60100200
PRIMORKI dnevnik
Abb-	Cena 300 lir
Leto XXXVI. Št. 79 (] 0.599)
TRST, sobota, 5. aprila 1980
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* ^ _ ^ovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija® pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
| PO ENI NAJKRAJŠIH KRIZ V ZADNJIH TRIDESETIH LETIH
Cossiga sestavil vlado KD - PSI - PRI
trije ministri več kot doslej: demokristjanom 15 ministrskih mest, socialistom 9, republikancem pa 3 • V KD do zadnjega kosanje med strujami - Obrambno ministrstvo prvič v rokah socialistov
rad in j« ija.
'sejte-raj en-
jenl^ ^ ob 1^.45; izrekel je običajno formulo in nato je, z utru-jJrJ? Stasom, prebral seznam novih ministrov in se pri tem celo le dvakrat imenoval poslanca Vincenza Russa. Ko so ga. smkarji popravili, je dejal, da je spal v zadnjem tednu zelo malo in J prosil za razumevanje.
~ Cossiga je vstopil v Pertinijev urad včeraj ob 12.25 in
de.°Va V,a^a ie torej, kot predvi-
P»?istrai,karska med KD’ PSI pRI. Nastala je v rekordnem
in
Prti1’ ?e4naist dni po formalnem od-lu 39. vladne krize v povojnem i č. k;.*ain<l v 'etu 1914 smo bili pri-j dn	rešitvi krize pri preho
. ii dn p ce!rte na Peto Rumorjevo vla ji vnčt; na *2me<t najpomembnejših no »L-,, ■ v številu ministrov: vseh " vlflTJ4e 27> tri več kot v prejšnji trpki' Poveeanje števila je bilo poni- vpc -° 28 natančp.o doziranje ravno-v.„l med člani koalicije, še pred-1 v i!? KD i" PSI, ki so se še . spov°Zn , nočnih urah kosali za do-* nekaterih ključnih ministrstev. \ strci°- 80 ustanovili dve novi mini-jo “ 'nesti, za dežele in za evrop-?r, min,-* eve ter imenovali tretjega saj fUtli,S!ra: Andreatto, zaenkrat brez v0r taknC1Je-.Krščanska demokracija je 9 „ Pre.iela 15 ministrov, socialisti
a' republikanci pa 3.
MJ^retno je stanje naslednje, teio; uernokristjani so štirje doro-i^arti. Bisaglia, Pandolfi in in iya ’ dva fanfanijevca (Darida j lomK^Arezz°) ter po en pristaš Co-ztft b0 I°Ve struje (sam Emilio Colom-za- minic? prestižnem mestu zunanjega lij*, vlaripir, P° večletni odsotnosti iz Se* RUs. Rumorjeve struje (Vincenzo ju- schft Jn ?truje forze nuove (Fo-po krači'-Manjšina v krščanski demona Andr ’ to ie skupina Zaccagnini -,no <jv L°tti, je prejela šest ministrov: in dva Jraz'sta (Marcora in Rognoni), ;ib ta) "J°r°tejca (Morlino in Andreat-ŠignpreU )Andre°tt'ievca (Scotti in
130 ri^jPokristjani in socialisti so se di' strni81' ae k°l j pa so se prepirale ld bramv. v Posameznih strankah. 0-jei met0 i° m'n'strstvo je bilo pred-• hotel lk?.rai divjega boja: Sarti je sedniiblk Potrjen, Bartolomei, pred-
senatu indoS°kr^>fnsKa skupŠ? v
«iu _ ln vidni Fanfannev predstav-
Sq /a. te kotel zase, prav tako na doh;v .teli socialisti, ki so ga tudi Ve v1'.sicer pa ni bilo druge rešit-n>'m 'i .socialistom so demokristja-njj, ^al' ^odstopiti eno od pomemb-
"istTkv*' je treba tudi o tistih, ki bara-0- Potrjeni. Na primer Lom-Vsemlni' ki ie P° škandalu ENI po-soiiH .Pričakovano zapustil državne Van 6 , ke. Pač pa ni bilo pričako-vidrip °a v vladi ne bo Lattanzia, riee- h8 <?orote-ica- Širijo se govo-toJ. ua je nanj postavil veto sam jeviini, zaradi škandala s Kappler-fa^jf.,egom in Lattanzio je baje .h2Slril nič ‘
tpZj!11 nič kaj nedolžne govorice:
Pustil Vlja veto narne- ki sem do-na p 1 da Kappler pobegne, ne pa uossigo, ki so mu ubili Mora.v
Čelisti so dosegli pomemben u-2 obrambnim ministrstvom, po-
leg tega pa z ministrstvi za državne soudeležbe in za zdravstvo. Vendar je le en socialistični minister pripadnik strankine levice, minister za zdravstvo Aniasi. Po zasedanju centralnega komiteja PSI in po Cos-sigovi ponudbi ministrskega mesta liberalcem je levica v socialistični stranki sklenila, da ne bo nasprotovala politični operaciji za sestavo Cossigove vlade, da pa bo v njej sodelovala le z enim svojim predstavnikom.
Včeraj so predsednik vlade in ministri prisegli, danes pa se bo vlada prvič sestala. Na dnevnem redu je imenovanje novih podtajnikov, ki jih bo toliko, kot še nikoli doslej.
P. P.
SEZNAM NOVIH MINISTROV
Predsednik vlade: FRANCESCO COSSIGA (KD)
Zunanje zadeve: EMILIO COLOMBO (KD)
Notranje zadeve: VIRGINIO ROGNONI (KD) Pravosodje: TOMMASO MORLINO (KD)
Proračun in gospodarsko načrtovanje:
GIORGIO LA MALFA (PRI)
Finance: FRANCO REVIGLIO
Zaklad: FILIPPO MARIA PANDOLFI (KD)
Obramba: LELIO LAGORIO (PSI)
Šolstvo: ADOLFO SARTI (KD)
Javna dela: FRANCESCO COMPAGNA (PRI) Kmetijstvo in gozdarstvo:
GIOVANNI MARCORA (KD)
Prevozi: SALVATČRE FORMICA (PSI)
Pošta in telekomunikacije: CLELIO DARIDA (KD) Industrija, trgovina in obrtništvo:
ANTONIO BISAGLIA (KD)
Delo in socialno skrbstvo: FRANCO FOSCHI (KD) Zunanja trgovina: ENRICO MANCA (PSI) Trgovinska mornarica: NICOLA SIGNORELLO (KD) Državne soudeležbe: GIANNI DE MICHELIS (PSI) Zdravstvo: ALDO ANIASI (PSI)
Turizem in prireditve: BERNARDO D’AREZZO (KD) Kulturne in prostorske dobrine:
ODDO BIASINI (PRI)
Ministri brez listnice:
Posebne zadolžitve: BENIAMINO ANDREATTA (KD) Javne uprave: MASSIMO SEVERO GIANNINI Deželne zadeve: VINCENZO RUSSO (KD)
Odnosi s parlamentom: REMO GASPARI (KD) Posegi za Jug: NICOLA CAPRIA (PSI)
Znanstvene raziskave: VINCENZO BALZAMO (PSI) Izvajanje politike EGS: VINCENZO SCOTTI (KD)
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIimiltllllillllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIinillHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllUlllllllllllllllIlvIllllllllllIlliiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiiniinniimunnninnnnnnnnnnnnnp
MIRKO KALEZIČ O SREČANJU MED RUFFINIJEM IN VRHOVCEM
Italija in SFR Jugoslavija želita v bodoče okrepiti odnose prijateljstva in vsestranskega sodelovanja
Glasnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve je odgovarjal na vprašanja o vseh aktualnih mednarodnih vprašanjih - Odločno zavrnjena protijugoslovanska kampanja francoskega časopisa
BEOGRAD — Na včerajšnji redni tiskovni konferenci je uradni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve, veleposlanik Mirko Kalezič seznanil novinarje, da bo delegacija predstavniškega doma ameriškega kongresa, ki jo bo vodil Thomas 0'Neill, na obisku v Jugoslaviji od. 6. do 10. aprila. S tem bo vrnila obisk skupščinske delegacije Jugoslavije, ki jo je na obisku v ZDA pred dvema letoma vodji njen predsednik Dragoslav Markovič. Sodelovanje med parlamentoma obeh držav je zelo koristno, tako zaradi boljšega medsebojnega poznavanja, kot uresničevanja
pogojev za dobre in tvdne j^goalp-VfHtsk* - ameriške odnose. Kot je znano, ti odnosi temeljijo. na načelih, ki so sprejeti, v skiipni izjavi po pogovorih med predsednikonfa Titom in Carterjem leta 1978, kft tudi med prejšnjimi srečanji voditeljev obeh držav.
Glede vprašanja o pogovorih med italijanskim zunanjim ministrom Rufiinijem in zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Josipom Vrhovcem je-Mirko Kalezič povedal, . Ja sta. vodifelja diplomacije obeh ilr-žav izmenjala mnenja o odnosih med Jugoslavijo in Italijo, precej pozornosti pa sta namenila tudi perečim mednarodnim vprašanjem. Ob tej priložnosti sta izrazila pripravljenost obeh držav za nadaljnji uspešni'odnos prijateljskih ochjosov in vsestranskega sodelovanja med sosednjima državama. Glede aktualnih
mednarodni h varašani sta izrazila zaskrbljenost, saj
sta ministra se položaj na mednarodnem.prizorišču stalno slabša, 'žato sta poudarila nuj-reEitvfe trenutne krize in- okrepitve splošnega popuščanja v interesu rrijru in varnosti v svetu.
Eno izmed vprašanj Mirku Kaleziču se je glasilo: Zadnje dni so nekatere tuje agencije in časniki različno pisali o dogodkih na Kosovu, pri tem pa se sklicevali na pisanje «Politike»,
Mirko Kalezič je povedal, da je bilo piBanje neutemeljeno in neresnično in ne služi resničnemu seznanjanju javnosti. Ob tem je opozoril na besede predsednika pokrajinskega komiteja kosovskih komunistov Majimuta Bakalija, ki je med drugim govoril tudi o tem vprašanju. Iz njegovega govora je jasno, da ne gre za ničesar, kar bi kazalo na
Va Cossigova vlada s predsednikom Pertlnijcm
poseben položaj oziroma na upravičenost špekulacij. Novinarji so se predvsem zanimali za sojenje ob zadnjih dogodkih na Kosovu in ob tem je Mirko Kalezič povedal da jih bodo o tem uradno obvestili sodni organi.
Naslednje vprašanje se je nanašalo na odnose med Jugoslavijo in Albanijo. Mirko Kalezič je povedal; da Se stiki med državama razvijajo konstruktivno in uspešno in da je Jugoslavija zainteresirana, da jih še naprej razvija na temeljih znanih načel enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja.
Kubanski predsednik in predsedujoči gibanja neuvrščenih Fidel Castro je ponudil predsednikoma Afganistana in Pakistana predloge za politično rešitev položaja, Kaj lahko poveste o tem?, se je glasilo naslednje vprašanje. Mirko Kalezič je v odgovoru poudaril, da je predsednik Castro ponudil, kot je sam dejal, tako imenovane dobre usluge le v imenu Kube, zato ni razloga, da bi to tudi komentirali.
Glede vprašanja, naj komentira, oziroma, kako Jugoslavija gleda na možnost sklica sestanka neuvršče-i nih držav, je to predlagal pakistan-i sli predsednik Zia Ul Hak v srečanju z zunanjim ministrom Kube Malmierco, na zasedanju pa naj bi beseda tekla o položaju, ko je v vprašanju neodvisnost neke neuvrščene države, je Mirko Kalezič dejal, da zahteva uresničitev neke pobude ali predloga o angažiranju gibanja neuvrščenih držav soglasje celotnega gibanja.
V zvezi z vprašanjem, naj komentira sedanji mednarodni položaj in možen sklic ministrske konference neuvrščenih držav, je Mirko Kalezič poudaril, da poslabšanje mednarodnega položaja resno skrbi mednarodno skupnost, predvsem pa neuvrščene in druge države v razvoju. Trajna in široka zavzetost neuvrščenih držav in delovanje gibanja neuvrščenih v celoti je zmeraj prispevalo k preseganju mednarodne napetosti in iskanju temeljev in poti za reševanje mednarodnih kriz, v skladu z listino združenih narodov, načeli politike neuvrščenosti ter miroljubnega in aktivnega sožitja. Sicer je stališče in poglede naše vlade do teh vprašanj, je poudaril Mirko Kalezič, pred kratkim podal predsednik ZIS Ve-selin Djuranovič.
Glede vprašljivosti zasedanja kon-
,l,>|iii|||||||,|,|||||||||,|||a|||||||,|||||,||||||||,,||||||l|||||||||||||||||||l|||||||||||iai|||,|||||||ai|||l||l||l||l|,|||,,l||l,||||,|||||||iiiiiiiiiii||||||||||||||||||||i||iiiiiiiiiiiiiiuHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiniiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuni
{^ZAMRZNITVI PROBLEMA TALCEV V AMERIŠKEM VELEPOSLANIŠTVU
Ponovno soočanje s kurdskim vprašanjem
tla ^OfGTON — Ameriška vla-bud z1® namena sprejeti novih po-it'atlsi ZVe?-i z nedavno odločitvijo ki	revolucionarnega sveta,
^snila Va nndaljna ameriška po-skih t* prec*no prevzame od islam-V(-'C !ldenl0V talce v ameriškem v$aj an'štvu v Teheranu. To je tičnjh tjaenje vvashingtonskih poli-Gla . °8ov.
hatnr8?‘k Bele hiše Jody Powell je ko ;?.c Predsinočnjim prebral krat-ter	da je »predsednik Car
je turf- °al dovolj pojasnil*. Po\vell «ke J'»azil upanje, da bodo iran-»ledic. .I' '“dobro proučile vse po-koo<;n ln bodo šele nato sprejele sklepe o usodi ameriških
Tv»-
p°ložaj
se torej ni bistveno spre-
menil. Prav zato je Carter odpotoval iz Wasliingtona, da bi v Čamp Davidu v miru preživel velikonočne praznike. Kaka razjasnitev * je možna šele prihodnji teden, a tudi ta je maloverjetna, saj se je ponovno zaostril kurdski problem V svojem govoru ob obletnici proglasitve islamske republike je predsednik Banisadr jasno zagrozil, da ne bo dopustil več »kurdske samovolje* in upiranja sklepom revolucionarnega sveta. Iranska, .vojska in »varuhi revolucije* so torej poizkusili vzpostaviti «red» v Kurdi-stanu, a kot kaže so naleteli na precejšnji odpor kurdskih avtonomistov. Kurdski gverilci so baje ujeli 16 »varuhov " revolucije* in iranskih vojakov. Prav tako se že
drugi dan nadaljujejo boji jired mestom Kamiaran, vladne čete pa so prekinile ves promet na cesti iz Mahabada v Orumieh. Vesti o spopadih je potrdil tudi teheranski radio, ki je sporočil, da se nadaljujejo boji
Notranji problem bo lahko torej za nekaj časa zamrznil vprašanje ameriških talcev. Iranski voditelji Se bodo baje omejevali le na propagandne izjave, kot je to že včeraj .pričel «potujoči» državni prav-dnik islamskih revolucionarnih sodišč ajatulah Khalkhali, ki se mudi na obisku v Siriji. Najpomembnejši isjamski integralist ni v Damasku samo zahteval, da morajo ZDA priznati svoje napake’ v 'dose-
danji politiki do Irana, temveč je sprejeti nobenega sklepa, (voc)
napovedal, da bo iransko ljudstvo sodilo ameriških diplomatom, čc ne bodo ZDA izročile šaha in njegovega premoženja. Da pa je notranjepolitični položaj v Iranu izredno napet, priča njegov napad proti bagdadski vladi, ki jo obtožuje, da podpira »teroriste*, ki hočejo razkosati Iran. Khalkhali je tudi izjavil, da Irak pošilja v Iran lahko in težko orožje ter finančna sredstva, »v tesnem sodelovanju z načrti sionistov in'Imperialistov*.
Medtem se je izvedelo, da je iranski revolucionarni svet odložil razpravo o usodi ameriških talcev iz enostavnega razloga, ker so bili odsotni vsi najpomembnejši verski voditelji inv si' politiki nišo upali
ference o evropski varnosti in sodelovanju, ki naj bi bila jeseni v Madridu, pa je uradni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve odgovoril, da do sedaj ni bilo uradnih izjav, ki bi kazale madridsko srečanje kot vprašljivo. Nasprotno, je poudaril Mirko Kalezič, menimo, da je treba nadaljevati s pripravami za zasedanje v Madridu in njegovo uspešno delo, saj v tem vidimo prispevek k reševanju perepega položaja v svetu. Glede tega so si enotne neuvrščene države, pa 'tudi nevtralne države Evrope.
Na koncu je uradni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Mirko Kalezič odgovoril tudi na vprašanje o pisanju časnika Afrique - Asie, ki izhaja v Parizu in je objavil v zadnji številki posebno prilogo, posvečeno Bolgariji. V njej med drugih piše, da jugoslovanska vlada ne skriva svojih te- j ženj do pirinskega območja. Mirko ' Kalezič je odgovoril, da gre očitno za plačano in poceni propagando, ki pa ima na žalost zelo negativne posledice, (dd)
IZJAVA ČLANA CK ALEKSANDRA GRLICKOVA
ZKJ se ne bo udeležila konference evropskih komunističnih partij
Sedanje poslabšanje mednarodnih odnosov zahteva srečanje predstavnikov vseh naprednih in miroljubnih sil, ne glede na ideološko opredelitev
BEOGRAD — Član predsedstva CK Zveze komunistov Jugoslavije in predsednik komisije za mednarodno sodelovanje predsedstva ZKJ dr. Aleksandar Grličkov je v intervjuju glavnemu in odgovornemu u-redniku Tanjuga Mihajlu šaranovi-ču v zvezi s konferenco evropskih komunističnih partij o miru in razorožitvi, ki bo 28. in 29. aprila v Parizu, povedal, da sta dali pobudo za to srečanje decembra lani Poljska združena delavska partija in KP Francije. Predsedstvo CK ZKJ je po proučevanju vseh vidikov te pobude, njenih ciljev in o-koliščin, v katerih naj bi jo uresničili. sklenila po posvetovanju s predsednikom republike tovarišem Titom januarja, da taka konferenca v sedanjih mednarodnih odnosih ne bi dala želenih rezultatov, zato je predsedstvo CK ZKJ tudi sklenilo, da se Zveza komunistov Jugoslavije ne udeleži pariškega zasedanja.
To so podkrepili z dejstvom, da zahteva sedanje poslabšanje na mednarodnem prizorišču srečanje predstavnikov vseh progresivnih in miroljubnih sil, ne glede na ideološko usmeritev, saj lahko postane le na ta način boj za popuščanje, razorožitev in mir gibanje najširših množic. Za mir in razorožitev so namreč zainteresirane poleg komunistov tudi vse druge napredne sile stare celine.
V	nadaljevanju je Aleksandar Grličkov še dejal, da je znano, da obstajajo med evropskimi komunističnimi partijami precejšnje razlike, tako v stališčih do mednarodnih odnosov, kot v ocenah zaostrovanja le-teh in poteh, po katerih bi obstoječe krize presegli. Med drugim je Aleksandar Grličkov tudi poudaril, da se bo Zveza komunistov Jugoslavije v prihodnje dosledno zavzemala za krepitev in razširitev sodelovanja v delavskem in naprednem gibanju v celoti, da bo podpirala in sprejemala različne oblike enakopravnega sodelovanj*, tako s komunističnimi ..partijami, kot z vsemi drugimi naprednimi strankami in gibanji, kar bo prispevalo k boljšemu poznavanju in razumevanju, k širši in svobodnejši, izmen javi mnenj in izkušenj, to pa je v interesu miru, varnosti in družbenega napredka. (dd)
V	VARNOSTNEM SVETU OZN
Komatina govoril o vprašanju Palestincev
NEW YORK - Stalni predstavnik Jugoslavije v Združenih narodih, veleposlanik Miljan Komatina je v varnostnem svetu, ki proučuje palestinsko vprašanje, poudaril, da si bo Jugoslavija še naprej prizadevala za trajno, pravično in vseobsež-
no rešitev bližnjevzhodne krize in pri tem izhajala iz dejstva, da sta svoboda in neodvisnost ljudstva nujni za krepitev miru in varnosti na Bližnjem vzhodu ter povsod na svetu.
Miljan Komatina je v svojem govoru tudi opozoril, da se kriza na Bližnjem vzhodu še naprej poglablja, pri čemer ni nobenih znamenj, da bi Izrael odstopil od politike nasilja in zasedanja arabskih ozemelj ter zanikanja narodnostnih pravic palestinskega ljudstva.
Opozoril je, da je v svetu vse več primerov uporabe sile, vojaških posegov in vmešavanja v zadeve drugih držav, kar je posledica tekmovanja med blokoma, in to najbolj ogroža neuvrščene države. Zaradi tega menimo, je poudaril Miljan Komatina, da je treba začeti čimprej reševati palestinsko vpraša-
nje in prispevati k njegovi rešitvi. Temelj bližnjevzhodne krize je uresničitev neodtujljivih pravic palestinskega ljudstva in brez tega ne bo mogoče doseči miru na tem območju.
Zdravstveno stanje predsednika Tita zelo težko
LJUBLJANA — Zdravniški konzilij je včeraj sporočil, da je splošno zdravstveno stanje predsednika republike Josipa Broza Tita zelo težko. Temperatura je še naprej visoka. Nadaljujejo z intenzivnim zdravljenjem.
•iiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiimiiiimiiiimiiiiimiiMiiiniiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHii
V RAZeOVORU S TUJIM IN OOMAČm NOVINARJI
Mika Špiljak o pripravah na svetovno sindikalno konferenco v Beogradu
Razpravljali bodo o problemih držav v razvoju
BEOGRAD — Predsednik sveta zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak je na včerajšnji konferenci za domače in tuje novinarje izjavil, da bo temeljna naloga svetovne sindikalne konference o razvoju proučiti pereče probleme sodobnega sveta, stališča sindikatov in delavnih ljudi celotne mednarodne skupnosti. Njen namen je doseči minimalno enotnost glede poti in načinov za hitrejši razvoj -nerazvitih držav.
Konferenca bo potekala od 22. do 25. aprila v beograjskem centru Sava in od 180 povabljenih se bo srečanja udeležilo i21 sindikalnih organizacij iz Afrike. Azije, Južne Amerike in Evrope, ter mednarodnih in območnih sindikalnih organizacij.
O konferenci je spregovoril tudi član predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije Josip Franič, ki je poudaril, da na konferenci ne bo toliko govora o preteklosti kot o prihodnosti, saj bo njen namen pokazati poti za premagovanje obstoječih krivic in ovir v mednarodnih ekonomskih odnosih. - Zavedati se namreč moramo, je dejal Josip Franič, da splošna kriza zadeva
ZARADI NEGATIVNEGA STALIŠČA DO PARIŠKE KONFERENCE
V Pravdi prikrita polemika s stališči italijanskih in španskih komunistov
Humanitč vztraja pri svojih stališčih - KP Avstrije pojde v Pariz, v Belgiji pa so še neodločeni - II Popolo o stališču KPI
PARIZ — Polovica Francozov je mnenja, da se je vpliv francoske komunistične partije znatno ošibil po zadnjih polemikah v zvezi z organizacijo konference evropskih komunističnih partij, 30 odstotkov jih meni, da se KPF ni ošibila, ali da se je celo okrepila, 20 od sto pa se jih ni izreklo. To je rezultat ankete, ki jo bo objavila v prihodnji številki revija L'Express. Medtem pa francoska komunistična partija ponovno odgovarja italijanski in španski partiji — ne da bi ju imenovala — na odločitev, da se ne udeležita pariške konference. Glasilo Humanite danes ponavlja, da je pobuda KPF «odprta, enotna in konstruktivna* in da ima kot edini cilj «iskanje sredstev za dosego miru in popuščanja napetosti*. Glasilo francoske partije še pripominja, da različna gledanja ne smejo biti ovira za enotno akcijo
O vprašanju pariške konference piše tudi moskovska Pravda, ki prav tako odgovarja italijanski in španski partiji, ne da bi ju omenjala. «Konferenca komunističnih partij, piše Pravda, ne pomeni, da smo proti oblikam sodelovanja z drugimi političnimi silami, kajti komunistom je tuja težnja zapiranja vase, ampak podpirajo široko enotno akcijo v interesu krepitve miru*.
Medtem pa se tudi manjše evropske partije odločajo o udeležbi na pariški konferenci. Avstrijska komunistična partija je uradno sporočila, da se bo udeležila konference, kar ne predstavlja nobenega presenečenja, saj so bili avstrijski komunisti vedno filosovjetsko usmerjeni. Iz' Bruslja pa je prišla vest, da še belgijska komunistična partija še
ni odločila,, če naj sodeluje na konferenci ali ne; vodstvo stranke zaenkrat predvideva, da bo v Pariz poslala le opazovalce, ker ni prepričana, da ta pobuda res prispeva k miru v Evropi*.
V okviru reakcij na sklep KPI, da se ne udeleži konference, je treba omeniti uvodnik v današnji številki glasila KD II Popolo, v katerem glavni urednik časopisa Lucia-no Radi pozitivno ocenjuje ta sklep
komunisti mnenja, da zasedanje samih komunističnih partij osredotočeno na vprašanje vojaških ravnovesij ne predstavlja doprinosa k popuščanju napetosti. »Italijanski komunisti. ugotavlja Radi. ki so zvesti To-gliatti.ievi usmeritvi italijanske ped v socializem, ki postaja sedaj tudi evropska pot v socializem, poudarjajo, da sedaj ni mogoče mimo značilnosti interesov vsake posamezne države, kajti zgodovina in kultura
predvsem zaradi utemeljitve, ki jih . vsakega naroda je tudi bistveni del je navedla komunistična partija Ita- ideologije, avtonomije in vloge posa-lije, to je zato, ker so italijanski I meznih komunističnih partij*.
Od jutri «legaina» ura
RIM — V noči od danes na jutri stopi v veljavo v večini evropskih držav «legalna» ura. Velikonočna nedelja bo torej za uro krajša ne samo v Italiji, ampak tudi v obeh Nemčijah, Franciji, Avstriji, Belgiji, na Holandskem in Danskem, v Lukšeinburgu, Španiji; Portugal-
ski in na Švedskem, medtem ko sta Velika Britanija in Irska u-vedli poletno uro že prej. Kazalec bo treba premakniti za uro naprej ne opolnoči, ampak ob dveh, zaradi tehničnih razlogov, ki so v glavnem povezani z voznimi redi že leznic.	...
vse, seveda bolj delavce v nerazvitih državah.
Bistvo krize pa je v obstoječem mednarodnem ekonomskem redu, česar posledica je precejšnje nazadovanje držav v razvoju. Konferenca naj bi opozorila tudi na nujnost. da v okviru sprememb mednarodnih ekonomskih odnosov zagotovijo vsaki državi tudi boljše pogoje za njen delavski razred ia to ...naj bi zajemalo tako izboljšanje" splošnega položaja deiaveev-kot večjo sindikalno svobodo.
Glede udeležbe sindikatov Iz.rae-la, Afganistana in Kampučije so predstavniki zveze sindikatov Jugoslavije odgovorili, da sindikata Izraela niso povabili, prav tako pa niso poslali povabila afganistanskemu in kampučijskemu sindikatu, ker takrat, ko so vabila pošiljali v teh državah sindikati še niso obstojali, (dd)
Grozilni letaki v Pordenonu
PORDENON — Samozvana »skupina bojujočih se komunističnih proletarcev* je podpisala ciklbstiliran grozilni letak, ki so ga našli v poštnem predalu krajevnega dopisništva tržaškega dnevnika «P Piccolo* in v več uradih tevsme «Rex» pri Porcii. Letak naj bi pomenil «prvo svarilo* za 46 pordenonskih politikov, sindikalistov, časnikarjev, funkcionarjev in podjetnikov, ki jih i-menuje z imeni in priimki, češ da so se »posvetili znanstvenemu izvajanju izkoriščanja nad delavstvom*. Podpisana skupina napoveduje objavo še drugega seznama, policija in Digos sta pa začela takoj preiskavo.
V središču in v premestjih Genove so včeraj našli nekaj desetin letakov, ki poveličujejo rdeče brigade, v torinski tovarni Fiat Mi-rafiori so pa sami delavci opozorili nadzo-rne organe na zidni napis z zvezdo in kratico RB ob stavku »čast tovarišem, ki so padli v Genovi*.
Atentata na policijski vojašnici v Rimu
RIM — Sinoči je malo po 21. uri eksplodiral peklenski stroj na strehi stavbe v Ulici Statilia, kjer ima sedež poveljstvo policijskih agentov za rimsko pokrajino. Eksplozija je uničila vodne rezervoarje; tako da je voda vdrla skozi razpočeni strop v spodnje prostore, kjer sta počivala dva agenta, ki so ju morali zaradi šoka odpeljati v bolnišnico. Skoraj istočasno so neznanci odvrgli tri ročne bombe proti vojašnici železniške policije pri postaji Tiburtina. Tudi tu ni bilo na srečo človeških žrtev.
Odgovornost za oba atentata so s telefonskim sporočilom agenciji An-sa sprejele »komunistične obhodniee za teritorialno protioblast*, ki so pred dvema mesecema izvedile podoben napad na policijsko vojašnico v Ul. Nomentana, pri katerem je bilo ranjenih okrog 20 agentov.
BOČEN — Pokrajinski sindikat UIL je sklenil izvesti široko operacijo proti davčnim utajam. Desetine aktivistov bodo nadzorovale izdajanje davčnih potrdil v restavracijah in hotelih in bodo kršilce prijavile sodstvu .Bančni uslužbenci istega sindikata pa pripravljajo izdajo »bele knjige* o imetnikih bančnih tekočih računov in hranilnih knjižic, ki presegajo njihove prijavljen* dohodke.

A
TRŽAŠKI DNEVNIK
Velikonočne sladkarije gredo dobro v promet kljnb zasoljenim cenam
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHiiiiMiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiMiiiiiiiiiHiiMtiniiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiniiia
NA VELIKONOČNI PONEDELJEK STEČE AKCIJA PROTI ONESNAŽEVANJU
Narava ni voljna večno trpeti nasilja
Vzporedne akcije v vseh pokrajinah naše dežele - V naši pokrajini bodo očistili gozd Bazzoni nad Bazovico
KLJUB RESNI GOSPODARSKI KRIZI, KI PRETRESA ITALIJO
Velika noč: Tržačani se množično odpravljajo na morje in v planine
Naval zlasti na istrska letovišča in kvarnerske otoke • V okoliških gostilnah in restavracijah jutri vse zasedeno • Svarilno voščilo nadškofa msgr. Bellomija
Veselo veliko noč vsem prebivalcem Trsta — mesta in škofije. Ponavljam: vsem brez kakršnega koli razlikovanja. Mladim, ki se predajajo mamilom in nasilju, boini-kom, zlasti kroničnim, ostarelim, ki se jim življenje izteka v osamelosti in obupu, duševno in telesno prizadetim, brezposelnim in družinam brez domače strehe, pa tudi »ljudem, ki imajo denar in uspeh in ki s častihlepnostjo napolnjujejo praznino svojega življenja, votlo odmevajočo kot grob v pričakovanju mrtveca.*
Voščilo je izpod peresa tržaškega nadškofa msgr. Lorenza Bellomija in prežeto z grenkim razmišljanjem o «težkem in pretresljivem trenutku,^ ki ga prebijamo in ki zastruplja naše sožitje z nezaupanjem in sum-njami* ter nas občasno »navdaja z bojaznijo pred življenjem in željo po smrti». To je opomin ljudem, naj jih sreča pamet, naj nikar samomorilsko ne rinejo v brezno, od koder ni povratka.
Na jutrišnji dan pred 39 leti sta Italija in Nemčija napadli Jugoslavijo. Svobode in pravice željni so prevladali, ni pa jim uspelo zatreti nacifašističnih korenin, tako da se kolo zgodovine danes zatika. Tudi v našem ožjem krogu. Jutrišnji krščanski praznik se je porodil iz starodavnih običajev ob praznovanju pomladanskega -vstajenja narave.
Danes si demokratje želimo vstajenja k pravičnejši družbi, ki naj pomete z narodnostno mržnjo ter razredno in politično nestrpnostjo v duhu načel, ki so vodila naše padle in ki bi jih radi nekateri pri nas izničili. Eni očitno, drugi prikrito, z zakulisnimi manevri ali pa — predvsem — z vcepljanjem malodušja v ljudi, ki vodi v apatijo.
Velikonočni prazniki naj se odvijejo v veselem razpoloženju, nikar pa naj se ne sprevržejo v alibi, češ, toliko gorja imamo, vsaj te praznike naj brezskrbno užijemo.
In brezskrbnosti je še kar dovolj: številke kažejo, da bo za veliko noč z doma poprečno za kakih pet dni polovico ali nekaj manj vseh Italijanov, da bo prihodnje dni na cestah 12 milijonov avtomobilov in na železnici 384 izrednih vlakov in da bo teh še vseeno premalo. Hoteli in druga prenočišča v planinah ali pri morju so zasedeni, ljudje si poleg domačih letovišč nameravajo privoščiti draga potovanja na vse konce sveta, od New Yorka in Moskve do Aten, Londona in Madrida.
Tržačan ni bela lastovka r' mnogo se jih je ali se jih bo odpravilo v severno Afriko, drugi pojdejo za teden dni v Avstrijo, precej jih bo navalilo na turistična središča Furlanije - Julijska krajine, veliko tudi v Istro in Kvarnerski zaliv; hotelske sobe v Opatiji, na Krku in obeh Lošinjih so razprodane, marsikdo se odpravi na Reko, od tam pa z ladjo ob jugoslovanski obali navzdol. Vse to za lepe denarce, kot da ne bi bilo krize.
Obilo denarja bodo Tržačani potrošili tudi za jutrišnje velikonočno kosilo v okoliških gostilnah in restavracijah, kjer se bodo ob dobri jedi in žlahtni kapljici bratili z vsakomer. Gostinci so nam povedali, da so mize oddali za to priložnost že davno in včeraj je bila le še tu pa tam kaka na razpolago. Kaj pa revnejše družine, upokojenci, brezposelni? Priboljšek si bodo privoščili kar doma ali v najbližji gostilni, pecivo in čokoladno jajce si bodo tudi oskrebeli, čeprav za slano ceno: najmanjšemu jajcu gre cena od 1.500 lir naprej, srednje-velikemu se suče že okrog 6.000.
Sploh je draginja neizprosno na pohodu kljub obljubi tržaške občine o neki medlo opredeljeni košari dobrin po znižanih cenah. Gospodinje tožijo, da »je vse vsak teden dražje*. In ne pretiravajo. Meso, mesne delikatese, testenine, maslo, marmelada, tudi sadje in zelenjave, pa oblačila in obutev: cene so jim vrtoglave. In vendar ljudje kupujejo na debelo, kot bi jim bili dnevi šteti. K temu jih sili potrošniška ponodba, ki se ob takšnih praznikih še razbohoti, tako da postaja inflacija vse zvestejša spremljevalka velike noči. (dg)
OD 12. APRILA PRI SV. JUSTU
Razstava o tržaški stvarnosti za časa fašističnega režima
Ob uradnem začetku nove turistične sezone bo tržaška letoviščarska ustanova odprla v soboto, 12. aprila, na gradu Sv. Justa razstavo «Carlo Sbisa in Trst v desetletju 1930/40», ki bo trajala do junija.
Razdeljena bo na štiri dele: prvi bo zajemal osnutke fresk, ki jih je Sbisa pripravil za okrasitev raznih javnih in zasebnih poslopij; drugi bo prikazoval izbor slikarskih in kiparskih stvaritev iz tistega obdobja: tretji bo zajel prerez čez »velike načrte* fašističnega režima o preoblikovanju starega dela mesta v trgovsko središče in etnični »sanaciji* predmestja, v četrtem pa nam bodo fotografsko in tiskovno gradivo ter razni predmeti predočili družbeno * gospodarsko stvarnost našega mesta v tedanjih časih.
Pri ureditvi razstave so sodelovali dr. Luisa Crusvar, kritik Carlo Milic in slikar Marino Cassetti.
Razstava bo nedvomno privabila mnogo obiskovalcev ne le iz vse naše dežele in Italije sploh, ampak tudi iz sosednih držav. Tembolj, ker bo obsegala marsikateri doslej še nepoznan dokument te. pojasnila določene značilnosti tržaške stvarnosti pod fašizmom, ki so nam bile do danes odete v temo.
NA POBUDO TRŽAŠKE POKRAJINSKE UPRAVE
Prihodnji teden na univerzi konferenca o kmetijstvu
Konferenca naj bi bila priložnost za izdelavo osnutka področnega načrta za razvoj kmetijstva na Tržaškem
V petek in soboto, 11. in 12. a-prila, bo na pobudo tržaške pokrajinske uprave v konferenčni dvorani trgovinske in ekonomske fakultete na tržaški univerzi Konferenca o kmetijstvu. O tej pomembni pobudi se že dalj časa govori. Vprašanje potrebe po bolj poglobljeni obravnavi tržaškega kmetijstva je dejansko prva sprožila Kmečka zveza, ki je že na prvih pogovorih s sedanjo pokrajinsko upravo vztrajala pri zahtevi, da je treba posvetiti kmetijski problematiki večjo pozornost ter da je treba kmetijstvo programirati. Pokrajinska uprava je te predloge Kmečke zveze vključila v svoj program. Po vrsti posvetov z raznimi upravnimi, političnimi in gospodarskimi dejavniki, ki so se ugodno izrekli o teh predlogih, je sklenila prirediti konferenco.
Že v lanskem juniju je pokrajinski svet izvolil pripravljalni odbor, v katerem so zastopane vse demokratične stranke, prisotne v pokrajinski skupščini. Odbor je tudi potrdil usmeritev uprave pri načrtovanju konference. Le-ta naj bi ne bila le nekakšna akademija, kjer bi pač vsakdo povedal svoje in bi se nato razšli brez pravih in kon-
V ponedeljek, 7. aprila, bo stekla kampanja proti onesnaževanju zelenih površin. Operacija bo zajela celotno državo; pobudnik velikopotezne manifestacije je ministrstvo za kmetijstvo. V Furlaniji - Julijski krajini pa je pokrovitelj akcije Deželna služba za varstvo okolja. Namen manifestacije je, da bi v ljudeh vzbudili bolj spoštljiv odnos do narave, kajti kar se zadnja leta dogaja po naših gozdovih in travnikih, je skorajda nezaslišano. Narava pa ni voljna večno trpeti nasilja. Toda preden jo docela uničimo, moramo vendarle seči z mislijo nekoliko vase, da pretehtamo naš mačehovski odnos do okolja in se streznimo v pravem trenutku.
Ljudje smo postali leni in nedisciplinirani. Od sveta izven sebe zahtevamo vse več in več, sami pa smo pripravljeni vedno manj dati iz lastnega, vedno manj žrtvovati-in kadar storimo napako, za katero vemo, da je okolju in sočloveku v škodo, se pa zanašamo na to, da se bo že kako uredilo.
Takšen neodgovoren in lahkomi seln odnos pa se še okrepi v trenutku, ko postanemo brezimna kaplja v množici ljudi, ki se ob praznikih in v dneh, namenjenih oddihu, zlije v zelene oaze. če se vsi nespoštljivo obnašajo do narave, se nam avtomatično zmanjša občutek krivde; rezultat pa je krepko viden, kljub temu, da imamo vsi mirno vest. Umazanija pa ostaja kraj travnikov, na robovih gozdičev, v obcestnih parkih, kraj steza in kolovozov ne samo kot priča neobčutljivosti in zakrnjenosti, temveč tudi kot neizprosen tožitelj, ki se lahko hudo in nepopravljivo maščuje.
Dežela Furlanija - Julijska krajina torej vabi vse svoje prebivalce, da se kampanje za čistočo v naravi vestno in prizadevno udeležijo. Kampanja proti onesnaževanju zelenih površin naj pomeni začetek prevzgoje v bolj odgovorne izletnike, v resnične ljubitelje življenja in oddiha ob bregovih rek in potokov, v svežem hladu jas, v osojnini gostih krošenj. ..
HIMIIIIimillMIIIIMMIIIIIIIIIIMHIIIIIfllllIlKMMIIIIIIIMIIIIIIItIHlIlllllllllllUmilllimilllllimiMMIIIIIIIIIIItill*
PO REŠITVI DEZEINE KRIZE
Reakcije na vprašanje sestave deželnega odbora
V tržaških krogih socialistične stranke nezadovoljstvo, ker ni bil v odbor izvoljen Pittoni
Z izvolitvijo predsednika in novega odbora so v sredo končno prebrodili tri mesece trajajočo deželno krizo. Sestavljena je bila nova večina, v kateri so krščanski demokrati, socialisti in republikanci, ki mora sedaj predložiti svoj program. Med številnimi problemi, s katerimi se bo morala nova vlada dežele Furlanije - Julijske krajine soočati, je prav gotovo tudi vprašanje deželne enotnosti, ki jo skušajo nekatere sile izpodjedati in najbolj zgovoren zgled prihaja ravno s Tržaškega. V tem okviru se je po zadnjem glasovanju v deželnem svetu pozornost marsikoga usmerila v u-gotavljanje zastopstva v novem deželnem odboru. Zaradi določenih zapletenih mehanizmov se je delno spremenilo na primer zastopstvo tržaških krščansko - demokratskih predstavnikov v odboru. Tako je bilo dosedanje podpredsedniško mesto Colonija poverjeno socialističnemu predstavniku De Carliju. Coloni je
kljub temu ohranil funkcijo odbornika za načrtovanje in proračun ter za vprašanja osebja. Tudi drugi tržaški krščansko demokratski predstavnik Rinaldi, ki je prej vodil pomembno odborništvo za industrijo, je sedaj dobil nekoliko manj pomembno odborništvo za prevoze. Še vidnejša je odsotnost tržaških zastopnikov v socialističnem taboru. Tri odborniška mesta so bila namreč poverjena De Carliju, Zanfa-gniniju in Renzulliju, medtem ko je bil izvzet Pittoni, kar je vzbudilo določene polemike v samem deželnem vodstvu stranke. Tržaški del je namreč reagiral precej odločno, tako da so iz deželnega izvršnega odbora izstopili podtajnik Carbone ter Tringale, Pesante, Ghersi in Branko Pahor. Tržaški predstavniki so tudi napovedali, da bodo posredovali pri vsedržavnem vodstvu ter mu prikazali potrebo po celovitosti v deželnem okviru ter upoštevanju interesov vseh krajev naše dežele.
Program kampanje proti onesnaževanju zelenja predvideva nekaj konkretnih pobud. V videmski pokrajini, n. pr., se bodo meščani in deželani zbrali v ponedeljek, 7. a-prila, ob 9.30 v dolini Cormor in pri Landarski jami v Beneški Sloveniji. Med sprehodom bodo udeleženci pobirali smeti in odpadke v posebne vrečice, ki jih bodo dobili že ob odhodu.
Na Goriškem in Tržiškem bo tekel sprehod ob bregovih reke Ca-vana. Zbirno mesto bo v centru Hannibal v Tržiču v Ul. Bagni ob 9. uri.
Tržaški ljubitelji narave pa bodo
Urnik trgovin
Zaradi uvedbe poletne ure bodo nekatere trgovine uvedle nov "umik. Dopoldanski umik ostane nespremenjen, popoldne pa bodo trgovine jestvin, cvetličarne in drogerije odprte od 17. do 19.30, mlekarne in pekarne od 17,30 do 19.30 ter trgovine s sadjem in zelenjavo in mesnice (ob sobotah in predprazničnih dneh) od 17. do 19.30. Za vse ostale trgovine ostane umik nespremenjen,
Urnik za praznike
Danes, 5. aprila; vse trgovine, ki običajno zapirajo ob sobotah popoldne, bodo ves dan odprte.
Velikonočna nedelja, 6. aprila: odprte bodo sanr cvetličarne v predpoldanskih urah. Velikonočni ponedeljek, 7. a-prila: v predpoldanskih urah bodo odprte mlekarne in pekarne.
Sreda, 9. aprila: vse trgovine jestvin, cvetličarne in drogerije bodo lahko odprte tudi v popoldanskih urah.
počistili gozd Bazzoni pri Bazovici. Zbrali se bodo na licu mesta prav tako ob 9. uri. Sicer pa je akcija v Trstu že stekla, ker so prejšnje dni šolarji in učitelji osnovne šole na Kolonji očedili park zraven šolskega poslopja.
• Skrbstveni zavod ENPAS je za
letošnjo počitniško sezono namenil otrokom in sirotam po civilnih in vojaških uslužbencih državne uprave 9680 mest v obmorskih in hribovskih kolonijah. Ustrezni razpis je bil objavljen v Uradnem vestniku republike št. 44 z dne 14. februarja letos.
kretnih zaključkov, pač pa priložnost, da z nje izide osnutek področnega načrta za razvoj kmetijstva na Tržaškem. Imenovan je bil v ta namen tudi strokovni odbor, ki je na podlagi širše ankete v sto kmetijah ter proučitve raznih podat-kot izdelal obsežen dokument o položaju kmetijstva pri nas. Vse to je pokrajinska uprava še enkrat preverila skupno z raznimi upravami in organizacijami na pripravljalnem posvetu, ki je bil 14. marca.
Konferenca bo, kot rečeno, potekala dva dni. Uradna otvoritev bo v petek, ob 9. uri, nakar bodo dr. M. Gregori, prof. V. Nanut in prof. M. Prestamburgo orisali predlog razvojnega načrta za tržaško kmetijstvo. Sledilo bo poročilo prof. G. Conettija o razvojnih perspektivah kmetijskih dejavnosti v tržaški pokrajini po sporazumih o sodelovanju z Jugoslavijo. V popoldanskih urah, ob 15. uri bo prof. D. Bratina poročal o vprašanju izobraževanja in zadružnih struktur v tržaškem kmetijstvu, za njim pa prof. C. Giorgetti o uporabi tal, urbanističnih instrumentov in kmetijstvu. V soboto dopoldne bo na sporedu poročilo o kmetijstvu in okolju v tržaških ozemeljskih razmerah. Govorila bosta prof. M. P. Pagnini in dr. V. Vremec. Sledila bo razprava.
Pokrajinska konferenca o kmetijstvu bo nedvomno pomembna priložnost za osvetlitev raznih aspektov tržaškega kmetijstva, predvsem pa za stvarno izdelavo predlogov, kako premostiti vse dosedanje težave in bolj ali manj zavestno neobčutljivost določenih upraviteljev.
Strož« proti netilcem požarov v gozdovih
Da bi se nevarnost požarov v Furlaniji - Julijski krajini zmanjšala na minumum — za najbolj nevaren čas štejejo strokovnjaki obdobje cd 1. novembra do 30. aprila — je predsednik deželnega odbora s posebnim odlokom uvedel vrsto novih prepovedi in zaostril denarne kazni, predvidene za kršilce. Vse leto namreč velja, da je prepovedano v gozdovih ali v njihovi neposredni bližini kuriti na odprtem, se-žigati odpadke, travo, suho listje in podobno. Novi odlok poleg tega prepoveduje odmetavanje prižganih vžigalic ali tlečih cigaretnih ogorkov, miniranje, kroženje z motornimi vozili po travnatih površinah ali v gozdovih ter vsako drugo početje, ki bi lahko posredno ali neposredno moglo povzročiti požar. Denarne kazini za kršilce se sučejo med 20.000 in 500.000 lirami.
DOKUMENT RAJONSKEGA SVETA ZA VZHODNI KRAS
Kraškim vasem nujno zagotoviti učinkovit urbanistični razvoj
Predlogi k spremembam variante 25 občinskega regulacijskega načrta Potreba po zaščiti in ovrednotenju tradicionalnih gospodarskih panog
Kot smo v našem dnevniku že poročali, je rajonski svet za vzhodni Kras pred nedavnim enotno izglasoval dokument o spremembah variante št. 25 občinskega regulacijskega načrta, ki zaobjema tudi nekatere temeljne smernice za urbanistični razvoj od Bazovice do Opčin. Dokument, ki so ga naslovili tržaškemu županu, je sad dela in prizadevanj rajonske komisije za urbanistična vprašanja ter večkratnih živahnih razprav v samem rajonskem svetu, katerih se pogo-stoma udeležujejo tudi številni prebivalci prizadetih vasi.
Dokument uvodoma poudarja, da spremembe omenjene variante, ki jih je predlagala deželna uprava, ne upoštevajo stvarnih potreb krajevnega prebivalstva ter položaja slovenske manjšine. Varianta št. 25 predstavlja, kljub nekaterim pomanjkljivostim, delni prispevek za postopno rešitev stanovanjskih potreb vzhodnokraških vasi, predlaga ne spremembe pa še enkrat dokazujejo zapostavljenost kraškega območja, ki nima na razpolago nekaterih možnosti za urbanistične posege kot večina mestnih in predme-
stnih predelov. Ta oolitika zavira de mografski razvoj omenjenih krajev s tem, da omejuje gradnje na področjih, kjer bi bile brez dvoma najbolj potrebne.
Občinska uprava mora zato upoštevati upravičene zahteve krajevnega prebivalstva in v tem smislu rajonski svet zahodni Kras predlaga nekatere tehnične in urbanistične ukrepe za rešitev teh vprašanj. Svet ne smatra za učinkovite tako imenovane podrobnostne načrte, medtem ko se zavzema za uresničevanje načrtov za obnovo stanovanj, katerih nosilci naj bi bili v prvi vrsti zasebniki sami. V tem smislu predlaga, da občina čimprej izdela okvirno normativo za to obnovo, ki bi med drugim morala upoštevati osnovne higienske ootrebe, ki so jih razni regulacijski načrti doslej prevečkrat zanemarjali.
Vzhodnokraški rajonski svet se tudi zavzema za valorizacijo ter za razvoj tradicionalnih dejavnosti, ki so vezane na izkoriščanje zemlje (predvsem kmetijstvo in živinoreja) ter je zato nujno potrebno, da se omenjene panoge tudi vnaprej razvi jajo tako na zasebnih kot na jusar-
V ČETRTEK ZVEČER V KRIŠKEM LJUDSKEM DOMU
Pomembno javno srečanje o jusarskih zemljiščih
Pobudo za sestanek sta dala Kmečka zveza ter Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine
Problematika jusarskih zemljišč je bila osrednja tema četrtkovega javnega sestanka v Križu, ki sta ga priredila Kmečka zveza in Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine. Sestanek, ki se ga je udeležilo veliko število ljudi, spada v širšo akcijo Kmečke zveze, katere glavni namen je informirati prebivalstvo o vseh zakonskih odlokih in določilih, ki urejujejo to vprašanje, ki ima brez dvoma važen pomen za razvoj naše manjšinske skupnosti. Podobna srečanja so bila že po mnogih kraških vaseh, na nedavnem sestanku na Proseku pa so se predstavniki raznih vaških jusarskih odborov domenili za e-notne pobude in nastope na tem področju.
Po pozdravnem nagovoru predsednika kriškega konzorcija Miloša Košute je poročal načelnik komisije za jusarska vprašanja pri Kmečki zvezi Slavko Štoka, ki se je po načelnem orisu problema za-
.............min,............
IA OBNOVITEV ZAPADLE DELOVNE POGODBE
DELAVCI PREHRAMBENIH OBRATOV ZAOSTRILI STAVKOVNO GIBANJE
Proizvodnja v tovarnah Stock in Miramar včeraj praktično ustavljena - Razčlenjene stavke tudi v prihodnjih dneh
ustavil na specifičnem položaju ju-sarskim in skupnih zemljišč kriške vaške skupnosti. Vprašanje je tukaj nekoliko bolj zapleteno kot v ostalih naših vaseh, saj so omenjena zemljišča ne samo pod tržaško občino, ampak tudi pod zgoniško ter devinsko-nabrežinsko. Poročilu je sledila živahna razprava, v kateri je prišla na dan jasna potreba, da se v prihodnosti jusarska zemljišča uporabijo izključno v korist skupnih vaških interesov. Vsekakor so se domenili, da se čimprej ustanovi vaški jusarski odbor, ki bo imel nalogo točno preučiti celotno vprašanje ter nato sporazumno s smernicami Kmečke zveze izdelati načrt za svoje delovanje. Koordinacijo tega odbora je prevzel Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine, ki bo že prihodnji teden sklical sestanek predstavnikov vaških organizacij o tem aktualnem vprašanju.
Na četrtkovem sestanku v Križu pa se ni govorilo samo o vprašanju jusarskih zemljišč, ampak tudi o nekaterih drugih problemih, ki zadevajo življenje v vasi. V središču pozornosti je bil ponovno občinski regulacijski načrt ter urbanistično zapiranje, ki ne dovoljuje naravnega širjenja naselja, z negativnimi posledicami za družbeni in posebno demografski razvoj Križa, (st)
Kakor drugod po Italiji, so tudi tržaški delavci, zaposleni v obratih prehrambene industrije, včeraj zaostrili svoje protestno gibanje proti zavlačevanju Confidustrie pri pogajanjih za obnovitev ustrezne delovne pogodbe. Kakor smo že zabeležili na tem mestu pred nekaj dnevi, je dosedanja delovna pogodba za to kategorijo delavce\ zapadla že pred mesecem dni, vodstvo industrijske zveze pa je v tem času trikrat pozvalo na pogajanja sindikalne predstavnike delavstva, vsakič pa je postavilo takšne pogoje, da so bili praktično nesprejemljivi. Zaradi tega je enotna sindikalna zveza sklenila oklicati do 15. aprila vrsto razčlenjenih stavk v vseh o-bratil, prehrambene industrije, zaradi negativnega izida zadnjega srečanja s predstavniki delodajalcev pa so sklenili svoj sindikalni boj še zaostriti.
V obeh obratih Stock na našem območju (v Rojanu in v žaveljski
...............iiimiui.m.......................mul.mm.n.mn.....mn.
ZAKONSKI OSNUTEK ZKMI, PDUP, MLS, DP, ARCI
Kako zajeziti naraščanje smrtnosti narkomanov
Kako obravnavati vprašanje tok-sikomanije? Zgolj z represivnega, zgolj s tehničnega vidika, ali pa v okviru širokopotezne akcije, .J naj skuša podreti zid družbene emargi-nacije in naj vsaj v daljši persoek tivi omogoči mladim, da se angaži rajo v kulturnem in političnem Loju za bojšo in bolj humano družbo7 To vprašanje so si med drugimi zastavili člani vsedržavnega operativnega koordinacijskega odbora za boj proti toksikomanijam, v ’.ate-rem so zastopniki levičarskih sku pin, kot so ZKMI, PdUP, MLS, DP Manifesto, Arci. pa tudi predstavniki katoliških krogov, ki se že dalj časa ukvarjajo z vprašanjem droge in boij na splošno emarginacije mla dih kot je skupina Abele iz Turina Glede na ideološko in politično u-smeritev pobudnikov ni bilo skoraj da dvoma, da bodo izbrali drugo pot, ki je med drugim edina pra vilna, saj skuša zdraviti zlo pri ko reninah in odstraniti tiste vzroke, ki danes silijo mlade, da iščejo utehe in odgovorov v drogi.
Sad nekajmesečnega dela in razmišljanja odbora je sedaj osnutek zakona za boj proti toksikomanijam, ki ga odbor misli predložiti kot zakonski osnutek na ljudsko pobudo, O njem bo moral parlament razpravljati, če bo odboru uspelo zbrati 50.000 podpisov v določenem ča sovnem roku. Osnutek so včeraj predstavili tudi v Trstu na tiskovni konferenci, ki jo je sklical pokrajin ski odbor za boj proti toksikomanijam. Zbiranje podpisov pod zakon skim osnutkom in njegova predložitev v parlamentu pa je le eden od ciljev, ki si iih je astavil odbor; drugi, nič manj pomemben cilj, pa je vzbuditi razpravo in so očanje še zlasti med levičarskimi silami s ciljem, da se vprašanje toksikomanije dodobra razčleni in da se ne pozabi nanj 'akoj, l:o je mimo prva vihra, ki .jo vzburijo kontingentni dogodki.
Pri sestavljanju osnutka zakona sta bila članom odbora vodilo dva praktična cilja: zajeziti in nato od-
praviti črno tržišče drog ter pre-prečati naraščanje smrtnosti narkomanov, katerih glavni vzroki so pri mesi, ki jih razpečevalec doda drogi, in nemogoči življenjski pogoji, v katerih živijo narkomani. V ta namen osnutek predvideva depena-lizacijo uporabe heroina in nadzorovano razdeljevanje droge narkomanom, obenem pa tudi depenalizacijo in prodajo derivatov cannabisa (hašiš in marijuano) ter njihovo prodajo v režiji državnega monopola podobno kot tobak. To je obenem tudi poskus, da se prelomi vezni člen med lahkimi drogami in črnim tržiščem heroina ter da se podre zid ilegale, ki sili tudi uživalce lahkih mamil v objem razpečevalcev he roina.
V tem pogledu zakonski osnutek uvaja zelo pomembno novost in sicer razlikovanje med razpečevalcem drog na debelo, ki se s tem peča zgolj za zaslužek, in malim razpe čevalcem, ki je tudi sam narkoman in je prisiljen razpečati drogo, da
bi si zagotovil svojo vsakodnevno dozo.
Ne da bi se spuščali v podrobnejši opis zakonskega osnutka, ki obsega 36 členov in popravljene tabele drog, naj povemo še, da je v predlogu stalno prisotna skrb, da bi preprečili še večjo emarginacijo in getizacijo narkomana. Sestavljavci so odločno proti vsakršnemu specialističnemu centru in se zavzemajo za to, da zdravstveno pomoč narkomanu nudi temeljna zdravstvena enota.
Zakonski osnutek je, kot rečeno, tudi pretveza za široko razpravo in soočanje stališč. Odbor je mnenja, da je treba iti vprašanju do dna, obveščati in vključiti v diskusijo vse javno mnenje; te diskusije pa naj bodo izhodišče za vse bolj an gažiran, politični, kulturni in socialni boj za bolj humano družbo, v kateri bodo tudi današnji mladi e-marginiranci, ki segajo po mamilih, našli svoje mesto in tiste odgovore na svoje prošnje in zahteve, ki jih danes ne dobivajo, (vt)
industrijski coni), so se delavci v četrtek zbrali na sindikalni skupščini in podoben sestanek je bil tudi v tovarni testnin »Miramar* (nekdanji «Pastificio Triestino*). Delavci so sklenili, da poleg že najavljenih stavk uprizorijo še druge razčlenjene prekinitve dela. V tovarni testenin so včeraj stavkali ves dan, v obratih Stock pa so posamezne kategorije delavcev uprizorile vrsto krajših stavk, vendar tako, d-', je bila proizvodnja kljub prisotnosti večjega števila delavcev na posameznih nivojih prav tako praktično ustavljena ves dan, kar velja še zlasti za obrat v industrijski coni.
Delavstvo očita delodajalcem, da izkoriščajo fazo pogajanj za obnovitev delovne pogodbe za vsiljevanje novih pravilnikov, ki bi z enostranskim preurejanjem delovnega postopka zagotavljali večjo proizvodnjo, ne da bi upoštevali pravice, ki so jih prizadeti delavci pridobili z delovnim statutom in drugimi sindikalnimi dosežki, hkrati s tem pa postavljajo za novo delovno pogodbo pogoje, ki jih sindikalni predstavniki delavcev ne morejo sprejeti. Zato je pričakovati, da se bo sindikalni boj te kategorije v prihodnjih dneh še zaostril.
Za nameščanje handikapirancev
Danes na Goldonijevem trgu zbiranje podpisov
Na pobudo Skupnosti družina Opčine bodo danes na Goldonijevem trgu zbirali podpise pod zakonskim predlogom za nameščanje handikapirancev. Gre za zakonski predlog na ljudsko pobudo — ki ga je mogoče predložiti, če se doseže minimalno število 50.000 podpisov, vendar nameravajo organizatorji angažirati po vsej državi vsaj 300.000 podpisnikov — ki naj bi zamenjal sedanji zakon štev 482 iz leta 1968 ki še zdaleč ne ustreza dejanskim potrebam 3.000.000 invalidov, kolikor jih je danes v Italiji. Z novim zakonom hočejo organizatorji doseči lažje pogoje za nameščanje handikapirancev v javne uprave in v zasebna podjetja.
skih zemljiščih in tudi na področju tako imenovane »cone zakona Belci*. Kar zadeva področje Golega vrha, se rajonski svet ne strinja z načrtom, da bi to področje spremenili v mestni park, ampak predlaga, da bi ostalo v tako imenovani »kmetijski coni R 1». Istočasno svet nasprotuje predlogu, da bi dolino pri Perčedolu spremenili v »cono Belci* in je mnenja, da bi moralo to področje ostati tudi v bodočnosti mestni park.
Kot smo videli, tudi dokument rajonskega sveta za vzhodni Kras. podobno kot dokument zahodnokraS-kega sveta, odločno ugotavlja, da prejšnja in sedanja urbanistična nor; rnativa negativno pogojuje družbeni in gospodarski razvoj kraškega prebivalstva. V obeh dokumentih je poudarjeno, da morajo pristojni u-pravni organi s primernimi urbanističnimi posegi zagotoviti prizadetim ljudem dostojne pogoje življenja, jim dovoliti obnovo starih hiš tet ustvariti pogoje za postopno gradnjo novih. Dokumenta sta sedaj v rokah župana in občinske uprave, ki ima torej na razpolago več ko' dovolj neposrednih predlogov i" mnenj ter ima vse možnosti, da lahko učinkovito poseže pri reševanju te problematike, od katere je v veliki meri odvisen vsestranski urbanistični razvoj Krasa. Rajonske svete pa v pričakovanju morebitnih odgovorov in Domislekov s stra® ohčine sedaj čaka razprava o občinskem proračunu, ki ga je Cecfr vinijev odbor predstavil na torkovi seji občinskega sveta, (st)
Francu Jezi literarna nagrada «Vstajenje» 1979
Komisija za podelitev literarne fP grade «Vstajenje», ki jo sestavlja)0 prof. Z. Harej, prof. M. Jarnika?' dr. A. Kacin, L. Šorli in prof■ *• Tavčar je podelila literarno nag?a' do «Vstajenje» za leto 1979 Franci Jezi za knjigo eNevidna meja» ? podnaslovom «Povest iz daljnje PTI, Irodnosti in druge fantastične zg°°' be», ki je izšla konec lanskega le® pri Goriški Mohorjevi družbi. ”a’ grado, ki jo je dala na razpolag0 Kmečka in obrtniška posojilnica n° Opčinah, bodo podelili avtorju oirie[ njenega dela v ponedeljek, 14. prila, ob 20.15 v dvorani v Ul. U°" nizetti 3.
Tržaški
mornar-brodolomec v senegalskih vodah
Tržaški pomorščaki imajo let?® veliko smolo. V drugi polovici bruarja se je v Sardinskem mori potopila ladja Misurina in sta % gubila življenje njen kapitan Luie1 Jacovelli ter njegova soproga M®J da. Kapitan je z družino stanov^ v Ul. Matteotti in je bil v tržašld® pomorskih krogih znana in prilj*®' ljena osebnost.	#
Včeraj smo prejeli vest, da r v senegalskih vodah, v zahodni friki, spet prišlo do pomorske n* sreče. Potopil se je namreč petf“ lejski tanker Mycene. Ladja je ¥* la pod liberijsko zastavo in je i»nS la 109.000 ton bruto nosilnosti, trenutku nesreče je bila prazna. sadko so sestavljali sami italij®" ski mornarji, med katerimi tudi U letni Tržačan Lucio Zorzin, ki f bil na ladji kot kuhar. Vseh m°T narjev na ladji je bilo 35. Iz karja pa so sporočili, da je dvaPrj brodolomcev rešila neka holands* ladja, drugih dvanajst pa španSf* ladja, ki je plula proti ConakriT' Podrobnejših vesti zaenkrat še ® Tudi okoliščine, v katerih je PrlS„ do potopitve ladje, so zaenkrat * zavite v temo.
Obvestilo ACEGA
Uradi za občinstvo pri podjetju ACEGA bodo danes poslovali od 7.20 do 10. ure.
Spet zgorel avtomobil

čeprav je policija prijela za» galca, .ki je pred dnevi povzročil Trstu ogromno škodo s požiganj avtomobilov pa vseeno avtomob® ske požigalne more še ni konec-Preteklo noč je v Ul. dei Moffj ri 142 ponovno gorel autobia®-112. Na kraj požara so prihiteli silci, ki pa niso mogli ugotovi® kako in zakaj so se sprožili P|* meni. Avto je bil last Uga M®1" brinija iz Verone,
Poimenovanja ulic v predmestju
Osebje tržaške občine je začelo nameščati v predmestju tablice z novimi imeni ulic in hišnih številk. V Skednju je bila ulica, ki povezuje ulici Ratto della Pileria in Carpineto, poimenovana po Luigiju de Jennerju. Sv. Marija Magdalena spodnja: slepi ulici, ki se odcepi od Ul. Giorgio Levitz, se po novem pravi Rodolfo Donaggio; prometnico za Ul. Fratelli Fonda Savio v Naselju sv. Sergija so poimenovali po Edgardu Rascovichu; slepo ulico, ki se odcepi levo od Klanca Rovte, so nazvali Monte La-naro, torej poitalijančili Volnik; prvo stransko ulico, ki se odcepi desno od omenjenega klanca in je slepa, so imenovali Monte Coglians. a odsek ulice, ki povezuje ulici Ca-stelliere in Brigata Casale, so prekrstili v Šalita di Raute. Rocol: ulico med Ul. Revoltella in Ul. S. Pasquale, so slednjič poimenovali po Carlu Forlaniniju.
Po kratki bolezni nas je v 88. letu starosti zapustila predraga mama in sestra
ANTONIJA BENČIČ roj. BENČIČ
Pogreb bo danes v Hrpeljah ob 16. uri.
Hči Solzana ter sestre In bratje z družinami
Mestre, Trst, Hrpelje, Pulj, Bologna, 5. aprila 1980
5. 4. 1975
5. 4. 1980
Ob peti obletnici nenadomestljive izgube
SILVESTRA GRGIČA
se ga spominjajo
SVOJCI
Padriče, 5. aprila 1980
GORIŠKI DIVIEVNIK
Gledališča
S S G
Slovensko stalno gledališče v Tr-
stu gosteje danes, 5. aprila 1980, ob 19.80 - E. Albee: «Kdo se boji .Virginije Woolf» — v Kranju.
ROSSETTI
Danes ob 16. uri (konec ob 19. “■D red «prost» in ob 20.30 (konec °r_uri) red «druga sobota* bo gledališče iz Rima predstavilo Goldonijevo delo «Pahljača». Režija , © Squarzina. V abonmaju odrezek št. 9.
avditorij Pregled predstav 1980.
°d 10. aprila bo gledališki ansambel «Cooperativa Teatro Mobi-\t uP^zarJala Pirandellovo delo «Non si sa come* v režij' Giulia Bosettija. To bo zadnja predstava blag-" B,ezervacUe Pri osrednji
VERDI
Danes ob 18. uri bo četrta upri-zontev opere «Otello» z istimi pev-1 m . interpreti, ki so sodelovali na premieri. Red «Abonma S».
“o velikonočnih praznikih bodo u-Prizorili opero «Knez Igor* Aleksa Borodina. Režiral bo Mladen ablic, ki je kot koreograf Dimitrije arlič elan beograjske opere. Pred-dela bo v torek, 8. aprila, ob 18.30 v CCA.
Kino
cappeUa Underground 18.00-20.00-'u ^apsodia per un killer*. nidebaran 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 *Bambule*. Režija Marco Modu-gno. Prepovedan mladini pod 14 letom.
azionale 15.00—22.00 «H massacro m Guyana». Barvni film. Prepolj, an mladini pod 14. letom, iston 17.00—22.00 «L'uomo venuto dali unpossibile*. Malcom MacDo-'vel, David Warner. fl,en 16.30-22.00 «La citta delle ™nne». Režija F. Fellini, igra M. iastroianni. Prepovedan mladini pPod 14. letom.
^Isior 16.30 «Kramer contro Kra Hoffman. M. Streep. attacielo 16.00 «La spada nella °ccia». Disneyeva barvna risanka.
®nice 15.30 «Star trek*. Barvni film. ,Rnn 16.00—22.00 «Che coppia quei aue*. Tony Curtis, Roger Moore. pfarvni film
r'-°, ammatico Zaprto.
P 81'0 15.30—22 00 «Super Hard ^ore*. Barvni film. Prepovedan štJi 'n‘ p0d 18. letom.
oerno 16.30 «Piedone d’Egitto». * Spencer. Barvni film.
,.ora 16.30 «Cafe Express». Nino ra«?n redi. Barvni film.
Pdol 16.30 «Arrivano i gatti*. I-| ajo I gatti del vicolo miracoli. »Barvni film.
?ri° Vencto 16 30 «La liceale se ."ds * professori*. Gloria Guida, V«iJno Bamfi- Barvni film.
a (Milje) ’6.00 «007 operazione moonraker*. Barvni film,- -
Razstave
»sna • labor Opčine, Odsek za hiu nVIno NŠK. V Prosvetnem do-7l . , Opčinah je odprta razstava mau Cev' ki so prve zažgali v kre-ed v Rižarni. Umik: danes, la ‘i do 19. ure in jutri, 6 apri-u* °d 10. do 12. in od 16. do 19. 6 ' .fzstava bo odprta do jutri, ' aprila.
(ji Prostorih Slovenskega klnba, TomSaV* Frančiška 20/11, razstavlja tla KRzIŠNIK zbirko sitotiskov sreč 'd’ Brn^movih Sonetov ne-priijf' Razstava bo odprta do 14. a-\ * vsak dan v uradnih urah.
D Tribbin na Piazza fu„jrnia 6, razstavlja do 18. aprila ranski slikar Fred Pittino. pru galeri ji Teatro Romano je od-stavQr?stava Demetrija Ceja. Raz-ya bo odprta do 17. aprila.
5odp| sovelov' knjižnici v Sežani s tetn panjem Narodne in univerzi-20. * „jižnice - Ljubljana, je do Vem odprta razstava o Prežiho-SiprtiVorancu °b 30-letnici njegove
Izleti
Izlet T obvešča, da je odhod na deliei.v Beneško Slovenijo v pone-izpL'■ aprila, točno ob 8. uri ho. tL sodnijske palače Foro Ulpia-e* Je z osebnimi avtomobili. Zira Partizauov ■ Opčine organist v ,> 26- >n 27. aprila 1980 iz-s°Van; enovac ‘n na Kozaro. Vpi-dan fl .e bo vključno 8. aprila vsak bištvarJZ' b° 19- ure v trgovini po-21-22 -RBNAR - Proseška ul. • tel. hvtob,,i' Na razpolago je še en
Ski ’
®vt°bus
Ski
let *t,.j!,ion priredi smučarski iz-
(tudi
did0 ’ aPr>la v Moso - San Can-Sedet,.niormacije in vpisovanje na tivo	kluba Union Ul. Valdi-
'i0- tel. 64-459.
MLADINSKI KROŽEK TRST MLADINSKI KROŽEK PROSEK - KONTOVEL
obveščata, da bo odhod na izlet jutri, 6. t.m., ob 7. uri (legalna ura) izpred sodnijske palače za Tržačane in ob 7.15 (legalna ura) s Križade za Prosečane.
f Čestitke
Danes praznuje svoj rojstni dan MIRANDA SANCIN. Še mnogo srečnih in zdravih dni ji želijo sin Mauro, hči Astrid, mož Aldo in mama Zora.
Jutri praznuje svoj rojstni dan NADA ŠKRINJAR. Vse najboljše in obilo sreče v nadaljnjem življenju ji želijo mama Amalija, mož Viktor, sinček Viljem, hčerka Branka ter vsi, ki jo imajo radi.
Dne 7. aprila bo praznovala rojstni dan VESNA PELAN. Iskreno ji čestitajo in želijo, da bi jo sreča spremljala v nadaljnjem življenju babica Amalija, teta Nada z družino, mama, oče, sestra Nives z možem, teta Adriana z možem ter stric Marjan z družino.
Danes praznuje 75. rojstni dan VLADIMIR KRALJ iz Trebč. Še mnogo zdravih let mu želijo žena, sin in hči z družinama.
Danes praznuje 17 let WALTER KALC. Vse najboljše mu od srca želijo oče Adrijan, mama Ana, sestra Alenka, nonoti, stric z družino in drugi sorodniki.
OSREDNJI URAD ZA FILATELIJO
Nagradni natečaj, ki ga organizira poštna uprava ob «XXII dnevu znamke*, za prispevek (v verzih ali v prozi) oz. risbo, na temo
MOJE MESTO
Pogoji:
1.	NATEČAJA SE LAHKO UDELEŽIJO VSI ŠTUDENTJE, ki so v letu 1979/80 vpisani v nižje srednje šole -
2.	natečaj ima dve smeri:
a)	literarno
b)	likovno
3.	udeleženci morajo predstaviti prispevek v verzih ali v prozi (.literarna smer), ki naj bo dolg največ dve strani protokolnega lista ali pa morajo predstaviti risbo (likovna smer) na temo «Moje mesto*.
4.	Pismeni prispevek ho kandidat moral podpisati in zraven še navesti ime šole, ki jo obiskuje, razred in oddelek ter svoj naslov. Kdor bo napačno navedel podatke -deue šole, bo iz natečaja izključen.
5.	Prispevke je treba poslati po poštL-aiF-pa -jib-mora prinesti kandidat sam (ali poverjena oseba), najkasneje do 15. aprila 1980.
Prispevek je treba nasloviti na: DIREZIONE GENERALE P. T. SE GRETERIA Commissione «Giornata del francobollo* — 90100 -OM \ EUR — Viale Beethoven. Odposlati ga je treba v priporočenem pismu ali pa ga izročiti (brez znamke) na katerikoli poštni urad, od koder ga bodo potem poslali komisiji. Poštni urad bo za prejem izdal potrdilo.
6.	Posebna komisija, ki jo bo imenovalo ministrstvo za pošto, bo med vsemi prispevki izbrala 32 literarnih in 32 likovnih prispevkov.
7.	Avtorji 32 literarnih in 32 likovnih prispevkov bodo v juniju povabljeni v Rim, kjer bodo spet napisali (ali narisali) prispevek (literarni ali likovni! na temo, ki jo bo komisija določila. To pa zato, ''a bodo kandidati res dokazali pristnost svoie ustvarjalnosti. Potovanje v Rim in nazaj v vlaku (I. razred) ter stroške bivanja za 64 izbranih študentov in ravno toliko spremljevalcev, bo krila poštna uprava.
8.	Omenjeni študentje bodo tekmovali za tri nagrade v literarni smeri in za tri v likovni smeri.
9.	Avtorski prispevki — o katerih ie govor v točki 8, ali mogoče tudi tistih, omenjenih v točki 6 — bodo objavljeni v posebnem listu in risbe bodo ponatisnjene na znamkah, ki jih bodo izdali ob «XXTI dnevu znamke*, to je zadnjo nedeljo v novembru 1980.
10.	Prispevki, omenjeni v točkah 6 in 7, bodo ostali last poštne uprave.
11.	Avtorji 32 literarnih in 32 likovnih pristavkov bodo dobili nagrado v višini 250.000 lir in eno zbirko znamk: avtorji literarnih ali likovnih prispevkov, ki bodo objavljeni v listu ali ki jih bodo uporabili kot model za znamke, bodo dobili nagrado v višini 1.000.000 lir in eno zbirko znamk.
Pokrajinski direktor (D. D. Satriani)
>,|>"""iii„I.........................m......................................................................
iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimm
Včeraj - danes
Dane
SOBOTA, 5. aprila
V* . VINKO l8.3(|	ob 5.37 in zatone ob
ha V„T Dolžina dneva 13.01. — Lu-°b 23.24 in zatone ob 8.25. utrJ- NEDELJA, 6. aprila v	VELIKA NOČ, IVO
Pitij?6 v^eraj: temperatura 12,8 sto Ijen ’„iZra^ni Rak 1010,9 mb ustava ’Ur a8a 39-odstotna, veter 6 km lasno ° Jug?zahodnik, nebo skoraj hiorin . por je mirno, temperatura Ja 'LS stopinje.
„ ROnnRr°JSTVA IN SMRTI
SO SE: Stefano Grauner, hesCa tčrade, Sara Murador, '>an lIiCLFpizzoli
UMf/t pizzoli JWj »j, SO: 59-letni Giorgio Staf Rietrn n~ etn' AM° Penzo, 85-letni si, 87.i„;revatin- 72-letni Silvio Ros-hi q:. atna Fides Polakovics, 45-let-&aksirto Rrez.zi, 75-letni Andrea ®3-letn ‘4-letni Ruffino Niccoli, c*9h L, ,ul*ia Ferfolja por. Tur-“0-letni Mario Boscaratoj
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Erta S. Anna 10, Ul. S. Cilino 36. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Dante 7, Istrska ulica 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Dante 7, Istrska ulica 7.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 21 do 8. ure tel. 732627; predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure tel. 68441.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001, Prosek: tel. 225-141: Božje polje, Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina; tel 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: teL 213-137; Milje: tel. 271-124.
Občni zbor gasilskega društva iz Brega
Pred kratkim je v Prebenegu potekal občni zbor gasilskega društva iz dolinske občine. Občni zbor je bil prvi, saj je društvo pričelo s svojim delovanjem šele pred tremi leti. Bil je nekak obračun dosedanjega delovanja ter postavitev nekaterih smernic za bodočnost.
V diskusiji jo prišla na dan predvsem prešibka povezanost med samimi člani društva (47 prostovoljcev), med njimi in krajevnimi organizacijami, obžalujejo pa tudi slabo povezavo in neobveščenost predstavnikov gozdarske službe v primerih požarov. Kljub tem pomanjkljivostim pa je triletni obračun vsekakor pozitiven. Prisotni so bili pri vsakem, še najmanjšem požaru, ki se je vnel v dolinski občini
SLOVENSKO . STALNO ; GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
JOHN M. SING
VRAŽJI FANT Z ZAHODNE STRANI
Komedija v treh dejanjih
V ponedeljek, 7. aprila, ob 16. uri ABONMA RED G, druga nedelja po premieri.
Razna obvestila
Uprava občine Dolina vabi vinogradnike dolinske občine, ki bi radi razstavljali na 24. razstav' domačih vin v Dolini 4., 5. in 6. maja tega leta, naj prinesejo svoje vzorce na županstvo, soba 41 - v uradnih urah do vključno 14. aprila tega leta.
Sindikat slovenske šole, tajništvo Trst, obvešča člane, da bo zaradi velikonočnih praznikov sedež SSŠ zaprt v torek, 8. aprila.
Odbor za poimenovanje osnovne šole pri Sv. Jakobu po J. Ribičiču zbira knjižne izdaje Ribičičevih del. Prosi morebitne lastnike prvih izdaj, da bi knjige posodili za razstavo, ki bo ob priliki poimenovanja šole. Odbor še obvezuje, da bo knjige takoj po uporabi vrnil lastnikom. Za odbor zbira in odgovarja Nadja Benedetič, tel. 755-906.
Dolinska sekcija SSk vabi člane, somišljenike in prijatelje na pomladansko srečanje v ponedeljek, 7. t. m., «na Brdih*.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
OSMICO je odprl Ladi Kocjan, Dolina 147. Toči pristno belo in črno Kapljico.
OSMICO je odprl Lučano Košuta — Šine v Križu. Toči pristno belo in črno vino.
OSMICO je odprl Lovrenc Zerjul v Lonjerju. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Rikardo Živec, Ko-ludrovca št. 14. Toči belo in črno vino.
PRODAM avtomobil simca 1000 GL letnik 19/2. Odlično ohranjen motor. Telefon 225-142
PRODAM inoiorni čoln dolg 4,30 m. Opremljen z motorjem Evinrude 50 KM in prevoznim vozičkom. Telefonirati ob delovnih urah na tel. št. 200-297 in ob večernih urah na 229-125.
PRODAM avto ford taunus 1600 — 23.000 km v odličnem stanju. Telefon 814-832.
PRODAM fiat 132 - 1600 popolnoma nov po zelo ugodni ceni. Telefon 571-326.
KUPIM KNJIGO: J. K. Ullman: Tenzig, zmagovalec Everesta — zal. Obzorja, Maribor, 1968. Tel. 228375 v večernih urah.
DRAGO VATOVEC iz Brezovtoe 23 pri Materiji ima na prodaj odlično domačo slivovko
UGODNO prodam divan, dva naslanjača in mizico. Telefonirati na tel. št. 200 167
PRODAM razno novo pohištvo po zelo ugodni ceni. Telefonirati na tel. št. 54390.
VOLITVE BODO LETOS JUNIJA
FESTIVAL SE JE PRIČEL VČERAJ
V demokristianski stranki mrzlične pripraveNad ,sto mladih esPerantisiov
1#	. ,	.	,	1#	1 v 1	zboruje v našem mestu
na volitve z iskanjem kandidata za župana
Bo sedanji župan De datov? ■ Do konta
Goriški občinski svet se bo ponovno sestal prihodnji petek in na županstvu napovedujejo, da se bo zatem, v zadnjih dveh tednih aprila, sestal najmanj petkrat ali šestkrat. Odobriti morajo namreč letošnji občinski proračun, nov pravilnik osebja in rešiti še celo vrsto drugih važnih vprašanj. Odbornik za javna dela je celo hotel, tako se je izrazil na zadnjem sestanku načelnikov skupin, da bi še pred razpustom občinskega sveta prišel v razpravo predlog o urejevanju starega mestnega središča, pa so se načelniki temu uprli in dejali, da je potrebna širša razprava o tem vprašanju, ki pomeni že prvo sicer dopolnilno spremembo k splošni varianti regulacijskega načrta, ki so jo sprejeli komaj pred nekaj meseci.
Vsekakor čaka občinske svetovalce še pred razpustom cela vrsta sej. Občinski svet naj bi deloval do konca aprila, seveda če bodo volitve 15. junija, kot nekateri napovedujejo. Če pa bodo že 8. junija, mora občinski svet nehati z delom teden dni prej.
Volivci v goriški občini bodo tudi tokrat dobili v roke dve glasovnici, vendarle ne bodo glasovali kot v preteklosti za občinski in pokrajinski svet. Tokrat bodo glasovali za nove občinske svetovalce in v posameznih okrajih še za člane rajonskih svetov, upoštevajoč pravilnik, ki so ga v občinskem svetu odobrili pred kratkim. V obeh primerih bodo volivci lahko izbirali med strankami in njihovimi kandidati in tako dajali tudi preferenčne glasove.
Seveda so vodstva strank že v teku političnih priprav. Izdelujejo programe, izbirajo kandidate.
To velja za vse stranke, še posebej za stranko relativne večine, t.j. za demokristjansko stranko, ki se bo tudi tokrat potegovala, da ponovno izbere in predlaga iz svoje srede župana. Kdo bo bodoči goriški župan? Mnenja smo, da bo to še vedno demokristjan, kljub pobožnim željam sedanjega socialdemokratskega podžupana Zucallija, ki vztrajno govori, da bodo imeli socialdemokrati na prihodnjih volitvah uspeh in da bi jim tak uspeh, čeprav malenkosten, že dajal pravico do župana. Seveda so to le pobožne želje, kajti tudi če bi po volitvah prišlo ponovno do koalicije med demokristjani in socialdemokrati, bi prvi težko izpustili iz svojih rok župansko mesto. Prvič; ker je4 to,, eno izmed malih mest, ki jih še imajo (če pride do drugačne koalicije na pokrajini bodo namreč izgubili tudi mesto predsednika pokrajinske uprave). Drugič, ker so na Zucallija demokristjani preveč jezni, še posebej odkar jih je, v svojstvu predstavnika socialdemokratske stranke, na njihovem pokrajinskem kongresu prejšnjo soboto pošteno oštel, jih napadel zaradi njihovih novih zavezništev v Rimu in v Trstu ter jim očital, da niso cvelika* stranka, marveč samo «večja» stranka.
V demokristjanski hiši se torej ugiba, kdo bo bodoči župan. Kar prihaja do izraza je najprej to. da bodo tokrat demokristjani kandidirali ljudi iz najrazličnejših slojev, ne pa samo deželnih ali državnih uradnikov V sedanjem ožjem odboru goriške občine so namreč štirje uslužbenci deželne uprave ‘.vsi demokristjani), štirje upokojenci, vsi bivši državni ali poldržavni u-radniki (en demokristjan in trije socialdemokrati), en demokristjanski odbornik pa deli svoje zanimanje med profesuro in prostim poklicem. Zato so se gospodarske sile v mestu izneverile političnemu delu in trgovci, obrtniki, kmetje in delavci so to demokristjanski stranki hudo zamerili, češ da ni znala pravilno razumeti teženj celotnega mesta, marveč je gledala v sodelovanju s socialdemokrati samo in predvsem na interese birokratov.
Med morebitnimi kandidati za župana omenjajo različna imena. V
Simone vzdržal naskoke drugih možnih kandi-aprila bo občinski svet zasedal še nekajkrat
. H'
■BANCA DI CREDITO Dl TRIESTE
tržaška kreditna banka
S. P. A.
TRST - ulica r. FILZ; 70 • Ti?
SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 4. 4. 1980
Ameriški dolar	900.—
Funt šterling	1930.—
Irski funt šterling	1730,—
Švicarski frank	484.—
Francoski frank	198.—
Belgijski frank	28.—
Nemška marka	460,—
Avstrijski šiling	64,—
Kanadski dolar	740,—
Holandski flnrint	420,—
Danska krona	147.—
Švedska kron-	198.—
Norveška krona	162.—
Drahma	18,—
Mali dinar	37,—
Veliki dinar	37.—
MENJALNICA
vseh tujih valut
demokristjanski stranki je precej odpora proti morebitni ponovni kandidaturi sedanjega župana De Simona. Očitajo mu, da je delal preveč po svoje, da ni spoštoval nekaterih interesov stranke, da je šel predaleč v stikih z Novo Gorico in Ljubljano, da je monopoliziral kulturno politiko občine. Taki kritiki pa najbrž niso razumeli, da je politika sodelovanja s Slovenijo edina možna politika za Gorico in v svoji, včasih preveč sektaški miselnosti, niso upoštevali dejstva, da si je De Simone s svojo prisotnostjo na kulturnih in drugih prireditvah pravzaprav ustvaril solidno volilno bazo. Nekateri krogi v krščanski demokraciji menijo, da bi bil zaželen povratek nekdanjega župana sen. Michela Martine, vendarle se ta zavzema za to, da bi prišel do bolj konkretnega mesta v okviru finančnih družb naše dežele. Spet se poraja med možnimi kandidati ime sedanjega predsednika trgovinske
zbornice Delia Lupierija. Občinsko problematiko dobro pozna, ker je bil več časa odbornik za javna dela in vsi mu pripisujejo precej spo-sobnosti.V zadnjem času se je pojavilo ime dosedanjega deželnega odbornika Gina Cociannija. ki ni več na tem mestu po preosnovi deželne vlade in ki bi lahko v občinsko administracijo prinesel korist poznanstev in stikov z deželnimi uradi. Med možnimi kandidati pa nekateri omenjajo prof. Tavana, univerzitetnega profesorja in zgodovinarja, ki bi bil lahko dal kulturni pečat vodstvu mesta, nima pa nobenih upravnih izkušenj. In ne nazadnje prihaja na površje tudi ime dr. Antonia Scarana, direktorja zveze goriških trgovcev, ki mu pripisujejo sposobnost voditi konkretne zveze z jugoslovanskim gospodarstvom.
Možnih kandidatov imajo demokristjani torej kar precej. Kaj bodo sklenili v prihodnjih tednih?
Festival so odprli v avditoriju, v dijaškem domu pa zborujejo v delovnih skupinah
Svoj mednarodni festival so mladi esperantisti iz raznih držav u-radno otvorili včeraj dopoldne v dvorani goriškega avditorija. Zbralo se jih je približno sto, pozdravili pa so jih goriški župan De Si-ijnone, predsednik pokrajine Pagu-ra, zastopnik goriškega nadškofa, ki je govoril kar v esperantu in še nekateri drugi povabljeni gostje. Logično, da je bil v teh pozdravih poudarek na prijateljstvu med narodi.
Seveda so svoje pozdrave prines li poleg tukajšnjih zastopnikov e-sperantskega gibanja tudi nekateri gostje. Opoldne so se vsi zbrali na skupnem kosilu v dijaškem domu, v popoldanskih urah pa so že imeli delo v raznih komisijah. Sinoči so imeli na sporedu predvajanje filma proti vojni, danes pa bodo imeli razpravo tudi o tem filmu. Z delom nadaljujejo danes in jutri ves dan, v ponedeljek se bodo razšli.
• Znana goriška skupina ljubiteljev hoje GMG se bo jutri udeležila 10-ldlometrskega pohoda v Fa-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiMiiiN
RAZPRAVA PROTI HOTELIRJU VINKU LEVSTIKU ZARADI TUJE VALUTE
Finančna straža bo pregledala poslovne knjige hotela «Bled»
Preverjanje tudi v nekaterih bančnih zavodih - Razprava se bo nadaljevala 11. aprila - Do takrat bo obtoženec, begunec iz Jugoslavije zaradi medvojnih dejanj, presedel v goričkem zaporu
Pred goriškim okrožnim sodiščem se je včeraj začela kazenska obravnava proti 55-letnemu rimskemu hotelirju slovenskega rodu, ubežniku iz Jugoslavije Vinku Levstiku, ki so ga aretirali v sredo, 26. marca pri Mcščenicah, potem ko so v njegovem avtu oziroma v torbi, našli veli-1'0 vsoto različnih tujih valut (za okrog 86 milijonov lir). Skoraj polovico valute so bili ameriški dolarji,
Levstik je sodno obravnavo pričakal v goriškem zaporu, v katerem bo odsedel še najmanj teden dni, kajti sodišče je po zaslišanju prič razpravo odložilo do prihodnjega petka ter izdalo nalog, da finančna straža pregleda poslovne knjige v rimskem hotelu: «Bled» za obdobje zadnjih treh mesecev ter da istočasno opravi pregled bančnih dvigov ttn pologov-: v dveh-rimslblvdenarnih zavodih.
Levstika zaenkrat dolžijo prekrška zakonskih predpisov o valutnem poslovanju (inkaso v tuji valuti bi moral javiti in izročiti v roku enega meseca pooblaščeni banki), po vsej verjetnosti pa bodo obtožnico do prihodnje obravnave spremenili oziroma ji dodali še kakšen prekršek.
Levstika zagovarjata odvetnika Branko Agneletto in Eno Pascoli, ki je eden vodilnih kih predstavnikov MSI. Oba sta včeraj, že takoj na začetku sodne obravnave, predložila vrsto dokumentov v dokaz, da je zaplenjena valuta dejansko bila odkupljena v roku enega meseca ter predlagala, naj bi sodišče zaslišalo kot pričo tajnico Natašo Danieli. Predlog je sodišče sprejelo.
Sicer pa se je obravnava začela s kratkim ekspozejem odvetnika Pa-scolija, ki je obtoženca prikazal kot begunca iz «Titovega diktatorskega režima* (Pascoli ni povedal, da je Levstik begunec zato ker ga jugoslovanske oblasti na osnovi zbranega gradiva obtožujejo nasilnih dejanj, ki jih je med vojno kot belogardist na Dolenjskem zagrešil nad pripadniki NOB), ki že dolgo let živi v Rimu, ld je vseskozi imel naravnost vzorno vedenje in dosegel lep uspeh kot gospodarstvenik v gostinstvu.
Zatem je sodišče zaslišalo Levstika o namenih njegovega potovanja v Trst, odkod tolikšen znesek tuje valute, v kolikšnem času ga je zbral itd. Približno ena tretjina so valute hotelskih gostov, ki so pač pla-
čali hotelske usluge v tuji valuti, ostalo pa prihaja od občasnih menjav tujih gostov, zlasti ob sobotah in nedeljah, ko so banke zaprte, je dejal Levstik.
Predsednik je nato postavil še nekaj vprašanj o dogodkih, neposredno pred aretacijo, ko naj bi Levstik poskusil podkupiti finančnega stražnika, kar pa mu očitno ni uspelo.
Sodišče je nato zaslišalo šest ob-težilnih prič iz vrst finančne straže, ki so sodelovali pri aretaciji, oziroma bili prisotni na zaslišanju v vojašnici. Pri tem je prišlo celo do krajšega besednega spopada in je Levstik osporaval izjavam prve priče, tako glede opisa poteka dogodkov ob pregledu na izvozu z avtoceste, kakor tudi glede'izjav;'4ri-"SO bile vnesene v prijavo.
Pred prekinitvijo razprave je sodišče zaslišalo še’-NatA«b Danieli - ‘ Danev, ki v hotelu «Bled» opravlja tajniške posle. Sodišče je posebej zanimalo odkod tolikšna vsota tuje valute in kakšna je bila praksa pri menjavi. Danijelijeva je dejala, da
je zimska sezona v hotelu bolj mr tva, več gostov pa pride ob veliki noči.
Od kod torej preko 80 milijonov v valuti, je vprašal predsednik, saj to ni bil več hotel ampak banka!
Sicer pa so bile izjave Danielije-ve precej izmikajoče se. Vse denarne operacije, da je v glavnem o-pravljal lastnik sam, tako tudi pologe in dvige v bankah, kjer naj bi bilo za okrog 70 milijonov lir dolga. Sicer pa bo verodostojnost takih trditev preverila finančna straža.
Ob koncu je bilo še nekaj vprašanj če Levstik razpolaga s potnim listom ali drugim dokumentom, če listina velja tudi za Jugoslavijo itd. Obtoženec razpolaga s posebno listino (predloženo' je bilo potrdilo urada za begunce) ki jo izdajo a-polidom. Ob aretaciji je ni imel pri ■šebiv jker jo je pustil v » Rimu.
Sodišče se je nato umaknilo na krajši posvet ter kmalu nato razglasilo odgoditev razprave do 11. aprila. Ta čas pa bo Levstik presedel v zaporu.
ri «A1 zir di Fara*, čel ob 9.30,
ki se bo pri-
Nekaj koristnih sporoči! za prihodnje dni
Kako bo s preskrbo v prihodnjih dneh, smo že poročali. Ne bo napak pa, če bralce ponovno opozorimo na urnik trgovin, kako bo z avtobusnim prevozom pa še kaj.
Danes bedo vse trgovine poslovale po običajnem urniku, za jutri pa velja popolna zapora vseh trgovin. Jutri torej ne bodo niti dežurni cvetličarne.
Prav tako bodo vse trgovine zaprte tudi v ponedeljek, z izjemo cvetličarn, ki bodo poslovale v dopoldanskem času.
Zaradi praznikov v prihodnjem tednu ne bo tedenske obvezne zapore ob sredah in sobotah. Torej bodo trgovine, ki so ob omenjenih dneh zaprte, tokrat lahko izjemoma odprte. O-dločitev je prepuščena lastnikom, oziroma upraviteljem.
Sicer pa bo v prihodnjem tednu, obenem z legalno uro, začel veljati tudi poletni urnik trgovin, o čemer bomo poročali v prihodnjih dneh.
Avtobusni promet bo jutri tako v Gorici, kakor na podeželju precej okrnjen. Avtobusi občinskega podjetja bodo vozili po prazničnem voznem redu z opoldanskim dveumim premorom. Na medkrajevnih progah bodo vozili avtobusi le med Gorico in Gradežem, Gorico in Tržičem ter Gradežem in Trstom ter v obratnih smereh.
Seja odbora za kulturo SKGZ
aiiiiiiiiiiianiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiitmiiiiiiiiitiiiiiiiimiimmumiiiimtiiitiHtMiiiiiitiiiitiiiiiiiifiMiaiiiitiiiiiiiii
SESTALA SE JE V ČETRTEK, 3. T.M.
Skupščina odobrila proračun konzorcija za industrijsko cono
Nad 472 milijonov lir namenskih sredstev za različne posege na področju industrijske cone med Štandrežem in Sovodnjami
V četrtek se je sestala skupščina konzorcija za razvoj goriške industrijske cone ter razpravljala in ob koncu tudi odobrila proračun za tekoče finančno leto.
Bistvene smernice delovanja konzorcija v tekočem letu, ki se odražajo tudi v postavkah proračuna, je obrazložil predsednik te ustano-de, Božo Gruntar.
Finančni načrt predvideva nekaj nad 109 milijonov lir rednih, oziroma tekočih dohodkov, nad 472 milijonov lir pa je predvidenih namenskih dohodkov za različne posege na področju javnih del, 79 milijonov lir pa znašajo sredstva na posebnih skladih. Finančni do-
iiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKinHiiiHKiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimii
Polagoma izginja Most 9, avgusta
Naša slika je za približno teden dni stara, kaže nam nekaj, kar danes ni več. Na njej vidimo sicer še ostanke nekdanjega cestnega mostu, ki ima uradni naziv «Most 9. avgusta* v spomin na tisti dan v letu 1916, ko so italjanske čete v naskoku prvič zavzele Gorico in prisilile Avstrijce k umiku. Most je bil med drugo vojno porušen, popravili so ga inženirci 13. zavezniškega korpusa, ki je zastopal an-
glo-ameriško vojno upravo v letih med 1945 in 1947, na kar sta spominjali tudi spominski plošči ob vsakem vstopu na most. V potresu pred štirimi leti je bil most precej poškodovan, odtlej se je promet po njem odvijal le v enosmerni smeri, prepovedali so dostop tovornjakom in avtobusom. Zaradi tega se je državno podjetje za ceste odločilo, da zgradi čisto nov most paralelno s tem starim mostom in
seveda morajo sedaj, ko je most že dokončan, urediti sodobnejše in u-dobnejše dostope. Promet po novem mostu se odvija le s težavo, stari most pa počasi podirajo. Ko je naš fotoreporter prejšnji teden napravil to sliko, je uspel ujeti še nekatere ostanke mosta. V začetku tega tedna pa so te ostanke spet razstrelili in sedaj je na tem mestu že marsikaj manj kot na naši sliki;
kument izkazuje nekaj nad 11 milijonov lir pribitka.
Predsednik upravnega sveta konzorcija je nato obrazložil predstavnikom članic najbolj aktualna vprašanja, ki jih, oziroma jih bo moral v bližnji prihodnosti razrešiti konzorcij. Na prvem mestu je vsekakor vprašanje napeljave plinskega omrežja, še bolj pa vprašanje oskrbe z zadostnimi količinami zemeljskega plina. Znano je namreč, da družba SNAM vsaj v prihodnjih dveh letih ne bo mogla povečati dobave. Kot eno od alternativnih možnosti naj bi preučili predlog o morebitni navezavi na jugoslovansko plinsko omrežje.
Na skupščini je bil dalje govor o ureditvi nekaterih nujno potrebnih manjših del. Tako naj bi napravili okvirni načrt socialnega centra, poskrbeli za namestitev javne tehtnice pa še kaj.
Ponovno se bo skupščina konzorcija za industrijsko cono sestala proti koncu meseca za odobritev lanskega obračuna.
V OBČINSKEM SKLADIŠČU
Na razpolago plastične vrečke za smeti
V občinskem skladišču v Barzelli-nijevi ulici v Gorici je mogoče še danes dopoldne dvigniti plastične vrečke za smeti, ki jih brezplačno nudi goriška občina v okviru ponedeljkove akcije «Vsi skupaj za bolj čisto okolje*. Kakor smo že poročali, gre za vsedržavno pobudo, ki naj bi se nadaljevala tudi v prihodnjih mesecih in ki ima za cilj privzgojiti v občanih drugačen odnos do edinstvenega bogastva, ki ga predstavlja neokrnjena narava.
Na peti seji odbora za kulturo pri SKGZ so člani obravnavali probleme v zvezi z opremo Slovenskega doma v Gorici. Kar se tiče vprašanja kriterijev, ki bi prišli v poštev pri izbiri opreme, se je o tem že dosti govorilo na prejšnjih sejah. Na zadnji seji pa so člani predlagali ustanovitev dveh komisij: širše komisije, ki bi določala, kam naj se posamezna dela postavijo, tako da bo tud: postavitev odgovarjala arhitekturi prostorov, in ožje komisije, ki bi morala ocenjevati in izbirati dela.
Seveda pa bo morala oprema poleg estetskim kriterijem odgovarjati tudi potrebam ljudi, ker je zelo važno, da postanejo prostori novega doma kraj, jejer se ljudje zbirajo ne glede na kulturne prireditve. -Ir-
Razna obvestila
Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ obvešča, da se je pričelo vpisovanje otrok v poletne kolonije Savudrija (od 23. 7. do 6. 8.); Gorje (od 28. 7. do 11. 8.); Vransko (od 24. 7. do 7. 8.). Vpisovanje se zaključi 15. aprila. Vpisujejo v prostorih SKGZ, Ulica Malta 2, ob delavnikih med 9. in 12. uro.
Smučarski odsek SPD Gorica priredi v soboto, 19. aprila, ob 20. uri v domu Andreja Budala v Štandre-žu družabni večer za člane ob nagrajevanju svojih tekmovalcev. Prijave sprejemajo na sedežu društva (prijav po telefonu ne sprejemamo), do sobote, 12. aprila.
Prireditve
SKD «Hrast» iz Doberdoba vabi v ponedeljek, 7. aprila, na tradicionalni Praznik pomladi v Doberdobu. Začetek ob 16. uri. Nastopajo mešani pevski zbor Marij Kogoj iz Trsta, mešani pevski zbor SAF iz Vidma ter ansambel Galebi in trio Mavrica z Opčin.
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici sporoča, da se nadaljuje vpisovanje za avtobusni družinski izlet na Repentabor, 20. aprila, ki bo združen s srečolovom in s skupno večerjo. Prijave sprejemajo na sedežu društva do 11. aprila.
Kino
V Tržiču začeli deliti nakaznice za meso
Te dni so tudi v tržiški občini začeli razdeljevati nakaznice za meso proste cone po znižani ceni. Nakaznice lahko upravičenci dvignejo v uradih ekonomata (Palazzetto Vene-to). S seboj morajo prinesti družinski list ter veljaven osebni dokument.
Gorica
VERDI 17.30—22.00 «Sono fotogeni-co». R. Pozzetto in E. Fenech. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 17.15 - 22.00 «Star trek*. W. Shatner in P. Kombatta. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 «L’imbrana-to*. P. Franco. Barvni film za vsakogar.
Tržič
EXCELSIOR 16 30—22.00 «Caffč ex-
press*.
PRINCIPE 17.30-22.00 «La vita i bella*.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 «Piranka». Ameriški film. 22.00 «Alfie dariing*. Angleški film.
SVOBODA 18.00-20.00 «Grozljivo doživetje*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 «Kamikaze na .ole-sih*. Japonski film.
DEŽURNA LEKARNA V GORIL)
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 25-76.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽI«
Danes ves dan in ponoči j, v T žiču dežurna lekarna Rismondo, L E, Toti 52, tel. 72-701.
PO POSVETU O DELOVNEM VKLJUČEVANJUHANDIKAPIRANCEV
Načrti pokrajine za rešitev pogostega in zapletenega problema
Na
ki
naša vprašanja je odgovarjal Fabio Battellini, je nosil glavno organizacijsko težo posveta
Prejšnji teden je bil v Trstu kongres o handikapirancih, ki ga je organizirala pokrajinska uprava. Strokovnjaki iz Genove, No-vare in Trsta so se pogovarjali
0	vključevanjih handikapirancev v normalna delovna razmerja. Po izkušnjah gostov iz Piemonta in Li-. gurije sodeč, so v teh deželah razvili sodoben in učinkovit način reševanja problema, ki ni niti enostaven niti redek, temveč zahteva poglobljen pristop ne samo z medicinskega stališča, temveč tudi z družbeno političnega gledišča.
Glavno organizacijsko težo posveta je nosil Fabio Battellini, u-radnik na pokrajini, ki se ukvarja s problemi zdravstva in še po1 sebno handikapirancev.
-Ob koncu posveta smo mu zastavili nekaj vprašanj, na katera nam je rad in izčrpno odgovoril.
' Najprej bi začeli s strnjeno oceno posveta.
«Pri nas smo več ali manj že razmišljali, kako bi rešili vprašanje vključevanja duševno prizadetih ljudi v normalen delovni odnos. Toda hoteli - smo tudi vedeti, kako to počno v drugih d« želah. Zato smo povabili kolege iz Genove in Novare, ki so pri u-resničevaniu podobnih programov daleč pred nami. Soočili smo se z njihovimi izkušnjami in na podlagi teh bomo skušali tudi na Tržaškem organizirati učinkovito službo za poklicno izobraževanje handikapirancev in za njihovo postopno vključevanje v vsakodnevno stvarnost.»
Kako mislite konkretno začeti ta proces?
«Predvsem smo se odločili, — govorim vedno v imenu pokrajinske uprave — da seznanimo z našimi načrti javnost, politične sile, ustanove, starše prizadetih, sindikate, podjetja, združenja, javne in privatne ustanove, urad za delo in pač vse družbene in zasebne komponente, ki lahko nudijo delo in zaslužek. Poleg tega pa predvidevamo še vrsto konkretnih pobud, kar zadeva sam način zaposlovanja handikapirancev, ker želimo doseči, da bi se ti popolno in enakopravno vključili v svet dela in zaslužka. Pokrajinska u-prava bo nekaterim podjetjem plačala vse stroške v zvezi z vpisom handikapiranca, prispevala bo tudi plačo (t. im. delovna štipendija — borsa di lavoro) ter bo nosila tudi breme socialnega zavarovanja. Podietje bo moralo skrbeti sa-am za delovno obleko in hrano med delovpim časom.	--~‘i
1' • V takem razmerju naj bi civilni invalid delal največ eno leto. Po tem obdobju preveri počljetj$, perje duševno prizadeti sposoben,
1	da. enakovredno,; z drugimi opravlja. delo, za katerega se je izučil ib ga redno zaposlil. V Genovi npr. je tak način dal atoprocenten
uspeh., r . .	'
Takšna vrsta vključevanja v normalno delovno razmerje je za handikapiranca najbolj koristna, ker postane tudi sam produktiven in torej družbi potreben.*
Kakšne možnosti nudita državna in deželna' zakonodaja?
»Zakonskih inštrumentov nam pravzaprav re manjka, ce se tako izrazim. Vendar bi bila potrebna tudi v tem pogledu marsikatera izpopolnitev. Zakon 482, n. pr. določa zaposlovanje civilnih invalidov. a je pomanjkljiv : predvsem kar zadeva zaposlovanje v tovarnah. Zato je že v teku po vsej državi zbiranje podpisov za reformo tega zakona. Toda položaj je naravnost žalosten v okviru deželne zakonodaje. Kar zadeva zdravstveno- reformo, je naša dežela na zadnjem • mteštu v Italiji. Glede na usluge in storitve, ki smo jih zmožni nuditi handika-pirancem, glede na naše ekonom-
ske zmogljivosti, glede na našo
pravno in zakonsko ureditev, ki naj bi nam omogočali odločen, spopad z vsemi problemi v zvezi s civilnimi invalidi; smo resnično V
zelo težkem položaju ... Namreč tudi zato, ker manjka politična volja.»
Kdaj se bo torej položaj spremenil, kdaj boste lahko uresničili vsaj del pobud, ki so v teku?
((Izredno težko je tem stvarem določati časovno omejitev.
Veliko našega dela je zavrla politična kriza na deželni ravni. Podpora, ki j dobivamo iz evropskega socialnega fonda se bo prenehala 31. decembra 1981. Dotlej upamo, da bomo uspeli izgladiti različna stališča vseh ustanov organizacij in zasebnikov, katere smo sprejeli v naš okvirni načrt in da bomo prišli do neke splošno sprejemljive metode, ki bo sprejemljiva tako za handikapiran-ce kot za delodajalce. Vsekakor problematika, poudarjam še enkrat, je zelo delikatna in se z njo ne smemo (in niti ne moremo) spopasti površno. Uspeh naše akcije pa bo odvisen tudi od tega, kako se bodo na deželi uredile politične razmere,* je zaključil Fabio Battellini.
(ris)
V v” V*
NOVICE Z VALUTNIH TRZISC
Povišanje obrestnih mer krepi dolar in potiska navzdol druge valute
Valutna tržišča so bila tudi ta teden pod vplivom povišanja obrestne mere v ZDA, ki privablja tuje kapdtale, krepi dolar in potiska navzdol ceno ostalih valut ter zlata. Tako se je dolar ovre-
dnotil za dobre 3 odstotke, skoraj vse ostale valute pa so se razvrednotile. Plemenite kovine so zaznamovale nizko ceno, tudi zaradi dražbe mednarodnega denarnega sklada, na kateri so proda-
NAKUPNA CENA TUJIH VALUT
	Trst	Celovec	Ziiricb	Beograd
	4. 4.	3. 4.	3. 4.	4. 4.
Ameriški dolar	895.—	13,85	1,87	19,77
Kanadski dolar	740.—	11,50	1,57	16,71
Nemška marka	455.—	706,50	95,10	1108,85
Holandski, florint	417.—	645,50	87,20	1004,5
Belgijski frank	27.—	42,40	41,50	67,03
Danska krona	147.—	226—	30.90	353,38
Švedska krona	198.—	304,50	41,70	465,83
Norveška krona	172.—	265—	36,50	399,69
Francoski frank	198.—	303,40	41,50	473,16
Italijanska lira	—	1.53	2,175	2,38
Angleški funt	1910.—-	29,66	4,03	44,24
Irski funt	1665—	—				—
Švicarski frank	480—	749—	—	1160,40
Avstrijski šiling	63,70	—— -	13,21	155,04
Japonski jen	3—	5,40	—	—
Avstralski dolar	900—	14,25	2,10	21,20
Španska peseta	12.10	18,90	2,65	—
Portugalski eskudo	17—	25—	3.90	—
Jug. dinar - mali	37—	55—	8,25	—
- veliki	37—	55—	8,25	.——
Grška drahma	21,—	—	..—-	—

INTERVJU S POSTOJNSKIM KRAŠKIM IZVEDENCEM PROFESORJEM HABETOM
Vzgaja in sanacija obstoječih dejavnosti ključni problem zaščite krnskega ozemlja
Pozitivna ocena nedavnega tržaškega simpozija - Strah pred industrijsko eono na Krasu neupravičen
Ob koncu mednarodhega srečanja o izrabi kraških tal, ki je bilo. pred dnevi , v Trstu, smo postojnskemu profesorju' in predsedniku odboia za. ■zaščito kraških jam pri Mednarodni speleološki uniji Francetu Habetu postavili vrsto vprašanj, da bi našim bralcem objasnil kraško problematiko z argumenti, ki se niso rodili na zelniku tržaških novopečenih ekologov. temveč odražajo dolgoletno znanstveno delo iri izkušnje.
Prof. Hgbe, želeli bi vašo oceno tega prvega tržaškega srečanja, ki je tildi naše mesto seznanilo s problemi ooesnaževapja in izrabe krašHUt ozemelj.. .
■ 'V svojem dolgem jamarskem delovanja, šeni vseskozi spremijal vse 'kongrese od prvega v Parizu leta -1953 preko kongresa, v Bariju, na.,-Dunaju,. \ Stuttgartu, Olomucu, .do.ljubljanskega pred petimi leti, kjer smo prvič živo zadeli na- probleme, izrabe kraškega prostora in njegove zaščite. V
.................................................................uimiiuimuiimiinn
DVA KONCERTA
i-rejsnji petek je na predzadnjem koncertu Glasbene matice nastopita slovita slovenska pianistka Dubravka Tomšič
f ,	' S *
Ljubljani je bil pravzaprav ustanovni kongres Mednarodne spele-ološke unije.
V Trstu smo torej začeto delo nadaljevali, saj se vedno bolj zavedamo, da pomeni kraško ozemlje, osnovni življenjski prostor ne samo za ljudi, ki bivajo na tem območju, temveč tudi za tiste, ki živijo na robu kraških območij. To najbolj zgovorno dokazuje jugoslovanski primer, ko imamo na kraškem prostoru ogromno padavin, od 1.500 do 5.000 milimetrov, ki skoraj v celoti izginjajo v podzemlje. če izvzamemo malenkostne količine, ki jih Kraševec lovu s streh za vodnjake in cisterne. Kraška podzemska voda prihaja na površje samo v določenih krajih, na stiku med propustnim m, nepropustnim svetom. Že od rimske dobe je kraška voda omogočila rast vseh naših obmorskih mest, ista voda pa daje osnovno življenjsko surovino tudi notranjosti, da kar 60 odstotkov porabljene vode prihaja s kraških območij. In prav tu se sedaj zastavlja življenjsko vprašanje. Kako bomo znali v bodoče ta površinski svet zavarovati pred onesnaženjem, ko se urbanizacija širi in industrija sega po kraškem svetu, kajti še vedno se ravnamo po tistem srbskem pregovoru «brigo moja predji na drugoga*. V skopih besedah torej: kar bom jaz pustil na površju, bo užival spodaj tisti, ki bo lovil kraško vodo. To je navsezadnje osnovni problem. Vsi se moramo zavedati, da je treba zaradi specifičnosti odtekanja kraških voda nujno imeti neke vrste disciplino, ki bi z vzgojo že od osnovne šole skrbela, da preprečimo onesnaževanje. Poznam brez-kjer sem še pred desetimi le-
saj se končno večina zaveda, kaj pomeni onesnaževanje ne samo za sedanje temveč predvsem za bodoče generacije. Sprejeli smo vrsto pozitivnih zakonov, ki pa zahtevajo tudi določene sankcije, saj jih je še premalo. Ko bodo sankcije in kazni učinkovite, bo tudi zaščita Krasa učinkovitejša, saj posameznik še vedno premalo spoštuje prirodo.
Prejšnjo sredo je nastopil v mali dvorani Kulturnega doma duo žarko Hrvatič - violina in Aleksander Rojc - klavir. Umetnika sta imela na sporedu Tartinija, J. S. Backa, Kogoja, Debussyja in Bartoka
ti šel v jamo in odkril vodno žilo. Danes pa ne morem niti blizu, saj je skoraj do vrha natrpana s smetmi. Kaj takega pa se dogaja še marsikje. Prav zato mislim, da je bilo tržaško srečanje izredno važno. Tržačani se tega dobro zavedajo, kljub temu, da je dala izbira Trsta nekak politični priokus industrijske cone na Krasu, ki ga predvideva osimski sporazum.
Obstajala je torej bojazen, da bi se simpozij izrodil v protiosim-ski oder, s katerega bi obsodili industrijsko cono na Krasu?
Res je. Tudi sam sem se tega bal, prav zato nisem te problematike v svojem referatu obravnaval. V uvodu svojega poročila o izrabi kraškega ozemlja sem zato izključil in odklanjal vsako debato, ki bi prešla na politično, tehnološko in finančno področje ter sem se strogo držal tega, čemur je bil pravzaprav naš simpozij namenjen: na eni strani izrabi kraškega prostora, na drugi pa zaščiti te izrabe. Moramo torej najti neko ravnotežje, ki recimo še pušča pokrajino v kolikor mogoče prvotnih razmerah, a ki obenem daje tudi možnost izrabe.
Znanstvenega pomena tržaškega simpozija so se zato zavedali tudi politični predstavniki, tako tržaški župan Cecovini kot predstavnik dežele, ki sta bila korektna in sta skušala v svojih pozdravnih govorih ostati v mejah zarisanih znanstvenih smernic. Ob tem moram poudariti pametno vlogo predsednika tržaške speleolo-ške zveze prof. Finocchiara, ki je budno pazil, da ne bi bilo odstopanj. Zato smo lahko s simpozijem vsestransko zadovoljni.
Iz umetnostnih galeri
V Občinski) Metaliinojeva Onesti in Agnese Ruzzier
Tržaški izvedenci so na simpoziju posredovali svojo metodologijo in izkušnje pri preučevanju območja, kjer bo nastala industrijska cona na Krasu, Kaj mislite, je taka metodološka raziskava^ upravičena, ali pa je vlo-, žeu trud pretiran?
Poglejte, Trst je nekdaj bil po leg Dunaja središče krasoslovne-ga raziskovanja. Na Dunaju so leta 1878 ustanovili prvo društvo za raziskovanje jam, a pobudo so dali raziskovalci, ki so poznali predvsem naš Kras. Leta 1884 so v okviru tržaškega planinskega društva ustanovili jamarsko sekcijo »Kiistenland*, ki je raziskovala
podzemeljski tok notranjske Reke, oziroma Škocjanske jame. Tretje
Na simpoziju smo slišali najrazličnejše izkušnje o izrabi in o zaščiti kraškega ozemlja. Bi nam labko posredovali nekaj jugoslovanskih izkušenj na tem področju?
V zadnjem obdobju smo zabeležili vidni napredek tudi pri nas,
središče pa je bilo v Postojni, kjer smo lani slavili 90-letnico u-stanovitve jamarskega društva «Antron». Ob vsem tem bi poudaril samo to: Italijani oziroma Tržačani imajo danes pred nosom le majhen del tega Krasa, ki jim predstavlja tako rekoč kra-ški vrt, kjer so minuciozne raziskave, medtem ko se jim ne ljubi, da bi šli raziskovat druga kraška območja, ki jih imajo v Italiji na pretek.
Pri nas imamo ogromen prostor, 57 tisoč kvadratnih kilometrov, nepretrgano od Triglava do Skadr-skega jezera, zato naše raziskave niso intenzivne temveč ekstenzivne. Vendar smo tudi pri nas pričeli s tehnološkimi posegi v ta prostor, z vrtanjem, z geofizični-mi metodami, s katerimi skušamo ugotoviti podzemsko vodo in kraške jame.
Profesor Habe, kaj mislite o nasprotovanju določenih tržaških krogov industrijski coni na Krasu in o strahu pred onesnaževanjem?
Strah je neupravičen. Odpor je po mojem mnenju le rezultat politične propagande, ki trdi, da bo industrijska cona zaposlovala predvsem nekvalificirano delovno silo. ki bo neke vrste tuje telo sredi slovenskega in italijanskega narodnega telesa. Toda po vseh inten-cijah, ki jih ima ta predestinira-naj cona, sem prišla samo visoko razvita industrija, ki bo rabila samo kvalificirane delavce in je torej taka bojazen odveč. Da pa vam odkrito priznam, je morda tu bojazen tržaških industrijskih krogov, da bi se iz Italije naselila njim konkurenčna industrija, če izključujem druge, našim ljudem znane nacionalistične razloge.
Onesnaževanje je torej le pretveza, saj jo že napoved visoko-tehnološke industrije onemogoča.
Samo po sebi umevno, še več, celo v primeru, da bi se tu naselila katerakoli industrija, mora biti po vseh predpisih tako močna, da bo sposobna preprečiti katerokoli onesnaženje. Sedaj pa je gotovo bolj važno, da se posvetimo vzgoji prebivalstva in obenem sanaciji tiste industrije, ki že o-nesnažuje Kras, saj industrijske cone ne bomo gradili jutri in je sedanje onesnaževanje nevarnejše.
V soboto, 29. marca, se je r-tržaški občinski galeriji zaključila komaj teden dni trajajoča razstava tržaške slikarke Klettre Me-talilno, v ponedeljek, 31. marca, pa sta se v isti galeriji predstavila Agnese Pecorari Ruzzier in Giuseppe Onesti. V našem običajnem sprehodu po tržaških umetnostnih galerijah se bomo-najprej za trenutek ustavili pri Metallinoje-vi. Gre za eno zelo aktivnih in plodnih tržaških umetnic, ki na zares svojstven način upodablja svoje preproste včasih tudi nekoliko; fantastične motive; O teh motivih še najbolj zgovorno pričajo naslovi razstavljenih del, kot so na primer «Siromašna notranjost, ^Tlakovana uličica», «Pozabljeni kotiček», «Izločeni», «Tiha igra», »Pepelnica* in podobne. Metaliinojeva je tokrat dala na ogled kakih dvajset svojih črno-belih risb, pet olj in še nekaj jed-
kanic, kar je vse pripravila v
zadnjem času svoje bogate dejavnosti.
Za Metallinojevo sta prišla v galerijo že omenjena Pecorari Ruzzier in Onesti. Čudno se zdi, da komisija, ki odloča o občinski galeriji, daje na razpolago galerijo dvema tako različnima likovnikoma hkrati. Pecorari Ruzzier je zanimiva slikarka, ki razpolaga z izredno risarsko sposobnostjo in tudi voljo. Njen Kras ali bolje njene pokrajine so zelo zanimive, posebno tiste, ki so v barvah. Slikarka namreč riše do v podrobnosti. Pri črno-belih risbah pa je prav tako v podrobnostih, natančna, da so njene risbe dokaz izredne risarske sposobnosti
Giuseppe Onesti ali za prijatelje Bepi Onesti pa je druga skrajnost. V galeriji je dal na ogled cel kup svojih Hovejših del, ki bi jih mogli imenovati tudi lep-Ijeirke, pa čeprav ne gre za to. Tu imamo opravka tudi z nekakšnimi triptihi, v enem primeru pa gre za poliptih. Nekaj naslovov razstavljenih del: eVidel.sem zajca* ali pa «Garancijsko potrdilo», v katerem je na pristno furlansko blato mlepil prave pravcate seveda izrabljene cokle. Nadaljnje njegovr- delo nosi naslov cJužina na travi» in prikazuje travo, na njej plastični prtiček, na prtičku krpžnik in ob krožniku vilice in
nož, vse iz plastike. Onesti ima
veliko opravka s polento, kajti več njegovih razstavljenih del nosi ta naslov. In te spoje motive o zelo običajni prehrani Veneta O-nesti izraža-na najrazličnejše ■ načine in z najrazličnejšimi elementi kot na primer s fotografijo starega furlanskega doma in dvorišča, z risbo golobov, z ribo, seveda iz plastike, in podobno.
Fre
PrhfH‘rtijlp za
DIJAŠKO MATKO
Slovenska imena naših kraiev
32.
PORDENUN
It. ime Pordenone je iz lat. Portu« Naonis, pristanišče na reki Naone. Rezijani, ki so v to mesto hodili dolgo časa, preden je postalo vabljivo industrijsko sredi-
šče, ga imenujejo Pordenun, pri-
devnik pordenunski, prebivalci: m. Pordenunec, ž. Pordenunka. Torej naša oblika tega imena že dolgo obsta ja in jo kaže dosledno rabiti tudi v knjižnem jeziku.
li v sredo 440.000 unč rumene kovine. Delno sta se okrepila kanadski dolar in funt, najbolj pa se je razvrednotil japonski jen.
Dolar se je tudi ta teden ovrednotil in sicer je dosegel v torek vrednost 912 lir, 1,97 marke in 1.87 šv. franka. Vsi so si e-dini v oceni, da gre v bistvu za Carterjev manever med primarnimi volitvami. Že pred nekaj tedni so v ZDA povišali obrestno mero, ki je dosegla 18 odstotkov, ta teden pa se je zelo približala 20 odstotkom. Razumljivo je, da so operaterji množično posegali po ameriški valuti, s katero je mogoče tudi plačevati vse surovine v mednarodni trgovini. Tako je špekulativni kapital, katerega na svetovnih tržiščih ni malo, zapustil zlato, srebro in valute evropskega denarnega sistema ter japonski jen in se prelil v ameriško valuto, seveda v pričakovanju boljših časov za druge naložbe. Pojav je zajel ogromne obsežnosti in znatni posegi emisijskih bank, zlasti zahodnonemške, švicarske in japonske, niso zalegli in so povzročili celo nasprotni u-činek. Zanimivo je, da sta se prav ta teden pogodili zahodnonemška in japonska centralna banka, da si medsebojno priznata možnost kredita vrste swab, po katerem
Po
bi lahko segli v primeru potrebe. Tudi ta pogodba ni imela uspeha na valutnih tržiščih.
Opazovalci pravijo, da bo ostal dolar na visoki stopnji verjetno še dva meseca, dokler se ne zaključijo primarne volitve v ZDA. Med poletjem pride lahko do padca dolarja, ki pa se bo spet okrepil pred ameriškimi volitvami, ki bodo jeseni.
Poleg dolarja sta se okrepila tudi kanadski dolar in britanski funt. Za prvega je že znano, da je bil vedno vezan na ameriški dolar, britanski funt pa preživlja ugodno trenutno konjunkturo in sicer zaradi visokih obresti, naftnih ležišč v Severnem morju in zmanjšanja notranje inflaciie.
Med ostalimi valutami se je ta teden najbolj ošibil japonski jen, ki se je razvrednotil za tri odstotke nasproti dolarju. Zanimivo je, da se je japonska valuta v začetku krepila skupno z dolarjem, potem pa ni več zmogla takih korakov. Med evropskimi valutami se je lira razvrednotila za tri četrtine odstotka nasproti trdnim valutam, ostale valute pa so zabeležile le manjše premike. V evropskem denarnem sistemu je na prvem mestu francoski frank, kateremu sledi marka, švicarski frank in avstrijski šiling sta o-stala v bistvu na prejšnjih položajih.	-.'*•>
Zlato in ostale plemenite kovine so bili ta teden zelo šibki in sicer zaradi krepitve dolarja ter zaradi negotovosti ob dražbi mednarodnega denarnega sklada. Pri kupčijah s kovinami nasploh je vladala velika živčnost, ker si nihče ne mara ooeči prstov. Tako je ponudba v bistvu presevala povpraševanje in cena je drsela navzdol. Zlato se je v glavnem sukalo pod 500 dolarji za unčo, v četrtek je zabeležilo celo ceno 476 dolarjev. Srebro je bilo zelo poceni v nonedePek, ko ie velial eram te kovine le 445 lir. Tudi platina se je med tednom pocenila
in sicer na kvoto 16.000 gram. (srs)	lir za
VZHODNOEVROPSKE «'AI UTF V TRSTU 4. 4. 80	
Sovjetski rubelj	200—
Poljski zlot	6—
Češka krona	33.60
Madžarski forint	28—
Romunski lej	31,60
Bolgarski lev	430—
Turška lira	10,50
DRAGOCENE KOVINE
3. 4. SO ZLATO	Nakup	Prt Jaja
Milan (g) ZLATO	14.300	14.500
London (unča) SREBRO	481	dol. 484
Milan (kg) PLATINA	460.000	480.000
Milan (g)	16.000	16.000
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Check-up
Vse o zdravilih
13.20	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
16.45	90. minuta
17.00	3, 2, 1. . . stik!
18.25	Izžrebanje loterije
18.30	Italijansko nogometno prvenstvo B lige
18.55	Posebna oddaja iz parlamenta
19.20	«Julia» — TV film
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.35	«La reginetta del polvere di stelle*
Režija: Sam 0’Steen Igrajo: Charles Durning, Michael Strong, Charlotte Rae, Michael Brandon
22.05	Fachoda — «La missione Marchand*, 3. del Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal
12.30	TV film
13.00	DNEVNIK 2 — Ob 13. uri
13.30	Iz našega žepa
14.00	Dnevi Evrope
14.30	Benetke: sabljanje
16.45	Oddaja o filmih
17.25	DNEVNIK 2 — gol flash
17.40	Luigi Cherubini: Maša v C
duru za soliste, zbor in orkester
18.55	Izžrebanje loterije
19.00	Italijansko nogometno prvenstvo A lige
Vremenska slika
19.45	DNEVNIK 2 - Odprti studio
20.35	Korenine nove generacije,
10. nadaljevanje
21.25	Candida — TV komedija
22.55	Balet
Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje, vesti
Tretji kanal
18.30	Že predvajani in novi programi na tretji mreži
19.00	DNEVNIK 3
19.30	Malo gledališče
19.35	Vsi na oder
20.05	«11 cappello del prete* — 1. del
21.00	Dvakrat sedem —
Dve rubriki za sedem dni
21.30	DNEVNIK 3
22.00	Malo gledališče (ponovitev)
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.00	Poročila
8.05	Jakec in Čarobna lučka, otroška serija
8.20	Uradna brigada, TV nadalj.
8.35	Minigodci v glasbeni deželi,
serijska oddaja
8.50	Otroštvo mladosti,
mladinska nadaljevanka
9.20	Pisani svet
9.55	London je moj, TV nadalj.
10.45	Pot do pravične in spodbudne delitve, izobraževalna serija
11.15	Čas, ki živi:
V boju in obnovi
11.45	Poročila
14.15	Guliverjeva potovanja, ameriški film
15.25	Nogomet:
Vojvodina — Crvena zvezda
17.20	Poročila
17.25	Risanka
17.30	Košarka:
Cibona — Jugoplastika
19.00	Naš kraj
19.15	Risanka
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV DNEVNIK
20.00	Vzpon Madsa Andersena,
TV nadaljevanka
20.55	Velika šahovnica
21.50	Fant, ki lomi srca, ameriški film
23.30	TV kažipot
Koper
15.25 Nogomet:
Vojvodina 17.30 Košarka:
Crvena Zvezda
Cibona — Jugoplastika
19.30	Otroški koteček:
Vesele pravljice
19.50	Stičišče
20.00	2 minuti
20.05	Risanka
20.30	TV DNEVNIK
20.45	Veliki kapetan, film v katerem igra Charles Coburn
22.40	Včeraj in danes
23.10	TV film iz serije «Toma», v katerem nastopa Tony Musante
Zagreb
17.15	Poročila
17.30	Košarka:
Cibona — Jugoplastika
19.00	Dokumentarni film 19.30 TV DNEVNIK
22.00	Nočni žep
r
ŠVICA
18.30	Jazz glasba
18.50	DNEVNIK
19.10	Nabožna oddaja 19.25 TV šport
20.30	DNEVNIK
20.45	Film
TRST A
7.00, 8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Po-
ročila; 7.20 Dobro jutro po naše;
8.10	Jutranji almanah; 9.00 Iz arhiva; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Nasveti, paberkovanja, zanimivosti: Čoln - šport in razvedrilo;
12.00	«Bom naredu sfzdice čier so včas’ b’le», glasnik Kanalske doline: 12.30'Sodobni', šoiirfd; 13.20 Glasba po željah: 14.10 Otroško okence: Iz zakladnice slovenske mladinske literature; 16.30 Poslušali boste; 17.10 V našem prostoru: Mi in glasba; 18.45 Vera in naš čas.
KOPER
(Italijanski program)
7.30,	8.30, 9.30, '0.30, 11.30, 12.30,
13.30,	14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30,
19.30	Poročila; 7.00 Dobro jutro z glasbo; 9.15 Knjiga po radiu;
9.32	Lucianovi dopisniki; 10.(X) Z nami je. . .; 10.15 Orkester Huga Strasser; 10.32 Glasbeni odmor;
10.40	Mozaik, glasba in nasveti;
11.00	Kirn, svet mladih: 11.35 Glasba; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 LP tedna: 14.33 V veseli družbi slovenskih ansamblov; 15.00 Poslušam, poslušaš; 16.00 Istrski akvareli;
16.10	Dva glasova, en orkester;
16.32	Crash; 16.55 Pismo iz. . .;
17.00	Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Glasbeni vveekend; 19.45 Slišimo se jutri.
KOPER
(Slovenski program)
6.30,	7.30, 13 30, 14.30 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 13.05 Med rojaki v zamejstvu; 13.40 Zapojmo in zaigrajmo - spored domačih viž in napevov; 14.00 Moja generacija; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi;
15.30	Glasba po željah; 16.00 Pogovor o jeziku; 16.10 Jugoton;
| 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	19.00 Poročila; 6.00	7.20
Glasba za dobro jutro; 8.50 Turistični napodki; '.0.03 Program z Lucianom Salcejem; 11,03 Program z OrneUo Vanoni; 12.03 Zdravstvena oddaja; 12.30 Radijska priredba; 13.20 Oddaja o motorjih; 13.35 Zgodovina rocka; 14.03 Oddaja za mladino; 15.03 Radijska priredba; 15.50 Športna oddaja; 17.00 Športno nagradno tekmovanje; 18.30 - 19.30 Lahka glasba.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 12.30, 13.55,
16.30,	17.30, 19.30 Poročila; 6.00
-	8.45 Glasbeno prebujanje; 9.05 Radijska priredba; 11.00 Glasbeni program; 13.35 Filmska glasba:
15.00	Radijska priredba; 15.30 Dnevnik 2 - ekonomija; 16.32 Šport in glasba; 17.55 Radijska priredba; 19.50 Glasbeni program.
LJUBLJANA
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
14.00,	19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.03 Pionirski tednik; 9.0o
-	10.00 Z radiom na poti; 9.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Sobotna matineja! 11.05 Zapojmo pesem - Koncert MPZ Maribor; 11.20 Po republikah in pokrajinah; 11.40 Zapojte z nami; 12.10 Godala v ritmu',
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli domači napevi; 13.00 Dane* do 13.00 - Iz naših krajev - P°' sebna obvestila; 13.20 Obvestila ■'n zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.05 Glasbena Pa norama: 14.55 Minute za EP!
15.00	Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba; 16.00 »Vrtiljak*!
17.00	Studio ob 17.00 (zunanjepolitični magazin); 18.00 Škatlica * godbo;’ 18.30 Mladi mladim; 18.5J Minute za EP; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 »Mlad' mostovi*; 20.00 Koncert iz našio krajev - Sobotni zabavni večer!
21.30	- 23.00 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Lirični utrinki;
23.10	Z lahkimi notami po naši domovini.

REŠKA RAZMIŠLJANJA 0 KRIŽARJENJU PO MORJIH
Se bo izplačala gradnja nove ladje?
REKA —■ Ali bo letošnja sezona križarjenja s potniškimi ladjami reške «Jadrolinije* tako uspešna kot je bila lanska? Tako se sprašujejo v prizadetih krogih, toda odgovora še ni. Začetek letošnjih križarjenj ni prav zadovoljiv, spričo tudi splošnih značilnosti za celotno ponudbo v Sredozemlju. Na najpomembnejših tržiščih, a predvsem v Zvezni republiki Nemčiji, je «looking» precej tenak. To je vsaj za sedaj osnovni razlog za previdno poslovanje v tem letu.
Naj navedemo predvsem, da so na tradicionalnem področju križarjenja kot je Sredozemlje kapacitete ponudbe potniških ladij ravno take kot lani. Zato se ne more povezovati manjšega interesa za križarjenje z nekakšno konkurenco med brodarji, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo. Domnevajo pa. da se bo interes za križarjenja verjetno razbohotil v zadnjem trenutku, tik pred predvidenimi potovanji. Sicer pa kar
se tiče potniških ladij «Jadroli-nije» — »Dalmacija* in «Istra» — so bila že vsa križarjenja dogovorjena v organizaciji turističnih agencij iz Zvezne republike Nemčije.
V tem trenutku prihajajo tudi zadovoljive vesti. Tako je npr. la dja »Dalmacija* zaključila križarjenje po Karibskem morju s pomembnim poslovnim rezultatom. Skoraj pri vsakem potovanju je bilo na ladji okoli 270 potnikov. Sedaj je ta ladja skupaj s «Istro* na križarjenju po Sredozemlju. »Istra* je nedavno zaključila prvo letošnje kižarjenje z jugoslovanskimi potniki po Sredozemlju
«Istra* in «Dalmacija» bosta že v maju, oziroma v juniju začeli križarjenje po Severnem morju, ki je prav tako tradicionalno področje krožnih potovanj jugoslovanskih potniških ladij. Po zaključku teh potovanj v avgustu se bosta obe ladji ponovno vključili v križarjenje po Sredozemlju,
O problemih jugoslovanskih niškili ladij namenjenih za križarjenje se je v zadnjih časih P1'®' eej govorilo, posebno zato. k®‘.i bosta «Istra» in ((Dalmacija* z*" radi svoje starosti pluli le še r®' kaj let. Sedaj se postavlja Vpfa' sanje, če bo obe ladji zamenja1* sodobna potniška ladja, ali pa družba prenehala s to dejav'!°’ stjo, «Jadrolinija» ne razpok')* j namreč s takimi sredstvi, ki _ omogočila izgradnjo nove pote1' ške ladje z nosilnostjo okoli dev® tisoč ton in šeststo ležišči. Ra®11" na jo, da bi bilo za tako lad-lj1 zagotovljeno delovanje za kak1* deset let in tudi čisti devizni i*" kupiček bi bil razmeroma z®1® visok.
Zato na Reki vedno bolj r*z’ mišljajo o možnosti izgradnje tak® ladje ob pomoči raznih organiz®! cij. Prevladuje prepričanje, da ? se gradnja izplačala, ker se .] tudi v mnogih zahodnih evropsk® državah okrepila težnja po gi'*d nji potniških ladij.

NOGOMET
Evropsko prvenstvo cUnder 21» Tudi letOS OStrCl Selekcija
v	v	W
SMUČANJE
V VELESLALOMU ZA DP
PO ZMAGI NAD MOŠTVOM CSSR JUGOSLOVANI ŽE V POLFINALU
Zn «plave» sta bila strelca Pašič in Martinovič, za goste pa Janečka - Dobra igra - V polfinalu proti SZ ali Italiji
Jugoslavija je včeraj v Vrbasu premagala Češkoslovaško z 2:1 (0:0) v povratnem četrtfinalnem srečanju tekmovanja za evropsko nogometno prvenstvo mladih reprezentanc (pod “• letom starosti).
Ekipi sta nastopili v takih postavah:
JUGOSLAVIJA: Ivkovič, Gogič, Vidakovič, Gudelj, Stojkovič, Mi-«k, Okuka, Petrovič, Varga, Marti-n°vič, Pašič (Živkovič).
CSSR: Stromšik, Kapko, Nacht-I*1311. Zajaroš, Brezik, Brežina, Cha-loupka, Križ, Zamazal (Danjek), Vojaček (Pechaček), Janečka.
STRELCI: Pešič v 54. min., Martino vič v 63. min in Janečka (11-me-trovka) v 67. min.
SODNIK: Schoetre (Bel.)
ROTI: 9:7 za Jugoslavijo.
RUMENI KARTONI: 3:3.
GLEDALCI: 9.000.
VREME: deževno, vetrovno.
IGRIščE: razmočeno, težko.
Po izidu 1:1 v prvem četrtfinal-. vsem Petrovič, ki je zablestel že v
. __	___X _ _ *	__	. Artnlr A	nHAnnnln Im	Irt 4llWi
nem srečanju v Njitri na Češkoslovaškem ni Jugoslovanom včeraj preostalo nič drugega, kot da zaigrajo na zmago, saj bi jim napredovanje v polfinale prinesel le neodločen izid 0:0 ali pa kakršnakoli zmaga. Izenačenega izida niso tvegali, zato so merili na osvojitev o-beh točk in v tem tudi uspeli.
Tekma sama ni bila slaba, na njej pa sta jasno prišli do izraza dve različni nogometni šoli: Jugoslovani so zaigrali odločno, borbeno in tehnično bolj dovršeno, Čehoslo-vaki pa bolj racionalno, predvsem pa je bila njihova glavna odlika izvrstna kondicija. Vsekakor so tudi s svojo prodornostjo presenetili, saj je bilo pričakovati mnogo lažjo zmago «plavih», ki pa so se morali ne le za uspeh zelo potruditi, ampak tudi napeti vse sile, da so zajezili nevarne protinapade gostov.
Med posamezniki je izstopal pred-
prvem srečanju in se je tudi tokrat predstavil kot izjemno borben in odločen igralec.
Prvi zadetek je bil v bistvu avtogol. Pašič je namreč streljal kazenski strel skozi živi zid, žoga se je odbila od nog nekega češkolova-škega igralca, spremenila smer, Stromšik jo je sicer še utegnil do- j seči, ker pa je bila mokra in spolz- j ka se mu je izmuznila iz rok in se je skotalila v mrežo.
Drugi je padel po dolgi podaji z jugoslovanskega desnega krila pred vrata, nevarni strel je vratar gostov visoko izboksal v polje, tam pa je bil pripravljen Martinovič, ki je z natančnim udarcem glave u-smeril usnje v mrežo.
Tretji gol (in edini zadetek gostov) je gledalce presenetil. Kazalo je namrc j, da je jugoslovanska o-bramba rezčistila nevaren položaj pred svojimi vrati s strelom v kot, toda sodnik je videl, da se je te žoge neki domači igralec dotaknil v kazenskem prostoru z roko. 11-metrovka, katero je streljal Janečka, sicer ni bila izrazito nevarna, toda Ivkovič se je vrgel v napačno smer.
V polfinalu se bodo zdaj Jugoslovani srečali ali s SZ ali pa z Italijo. Ti dve reprezentanci morata namreč odigrati še eno medsebojno srečanje, potem ko so v prvi zmagali Sovjeti s 3:1. Če bodo «plavi» uspešni tudi v polfinalu, se jim ponuja lepa priložnost, da ubranijo svoj naslov kontinentalnega prvaka mladih evropskih nogometnih reprezentanc, ki so ga osvojili leta 1978.
KRIŽAJU DRUGO MESTO ZA ODLIČNIM KURALTOM
Jermanova prva med članicami • Na Zelenici danes na spo-redu slalom, ki velja obenem za memorial Zdravka Križaja
Tako je Kras dosegel prvi gol med prvenstvenim srečanjem 3. amaterske lige proti Ederi
namizni tenis
EVROPSKO PRVENSTVO
Danes prvi dvoboji za zelenimi mizami
Med kandidati za kolajne so tudi Jugoslovani
Danes se bo v Bernu začelo le-snje i2. evropsko namiznoteniško Pryenstvo. Za tekmovanje se je rekordno število nastopa-k. ' Pa tudi zanimanje tiska zanj
reprezentancami, ki bodo nastopale na tem prvenstvu, le nekaterim uspejo priti do kolajn.
j “»muu, saj uo prvenstvu sieui-
1 skoraj 200 časnikarjev, kar je Uai rekord za ta prvenstva, it ,r.Ver>stva se bo udeležila tudi Trojanska reprezentanca. Razpolo-*®hje v ekipi je zelo dobro, če-fjavv bodo prvi nasprotniki prav “pužari, ki so na zadnjem prven-vako 0svojili naslov evropskih pr-
Italijanske barve bodo letos bra-ila Bosi, Bisi, Costantini, Gionlel-Troilo in Manoni med moškimi (,er.Eccardi, Maccalli, Mauriello in PiPo med ženskami. Kitajski tre-®r Tiao, ki v zadnjem času pri-?;'avlja italijanske reprezentante *?.red prvenstvom je bil skupno z Jani na enotedenskem treningu, se ie udeležila tudi luk-jtburška reprezentanca), je izja-*’ da je s formo svojih varovan-d v zelo zadovoljen. Dejal je tudi, “o danes poslal v boj (med mo-a»ni) proii Madžarom verjetno ?°3ija, Bisija in Costantinija, za f. ske (ki bodo igrale zjutraj pro-‘ Turčiji in popoldne proti Švici) pa odločitev še ni padla,
Mnogo si obetajo od tega prven-i ,Va tudi Jugoslovani Njihova e-je taka: Surbek, Kalinič, Sti-Jurčič, Kovač ter Karaka-I med moškimi in Palatino Pa-atmuš. Perkučin, Batinič ter Fa-. 1 med ženskami. Jugoslovani ima-u seveda večje možnosti, da se na tekmovanju povzpnejo dokaj ■soko. Njihov glavni adUt med polk, [Bezniki je šurbek, dvojica Sur-J®* - Stipančič pa je celo svetovni J^ak, zato v njihovem taboru prav (r® he skrivajo upanja, da bodo ‘‘eci nosilci kolajn ob koncu prven Stva tudi »plavi*.
ir»Tecl ostalimi reprezentancami x?aio zelo dobre igralce predvsem
Madžari,	‘	"	'
Nemci,
v —“ 111 niuiua » Kako s; teh »velesil* pa je taka. da
v,—-Rii, nato Romuni. ancozi in morda še kdo
Ze zdaj gotovo, da bo med
OBVESTILO
. Primorec * Trebč sklicuje v REDNI OBČNI ZBOR J Petek, 11. aprila ob 20.30 i JUtlskctn dnmu v Trebčah Dnevni red:
*• Poročila
• volitve novega odbora vazno	Odbor
Na skupščini PŠZ v Sežani
Dokaj uspešno opravljeno delo
Na zadnji redni skupščini Primorske šahovske zveze v Sežani je bilo iz posameznih poročil in razprave delegatov razvidno, da je bilo opravljeno delo v preteklih dveh letih dokaj uspešno in je prispevalo k razvoju šahovske igre na Primorskem.
Pomembna je ugotovitev, da so v nekaterih primorskih klubih osvežili vrste z mladimi šahisti, ki mnogo obetajo. To pa so klubi dosegli s povezavo s šolami, kjer so s pomočjo mentorjev ustanovili šahovske krožke. Rezultati načrtnega dela z mladimi so posebno v Ilirski Bistrici, Sežani in Tolminu obrodili rezultate in mladi iz teh krajev tudi na republiških tekmovanjih dosegajo visoke uvrstitve. Pomemben je tudi podatek, da je v vrstah primorskih Šahistov poraslo število višje kategoriziranih igralcev (56 drugokate-gornikov, 6 prvokategornikov, mojstrska kandidata in 1 mojster).
Delegati so spregovorili tudi o nekaterih težavah, ki spremljajo njihovo delo. Tako v Primorski šahov ski zvezi deluje 24 šahovskih :not, v katerih je registriranih več kot 1200 šahistov, vendar pa se v nekaterih krajih še vedno borijo s pomanjkanjem primernih igralnih prostorov in skromnimi finančnimi sredstvi.
Delegati so tudi opozorili na slabo povezanost s šahovsko zvezo Slo venije in problemov slabe obveščenosti širše javnosti o šahovski dejavnosti in rezultatih.
Na redni skupščini Primorske šahovske zveze so delegati podprli predlog o reorganizaciji republiškega tekmovalnega sistema, ki naj H omogočil, da se tudi primorski šahisti enakopravno vključijo v republiška tekmovanja v vseh kategorijah. Letošnjo jesen bodo primorski šahisti v okviru šahovske interlige prijateljstva še poglobili sodelovanje s šahisti sosednje dežele Furlanije Julijske krajine in avstrijske Koroške.
Na skupščini so tudi izvolili nove organe Primorske šahovske zveze in za predsednika ponovno izvolili Ivana Zabukovca iz Portoroža.
SILVO KOVAČ
TUDI TO SE ZGODI V ŠPORTU
Novinarski poklic je včasih neprijeten
V Neaplju je na igrišču Napolija prišlo včeraj do obžalovanja vrednega incidenta, ko je trener tega prvoligaša napadel nekega časnikarja in ga pretepel.
Trener Vinicio se je že nekaj časa pritoževal, da mu časnikarji, ki poročajo o Napoliju, s svojimi članki kvarijo vzdušje v ekipi. Ko je včeraj zagledal na stadionu e-nega «glavnih krivcev*, časnikarja Troiseja, ki je prišel po službeni dolžnosti po zadnje vesti, ga je surovo napade},,. mu zbil z obraza očala, iz rok pa pisalo, beležnico in nekaj časopisov. Troise je razjarjenemu trenerju ušel na sredino igrišča, Vinicio pa je stekel za njim, ga dohitel ter ga začel boksati in brcati. Trije igralci Napolija in neki Troisejev stanovski tovariš so pretepenega časnikarja komaj iztrgali iz rok Vinicia.
Vodstvo Napolija se je Troiseju takoj uradno upravičilo, Vinicio pa je opravičilo odklonil. »Vsaka stvar ima določeno mejo* je dejal.
Isto je izjavil tudi Troise in sklenil, da ga prijavi sedišču.
TENIS
McEnroe izločen
MONTECARLO — V četrtfinalu mednarodnega teniškega turnirja na odprtem v Montecarlu je prišlo do velikega presenečenja: Argentinec Guillermo Vilas je namreč v dveh samih setih odpravil Američana Johna McEnroea z izidom 6:1, 6:4. V polfinalu bodo takole igrali:	Borg - Gerulaitis, Vilas
Šmid. Z zmago nad dvojico Lendl (ČSSR) - Scanlon (ZDA) s 4:6, 7:5, 7:5 pa sta se Paolo Bertolucci in Adriano Panatta uvrstila v finale mešanih dvojic
NAIROBI — Od 58 avtomobilov, ki so startali na letošnjem Saffary ral-lyju, jih je v Eldoret prispelo le 43, potem ko so prevozili začetni del prve etape Nairobi - Kisumu. Na začasni skupni lestvici je še vedno v vodstvu domačin Mehta na datsu-riu, ki je doslej zmagal že dvakrat na tej dirki. Samo s točko razlike pa mu sledi svetovni prvak Šved Biorn Waldegaard, ki je prešel v odločen protinaoad.
LESTVICA
L Mehta (Kem.) datsun 160J	59
2.	Waldegaard (šve;)
mercedes 450 SLC	60
3.	Kallstrom (Šve.) datsun 160J 68
4.	Cowan (VB) mercedes 450 SLC 71
5.	Aaltonen (Fin.) datsun 160J	89
Predsednik kenijske republike Daniel Arap Moi je na Saffary raUyju osebno dal znak za start prvi posadki, katero sta sestavljala Šveda Harrv Kallstrom in Claes Biilstam, ki .tekmujeta na avtu datsun 160J
Italijan Cervi svetovni prvak
BENETKE — Federico Cervi iz Brescie, ki bo prihodnjega julija dopolnil 19 let, je nori svetovni mladinski prvak v moškem floretu. Na prvo mesto se je uvrstil pred vzhodnim Nemcem Howeom in drugim «azzurrom» Maurom Numijem.
«•<	* *4>'vv'	•	'*
Najboljši jugoslovanski smučarji in smučarke ter predstavniki iz ZDA, Avstrije, Zah. Nemčije, Madžarske in Japonske so se včeraj na Zelenici pomerili na jugoslovanskem državnem prvenstvu v veleslalomu, ki je obenem veljal za eno od tekem mednarodne smučarske zveze. Pri moških je prvo mesto nekoliko nepričakovano zasedel Jože Kuralt iz škofjeloškega Alpetoura, ki je Bojana Križaja (Kranj), prehitel za skoraj dve sekundi. Strel je zaradi padca v drugi vožnji odstopil. Pri ženskah pa je nova državna prvakinja Jermanova (Olimpija), ki je na cilj prismučala s precejšnjo prednostjo pred Nušo Tome (Alpetour).
Danes bo na Zelenici, kjer se je zbralo okrog 150 tekmovalcev, na sporedu slalom, ki bo hkrati veljal tudi za memorial Zdravka Križaja, znanega tržiškega tekmovalca in smučarskega delavca, končal pa se bo jutri z memorialnim veleslalo-
MiiiiimniiiiiiHiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiminiMiimMiiiiiiiiiiiinitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuvimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiHiiiiiiiiiiiiiiU
SMUČANJE
rKANIN 80» NA NEVEJSKEM SEDLU
Plesničar in Vižintinova prvaka SPDG
To tekmovanje j & veljalo tudi kot društveno prvenstvo goriških slovenskih planincev
Tekmovanje v veleslalomu «Kanin 80», ki je bilo prejšnjo nedeljo na Nevejskem sedlu in katerega se je udeletailo več kot 300 smučarjev raznih skupin s celotnega zamejstva, je veljalo tudi kot društveno prvenstvo Slovenskega planinskega društva v Gorici. Za letošnjo sezono sta prvak, oziroma prvakinja SPDG postala Ivan Plesničar ter Marta Vižintin. Poglejmo rezultate v posameznih kategorijah:
BABY SPRINT
1.	R. Bensa
2.	K. Lutman
3.	A. Kuzmin
4.	E. Baucon
5.	A. Nanut
MIŠKE
1.	I. Cotič
2.	M. Fajt
3.	R. Plet
F07’T7
1’10”56
1’23”80
1’32”66
2T3”74
1’08”46
1’14”70
1’15"88
MIŠKI		14. P. Sanzdn	1’18"69
L V. Battello	1’01”44	15. D. Pahor	1’19”97
2. D. Lutman	1’02"24	16. I. Nanut	1’20”80
3. M. Degrassi	1’23”06	17. M. Kuzmin	1’41”56
4. D. Pahor	1’40”00	18. B. Kuzmin	2’02”26
5. P. Hmeljak	1’41”79		
MEDVEDKE	1’12"64		
1. K. De Grassi			
2. A, Pahor	1’13”37	Na anglo-italijanskem turnirju	
iiiiiiiViiiliiiMiiiiiiniiimmiiilimiinininniimimi
SMUČANJE
% Kij lig
MTOMEM
Idrijčani najboljši
Osvojili so vsa prva mesta na veleslalomu za pokal partizanske tiskarne «Slovenija»
KOŠARKA
V kvalifikacijskih srečanjih letošnjega 17. evropskega ženskega košarkarskega prvenstva v Vigu je Izrael premagal ZRN s 64:62, Španija pa Vel. Britanijo s 103:66.
Osnovna organizacija ZSMS Vojsko je v sodelovanju s smučarskim klubom Rudar Idrija organizirala na Vojskem tradicionalno tekmovanje v veleslalomu za pokal partizanske tiskarne «Slovenija», katerega se je udeležilo 75 tekmovalcev iz šestih ekip.
Največ uspeha so imeli smučarji SK Rudar Idrija, ki so zmagali v vseh kategorijah in osvojili pokal. Organizatorji tradicionalnega veleslaloma so ob tej priložnosti izdali ciklostilirano številko »Partizanskega dnevnika*, predhodnika »Primorskega dnevnika*, ki sedaj izhaja v Trstu in katerega bodo prihodnje leto prosili za pokroviteljstvo nad tekmovanjem.
REZULTATI
Mladinci:
1.	Konjar Iztok
(SK Rudar Idrija)	30"50
2.	čopič Janko
(SK Rudar Idrija)	31"92
3.	Razpet Gvido
(SK ETA Cerkno) Mladinke:
1.	Tratnik Barbara (SK Rudar Idrija)
2.	Veselič Vesna (SK Rudar Idrija)
3.	Filipič Branka (SK Rudar Idrija) Člani:
1.	Troha Boris
(SK Rudar Idrija)
2.	Mažgon Andrej (SK Rudar Idrija)
3.	Pečelin Franc (OO ZSMS Ledine) Članice:
1.	Primožič Darja (SK Rudar Idrija)
2.	Mlakar Hilarija (KIŠ Idrija)
3.	Rovtar Dragica (SK Rudar Idrija) EKIPNO:
1.	SK Rudar Idrija
2.	OO ZSMS Ledine
3.	OO ZSMS Vojsko
3. OO ZSMS ETA Cerkno
5.	OO ZSMS Šebrelje
6.	OO ZSMS Sp. Idrija
32'‘32
37"52 37”81 39''06
31"27
31”48
31”85
35” 01
52"09
52”H3
93"25 100"26 100”94 104”42 109"55 122”18 SILVO KOVAČ
Mlada Borova odbojkarska šesterka med srečanjem 3. moške divizije proti ekipi La Talpa v dvorani stadiona «1. maj*
NOQOMET
Kvalifikacije za EP «under 21»
Trener Vicini sklical reprezentante za tekmo proti SZ
RIM — V okviru kvalifikacij za nogometno prvenstvo za igralce ped 21 letom bo v sredo povratno četrtfinalno srečanje med SZ in Italijo. Mlade »azzurre* čaka dokaj zahtevna naloga, saj so prvo tekmo zgubili s 3:1. Zmagovalec se bo nato v polfinalu pomeril z Jugoslavijo, ki je včeraj v Vrbasu (o tem poročamo na drugem mestu) premagala Češkoslovaško.
Za tekmo proti SZ je zvezni trener Azeglio Vicini sklical naslednje igralce: Altobelli, Baresi (Inter), Ance-lotti, Giovannelli (Roma), Bagni, Go-retti (Rerugia), Baresi Romano (Milan), Ferroni, Galbiati, Galli, Guer-rinii Sacchetti (Fiorentina), Mal-giollo (Brescia), Nicoletti (Como), Osti (Udinese), Pileggi (Torino), Tesser (Napoli). Kot vidimo, bo manjkal Fanna, ki je bil najboljši mož na igrišču tako na tekmi v Mostarju proti jugoslovanski olimpijski reprezentanci ter nato še v srečanju v SZ, ker bo v sredo nastopil za Juventus v okviru pokala pokalnih prvakov; poleg njega pa ne bosta nastopala niti izključena Tas-sotti in Ferrario.
MEDVEDKI
1. J. Pahor	1’09”82
CICIBANI
1.	,r. Grendene	49”57
2.	J. Čaudek	54”33
3.	E. Bensa	56"17
4.	D. Waltritsch	56”98
5.	W. Bric	59''39
6.	D. Ziani	1’00”63
7.	E. Lutman	1'05”02
8.	B. Rebec	1'26”62
PIONIRKE
1.	S. Lutman	1’00”18
2.	T. Hmeljak,,A„.
3.	M. Ziani	1’06”15
4.	V. Korošec	1'32”53
PIONIRJI«’ «■•!»«•'/» '
1.	M.	Baucon	50”67
2.	S. Cotič	56” 19
3.	A. Šuligoj	57"38
4.	I. Waltritsch	1’02"47
5.	I. Gulin	1’02”67
6.	M. Tomšič	1’06”98
MLADINCI
L	S.	Sancin	49”37
2.	H.	Cantelli	50”07
3.	U.	Dornik	51”23
4.	D.	Devetak	51”37
5.	A.	Waltritsch	55”57
ČLANICE
1.	M. Vižintin	55”03
M INI
1.	M. Vogrič	53”48
2.	M. Lutman	1’04”95
DAME
1.	S. Bauzon	1’03"58
2.	A. Bauzon	1T7”46
3.	Z. Lutman	1’18”08
4.	R. Petean	1T9”07
VETERANI
1.	I. Plesničar	49" 19
2.	A.	Bauzon	54”57
3.	B.	Pontoni	55”03
4.	I. Berdon	55”37
5.	A.	Corva	57”37
6.	N.	Culot	1”00”35
7.	R.	Faganel	1’01"69
8.	B.	Grendene	1’04"39
9.	P.	Lutman	1’05”89
10.	L.	Nanut	1’07”05
11.	R.	Fait	1’12"73
12.	J. Lutman	1’12”88
13.	M. Momsič	1’15”29
Triestina- Cambridge City
V okviru anglo-italijanskega tur nirja se bo Triestina danes popoldne srečala z enajsterico Cambridge City, ki je v Mantovi doživela poraz. Prva tekma, ki jo je tržaško moštvo odigralo v sredo zvečer proti moštvu Dulwich Hamlet, se je končalo neodločeno 0:0, iz česar jasno izhaja, da je tudi tokrat napad Triestine «potrdil» svojo sterilnost.
mom. Z Zelenice se bodo v ponedeljek tekmovalci preselili na Pohorje, kjer bo pri Ribniški koči Cizljev memorial v veleslalomu.
IZIDI
Veleslalom
MOŠKI
1.	Kuralt (Alpetour)	2’19”48
2.	Križaj (Kranj)	2'21”24
3.	Lerchbauer (Av.)	2'21"64
4.	Franko (N. Gorica)	2'22”70
ŽENSKE
1.	Jerman (Olimpija)	2’15"14
2.	Tome (Alpetour)	2’17”78
3.	Blažič (Triglav)	2’18”75
Na lanskem državnem prvenstvu
v Kranjski gori so si kolajne takole razdelili:
SLALOM
ČLANI: L Bojan Križaj, 2, Jože Kuralt, 3. Tomaž Cerkovnik ČLANICE: 1. Anja Zavadlav, 2. Polona Oblak, 3. Polona Zajc VELESLALOM
ČLANI: 1. Bojan Križaj, 2. Miro O-berstar, 3. Janez Zibler ČLANICE: 1. Anja Zavadlav, 2. Nuša Tome, 3. Bojana Dornig
DOMAČI ŠPORT
DANES
SOBOTA, 5. APRILA 1980
NOGOMET
KADETI
16.30 v Dolini Breg - S. Giovanni
NAMIZNI TENIS
DRŽAVNO PRVENSTVO 3. KATEGORIJE
9.00 v Neaplju Nastopa tudi Kras
PO.IUTRIŠINJKM
PONEDELJEK, 7. APRILA 1880
NOGOMET
3. AMATERSKA LIGA
16.30	v Nabrežini Cave - Gaja
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Trebčah Primorec - Zaule
• « •
10.30 v Dolini
Breg - SLFY
• * •
9.00 na Opčinah CGS - Zarja
Jadranovci v boju za žogo pod nasprotnim košem med prvenstvenim srečanjem proti peterki Sagrada	' V
.. p'\. v ‘ . v .	'	• ■ ' v. ;< **.
,	; Im.
NOGOMET
V L ITALIJANSKI LIGI
. u i ~	1
INTER LAHKO ZE DANES POSTANE
■ ' '
NOVI ITALIJANSKI DRŽAVNI PRVAK
v	#
Se vedno kar pet enajsteric v boju za drugo mesto
Zaradi velikonočnih praznikov, ki pa za marsikoga ne bodo prav nič «praznični», saj se je enajst nogometašev in predsednik Milana Co-lombo, ki so vpleteni v škandal nogometnih stav, le zadnji trenutek izmaknilo iz ječe, bo 26. kolo državnega prvenstva na sporedu danes Medtem ko torej škandal še vedno pretresa italijanski nogometni svet, pa Inter z gotovostjo nadaljuje pot do končne zmage. Danes ima možnost, da si že pet kol pred krajem z matematično gotovostjo zagotovi državni naslov: v primeru zmage nad Cagliarijem in v primeru, da nobena od drugouvrščenih enajsteric ne zmaga, mu prvo mesto ne uide več.
Izredno ogorčen pa je boj za drugo mesto, ki si ga trenutno deli kar pet enajsteric: Fiorentina, Juventus, Ascoli, Milan in Roma. Drugo in tretje mesto sja namreč izredno pomembni, ker zagotavljata nastop v pokalu UEFA. Nič ni še dokončno odločenega niti na repu lestvice, kjer Catanzaro (18
točk), Udinese (17). in Pescara (14) še vedno upajo, da se bo preiskava o škandalu zaključila z nazadovanjem kakega moštva v drugo ligo, kar bi zanje pomenilo rešitev.
DANAŠNJI SPORED
(V oklepaju ime Sodnika) Ascoli - Perugia (Milan) Catanzaro - Torino (Lo Bello) Fiorentina - Roma (Barbaresco) Inter - Cagliari (Redini)
Juventus - Avellino (Mehegali) Lazio Bologna (Casarin)
Napoli - Pescara (Terpin)
Udinese - Milan (Paparesta)
B LIGA (10. povratno kolo)
(V oklepaju ime sodnika) Brescia - Spal (Parussini)
Cesena - Bari (Tani)
. Como - Lecce (Castaldi)	;
Genoa - Monza (Mattel)
Matera - Sampdoria (Longhi) Palermo - Piša (Facchin)
Parma - Atalanta (Ballerini) Taranto - Vicenza (Pieri) Ternana - Sambenedettese (Magni) Verona - Pistoiese (Lops)
GIMNASTIKA
Prvenstvo Ljubljane
Danes in jutri bQ v Ljubljani na Kodeljevem mednarodno gimnastično prvenstvo Ljubljane, z, zelo močno mednarodno udeležbo, To ,}jo že 10. izvedba te prireditve, na kateri bodo letos nastopili tildi' moški. Tako se je v moški konkurenci prijavilo šest ekip (iz Romunije, Španije,' Avstrije in tri iz Jugoslavije), pri dekletih pa jih je kar deset (iz Španije, Madžarske, Italije, ZRN, SZ. Francije in štiri iz Jugoslavije)^ Med Jugoslovankami tokrat ne bo Jasne Dokl,
Poleg članic bodo imele poseben nastop, tudi pionirke iz Ljubljane in Zagreba ,
KOŠARKA
V prijateljskem košarkarskem srečanju v Dolini je sinoči Jadran premagal OECE iz Pordenona s 112:98.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul Montecchl 6. P P S59	Tel. (040)	79 46 72 (4 linije)
Podružnico Gorica. Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino
Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačana ceiotna 38.000 lir. Letna naročnina waoni?Ze™Stv0 ^000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 4,50 din. ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din, za organizacije in podjet|a mesečno 80,00, letno 800,00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	5. aprila 1980
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš. 43 mm|
22.600 lir. Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300, sožal|0 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
^	član italijanske|j
a Trst
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
fedaja k in tiska I
zveze časopisnih 2aložnikov FIEG
Ijgpro BO PREJELO 85.0,1. M VEČ M MESEC j J jj JJj j j /	f
SPORAZUM 0 DELOVNI POGODBI ZA OSEBJE KRAJE VNIH UPR A V
INovih 120.000 lir zaostankov za leto 1979 namesto še ne izvedene davčne razbremenitve - Urejena nova lestvica plač
RIM — Na sedežu ministrstva za delo so včeraj podpisali osnutek sporazuma za vsedržavno delovno pogodbo uslužbencev deželnin in krajevnih uprav. Dokument zadeva nove lestvice prejemkov in norma tivni del, po podpisu enotne sindikalne zveze osebja in zastopnikov deželnih, pokrajinskih in občinskih uprav pa ga bo morala še potrditi nova vlada. Povprečno se bodo plače povišale od 1. julija letos za 85 tisoč lir mesečno, delovnik se bo pa postopno (v treh letih) poenotil na 36 ur tedensko.
Poleg teh bistvenih postavk, katerim je treba dodati še povišanje plačilne osnove (prejemki najnižje kategorije) od 1. julija 1981 na 2.160.000 lir, po šestih mesecih pa na 2.400.000 lir letno, obsega sporazum še izplačilo enkratnih za-
ostankov in druge izboljšave. Po že prejetih 250.000 lirah na račun zamujene trimestralizacije draginjske doklade bo osebje prejelo za leto 1979 še 120.000 lir (ki so jih sindikati zahtevali namesto še ne izvedene davčne razbremenitve). V letošnjem letu pa bodo prejeli še poseben mesečni dodatek, ki bo za uslužbence nihal med 40.000 in 70 tisoč lirami, za vodilno osebje pa bo znašal 95.000 lir.
Sporazum vsebuje še določila o nadurnem delu s prilagoditvijo tarif, odškodnino 9.000 lir na mesec za osebje, ki mora biti vedno na razpolago, 800 lir poviška na uro za nočno delo (od 22. do 6. ure) ob delavnikih in 1.500 ob praznikih, ko bodo uprave plačale osebju tudi za dnevno delo pa 900 lir več na uro. Nova plačilna lestvica za-
KRVAVI DAN V ITALIJANSKIH ALPAH
V dveh nesrečah v gorah sedem ljudi ob življenje
Šest smučarjev zavozilo v prepad Plaz zasul deklico v dolini Ossola
AOSTA — Sedem oseb se je včeraj smrtno ponesrečilo v italijanskih gorah: šest med smučanjem nad Courmayerom v Aosti, eno deklico pa je zasul snežni plaz v dolini Ossola blizu Novare.
Od šestih mrtvih nad Courmaye-rom sta dva Italijana, dva Angleža, en Nemec, trupla enega ponesrečenca pa niso še uspeli identi ficirati. Okoliščine nesreče niso še povsem pojasnjene. Vse kaže, da je skupina odšla na /.elo nevarno progo, ki je bila tudi označena z zastavicami za tovrstne proge. Po nekaj sto metrih je vsa skupina (bilo jih je 9) zgrmela v 50 metrov globok prepad, šest smučarjev je bilo ob življenje, trije pa so bili ranjeni. Nesreča se je pripetila ob 10. uri; ranjence so že prepeljali v bolnišnico v Aosto, njihovo zdravstveno stanje pa ni zaskrbljujoče.
Druga smrtna nesreča se je pripetila v dolini Ossola. ko je z gore Moro zgrmel v dolino snežni plaz. Zasul je pet oseb. od katerih je bila deklica ob življenje, dva finančna stražnika in smučarska učitelja pa so bili ranjeni. Na področju, ki ga je zasul plaz na desetine reševalcev išče še morebitne ponesrečence, (šč)
7a severnoameriško skupno tržišče
CIUDAD DE MEXICO - Tudi severnoameriške države težijo »; u-stanovitvi skupnega tržišča. Glavna pobudnica te zamisli je Kanada, ki zagovarja ustanovitev skupnega tržišča med državami Severne . in Srednje Amerike no diplomatski poti. kot je sporočil ob kratkem povratku v domovino mehiški veleposlanik v Kanadi Augu-stin Barrios Gomez. Možnost čimprejšnje uresničitve tega predloga bo tudi osrednji predmet razgovorov predsednika Mehike Joseja Lo-peza Port.illa s tamkajšnjimi naj-'višjimi oblastmi, ko bo maja uradno obiskal Kanado.
Holandska zapira ladjrdHnito v Rotterdamu
HAAG — Konkurenca japonskih in južnokorejskih ladjedelnic je postala za holadska podjetja nevzdržna. To je prisililo holandsko vlado.' da se je sklenila umakniti s sektorja gradenj ladij z več kot
106.000	tonami in morskih platform, saj iih Korejci in Japonci
proizvajajo za 30 do 40 odstotkov ceneje.
V lanskem letu je bila zato holandska vlada prisiljena kriti primanjkljaje državne ladjedelnice v Rotterdamu s 125 milijoni dolarjev, sedaj pa je odločila, da jo bo rajši zaprla, kot da bi še dalje delala z izgubo. Vlada zagotavlja, da bodo dve tretjini 1.700 delavcev zaposlili v drugih državnih ladjedelnicah.
Novih 50 milijard EGS za ljudstvo Kampučije
BRUSELJ — Izvršna komisija EGS je predlagala dodelitev nadaljnjih 50 milijard lir evropske deveterice za pomoč žrtvam vojne in lakote v Kampučiji, ki naj bi krila potrebe za čas od aprila do decembra. Sklep bodo morale sedaj potrditi še vlade 9 držav skupnosti. Za letošnje prvo tromesečje je bila EGS že dodelila za pomoč Kampučiji, oziroma njenemu prebivalstvu. okrog 12 milijard in pol lir.
vzema 9 «ravni», z razponom, ki dosega pri uradnikih med najnižjo . in najvišjo plačo razmerje 100:248,1 za vodilno osebje pa 100:362.
Najnižja kategorija bo prejela (od 1. januarja 1982) osnovno plačo 2.400.000 lir na leto, z mesečnim poviškom 47.500 lir, druga ka-! tegorija 2.688.000	(47.500), tretja1
3.012.000	(50.400), četrta 3.372.000 (61.200), peta 3.960.000 (87.750). šesta 4.920.000) 128.700. sedma 5 mil.
984.000	(133.600),	osma 7.096.000
(156.000) in deveta 8.700.000 lir letne osnovne plače in 164.000 lir mesečnega poviška. Samo za osebje pokrajin in občin sta predvideni še «ravni» 4-bis in 5-bis, katerima bo pripadala letna plača 3.536.000 in mesečni povišek 73.500 lir, oziroma 5.430.000 in 114.750 lir.
V New Yorku že več dni stavkajo uslužbenci podzemske železnice. Mesto je v kaosu. Ljudje si v takem stanju pomagajo z vsem, kar jim pride jpod roko — tudi z ladjami	(Telefoto AP)
Nasprotujoča tabora ne pristajajo na premirje
Tragedija čadske državljanske vojne
Beguncem v Kamerunu primanjkuje vsega ■ Predsednik Weddey v težavah
N’DJAMENA — Večina prebivalcev N’Djamene je zbežala iz glavnega mesta Čada in ga prepustila oboroženim silam nasprotujočih si taborov. Ulice so prazne in puste, le na črti, ki deli nasprotnike, se razlegajo rafali avtomatskega orožja, posamezni streli ostrostrelcev in bobnenje težkih minometalcev. Borcem že primanjkuje vode in živeža, a boji se nadaljujejo z nezmanjšano ostrino, kar predpostavlja, da bodo trajali do končnega poraza enega izmed obeh bojujočih se taborov.
Vsi dosedanji pozivi na prekinitev ognja so naleteli na gluha ušesa. Generalni sekretar Združenih narodov Kurt Waldheim je pozval sprte sile v Čadu, naj prekinejo spopade in se s skupnimi napori zavzemajo za vzpostavitev miru in narodne e-
Po podpisu sporazuma so izra- j
Žili O njem Ugodno mnenje in za- J iiiiiia«t«iiiiii*«iiiai«iii*iiii*iitasiiii**iiiiinii*«««««Bii*iBS«iiiiaiiiii«i««iiiiiii«iiiMiiiiiiiiiaRiiiiiiiiiiiiaii>iafiiiiii«iiiiiiiiiiiitiiiiiii<iiiiiiiiiiiiiiiimiitaiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiaaiiiiiaiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiaiiiivxiiuiiMiiMiiii«fiii*iiiiiiiiia
dovoljstvo tako predstavniki enot
“SSSfSSSSSfi&S ZAČEL SE JE ŠTIRIDNEVNI <MOST> OB VELIKONOČNIH PRAZNIKIH
deželnih, pokrajinskih in občinskih uprav. Nasprotujejo mu pa razni cehovski »avtonomni* sindikati, ki se pritožujejo, da so jih občine, dežele in' pokrajine diskriminirale, ker so se pogovarjale samo z zvezo CGIL, CISL. UIL in trdijo (bržkone v prizadevanju, da ohranijo stare privilegije ožjih skupin), da sporazum preveč omili razlike med raznimi kategorijami. (Iv)
Pogajanja za vstop Kitajske v MMS
PEKING — Agencija «Nova Kitajska* sporoča, da je včeraj pomočnik ministrskega predsednika Yao Yilin sprejel odposlanstvo Mednarodnega monetarnega sklada, ki se mudi na Kitajskem že od 25. marca. Pod vodstvom ravnatelja azijskega urada MMS Tem Tipna se strokovno odposlanstvo pogaja z zastopniki kitajske državne banke o vstopu Kitajske v mednarodno denarno organizacijo. Doslej je predstavljalo največjo oviro članstvo Tajvana.
Pogajanja potekajo strogo zaupno, zaradi česar m znano, če so že napredovala v smeri bližnje rešitve, po nekaterih nepotrjenih glasovih , naj bi pa funkcionarji Mednarodnega denarnega sklada izrazili nezadovoljstvo glede nedavne odločitve kitajskih oblasti, da uvedejo poseben denar za tujce.
VIDEM — Požar, ki je izbruhnil v četrtek popoldne v tovarni elektronskih aparatur podjetja Mazzole-ni ter je skoraj popolnoma uničil obrat, je povzročil za 3 milijarde lir škode.
NA ITALIJANSKIH CESTAH ŽE VČERAJ
8 SMRTNIH ŽRTEV IN VEČ RANJENCEV
... . ,
V obmorskih in gorskih letoviških krajih ter v zgodovinskih mestih prvi naval turistov - Včeraj čez Rrenner po 500 avtomobilov na uro
REVI — Skrbi ob neugodni gospodarski konjunkturi in ob splošni negotovosti v italijanskih družbenih razmerah niso odvrnile Italijanov od tradicionalnega velikonočnega potovanja, daljšega ali krajšega. Zdi se sicer, da je mnogim neugodna menjava denarja odsvetovala daljše izlete v Pariz. London, na Dunaj ali v bolj eksotične dežele in so zato izbrali rajši nekoliko cenejši domači turizem. V Italijo pa je začelo že včeraj prihajati na tisoče tujih turistov, zlasti iz severnih držav, v upanju da bo »dežela sonca* opravičila svoj naziv tudi ob teh praznikih.
Žal je že prvi dan štiridnevnega velikonočnega «mostu» bilo treba beležiti nekaj hudih prometnih nesreč, ki so terjale že 8 smrtnih žrtev in številne ranjence. Na «av-tostradi sonea» je v bližini Piacenze prišlo zjutraj do trčenja med fiatom «132» iz Mantove in francoskim tovornjakom, ki je vozil v isti smeri. Pri tem sta pri priči umrla zakonca Ugo in Anna Frignani, kmetovalca iz Gonzage, ki sta se odpravljala na milansko letališče, da bi odpotovala na velikonočni
iiiiiiiiiiiniinifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiitiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
r>	1	v. •!	n rvi i ••
i ogreb ponesrečenih v
Včeraj so z vojaškimi častmi pokopali 10 italijanskih vojakov, ki so se ponesrečili s bu Dhabiju v Združenih emiratih
helikopterjem v A-
(Telefoto AP)
•iiitiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifniiiiiiiiM
V Salvadoru ustanovili «demokratiino fronto
SAN SALVADOR - Velikonočni prazniki so z nedejavnostjo zagrnih Salvador. Uradi in trgovine so zaprti, javni prevozi okrnjeni, štiri dni ne bo izšel noben časopis, vladajoča hunta je prepovedala verske procesije in mrzlično išče izhod iz krize. Tudi veleposlanik ZDA Roberto White je odpotoval v domovino, da bi ameriški vladi prikazal salvadorsko krizo in baje svetoval protiukrepe.
Položaj v Salvadoru pa se je v zadnjih desetih dneh tako poslabšal, da lahko le ameriška pomoč prepreči padec salvadorske hunte. V tem obdobju so namreč umorili salvadorskega nadškofa Romera, ki je predstavljal najvidnejšega bor ca v obrambi revežev pred nasiljem režima. Sledil je odstop in beg v
tujino treh civilnih ministrov, pripadnikov krščanske demokracije, ki jih niso še zamenjali in jih verjetno tudi ne bodo, saj se celo desno krilo krščanske demokracije noče več mešati z vojaki, ki imajo po njenem štete dneve. Prejšnjo nedeljo so izbruhnili krvavi neredi med pogrebom nadškofa Romera, uradno verzijo, ki krivi levico za nerede je spodbilo deset tujih škofov, udeležencev žalnega obreda. Nasilje vojaške hunte pa se nadaljuje z nezmanjšano ostrino. Predvčerajšnjim so pripadniki nacionalne garde streljali proti neki nizozemski televizijski ekipi, in le po naključju se je incident krnčai samo z ranjenci.
Številni politični opazovalci že tr dijo, da vlada ni več kos položaju, da je zgubila nadzorstvo nad prebivalstvom in političnimi silami. Z u-
stanovitvijo «demokratične fronte*, ki združuje približno 50 organizacij od strank do sindikatov, poklicnih in študentovskih združenj, se ponavlja nikaragujski, primer, ko je sandinistični fronti uspelo zbojevati zmago proti Somozi. Tudi salvadorska «demokratična fronta* združuje sile različnih ideologij od demokr-ščanske levice do socialdemokratov in raznih levičarskih grupacij. S tem se je še bolj zožil manevrski prostor vojaške hunte tako v domovini kot v tujini. In prav v odnosih do drugih držav je ustanovitev «demokratične fronte* bistvenega pomena. Nacionalna garda je še ved no najmočnejša sila v državi in ne kaže znakov utrujenosti ali osipa Tudi vojska pa bi kaj kmalu propadla, če bi usahnil nenehni vir washingtonske pomoči. Prav zato
bodo skušali predstavniki »demokratične fronte* s pomočjo tujine prerezati popkovino, ki veže sal-vadorsko hunto z Washingtonom. Naloga vsekakor ni lahka. Po neuspehu ameriške diplomacije v Ni-karagui in vztrajnim trditvam wa-shingtonskih krogov, da se Kuba vmešava v notranje zadeve Salva-dora, je malo verjetno, da bo Carterjeva administracija mirno pristala na zamenjave v Salvadoru. Med salvadorsko opozicijo pa vlada prepričanje, da tudi Washington ne more ostati gluh pred tako očitnimi kršitvami najosnovnejših človeških pravic in nasilju salvadorske hunte. V prihodnjih dneh bodo osnovali skupno politično platformo in uskladili akcije v skupnem boju proti režimu in desničarskim silam veleposestniške oligarhije (voc)....
obisk v ZDA k poročeni hčeri. Pod legel je tudi Ugov brat Adriano medtem ko njun 13-letni sin Egidio leži v bolnišnici v Mantovi s pri držano prognozo. Nepoškodovanega francoskega voznika je policija a retirala pot obtožbo nenamernega umora.
Zgodaj zjutraj sta pri Imoli iz gubila življenje tudi dva izseljen ca iz Lecceja, ki sta se vračala z dela v Švici, Vincenzo Perrone in Santa Bianca. Perronejev sin Fran co, ki je z «mini» zavozil v ob cestni jarek, pa bo okreval v 30 dneh. Ponoči je postal žrtev trče nja s tovornjakom na avtocesti Salerno - Reggio Calabria skupaj s sopotnicama Immo Canistrari in Flavio Faldati mlad karabinjer, ki je bil na dopustu N. Russo. V njegovem fiatu «128* sta bila še Eliana Catallo in Mario Mattagola, ki se bosta najbrž izmazala le z dvema tednoma bolnišnice.
Mimo teh žalostnih plati, ki običajno grenijo velikonočne dopuste, se turistični operaterji pripravljajo na zajetno bero. Čez Brenner je včeraj privozilo v povprečju po 500 avtomobilov na uro. Pri lepem, čeprav zelo mrzlem vremenu, so dobro zasnežena smučišča na Južnem Tirolskem in bližnji hoteli polno zasedeni. O velikem navalu turistov poročajo tudi iz Benetk, Firenc in drugih znamenitih mest, kot tudi iz obmorskih in gorskih krajev tradicionalnega turizma. (Iv)
Na slikah (telefoto AP) prve težave zaradi gostega prometa na avtocesti, zgoraj vrsta pred vhodom na »Avtocesto sonca* pri Milanu, spodaj železna kača se pri Bologni vije le v eno smer, in sicer izven mesta.
Ugrabitev Gulli: so res teroristi?
REGGIO CALABRIA — Lekarnar iz kraja Montebello Jonico Giuseppe Gulil, ki je bil ugrabljen 21 februarja letos, je včeraj pisal dnevniku «La gazzetta del sud», da so ga ugrabili pripadniki ultralevičarske teroristične skupine. V pismu naproša še svojce naj čimprej plačajo odškodnino za izpustitev.
To je prvič, da je v ugrabitev v Kalabriji vpletena kaka teroristična skupina. Kljub obvestilu pa preiskovalci ne verjamejo, da je sporočilo resnično. Menijo namreč, da so ugrabitelji prisilili lekarnarja naj napiše, da so ga ugrabili teroristi le zato, da bi zamešali pojme poli-eiji.
Križanje na Filipinih
MANILA — Na veliki petek je hotel posnemati Kristusa.' Pripetilo se je na Filipinih, kjer se je 31-let-ni kovač Mario Bagtas pustil križati. Na leseni križ ga je z žeblji pribil sovaščan oblečen v starorimsko uniformo, Bagtas pa je ostal takole pribit le manj kot minuto, ker ga-je 25-tisoč glava množica, ki je sledila križanju, snela s križa. Moški je izjavil, da se je pustil križati, da bi bila njegova bolna žena deležna božje pomoči.
Egipt:
2 otroka na minuto
KAIRO — V Egiptu živi 42 milijonov ljudi, kar je cel milijon 200 tisoč več kot lani v tem obdobju. Izračunali so, da se v državi rodi po en otrok vsakih 26 sekund. Kljub tako veliki demografski Tast* Pa muslimanske verske oblasti še vedno prepovedujejo upbrabo sredstev za načrtovanje-rojstev.
Opolzkost in amnestija
GROSSETO — Skupina 39 nudistov, moških in žensk, iz Grosseta nima miru. Potem ko so se že.lani branili pred pretorjem tamkajšnjega sodišča, bodo morali v sredo spet v sodno dvorano. Tokrat se bodo morali zagovarjati dejanj’ ki so v nasprotju z javno moralo-pred prizivnim sodiščem.
Dogodek, ki je privedel nagce pred sodnike, se je pripetil la1}1 poleti na plaži kraja Marina di A** barese, kjer so se šli integralno sončenje. Zalotili so jih policaji ter jih seveda, prijavili sodišču. Pre-tor je septembra lani na prvostopenjski obravnavi vse oprostil: žej’ ske, ker ženska golota ne predstavlja opolzkosti, moške pa zaradi amnestije.
NIKARAGUJSKA VLADA CELI RANE KATASTROFALNEGA POTRESA
h 7 let starih ruševin in podrtij raste iz dneva v dan nova Managua
Diktator Somoza si je prilastil večji del mednarodne pomoči za obnovo glavnega mesta - Sedaj več zelenih površin
notnosti, v skladu s sklepi sporazuma v Lagosu. Tudi generalni sekretar Organizacije afriške enotnosti Edem Kodjo je pozval sprte, naj končno pričnejo s pogajanji. Kon-goški predsednik, polkovnik Denis Sassou - Nguesso pa je zaprosil libijskega predsednika Gedafija, naj posreduje za miroljubno rešitev čadske krize.
«Severnjaki» obrambnega ministra Hissena Habreja pa medtem utrjujejo svoj položaj po usjjehih iz prejšnjih dni. Sile predsednika Gokouni; ja Weddeyja so povsod v defenzivi in so utrpele hude izgube. Sam pred; sednik je baje zaprosil za pomoč Libijo, saj so se vsi poskusi, da bi dobil nova ojačenja izjalovili. Vsak čas bi lahko Habrejeve sile zasedle n’djamensko letališče, saj je v njihove roke padla tudi strateško pomembna zgradba žandarmerije. ^ V N’Djameni divjajo torej [»ulični boji, v katerih si morajo priboriti vsako hišo s hudimi izgubami, kar najbolje vedo francoski zdravniki v obeh bolnišnicah. Včeraj so morali iz glavne, ki se nahaja v francoskem oporišču izseliti dobršen del ranjencev, saj se je fronta nevarna približala in prve granate so priče; le padati tudi v sami neposredni bližini bolnišnice. Problem ranjencev in beguncev v bližnjem Kamerunu je iz ure v uro bolj pereč. Generalni sekretar OZN je včeraj pozval mednarodno -kupnost, naj odgovori na pozive mednarodnega rdečega križa in odborništva za begun; ce pri OZN in naj pošlje čimpreJ pomoč čadskemu prebivalstvu. D® Do sedaj je vse breme pomoči nosila predvsem Francija, a brez posega mednarodne skupnosti se bo položaj še poslabšal. V Kamerunu namreč primanjkuje vode že sami*** domačinom, da je položaj za kakih sto tisoč beguncev iz N’Djamene ne-vzdržljiv. Francoski zdravniki so zato zahtevali od svoje vlade, da nemudoma pošlje črpalke in filtre za vodo, ker obstaja resna nevarnost, da bo vsak čas izbruhnila epidemija kuge. (voc)
BLOIS (Francija) — V četrtek pffllofli je izbruhnil v psiatrični bolnišnici v tem kraju hud požar, v katerem je izgubilo življenje šest oseb.
MANAGUA — Glavno mesto Nikarague Managua spreminja svoje obličje. Nikaragujska revolucionarna vlada se je namreč odločila, da bo obnovila središče mesta, ki ga je decembra 1972. leta popolnoma [»rušil katastrofalen potres.
Kljub temu, da je od naravne tragedije, ki je prizadela Nikaragujce, minilo že več kot sedem let, se ni v tem času pobrigal, da bi rekonstruiral nad 800 porušenih poslopij, preuredil ulice in trge. Glavno krivdo nosi gotovo diktator Somoza, ki so ga julija lani borci sandinistične fronte prisilili, da je odstopil ter zapustil državico. Nikaragua je res prejela 350 milijonov dolarjev mednarodne [»-moči za obnovo, a veliko večino tega denarja si je kar na lastno pest prisvojil Somoza. Njegovi na sprotniki menijo, da je bila prav ta njegova ge sta tista iskra, ki je zanetila po vsej državi ogenj upora ter privedla — po 46 letih — do konca diktature družine Somoza.
Obnova Manague ne bo lahka. Po potresu, ki je zahteval nad 10.000 človeških žrtev, je o stalo v središču mesta pokonci le kakih deset stavb. Vse ostalo so bile ruševine, med katere (v na pol podrta poslopja) so se vselili Nikara-gujci, ki jih je sandinistična revolucija privedla v glavno mesto. Sedaj so dobili za ■ prišlece nova prenočišča in delovna mesta v nekaterih kmetijskih krajih države, tako da je obnova lab ko stekla.
Obnovitvena dela vodi mladi inženir Edgar Za iata. «Mesta ne bomo rekonstruirali tako, kot po ootresu iz leta 1931,» pravi. «Postati mora bolj funkcionalno in udobno. Zato bomo namenili mno go prostora zelenim površinam, parkom in drevo . redom, da .bi tako. za nekaj stopinj znižali tem
peraturo mesta, ki je sedaj, z vsem tem cementom, skoraj neznosna.*
Prvi projekt so že dokončali pred nekaj tedni Gre za spomenik, ob katerem stoji govorniški °" der, okoli njega pa je prostor za nekaj stotin sedežev. Spomenik je posvečen Pedru Joaquim* Chamorru, glavnemu uredniku managujskega časopisa «Prensa», ki so ga 10. januarja 1978 umorili Somozovi podrepniki. Njegov umor je razburi* ljudstvo, ki se je srdito vrglo na ulice, napadla policijo, izvedlo vrsto atentatov proti Somozovi**1 postojankam.
Medtem se nadaljujejo dela za ureditev ’e(j; kega mestnega parka, za katerega bodo potroši1* 2 milijona 800 tisoč dolarjev (približno dve milj' jardi in pol lir). Park bodo [»imenovali po Al; fonsu Velasquezu Floresu, devetletnemu otroku, i-1 ga je ubila nacionalna straža v zadnjih meseci* sandinističnega boja. Opeke in ploščice, ki j**1 bodo uporabili za ureditev parka, izdelujejo v bivši zasebni opekarni diktatorja Somoze, ki so J® po njegovem strmoglavljenju podržavili. Glavi*8 cesta skozi park bo namenjena pešcem Prej se je imenovala »Drevored Roosvelt*, odslej bo »Drevored Sandino*, po Avgustu Sandinu, revolucij*; narnemu generalu tridesetih let, ki ga je dal ubit* oče Anastasia Somoze, po katerem je prevzel* ime tudi osvobodilna fronta Nikarague.
Inženir Zapata je tudi omenil, da bodo v središču zgradili 543 poslopij, od katerih ne bo nobeno (zaradi nevarnosti potresov) presegalo štirih nadstropij. Poskrbeli bodo že za gostišča, javne lokale, turistične strukture in knjižnico, tako d* bo Managua kmalu res sodobno srednjeameriško središče, (šč)