V Lf ubrani, ponedeljek dne 20. novembra 1911
! Posamezna Številka 6 vinarjev i
JUTHO- UM)a vaak da« — tudi oh aed«lj«h i« iMMikH - U a Sjutraj, ob ponedeljkih ob M. 4o-Nm. — Matntato« znaša: v Ljubljani v upravatštvu *>««Om K I VO, a doiUvljasjem na dom K 1*50; a pošto tobiUni K polletno K 10—, četrtletno K 5 —, bnton K 1W. Za lnooamatvo celoletno K SO*—. 1	Telefon	itevllka	308.	s
: Posamezna številka 6 vinarjev i
Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici S. Oopiai se pošiljajo uredništvu, naročnina upravniStv«. Neirankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se no vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 16 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti lamko, ;	Telefon	številka	303.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK
Imamo parlament — in §14-
Sedaj imajo že vse evropske dr-jave svoio ustave in parlamente, tudi “usija, Črna Gora in Turčija lahko i Jiejo za sebe, da so ustavne države, imajo svoje parlamente, v katerih j sedijo zastopniki ljudske volje.
Ali kakor so druge institucije v faznih državah razne, tako tudi ustavnost ni povsod enaka, v nekaterih državah imajo parlamenti večjo vrednost, v drugih manjšo, v nekaterih državah s9 pa parlamenti samo druga dekoracija in nič več. Taka država je Avblja, ki ima sicer že dosti dolgo svojo ustavo in svoj parlament in — § 14., j to jemlje ustavnosti in parlamentariz-: mu vsako vrednost, radi katerega smatramo lahko Avstrijo še danes za nbsolutistično državo v polnem pomenu te besede.
, Ta že tolikrat imenovani in pre-Kbnjani § 14. daje vladi prav co v od-otnosti državnega zbora delati vse «ar hoče: podaljšati proračun, dovo 'Jevati novince, sklepati posojila, sploh opravljati vsa dela parlamenta, kakor •i njega sploh ne" bilo in ta § je bil ‘0 tolikrat v praktični porabi, kolikor-krat so bile razmere v državnem zboru take, da parlament ni hotel vlade — Ubogati m sedaj ga potovo vporabi tudi grof Sttirgkh, ki je začel govoriti v zadnjem času z zastopniki ljudske volje kot s svojimi hlapci, češ, skleni-vi kar hočete, mene to nič ne briga, Pošljem vas kratkoinalo na daljše potnice, potem pa storim v vaši odsotnosti na podlagi § 14. kar bom hotel 1 j*2 in moji ministri.
Dnevi zasedanja državnega zbora ®o — to se lahko reče — že šteti in ottrgkh že drži v zbornici v levi mki na hrbtu § 14. in se smeje v •braz poslancem, ki se čudijo in sami Sebe vprašujejo: Kaj pa smo mi prav-2*Prav in kaj so naši volilci ?
Reveži so eni in drugi: poslanci ,n njihovi volilci, ali grof SttDgkh je Vsegamogočcn, on ima v rokah orožje Proti poslancem in volilcem, njegova v°lj« se mora spoštovati, z njegovo glavo morajo misliti vsi avstrijski državljani, ker Avstrija sicer ima ustavo, *Jj nima ustavnosti, ona ima parlamet, *h nima parlamentarizma.
. Pri vsem tem se bodo pa še ns-S1‘ tepci, ki bodo trdili, da je Avstrija ®*°derna država in našlo se bo tudi ; ?osti takih tepcev, ki bodo to ver-leli.
In storiti se ne da proti takim f*zmerarn ničesar, ker ako bi se zahtevala odprava § 14., ne verujemo,
bi se našla v zbornici potrebna Pyetretjinska večina, ki je potrebna
vsako tako spremembo, moramo računati s konservativno in reakcijo-Uamo gosposko zbornico, ki ji je § 14 gotovo celo simpatičen; in tudi, ko bi 0: nv§la v gosposki zbornici potrebna r*etretijnska večina, kar pa ni ver-v ,• °>lane $e vedno vlada, ki bi se in?ejala ljudskim zastopnikom in : Privilegirancem v gosposki zbornici
femanffoRi
tresita
Politična resnica.
Različni ljudje hodijo v današnjih dneh po svetu, eni so, ki jih razburja vsaka malenkost, ki ni po njih merodajnem mnenju taka, kakor si jo hočejo in žele sami, ali kakor so jo čuli drugod, drugi mislijo sami in govore to, kar opazijo sami, ta živi od vednih informacij in želja, drugi računa z dejstvi.
Taki in enaki so ljudje dandanes, a vrhutega so pa še zelo občutljivi, n. pr. ti razumevaš pod besedo iredenta nekaj popolno drugega, kakor dr. Rybar, ti poznaš tudi kulturno ire dento, in si upaš govoriti tudi o kulturni iredenti med Jugoslovani, zato si pa nazadnje še nespodoben, nesposo ben in naiven človek. Pa zakaj? Zato, ker ne poznaš politične resnice!
Hm, politična resnica 1 Visoka beseda! Preiskal sem najnovejšo izdajo leksikona, obračal list za listom, a po litične resnice nisem našel, vprašal sem politike: Gospodje, Vam je politika vsakdanje opravilo od jutranje do večerne molitve, povejte mi, kaj je to politična resnica! Debelo so me gle-gali in se na tihem muzali . . . Cankar je nekoč iskal prepričanje, lepo v usnje vezano z zlatim robom ... jaz pa sem iskal politično resnico, do da nes je še nisem našel, zato sem pač naiven, človek, ki sem se prikobalil tja, kjer drugi ljudje že poznajo politično resnico!
Iskal sem politične resnice tudi drugje, diplomatje so baje jako pametni ljudje, ti bodo mogoče imeli v svojih tajnih predalih zaklenjeno politično resnico.
S strahom in spoštovanjem sem se bližal Ballhausu, napenjal sem ušesa, ako bi mogoče ujel iz vibriranja telefonskih žic, ki vežejo Ballhaus s Schčnbrunnom in Belvederom kak ta jen glas, ki bi po njem prišel na sled politični resnici.
Zastonj, ničesar nisem slišal, čutil, ničesar, niti sledu o politični resnici . . . ostal sem naiven človek.
Vzel sem v roko svetovno zgodovino, podčrtal si vse važne zgodovinske date, da bi si jih lažje za prihodnjič zapomnil, toda politična resnica, vrag jo vzemi, nje nisem našel . . . Zdelo se mi pa je, da se mi reže v obraz portreti raznih politikov in državnikov ...
Kam naj se obrnem, da najdem politično resnico 1 „Mož, povejte mi po skušnji!*
S svetim spoštovanjem bi se približal ti, z glorijolo obdani glavi, ki v njenih možganih tiči s sedmimi pečati očaka Abrahama zapečatena poli-
KS&k M uma £
Wx
jr * fbonda /JSflS
‘V
,	Mitrj	CiMumei
' 8anyf(Uj9nt)
I.Corisco* fpgi
Apun
librevfll
Ker je Nemčija v Maroški zadevi tako grdo pogorela, se zdaj tolaži s tem, da bo morda lahko dobila v Afriki k tistemu ozemlju, ki ga je dobila zdaj od Francije, špansko Guinejo in par otokov, med njimi Fernando Too. Ali se bodo nemške nade uresničile ali ne, pokaže seveda prihodnost. — Zemljevid, ki ga danes prinašamo, kaže oni del Afriki, ki tu prihaja vpoštev.
Zaplenjeno!
oblakov ter oblil platformo z bledo svetlobo.
Skalabrino je vstal; zdelo se je, da se še nekaj obotavlja. Nato te je obrnil od gomile ter začel korakati nizdol, ne da bi se ozrl na skale, pod katerimi je spal njegov otrok svoje večno spanje.
Do Treviza je hodil peš; morda je hotel oglušiti obup, ki ga je nosil v svojem srcu.
V Trevizu, kamor je dospel zjutraj, pa ga je napadla nepremagljiva trudnost.
Najel je voz. ki	ga	je	peljal v	Mestre.
Pot od Mestre	do	lagune je	opravil peš	in	prehodil	tako
gozd, po katerem je Bembo preganjal Bianko.
Dne 31. januarja zvečer je dospel v Benetke.
Sel je naravnost v pristanišče in zavil v krčmo, kjer si je dal postreči s skromno večerjo.
Toda komaj da	se je	dotaknil	jedi.
Jedel je le, kolikor	je	njegova narava	neizogibno	potrebo-
vala v okrepčilo.
Po večerji je slonel ob steklenici vina in upiral oči v vrata, kakor da pričakuje nečesa.
Ob devetih je stopil v krčmo moški, ki se je ozrl naokrog, zagledal Skalabnna ter prisedel njemu nasproti.
Oblečen je bil po mornarsko.
— Prihajam točno ob deveti uri, je dejal.
— Prav, je odgovoril Skalabrino. Ali ste pripravljeni?
— Sem; ali imate denar ?
Skalabrino je pokazal s prstom na svoj usnjati pas.
Mornarjev obraz se je razjasnil,
— Potem pojdiva, je dejal.
Skalabrino je plačal večerjo in odšel z mornarjem.
— Kako mislite napraviti? je vprašal orjak, ko sta bila zunaj.
— Pojdiva; videli boste.
Molče sta stopala ob s arih nabrežnih hišah.
V luki so se nejasno dvigali obrisi državnih ladij, črte njihovih jamborov in vrvi, zapletajoče se na temnem nebu, in svetit okna zgradb na njih zadnjih delih, lesketajoča se v odsevih na morski površini.
--------------------------------- (Dalje.)
LISTEK
*1CHEL ZEVACO:
Ljubimca beneška.
— Dajte, da povem, gospodar, je povzel Skalabrino z isto globoko nežnostjo. Sam sem si izbral nalogo ... in prosim vas Milosti, da me ne izprašujete o njej. Da pa izvršim, kar kanim, vas moram zapustiti že zdaj . . .
— Skalabrino! . . .
— Visokost . . .
— Prisezi mi, da se ne boš umorili Zdaj se je zdrznil Skalabrino.
' Toda molčal je.
Roland je prijel orjaka za roko:
— Torej je vendar res 1 Življenje ti' je postalo neznosno ?
— Visokost, ali morete reči, da je narobe? Poglejte, bil nečista stvar. Vi ste me oživili, naučili ste me misliti — in
8 tem tudi trpeti. Ko sem spoznal Bianko, sem menil, da se mi °dpira paradiž, meni revežu, ki mi nikdar nobena ljubezen ni Svetila v moj pekel . . . Imel	sem	hčer . . . Napaka, ki sem	jo
storil, je bila ta, da sem jo	začel oboževati in	malikovati,	in
a<laj, ko je več ni, gospodar, zdaj mi je življenje v resnici nebesno . . . Toda ne mislite, da se hočem umoriti ... Vi ste na svetu, vi, moja edina ljubezen, ki je še nisem izgubil; že bi zadoščalo, da me zopet spravi z življenjem . . . Prisegam '[■m, gospodar, da samomor ni moj namen . . . Stvar je le ta, ™ Utegnem poginiti pri činu,	ki	ga hamerjam	izvršiti ...	in
**to sem se hotel posloviti	od	vas . . . ako	se zgodi,	da
Omrem ...
— Kaj pa namerjaš takega?
— Visokost . . . prosil sem vas . . . ne izprašujte . . . Roland je molčal nekaj hipov;. in ta mOlk je bil poln
tesnobe.
— Pa če ne uideš živ in zdrav, je izpregovoril nato, ali mi prisežeš, da se vrneš k meni, ne da bi položil roko nase?
— Da, gospodar, je dejal Skalabrino resnobno, prisegam
Po zaplembi druga izdaja.
Zaplenjeno!
Električna razstava v Bostonu. Stalna avstrijska razstavna komisija na Dunaju naznanja trgovski in obtniški zbornici v Ljubljani, da se bo v času od 28. septembra do 26. oktobra 1912 v Bostonu vršila električna razstava, katero organizira Edison Electric Illu-minating Company. Podrobnosti so razvidne iz dotičnega dopisa, ki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Kje je doslednost? Ljubljanski škof Jeglič je eden jzmed najhujših nasprotnikov plesa. Škof smatra ples kot nekaj nemoralnega in proti katoliškemu duhu. V svoji nadutosti je šel celo tako daleč, da po občinah na dan »žegnanja* ni dovolil maše, ako se niso občani zavezali, da opuste vsak ples po gostilnah. V Ljubljani je seveda drugače. Tu veje narrneč popolnoma drug veter in tudi klerikalci sami bi se prepovedi plesa odločno ustavili. V srebrni dvorani »Uniona* plešejo Čuki vsako soboto, med gospodičnami se vidi tudi kako »naprednjakinjo*. Mi nimamo ničesar proti plesu in tudi
klerikalcem to zabavo iz srca privoščimo. Svetovali bi le klerikalcem, ki tako zabavljajo čez ples, naj pomedo najprej pred svojim pragom.
Imenovanje na srednjih šolah. Ravnatelj druge gimnazije v Ljubljani Bezjak je imenovan za ravnatelja gimnazije v Gorici; podeljen mu je za-jedno naslov vladnega svetnika. Sedanji ravnatelj gorišlce gimnazije dr. Tominšek je imenovan za ravnatelja gimnazije v Mariboru.
Nove deželnozborske volitve tia Goriškem? Sobotna »Soča* piše: Ču-jemo, da se bliža razpust goriškega deželnega zbora; nove volitve se razpišejo v kolikor mogoče najkrajšem času.
Akad. društvo »Slovenija'1 na Dunaju ima svoj II. redni občni zbor v torek, 21. t. m. ob 8 uri zvečev v restavraciji Sethner (Matalony) I. Quer-spergasse 6. Spored običajen. Gostje dobrodošli.
Razstava za mornarstvo In hl-gijeno v Genovi. Stalna avstrijska razstavna komisija na Dunaju naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se namerava prihodnje leto prirediti v Genovi mednarodna razstava za mornarstvo in higijeno. Rok za priglasitev in dan otvoritve razstave še nista znana. Podrobnosti so razvidne iz dotičnega dopisa, ki je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Poljedelska in Industrijska razstava v Kijevu. Stalna avstrijska razstavna komisija na Dunaju je naznanila trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo poljedelska in industrijska razstava v Kijevu, ki se je že nekaterikrat preložila, kakor je sedai končno določeno, vršila leta 1913 v času od 27. maja do 14. oktobra. Za avstrijsko industrijo bi prišla v poštev udeležba na naslednjih oddelkih: 1. Poljedelski stroji in orodje. 2 Stroji, aparati In razne potrebščine za cukrarne, pivovarne, mline in žga-njarne. 3. Avtomobili, telovadno in športno orodje. Poročilo, ki vsebuje natančnejše podrobnosti in razvrstitev razstavnih skupin, je v pisarni tukajšnje trgovske in obrtniške zbornice na vpogled.
O. BERN ATO VIC
Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana.
Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe In otroke. Naj-nlžje cene, solidna postrežba.
Našla je v soboto gospa Dolar-jeva poročni prstan. Kdor ga je izgubil, ga dobi v Cegnarjevi ulici št. 8.
Italijansko-tur ška vojna.
koletna prikazen in ona onemogoča vsako večjo bitko, ker so se celi kraji spremenili v prava jezera, deroči valovi rušijo utrdbe in druge naprave in italijanski vojaki imajo dovolj dela s tem, da rešujejo kar se da rešiti, da popravljajo brzojavne in telefonske zveze, Turki in Arabci se pa tudi ne morejo spuščati v nobene večje operacije, ker voda ovira v tem tudi nje enako kot Italijane. Dež je sicer malo ponehal in voda postaja manjša, ali vsak moment začne lahko vnovič deževati, povodenj nastane vnovič in poruši vse utrdbe in obkope, ki jih v tem času napravijo italijanski vojaki — na peščenih tleh.
Taki nalivi so v Tripolitaniji redna prikazen, ali deževna sezona nastaja navadno še-le v decembru in traja navadno do konca februarja, letos je pa začelo deževati kakor nalašč mnogo prej. Italijani so pač prvotno računali s tem, da nastane de-
$
Splošni položaj
je sedaj naslednji: Glasovi o predsto-ječem miru so zopet utihnili, ne govori se več o nobenih kompromisih, edino, kar bi se moglo imenovati nekak kompromis, je to, da Italija radi velikih sil najbrže ne začne z nobeno večjo vojno akcijo
v Egejskem morju, temveč se zadovolji najbrže s tem, da zasede par turških otokov, toliko, da se popolnoma ne umakne iz Egej skega morja. Ali tudi ta kompromis ni gotova reč, ker uradno te vesti niti najmanje niso potrjene, nasprotno, iz Rima, kjer o nameravani akciji v Egejskem morju prav previdno molčijo, se javlja, da bo ta akcija prav obsežna, samo tega nam niti približno nihče ne pove — kdaj začne ta akciia?
Na bojišču je pa prava povodenj, ki ni v Tripo-litaniji nič nenavadnega, ampak vsa-
MALI JJSTEK. Beseda o slovenski kritiki.
(Piše E. Rumpelj.)
Ako se ozremo na tisoče poklicev v življenju, se nam zazdi, da so ti ali oni res težki, naporni in nehvaležni. Morda najsitnejši in najnehvaležnejši pa je poklic kritika. Zakaj tudi ne? Že pojem njegovega začetka je kritika, njegovo delo kritika, — kritika in plačilo za to zopet kritika. Zunanje obličje njegovo daje mu že nalogo bistva samega in kako nehvaležna je ta naloga po trudapolni izvršitvi ve vsak kritik sam. Zasovražen, postne-hovan in preziran — in zakaj? Ker govori resnico, ki bode v očil / Pripomniti je treba, da obstoje pri nas kar tri vrste kritik. Prva je diktirana po slavospevnem receptu, druga principijelno sovražna in treta resnična. Seveda ugaja najbolj prva, druga se oglasi le ob priliki jeznega izbruha in tretja, ki je pravična, je v očeh kritiziranih — neumna |
Cilji kritike bi naj bili, pomagati po moči stvari do uspeha in sicer z nasveti. Precizirati pa je treba pri tem tudi znanje kritika o stvari, brez vpo-števanja fraz in okraskov, ki so se
udomačile že kot neobhodno potrebne v slovenski kritiki. Znanje posameznega se mora preštudirati do jedra, vpoštevati pri izvedbi vloge njegovo inteligentnost, šolo, vajo, talent in nazore. Umetnik brez nazorov, brez inteligentnosti ali šole je nemogoča oseba, in da se ve ceniti umetnost, priznati se mora njega kot človeka in ne le kot tip upodabljajoče umetnosti. Življenje vsebuje samo bazo umetnosti in na to se more postavi i še 't stavba ustvarjanja Hvaliti sme kritika le kar je dobro, pri nas lahko rečemo, kar je brezhibno. Tudi v tem imamo pri nas čisto druge navade iti iz teh iz ira največkrat ono sovraštvo, ki vlada med umetniki in kritiki.
V glasbenem oziru smo Slovenci zelo razvajeni. Dasi majhen narod, ki ne igra v svetovni umetnosti skoro prav nobene vlogice, smo eksponirani v zahtevah do pretiranosti. Razvadili pa se nismo mi, temveč razvadili so nas drugi. V Ljubljani smo imeli priliko slišati že nebroj slavnih glasbenikov, pevcev, igralcev itd. Komaj v povojih so nas posetili ti ljudje in kakor so vsi Slovani dovzetni v prvi vrsti do tujega, smo se vrgli tudi mi z vso silo v drveče valove prave umetnosti. Mi nismo plavali v njih, oni so nas nosili, a napojili so nas z neko neotre^Jjivo zahtevo po le visoki umetnosti Če je kdo slišal v Ljub-
ževni čas še le v decembru, do tedaj so pa mislili, da prodrejo že daleč v notranjost dežele. Prezgodnji dež je torej napravil čez račune italijanskega generalštaba velik križ, on je nepredvidena, ali tako močna zapreka, da
začnejo prave vojne operacije še-le spomladi,
ko povodnji ne bodo več ovirale italijanske armade v prodiranju.
Italijanski generalštab kakor tudi diplomacija se je zmotila še v enem : ni računala s takim odporom domačega prebivalstva, ona si je predstavljala zavzemanje Tripolitanije kot navadno vojno ekspedicijo, razvila se je pa iz vsega tega
velika vojna,
ki bo trajala kdo ve koliko časa, ker Tripolitanija je velika, Arabcev je pa tudi dosti, četudi trdijo Italijani, da se nahaja v turškem taboru komaj kakih 2000 Turkom popolnoma privrženih Arabcev, kar je pa popolnoma nemogoče, naravnost izključeno, ker 80.000 italijanskih vojakov bi pač moglo že zdavnaj premagati 2000 Arabcev in par tisoč rednih turških vojakov 1
mojih zapiskov.
Iz zanesljivega vira šem zvedel, da se skliče na inicijativo nekaterih slovenskih politikov v kratkem mednarodna konferenca, na kateri se bo razpravljalo o vprašanju, kako naj se vodijo v bodoče vojne, da bodo primerne visoki kulturi dvajsetega stoletja. Sklepi konference se potom ta-takoj dostavijo brzojavnim potom v tripolitanijo poveljniku italijanskih čet, poveljniku turškim čet in vsem arabskim šejkom.
Po sklepih, ki so mi v glavnem že znani, se bodo potem Italijani, Turki in Arabci tako-le vojskovali: Vsakega dne zjutraj se sestaneta po veljnika obeh nasprotnih armad in določita dnevni red za dotični dan. Potem se postavita armadi ena proti drugi in po izmenjanih medsebojnih pozdravih začnejo na dani znak streljati eni na druge.
Opoldan se da znak za odmor, ki traja do štirih popoldan; v tem času vojaki najprej kosijo, potem pa počivajo, ali si pa delajo medsebojno obiske, natančno ob 4. uri popoldan se pa začne zopet streljati, ob soln-čnem zatonu pa bitka zopet poneha radi večerje in nočnega počitka, razsodišče pa odloči, kdo je zmagal in za koliko kilometrov se mora premagana armada umakniti in zmagovalna armada pomakniti naprej. Zmaga se prisodi vedno oni armadi, ki je imela manj mrtvecev in čem več mrtvecev je imela premagana armada, za toliko kilometron več se mora umakniti zmagovalni armadi. S premestitvijo se začne naslednjega dneva, ker po noči morajo vojaki počivati.
Zvedel sem tudi, da se je mednarodna mirovna liga obrnila na ini-cijatorje te konference s prošnjo, da se zavzamejo za odpravo vojne sploh, ali ti so to odklonili, češ, potem ne bi več imeli prilike glasovati v državnem zboru ali v delegacijah za nova vojaška bremena, pa tudi ljudi je preveč na svetu in je potrebno, da se jih vsako leto nekaj pobije, samo kulturno, civilizirano in človeško se jih mora spraviti na drugi svet.
Lepo se bo v bodoče vojskovati! Vojak bo sicer moral .delati* kakih 6 do 8 ur na dan. ali zato bo imel na bojišču vso komoditeto in zgoditi se mu ne bo moglo ničesar drugega kot to, da eventualno — izgubi življenje.
ljani Jčrna, Slezaka in sedaj Buriana, se mu bode čisto jasno zdelo, da je raztrgala kritika slovenska tenoriste ži la Waszmut. Jastrzebski je imel v Ljubljani vroča tla, v Zagrebu je priljubljen. Imeli smo Ourednika, čuli Vuš-koviča, Orzelskega, Rezunova, Skalovo, Stolzovo, Pestkovskega, Betteta, Vula-koviča, Nolija. V Ljubljani je pel svoj čas Hesch in Še drugi svetovni mojstri. Slovenci sami imamo nekaj izbornih moči, kot Naval, sedaj menda v Berlinu, Korpščeva v Zagrebu, Betteto na Dunaju, Kašman v Milanu, umrli Trtnik in nekaj naraščaja kot Križaj, Fčdranspergova, koncertna pevka Bole-Lovšetova, Costaperaria, Iličič, Levar, Bojde, Kovač in Trošt Prvi so pač umetniki, ki delajo čast našemu celemu narodu, naraščaj obeta najboljše. V opereti imamo dobre moči kot Polakova in Thalerjeva, v drami Nučiča, Verovška, Skrbinška, Danilovo, dalje umetniško dvojico Borštnik, umrlo Nigrinova, Dragtuinoviča, Wintrovo. Izmed vseh teh naštetih je le še malo število pravih članov našega odra, nekdaj so bili skoro vsi (razun Navala, Vuškoviča, Hescha, Jčrna, Slezaka in Kašmana) in naraščaj obeta sklepati venec naših prvakov v glasbenem oziru tesneje.
Opere, kot je bila za časa Skalove, Orzelskega, Oufednika, Pestkovskega in Betteta menda ne bodemo imeli
in -mumrn
O . .■ * •*
/ ' 1
m
mm
Spomenik gledališkemu igralcu.
Gledališke igralce in sploh umetnike drugi narodi spoštujejo bolj nego jih pa mi, ki nam ne manjka dosti, da bi rekli, da so gledališki igralci in umetniki sploh manjvredni ljudje. Da je drugje popolnoma drugače, nam dokazuje spomenik, ki je bil 12. novembra na Dunaju odkrit gledališkemu igralcu Jos. Kainzu. Kainz je spadal med najslavnejše nemške gledališke igralce zadnjih let. Igral je na dvornem gledališču na Dunaju. SpO" meriik, ki ga kaže naša slika, je delo kiparja Šandorja Ja* raya iz Berlina in kaže Kainza kot Hamleta.
Inicijatorji tega predloga so na svojo »iznajdbo* zelo ponosni. In kako bi tudi ne bili, ko ona pomeni velik korak naprej 1 Do sedaj so se borili med sabo pristaši in nasprotniki vojne, to je pa kompromisni predlog — naši poslanci so takointako veliki prijatelji raznih kompromisov — ki ga gotovo sprejmejo prej ali slej pristaši in nasprotniki vojne; vsak bo malo odnehal, pa bo »volk sit in koza cela*.
Ali na eno so inicijatorji tega imenitnega predloga pozabili in ker še ni prepozno, jih opozorimo na to: na takem modernem bojišču ne bi smelo manjkati tribun za radovedno publiko in za godbo, ki bi igrala publiki in boriteljem vesele poskočnice, ker šele potem bo stvar popolna.
Detektiv.
Pritožbe kadilcev.
Vedno in vedno se ponavljajo pritožbe kadilcev, da so se tabakovi izdelki v Avstriji poslabšali; tobačna režija je to tudi sama priznala, ker je zatrjevala, da bo odzdaj, ko je podražila svoje izdelke, tudi kvaliteta boljša. Cena tobaku na svetovnem trgu vedno raste, prvič zato, ker se tobaka porabi vedno več, drugič pa tudi radi tega, ker ga ovlada tobačni trust. Režija pa si pomaga na zelo enostaven način: ona kupuje slabši tobak; na ta način se njeni izdatki vkljub visokim cenam na svetovnem trgu niso nič zvišali, ampak celo prihranila je; škodo pa imajo kadilci, ki morajo kaditi, karkoli se jim nudi.
Statistika kaže, da se cigar pokadi vedno manj, cigaret pa vedno več in več in to po celem svetu, ne samo pri nas, v Avstriji. Potreba je vedno večja, a za cigaretni tobak ni slcrb-Ijeno, boljši tobak se nadomestuje, da se porabi velika uporaba, s slabejšim. Tudi moderna tehnika včasih več škoduje, nego koristi. Zadnji čas so na pr. vpeljali stroje za rezanje cigaretnega tobaka, ki napravijo 200 rezov v eni minuti I Ta stroj gre tako hitro, da ne reže tobaka, ampak ga kar seka, na ta način se dobi cela masa drobnega tobaka, ki se ga mora v cigarete trdno tlačiti, če ne bi ga alo preveč v škodo. Cigarete so na št
način trde in slabo vlečejo in sla'50 gore, niso sploh užitek za kadilca, ker se muči na vso moč, ko jih vleče. Pritožbe na trde cigarete, ki so v nji« »same smeti* so danes na dnevnem redu. In kdo je kriv tega? Oni imenitni stroj, ki napravi 200 rezov na minuto in dela pri tem le cele kupe kratko rezanih smeti. — Kadilec si s tako cigareto hoče pomagati in jo svalka med prsti, da bi postala mehka; na ta način se umaže cigaretni papir od prstov, ki so potni, mastni i. P-in cigareta dobi slab okus. Neglede na to pa se pri tem svalkanju tobak še bolj razdrobi in ko kadilec vleče, mu prihajajo drobci in prah v us*8: Lepi užitki za kadilca 1 — Tudi Prl strojih, ki delajo cigarete, je glaV°° načelo: hitro, le hitro 1 Čim hitrejše pa dela stroj, tem več slabih cigaret t. zv. .škartov* napravi. Te cigarete mora potem poseben stroj »za škarte raztrgati; na ta način pa se tobak razdrobi še bolj in cigarete so- Še slabše.
Tudi na cigaretni tobak, ki ?e kupuje v omotih, se ljudje pritožujejo ker je včasih presuh in se drobi med prsti. Pripomniti pa je, da tega tu mogoče zabraniti, ker tudi cerezinov papir, ki je tobak vanj zavit, temu ne pomaga popolnoma. Presuh je pa je tobak tistih vrst, ki se jih malo proda in ki dolgo leži v trafiki. — Tobačna režija naj bi gledala, da pritožbam kadilcev, kolikor le more, ugodi. Posebno naj nikar ne misli, da čim hitreje in čim več dela stroj, da je tem bolje: kakor smo pokazali, to ni res, ampak trpi kvaliteta, kadilci se pritožujejo ; zdaj so jim podražili ta nedolžni užitek, ob enem pa jim nudijo vedno slabše in slabše izdelke 28 drag denar. Naj tobačna režija P°’ misli, da kajenje ni neizogibna 1 jenska potreba in da se pri današnji splošni draginji marsikdo lahko kajenju odreče, če niti za drag denar ne bo dobro postrežen.
Roparski umor v banki.
V banki Benzal v Bukarešta na Rumunskem se je dogodil te dni v trenotku, ko so zaprli banko, roparski atentat. Bančni sluga Niculesco je s
nikdar več. Takrat se je razvadilo slovensko občinstvo in kritika je zavzela takrat stališče, da mora biti odtlej vedno tako. Seveda pri tem ni ostalo temveč je padala slov. opera po odhodu omenjenih umetnikov v posameznih strokah leto za letom. Prišli so tenoristi, basisti, baritonisti, sopranistke in altistke, triumfirali in padali. Kritika pa je ostala ne oziraje se na višino izobrazbe posameznikov na stopnji gori omenjene opere. Razvada in momentana dovzetnost občinstva je potegnila v svoj tok tudi stil in nazore kritika predpostavljenih oseb. Mesto, da bi odločevali kritiki, odločevala je masa in prava umetnost je trpela pri tem, kajti masa je daleko in toliko dostopna kot posameznik, ki zre na jedro dejanja in ne na zunanji lišp. Tudi vodilni gledališki krogi so se udali temu toku in prišlo bi kmalu do krize na slov. odru.
Kritiki so pri nas v največ slučajih n a s t a v 1 j e n c i časopisa in morajo pisati paralelno z načeli časopisa. Svoje čase so bili kritiki svobodni — pri drugih narodih je še vedno to — in so smeli poročati svoje zasebno mnenje, ne oziraje se pri tem na tendenco lista. K j e so tisti časi in k o 1 i k o je pri nas listov, ki dovolijo v tem oziru kritiku nevezane roke?! Tudi v umetniško vprašanje se je vrinila pri nas politika in presoja se
danes edino le po strankarstvu in ne po dejstvu. Toda v tem oziru ne zadene kritika obsodba, kajti on je nedolžna žrtev zagrizenih strasti, ki ne poznajo svobode in resnice. Bodisi osebne vezi kakor strankarski interes je vezal mnogokrat gledališča z odgovornimi in odtod je izvirala tudi od tedaj diktirana kritika, ki je š e s e d a j v modi! Svoboda kritika se je končala s politiko in kar pišejo danes dnevniki, ki zastopajo izrazito kako politično strujo kot nje glavni steber, je vse diktirano in kritik drugače pisati ne smeli
V Ljubljani obstoje tri močnejše politične struje, koja vsakih ima svoje gledališče. Struje so si medsebojo? strogo sovražne, deloma sicer le navidezno in vsaka ignorira ali vsaj telizira umetniško stremenje druge rečem, da je konkurenca škodljiva, \ marsičem še zelo dobrodošla, a PrJ tako malem številu prebivalstva* ko
ga ima Ljubljana je gmotno vsem trem gledališčem precej v kvar-konkurence se ustvari zaželjena dosega višje umetniške popolnosti, »“J vsako gledališče bo strmelo, da dose triumf nad konkurentom.
(Dalje.)
svojo ženo ravno pometal bančne prostore, ko stopi v banko neki 30 letni, elegantno oblečeni gospod, ki je vprašal po ravnatelju. Medtem ko mu je sluga podal potrebne podatke, je neznanec potegnil iz žepa samokres in štirikrat nanj ustrelil. Četrti strel je zadel slugo ravno v srce. Nesrečnež se je zgrudil na mestu mrtev na tla. Njegova žena je v strahu skočila skozi okno sosednje sobe na cesto in pričela klicati na pomoč. Občinstvo je takoj udrlo v banko. Ko je atentator zapazil, da je ujet je zgrabil za britev, katero je imel v žepu in si prerezal grlo. Občinstvo mu je namreč že preje zbilo samokres iz rok. Ko so anten-tatorja odpeljali v bližini ležečo bolnico ie bil že mrtev.
Atentator je popolnoma neznana oseba. Policija ni mogla dobiti o njem nikakih podatkov. Morilec je namreč, da bi preprečil razkritje svoje indenti-tete, iztrgal iz klobuka podlogo, iz zimske suknje in obleke pa ime krojača, ki je delal obleko. V njegovem žepu so našli celo zalogo raznih vlo-milnih orodij, dalje masko iz črnega blaga, dve močni vrvi, steklenico kloroforma, sedem patron za brovvning samokres in 11 patron za navadni samokres.
Književnost in umetnost.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri v torek Adolfa • Ferrarija opera »Suzanina tajnost- in Viktor Parmova opera .Ksenija" za nepar abonente pri navadnih opernih cenah. — Operetno osobje pripravlja Heu-bergerjevo elegantno in glasbeno dragoceno, a pevsko težko opereto *Ples v operi”. Dramsko osobje pa pripravlja M. Halbeja „Reka“ in Shake-spearija .Vesele ženske evindsorke*.
Slovensko deželno gledališče.
Ksenija. Opera v enem dejanju Vglasbil Viktor Parma. Viktor Parma je brez dvoma med našimi najodličnejšimi komponisti. Poleg Foesterja, Sattnerja, Lajovica in dr. mu je zagotovljeno častno mesto v naši glasbeni literaturi. V soboto je naše gledališče vprizorilo po dolgih letih njegovo eno-dejansko opero Ksenijo, na katero smo takorekoč že pozabili, ker je tako dolgo nismo videli. Parmova glasba ni težavna wagnerijanska glasba — lahna glasba italijanskega sloga je polna sladke melodijoznosti. Slišimo res da tudi strastne glasove, ali ti strastni glasovi so takorekoč podrejeni melodijoznosti, tudi iz njih slišiš melodijo. Taka je tudi Parmovu „Ksenija“. Opera je bila krasno naštudirana. Glavne vloge so bile v veščih rokah gdč. Šipan-kove in gdč. Thalerjeve ter g. Kram-pere in g. Novaka. Orkester je pod taktirko g Talicha, ki je tudi spretno vodil režijo, izvršil svojo nalogo izborno; posebno znani intermezzo je bil izveden fino. Občinstvo je solistom, kapelniku in navzočemu komponistu prirejalo burne ovacije.
Cisto drugačna jenoviteta, ki smo jo slišali obenem s Ksenijo: Wolf-Ferra-rijev ,intermezzo" Suzanina tajnost. Moderno zasnovano delo skoz in skoz Orkester ima glavno besedo, besedo, ki jo človek z užitkom posluša. Kako to vse tu šumi, kipi in vre, kako se tu prelivajo melodije druga v drugo! Pevski parti stopajo kar nekako v ozadje — bolje rečeno — z orkestrom se spojajo v eno organično in harmonično celoto. — Orkester je svojo težavno vlogo izvršil briliantno; istotako tudi oba solista, gdč. Šipšnkova in g. Novak, in to nele v pevskem, temveč v isti meri tudi v igralskem oziru Do polne veljave je privedel svojo nemo vlogo tudi g. Horstn^ Oprema je bila zelo okusna. Gledališče je bilo razprodano.
Popoldanaka predstava. Igral se je Spicarjev .Kralj Matjaž” pred srednje obiskano hišo ,za ljudstvo in otroke". Kritike so vendar soglasno rekle sodbo, da ta stvar v tej obliki nepopravljena ni za na oder. Igralci so se zelo trudili; g Molek, ki smo ga pomotoma zadnjič pozabili omeniti, je ustvaril prav lep kmečki tip v zeliščarju, bil je pač popolnoma v svojem elementu, take kmečke vloge mu leže najbolje; g. Povhe kot bebasti Grilc, Vašek pre-nešen iz .Prod. neveste*, je vzbujal cele salve smeha, zelo dober in naraven je bil Verovšek kot slepec Tevž, gosp. Nučič kot kralj Matjaž je storil, kar je mogel; istoiako vsi drugi.
— Splošna želja pa je, da bi se enkrat popoldne tudi dajala .Prodana nevesta«, da jo lahko sliši tudi občinstvo z dežele.	—n.
*
Nebesa na zemlji. Burka v treh dejanjih. Nemški spisal Jul. Horst. Ze dolgo se ni ljubljansko gledališko občinstvo tako smejalo kakor včeraj zvečer. Igra .Nebesa na zemlji« zasluži naslov burka v polnem pomenu besede; stvar nima a priori seveda nobenih literarnih pretenzij, a polna je situacijske komike, ki se stopnjuje od trenotka do trenotka in vpliva z neodoljivo silo na smejalne
živce; stvar za smeh in kratek čas, nič več a tudi nič manj, prav posrečena stvar v tem žanru, to lahko rečemo z mirno vestjo; vsak kdor je bil včeraj v gledališču, je dejal: tako se pa nisem že dolgo smejal kakor danes človek kar iz smeha ni prišel. — Središče igre sta dva prijatelja, eden je nafarbal svojega svaka, da ima posestvo na deželi, drugi svojo bogato teto da se je oženil. Tast hoče videti posestvo, teta pa ženo, oba se pripeljeta na obisk. Prijatelja si pomagata na ta način, da posodi edem drugemu posestvo in ta njemu ženo. Iz te igre pa nastane nebroj komičnih zapletlja-jev, ki se pa končno seveda vsi srečno končajo. — Igra je prav srečno lokalizirana na Ljubljano in slovenske kraje sploh. Mimogrede omenjamo, da je grd nemčizem, če se pravi .strah imaš“ mesto .bojiš se“ in .gre se za to* mesto .gre za to*.
Igralo se je prav gladko, hitro in živahno, kakor se pri burki mora. G. Povhe in g. Nučič sta imela prav karakteristični maski in sta igrala prav dobro; od g Nučiča v resnici nismo pričakovali, da se bo tudi v komični vlogi tako dobro obnesel. Krohot je bil seveda splošen, kadarkoli je stopil g. Verovšek na oder, bil je naravnost neprekosljiv; njegova partnerica ga. Bukšekova kot teta iz Bosne je bila tudi prav dobra, g. Danilo ima poseben talent za aristokratske vloge, bil je izvrsten, tudi g. Šetrilova je bila dobra, istotako gdč.Iličičeva in gdč. Thalerjeva. — Predstava je bila dobro obiskana in se kako nedeljo še lahko ponovi.
— n.
padlih in ranjenih italijanskih vojakov v Tripolisu in Cirenajki, je nabral do-sedaj 838.000 lir.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Rusko-perzljskl konflikt.
Petrograd, 19. nov. Perzijska vlada dosedaj še vedno ni odgovorila na ruski ultimatum. Niti rusko zunanje ministrstvo niti perzijski poslanik v Petrogradu ne dobivata nikakih poročil iz Teherana. Petrograjški merodajni krogi pripisujejo to anarhiji v Perziji. Z druge strani se pa poroča, da vsled demisije celokupnega perzijskega kabineta vlada nina nobenega kompetentnega faktorja, bi bi odgovoril na rusko noto. Radi tega se tudi splošno smatra, da bo Perzija odgovorila na ruski ultimatum še le potem, ko bo sestavljena nova vlada.
Berlin, 19 nov. .Berliner Zeitung" poroča iz Petrograda: Ker Perzija še vedno ni odgovorila na ruski ultimatum, je Rusija prekinila diplomatske odnošaje ž njo ... Diplomatski zastopniki obeh držav so sicer še vedno na svojih mestih. 4000 ruskih vojakov je odpotovalo iz mesta Baku v Kazvin, da prekoračijo perzijsko mejo.
Bolezen ministra Lukacsa.
Budimpešta, 19. nov. Zdravstveno stanji ogrskega finančnega ministra Lukacsa se je obrnilo precej na bolje. Minister bo lahko še ta teden pri-sostoval v zbornici proračunski debati.
Italijansko-tnrška vojna.
Akcija v Egejskem morju.
Rim, 19. nov. Kakor zatrjujejo merodajni krogi, ne obstoje med vele-vlastmi trozveze nikaka nesoglasja. Italija ni radi tega odstopila od svoje akcije v Egejskem morju ker temu nasprotujeta Nemčija in Avstrija, nego le radi tega, da pride kolikor mogoče hitro do sporazuma s Turčijo. Če se pa Turčija na noben način ne bo udala, tedaj namerava' Italija pričeti najenergičnejšo akcijo v Egejskem morju in prisiliti Turčijo na popustljivost.
Berlin, 19. nov. Kljub dementijem iz Rima, se smatra z vso gotovostjo, da namerava Italija zasesti en otok v Egejskem morju. Italija baje le radi tega razširja vesti, da je odstopila od akcije v Egejskem morju, ker hoče z okupacijo primernega otoka v Egejskem morju iznenaditi in Turčijo prisiliti k miru. Turški časopisi pa poročajo, da bi Italija z okupiranjem kakega otoka naletela le še na hujši cdpor pri Turkih.
Mirovna pogajanja,
Carigrad, 19. nov. Tukajšnji francoski in angleški poslanik ‘že par
dni sporazumno vodijo akcijo posredovanja za mir. Med Londonom, Parizom in Carigradom se neprestano menjajo depeše.
Operacije okolo bumelljansklh studencev.
Berlin, 10. nov. .Lokalanzeiger* poroča: .Ker so operacije okolo bu-melijanskih studencev stale Italijane mnogo žrtev, je general Caneva opustil nadaljno akcijo. K temu so ga prisilili tudi higijenični oziri.
Prispevki za italijanske žrtve.
Rim, 19. nov. Centralni odbor za zbiranje prispevkov v prilog rodbinam
Razne vesti.
* Otrok dveh očetov. Pred par leti je dobil neki kočijaž v Bruslju poročilo, daje postal univerzalni dedič premoženja svoje tete, za katero niti vedel ni. Toda premoženje so že poba-sali pariški sorodniki, ki niso vedeli za svoje bruseljske stričnike. Vsa stvar je radi tega prišla pred sodišče, kjer se kočijažu posrečilo dokazati, da je legitimni sin brata pokojnice. A pariški sorodniki še niso mirovali. Dokazali so, da je kočijaž sicer legitimen sin brata pokojnice, v resnici pa izhaja iz prvega zakona svoje matere z nekim drugim možem. Na podlagi teh dokazov je bil kočijaž prisiljen vrniti polovico podedovanega premoženja Prizivno sodišče v Bruslju je obsodbo potrdilo in nesrečnega koči-jaža tudi prisililo, da je ime, katero je imel že 52 let spremenil s pravim.
* Zaljubljeni igralec na flavto. Gospa Nelly Marty, ki je nastopila te dni v glavni vlogi opere .Nanon" v Parizu, se je na silno priprost način iznebila nekega igralca na flavto. — Igralec se je namreč strastno zaljubil vanjo in ji vsak dan pošiljal ljubavna pisma. Marty ga je prosila, naj neha s pismi, toda vse ni nič pomagalo. Da se operna pevka vendar znebi svojega nadležnega zaljubljenca, je vzela vsa pisma, katera ji je pisal in jih nabila na službeno tablo opere, tako da jih je lahko vsakdo bral. To je tudi pomagalo.
* Krvavo dejanje ljubosumne žene. 461etna soproga notarja Rapol-tija v Kronstadtu na Ogrskem je bila radi svojega hudega jezika in strašne krvoločnosti strah cele občine. Pred dvemi leti se je mož sodnijsko ločil od nje, nakar je ona skupno živela s svojim 20letnim sinom. Toda gospa Rapolti je kljub temu neprestano zasledovala svojega moža in mu delala na cesti neprestano neprijetnosti. — Končno je obdolžila 201etno Matildo Ne met, krasno deklico, da ima razmerje z njenim možem. Te dni je povabila nedolžno deklico k sebi v svoje stanovanje, kjer jo je njen sin pričel pretepavati. Nato je skočila gospa Rapolti sama na njo, ji slekla obleko in predrla njena prsa s kuhinjskim nožem. Toda to ji še ni bilo zadosti,; odrezala ji je tudi več kosov mesa s trebuha. Vsled obupanega kričanja nesrečne žrtve, so udrli v stanovanje orožniki, ki so nesrečnico odvedli takoj v bolnico, grozovito žensko in njenega sina pa izročili sodišču.
* Polzkušen vlom. V neko juve-lirsko trgovino na Dunaju na Alzer-strasse so te dni izkušali vlomiti tatovi. Skrili so se v klet in so razkopali obok. Prišli so že do sobnih desk, tu pa so prenehali, bodisi da so bili prepodeni ali pa da ni bilo več časa.
* Velikanski vihar. V Ameriki je divjal te dni strahovit vihar, ki je zahteval nebroj žrtev. Več sto ljudij je bilo ubitih. Škoda znaša mnogo milijonov dolarjev. Mnogo ljudi je tudi zmrznilo.
* Velika poneverjenja Pri zgradbi amurske železnice in druge sibirske proge so ruski revizorji prišli na sled velikim poneverjenjem. Ruska državna banka je zgubila nad 20 miljonov kron. Železniške proge so brez vsake vrednosti. Tir bi postal v vojnem slučaju lahko usodepoln.
* Cerkvene tatvine. Zadnje dni so se izvršile v ti eh cerkvah v Krakovu večje tatvine. Zginilo je mnogo zlatnin in srebrnin. Policija je aretirala tatico, toda konstatirala, da je blazna.
* Smrtna obsodba. Pred brn-skim porotnim sodiščem sta stala pred par dnevi 21 letni ključavničar Bayer in 18 letni vajenec Riha. Obtožena sta bila radi umora natakarja Kattingerja. Bayer ie bil obsojen na smrt na ve-šala, Riha pa na 15 let težke ječe.
* Strašna drama. V novozgrajenem ženskem liceju v XVIII. okraju na Dunaju se je odigrala te dni strašna drama. Licej sta obiskovali med drugimi tudi 15 letna hčerka dr. Rudolfa Prokeša in hčerka kavarnarja Vilnay. Obe sta bili veliki prijateljici. Hčeika odvetnika Prokeša nikakor ni magla napredovati, vsled česar ji je ravnatelj zaukazal naj zapusti zavod. Deklica se ,tega ni upala povedati svojemu ofetu, zaupala je stvar le svoji prijateljici, kateri je izjavila, da je pripravljena rajše umreti, kakor napraviti starišom sramoto. Hčerka kavarnarja je nato izjavila, da je pripravljena 2 njo skupno umreti. V sredo popoldne sta odšli obe deklici v neki razred in skočili iz tretjega nadstropja na cesto in obležali nezavestni. Kakor se zatrjuje, sta imeli ote deklici med seboj nenaravno razmerje in bolehali tudi na živcih.
* Ljubezni polna baronesa. Iz Monakova se poroča: Tukaj vzbujajo ljubavni dogodki neke. 17 letne baro-
nese splošno senzacijo. Ko se je prvi mož radi nje ustrelil, je bila stara 14 let. V svojo mrežo je vjela zlasti mnogo gimnazijcev, s katerimi se je podila naokrog. Pred kratkim so jo dobili z nekim mladim možkim v poštnem poslopju, ki se je takoj drugega dne iz neznanih vzrokov ustrelil. Mladenič je bil jako nadarjen visoko-Šolec. Služil je ravno kot enoletni prostovoljec pri vojakih in stanoval v vojašnici, ker ga oče ni pustil doma, da bi ga ozdravil od srčnih bolečin. Toda mlada baronesa je našla kljub temu k njemu pot Ko je oče usode-polnega dne zasledil ž njo svojega sina, se je isti na mestu ustrelil. Baronesa je radi tega postala sedaj silno histerična. Vsakega možkega, ki ji obljublja ljubezen prosi, naj jo ustreli ali pa zastrupi. Pred kratkim so jo našli z neko mlado deklico v neki šupi mrtvo. Kakor se zatrjuje, je naj-brže v trenotnem blaznem popadu izvršila samomor.
* Pretep v vojašnici. V vojašnici na Spielbergu na Moravskem so se stepli te dni vojaki in potegnili bajonete. Neki infanterist je bil težko, več lahko ranjenih.
FR. P ZAJEC
opni
zavod
cn
r-f n
Lastnik, glavni in odgovorni urednik Miiau Pint.
Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Mali oglasi.
Beseda 6 Vin. Najmanjši znesek 50 Tin. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji Inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. arf Mvežer.
Dobro olirnujeno pohištvo se kupi. Ponudbe pod .Roža* poste restante Ljubljana.
711 2-1
P 621
Žagar
dobro izurjen, neoženjen se sprejme v stalno službo pri Ivanu Štalcerju v Mašcljnu, p. Čermošnice.
Plača po dogovoru.
Ljubljana, Stari trg št 9.
Cenike poilljam zastonj In poštnine prosto.
M. RAVTAR1
delikatesna trgovina in vinarna
Ljubljana, Jurčičev trg 3
priporoča svojo veliko zalogo raznih
jestvin, finih namiznih in desertnih vin, likerjev, konjaka in šampanjca.
Eksprt kranjskih klobas.
Slav. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo.
Številka telefona 291.
Najprimernejša igra za manjše odre ie enodejanka
111
1»
Češko spisal V. Štech, prevel V. M. Zalar. (Repertoarna igra češkega .Nar. divadla" v Pragi.)
Pet moških, dve ženski vlogi. Cena 60 vinarjev.
Dobiva se v knjigarnah in pri založniku V. M. Zalarju v Ljubljani.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Lastna tovarna ur v Šviei. Tovarniška znamka WIKO
& SUTTNEH, LJnfeljana
Mestni trg. — F1UALKA • Sv. Petra cest«. — Telefon it 273.
Krojaški salon za gospode P6U
Ivana Magrdiča
v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 10
priporoča v Idočl sezoni moderno angleško blago.
::	TZoiCGLajJCL	::
»Ljubimca beneška"
bo kmalu končan in potem pričnemo takoj priobčevati nov, ravnotako zanimiv roman, na kar že sedaj opozarjamo vse cenjene čitatelje „ Jutra".
FR. SEVCIK
puškar
v Ljubljani, Židovska ulica št. 7
priporoča svojo veliko zalogo najbojših pušk in samokresov najnovejšega zistema, kakor tudi municijo in vse druge lovske priprave po najnižjih cenah. Zaloga potrebščin za ribji lov.
Popravila se izvršujejo točno.
ml
Cenovnlbi na zahtevanje zastonj in poifnlne prosto.
r. z. z n. z.	v	Ljubljani,
obrestuje hranilne vloge po M, I I brez vsakršnega odbitka.
Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov.	Popolnoma varno naložen denar.	Rezervni	zaklad:	nad	pol	milijona,
Proda se zaradi družinskih razmer dobro idoča
klavirjev in harmonijev
čepice, kravate, perilo samo zadnje novosti v modni in športni trgovini za gospode
v prometnem kraju. P 613
Natančneje v »Prvi anončni pisarni*. Frančiškanska ulica 8.
Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela
Ljubljana, nasproti glavne pošte
J. ZAMLJEN
čevljarski mojster
V LJUBLJANI
 Sodnijska ulica št. 3 —
Dobe se tudi izgotovljena obuvala, izdeluje prave gorske in telov. čevlje
in prav izvolili, da obiskujemo laško kuhinjo ki je po dobri kuhinji, in pristni kapljici ter točni postrežbi znana širom Ljubljane.
Priporočamo jo tudi Vam!
Obiskovalci.
{g, Konfekcije za dame in deklice ter narejenih {JJ oblek in raglanov za gospode in dečke. m Ogromna izbira najnovejših in najmodernejših m = barval in kroja.
.	Cene	brez konkurence.
® Angleško skladišče oblek
|0. BERNATOVIČ
m Ljubljana, Mestni trg 5
Trgovec ali obrtnik
mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec ali obrtnik,
ki noče biti skrit
samo v svoji ulici, ampak hočfe dobiti odjemalce iz vseh delov mesta in tudi z dežele,
bo inseriral v ,Jutru‘
ki se čita in je priljubljeno povsod poJJlovenskem.
Dobro idoča, več let obstoječa
Poizve se P 618
takoj ali z majem, eventuelno se proda tudi hiša iz proste roke, pri lastniku : Kapiteljska ulica št. 7, I. nadstr.
Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št 8-
saaisaiBjaaaia,:":,':,1"!1 11	1 —^ regfettrevaaa cadrttga z omejenim jamstvo«!	:-'ts
priporoča 9*090 bogato aatogo aajnovej&b tiskovto za Sole. krajne Šolske svete, županstva m druge ttrade — Tiskarna »prejema vsa $ tank* Ih tjbigffako ičbdhe spadajoča dela t» £b Szvnbtfe točno oknsno in po »oHdnfr cenah - Tiskan* tekikih «*n«g «*
T	Mssasf.	2^©JXCLOdL«9XXi.ej^e	čaGta*
XAtoerx^-fijQ^
Patent I3LA.TSOI3CE33S:
najboljše pok H vanje streh
General, zastop: V. Janach & Co.,Trst.
Glavna zalogra:
T. Horn, I jub^jana.
Zavaruj« poalotf* ut praMCnla* jm«* požarni« Ikodun f najntžjlb »cm* Zavaruj« prati tatvini, nabltju og)t4«> In aiMMUh plolč škoda c«n)o)e «M In najkn)utM|a Uživa MIMI« «»*m, kod« pMtaj*
Dovoljuj« ta •»«•» doMEka MMm podpora v	ta oMnokdHMn*
oam«n«
„S L A V I J A“
=-t- vzajemno zavarovalna banka v Pragi. «r" "i
Reaerve in fondi K 54,000.000. Izplaian« odškodnine la kapitalije K tW.856.860M. Po velikosti druga vzajemni zavarovalnica aaia držav« z vuskaai slavaask« - nartda« apran
 ........................    —	Vm	pojasnila	daj«:	—n .............  »...im	.im
Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici it 12.
.............-	  Plaarao	so	v	lastni	b*nfol	hlU.	...............
Sprejama aavarovanja tiov«lk«ga Sfv-Ijenja po najraaaovratnejlih kombinacijah pod taka agodaiad pogoji, ko
Preostale izvode romana
Id je vzbujal toliko zanimanja, ko je izhajal v BJutru", prodaja uprav-niStvo »Jutra* mesto po prvotni ceni (1 K)
Rez. fond nad K 800.000.
Del. glavnica: K 8,000.000.
banka v; Ljubljani.
tev. (lastna hiša.)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici. : Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun; ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 4'
Zunanji, naročniki, naj pošljejo zneaek v naprej in pridenejo 10 v za znamko. Na j naročila brea denarja Se ne ozira.