Poštnina plačana v gotovini
MARIBORSKI
Maribor, sobota 21. iulija 1934
Stev. 163 Let« VIII. rXV.)
Cena 1 Din
VECERNK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 2456 Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 1®, url / Velja mesečno prejemat? v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani / Po&tni čekovni račun it. 11.409
JUTRA’
99
Odpor preti vzhodnemu paktu
Vzroki odpora na strani Nemčije in Poljske
Danes, ko so vsaj v glavnem že znani začetki in nameni prizadevanj za sklenitev vzhodnega pakta, je nujno potrebno, da se dotaknemo tudi ugovorov, ki so se pojavili pri delu držav, ki naj bi sodelovale, pred vsem pri Nemčiji in Poljski. Doslej res še nimamo uradnega odgovora na francosko, preko angleške diplomacije stavljeno ponudbo, ne iz Berlina ne iz Varšave, vemo pa prav dobro, da bo tak, kakršno je že znano uradno in javno razpoloženje. Nemčija najbrže ne bo kar na kratko odklonila sodelovanja, marveč bo zahtevala diplomatska pogajanja, pri katerih bo stavila svoje nespremenljive zahteve. Pred vsem bo Nemčija zahtevala, da se ji s strani Francije, in po intencijah Anglije ter Italije, prizna še pred sklenitvijo pakta popolna enakopravnost, najprej' seveda gelde oboroževanja. Mimo tega bo pa sta vila še nekaj drugih, navidez sicer manj pomembnih, zanjo pa vendar zelo važnih Političnih zahtev. Toda Francija izjavlja že danes, da se pred pristopom Nemčije k vzhodnemu paktu, ne bo spuščala v nobena pogajanja z Nemčijo o koncesijah, najmanj seveda o oborožitveni enakopravnosti. V Parizu pravijo: Najprej vzhodni pakt, potem vse drugo, če bo Nemčija dejansko dokazala, da misli iskreno!	>
Ker pa pravi Nemčija ravno narobe: »Najprej uresničenje naših zahtev, šele potem vzhodni pakt!!« nastaja tu popolnoma enak položaj, kot ga je izzvala Francija v razorožitvenem vprašanju. Tam je ona zahtevala najprej uresničenje svojih zahtev glede varnosti meja, na kar bi šele pristala na sklenitev razoro-žitvenc konvencije, dočim so Anglija in za njo stoječe države zahtevale prav narobe: najprej razorožitev! Nemčija torej bije sedaj Francijo dejansko z njenim lastnim diplomatskim orožjem. Prav zaradi tega pa postaja položaj Francije tudi precej težaven. Iz Rima poročajo, da izgubljajo interes za vzhodni pakt, če Nem čija ne dobi Še pred njim enakopravnosti, v Londonu pa pravijo, da je angleška vlada storila svojo dolžnost, ki jo je prevzela z Barthouju dano obljubo, preko te obveznosti pa ne bo šla. Vse nadaljnje delo je le delo Francije same. Anglija se ne bo dala zaplesti v zadeve, ki sc nje neposredno prav nič ne tičejo. Te besede so na vsak način zelo značilne in dokazujejo, da stoji Anglija na istem stališču kakor Italija. Pripravljena pa je. če bi bila naprošena, posredovati med Frail cijo in Nemčijo ter Poljsko. V kakšnem smislu bi izvršila to posredovanje, pač
ni težko uganiti: najprej sporazum o vsem, potem pakt!
Med tem pa, ko Nemčija ni proti paktu le načelno, ampak tudi iz stvarnih razlogov, ki smo jih gori našteli, je Poljska proti njemu več ali manj samo iz načelnih vzrokov. Z vso vztrajnostjo odklanja svoie sodelovanje pri paktu, ki bi jo lahko spravil kdaj v skrajno neprijeten položaj. Izza diplomatskih kulis se namreč izve, da je Francija zahtevala od Poljske (in^ baltiških držav), da bi v primeru vojne med njo in Nemčijo dovolila prehod ruskih čet preko Poljske. S tem bi Postala Poljska bojišče, tudi če se sama vojne ne bi vtfeleževala! To pa Poljska najodločneje odklanja. Zaenkrat je s paktom o nenapadanju vezana vsaj deset let na to, da se ne more udeležiti nobene vojne proti Nemčiji, a se je najbrže tudi brez tega pakta ne bi hotela udeležiti, razen če bi_ bila sama napadena s stiani Nemčije. Ce bi se pa vnela vojna med Francijo in Nemčijo na eni ter Nemčijo in Rusijo na drugi strani, bi po določilih ali vsaj smislu vzhodnega pakta bila njena absolutna neutralnost nemogoča. Dovoljenje za prehod ruskih čet preko Poljske bi neutralnost že samo po sebi porušilo. In če bi ruske čete smele preko Poljske nad Nemčijo, bi smela tudi nemška vojska v primeru umika Rusov prekoračiti poljsko mejo in jih zasledovati na. poljskem ozemlju. Tako bi postala Poljska središče tujih bojev in bi bila kaj lahko pomandrana ter sploh razbita, kakor nekoč, ko so jo razdelili Nemci, Avstrijci in Rusi.
Tem argumentom Poljske je prav za prav težko odrekati vsaj neko utemeljenost. Toda Poljska, ki se zadnje čase ravna v mnogih zunanjepolitičnih vprašanjih po angleških zgledih, navaja v podkrepitev svojega odpora proti vzhodnemu paktu tudi to, da je Anglija ohranila neutralnost in se paktu ne pridruži.
se pa ne pridruži Anglija in noče prevzeti nobene odgovornosti, zakaj bi jo prevzela Poljska? Politika Varšave je Pa segla še dalje in je pričela krepiti odpor proti vzhodnemu paktu tudi pri baltiških državah, ki bi prišle v primeru vojne z Nemčijo v enak položaj kakor j oljska, in zato paktu niso naklonjene. Iz vsega tega torej sledi, da sta za pakt dejansko doslej samo Francija In Rusija (ter morda Češkoslovaška). V Parizu zatrjujejo, da bodo če bo treba, sklenili pakt tudi brez Nemčije in Poljske. A to ne bo več vzhodni pakt, temveč le vojna zveza s Francijo in Rusijo. Če pa je naletel že vzhodni pakt na take težkočc, bo sredozemski še na večje.	-r.
Lažnjiva avstrijska sumničenja
Iz trle izvite trditve *Neuigkeiis-WeHblatta“ o jugoslovanskem rovarenju proti Avstriji - Odločen odgovor beograjske „Po!itike“
BEOGRAD, 21. julija. Oficiozni dunajski dnevnik »Neuigkeits-Weltblatt« je objavil 17, t. ni. pod naslovom »črna avstrijska legija v Jugoslaviji« poročilo, v katerem dolži Jugoslavijo brez vsake podlage rovarenia proti Avstriji. List trdi namreč, da je našlo
v	Jugoslaviji zatočišče mnogo avstrijskih političnih beguncev, ki jili neki kregi v Sloveniji podpirajo proti sedanjemu avstrijskemu režimu. Nadalje pa sanja tudi o neki akciji v Sloveniji, ki naj ima za cilj odcepitev Koroške od Avstrije. Današnja »Politika« prinaša zato daljši odgovor na ta izva-
janja dunajskega lista, v katerem pra-
vi	med drugim, da je zelo žalostno za glasilo avstrijske uradne politike, ds se v pomanjkanju vsakih argumentov zateka k golemu sumničenju. Jugoslavija ni od zakliučitve vojne delala Avstriji nikoli nobenih težkoč in tudi nikoli ni mešala v njene notranje zadeve. To tudi ne tedaj, ko se ie v Avstriji odkrito rovarilo proti Jugosla vlil. Sedanje razmere so nastale v A v striji pač zaradi tega, ker se je Doll-fussova vlada brez vsake potrebe spra vila nad socialiste in izzvala s tem februarsko revolto.
Francoske §s@»ices~še Stali
ITALIJANI NITI S KOREKTURAMI
IN ZAHTEVA RIM, 21. julija. V zvezi z diplomatskimi razgovori francoskega poslanika de Chambruna, se naglasa v tukajšnjih političnih krogih, da je treba konstatirati, kako se Francija v zadnjem času trudi, da čim bolj ugodi vsem italijanskim zahtevani. Govori se, da bi bila Francija pripravljena ko rigirati v korist Italije mejo v Libiji in dovoliti tudi veliko naseljevanje Italijanov v Tunisu. Za Italijo so ta vprašanja gotovo zelo važna, vendar pa še ne zadostujejo za zadovoljitev
MEJ V LIBIJI NISO ZADOVOLJNI JO ŠE VEČ.
italijanskih zahtev. Aspiracije Italije so mnogo obsežnejše in se ne nanašajo samo na kolonialna vprašanja, tem več imajo tudi gospodarske cilje te? stremljenja na bližnjem vzhodu. V tej smeri je prejel italijanski poslanik v Parizu posebna navodila in se izve, da je Francija' pripravljena ugoditi Italiji mnogo bolj, kakor se je še nedavno mislilo. To je tudi vzrok, da se je Italija zavzela za francoske načrte paktov, dasi ne prevzame ž njimi nobena nove garancije.
Konec stavke v San Franciscu
STAVKAJO SAMO ŠE PRISTANIŠKI DELAVCI. NEVARNOST SPLOŠNE STAVKE V OREGONU IN MINNESOTI.
Frandla ored novo krizo
VČERAJŠNJA SEJA MINISTRSKEGA SVETA NI PRAV NIČ RAZČISTI-LA NEVARNEGA POLOŽAJA.
mogoče več preprečiti. Kriza pa po mnenju merodajnih krogov ne bi imela zlih posledic, ne samo v notranjepolitičnem. marveč zlasti tudi še v zunanjepolitičnem oziru.
PARIZ, 21. julija. Na včerajšnji seji ministrskega sveta, na kateri naj bi Se bila razčistila afera Tardieu-Chau-temps, ki jo je vsa javnaost napeto pri čakovala, so nastali novi ostri spori med ministri. Zlasti ostro je nastopil proti Tardieuju zunanji minister Bar-thou, očitajoč mu, da izpodkopava s svojo politiko vlado narodne sloge. Na posied je bilo sklenjeno odposlati pravosodnega ministra Cherona k ministrskemu predsedniku Donmergueu. ki se mudi na dopustu na deželi. Rešitev krize je mogoča le z odstopom Tardl-euja, ki pa se noče umakniti s svojega mesta, dasi ve, da potem vlada v par lainentu ne ho imela več večine. Nastanka iormelne krize najbrže ne bo
SAN FRANCISCO, 21. julija. Po sklepu stavkovnega odbora, je splošna stavka zaključena. Stavkajo samo še pristaniški delavci, kakor pred splošno stavko. Odbor je izdal na stavku-joče poziv, da se mirno vrnejo na delo, ker je mnogo upanja, da bo posebni državni posredovalni odbor v kratkem dosegel popoln sporazum med delodajalci in delojemalci. Od včeraj dalje je v mestu zopet vse po starem. Odprte so vse trgovine, kavarne in gostilne ter tudi tramvaji vozijo normalno. Prebivalstvo je sprejelo ko-
nec stavke z nepopisnim veseljem, ki se je razvilo v pijančevanje. Med tenr» pa, ko je splošna stavka v San Franciscu prenehala, se je položaj v Oregonu še poslabšal in grozi sedaj tam splošna stavka. Delavci zahtevajo, da se narodna garda odstrani iz mest. ker bodo sicer nastopili z vso silo. Guverner pa te zahteve ni sprejel, temveč je razglasil obsedno stanje in zahteval nova vojaška ojačenja. Prav tako je napet položaj tudi v Minnesoti.
SPORI V MEMLU.
BERLIN, 21. julija. Angleška vlada je prejela od nemške protest zaradi kršitve memelskega statuta. Nemška vlada je na štela vsa kršitve, ki so jih zagrešile litvansko oblast'. Angleška vlada ie izjavila, da bo na podlagi svojih obveznosti natanko pp^iskala vso zadevo. Zatrjuje se, da se poslej Nemčija zaradi memelskega ozemlja sploh ne bo več obračala na Društvo narodov, temveč samo na podpisnic* statuta.
Zažgani dokumenti
PARIZ, 21. julija. Zaradi zadnjih političnih dogodkov je afera Aleksandra Staviskega stopila v novo fazo, dočim je aicra sodnika Princea prav za prav zaključena, ker so v Dijonu izgoreli v noči od četrtka na petek vsi dokumenti, ki so se nanašali na to zadevo. Vest o tem je izzvala včeraj v Parizu silno senzacijo in se splošno zatrjuje, da je dokumente uničil nekdo, ki je želel, da se Prlnceova afera ne obravnava več.
Nemčija se informira
PARIZ, 21. julija. Nemški poslanik Koster je obiskal francoskega zunanje ga ministra Barthouja ter govoril ž njim o projektu vzhodnega pakta. Kakor se doznava, Koster ni izročil Barthouju odgovora svoje vlade, ki ga \ diplomatskih krogih pričakujejo šele prihodnji teden, morda pa tudi šele kasneje. Informiral se je pri francoskem zunanjem ministru le o nekaterih vprašanjih, ki zanimajo nemško vlado, pred vsem o stališču Francije glede nemških zahtev po prejšnji likvl-dacjji zadeve enakopravnosti. Zatr-
juje se, da se Nemčija ne bo pogajata če ne dobi zagotovila, da bodo sprejete vse njene zahteve. Koster je takoj sporočil rezultate svojega razgovora z Barthoujem nemškemu zunanjemu ministru Neurathu, ki je odpotoval nato z letalom v Marieuburg, od tam pa z avtomobilom k Hindenburgu v Neudeck.
TOVARNA ZLETELA V ZRAK.
PARIZ, 21. julija. Včeraj je nastala v tovarni dinamita Pauliles pri Fortu Ven-dresu strašna eksplozija. Eksplodiral je nitroglicerin, ki je vrgel v zrak vso to varno. Ker je eksplozija nastala ponoči, ko v tovarni ni bilo delavcev, je število žrtev le neznatno. Dva čuvaja sta bila ubita, eden pa težko ranjen. Po eksploziji le nastal požar, ki so ga pa igasilci kmalu pogasili. Materialna štoda je ogromna.
SAMOŠKI INCIDENT LIKVIDIRAN.
LONDON, 21. julija. Konflikt med Turčijo in Anglijo zaradi dogokov pri otoku Samosu, je bil včeraj likvidiran. Turška in angleška vlada sta se o zadevi popolnoma sporazumeli. Turška vojna ladja je izkzala čast ubitemu angleškemu častniku .na kraiu dogodka
Stran 2.
Mariborski »VeSernik« Jutra
ViMarififru, dne 31. VT1. 1964
Dnevne vesti
Promocija. Včeraj je bil piromovinan na dunajski univerzi za doktorja filozofije pianist g. Roman Klasinc s Pragerskega. Leta 1929. je absolviral z odličnim uspehom klavirske študije na državni akademiji za glasbo na Dunaju in mu je bila takrat podeljena z ozirom na izredno nadarjenost in sposobnost diploma akademije. Čestitamo!
Iz finančne službe. Z odlokom finančnega ministrstva sta premeščena davčna uradnika Stanko Šnabl iz Višnje gore v Prevalje in Teodor Vedernjak iz Ptuja v Konjice.
Iz profesorske službe. V višjo skupino je napredoval na realni gimnaziji v Mariboru Josip Mlaker.
Promenadni koncert. Mestno olepševalno društvo priredi v nedeljo od 11. do 12. ure promenadni koncert, pri katerem bo igrala železničarska godba »Drava« pod taktirko g. Žekarja.
Nočna lekarniška služba. Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Strahova lekarna pri »Angelu varim« na Aleksandrovi cesti.
Slovenska starokatoflška služba božja 22. t. m. ob 19. uri v mali dvorani Narodnega doma.
Usmiljenim srcem! V našem uredništvu se je zglasil 381etni pekovski pomočnik Franc Lesjak, ki išče že eno leto brez uspeha službo, dasi ima ženo in osem otrok, starih od 15 mesecev do 11 let. Sedaj je popolnoma brez vseh sredstev in tudi brez stanovanja z vso svojo številno družino. Nesrečni oče prosi za kakršnokoli delo, ali pa podporo v denarju ali obleki za otroke. Ponudbe dela in darove sprejema uredništvo »Večerni-ka«, Gosposka ul. 11.
Igralska dvojica Zotovič, ki je znana v Mariboru že iz prejšnjih let, je zopet obiskala naše mesto in nastopi danes v soboto 21. t. m. ob 21. uri zvečer na verandi »Uniona« s prireditvijo »veselega večera«, na katerem bo kazal svoje u-metnije tudi prvi jugoslovanski atlet.
Kronika karambolov. Včerajšnji dan je mariborska policija zabeležila več karambolov, ki pa niso imeli hujših posledic. Na oglu državnega mosta in Glavnega trga v smeri proti Židovski ulici sta trčila skupaj neki avtomobilist iz 'Avstrije in neki kolesar. V Tattenbachovi ulici pa sta se zaletela drug v drugega dva kolesarja. V oba pa se je zaletel še dvovprežen voz, pri čemer je odnesel nekaj prask kolesar Ortan. Na oglu Mag-dalenske in Stritarjeve ulice je nastal karambol med nekim avtomobilistom in kolesarjem. Slednejemu je posnelo raz telesa vso obleko, sicer pa ni bilo težjih posledic. Ker je bil včeraj petek, je policija aretirala nekaj beračev, ki so se potikali po mestu 82-letna starka sl je zlomila nogo. V Tattenbachovi ulici se je v svojem stano vanju spodrsnila 82-letna Helena Požar jeva. Pri padcu si je zlomila nogo. Po-nesrečenko so mariborski ireševalci prepeljali v tukajšnjo bolnišnico,
Naplavljeno truplo. Pri brodu Hiitl pri Sv. Lovrencu na Pohorju je Drava napla vila truplo neznanega moškega. Komisija je dognala, da je ležalo truplo 14 dni v vodi. Našli niso pri njem nobenih znakov nasilne smrti. Utopljenec je star približno 40 let, 173 cm visok, široke glave, kosta^ njevih las s plešo, ima brazgotino preko desne polovice obraza, črno podplutbo pod nohtom prstanca leve roke, oblečen je v pisano srajca in bele hlače. Pokopal so ga na pokopališču pri Devici Mariji v Puščavi.
Nezgode. Včeraj se je urezal v kazalec in sredinec leve troke magistratur sluga Leopold Orban. V Podovi št. 17 stanujO' či 7letni Franjo Geč je padel tako nc srečno, da si je hudo poškodoval desno podlclitnico. Istega dne se je hudo pone srečil 44-letni organist Maks Caf, stanujoč pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Pri košnji trave ie padel na koso in se globoko ure 'al „ levo roko. V delavnici državnih že. leznic na se je pripetila tajj»
ključavničarju Hinku Smodeju. Pri delu llTSl velik kos deleža £ se mu
earii pnd ključnico	Z
ponesrečenci se zdravijo v
iii&bteh
Razglednice mariborske In vse druge v največji izberi. Trgovci popust! Zlata Brišnik, Slovenska ul. 11.
Največja senzacija na veseličnem prostoru Mariborskega tedna bo variete •»Velike kavarne«.
Na vrtu restavracije »Union« danes zvečer koncert. Igra »Triglav-jazz«.
Kavarna »Promenada« v nedeljo 22. julija »Triglav« jazz-konoert.
V Studencih pri Grmeku (Sluga) vsako nedeljo koncert.
Rdeči križ Krčevina-Košaki. Preteklo nedeljo zaradi slabega vremena onemogočena ljudska veselica na vrtu gostilne Glavič v Košakih bo v nedeljo 22. jul. ob 15. uri. Med drugim je na programu kegljanje in- streljanje za dobitke. Godba poštnih služiteljev na pihala! Vstopnina prosta.
Sokolsko društvo Maribor III, Krčevina Košaki, vprizori v nedeljo 29. jul. ob 20.
uri na svojem letnem telovadišču (podaljšana Aškerčeva ul.) narodno igro s petjem »Rokovnjači«. Režira dr. Albert Sentočnik. Sodeluje mariborski orkester.
Tudi jutri vsi v Studence! Zaradi dežja preteklo nedeljo se je gozdna veselica prostovoljne gasil?" r čete v Studencih predčasno končala in se zato nadaljuje jutri 22. tm. na istem prostoru. Za dobra okrepčila je preskrbljeno. Prijatelji in znanci gasilstva vljudno vabljeni!
Mednarodni šahovski turnir v Curihu. ^eto kolo se je končalo z veliko senzacijo. Oba favorita turnirja dr. Aljehin in dr. Lasker sta bila namreč poražena, in sicer je dr. Aljehina premagal holandski velemojster dr. Eu\ve, dr. Laskerja pa ©tahlberg. Stanje po V. kolu je naslednje: Flohr 4 in pol. Eu\ve 4, Aljehin, Lasker. Bogoljubov in Stahlberg 3 in pol, IMiemcovič, Berstein, Johner, Henneber-ger in Miiller 2 in pol, Rosseli 1 in pol, Grob, Gygli in Naegeli 1, Joss pol točke.
Jugoslovanski parlamentarci obiščejo Turčijo. V kratkem obišče okrog 40 naših narodnih poslancev in 20 senatorjev Turčijo, kjer bodo oficielno sprejeti. V posebni avdienci jih bo sprejel tudi Kemal paša.
Posvetovalni odbor za telesno vzgojo
lx> imel v ponedeljek 23. tm. svojo prvo sejo, ki jo bo otvoril minister za telesno vzgojo dr. Andjelinovič. V odboru so najodličnejši zastopniki gimnastičnih in šport nih organizacij. Dnevni red seje je zelo obširen in se bo predvsem razpravljalo o reformi sistema celokupne telesne vzgoje. Zasedanje posvetovalnega odbora bo trajalo predvidoma dva do tri dni. Živahen tujski promet na naši revieri. etos je tujski promet na našem Jadranu zelo živahen. Poleg naših državljanov je največ Čehov, Nemcev, Švicarjev, Polja-cov, Madžarov, Holandcev in Angležev. Največ gostov Ima Crikvenica, in sicer nad 2000, Rab ima 1500. Makarska nad 1200, Dubrovnik nad 1500. okolica Dubrovnika nad 1800. Vseh letoviščarjev je na naši revieri okrog 20.000.
V Dalmaciji izdelujejo zvočni film. V Dubrovniku izdeluje neko poljsko pod-etje zvočni film »Gospodična na poste restante«. To je prvi primer, da izdelujejo poljski film na na>?m Jadranu. V okolici Dubrovnika pa so pričeli snemati zvo čni film »Bosanci«, v katerem sodelujejo Brigita Helmova, Gustav Frohlich in Atila Horbiger.
Povračilo ene četrtine plačane takse. Glavna kontrola davčne uprave je izdala načelen odlok, kako se vrača lastnikom porabljenih računov četrtina plačane takse, če predložijo najmanj 100 računov davčni upravi. Za to povračilo ni potreben preventivni vizum mestne kontrole. pač pa morajo davčne uprave finančnim direkcijam predložene zamenjane račune pregledati, mestna kontrola jih mora pa vidirati.
Zakon o zaščiti trgovcev in obrtnikov. Poseben odbor novosadske trgovske zbornice ie sestavil osnutek zakona o zaščiti trgovcev in obrtnikov, odnosno uredbe o razdolžitvi trgovcev ln obrtnikov. Osnutek je izročen trgovinskemu ministru, ki ga bo predložil ministrskemu
JIada&t na ztaku m sobica vam jdaie NIVEH
Pre'd solnčenjem morate švbje telo drgniti t Nivea kremo ali Nivea oljem. S tem
zmanjšate nevarnost solnčarice a dobite obenem prekrasno bronasto barvo kože.
Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez muke izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja.
NIVEA Mazcahi ut svincu!______
Mariborski teden
Direkten vlak Beograd - Rogaška Slatina. Generalna direkcija državnih železnic uvede za dobo od 20. julija t. 1. do 6. oktobra direkten vlak s prvim, drugim in tretjim razredom na progi Beograd-Rogaška Slatina in obratno. Vlak bo odhajal iz Beograda ob 9.05 dopoldne in prispel v Rogaško Slatino ob 21.41. V obratni smeri bo vozil vlak iz Rogaške Slatine ob 9.02 in bo prispel v Beograd ob 20.15. Za nočno zvezo bo skrbel vlak, ki bo odhajal iz Beograda ob 23.15 in se bo vračal ob 6.50.
Zdravniški kongres bo od 8. do 10. sep tembra t. 1. na Bledu. Na dnevnem redu je tudi vprašanje sindikalne organizacije naših zdravnikov, ki sta jo te dni pokre nili zdravniški zbornici v Zagrebu h Beogradu. V Zagrebu je bilo ustanovljeno ekonomsko združenje zdravnikov za vso državo. To je neke vrste prva sindikalna organizacija naših zdravnikov, u-slanovljena z namenom, da brani gospodarske in stanovske interese zdravnikov. Skoraj istočasno je bila pa ustanovljena v Beogradu sindikalna organizacija zdravnikov, obsegajoč vso državo. Šlo je za to, kdo bo imel vodstvo, Zagreb ali Beograd. Definitivno bo to vprašanje rešeno na zdravniškem kongresu.
Novi zakoni uveljavljeni. »Službene noviiie« objavljajo zakone, ki jih je na svojem zadnjem zasedanju odobrilo narodno predstavništvo, med njimi zakon o mestnih občinah, zakon o državnem računovodstvu, zakon o državnem pravobranilstvu in zakon o fidejkomisih.
Prva tovarna padal v naši državi. Pre teklo sredo so v Indjiji svečano otvorili prvo domačo tovarno padal. Nekaj padal so že preizkusili pred strokovno komisijo v Beogradu na letališču in so se dobro obnesla.
Današnji trg. Današnji trg je bil zelo bogato založen. Slaninarji so pripeljali 16 voz svinjine in slanine, kmetje pa 41 voz krompirja, kumare, čebule ter 40 voz sadja. Cene so bile naslednje:	pi-
ščanci 14 do 18 Din, veliki 18 do 35 Din par, kokoši 20 do 35 Din, race 15—25 Din, gosi in purani 30 do 50 Din, domači zajci do 25 Din, krompir 2.50 do 3 Din, čebula 2 do 4 Din. česen 6 do 8 Din, hren 6 do 7 Din, paradižniki 4 do 6 Din, fižol v stročju 5 do 6 Din kilogram, kumarce 0.25 do 1 Din, cvetača 3 do 5 Din, glavnata salata 0.50 do 1 Din, paprika 0.25 do 1 Din, ohrovt 1.50— do 2 Din, bnte 2 do 3 Din, jajca 0.50 do 1.25 Din. Sadje: hruške in jabolka 3 do 6 Din, grozdje 5 do 12 Din, slive 3 do 4 Din kilogram Mnogo je bilo na trgu tudi lesene robe. Prodajali so: grablje 5 do 8 Din, vile za seno 8 do 10 Din. pletene košarice, ročne torbice, sita, reešfa. jerbase in košare za potovanja po velikosti in kakovosti od 3 do 65 Din. ročni vozički 150 do 200 Din, lončena roba 1 do 40 Din.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi oh 7. uri ie kaza toplomer 24.4 stopinj C nad ničlo; mini malna temperatura je znašala 15.8 sto pini C nad ničlo; barometer je kazal pri 22.8 stopinjah 735.3, reduciran na ničlo pa 732.5; relativna vlaga 67; vreme je jasno in vroče; vremenska napoved pravi, da se bo vreme spremenilo in bodo ponekod nevihte.
od 4. do 15. avgusta 1934
Razstave; Tujsko-prometna za območje bivše mariborske oblasti, kateri je priključen poseben oddelek »Naš Jadran«. —Velika obrtna razstava s posebnim ozirom na vajenska in pomočniška dela (obsega 26 panoig). — Razstava jugoslovanske gozdovniške lige, kateri je priključen tudi oddelek Čehov in Amerikan-cev. — Razstava ženske domače obrti, združena z veliko revijo narodnih noš. — Eksotična razstava Jugoslovansko-siamskega komiteja. — Vrtnarska razstava — cvetje (sobno). — Velika gostilniška in hotelirska razstava. — Vinarska razstava združena s pokušnjq najboljših štajerskih vin. — Slikarska razstava. — Razstava del naših najmlajših — deška meščanska šola. — Skavtska razstava.
Šport: Mednarodne veslaške tekme na Dravi. Mednarodne motociklistične cestne dirke in zvezna vožnja. Mednarodni teniški turnir. Mednarodni sabljaški turnir Avstrija-Dravska banovina. Mednarodne plavalne in skakalne tekme na Mariborskem otoku. Lahkoatletsko prven stvo Maribora. Mednarodne nogometne tekme itd. itd.
Predstave: Mariborsko gledališče priredi pod milim nebom izvirno Golievo noviteto »Kulturna prireditev v Črni mlaki«.
Prireditve: Na zabavišču najmodernejše velikomestne atrakcije (auto-drom, tobogan, električni zračni vrtiljak itd. itd. Teden se zaključi z veliko ljudsko veselico na Mariborskem otoku z ve ličastnim ognjemetom.
Obiščite III. Mariborski feden od 4. do 15. avgusta 1934. 50% popusta na železnicah in parobrodih. Znižani vizum za tuje obiskovalce 20 Din v papirju.
Ko se začno krvne cevi poapnjevati,
deluje uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice za redno izpraznjeni© črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Jo-sefovo« grenčico, ker odpravi zastajanie v želodčnem črevesnem kanalu in leno prebavljanje ter omili dražljivost živcev. »Franz Josefova« voda sc dobi v vseh lekairnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
svetu. Uredba bi se nanašala na dolgove
Grajski kino. Od danes dalje Velcfilm »Na polju časti« (Cesarski lovci v ognju). V glavnih vlogah Karl Ludvik Diehl in Brigita Helm.
Kino Union. Zaradi ogromnega zanimanja se podaljša predvajanje velikega m sc nai.ao...« «v,,ftUyv., senzacijskega filma »Mumija« do vklju-trgovcev in	obrtnikov, ki so jih napravili j eno ponedeljka. Fttrni je ve e z .n 11
gtgi 4),. akrilom	UJ3?*	Prihodnji sRorcd	t«.
Izpiti za gozdne čuvaje bodo koncem tega leta. Interesenti naj vložijo prošnje do 31. julija t. 1. Glede adjustiranja prošenj dobijo interesenti informacije pri pristojnih okrajnih glavarstvih.
Radio Ljubljana. Spored za nedeljo 22. t. m. Ob 8.15: poročila; 8.30: gimnastika, poučuje Ivko Pustišek; 9: versko predavanje, predava dr. Rant; 9.15: prenos iz frančiškanske cerkve; 9.45: plošče; 10: predavanje za delavce »Trbovlje«, predava Mrzel; 10.30: Šramel »Erika«, vmes poje samospeve g. Milan Jug; 12: reoro ducirana glasba; 16: »Odnosi med veterinarstvom in javnim zdravstvom v pogle da na vprašanje mesa in mleka :n na njihov promet«, predava dr. J. Stegu; 16.30: pevski zbor »Danica«, vmes plošče; 20: »Sreča pred vrati«, radio-opereta, priredil in uglasbil g. Anton Balatka; 22: čas poročila, plošče. Spored za ponedeljek 23. t. m.: Ob 12.15: reproducirana glasba; 12.45: poročila; 13: čas, plošče; 19: reproducirana glasba; 19.30: zdravniška ura (g. dr. Bogomir Magajna); 20: 11. propagandna ura »Zborov«; 21; Magistrov Šramel; 22: čas, poročila, plošče.
Sejem za prašiče. Na včerajšnji sejem so pripeljali 145 piašičev. Kupčija je bila dobra in je bilo prodanih 106 živali. Cene so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari 95—100 Din, 7 do 9 tednov 130—150 Din, 3 do 4 mesece 250—,300 Din, 5 do 7 mesecev 320—380 Din, 8 do 10 mesecev 400—450 Din in leto stari 550 —600 Din. Kilogram žive teže so prodajali 5 do 6 Din, mrtve pa 8,50 dp 10
V	M a r i b' o r u, dne 21. VII. 1934
M;.. Iborskl »V e £ e r n ‘1 k« Jutra
Stran 3.
Šport
ISSK Maribor: SK Železničar
Jutri, v nedeljo 22. t. m. bo na igrišču ISSK Maribora zanimiva nogometna tek ffla. Srečala se bosta namreč ISSK Maribor in SK Železničar* da pomerita svoje moči v prijateljski tekmi. Vse dosedanje tekme med obema nasprotnikoma so bile vedno zanimive in so nudile prijateljem nogometnega športa mnogo u-žitka. Za jutrišnjo tekmo bosta ISSK Maribor kot SK Železničar nastopila v najmočnejših postavah, in ker je tekma tudi prijateljska, lahko pričakujemo lep in dober nogomet. Tekma se bo odigrala na igrišču v Ljudskem vrtu in se bo pričela ob 10. dopoldne. Sodil bo g. Bizjak.
SK Svoboda :SK Dobrna. Tudi popoldne bodo ljubitelji nogometnega športa lahko prisostvovali tekmi, in sicer na igrišču 'SK Svobode, kjer se bosta srečala za vstop v podzvezno ligo prvak trboveljskega okrožja SK Dobrna in prvak mariborskega okrožja SK Svoboda. Tekma se bo pričela ob 17.30 in jo bo vodil g. Nemec.
Tekmovanje za lahkoatletsko prvenstvo Maribora bo 28. in 29. t. m. na igrišču SK Železničarja na Tržaški cesti. Nastopili bodo vsi športni klubi našega mesta.
Velike mednarodne motorne dirke bo
priredil »Perun« dne 12. in 15. avgusta na tezenskem dirkališču. Istočasno bodo tudi klubske kolesarske dirke.
Pred
emigrantskim kongresom v Mariboru
Načelne misli o emigraciji in zasužnjeni domovini
Kasaške in salopne dirke na Teznem
Jutri, v nedeljo 22. t. m. priredi Kasaško društvo v Mariboru na dirkališču na Teznem velike kasaške in galopne dirke. — Udeležba bo letos posebno številna, ker so se prijavili poleg voznikov, ki jih poznamo že iz prejšnjih dirk, še novi tekmovalci, Letos so namreč mnogi nakupili dirkalne konje v Ljutomeru in bodo njimi, nastopili v ostri konkurenci. Tekmovanje se bo pričelo ob 15. ud. Vozi bo na Tezno mestni avtobus z Glavnega trga.
Konjske dirke na Teznem utegnejo biti jutri v nedeljo 22. t. m. posebno zanimive, ker bo prvič nastopilo več novincev-vozačev. Lahko rečemo, da je izid v vseh dirkah popolnoma negotov in bodo zato posebna privlačnost za prijatelje stav. V glavni dirki sc bo bil boj med z. pl. Lip-pittom in g- Filipičem, ako pa se dirke udeleži »Marga« g. Muleja, lahko tudi ta zmaga, presenetiti pa niore tudi »Starost«, kojega lastnik g. Kirbiš zna dobro Prikrivati njegovo hitrost. V drugi dirki je računati z zmago »Dorice« g. Kučarja. V handikapu pa je vsako napovedovanje izključeno, ker starta 12 konjev h k ra tu in so distance do sekunde izenačene. Dvo-vprežna dirka bo zanimivost prve vrste, sa; bo 7 dvovpreg vodilo ogorčen boi za prvenstvo. V končni boj pa pridejo vprege »Oplielia« - »Daliga« (Lippit*)- »Turi" sta« - »Todor« (Filipič). »Gospodar« -■ »Dorica« (Novak), vsekakor bo napet boj med prvima dvema, umevno, da tudi tukaj niso presenečenja izključena m u_ tegne biti nevaren par »Marga« - »Baja« (Rasteiger). pa tudi »Nadar« - »Nurnii« (Poljanec), pri tein pa je treba upoštevati, da zmaga zavisi predvsem od spretnosti vozača in koncem koncev sreče. Galopska dirka, pri kateri sodeluje 7 dobrih jahačev, bo nudila občinstvu poseben užitek. Tudi tu je izid negotov. Po papirjih bi mogli prisoditi zmago angleškemu žrebcu »Grandezzi«, pa tudi arabec »Orion« g. Žgurja utegne biti zmagovalec. Prepričani smo, da bodo vsi prijatelji konjskega športa s to prireditvijo zadovoljni, pravtako tudi občinstvo. Pripominjamo, da pri teli dirkah ni denarnih nagrad, marveč samo častna darila in je zategadelj treba poudariti požrtvovalnost lastnikov konj. Pričakujemo, da bo to znalo ceniti mariborsko občinstvo.
Sokolstvo
Sokolsko društvo Hoče priredi jutri v nedeljo javni telovadni sokolski nastop. Nastopu naj se udeleže vsa sokolska dru« štva iz Maribora in okolice.
Sokolska četa Sv. Barbara v Slov.gor. Na našem prenovljenem odru priredimo v nedeljo 29. julija ob 3. popoldne igro »Ratvalina življenja«.
Zveza jug. emigrantskih združenj v Beogradu, ki združuje pod svojim emigrantskim praporom že nad trideset agilnih edinic v vseh večjih krajih Jugoslavije, je sklenila, da se bo njen letošnji emigrantski kongres vršil v našem obmejnem Mariboru, in sicer 1. in 2. septembra t. 1., v zvezi s proslavo 15-let-nice obstoja našega zaslužnega pevskega društva »Jadrana«. Izbira našega mesta je za to priliko posebno posrečena, tako z emigrantskih, kakor splošno nacionalnih vidikov.
Predvsem je Maribor največji emigrantski center v Jugoslaviji. Sem se je že v prvih povojnih letih zatekla velika večina jugoslovanskih emigrantov iz Italije, pa tudi koroških emigrantov je nekaj med nami. Tudi v organizato-ričnern pogledu so jugoslovanski emigran ti v Mariboru med prvimi v državi. Tu uspešno delujeta kar five emigrantski društvi: Pevsko društvo »Jadran«, ki si je s svojimi nesebičnimi in požrtvovalnimi nastopi pridobilo simpatije v mestu in na deželi, in Prosvetno društvo »Nanos«, ki zbira po večini emigrantsko mla dino.
Izbira Maribora za sedež letošnjega emigrantskega kongresa pa je posrečena še v drugem pogledu. Narodno-obramb-no vprašanje je ob naši severni meji še vedno pereče. Na majhnem ozemlju, ki tvori zaledje našemu Mariboru, so ostali še vedno živi nešteti tipični etnični obmejni problemi iz polpretekle dobe, ki so se jim danes pridružili še mnogi problemi širšega, državnega značaja. Od etnične samoobrambe pred dolgim asimilacijskim nasiljem tujca, ki je še vedr.o več ali manj defenzivnega značaja, prehajamo šele polagoma do pozitivne afirmacije našega elementa ob meji. Pot je še dolga in zaenkrat živimo ob naši severni meji v atmosferi, ki je tudi v iz-premenjenih razmerah še v marsičem po dobna predvojni atmosferi postopnega, a počasnega uveljavljenja naših pravic.
Jugoslovanski emigranti, ki bodo v septembru prihiteli z vseh strani Jugoslavije na svoje emigrantsko zborovanje v Maribor, bodo našli med nami svojim težnjam in stremljenjem povsem ustrezajoči ambient.
Emigrantsko gibanje med nami je novejšega datuma. Zamisel skupne emigrantske organizacije se je porodila šele 1. 1931. v Zagrebu, ko je zaradi novih nasilij v Primorju število emigrantov sproti raštlo in je poleg zagrebške »Istre« in ljubljanske »Soče« vzraslo še okrog 18 novih emigrantskih društev. Navzlic temu si je emigrantski pokret že v tem kratkem času pridobil ugled in veljavo v našem javnem življenju, ki mu po vsej pravici pripadata. Zavest, da so težnje jugoslovanske emigracije skupne težnje vseh Jugoslovanov, polagoma vendarle pronica v nas, in to v nemali meri po zaslugi mnogih odličnih, idealnih, nese-
bičnih emigrantov, ki so vse svoje sile in ves svoj prosti čas žrtvovali v korist skupnosti že onkraj meje in v nezmanjšani meri še tu med nami.
V luči teh stvarnih ugotovitev, ki ž njimi vsak Jugoslovan danes računa, se nam kaže le še kot smešen ostanek bivših k. u. k. lokalnih patriotizmov mnenje onih sramotnih, a k sreči redkih izjem med nami, ki jim je bilo in jim bo vprašanje našega jugoslovanskega Primorja »prav za prav« le interno vprašanje — Primorcev samih. Kakor da Pri morci prav za prav niso Jugoslovani in kakor da, n. pr., vprašanja, ki zadevajo Maribor in njegovo zaledje, prav za prav niso naša skupna, ampak samo — štajerska vprašanja! Tolikšno mero nacionalne nezrelosti more pokazati samo člo vek, ki se zanj slovenstvo konča na mejah bivših vojvodin in pokneženih grofij rajnke Avstrije in ki je še danes rajše vse drugo kakor pravi Slovenec. K sreči so to samo izjeme, na katere pa je od časa do časa vendarle potrebno javno opozoriti. Ogromni večini našega naroda, ki se je v svoji Svobodni državi že zdavna otresla tako omejenih pogledov na svojo okolico, pa so vprašanja naših rojakov onkraj državnih meja vprašanja nas vseh, ki ž njimi čutimo nerazdružlji-vo povezanost v eno samo etnično celoto. To smo dolžni sedaj še v posebni meri naglasiti napram našim emigrantom, ki jih je tujčevo brezobzirno nasilje po’gnalo v svet z rodne, z naše zemlje. Kar je naše pa ni samo primorsko in tudi ne samo koroško, ampak skupna last vseh Jugoslovanov.
Če velja to za vsak naš drobec onkraj državnih meja, velja pa to v najvišji meri za našo stokrat zbičano in vendar še vedno živo manjšino v Italiji, ki Je v svoji 15-letni težavni dobi celemu svetu dokazala, da njeno jugoslovanstvo ni umetno, da ni samo puhla fraza, ampak najvišja vrednota, za katero je vredno vse žrtvovati. Že sama pieteta do žrtev zadnjih let sili iz nas to priznanje.
Italijansko časopisje rado poudarja, ko piše o Jugoslaviji, da je pravi mozaik najrazličnejših narodnosti, ki mu napoveduje skorajšnji konec, a nič boljše ne izpodbija te italijanske izmišljotine od one uerazrušne jugoslovanske realnosti v našem Primorju, ki jo je navzlic nasilju ustvarilo složno skupno delo Slovencev in Hrvatov v zasužnjeni domovini Le kdor to razume, bo prav razumel ono znano izjavo Mussolinija, da bi Jugoslovanom v Italiji dal vse pravice — v Ri mu, na Siciliji ali Sardiniji, nikdar pa nc v — našem Primorju.
V septembru bodo v našem Mariboru zborovali emigranti iz te izmučene naše zemlje. Hoteli smo našo zavedno nacionalno javnost opozoriti na to zborovanje že sedaj, ker to v celem zasluži H kongresu samemu pa se še povrnemo,
&£ pomiri živce kot oddih na letovišču.
Kiioli si Mi &&
PROIZVOD: ..UNION" ZAGREB
O naši mladini na morju
Kolonija P. R. K. v Kaštelo Lukšiču
Dne 2. julija smo se poslovili od domačih in odrinili na morje. Slovo ni bilo nič prav žalostno, saj je pač naše malčke popolnoma prevzela želja, videti čimprej morje. Do Karlovca ni bila pokrajina za deco niti preveč zanimiva zaradi podobnosti s Slovenijo, šele Gorski kotar in Lika sta jih vzdramila; toliko golega kamenja je pač malokdo že videl. Toda tudi ta slika pi napravila v njih globljega vtisa, kajti glavno zanimanje je bilo osre dotočeno na morje. Ko so ga naslednje jutro zagledali, je nastalo v njih ogromno navdušenje, ki so ga v prav obilni meri izrabili. Raznim vzklikom ni hotelo biti ne konca ne kraja.
Na postaji nas je pričakoval avto in nas po grupah prevažal v Lukšič. Nastanili smo se v šoli v treh sobah. Uredili smo si jih prav udobno. Že prvi dan smo se kopali v morju. To je bilo veselje! 'so, med nami so bili tudi taki, ki niso zaupali morju, toda ko se mu je predal mali. Lojzek, so se opogumili tudi drugi. Danes ni več nikogar, ki bi ga morali naganjati v vodo, nasprotno, kako uho včasih prav rado presliši piščalko, samo da ni treba prehitro zapustiti prijetiv' kopeli.
Porjaveli smo vsi in morda bi še bolj, \0 bi nas pri solnčenju venomer ne vzne mirjali hidroplani. motorni čolni, jadrnice in parniki. Z jutranjo telovadbo si krc pimo mišice. Prav zabavno je telovaditi v želenem gozdiču ob prijetnem vonju igiastega- drevja. Nekateri so se že naučili postavljati most; mali Lojzek prednjači tudi v tem. Ob večerih posedamo na pomolu. Navadno gledamo v. morsko dno, ki je bogato na ježih, morskih zvezdah, rak:h itd. Za slovo navadno zapojemo kako slovensko pesem. Nekaterih, kakor »Oj, ta soldaški boben«, »I^o jezeru« i. dr. so se priučili tudi Dalmatinci. Zbor prav pridno vadi in ob priliki izleta se hoče pošteno postaviti, še celo petletni Markec se včasih pridruži, samo dolgo ne more, ker mu grlo kaj kmalu odpove, če ni »cukerčkriv«.
Preteklo nedeljo smo priredili prvi izlet. Obiskali smo Kaštela Stari in Novi. Hodili smo ves čas po cesti ob morski obali. Mnogo tujcev je letos na morju. Zanimivo jih je gledati, ko se kopajo aii pa solnčijo kot kuščarji na obrežnih ska-
Kulturne vesti
Razpis književnih nagrad
Mladinska Matica razpisuje za svoje redne publikacije tri književne nagrade, in sicer:
1. 3000 Din nagrade za najboljše izvirno umetniško in vzgojno povest, ki bi bila primerna za mladino po 10. letu. Snov je lahko zajeta iz sodobnega življenja ali iz naše zgodovine, mora pa imeti zdravo jedro. Obseg okoli 6 tiskanih pol formata rednih izdaj Mladinske Matice.
2. 3000 Dir. za najboljši spis z nacionalno vzgojno tendenco, ki bi bil pripraven dvigati narodni ponos in samozavest pri naši mladini. Obseg okoli 5 tiskanih pol.
3. 2000 Din za spis ali slikanico za otro ke od 6. do 9. leta. Snov je lahko poljubna, realistična in pravljična, resna in šaljiva. Obseg okoli 5 tiskanih pol.
Nagrajena bodo samo dela, ki so zrela in primerna za tisk. Ta dela dobe tu-
Če med dospelimi rokopisi ne bi bili tudi najboljši vredni razpisanih nagrad si pridržuje odbor pravico, znižati nagrade ali celo odkupiti rokopise — s privoljenjem avtorjev seveda — za samo običajni honorar.
Sprejemajo se le tipkani rokopisi, posla ni po pošti, ki naj bodo opremljeni 7. ge slom. Isto geslo naj nosi tudi zaprta ku verta. ki pa naj vsebuje le geslo in kon trolno številko brez imena in naslova av torja.
Naslove in imena sporočijo tajništvu Mladinske Matice tekmovalci šele po presoji, ki bo objavljena v »Učiteljskem tovarišu«, da se jim lahko vrnejo roko pisi, oziroma izplača nagrada. Radi identifikacije naj navedejo tedaj konku renti še geslo in kontrolno številko.
Rokopise sprejema do 1. januarja 1935 tajništvo Mladinske Matice v Ljubljan Frančiškanska ulica 6, kjer se dobijo tu di podrobnejše informacije.
di običajni honorar.
Za odbor Mladinske Matice: Predsednik Andrej Škulj, tajnik Alb. Širok
Po celodnevnem naporu navadno prav sladko spimo, dogaja pa se tudi, da poslušamo glasne sanje svojih sosedov. Včasih se kateri pogovarja z mamo. drugi pa se potaplja in jo obupno kliče na pomoč. V takih primerih mu poskočimo na pomoč in kmalu se zopet znajde n a svoji blazini; mamice ni treba več. Zin- • traj nas navadno zbudi živalca, kaj mislite, kako se ji pravi? No, to je tista, po kateri tako radi vprašamo: »Ali si ga že videl z ušesi?« Njegov »i-a« ima tako samosvojo višino in barvo, da bi še naši harmonikarji ali pa še boljši muzikantje prišli v zadrego, če bi od njih terjali, da nam ga določijo. Za nas ne pomenja ta glas nič drugega kakor to, da rodi prav obilo smeha. Pa tako je tudi prav, zakaj bi prezirali žival, ki je tukaj prav koristna.	;
Prihodnjič pa bomo mamicam povedali še kaj podrobnejšega o njihovih malčkih, naj le v teh dneh pridno segajo po »Vc-černiku«. Tudi letos vodi kolonijo gosp. Ravter. Hrana je res izvrstna, pa tudi mnogo je dobimo. Oprostite, da-se nismo že pirej oglasili, imeli smo obilo dela, precej krivde pa je pripisati solncu, i
f pominiaite s«*
%aa 1
V: Mi a-if; i fc o* u, 4nc 31. .VIL .1334 ■
Po naših kopališčih
Romantika obdravskih kopališč — Mariborski otok „Missi“ in še nekaf
Ko doseže vročina »pasjih dni« svojo ftulminacijo, je prav, da se okt vestni reporterji spomnimo tudi naših kopališč, kjer si čestiti meščani in meščanke hla-de svoja pregrešna telesa. Ne morda zaradi tega, da bi poročevalec sledil že zastarelemu »šlagerju«, v katerem se toliko opevajo bederca in slične zadeve nežnega spola. Ne. prav gotovo ne! Zanimiva je tudi neke vrste statistika v pogledu mičnih spominov in zgodbic ter reminiscenc o naših kopalcih in kopalkah kakor tudi o kopališčih.
S, tako »statistiko« bomo pričeli pri najbližjem kopališču. — Ko še ni bilo Mariborskega otoka, je bil eldorado mariborskih kopalcev (in kopalk seveda!) ali kopališče g. Kristana ali pa g. Ka-ferja. V teh kopališčih se je zbiralo vse, kar ie čutilo potrebo po hladni vodi. Danes ni več tako. Konkurenca Mariborskega otoka je tolika, da so tema dvema kopališčema ostali zvesti t samo oni, ki jim čas ne dopušča, da bi vsak dati po-hiteii na oddaljeni Mariborski otok. Torej sta omenjeni kopališči postali zbirališče onih »plebejcev«, ki jim pravimo tudi uradniki, trgovski pomočniki itd. Vsi ti imajo komaj toliko časa, da si v skromni urici opoldanskega oddiha lahko privoščijo hladno kopel umazane Dra ve. Kopališčem pa so ostali zvesti tudi oni. ki so nedostopni za vsako »novost« in ki še niso izgubili smisla za romantiko preteklih dni. Romantiko? Morda bi bila primerna še kaka druga beseda za vse ono, kar se .ie dogajalo v teh nekoč tako popularnih kopališčih. Ko bi lahko pripovedovale o vsem tem stene lesenih kabin! Koliko src se je našlo v tem kopališču srečnih drugo ob drugem, koliko poznanstev se je sklenilo, ki so cesto imela svoj konec pred oltarjem ali kje • drugje. .Te že tako. Človeška kri jc vroča, vroče .ie solncc in Drava za vse to še premalo hladna. Sicer so zlobni jeziki včasih vedeli povedati še marsikaj, kar pa menda ne bo držalo. Sem namreč poznal neko gospodično, ki je nekaj kopalnih sezon redno zahajala v eno omenjenih kopališč. Pa bi skoraj prisegel, da
A. P. Čehov:
Drobiž
Papa. mama in teta Nada niso doma. ^rfšli so na krst k tistemu staremu častniku. ki vedno jezdi na-majhnem sivem konju. .V pričakovanju njih vrnitve so Griša. Anja, Aljoša, Sonja in kuharičin Mn Andrej posedli okoli velike mize v jedilnici in igrali karte, če smo pravični, bi dejali, da je že čas za spanje; toda. ie-li mogoče zaspati, dokler ne izveš od mame, kakšnega otročička so krstili in kaj so večerjali? Miza, ki jo osvetljuje viseča svetiljka, je kar pisana od številk, orehovih lupin, papirčkov in steklenih črepinj. Vsak igralec ima pred sabo dve karti- in kupček črepinj, da lahko pokrije številke. Sredi mize se beli skodelica z novci za pet kopejk. Tik skodelice leže napol snedeno jabolko, škarje in krožnik; nanj morajo polagati orehove lupine. Otroci igrajo za denar. Stavijo kopejko. Pog&f: kdor bi hotel slepariti, mora takoj proč. Mimo igralcev ni nikogar v jedilnici. Pestunja Agafja Ivanov-na sedi spodaj v kuhinji in uči kuharico šivanja; starejši brat Vasja, učenec V. razreda, pa leži v sobi za goste na divanu in preganja dolg čas.
Igrajo s hazardom. Naj večja hazardi-sta spoznaš z Grišinega obraza. Griša ie majhen, devetleten deček z dočista ostriženo glavo, okroglih lic in debelih usten, kot jih imajo zamorci. Obiskuje pripravljalni razred in meni, da je r.aj-večii in najpametnejši za mizo. Igra izključno le za denar. Če ne bi bilo v skodelici denarja, bi bil že zdavnaj v postelji. Rjave oči mu nemirno in bistro švigajo po kartah soigralcev. Strah, da utegne zaigrati, zavist in denarne izkuS njave, ki mu polnijo ostriženo glavo, mu ne dajo sedeti mirno in se osredotočiti Obrača se' kot na iglah. Če zadene, pograbi pohlepno dehar in ga že isti hip june v žep. Niegova sestra Anja, osem-
ricam. Res je, da ta gospodična ni bila lepotica (in tudi danes ni!), pa vendar bi se lahko kaj pripetilo ob vroči krvi in toplem solncu, pa premalo hladni Dravi,..
Danes .ie v teh kopališčih izumrla romantika take sorte, živi morda še samo obujanje spominov na čase, ki so bili in jih nikoli več ne bo ... Kopajo se pač še samo poslovni ljudje, ki nimajo smisla. pa tudi časa ne za take in slične zadeve. Oni pravi, »postopaški cvet« kopalcev in kopalk se je preselil na Mariborski otok in sedaj tam ustvarja zgodovino romantike kopanja.
Da. Mariborski otok! Ponosni smo nanj Mariborčani, ponosni tako, da popeljemo vsakega tujca nanj. Tujci često s prav kritičnim očesom motrijo vso »zadevo«, dokler se vse ne izprevrže v hvalo in slavospeve. Tista prva kritičnost tujcev pa izvira iz gole zavisti, ker pri r.jih nimajo vsaj kaj sličnega. Ampak je že tako, da je Mariborski otok samo eden ir ta je naš. Pa pustimo to!
Glavno je, da imamo otok mi. »pur-garji« mariborski in da si na njem lahko lajšamo težave pasjih dni in da tianjem najdemo svoj »hec«. To se pravi, da' si ga moramo sami napraviti. Pred leti je to bilo še vse boli »špasno«. Sedaj pa je v splošni krizi tudi v tem oziru vsak navezan nase. So pred leti na primer izvolili na otoku tudi svojo »miss«. Čeprav ie to dokaj resna zadeva, so hudobneži iz vsega napravili »hec« in spravili s tem »miss« ob vsako veljavo. Je pač križ s temi »missi« in menda pri nas nobena ne bo imela specialne sreče. Pa kaj hočemo. naposled spada tudi to v arhiv romantike... Končno pa: saj je kar bedasto. da se tako-le »gremo miss«! Saj si lahko vsak kopalec izbere svojo »miss«, ki jih je na otoku na pretek. In ni treba potem nikake komisije ir. ni nrav nič zavisti, ko so pa tako vse otoške »miss« srečne in zadovoljne ob strani svojih še srečnejših kavalirjev ...
V ostalem na je slika taka. kot po dru-gih kopališčih. Ne manjka še tudi manjših senzacij. A so to vsakdanje, da so tu-
letna deklica z ostrim podbradkom in umnimi, bleščečimi očmi, se prav tako boji, da ne bi kaj zaigrala. Malce zardi, p a prebledi in ves čas živo opazuje karte. Kopejke je ne zanimajo. Zanjo je sreča v igri vprašanj samoljubja. Druga sestra, šestletna Sonja, kodrolasa in rdečelična deklica, taka, kakršni so samo zelo zdravi otroci ali pa druge lutke in slike na škatlicah za bonbone, igra zgolj zato, ker jo igra sama na sebi zanima. Z lica ji odseva ginjenost. Kdorkoli izgubi. vsakemu se smeje in ploska z rokami. Aljoša, debelušast, okrogel paglavec sopiha, gogota in venomer obrača oči v karte. Njemu ni ne do denarja in ne do časti. Hvaležen je, da ga nihče ne podi od mize, da ni treba spat. Na videz je flegmatik, v duši pa je precejšnja besti-ja. Ni sedel za mizo toliko zaradi igre. kolikor zaradi prepiFov, ki so pri igri neizogibni. Sila mu je všeč, ako kdo koga udari ali opsuje. Že zdavnaj bi bil moral
slih kumare in časopisnih rac, — bagatela. Ne' verjamete? Ali je to omembe vredno, če debelušna gospa kar javno ošteva svojo slabšo polovico, ker se je 'preveč zagledala nekam, kar ji ni po volji? In če je navdušen plavalec po neprevidnosti v bazenu izgubil svoje plavalne hlačke in mora v vodi čakati na odrešenje«? To so stvari, o katerih se
je, da eni plavajo, drugi se solr.čijo, najdrznejši pa s stolpa skačejo v vodo. Oni, katerih se vse to ne tiče, pa vse to z večjim ali manjšim zanimanjem opazujejo. Pozabiti pa ob koncu ne smemo še onih. ki se po dva in dva ob mraku iz-prehajajo v bližnjem gozdičku in jo nato peš in po ovinkih uberejo proti mestu. Pri teh je pa doma prava romanti-
ne da in ni vredno razpravljati. Glavno ka
-o-t.
Blažena nemščina
Par primerov naše blažene nemščine:
I. Žena išče pomotoma svojega moža v brivnici nedaleč od stražnice na Aleksandrovi cesti. Pri vratih jo pozdravijo skoraj enoglasno »Kiiss die Hand Gna-dige!« Odgovori in vpraša slovenski. Med tem kliče pomočnik mojstru: »Bitte zahlen«. 2. Sedim na lenarškem avtobusu. dve neznani dami govorita nemški, v recitiranju besed nekih drugih s pogovorjenim dogodkom zvezanih oseb, rabita zaradi »izvirnosti« slovenščino, in sicer pravilnejše kot nemščino. Pride šofer delit in kasirat vozovnice in ga vprašata nemški, kdaj vozi vlak »nach Cilli«. Šofer niti opazil ni, da sem vmes popravil besedo »Celje«, ki me je rešila nadaljnjega mučnega poslušanja itak spa čene nemščine; prenehali sta namreč govoriti vse do Maribora. 3. V javnih lokalih. gostilnicah, trgovinah itd. vedno pogosteje opazujemo naslednje: pomožno osobie (natakarji, trgovski pomočniki, vajenci) govori s strankami slovenski, med seboj pa sc zabava, krega in pogovarja nemški. Lastniki lokalov so v prvi vrsti poklicani za to. da osebje ne govori nemški!	'
Sploh pa se je zadnje čase v Mariboru začelo »švabčariti« tako, da skoraj ne veš, ali si v Sloveniji ali Dollfussovi Avstriji. Nerazumljivo in neverjetno je. da vse tako mirno prenašamo. Zaljubljenci nemškega jezika, dajte rajse slovo Mariboru, čigar zagrožene »rauchgeschwar-zte Triimmer« si rajše poiščite v raju bomb in atentatov. Narodno zavedno občinstvo, pozivamo, da smatra nemško govorjenje naših nemčurjev, kakor tudi že 15 let naš jezik briskirajočih Nemcev, za izzivanje, ki ga dosledno taktno, vendar odločno zavrnimo.
Tudi javni činitelji in naše oblasti naj
iz očetove cepiče žoiti ščit. »Sedemnajst! GreblaI Osemindvajset — kosimo seno!«
Ana opazi, da .ie Andrej pozabil 28. Drugekrati bi ga bila opozorila, topot, ko leži v skodelici razen kopejk še njeno samoljubje, pa triumfira.
»Tri in dvajset!« nadaljuje Griša. »Sem jon Semjonovič! Devet!«
»Sč.urek ščurek!«! zavpije Sonja in kaže ščurka, ki beži čez mizo. >Joj!«
»Ne ubijaj ga.« de z globokim glasom Aljoša. 'Morda ima otroke...«
Sonja spremlja ščurka s pogledi in-misli o njegovih otrocih: kako majhni pač utegnejo biti takile ščurčiči.
»Štiri in štirideset! Ena!« nadaljuje Griša, ki ga že grize, da ima 'Anja dve katerni. »Šest!«	.	■	t
»Dobila sem! Jaz sem dobila!« vpije Sonja, sc heheta in koketno zapira oči. Igralci dobijo dolge obraze.
»Treba se je prepričati!« pravi Griša
v tem oziru izdajo strožje ukrepe. Nikakor naj ne trpe po svojih uradih s strankami občevanja v nemščini. Kdor ne zna državnega jezika, naj si najame tolmača! Vlada pa naj izda odredbo, v kateri določi rok. do katerega se vsak državljan mora naučiti državnega jezika. Saj je to državljanska dolžnost državljanov v vseh državah.
Poljčane
14 t l M l I	*-*	v	’	"»‘J	.	'......... .	■	ivi/u	"V	JV	k1	'
nekam iti. a sc ne gane niti za minuto 1 jn zre z mržnjo sestrico Sonjo
od mize; boji se, da mu ne bi v njegovi odsotnosti vzeli črepinj in kopejk. Ker zna šteti samo do deset in pa tiste številke, ki se končujejo z ničlami, mu pokriva številke na mizi sestra Anja. Peti igralec, kuharičin Andrej, črnolas bolehav fant, oblečen v srajco od Cica in z medenim križcem na prsih, stoji nepremično. Zamišljeno opazuje številke. Nič se ne zmeni za izid igre in za zmagovalca; docela sc je vglobil v aritmetiko igre. v njeno raznolično filozofijo: koliko je na svetu številk, pa se vendar ne zmedejo!
Vsi po vrsti kličejo številke — razen Sonje in Aljoša. Ker so same Številke preveč enolične, je praksa izmislila veliko nazivov in smešnih imen. Tako je sedmica dobila ime greble, enajstorka palice, sedeminsedemdeset Semjon Scm-jonovič. devetsto dedek itd-. Igra poteka dokaj živahno.
»Dvaintrideset!« vpije Griša in stiska
S pravico, ki gre največjemu in najpametnejšemu. si jc Griša pridržal odločilno besedo. Kar on hoče. to drugi tudi store. Dolgo in skrbno obrača Sonjine karte. Na največjo žalost soigralcev se pokaže, da ni sleparila. Začenja se nova partija.
»Oh, kaj sem včeraj videla!« reče Ana skoraj zase. »Filip Filipovič je tako obrnil veke. da so mu oči postale rdeče in strašne kot oči nečistega duha.«
»Tudi jaz sem videl,« govori Griša. »Osem! Pri nas pa zna učenec pomigati z ušesi. Osemindvajset!«
Andrej zamiga z očmi, ustml in s prsti: zdi se mu. da se mu tudi ušesa gibljejo. Splošen smeh.
»Slab človek je ta naš Filip Filipovič,« vzdihne Sonja. »Včeraj je zašel k nam v otroško sobo. a bila sem v sami srajci. Postalo mi ie tako neprijetno!«
»Zdi se. da nekje zvoni,« r«če Anja in široko odpre oči.
Zanimanje za vodovod v Poljčanah je
šc vedno živahno. Vse doslej, več ko eno leto. so se vršila pogajanja med železnico in občino, ali naj se gradi vodovod za skupne potrebe, t. j., zase in za železniško upravo, ali samo sa občino.
V prvem primeru bi morala železniška uprava prispevati ugotovljeno razliko stroškov, ki bi nastali, kar bi krila s tem, da bi dostavila tolikšno množino cevi. Ker zaenkrat nima dovolj cevi istih dimenzij na razpolago in ker v doglednem času ni upati, da bi lahko krila stroške z denarjem, ker za njo ne obstoja neob-hodna potreba po vodovodu, se je občina odločila, da zgradi vodovod zase in za potrebe svojih občanov. Za izgoto-vitev vodovodnega načrta in proračuna ic že poslala prošnjo hidrotehničr.emu oddelku banske uprave v Ljubljani. Ko bo zadeva rešena, pa se bo takoj pričelo s podrobnejšim delom doma med občani, ki si čimprej želijo dobre pitne vode. ki je zlasti v poletnem času občutno primanjkuje.
Na Boču bo v nedeljo planinsko rajanje. Rogaška in poljčanska podružnica SPD proslavita tokrat že petič postavitev stolpa. Ob 10. bo pri Sv. Miklavžu služba božja. Pri prireditvi sodelujeta steklarska godba iz Rogaške Slatine in sloviti septet bratov Živkov. Na svidenje!
Vsi prekinejo igro in sc odprtih ust zastrmc v temno okno. V temi trepeta odsev svetiljke.
»Ponoči zvone samo na pokopališču ...« reče Andrej.
»Čemu pa zvone tamkaj?«
»Da razbojniki ne vdero v cerkev. Zvona se boje.«
»A kaj bi razbojniki poo2li v cerkvi?* vprašuje Sonja.
»Znano je, kaj bi: pobili bi stražarje.«
Nastopi minuta molka. Vsi se spogledajo, sc zgroze in se vrnejo k igri. To partijo zadene Andrej.
»Sleparil je,« zamrmra tebi nič meni nič Aljoša.
»Lažeš, nisem sleparil!«
Andrej prebledi, skrivi ustne in udari Aljošo po glavi. Aljoši se zlobno zaiskre oči. skoči kvišku, se upre z enim kolenom ob mizo in udari Andreja v lice. Oba si dasta še po eno zaušnico in ja-meta rjoveti. Sonja, ki ne more prenesti takih grozot, udari v jok. V jedilnici se čuje glasno jokanje. Ni minilo pet minut, pa so se otroci spet hehetali in se mirno pomenkovali. Obrazi .so šc zajokani, vendar jih pa to ne moti, da se ne bi smehljali. Aljoša .ie naravno srečen: torej je le nastal prepir!
Igra se nadaljuje. Naenkrat oznani Aljo ša: »Sonja spi«.
Sonja je nastavila kodrasto glavico na roke in spi sladko, neskrbno in krepko.
»Pojdi, vleži sc na mamino posteljo!« reče Anja in jo pelje pod pazduho iz ?2-dilnice. »Pojdi!«
Vsi krenejo za njo. Čez kakih pet minut nudi mamina postelja kaj dražesten prizor. Sonja spi. Tik nje smrči Aljo ša. Naslonjena z glavo na njune noge spita Griša in Anja. Zraven se je zleknil tudi kuharičin sin Andrej. Kraj njih se valjajo kopejke, ki so izgubile vso svojo silo tja do nove igre. Lahko noč'-
V Mari b' o r 11, dne- 31. VE. 1934.
Maritiftrški »V e £ e r n I k« Jutr
S3BHKSB
Stran 5.
K9KBS3^£m^'iXEEBBB»
Preiskava o požigih na Dravskem polju
V letošnjem letu je bilo na Dravskem polju nenavadno veliko število požarov in jih beležijo lam že nad 100. To močno spominja na enak pojav na Gorenjskem Pred šestimi leti, ko tam skoro ni minil %1, da ne bi pogorela ta ali ona domačija.
Že takoj po prvih požarih na Dravskem polju so bila na delu vsa krajevna "varnostna oblastva. Skušala so ugotoviti vzrok požarov in prijeti krivce, vendar so ostala vsa prizadevanja, razen v °$amljenih primerih, brezuspešna. Najbolj prizadeti so bili okoliši občin Ptuj, Cirkovci, Ptujska gora, Pragersko, Št. Janž na Dravskem polju, Rače, Slovenska Bistrica in Poljčane. Na pogoriščih so našli varnostni organi v številnih primerih posode, v katerih je bila na dnu še gorljiva tekočina, petrolej, bencin ali kaj sličnega. Ker so se požigi preveč množili in so lirjali tudi človeške žrtve, se je odločila banska uprava, da pride silnemu zlu do dna.
V sporazumu s krajevnimi oblastvi je poslala banska uprava na Dravsko polje več kriminalnih uradnikov, ki so pričeli preiskavati posamezne primere in zasliševati prebivalstvo. Dolgotrajna in inten zivna preiskava je slednjič dognala dejstva, po katerih se je dalo sklepati, da so bili na delu kot požigalci tudi lahko-miselneži, ki so špekulirali z zavarovalnino. Posamezniki so namreč mislili, da mora zavarovalnica škodo likvidirati v višini zavarovalne vsote, ne pa po višini povzročene škode. Tako se je ugotovilo, da je šlo v več primerih za zavarovalno spekulacijo in je preiskava ugotovila zelo sumliive okolščine. Zavarovalni zavodi so morali tekoče leto res likvidirati ogromne vsote zaradi požarnih škod, med tem pa si ie veliko ljudi nakopalo tudi sodne preiskave. Res je, da se potepajo po deežli številni brezposelni, ki Časih nimajo prav nikake vesti. Če jih Človek nažene od hiše, kaj radi zaprete z maščevanjem, in nedvomno so taki
ljudje v številnih .^primerih podtaknili
ogenj.
Požari na Dravskem polju so v zadnjem času zopet redkejši in je upati, da se bo pri pazljivosti ljudi samih nehalo uničevanje narodnega premoženja, ki ga je doslej v milijonskih vrednostih požrl ogenj.
Ptuj
Romunski častnik Jakob Klenina iz
Bukarešte, ki potuje na konju skozi države male zveze, se je dne 18. t. m. ustavil tudi v Ptuju. Po kratkem odmoru je nadaljeval svojo pot proti Varaždinu.
Kino. V soboto 21. in v nedeljo 22. t. m., obakrat ob 20.30, se predvaja vele-film »Veliki cirkus«. Neverjetni doživljaji krotitelja divjih živali.
Zaradi okuženja z vraničnim prisadom ena oseba umrla, tri pa v smrtni nevarnosti. Kako neprevidno je naše kmetsko ljudstvo pri živinskih kužnih boleznih, je pokazal naslednji dogodek: Zakonca Jurij in Ar.a Kores, posestnika v Kočicah pri Žetalah, sta zaklala na vraničnem prisadu obolelega vola, da na drobno prodata meso. Pri klanju in raztelesenju živali sta jima pomagala posestnika Tomaž Bele in Anton Plajnšek. Nekaj ur po izvršenem delu je vsem štirim postalo nenadoma slabo, pojavile so se jim po telesu otekline in nastale so hude bolečine. V tem stanju so vse štiri prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer so ugotovili okuženje z vraničnim prisadom. Takoj so jih spravili v izolirnico in jim nudili zdravniško pomoč. Pri Ani Koresovi je bila vsaka pomoč zaman; uboga žena je v četrtek 19. t. m. v groznih mukali umrla; ostali trije so v času ko to pišemo sicer še živi, toda upanja je le malo, da jih rešijo. Meso okuženega zaklanega vola se je razprodalo, r.i še pa znano, so li tudi pri onih, ki so vživali zastrupljeno meso, znaki zastrupljenja.
K zverinskemu umoru v Gruškovju. Težko nam je. da smo primorani šs poročati o zverinskem umoru v Gruškovju
in tako izpostavljati ve& •ptujski- okraj strogi sodbi javnosti. Toda v prepričanju, da bo javnost, ki zasleduje zadevna poročila, tudi zanimalo .razmerje med nasprotnikoma in'razlogi, ki so dali povod tej strašni tragediji, storimo to. Na kak način je morilec zaklal svojo žrtev in kake poškodbe je sodna komisija pri obdukciji trupla ugotovila, 'smo sicer že poročali, toda kot očividci se' spominjamo na trenutek, ko smo pogledali na všled neštitih posmrtnih poškodb ubitega, in ta pogled je bil mnogo strašnejši, kakor si ga more zamisliti bralec. Glava umorjenega Perneka ni bila drugo kot niz zevajočih ran, ki so bile druga strašnejša od druge. Vse to je naredil zverinski človek, ki ni preje nehal s svojim moril-nim delom, dokler ni videl, da se njegova žrtev v mlaki krvi več ne gane. Ni ga ganil joč na kraj nesreče prihitele žene Pernekove in treh do deset let starih otrok, temveč vpričo teh je nadaljeval svojo morilno delo z motiko po že na smrt poškodovani glavi nesrečne, žrtve. Nasprotno, lotiti se je hotel z motiko tudi teh, kar pa se mu zaradi njihovega bega k sosedu ni posrečilo. Vsakdo si lahko zamisli občutke in tegobe uboge žene in otrok ob pogledu na tako razmesarjeno truplo moža in očeta, koje-mu so hoteli pomagati, a ni bilo več mogoče. Morilec Kozel se zagovarja, da je strašno dejanje izvršil v silobranu, ker ga je pokojni Pernek hotel ustreliti, on pa da 'ga je s svojim dejanjem le prehitel. Medsebojno sovraštvo datira že od lanskega leta zaradi nekega dolga. Zadnji prepir sta imela med seboj dne 8. t. m., ko sta se srečala na cesti. Pri tej priliki je Pernek Kozla s palico prav pošteno pretepel, da .ie palico na njem zdrobil. Prizadel mu je na glavi sicer lažje poškodbe. vendar bi imele za primer infekcije težke posledice. Končno je prišlo do temeljitega obračuna, ki ima za posodico, da je Pernek v grobu. Kozel pa v zaporu. Ni čuda, da je to sovraštvo končalo tako tragično, ker sta drug drugemu pretila s smrtjo, in sicer je pretil
Pernek, da ima-za Kozla-vedno patrono pripravljeno, medtem ko ie Kozel nudil onemu, ki ubije Perneka 100'Din nagrade.
Lesena ura
V nekem moskovskem muzeju lahko občuduješ mojstrsko delo ruske kmečke pridnosti. Tricentimetersko žepno .uro. ki je vsa tudi v svojem notranjem mehanizmu iz lesa. Izdelal jo je kmet Broni-kov, in sicer jo je začel leta 1827. in končal 6 let pozneje. V svojem življenju je napravil 10 takšnih ur, ki so jih kot redkost zelo iskali. Eno si je omislil celo japonski mikado. Ura pa v svoji pripro-stosti brezhibno še danes deluje.
Demanti v jajcih
Cariniki v Le Havreu so te dni odkrili nenavadno tihotapstvo. Ko je pristal v luki parnik »Caledonia« ter so stopili na krov, da bi pregledali potnike, med njimi mnoge takšne, ki so se pripeljali iz Anglije, so jim izročili opozorilo, da so na ladji tihotapci z demanti. Potrebna je torej bila stroga preiskava. Kako izslediti tihotapce? Angleška policija ni sporočila signalimenta tihotapcev in delo je bilo težavno. Slednjič sta dva carinika ustavila potnike, ki so imeli pri sebi ostanke živil, cel zavitek sendvičev in trdo kuhanih jajc. Jajca so zbudila posebno pozornost carinskih preglednikov. Odprli so jih po vrsti in res so odkrili v njih demante. Tihotapci so zelo vešče spravili dragulje v jajčno lupino ter jo potem zopet zakitiji.
V naiem
ODDAM V NA.IEM
veliko delavnico z dvosobnim stanovanjem in tri av-togaraže v centrnmu. Vprašati v kinu »Union«. 2986
ŽELIM PREVZETI
v najem kovačnico. Naslov v upravi lista.	2988
POSOJILNO 11.10. P.
USTANOVLJENA LETA 1882 Stanje hranilnih ylog 60 milijonov dinarjev Rezervni zaklad 9,668.000 Din
. NARODNI DOK
Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje
REVIGAL
proti kdžnim boleznim
Reg. pri Min. s. p. in nar. z. v Beogradu. Ime zaikonom zaščiteno kon. št. 8407-9*10
Izdelovalec: lekarnar Branislav DEOHDIHI Slovenska Bistrica (Dravska banovina)
Reg. pod S. br. 6540 od 5. IV. 1934.
mo peni!
VEKA ■ Maribor
Soomnite se CMD i
Rentabilen
takol
naprodaj
Ponudbe pod »Avtomatičen bufet" na upravo lista 2977
0
otvorlen!
Prvovrstna graiilnska vina. Lep razslad!
Mali oglasi
Razno
JOS. T1CHY IN DRUG. Konces. elektrotehnično podjetje, Maribor. Slovenska ul. 16, tel 27—56. izpeljuje elektrolnstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloea motorjev, lestencev, svetilk, elektroln-stalacijskega blaga po kon-kurečnih cenah.
KOLESA.
motorna kolesa, otroški vozički. skirice s pogonom po ugodnih cenah in na obroke pri »Jugu« d. z o. z, Maribor Tattenbachova ulica 14. 2843
SPALNICE
politirane. najmodernejši vzor d, Iz mehkega in trdega lesa ter razno drugo pohištvo po znižani ceni prodam. Priporočam se za vsa mizarska in pohištvena naročila. Mizarsko podjetje Rudolf Kompara, Aleksandrova, cesta 4S. 1641
ZLATO.
zlatnike in platino kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska atinerija zlata. Orožnova ulica 8.	2642
MILOSTIVA!
Vaš krzneni plašč čez poletje najskrbneje konzervira. Obenem ga za polovično ceno popravi in modernizira. Plačljivo šele v jeseni- P. Semko, krznarski mojster. Gosposka ulica 37.	1651
ŠIVALNE STROJE,
kolesa in otroške vozičke proda po ugodnih cenah Alojz Ussar, Trubarjeva ul. 9-1. 2540
STRANKI.
ki mi na račun stanovanja posodi 600(1 do 8000 Din, oddam lepo kompletno dvosobno stanovanje blizu glavnega kolodvora. Tudi s pohištvom ali hrano- Ponudbe pod »Jamstvo« na upravo »Večerni-ka«,	2944
HRANILNE KNJIŽICE
kupujemo in prodajamo po najugodnejših cenah. Izplačamo takoj v gotovini. POSOJILA Vam nabavimo in Vaš KAPITAL v hranilnih vlogah ali pa v gotovini naložimo prvorazredno in popolnoma varno. Ako se želite s svojim kapitalom udeležiti pri kaki industriji ali trgovini, javite nam to!
OPOZORILO vsem tistim, ki želijo hranilne knjižice kupiti ali prodati, da ne nasedajo v teh delikatnih zadevah zakotnim in anonimnim prekupčevalcem, ki Vam ne morejo nuditi nikake strokovne, moralne in ne ma-terielne garancije (take tipe javite takoj oblastim), ampak se obrnite na naš koncesionirani zavod, kjer boste svoj nakup ali pa prodajo brez nevarnosti in posledic obavili. Kakor časopisi javljajo, je ta opomin za vsakega na mestu. BANČNO KONC. KOMERCIALNI ZAVOD, MARIBOR.
2996
POZOR!
Popravila: Moški toplanci s petami 25—30 Din, ženski s petami 15—20 Din, jamčeno prvovrstno blago. Priporoča se Lovec, Glavni trg 4, dvorišče-	2949
ŽIČNE VLOŽKE
žimnice, kauče, naslonjače, otomane, zavese, odeje nudi najceneje NOVAK, Vetrinjska ul. 7, Koroška c. 8.	2962
, VINOTOČ
Mriiskt hrib 40, Kušer. 2975
VINOTOČ HOFRAT,
Meljski hrib 31. Otvoritev 22. julija.	2984
VINOTOČ NA KALVARIJI
(Jan) stara in nova vina. 3002
PREPRIČAJTE SE!
Konkurenčne cene, .strokovno delo. »Lota«-postelje, oto-tmane, madrace in popravila izvršuje znana tapetniška delavnica in za pohištvo Jar godič D-, Vojašniški trg. Oglas shranite — 5 odstotkov popusta.	2992
Posest
ZIDANA NOVOZGRADBA,
soba, kuhinja, hlev, vrt na periferiji 15!000 Din- Hiša. 8 stanovanj, lep vrt 180.000 Din. Travnik, 4 orale, blizu mesta 31.000 Din> Posestvo blizu mesta, 8 oralov, hiša. hlev 50.000 Din. Posredovalnica »Rapid«, Gosposka 28,
Stanovanje
STANOVANJE
2 sobi in kuhinjo, oddam ta« koj. Gostilna, Tržaška c. 1. 2967
SOBO
in kuhinjo oddam. Zrkovska cesta 7, Pobrežje	2980
DVE GOSPODIČNI
sprejmem na stanovanje, Koroška cesta 27, vrata 3, 2997
ODDAM STANOVANJE,
soba, kuhinja, jedilne shrambe, kleti, drvarnica, vrt, 10 minut od kurilnice za Igriščem »Rapida«, Kratka ulica 5.	2998
OPREMLJENO SOBO
oddam gospodu. Sodna ulica ■2S4H, vrata
Strafi 6.
Mariborski »V e č e r n 1 k« Jutra
V	M a r i b o r u, dne 21 VII. 1934.
■HHMnatKEl^. iSKBEB-”
MARIJ SKALAN:
110
SEMISIRIS
Roman iz prazgodovine človeštva.
»Spomni se me, ko se ti približa konec!« mu je zazvenelo v ušesih.
»Kdo si?« je kriknil in dvignil roke, kakor da bi se hotel postaviti v bran nevidnemu napadalcu. Toda bilo ni nikogar. Nihče ni stokal, nihče ni strmel vanj, nihče mu ni ničesar govoril. Samo dež je lil izpod neba, listje je šuštelo ir. pod grmom se je svetlikala velika kresnica. Faraon se je pomiril. Zazeblo ga je in se je naglo vrnil v dvorec. Straže so ga začudene pozdravljale, a on jih skoraj ni videl. Bežal je v spalnico in si jo ogledal. Potem je prisluhnil. Bilo ni ničesar.
Tla se niso majala, stene niso škripale, strop ni cvilil. Vse je bilo kakor vedno, a zaspati ni mogel. V njem se je borila temna, nerazumljiva bojazen z vladarsko voljo. Stokrat ga je prdmagala, stokrat je podlegel. Dokončne odločitve ni bilo. V boju so mu pešale moči, ki jih ni hotel obnoviti blagodejni spanec.
V	temni vlažni ječi sta tedaj sedeli tudi Arikdinila in Nefteta. Favoritki se je zdelo vse kakor strašne sanje, ki ne morejo biti resnica. Le malo ur prej so bile
izpolnjene vse njene najvišje želje, Az-teška princesa, ki je stala med njo in faraonom, je bila odstranjena; včliki se je pomiril in ji vrnil vso svojo naklonjenost; njena zvezda je žarela kakor nikoli prej. Zažarela zadnjič in spet za vedno ugasnila. Ko so jo prijeli, je protestirala in zahtevala, da jo peljejo pred faraona, potem se je uprla z vsemi svojimi telesnimi močmi, a kaj je bilo njeno nežno dekliško telo napram jeklenim mišičastim rokam vojščakov! Zlomili so igra je njen odpor in jo zvezali. Potem je izbruhnila v silovito ihtenje, kričala je in besnela, a tudi to ni spremenilo njenega položaja. V ječo so jo morali odvleči. Tam je padla na trda vlažna tla telesno ir. duševno popolnoma izčrpana. Objela jo je rahla nezavest, nekakšna trenutna otopelost živcev in misli. Polagoma pa je spet doumela vso resnico in v mislih preletela vse, kar se je tako nepričakovano zgodilo. Vendar ji razum ni dovolil, da bi se vživela v usodo, ki jo je čakala, da bi verjela v nespremenljivi konec svoje slave v moči.
»Ne, to je blazno, blazno, blazno...«
si je ponavljala. »To je pomota. Kaj so storili! Veliki me bo rešil, ko bo izvedel. Saj ni mogoče, da bi me on vrgel v ječo. K njemu hočem. Pustite me k velikemu!« je kriknila, se dvignila in zaletela z vso silo v kovinska vrata. Zaman, nihče je ni slišal, nihče ji ni odgovoril.
»Pustite me k njemu! Zblaznim...« je kriknila znova.
»Pomiri se, hčerka moja najdražja!« je dejala Arikdinila. »Ne prosi milosti se-misirske pse! Po tej poti se ne rešiš.«
Toda starkine besede Neftete niso pomirile, razdražile so jo le še bolj, da je v temi planila proti njej, jo zgrabila za ramena in zarjula:
»Ti si kriva, prekleta! Ti si odpeljala Evalasto. ti si se dala ujeti in si še mene izdala, če si čarovnica in moreš vse, udari po steni, da se odpre, odpelji me odtod, reši me!«
»Pomiri se!« je dejala še vedno mirno Arikdinila. »In me poslušaj.«
»Ničesar ne bom poslušala; reši me!«
Arikdinila je prijela s svojimi mrzlimi koščenimi rokami deklico in jo stresla:
»Iztrezni se! Ne nori!«
Nefteta se je zdrznila, v živčni razbes-nelosti se ji je zazdelo, da so jo oklenile roke smrti, in nepopisna groza jo je prevzela, da je blazno zakričala. Le z naporom vseh sil jo je Arikdinila toliko
pomirila, da je poslušala njene besede:
»Dejala sem ti, da ne prosi milosti se-misirskih psov. Mar veš sploh, kaj si?. Veš, kdo je Semiš Ofiris, kdo sem jaz?«
»Kdo sem?« je vprašala favoritka. »Nisem ljubimka Nefteta? Kaj bi še bila drugega? Kdo je Semiš Ofiris? Faraon faraonov. In kdo si ti? Čarovnica, če si sploh čarovnica in r.isi le lažnjivka.«
»S svojimi odgovori si mi povedala, da ne veš ničesar, niti tega ne, kakšna kri se pretaka»po tvojih žilah?«
»Človeška.«
»Kri Semisov, faraonov semisirskih.«
»Hči sem njihovih služabnikov.«
»In vendar pravnukinja faraona Semiša Menofisa, pradeda Semiša Ofiri-sa. Tvoj praded je bil zavrženi Semiš Hepsutis, namestnik Hepsutis.«
»Moji predniki so bili Semiši, faraoni?« je vzkliknila Nefteta, ki ni mogl? verjeti čarovničinim besedam.
»Prisegam ti.«
»Kako veš to?«
»Ker sem sama tvoja prababica ...«
»Moja prababica?«
»Da, mati prvega sina Semiša Menofisa, zavrženega Hepsutisa, tvojega pradeda, faraonka Bala.«
»Faraonka Bala?«
»Morda še nisi slišala niti njenega imena niti zgodbe njenega življenja.«
Prodam
ENODRUŽINSKO HIŠO
z vrtom prodam za 46.000 dinarjev. Pobrežje. Jadranska ul. 20.	2960
VOZ
za mleko, voz za meso, plug s kolesi, dvokolesni voziček (Krippenkarren), brezstenski voz na vzmeti, 10 mq nosilnosti, brezstenski voz, 30 mq nosilnosti, prodata La-minger, Slovenska ul. 26. 2966
HIŠE ALI POSESTVA
od 30.000 Din naprej. Vile, gostilne prodaja Posredovalnica Maribor, Slovenska ulica 26.	2990
LEPA HIŠA
v mestu, 4 sobe, kuhinja, vrt 70.000 Din. Ponudbe pod »Miša« na upravo lista. 3000
Kupim
DOBRO 1DOČA GOSTILNA
s hišo je takoj naprodaj. Ponudbe pod »Gostilna 600« na upravo »Večernika«.	2959
PRODAM BRANJARIJO
s trafiko za 1000 Din- Vpraša ti dopoldne Jože Vošnjakova ul. 21/II.	2972
ENODRUŽINSKO HIŠO
prodani. Vzamem polovico v knjigah- Anton Krainc, Spe-sovo selo, Pobrežje. 2976
VEČ LEPIH. KRASNO CVE-TOCIH OLEANDROV
prodam- Vprašati Razlagova ulica 13.	2985
MIZO
za pisalni stroj kupimo. Ponudbe pod »Pisalna miza« na upravo lista.	2944
Službo dobi
STROJEPISCA-KO
toda perfektno, sprejmemo takoj. Ponudbe pod »Pcriek-ten« na upravo lista. 2963
ŠOFERJA
ali delavca, ki mi posodi proti najboljši garanciji 25.000 Din, sprejmem v tovarno s tedensko plačo do 300 Din. Ponudbe na upravo »Večer-nika« pod šiiro »Takojšen nastop«.	2979
ZANESLJIVE
NAKUPOVALCE
za jabolka, ki dobro poznajo poedine vrste, iščem za Maribor in okolico. Predstaviti se pri And. Suppanzu, Aškerčeva ul. 3.	2983
Znanja ieli
PRVORAZREDNI BANATSKI VELETRGOVCI
iščejo zastopnika za Maribor in okolico. Ponudbe na AIo-ma Company d- z o. z., Ljubljana.	3004
MLAJŠI GOSPOD
z boljšo pozicijo išče resnega znanja z inteligentno gospodično ali vdovo, ne preko 28 let staro. Le resne ponudbe pod »Sreča« na upravo lista. 2978
Sobo išče
DVA BOLJŠA GOSPODA
sprejmem z zajuterkom v lepo sobo s posebnim vhodom. StroBmajerieva ul. 9, pritličje-2934
POZOR FILATELISTI!
Kupujem stare znamke in to samo velike zbirke. Plačam zelo dobro v gotovini. Obšfr-ne ponudbe na upravo lista pod štev. 297 1	2973
PISARNIŠKO OPREMO.
pisalni stroj, v dobrem stanju, kupim. Dopise pod »O-
prema« na upravo »Večerni-ka«.	2982
Kupujte svoje po« trebščine pri naših inserentlh i
ZAHVALA
Za mnogoštevilne izraze sočuvstvovanja ob priliki smrti in pogreba naše nad vse ljubljene soproge, matere itd., gospe
Elizabeta Kolman
kakor tudi vsem darovalcem cvetja, se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni društvu »Danica« za lepe žalostinke,
Maribor, dne 21. julija 1934.
2994	Žalujoči	ostali.
SOBO
primerno za pisarno, v bližini kolodvora, iščemo. Ponudbe na upravo pod »Pisarna«. 2981
Sobo odpa
LEPA SOLNČNA SOBA
v mirnem delu mesta s posebnim vhodom, z uporabo kopalnice z mrzlo in toplo vodo, centralna kurjava se odda s 1. avgustom 1934. Podrobnosti v upravi »Večerni-ka«.	2925
SOBO S ŠTEDILNIKOM
oddani. Nasipna ulica 58, oh Tržaški cesti.	2991
SOBO.
kuhinjo in. sobo s štedilnikom takoi oddam. Tržaška c-. 3. 2995
  i ................
lokal
VELIKO SVETLO DELAVNICO
in kletno skladišče oddam v najem. Slovenska ulica 26. I. nadstropje.	2961
LOKAL
oddam takoj. Gostilna. Tržaška c. 1-	25u8
Izvrstno vino dobite v
v n • v
H
prej (Š t i f t V o r a u)
Mp|jfkihrSb33
Opravilna številka IX 1	572/33-15
Draibeni oklic
Opravilna številka IX 1 35qj/-xv11
ni ©k
Dne 10. septembra 1934. ob 10. uri do pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin.
Zemljiška	knjiga	ad	1) Grajski vrata vi.	št. 89
ad	2) Grajska vrata vi.	št. 90
Cenilna vrednost	ad	1) Din 475.952-50
ad	2) Din 47.016'-—
Najmanjši ponudek Din 261.485'—
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabil na uradni deski sodišča v Mariboru.
Sresko sodliie v Mariboru, odd. IX.,
dno 28. maja 1934.
Dne 3. septembra 1934 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sob; štev. 11 dražba nepremičnin
Zemljiška knjiga Zrkovci vi. št. 311
Cenilna vrednost	Din 39.155'—
Najmanjši ponudek Din 26.104'—
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na 'i uradni deski sodišča v Mariboru.
Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX.
dne 18. maja 1334.
Centrala : MARIBOR
v lastni novi palači na oglu Gosposke -Slovenske ulice
Podružnica :	C	E t 1 E
nasproti oošte pre lUZNOSTAjfcRSRA HRANILNICA
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun po naiugodnefšem obrestovanju
Kafbol) varno naložba denarja kei jamči za vloge pri tei hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadaioče posle točno in kulantne
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja iti urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru