VX Številka.
Tečaj X
„EDIHO&f"
i 7. h n i h po trikrni n* roden \ ir-tili I nuj ili ol, torkih, četrtkih
m sobotah, /..(»trniij-1 i/-1:111,1« >/_• 1ih|h nli h- uri ^jatrnj. icn-rn« tm ob T. uri »» i er. — Obojno Istlsnj«' »tftiit*: /j |mI.ii nivfcf" . !- —	Avslrij- f. 1.«
i* tli n. . .	. » .
za |<»l 1*1» , . , V— . • /» V m a Ifto . . „ 10.— . « . . 1».— Na naročij«1 brez priloienc naročnin* &«■
ne jemlje ozir. Ponamične Itotilk« »o dol) i t njo v pru-i|nj.lllllC:lh tnbm.it v 'Irttfll po 3 ItVČ.. i/veli Trstu |"> 3 nvi. Sobotno »i^ivm, iziUnjo »• 7 rs/K o«,. i/.ven Trsta &
Glaaiio alouon-iko^a političnega il^uiJjfcira PrimojC^Jto,
Ojfin'i itn nižine j.o Uhfit t |i,-titu; za im«loTi« 7, '!«• bol, ni i ^rkaiai ... ■rutor, ko iUr nl.s r»fM.|.iih »r,tir. 1'o-lnnn. lt*i«'-i,ii«o in j »rm« tli v:,lo. ,(..-■»mri o^ln.i it«I. «o rai-tnmjo jm pogodbi
\ pi"i n:»j s« pišil|i»j,, uro,|nii(»,i lik i lWrm.i 1 V.»ko piM„„ )n>r(l
■iti frnnkoimno, kor uofran kotnim „„ „„ «pri»i imajo. H ikoplaj ,.....Trudni o.
.Wu*titno, roki* narije .a U|(l*»o aprit-i-mn uiirarni.itvo ulj«* Mulino Vi' •
<•'»10 Iim. 3. H. iimUt. Oilprto r^klnnim ijt-
»o proitt« po+tiune,
„I" nUna.tH jf mm-'".
PetiiidvajsetletnicsT „Naše Sloge".
(t»«ljo).
Shod zaupnih mož.
Za telil se je oglasil za besedo deželni poslanec. Kranjski, Jvati Hrilini', rekši, da mu je izraziti I« neko željo. Tz najnovejših pojavov v najvišjih krogih - menil je govornik — j<- soditi, da se pripravlja preobrat v naših politiških in parlamentarnih odno-sajih ; na to kažejo posebno besede, ki jili je spregovorilo Njeg. Veličanstvo do poslancev HeroMa in Hiankinija. V odločilnih krogih se bolj in bolj ntrja tiverjenje, da z levico tu mogoče delovati. Vsakako se morajo obrnili do mladočeske stranko, ki se odlikuje s talenti in ki zastopa, ako ne najvažnejši, gotovo pa jeduega prvih narodov v Avstriji. Značilne so tudi besede, ki jih jo izrekel češki poslanec dr. En gel na nekem shodu, besede namreč, da bode prihodnjemu deželnemu zboru češkemu sklppati o o d n o-š a j Mi naroda č e s k e g a d o k r o n e. To bi kazalo, da so višji krogi naklonjeni lemu narodu. Ali ravno ta nastopajoči preobrat sili govornika do premišljevanja. Gotovo imajo Mladočehi veliko idejalizma in prepričanja o slovanski vzajemnosti, ali vendar ni izključeno, da jih sebičnost zavede do kakoršnih si bodi obvez na škodo drugim slovanskim narodom. To bojazen je iiotel izrazili govornik. Skrajni čas bi bil torej, da bi se naši poslanci jeli dogovarjati z Mladočehi. Kajti to je gotovo, d a s m o z g u b -I j en i, ako nas puste Cehi na cedilu. Dogovarjati bi bilo torej žnjimi, da vsprejino tudi Slovence in Hrvate v skupen program. Govornik želi, d a b i a e v l a u a m e u v I1 r a g i s e š 1 i v s i n a š i z a-s t o p n i k i s češkimi p o s 1 a n c i. Prosi torej navzoča poslanca Spinčiea in Laginjo, da bi se i ona oprijela te ideje.
Dr. Mutko IjHffiiijii izjavlja v svoiem in Spinčičevem imenu, da je misel, izražena po g. Hribarju, jako zdrava. Mogoče je, da bi se hoteli pogoditi z Mladočehi preko nas. Stvar je gotovo jako važna, ali tudi kočljiva — kočljiva tem bolj za govornika in posl. Spinčiča, ker se mu udi, da ne uživata pov-sodi jednakega zaupanja. Sicer bi pa bilo jako najivno, ako bi hotel že, tu sedaj razvijati ves svoj plan. To pa more reči mirnim srcem, da narod ui imel vzroka do sedaj, da bi zgubil zaupanje do njiju Tako more zatrditi tudi danes: naj že ostaneta med „ra-dikalci", ali pa stopita kedaj v bodočnosti na stran vlade, njiju postopanje bode vsikdar tako, da l a h k o s 1 e li e r n i hip j a s n i m e e I o m s t opit a p r e d n a rod! (Hunio
' PODLISTEK. Ziatarjevo ziato.
Zgodovinska pripovest XVI. veka.
Hpii«al A. Š e n o n.
(Dalje.)
„Kje je gospod podbau?" poprašal je preprost podprabeležnika.
nl'ri komisarju, prečaslui gospod!' nasmehnil se je poluglasno Petrieevič.
Preprost zašepetal je gospotlu Pelriče-viču nekaj na uho, a taj je prikimal glavoj. In stopil je preprost na vzvišeno mesto, „('ujmo! Uiijuiol" odzvalo se je na mali sto grl.
in obmolkuolo je bučauje. ,,1'rečastua, častna, uzorna, veleinogočua, plemenita, vzvišena, modra in obzirna gospoda stanovi in redovi kraljevine Dalmacije, Hrvatske in Slavonije,pričel je preprost. „Dočim je velemogočni in uzorni gospod (liišper Alapič Vukovinski in Kalniški, teh kraljevin ban in vrhovni Kapelan, z dovoljenjem prejasnega principa Krnesta, nad-
oilfiliravanjt'). 1'ritrja monenju Hrih arii v-inii, da bi bilo st • i j i i t i v dogovore z Mlirdočehi.
Podpornik hoče spregovorili | r besedi glede zaupanja ali nezaupanja do p isl. Spinćida i!i Laginj . i-ivanje naših poslancev — pravi govornik — pozna vsa__sloven-ska in hrvatska javnost. Na občnem zboru „Kdiuostr' smo jima že izrekli zaupanje in zahvalo. V razpravi so le nekiiterniki izrekli svoje obžalovanje, da ni došel vs;; j jeden poslancev na občni zbu-. Poleni bi bila zaupnica soglasna. Ali nekaj nas .je rekoliko motilo ; način namreč, k a k o r ,j e j d e u g o-v o r u i k o v m o t i v i r n 1 s v o j p red! o g, da se odloži izjava zaupnice. Ker je dotični gospod danes tu navzoČen. prosil bi ga. da se izrazi jasneje.
Prednik Jukie odgovarja, da je bil protiven zaupnici, ker mu je došla neka p;-mena prijava. Ker pa je videl, daje njegova motivacija provzročila vseobče vznunirjenje, obrnil se je takoj po zboru brzojavno na dotično mesto s prošnjo, da se mu dopošljejo podrobneja pojasnila A odkritosrčnim veseljem more javiti, da dotična sumnja n i v e-1 j a 1 a ti a š i m a posl a n e c m a, ampak dvema drugima. Naj se mu torej ne šteje v zlo njegova odkritosrčnost, Ili! je le qui pro <liio.
Anion Truden bi želel, da bi se vsakdo pred dobro poučil, pn dlio izjavlja take težke sumnje. V imenu slovenskega ruzuniništva tržaškega p r o test u j e proti te n d e n-c i j o z n e ni u p o r o č a n j u o z a d n j e m o b č n e m zbor u „E d i u o s t i*, zlasti pa proteslnje proti domnevanju, kakor da slov. razumništva zato ni bilo na občnem zboru (govornika samega tudi ni bilo) ker ne so glasa z odborom, (Demonstrativno ploskanje.)
Podpornik smatra želju dra Vitezica glede na splošno volilno pravo popolnoma opravičeno. Islo misel je izborno utemeljil tudi posl. Spiučic : volilno r e I o r m o ,j e z a s n o v a I i n a podi a g i krv n e g a davka. Kjer,je vojna dolžnost splošna, imej tudi vsakdo svoju polili,-ka prava. Dosedanji volilni cenzus ali merilo ne more obstati, ker ni opravičeno pred zavestjo onih, ki plačujejo krvni davek. Današnji shod naj se izreče torej, da se je našim poslancem potegniti za n a j 1 i b e r a I n e j o volil u o r e-1'or m o. Zajedno predlaga govornik, da shod izreče poslancem svoje z.iiipanje. Ta predlog je bi! vaprejet soglasno iii med burnim odobravanjem.
Dr. Lnginjn pravi, da bi mu danes bilo bolje v bolnišnici, nego pa na tem .shodu To je tudi glavni vzrok, da ni prišel v nedeljo na občni zbor „Edinosti". Grajali pa
vojvode avstrijskega, grofa tirolskega in namestnika njegove posvečene kraljevske svetlosti, sklical na današnji dan občino gospfl le, plemstva in ostalih stanov in redov ter kraljevine na glavni sabor v to kral evsko mesto, da za-lušavši na usta i. -Ij • gospod-- ko-| misarjev Nj. kraljevske svetlosti se posvetu-t jejo in sklepajo o blagi n domovine, dočim je pa v teh kraljevin: h od nekdaj red in z i-1 kon, da glavnemu saboru bodi glava ban, j pn-illagam loiej, da poslanstvo vseli s tir j h t stanov, to je gosposkega, plemiškega, duhov-skega in meščanskega idc pred velemog č-■ nosi bansko, in da omenjenega gospoda bana
dovede v zbor kraljevin." | „Po bana! Vivat bunus!-1 zagrmelo je • Slo grl.
Dokler jo Želniški tako govuril pleni-' stvu, vstopil je v dvor in pohitd k Pel riče-viču mlad plemič, ilihajl Mojkovič, izin ivši mu pismo.
„Ddprite! ('itajte vzvišeni gospod ! Za-pnved .je banova!* rekel je mladenič.
1'odprabeležuik razpečatil ji' pismo. Pričel je Čitali, obledel je in spel se. A kolliaj
moral idi, da shodi vrše ob nedeljah. Duhovniki ii" umre j t priti Hes je sicer, da ljudje i/, ni"sla in bližnje okolice najlože prihajajo ob nedeljah. Toda drugače je za ljudi po deželi. Z oziroin n i duhovščino bilo bi najbolje, da bi se sklicevali tudi izredni občni zbori med tednom. Ako Iii duhovniki prihajali, bilo bi .jako koristno, ako nulti prihajali, Iii vsaj vedeli, (»ii čem smo. Dobro bi bilo sklicevati shode tudi po razi čnili mestih v lstii. Ljudstvo Iti se privadilo zahajati k shodom in Id se izobraževalo politiški. Potem bi '-ili nepolr bui drugI shodi, koje je često težko sklicevati. To vse je hotel priporočiti odlioiu na u važenje
31 jI lili ie opiiža, da seje dosedaj pri skli-cevan.ju shodov pazilo jedino na to, da se sestane vsa j dovelj ljudstva. \ e, da so < ■ duhovniki pritoževali, ker so shodi vrše ob nedeljah. Tu je bil ravno vzrok, da se ju današnji shod -klical na delavnik. Vendar vidimo, da ravno tistih ni, ki so se pritoževali najbolj. V p »krajini bi ge že dalo sklicevati shode, al to b: se moralo zopet goditi ob nedeljah, ker ob dcVavoikih ljudstvo ne more zgubljali časa. lit tako bi zopet prišli v navskrižje oziii na duhovščino in oziri na kmetsko ljudsivo. Sicer pa obljublja, da bode odbor po moči potoval vse tu izražene želje.
Dr. Vitezie meni, da list t Naša Sloga" ne zadošča vec v sedanji obliki. Izhajal naj bi \-aj po dvakrat na teden. S in mislijo nn.j bi se bavila uprava li st a.
Urednik Muinlie jemlje na znanje to željo, boji se pn, i!a bode velikih ovir proli izvrši nju !o ideje.
Ker se ui nik lo več oglasil za besedo, zaključil je predsednik Mandič zb(>rovanje rekš' : Ko smo otvarjali z torovatije, bali smo se, da ne b n!e p edmetov za razpravo. No, motili s..,o se: razvila se je jako poučna in zanimiva razprava. Posebno pa ga veseli, da se je razprava vršila tako mirno in trezno. Zahvaljuje se n.i toli odlični udeležbi, poseli.m pa zahvaljuje gospode govornike, ki so toli lepo povedali svoja menenju. Med glasnimi „žisiolclici" in vidno zadovoljni so e razšli /.borovalci, da se snidejo ob 1. uri popoln Ine na banketu.
(Konec pnli.)
Politiške vesti.
V Tivt i, dno "2. julijii lHIto. Državni zbor. V svoji včerajšnji seji je poslanka zbornica nadaljevala razpravo o proračuna. Proti so govorili mladočeska poslanca 1'acak in Kramar in princ I/ichteiisteiu,
je preprost zavtšil, skočil je Petričevič proti redu in običaju, zaknčavši na ves glas; „(jospoda stanovi in redovi, posluh!" .Kaj je. kaj je V* kričali so od vseh strani].
„Nimam.i več bana!" zakričal je Petri-čevič drhlnjočmi glasom.
Urnebesno potresli so se dvorovi. Kiik in vri.-č zaglušjl je vsako besedo, -meh in začudenji', žveketanje in psovke mešale so se v tem burnem zboru in irumoma jiohilelo je plemstvo proti Petričeviču, ki je stal ko kamen, drže v roki nesrečno pismo. „Naj se čila!* zakričal je Katkaj. .('ujmo, čiijmo!'1 zavpil je Ivan Zaboki, „lin, puška je počila!* veselil seje llornumissa.
„Kaj, kaj je?" povpraševalo je plemstvo. „Abdicavit. Odrekel seje ča^ti!" o I-vrnol je Petričevič.
„Zakaj?"' vskliknol je -iasno I tla/. Po« gledič, prorinivsi se do zelene mize. Petri-čevič je zmajal /. rameni, a Niko Alapič na-smehllol se je zlobno, vidi m to zmešnjavo, .ledini Stepko («regorijaiie<* ui se gani! s
za med dragimi tudi slovenski poslanec Ko-bi.^ Finančni minister Ibihm-I»«merk je na-glašal, da se v razpravi ni niti najmanje kritikova! proračun sam. kar kaže, da je izvrsten. To dejstvo treba naglasiti pred Evropo. Zaupajo naj vladi vsaj toliko, da hoče vršiti svojo službo v dulm stare tradicije avstrijskega uiadništva: v dulm nepristranosti m zvestega »pollijevanja svojih dolžnosti.
K položaju. „II Piccolo" javlja, kakor pravi, iz najverodostojnejšega vira, da se slovenski gimnazij v Celju ne osnuje ni to ni prihodnje leto. Menda je pri .Pieeoln« želja porodila misel. — .Reiehspo.sf trdi, da h.. odločili \ najvišjih krogih, d« je nemško levico pustiti p o p o | n o m a n a str a n i pli Sestavi m.ve vlade. Osamiti da hočejo nemško liberalno stranko, ki je vedno služila le velikemu kapitalu. _ ]Hti list javlja, da je večina mladočeskega kluba sicer sklenila, da hoče vztrajali v opoziciji, pri tem pa da noče nikakor nasprotovati željam, izraženim na najvišjem mestu. Tesarje sk enil obiskali nnrodno-pisnio razstavo v Pragi; v to tieba pa, da se ustvarijo normalni odn isaji, to je, da se odpravi izjemno stanje
Različne vesti.
Ces ; a.i.estn k vitez Rinaldini obiskal je včeraj dopolnilne tukajšnjo c. kr. Ijudsk.. iu meščansko šolo za deklice. Mudil se je v šoli dve uri. Pri odhodu je izrekel ravnateljici ge. Ani S t ii m I' i svojo popolno zado-voljnost na napredku gojetik v naukih.
Ali res vsi prokletstvo rad nami?!
vskliknili smo trpko, ko j	danes
došle na m ljubljanske liste. Ali res ne moremo brzdati svojih strasti uiti v teli resnih trenutkih, ko bi krvavo trebali sloge, sloge in zopet sloge?! Ali smo res izgubiti ves zmisel za blaginjo svojega mukotrpnega naroda, za svojo narodno bodočnost iu za svoje blejale?! Ali res ne skele dovelj rane, ki nam jih prizadevljejo dan na dan naši mnogobrojni in neizprosni protivnik!, da se koljenu*
med seboj liki----pogoltnimo
besedo, ki nam sili iz peresa!
Miuolo nedeljo imela je „narodna stranka" kranjska svoj shod v Starem trgu pri Ložu. Na tem shodil prišlo je do sramotnega spopada, do takih škandalov, da so morati poseči vmes orožniki ter šiloma razgrniti razjarjene zborovalce. Mi nismo imeli na shodit svojega poročevalca i u nočemo preiskovati danes, kdo je provzročil škandale ter osramotil s tem pre t vsem slovenskim svetom dobio ime nase poštene Notranjske; ali n m j jih je provzročil Peter ali Pavel, izve
svojega mesta Ler gledal je mirilo to vrvi-nje trepetajočih perjatiic, ki se je dren.jato okolo Petričeviča. Njega kakor da ui iznenadila ta vest. Zeluiški, stoje na odru, nagimi se je nekoliko, kakor da čnje, kaj da .je, m ko je zares začni, da se je Alapie odrekel banske časti, zmajal je kakor začuden glavoj ter stopil k Petričeviču; toda v tem trenotku sestalo se je njegovo z očesom mrkega Oregorjanca iu lahek posmoii pojavil "»e je okolo usti naglega kanonika. Sedaj bile > t v skupščini razvezane vse uzde redu in mini. Kiičalo iu psovalo seje brez obzira; čudilo se je plemstvo, od kodi ta strela z vedrega neba. In mnogi prijatelji Alapičevi, katerim je bil Druškovič trn v peti, pričeli so tia glas karati gospodarja Viikovinskega, da je sedaj ob neugodnem času popustil plemstvo na cedilu. Urni gr-bež povedal je samo nekolikim drugom, kam uamenije in o čem grč, zato je i vsa skupščina strmela. Toda hipoma obmolknilo ju žuboreli.je, obstalo je plemstvo. Ghs.-n Ir.ib-|j:tj pred dvorom probildtl je odposlanec ud /.a udenja.	(Dalje priti.)
08175268