jim višje mesto v končnem plasmanu prav gotovo ne uide.
Spomladanski del prvenstva Sta zaključili tudi ostali dve ekipi OK Kamnik. Odbojkarice so izgubile vse tekme in so na zadnjem mestu v 1. slovenski ligi.
MLADINSKI TURNIR
V KAMNIKU
V nedeljo, 23. julija, so se v okviru mladinskega festivala pomerili med seboj tudi mladi odbojkarji. Zmagala je vrsta Titana pred OK Kamnik — mladinci in Cerknico. Rezultati: OK Kamnik : Cerknica :20, Titan : Cerknica 2:0, OK Kamnik : Titan 1:2.
M. W.
Konec šolskega leta
Na kaminski gj miia/J j i je bilo ob koncu Šolskega Letel 175 dijakov (511 učencev in 117 učenk), izdelalo jih jc 136 ali 78%, od tega 15 dijakov z odličnim, 33 s prav dobrim, 59 z dobrim in 29 z zadostnim uspehom. Ni izdelalo 39 dijakov ali 22%. Od teh ima 24 dijakov popravni izpit iz enega ali dveh predmetov, 15 dijakov ali 11,5% pa je padlo in bodo morali ponavljati razred. Srednja ocena na zavodu je 3,15.
Nagrado najboljšega dijaka šole je dobila Jana Birk, nagrade najboljših dijakov razreda pa Pavla Lah, Marija Albreht, Maruša Mihelič, Brigila Krže, Ana Gosti-ša, Nataša Ki.š in Marjeta Mrhar.
Popravni izpiti na gimnaziji bodo 27. in 28. avgusta, v prvi raz-11 d pa se bo lahko vpisalo 72 učencev.
Zaključek šolskega leta na gimnaziji je bil 30. junija z lepo slavji osi jo, katere so se udeležili tudi starši. Dijaki so izvajali kratek kulturni program, nato pa je direktor gimnazije prof. Zvone Verstovšek podal izčrpno poročilo o delu zavoda vpreteklem letu in o uspehu ob zaključku lela.
Na I. osnovni šoli je bilo v nižjih štirih razredih 2117 učencev, od katerih jih je izdelalo 265 ali 92,3%. Odličnih je bilo 70, prav dobrih pa 84. V višjih razredih je bilo 295 učencev, od katerih jih je izdelalo 238 ali 81%. Na šoli so osvojili strožji kriterij glede napredovanja učencev z nezadostno oceno v višji razred. Z zaključkom šolskega leta se je šj-la izselila iz. dosedanjih prostorov,
ki jih bodo prezidali v postne urade. Ker bo celotna stavba nove sole opremljena z. novim pohištvom, je komisija razdelila inventar I. osnovne šole med okoliške šole.
—o—
Na II. osnovni šoli je bilo v nižjih razredih 329 učencev, od katerih jih je izdelalo 295 ali 89%. Mod njimi je bilo 77 odličnjakov. V višjih razredih je bilo 573 učencev je bilo 573 učencev, izdelalo pa jih jc 469 ali 82%. Odličnih je bilo 31, prav dobrih pa 95.
Na oddelku za izobraževanje odraslih na I. osnovni šoli jc bilo v tečaju 13 odraslih, 9 žensk in 4 moški, v starosti od 22 do 40 let. Vsi so izdelali 7. in 8. razred.
GIMNAZIJA
V I. a razredu je bilo 34 dijakov (12 učencev in 22 učenk). Izdelalo jih je 22 ali 65,7%. Odlični so bili 4, prav dobrih 5, dobrih 11, zadostna 2. Popravni izpit bodo opravljali 4 dijaki, 8 pa jih bo ponavljalo razred. Odlični dijaki so Jožefa Benda iz Mengša, Vlad-ka Brumen iz Domžal ter Pavla lati in Tatjana Rok iz Kamnika,
V I. b razredu je bilo 25 dijakov (8 učencev in 17 učenk). Izdelalo jih je 22 ali 88%. Odlični »o bili 3, prav dobrih 5, dobrih 10, zadostni 4. Poplavnega izpita nima noben dijak, 3 pa bodo ponavljali razred. Odlični dijaki so Marija Albreht, Janez Benkovič in Alenka Pollak iz Kamnika.
V II. a razredu je bilo 29 dijakov (7 učencev in 22 učenk). Izdelalo jih je 21 ali 72,4%. Odlična
Spored prireditev za občinski praznik
27. 7. — ob 17. uri slavnostna seja občinske skupščine;
ob 18. uri koncert godbe Solidarnosti Kamnik na Titovem trsu;
ob 20.30 dominacija — zabava s plesom na Titovem trgu.
28. 1. — bb 8 uri veliko nagradno strelsko tekmovanje na no-
vem strelišču v Kamniku;
ob 9. uri ribiško tekmovanje na športnem stadionu v Mekinjah I
ob 11. uri otvoritev razstave kamniških slikarjev amaterjev — kamniški pcjsaži — v dvorani nad Kavarno:
ob 16. uri »PODGORSKA OIICET« - sprevod krene izpred gimnazije, mimo Titovega trga, na športni stadion v Mekinjah, kjer bo glavni spored in nato ples.
*»; 7. — ob 19. uri ustanovni občni zbor Turističnega društva Kamniška Bistrica v Jurčkovem domu na Vegradu na Stahovici.
30. 7. — od 20.30 večer turističnih in planinskih filmov pred
samopostrežno trgovino.
31. 7. — ob 15. uri teniški turnir na igrišču zraven kopališča
ob 18.30 tekmovanje plavajočih modelov na kopališču.
1. 8. — ob 18. uri nogometna tekma starih nogometašev
Kamnik : Duplica.
2. 8. — ob 17. uri plavalna tekma za pionirsko prvenstvo
Kamnika;
ob 18. uri odbojkarska tekma starih odbojkarjev Kamnik jug : Kamnik-sever.
3. 8. — ob 20. uri planinska noč s planinskim krstom na
Starem gradu v počastitev 70-lctnicc ustanovitve Planinskega društva Kamnik.
4. 8. — ob 8. uri odbojkarski turnir na igrišču zraven kopa-
lišča;
ob 14. uri nogometni brzoturnir — sodelujejo: Kamnik, Duplica, Domžale in Mengeš na športnem stadionu v Mekinjah;
ob 15. uri konjske dirke v Komendi. Poleg domačih sodelujejo tudi drugi tekmovalci.
sta bila 2, prav dobri 3, dobrih 6, zadostnih pa 10. Popravni izpit, bo opravljalo 5 dijakov, 3 pa bodo ponavljali razred. Odlični sta Maruša Mihelič iz Kamnika in Pepca Zore iz Laz.
V II. ,b razredu je bilo 21 dijakov (6 učencev in 15 učenk). Iz-
delalo jih je 19 ali 90,5%. Odličen je bil 1, prav dobrih 9, dobrih 6 in zadostnih 4. Dva dijaka bosta opravljala popravni izpit. Odlična je Brigila Krže iz Kamnika.
V III. razredu je bilo 25 dijakov (11 učencev in 14 učenk). Izdelalo jih je 19 ali 76%. Odlična sta bila 2, prav dobri 3, dobrih 11, zadostnih 3. Popravni izpit bo opravljalo 6 dijakov. Odlični sta Ana Gostiša iz Volčjega potoka in Marija Kač iz Preserja.
Zaključni izpit na gimnaziji
V obeh četrtih razredih je bilo letos na kamniški gimnaziji 41 dijakov. Na koncu šolskega leta ijh jc izdelalo 33, in sicer 3 z odličnim uspehom, 9 s prav dobrim. 16 z dobrim in 5 z zadostnim uspehom. En učenec bo ponavljal nzred, 7 pa jih jc imelo popravni izpit.
Zaključni izpit so maturanti opravljali med, 17. in 21. junijem pred komisijo1, ki ji je predsedoval direktor zavoda za prosvetno pedagoško službo Ljubljana I. prof. Franc Galič. Za pismeno nalogo iz slovenskega jezika so dijaki dobili na izbiro tri naslove:
1. Zgodovinski motivi v slovenski drami,
2. L. 1963 v našem družbenopolitičnem ln gospodarskem življenju,
3. Delež mladine pri graditvi povojne Jugoslavije.
Pri ustnem izpitu so kandidati zagovarjali domače naloge, ki so
zajemali tematiko iz vseh področij. Pokazali so zelo solidno znanje in dosegli lep uspeh. Z odličnim uspehom jih je opravilo izpit 5 kandidatov, s prav dobrim 5, z dobrim 18, z zadostnim pa 3. Dva kandidata bosta izpit ponovila v jesenskem, roku.
To je bila zdaj že 11. matura na kamniški gimnaziji.
Letošnji absolventi so: Jana Birk, Ana Gole, Nataša Ki.š, Franc Malešič in Marjeta Mrhar (vsi z odličnim uspehom), Marjeta An-tolič, Mihael Babnik, Rožamarija Debevc, Stanislava Drolc, Marjeta Fele, Ljudmila Glušič, Ludvik Golič, Marija Grandovec, Lado Hace, Jožica Hriberšcik, Karel Jarc, Helena Juvan, Albin Klad-nik, Jakob Kolman, Marija Kralj, Irena Kregar, Gorazd Mišic, Franc Müller, Dušana Rode, Mile Ro-stan, Alojzija Slebir, Silvester Šuštar, Katarina Urbanija, Ljudmila Uršič. Marija Zamljen in Dragica Znidar.
Nova trgovina v Špitaliču
Spjtuličani so silno ponosni, da so prvi v Tuhinjski dolini pričeli graditi svoj zadružni dom,. Leta 1960 so ga že izročili svojemu namenu. Izpolnila se jim je dolgoletna želja, da so njihovi zadružniki zapustili neprimerne prostore v bivšem župnišču in se preselili v novo stavbo, temelj napredka njihove vasi.
Le eno jih je bolelo ves čas: kako bi v kak nov, primernejši prostor preselili svojo trgovino.
V njihovem hotenju jim je pomagala občinska sanitarna inšpekcija, ki je dokazala, da so bili dosedanji trgovski prostori neprimerni in vlažni.
Vse oči so se uprle proti lepim in suhim prostorom novega zadružnega doma. Začela so se posvetovanja z upravo KZ Kamnik, z merodajnimi forumi pri ObLO, s trgovskim podjetjem »Kočna-« v Kamniku, na pomoč so klicali tudi občinski odbor SZDL. In glej, niso naleteli na gluha ušesa.
Spitaličani so močno hvaležni predvsem upravi kmetijske zadruge in trgovskemu podjetju "•Koča-", da so začeli v zadružnem domu graditi in urejevati nov. lep in sodoben trgovski lokal. Za Spitalič vsekakor lepa in pomembna pridobitev! P.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Na sliki je lično prenovljena trgovina v Črni, približno slična bo v kratkem tudi nova trgovina v Spitahču.
Naši kolektivi čestitajo za občinski praznik Kamnika	
Gozdno gospodarstvo Ljubljana obrat Kamnik	Obrtno podjetje "SLOGA« Moste pri Komendi
Splošno mizarstvo »MENINA« Kamnik	ZIM) Zl ZlriSUVMJE IfUTClf Kamnik — Domžale
	Gostinsko podjetje »PLANINKA« Kamnik
Tovarna embalaže, gumbov in galanterije iz plastičnih mas »IVI O DE L IT« Kamnik	Kmetijska zadruga KAMNIK
	Lesna industrija
	»STOL« Duplica — Kamnik
Gradbeno montažno podjetje »ALPREM« Kamnik	
	Tovarna kovinskih izdelkov in livarna »TITAN« Kamnik
Industrijski kombinat »SVIT« Kamnik	
	Tekstilna tovarna Kamnik
Naši kolektivi čestitajo za občinski praznik Kamnika
Tovarna
kovanega
orodja
Kamnik
Gostišče pri Logarju
v Črni
'avod za gojitev divjadi
»
KOZOROG
«
Podjetje
»
KAMNIK
«
Trgovsko podjetje
»Kočna<
Kamnik
RUDNIK KAOLINA
Črna pri Kamniku
Tovarna usnja
Kamnik
Komunalno podjetje Kamnik
v Kamniku
Komunalna banka
Kamnik
Živilska industrija Kamnik
Ljudska knjižnica Delavska univerza
Stanovanjska skupnost
Kamnik
z < o
O
k—»
<
Letos praznujemo Kamničani
70-LETNICO OBSTOJA PLANINSKEGA DRUŠTVA;
kljub temu nas je le malo naročenih na Planinski vcstnik. — Naročite ga lahko v pisarni Planinskega društva Kamnik ali na Upravi Planinskega vestnika, Ljubljana, Dvorža-kova 9 (p. p. 214).
VABIMO VSE OBČANE, da izobesijo zastave in okrase okna s cvetjem za občinski praznik in turistični teden, ki bo od 28. VII. do 4. VIII.
Turistično društvo
IIflfllAIČIf II KRONIKA
nmmiionH —
ZA MESEC MAJ 1963
■ ROJSTVA:
Berlic Vida, roj. 8. 5. 1963, Golice št. 1, Bremšak Milena, roj. 19. 5. 1963 a Gmajnici 11, Klemen Janez, roj. 30. 4. 1963, Gradišče št. 1, Petek Jožef, roj. 28. 4. 1963 na Križu št. 5.
■ POROKE:
Bekrič Mevludin, zidar, 23 let iz Kamnika in Vidmar Marija, delavka, 19 let iz Kamnika; Hribar Jakob, 25 let, delavec iz Studen-
Prikupna ureditev kamniške delikatese
Prostore delikatese so v začetku julija temeljito preuredili. Napravili so nov tlak, saj je bil prejšnji na nekaterih mestih že izrabljen in ni ustrezal velikemu prometu. Tudi ureditev hladilnika z vidno označenimi cenami in razporeditvijo  zasluži priznanje.
Velika prednost delikatesne trgovine in točilnice pa je odprta veranda, ki so jo že lani podaljšali in diskretno zastrli z velikimi ovijalkami. Po preureditvi je delikatesa res prikupna in sodobno urejena. L. Z.
■Iffllilil
iN ICA,'/ S'
silo se po-
mt'Bivo v
NA OGLASNI bESICI PR_EE> SAMOfO$TI?E-
16
ca 2 in Smolnikar Štefanija, 19 let, delavka iz Buča št. 17; Jenko Stanislav, 23 let, stroj, ključavničar iz Gmajnice 3()a in Ambrož Doroteja, 22 let, pletilja iz Gmajnice št. 39; Marinko Alojzij, delavec, 24 let iz Vel. Lasne in Narat Štefanija, delavka, 23 let iz Vel. Lasne; Markel Jože, usnjarski tehnik, 33 let iz Vrhnike in Anka Omerzel, medic, sestra, 23 let iz Vrhnike; Matjan Simon, 30 let, delavec iz Raven 8 in Narat Stanislava, 20 let, kmečka delavka iz Vel. Lasne 19; Novak Va-seli, strojni mizar, 17 let iz Kamnika in Sare Marija, delavka, 22 let iz Smarce; Pangieršič Slavko, 30 let, delavec in Pavlic Ana, delavka, 25 let iz Buča št. 6; Per-čič Janez, mizar, 22 let, iz Kamnika in Ipavcc Marija, tkalka, 22 let iz Kamnika; Sempirimožnik Janez, 26 let, kmet. tehnik iz Malega Rakitoveca 3 in Zibert Angela, kmečka delavka, 24 let iz Vel. Rakitoveca 3; Sitar Stanislov, pleskar, 24 let iz Vrhpolja in Klemene Ljudmila, delavka, 26 let iz Olševka; Strajhar Jožef, 24 let, delavec iz Vrhpolja novo naselje in Hočevar Marija, 23 let, delavka iz Gradišča 5; Vrtačič Anton, klepar, 26 let iz Kamnika in Kotnik Ivana, uslužbenka, 24 let iz Kamnika; Vrtačnik Anton, aVto-ličar, 40 let iz Srednje vasi in Omovšck Marija, delavka, 35 let iz Kamnika,
ZA MESEC JUNIJ 1963
■ R O J S T V A :
Hribar Ema iz Srednje vasi 29; Kocjan Tatjana, Županje njive; Kočar Helena iz Gore 17 pri Ko-mendlni; Lozinšek Slavka iz Komende 47; Ocvirk Janez iz Kam-
SPORED KINOPREDSTAV KINO »DOM« KAMNIK Za julij 1963
23. -25. LJUBEZEN ZMAGUJE, ruski CS film, 27.-29. RIO BRAVO, amer. barvni VV film, 30.-31. NE IGRAJ SE S SREČO, jugoslovanski film.
Za avgust 1963
1. 8. NE IGRAJ SE S SREČO, jugosl. film, 3.-5. DELFINI, ital. VV film, 6.-8. DOKLER NAJU DENAR NE LOCl, zapadmonem-Ški film, 10.-12. BELI SUŽNJI, ruski barvni film, 13.-15. SEKI SNEMA — PAZI SE, jugoslov. film, 17.—19. SMER SEVEROZAHOD, amer. barvni VV film, 20.—22. DARCLEE, romunski barvi glasbeni film, 24.-26. ČRNI NAREDNIK, amer. barvni film, 27.-29. SMRT NA PACIFIKU, japonski CS film, 31. AMBICIOZNA, francoski barvni VV film..
KINO DUPLICA Za mesec julij
24. -25. GREH MLADOSTI, franc. film, 27.-28. KOSILO NA
nika, Titov trg; Resnik Zvonko iz Volčjega potoka.
■ POROKE:
Aizza Umiberto Giovani, kmetovalec, 35 let iz Italije in Korošec Stoika, tkalka, stara 24 iz Mekinj; Dolar Viljem, sobaslikar in pleskar, 25 let iz Kamnika, Pot 27. julija 3 in Šuštar Antonija, kmečka delavka, 17 let iz Velike Lasne 7; Ipavec Anton, uslužbenec, 28 let iz Bakovnika in Mušič Marija, študent, 21 let iz Trzina; Jagodic Ciril, mizar, 23 let iz Kosiš in Poljanšak Nada, uslužbenka, 20 let iz Mekinj; Končnik Franc, delavec, 23 let iz Porebra in Bezovšok Cecilija, delavka, 18 let iz Porebra; Korošec Karel, 24 let, dclavec-tapetniik, iz Lok 19 in Breznik Frančiška, tkalka, 24 let iz Lok 6; Ovijač Rok, miz. pomočnik, 26 let, iz Most 11 in Tre-bušak Marija, uslužbenka, 20 let iz Kamnika, Bakovnik 9; Rems Ciril, avtomehanik, 30 let iz Tu-njiške Mlake in Vrhovnik Frančiška, kmečka delavka, 31 let iz Tunjlc; Šinkovec Milan, 23 let, delavec iz Zaloga 47 in Marin Ivana, delavka, 23 let iz Gmajnice 2; Stupar Jernej, traktorist, 27 let iz Komendske Dobrave 10 in Dukan Kristina, delavka, 23 let, iz Komendske Dobrave 8; Šuštar Stanislav, kurjač parnih kotlov, 20 let iz Smartna 21 in Košir Marija, šivilja, 22 let iz Potoka 12; Trojar Mihael, kmetovalec, 25 let, iz Škofje Loke in Babnik Magda, krojačica, stara 27 let iz Mekinj.
■ SMRTI: Erce Valentin, osebni upokojenec, 71 let iz Mlake 21; Eržen Marija, gospodinja, 69 let iz Šentvida pri Lukovici; Jelinčič Jakob, osebni upokojenec, 65 let iz Godiča, Karo Antonija, zasebnica, 75 let iz Motnika 24;
mojstra, 2 leti iz Smarce, Pavlic Franc, kmet, 72 let iz Vel. Lasne, Pohlin Štefanija, gospodinja, 70 let. iz Kamnika, Sušnik Jožefa, osebna upokojenka, stara 98 let iz Gozda.
TRAVI, franc. barvni V V film, 31. NEVARNA POT, jugoslovanski film.
Za mesec avgust
1. NEVARNA POT, jugoslov CS {film, 3j — 4. PEKLENSKI KLUB, 7.-8. RIO BRAVO, amer. barvni VV film, 10.—11. RA-LA-MATCI, ,barvi film, 14.—15. DEKLETA IN POLETJE, 17,—18. LOVEC. KI0I,I,Y, ameriški film, 21,—22. SEVER-SEVEROZAHOD, amer. barvni film, 24.-25. UPORNIK, barvni V V film..
KINO KOMENDA
Za mesec julij
27.-28. SENCA SLAVE, jugoslovanski film.
Za mesec avgust 3.-4. NEVARNE SOPROGE, italijanski film,, 10.—11. ABECEDA STRAHU, jugoslovanski film, 17.-18. TOBI TAYLOR, amer. CS film, 24.-25. KAME-NITI CVET, sovjetski barvni pravljični film, 30. REKA SMRTI, jugoslovanski barvni film.
Glasilo »KAMNIŠKI OBČAN« — Izdaja občinski odbor SZDL Kamnik. — Urejuje uredniški odbor Kamnik, Titov trg št. 1 — Odgovorni urednik Vinko Dobnikar, gl. urednik prof. Romšak Tina. — Tehnični urednik Avgust Novak. — Izhaja enkrat mesečna — Tiska tiskarna CZP »Kočevski tisk« v Kočevju
Še več uspehov pri izgradnji socializma * želi ob jubileju
REPUBLIKE vsem državljanom kolektiv
PODJETJA
KAMNIK
f
ZA DAN REPUBLIKE ČESTITA
KOLEKTIV TOVARNE
titan
kolektiv industrije pohištva
STOL
KAMNIK
caétda za <J)eaenik cepublike
loiiiriia •		Vsem delovnim kolektivom in poslovnim prijateljem čestitajo ! proizvajalci podjetja !
Kamnik		" 1                                                                              ' 1 Al PBFM 1
ZA 29. NOVEMBER ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM NASE OBČINE. NASA TOVARNA JE NAJSTAREJŠA TOVARNA ZA SVINJSKO USNJE V JUGOSLAVIJI.		HLr IalItI
NASE POSEBNOSTI:		¡1111 i
GALANTERIJA, NABUK. VELUR ZA OBUTEV IN OBLAČILA. S  KVALITETNIMI   IZDELKI  SI  JE TOVARNA PRIDOBILA SVETOVNI SLOVES.		
		za DAN REPUBLIKE
GOSTINSKO PODJETJE JPJL^		Kolektiv obrata ^■UBjREHRANA LJUBLJANA SAMOPOSTREŽBA KAMNIK
se priporoča za obisk in čestita za 29. november		čestita 06 oMetnici naše. cepu&UAe!
i		>
Kolektiv v trgovskega JCoenu podjetja r^m   v                           čestita za sJ\*0>€Z9lOL              29. november		SOBOSLIKAR                               Kamnik. — Podgorska 12 IN PLESKAR čestita ob prazniku re- ; Zavrl Marjan publike
ČESTITKE VSE2VV		Obrtno podj etj e
DEjLOVIVI2V\ ijudem		MENini/i i
	Zavod la	čestita za ptaznik nove Juiaasiaviiel
i	zaposlovanje I	Pozdrav delovnemu ljudstvu ob prazniku republike
	delavcev	kolektiv
	!	ŽIVILSKE INDUSTRIJE |
j		
KAMNIK		Kamnik \
VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN OBČANOM ČESTITA ZA PRAZNIK REPUBLIKE 29. NOVEMBER
Komunalno prometno podjetje
LJUBLJANA-TRANSPORT
Poslovna enota Kamnik
Poslužujte se naših uslug v potniškemi in tovornem prometu, v obratih avtomehanične delavnice in v turističnem biroju, ki vam posreduje potovanja v inozemstvo in izlete po domovini.
OBIŠČITE Z ŽIČNICO VELIKO PLANINO!
ČESTITKAM ZA PRAZNIK REPUBLIKE SE PRIDRUŽUJE TUDI KOLEKTIV
SGP Jli GRADITELJ
KAMNIK
Vsem delovnim ljudem Kamnika ob prazniku republike česiita kolektiv
Delavske univerze Kamnik
Komunalno podjetje
Kamnik
čestita ob jubileju REPUBLIKE
Kolektiv Zavoda za gojitev živali
OBRTNO PODJETJE
KOZOROG
Čestita za 29. nweinte*
S
L
O
G
A
MOSTE PRI KOMENDI čestita za dan republike
Valentin
AVTO K LEP AR, MEKI-
Letnar
NJE — KAMNIK, česti-
ta za dan republike in
priporoča svoje usluge
Časopisno založniško podjetje
JCačeaskL tisk
čestita za 29. november
IN PRIPOROČA SVOJE USLUGEI
SVILANIT
o.
LU
^ SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA PROIZVODNJO FROTIRJA IN SVILE PROIZVAJA: Z
M
< # frotir brisače vseh vrst, barv in dimenzij
°~ # frotir brisače
<
^ • moške in ženske plašče iz frotirja za pložo in za dom
<
H-
V GRUPI SVILE PA:
'U # kravate iz umetne svile in sintetičnih tkanin
# moške šale
&
|±j # posteljna pregrinjala iz brokata
2 # zavese iz umetne svile
KAMNIK
proizvaja plavljeni kaolin v kosih in mleti kaolin za potrebe industrije papirja, gume, kemične industrije, kakor tudi za potrebe obrti. Razen tega proizvaja kalcit v kosih, drobljen in mlet za steklarsko industrijo, gradbeništvo, industrijo barv in za potrebe obrti.
Z novo predseparacijo in uspešnimi raziskavami v Tuhinjski dolini (Sela, Rožično) bo naša proizvodnja kaolina še večja in bomo lahko bolje ustregli željam vseh potrošnikov!
......................................................... ČRNA
RUDARJI  ČESTITAJO VSEM  DELOVNIM  LJUDEM  OB  PRAZNIKU REPUBLIKE
SREČNO!
RUDNIK
KAMNIK
■ ■■■■■■■ ■■■■■«•!■ ™ " _ V
[[»   m   šili Proizvajalci
JLovarne kovanega orodja
ČESTITAJO ZA
PRAZNIK REPUBLIKE
46