Glasilo občine Logatec izredna št. letnik XXIX januar 1998
LOGAŠKE
novice
Zmagovalna ženska balinarska ekipa
INVALIDI tudi za
"Zdrav duh v zdravem telesu"
Društvo invalidov bo letos praznovalo svojo petnajstletnico. Praznovanje bo v spodbudo njihovim nadaljnjim vsestrankim dejavnostim, med katerimi ima šport posebno mesto.
Spori je zanje pomembna de javnost, dojijo ga v posameznih sekcijah, ki jih usmerja posebna komisija, ekipe pa vodijo kapetani. Večja tekmovanja in srečanja potekajo po koledarju /veze; v društvu p.i srečanja prirejajo samostojno.
I e malo je društev, ki imajo za tekmovanja dovolj prostora za treninge in so poleg tega pripravljena prevzeti še organizacijo tekmovanj. Prav zaradi tega ni več regijskih tekmovanj, saj poleg tega v regiji ni dovolj ekip, z.ito se tekmuje v izbirnih tekmovanjih. Vsi, ki na takem tekmovanji zmagajo, se udeležijo državnega prvenstva. Kei ve« ina logaških ekip nima prostora za trening v posameznih dis< iplinab, ali se pripravljajo v utesnjenih
prostorih, je njihova vnema vredna vse pohvale.
Edini, ki imajo vsaj znosne pogoje za rekreacijo in trening, so balinarji, ki se srečujejo na baliniščih IGD KLI Logatec v Raskovcu; ob tej priložnosti se društvo dobrotnikom tudi zahvaljuje. Zaradi prostorskih možnosti je balinanje lahko bolj obiskano, zato posameznikov ne zadržijo doma ne slabo vreme ne bolečine. Seveda, za tekmovanja izberejo tiste, ki so v določenem času najbolj pri močeh. Logaška ekipa je oktobra zmagala na državnem prvenstvu v borbenem balinanju v Celju. Seveda, ne gre prezreti tudi ostalih ekip, ki pa se morajo za dobre uvrstitve še bolj truditi, saj se morajo voziti na treninge v druge kraje.
Invalidi se dovolj pestro ubadajo z najrazličnejšimi športi: od ruskega kegljanja, streljanja, pikada in šahiranja do kolesarjenja in avtomobilskih rallvjev, kjer so nastopili celo z dvema ekipama. So tudi dobri organizatorji, zato jim je bilo novembra zaupano državno prvenstvo v pikadu, ki se ga je udeležilo 16 moških in 8 ženskih ekip. Žal, je logaško društvo invalidov bolj znano po Sloveniji kot doma, zato ni čudno, da za vadbo nimajo ustreznih prostorov.
Kljub skromnim možnostim, v katerih delajo invalidi, jim želimo v letu 1988 mnogo športne sreče in več razumevanja občine, ki bi jim vsaj na možnih lokacijah omogočila prostor za njihovo udejstvovanje.
A.Č.
Voščilo na poti u forum    SpOŠtOUani bralci,
Spoštovani in ie vsi ostali!
/a novo leto se pridružujem vsem, ki so V,im ljubega zdravja, neo plotajoče sreče, zadovoljstva v izo hilju in sanjskih uspehov.
Imam />.» š<- dvoje želja:
I- 'k' bi |)j|o \ novem lelu čimveč iisoglašcnih ohi'inskih sej,
> da bi bili i treba ljubljanskemu Škofu Alojzu Urami na Štefanovo ponovno v Logatec, d,i hj nam malo popridigal o velikem slovenskem prazniku, ki je vsako leio _>(, decembra d.m samostojnosti (Bolje, da to stori kak naš svetni vclmož, kei hi sicer kdo utegnil razumeli cenjeno škofovo ravnanje kol vmešavanje ( erkve v državne zadeve, kai jo po Ustavi strogo prepovedano.)!
mM
v novem lelu vasdokaj zgodaj pozdravljamo. Izredna Številka Novic je namenjena predvsem uradnim objavam, ki so po odločitvi Občinskega svetu lake narave, da morajo biti kar najhitreje natisnjene. Njihov obseg je natanko tolikšen, da lahko objavimo Se liste prispevke, za katere« je bil v zadnjih številkah prostor prelesen, aktualnosti pa še niso izgubili.
I Ipoštevajoč pobudo ()l»črnskega sveta, vabi logaško županstvo k zbiranju predlogov za novi občinski praznik l Ipamo, d,i bo odziv polnejši, kol je bil ob zadnjem tovrstnem povpraševanju, ko se mu je bil komaj kdo odzval. I I krati bo lo, najbrž, ludi priložnost, da se ponovno uveljavijo najvišja občinska priznanja. Nekdanja so presahnila v času po slovenski osamosvojitvi - pa verjetno ne zaradi lega, ker bi ne bilo nikogar, ki bi si ga bil zaslužil, pač pa bolj zaradi naziva "I 2. september", ki smo se ga začeli sramovati, ka-li>
SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI OBČINE LOGATEC
Občina Logatec je ena izmed redkih slovenskih občin, ki ob uveljavitvi Zakona o lokalni samoupravi v svojem statutu ni opredelila občinskega praznika.
Ker je v Občinskem svetu bila dana pobuda za določitev dneva praznika Občine Logatec, se obračamo na Vas, drage občanke in občani, da s skupnimi močmi oblikujemo ustrezen predlog.
Vabim Vas, da posredujete svoja mnenja in predloge za navedbo datuma in krajšo utemeljitvijo najkasneje do 16. februarja 1998.
Pisne predloge lahko oddate ali sporočite v tajništvu Občine Logatec, Tržaška 15.
Župan Občine Logatec Janez NAGODE
Logatčan
u Svetovnem zboru mladih
Branka Novak
Svetovni zbor mladih je pevski zbor, ki deluje pod pokroviteljstvom-Mednarodne zveze glasbenih mladin. Lani je od 22. julija do 20. avgusta deloval na Japonskem. Prek nacionalnih in mednarodnih avdicij se ga je udeležilo 86 najboljših mladih pevcev iz 32 držav, med njimi tudi dva Slovenca: altistka Barbara Koželj iz Predoselj pri Kranju in tenorist Janez Gostiša iz Logatca.
Janez Gostiša, mladi logaški glasbenik, sicer tolkalist v Orkestru slovenske policije, je ljubiteljem in poznavalcem zborovskega petja v Logatcu dobro znan. Poje v družinskem kvartetu, doma so sami odlični pevci, poje v Logaškem vokalnem kvartetu, poje v Mešanem pevskem zboru Adoramus, pri ()brtniškem pevskem zboru Notranjska in še kje se je slišal in se še sliši njegov glas. Janez pa se je lani že drugič udeležil Svetovnega zbora mladih (predlanskim je zbor deloval v Estoniji, in tam je bila njegova prva pevska izkušnja s Svetovnim zborom). To pa je bil tudi razlog za najin pogovor.
nadaljevanje na 2. strani
S spi »štovanjem
Odgovorni urednik
Pred spomenikom hirošimskim žrtvam je zvenela Jacksonova Heal The VVorld
stran 2
LOGAŠKE.
novice
13 januar 1998
Logatčan v Svetovnem zboru mladih
(nadaljevanje s 1. strani)
Janez se veliko smeji, in medtem ko zbrano pripoveduje o vtisih in odgovarja na vprašanja, te gleda naravnost v oči. Tak sogovornik je redek, zato se ga človek še toliko bolj razveseli. Pogovarjala sva se in si ob tem ogledovala množico fotografij, ki jih je že lično urejene prinesel z Japonske, in poslušala ploščo, ki jo je posnel Svetovni zbor mladih. Zbor, ki poje tako odlično, da te začara.
O prvih trenutkih v zboru.
"Prvo, kar doživiš, je srečanje s pevci, ki pridejo v zbor s celega sveta. Potem se začne tudi velika glasbena izkušnja. Svetovni zbor je projekt svetovnega merila, ki poteka pod okriljem Mednarodne zveze glasbenih mladin; v njem pojejo pevci, stari od 17 do 26 let. Projekt je lani potekal osmič; nekaj podobnega je tudi s svetovnim orkestrom mladih."
O tem kako postaneš član Svetovnega zbora mladih - WYC (VVorld Youth Choir).
"Glasbena mladina Slovenije objavi razpis; avdicija ni težka. Zapeti je treba pred komisijo, in če si dovolj dober, te slovenska komisija predlaga za mednarodni izbor, ki poteka v Namurju v Belgiji. Tam mednarodna komisija posluša posnetke, ne da bi njeni člani vedeli, kdo poje. Tako izberejo najboljše mlade pevce z vsega sveta. Ko narediš avdicijo, si avtomatično član zbora za dve leti. Zato letos tudi mene čaka nova avdicija."
O vajah in srečanju s pevsko literaturo.
Prvih štirinajst dni vaj je zelo napornih. Vaje trajajo dopoldne do pol enih, pa potem od treh do sedmih, po večerji pa še kako poldrugo uro. Po takem delu si prve dni sicer fizično utrujen, glasovno pa ne. V teh štirinajstih dneh namreč tudi izpopolniš svojo vokalno tehniko, tako da glasu ne obremenjuješ."
Slovenska pevca z odlič
(-letnim dirigentom Nohuakijem lanako
O dirigentih svetovnega slovesa.
"Dirigenta sta bila kot običajno dva: prvi - Japonec, kot je navada, torej dirigent iz države, v kateri deluje Svetovni zbor - Nobuaki lanank.i, 7 i letni mož, s toliko življenjske energije, kakršne še nisem srečal pri nobenem dirigentu. I )rugi je bil svetovno priznani in uveljavljeni švedski dirigent Robert Sund, ki se ga mogoče kdo spomni z Evropskega simpozija za zborovsko glasbo v Ljubljani. V Stockholmu vodi radijski zbor, piše tudi skladbe in se ukvarja z aranžiranjem."
O zanimivostih med pevci.
"Najmlajši pevec je prišel s Švedske, tudi leto poprej je bil najmlajši, star je bil malo manj kot IH let. Najvišje je zapela lužnoafričanka - o4, kar je v mejah slišnega območja, tudi romanc je bilo veliko, kar je razumljivo. Najzanimivejši zaljubljeni par lanskega Svetovnega zbora sta sestavili Švica in lu/na Afrika."
O razliki med Estonijo in Japonsko.
"V Estoniji smo delali zelo veliko, vendar se mi zdi, da je bila lanska sezona na laponskem glasbeno, torej pevsko, še mnogo zahtevnejša. Velik,i pa je bila razlika v organizaciji, japonska je vendarle bogat.) dežela."
O programu
"Prvi del programa je pripadal skladbam japonskih skladateljev 20. stoletja. Peli smo, npr., Scene iz Hirošime, pa priredbe japonskih narodnih, tudi najbolj prepevano japonsko narodno Sakuro, v priredbi loruja lakemitsuja, pa pesem, ki je bila napisana v spomin hirošimskim žrtvam Give Me VV.iter. Japonski dirigent je dirigiral tudi Magic Songs, kanadskega skladatelja K. M. Shaferja; gre za devet pesmi, devet urokov. Vsak urok je za nekaj: za posluh kamnov, da se ščisti voda, da prikličemo volka... I udi scensko je bila ta glasba zanimiva; ob njej smo tudi malo igrali. - Robert Sund pa je dirigiral tako imenovan pop program, ki so ga sestavljale dobro znane skladbe: Abhe, Bohemian Rhapsodv Queenov... vse prirejene za zbor. Peli smo tudi (ilorio
|. Rullerja ob spremljavi trobilnega sestava . lo je pompozna glasba, ki je znana tudi v Sloveniji."
Uspešna koncertna turneja.
"Koncertirali smo v Hamamatsuju, kjer smo bili tudi nastanjeni. Najprej smo se predstavili medijem in ožjim zborovskim krogom, tu smo imeli tudi javno vajo in zaključni koncert. Koncertna turneja pa je obsegala koncerte v olimpijskem Naganu, Kiotu, mestu z najstarejšo kulturo, Hirošimi, Ivakuniju, potem pa smo šli na sever Japonske v Ičinoseki in se spet vrnili v Tokio, kjer smo imeli še tri koncerte.
Dvorane so ogromne. Najmanjša dvorana, v kateri smo peli, je velika kot Gallusova v Cankarjevem domu. Največja pa je lahko sprejela 5500 poslušal-
Japonci ljubitelji zborovske glasbe.
"Na našo vajo je prišlo 1400 pevcev iz Hamamatsuja, naš zbor se je pomešal med te pevce in potem sta dirigenta pokazala, kakšna je naša vaja."
Japonska, dežela vzhajajočega sonca?
"Japonska je po reliefu in rastju zelo podobna Sloveniji. Tam je sicer malo več vulkanov in malo manj gora kot v Sloveniji. Toda Japonska leži že v subtropskem pasu, vlažnost zraka je zelo velika, temperature pa med 32 in 38 stopinjami, kar je za Evropejce rahlo neprijetno. Tudi tajfun smo doživeli, sicer samo njegov konček, toliko da smo lahko rekli, da smo ga videli. So pa tajfuni na Japonskem nekaj čisto običajnega; vremenoslovci jih napovedujejo kar s številkami."
Japonci so točni.
"Nekatere stvari, ki so pri nas še luksus, so tam povsem vsakdanje, recimo, mobilna telefonija, hitri vlaki. Ljudje, ki se ne odločijo za tak način življenja, pa so lahko čisto zadovoljni v svojih majhnih hiškah. Tehnologija je vidna na vsakem koraku. Japonci so tudi zelo delovni in zelo natančni, kar jim omogoča, da veliko naredijo. Zelo so točni in zato smo imeli na začetku nekaj težav, saj nismo razumeli, da je ura devet ob 9.00, in ne ob 9.01."
Kako živi direktor marketinga Honde?
"Vsi pevci smo bili dva dni pri japonskih družinah. Naučili smo se nekaterih običajev, tudi jesti s palčkami. Pokazali so nam, kako se sedi za mizo in kako se spi na tleh. Stanoval sem pri družini, katere "poglavar" je bil direktor marketinga pri Hondi. Živijo skromno in v miru. Če tega ne bi spoznal od blizu, če ne hi imel te sreče, da sem lahko živel prav pri njih, bi mislil, da laponci samo hitijo in da nimajo časa za nič drugega kot za delo.
Direktor marketinga I londe ima avlo, ima tudi plačo, ki pa ni tako visoka, kot bi človek mislil. Življenje na Japonskem pa je za naše pojme drago. Recimo, jabolko si,me 450 tolarjev, labolka pa rastejo tudi na laponskem; imajo pravzaprav srečo, da zaradi podnebja lahko pridelujejo, kar hočejo."
Hirošima, ljubezen moja.
"Ko prideš v Hirošimo, sploh ne slutiš, da bi se bilo v tem mestu kdaj zgodilo kaj strašnega. V muzeju pa spoznaš vse podrobnosti tragedije. Obiskali smo ludi spomenik, zapeli lam |ac ksonovo I leal I he VVorld, ogledali smo si ludi ostanke stavb iz tistega časa. Če ne veš, da so lam, bi jih težko našel."
Hrana na Japonskem.
Poleg vse evropske hrane imajo larJOnci tudi svoje tradicionalne jedi, npr., suši na slo in en način. I o je jed i/ riža m posebnih z,H imh lei s koši" kom mesa iz morja, lest i s paličic ami ni težko, vsi smo se tega dobro naučili; nazadnje so z vilic ami jedli samo še japonski pevc i.
Njihova znana pijača je sake. Imajo ludi neke vrste pivo; drugega pa nismo pokušali. Imajo, seveda, veliko vina in tudi čaja japonski zeleni čaj, ki pa meni osebno sploh ni všeč. Je pa zelo značilen za Japonsko."
Ženske na Japonskem.
"Japonke so manjše od Slovenk, težko srečamo kako blondinko. Pii oblačenju pa se čuti vpliv Amerike, Evrope, skratka, ni več tistih tradicionalnih oblačil, ni na uli« i je vse podobno, re< imo, I jubljani."
Vezi med pevci so ostale.
" Vsako leto se stke jo mnoge prijateljske vezi. I o je tudi eden od rezultatov, prednosti in namenov zbora. Pevci sodelujemo ludi potem, ko pridemo domov. / vsakim obiskom kakega pevskega prijatelj,! v tujini spoznaš lahko se nove pev< e, tudi nove melode dela dirigentov, Predlanskim se je pel pevc ev Svetovnega zbora srečalo v Italiji v Milanu in skupaj z /borom opeie Si ala so sodelovali pri izvedbi Verdijevega lalst.iffa.
I ani pa se je meni ponudila priložnost, da sem sodeloval v velikem projektu v Italiji. Sodeloval sem v izvedbi Beethovnove 9. simfonjie.
Vsako lako srečanje je nova in silno pomembna izkušnja, lo, da poješ v Svetovnem zboru, bo prej ali slej visoko svetovno priznanje.
Jane/ Gostiša doma.
"Janez < iostiša igra v ()rkestru slovenske polit ije. Pa ludi pojem, seveda. / AdoramUSOm smo zaokrožili svojo desetletnico, logaški vokalni kvartet končuje s snemanjem materiala za kaseto... Vključujem se tudi \ projekte, ki me kot pevca ne obvezujejo za daljši čas, tako sem / znanim slovenskim dirigentom lomažem I aganelom delal Dolarjevo mašo Missa Villana za šest glasov in godala. "
tako. lak je |ane/ Gostiša, pevec Svetovnega zbora mladih. Prepričana sem, da bo odlično opravil ludi ponovno avdi« ijo in ' /borom letos oclscl na lajsko. Še bolj prepričana pa sem, da bo v /boru /apel tudi prihodnje leto, ko bo Svetovni mladinski /bor deloval v Sloveniji. I akral boste la /bor lahko slišali tudi vsi, ki imate radi /borovsko glasbo.
Zahvala
Ob smrti dragega moža, očeta
Toneta Jerina
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki so nam ustno in pisno izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala dr. Katarini Turk in drugemu osebju Zdravstvenega doma Logatec, delavcem Telekoma Logatec in Ljubljana, Notranjskemu radiu, N LB, agencija Logatec, Balinarskemu športnemu društvu Logatec in balinarjem iz Ras-kovca.
Hvala g. župniku za pogrebni obred in cerkvenemu pevskemu zboru za lepo petje.
Žalujoči vsi njegovi
Zahvala
()!) nenadni smrti našega dragega moža, očeta in starega ala
Aniona Nagodela
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih tre nutkih na kakršen koli način po
Ulagali. I hala vsem, ki sle mu poklonili c vetje in svet e, še |)i ise hej tistim, ki sle dat namenili za sveto mašo in za gradnjo novega doma za ostarele'.
I Ivala tudi Valkarlonu /a venet in osmrtnico, osebju zdravstvenega doma Logatec in govornic i Ireni Slirn.
Posebna zahvala velja i erkvene mu pevskemu /boru Adoramus /a lepo pelje, gospodu /upniku /,i lepo opravljen pogrebni obred in vsem, ki sle nas duhovno podpirali, / molitvijo pa pomogli pokojniku na pol v večno življenje.
Žalujoči vsi njegovi