Političen list za slovenski narod.
t9 patti prejeaua Tdja: 2» ealo leto predplaian lo fld., xa pol leta 8 fld., za četrt leta
i fld.. la en me^ee 1 fld. 10 kr. T adminlitraeljl prejeman reljd: Za eelo leto 12 fld., za pol leta i fld., za četrt leta I rld., za en moseu 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan veija 1 fld. 30 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. ilireSnlno prejema »pravmitvo (.vlminiitracija) io ekepadidja, Semeniške ulioe št. 2,11., 30.
Naznanila (Inserati) se sprejemajo in velji tristoona petit-vrrta: 8 kr.. že se tiska enkrat: 12 kr
ee se tisKa dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eeaa primerno zmanjša
Sokopisi ee ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Iihaja TMk dan, iivzemši nedelje in praznike, ob ' ,6. uri popoludne.

7 Ljubljani, v so))oto 18. oktobra 1890.
Letnik XVIIX.
Gonja za sm'o.
v življenji narodov je kakor pri posamezniku: vsak se drvi za blestcčo krsnico v temni noči, za goljufivo zvezdo, kazočo mu pot k bogastvu, k treči. Kako često, da, premnogokrat ljudstvo stavi vso svojo nddejo v slepo naključbo, ne pa v neumorno in marljivo združeno delovanje: istotako je tudi z živobitjem mnogih narodov. Starim Rimljauom je zadoščalo »panis et circenses — kruh in igre", vse druge skrbi izročali so bogovom. Stari Grki so z olimpiškimi igrami, Kartagioci na bojnem polji osi-guravali bodočnost svojih tks^stencij. — Kako? — pove nam povestnica. Danes po nijednem teh narodov ni duha, oi sluha.
Toda čemu neki zajemati iz temne minolosti vzgledov 1 Sad-tnja doba jo dokaj poučna v tem oziru. Vsak narod se trudi, da si v sedanji dobi »boja za svoj obstoj", kjer se ne gre za posameznike, temveč za cele narode, trdno zasidra in zagotovi bodočnost svojo.
Ce naleti pri teh naporih na kak odpor ali celo nevspeh, postane pa obupen in potrt, on prestane zauašati se na svojo moč, strah ga prešinja pred bodočnostjo, — in rajši zaupa usodo svojo prvemu dobrodrugu, ki pride, obljubujoč mu gore in doline ter zlate gradove, obetajoč mu zapeljivimi besedami in lokavimi obljubami srečnejšo bodočnost.
Vse to so nedavno skusili Francozi, in isto se dogaja dandanes med našimi brati Čehi. Ko je na Francoskem po nesrečni vojni z Nemčijo užaljeni narodni ponos klical po osveti, odsvetovali so pametni možje ljudstvu vsako prenagljenje, kojemu bi sledila popolna poguba naroda; toda med ljudstvom misel po maščevanji ni utihnila, in kdor je najbolj kričal, kdor je neprestano poživljal narod k orožju, k osveti, ta je postal ljubljenec njegov. V trenotji
zaslepljenosti klicalo je ljudstvo slavo prvemu — po svojem mnenji — sinu Francije, ter je prave rodoljube, ki uiso hoteli opoteče slave iskati v ugodni dobi iz ljubezni do svoje narodne zemlje, po na- i svetu dobrodrugov izdajal in je — kamenjal. Veliki j mož bil je francoskemu ljudstvu general — Bou- ! langer. Oznanjal je osveto Nemčiji, prerokoval zo- | petno pridobitev Alzacije in Lorene, — ljudstvo je i zgubilo glavo in v svoji domišljiji našlo rešitelja, v tolpah je drlo pod njegovo zastavo in proklinjalo one, ki so svarili te zaslepljenee. Ni trajalo dolgo in ljudstvo se je vzdramilo iz svoje opojnosti. Spoznalo je, da je hotelo služiti za štafažo čestihlep-nemu človeku, ki ni ljubil Francoske, temveč — sebe, da se je klanjal maliku, kateremu ni bilo nijedno sredstvo preslabo v dosego namena, da, ni izdaja domovine ne! V pravični razjarjenosti je proklinjalo moža, kojega je še nedavno obožavalo, in v trpki skušenosti je prišlo k spoznanju, da je bilo žrtev — dobrodruga!
Oemu se spominjamo nedavnih francoskih do-godjajev danes in kažemo nanje? — Tudi naš narod ima svoje Boulangerje, ki skrivajo pod namišljeno narodno zastavo svoje neznatne osebe. In če motrimo od časa do časa ta boj, ki se vede proti narodno-konservativni stranki, vprašamo: so li to pravi Slovenci in rodoljubi, ki tako počenjajo? Kaj je povsem njih smoter? f^olastiti se hočejo odločilnega vpliva nad usodo naroda, da bi potem laglje stolovali ua prvih mestih.
Sveto pismo nam pripoveduje o možu, kojega si je bil Kristus izbral in izvolil za svojega zaupnika — mej apostoli, a ta je ljubezen, skazo-vano mu od božjega mojstra, povrnil s tem, da ga je izdal, ue sicer iz prepričanja, temveč iz lokave dobičkarije — za 30 srebrnikov. Ta mož je bil Judež. A tudi narodi imajo svoje Judeže. To je oči-
vestno! Kakor v jedni rodbini niso vsi otroci jednaki, slični — jeden postane redovit, marljiv, drugi pa ničemurnež — jednako se v tej veliki rodbini, katero nazivljemo narod, porajajo Aristidi poleg Efi-jaltov. In F kako nesrečo taka izdajna duša more pahniti ves narod, o tem nas uveri zgodovina vseh narodov, in tudi naša domača v 60. letih!
Oporekal nam bode kedo, češ, to se pravi dvojiti o rodoljubji, zavednosti in moči slovenskega naroda, ter nam pokaže na Madjare, da-si niso mnogoštevilni, a so vendar dosegli svojo samostojnost. Istina je, da bi ne bili Madjari 1. 1868. kovali železa, ko je bilo vroče, še dandanes ne bi bili samostojni. Kdo je pomogel Madjarom do samostojnosti? Nemci, da bi dosegli izdatno zaslombo v boji zoper slovanske narode, bivajoče v avstrijski državi. A še druga okolščina- madjarskemu ljudstvu bilo je odločen in navdušen vodnik — plemstvo, čegar mogočnemu vplivu morajo se Madjari zahvaliti za vse.
Ako ne bode narod naš dosegel svojega cilja s pomočjo konservativnih idej, koje so njemu prirojene, z liberalnimi še manje njemu klije blaginja! Najboljši dokaz sta nam v tem oziru dva največja in najvažneja stanova: kmetski in obrtniški; ta dva ne samo vzdržati, temveč privesti k procvi-tanju, je prvi smoter konservativne stranke.
Kakor posameznik z glavo ne predere zidii, istotako tudi ne narod — in hoče li slovenski narod ne samo doseči, temveč tudi za bodočnost si trajno zagotoviti svoja prava: treba, da v složnem voji bojuje mirno, premišljeno in vstrajno, to edino dela iz bojevnikov junake; moči in zmožnosti ima v to zadostno.
S tem še ne bomo rešili naroda, ako pope-vamo »Naprej zastava", „Hej Slovani!", zabavljamo Nemcem in vladi, ako bomo od sebe pehali duhovščino in njene politične prijatelje. S tem bi le
Li
K.
Nedeljske misli.
I.
Gospod vrednik! Gofovo ui bilo že davnaj tako »lletno" v SloTencih, kakor baš v minoli poletni dobi, ko smo se zabavali vsi takozvani »listkarski veseljaki" brez nedeljskih listkov. Ker je vse minljivo pod solncem in ker jame presedati tudi sedanja premima listkarska zabava pod črto Vašega lista, kupil si je čez dolgo tudi Vaš nekdanji znanec zopet gosje pero, katero namerava pomakati včasih v narodno črnilo in risati ž njim solnčne slike našega javnega življenja.
S tem svojim oficijelnim programom pa Vaš stari »bomo novus" noče dokazati, da bode pregnal v bodoče vso javno in seveda visoko politiko iz-nad črte globoko doli v svojo ponižno.st, temveč prepustiti hoče, kakor se tudi spodobi, svojim tovarišem visoki iu častni prostor za resne politiške probleme, za grom in točo v narodnem boju in za politiško ^korajžo" s pestjo v žepu, kedar se uam jame namreč krhati dosedanje s prošnjami okovano politiško orožje.
Vendar, ako hoče biti v istini odkritosrčen Vaš doslej še uepromovirani listkarski kandidat, priznati mora, da baš brezlistktrska doba Vaša ni bila nerodovitna, zakaj varovala je Vaše bralce marsikatere
listkarske »race", pokopala je »presitnega" nedeljskega »Psevdonima" in Slovencem je rodila nade-poln slovenski tabor pod milo streho ljubljanske čitalnice ter pokrila kar povprek dosedanjo sladko-tožno narodno politiko z jeklenim plaščem »der schiirfereu Tonart".
Nerodoljubuo bi bilo preiskovati na tem pohlevnem mestu globoko pod črto, kako so »švigale" že od nežne pomladi »gebundene Marschrouten" a conto tega prostovoljnega narodnega taborja. Tudi naš najnovejši častni »epiteton", kateri nam je tiskal madi grofič Kiinigl na naše vizitke, vlegel se je mej tem srečno in brez glavobola v ljubljanski mestni dvorani ad acta, namreč v oui arhiv, ki hrani poznim zanamcem slavo najnovejšega slovenskega imena.
Čudno ni, da je izračunal moj prijatelj, ki se rad peči z narodno matematiko in sicer na podlagi Vegovih logaritem, naroden iu pa grofa Kilmgla dobiček iz zadnje glavne bitke na barikadah polnih vrčkov nemškega viteštva.
Naš naroden matematik je na.šel namreč, da se doslej uavzlic vsem Vegovim teorijam ne dii do pičice dokazati, kdo je na zgubi in kdo na dobičku v tej sicer navadni »aferi", a pritrdil je po svoji matematiški glavi, da sta pridobila oba na svoji zanimivosti.
Kar se tiče povrh zaslug našega najmlajšega uradniškega grofiča, je najbolj zanimiva istina, da je prekoračil s svojim — »historiškim izrekom"
takozvani oslovski most v politiški uradniški kari-jeri; kajti jaz stavim ves dobiček našega najnovejšega taborja, da bode glavaril grof Kiinigl prej ali pozneje našim rojakom, katere prireja že sedaj po plemiškem receptu za poznejše svoje politiške eksperimente.
Vendar oporekalo bi se mi lahko, da sem nestrpen in da nimam niti pojma o uarodni »elastiki", ker pregrevam že v svojem prvem „devi-škem" listku tako vsakdanje narodne dogodbe in sicer baš v dobi, ko je napeta narodna struna same radosti, da nam pomagajo germanizovati tudi naši slovenski otroški vrti in naša, namreč nemška mestna šola nemškoželjno slovensko deco.
Iz teh solučnih slik sodite brez dvoma, gosp. vrednik, da ima Vaš usiljeni dovtipar dovolj iu hvaležnega dela za svoje nedeljske misli, in da ima že izbranega marsikaterega grešnega narodnega Ikar-ja, ki si prifrkne prej ali pozneje v nedeljskih mislih svoje lojene peruti in pade v sobotni moj črnilnik, kjer se prirejajo narodnemu grehu Dantejeve vice.
Gospod vrednik, ako se strinjate s tem odkritosrčnim programom Vašega listkarskega kandidata in ako se zadovoljujete ž njegovim pričujočim nastopnim govorom, habilitoval se bodem pod Vašo častno črto kot
Sviftijanec redivivus.
narod pokopali, kakor ga žune isti t pogibelj, ki trosi kriva in mamljiva, a sicer lepo doneča načela mej ljudstvo, dobro vedoČ, da tega, kar obljubuje, ne more spolniti. Ne drvimo se za slepim naključjem čez strn in drn, temveč za pravim ciljem: trdno spojeni, premišljeno in odločno se hočemo in moramo boriti za samostojnost, bodočnost in blaginjo milega nam naroda I
Skoraj dau na dan se nam Mladočehi stavijo v zgled pravih rodoljubov. A to je čez mero smešno, ker ne smemo prištevati vrstam mladočeškim vseh Čehov, ki bodo glasovali proti češko-nemški spravi. To bodi mirno, a resno povedano nekim našim politikom.
Deželni zbor kranjski.
(Druga seja, dne 17. oktobra.)
(Konec.)
Dalje je poslanec kanonik KI u n v imenu finančnega odseka poročal o računskem sklepu normalno-šclskega zaklada za 1. 1889.
Dohodki, in sicer redni so znašali 173.089 gld. 69 Vs kr,, iz deželnega zaklada pa se je v pokritje primanjkljeja izplačalo 104,486 gld, 64'/, kr. Troški pa so znašali 275.388 gld. 15 kr. Ker pa je bila potrebščina proračunjena na 285.624 gld. 66 kr., znesla je torej menj 10.241 gld. 51 kr. čista imovina normalno-šolskega zaklada znašala je v obligacijah in zastankih 88.979 gld. 63»/, kr. Poročilo je bilo odobreno brez ugovora.
O gospodarstvu s Kranjskim učiteljskim pokojninskim zakladom za I. 1889. je poročal poslanec Klun. Doneski deželnega zaklada v pokritje primanjkljaja pri učiteljskem pokojninskem zakladu so bili za I. 1889. proračunjeni na 11.712 gld., potrosilo pa se je 11.050 gld., torej v primeri s proračunom manj za 662 gld.
Pravi dohodki so znašali 24,603 gld. 88 kr., in sicer preostanek od zaloge šolskih knjig 846 gld., šolske globe 5177 gld. 50 kr., 10% iu 2 »/o pokojninski odtegljaji 5809 gld. 44 kr., obresti aktivnih glavnic 1346 gld. 10 kr., iz deželnega zaklada 11,050 gid., povrneni troški 374 gld. 84 kr. Pr četni blagajnični ostanek je znašal 32.079 gld. 39 Vž kr, torej skupna svota dohodkov 56,683 gld. 27 V, kr. Troški pa so znašali 22,052 gld. 54 '/2 kr., ia sicer pokojnine učiteljev 13.356 gld. 15 kr,, pokojnine učiteljskih vdov 5231 gid. 99 Va kr,, vzgoj-nine 1130 gld. 96 kr., miloščine 2132 gld. 6 kr., pogrebnine 142 gld. 50 kr., razni troški 58 gld. 88 kr, Konečno čisto aktivno imetje znaša 34 630 gld. 73 kr,, in sicer v državnih obveznicah 32.050 gld., ostalo v gotovini in zastankih. Pri šolskih globah je omenil poročevalec, naj bi se tako strogo ne izterjevale.
O računskem sklepu deželno-kulturnega zaklada za I. 1889. je v imenu finančnega odseka poročal poslanec Hribar. Potrebščina je znašala 3312 gld. 83 V2 kr., pokritje pa 3824 gld., torej presežek 511 gld. Poročevalec obžaluje, da se pri troških za deželno-kulturne namene išče prihranek.
Dohodki pri pokritju so bili v primeri s proračunom manjši za 656 gld., in sicer pri globah za poljske in gozdne prestopke 408 gld., pri lovskih kartah 318 gld., pri globah za spuščanje privatnih žrebcev 20 gld. lu pri naslovu razni dohodki je zaostalo 10 gld. Dohodki so znašali 3824 gld., in sicer globe za gozdne in poljske poškodbe 1592 gld,, lovski listi 2232 gld. Troški so znašali 3312 gld. 83 Vs kr., in sicer donesek deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu 2400 gld,, za šolske vrte 345 gld., za gozdne drevesnice 25 g!d., za pokonfavanje škodljivih mrčesov 30 gld., za vodovode in vodnjake 400 gld., za potne troške posestnikom gozdov v Kropi 87 gld. 92 '/j, kr., za tiskovne troške lovskih listov in za sodne troške 24 gld. 91 kr. Torej je znašala potrebščina v primeri s proračunom manj 1167 gld. 16 Vt kr. Cista imovina je znašala 3559 gld. 72 kr,, in se je v primeri s prejšnjim letom pomnožila zi 511 gld. 16'/, kr.
Deželni odbor je 1. 1889. razposlal političnim oblastvom 1956 lovskih listov. Gozdnim pooblaščencem je bilo prodanih 744 po 3 gld., zapriseženim gozdnim čuvajem je bilo oddanih 934 listov, ostalih 378 listov pa je bilo vrnenih dež. odboru.
Poročevalec še v imenu odseka stavi prošnjo na deželno vlado, uaj bi odpravila nedostatke glcdč na lovske karte.
Poslanec Povše pa glede na spuščanje privatnih žrebCHV izraža žaijo, najdbi visoka deželna vlada po svojih organih strožje zgledovala prestopke.
Proračun deželno-kulturnega zaklada znaša za 1891. leto 3860 gld., in sicer donesek deželni vinorejski, sadjerejski in poljedelski šoh na Grmu 2400 gld., za deželno-kulturne namene 1140 gld,, razni troški 20 gld. Pokritje pa je proračuujeno tudi na 3860 gld., in sicer za gozdne in poljske poškodbe 1600 gld., zaradi prestopkov pri spuščanji privatnih žrebcev 10 gld,, lovski listi 2250 gid.
Proračun se odobri.
Naposled poroča poslanec Hribar v imenu finančnega odseka o računskem sklepu gledališkega zaklada za 1. 1889.
Redni dohodki so znesli 5172 gld. 42 kr., iu sicer obresti 2431 gld. 59 kr., najmovine 1960 gld,, donesek iz dež. zaklada za deželno-zborske prostore 500 gld., razni dohodki 280 gld. 88 kr.; izredni dohodki pa so znesli 42,400 gld,, in sicer kreditne operacije 22.400 gld,, skupilo za gledališko razvalino 20,000 gld. Vsi prihodki so torej znesli 47,572 gld. 42 kr. Troški so znesli redni in izredni 42.919 gld. 63 kr., in sicer za vzdržavanje poslopij 269 gld. 45 kr., davki iu priklade 650 gld. 1 kr., zavarovanje proti ognju 14 gld. 28 kr., razni troški 98 gld. 61 kr., kreditne operacije 40.010 gld., nove stavbe 1746 gld. 35 kr., razni izredni troški 180 gld. 93 kr. Imovina gledališkega zaklada zna^a v gotovini 3733 gld. 42'/» kr., zastanki 2745 gld, 97 kr., v posestvih 21,027 gld. 27 kr., inventar 72 gld. 25 kr., v hranilnici 70,060 gld., vkupe torej 97.638 gld., 91'/, kr. Dolgovi pa znašajo 31,310 gld. 17'/j kr., torej čista imovina 66.328 gld. 74 kr. in se je v primeri s prejšnjim letom pomnožila za 1624 gld, 83 kr. — Rafunski sklep je bil odobren. S tem je bil končan dnevni red.
Politični preg-led.
v Ljubl.i;ici, 18, oktobra. i 3s'otraii}e <i«ž«le.
Deželni zbori. — V moravskem deželnem zboru sta od šestih deželnih odbornikov izvoljena dva Čeha dr, Šrom in dr. Fanderlik v deželni odbor. Klub čeških poslancev si je izbral za svojega načelnika dr. Sroma, za namestnika dr. Panderlika; klubu liberalnih veleposestnikov predseduje baron Eichhofl" in levičarjem po odstopu Sturmovem dr. Weeber. — V češkem zboru tekmujeta vlada in zbor s predlogi, kako ugodnejšo in zdatno podporo nakloniti usmiljenja vrednim poplavljencem. Namesto kneza Sch\varzenberga bodo v spravno komisijo volili prof, Braf-a. Mladočeški poslanci so izročili predlog, da se osnuje hidrografično-meteorologičen deželni zavod. — V koroškem deželnem zboru je naznanil glavar, da je tajnik bauernbunda Kirschner soglasno izvoljen za poslanca; Slovenci se niso vdeležili volitve. — Dr. Abuja je vprašal deželnega predsednika, kako je z vstauovitvijo mitnic na državni cesti v Zilski dolini. — V tirolski zbornici se je glavar grof Brandis sočutno spominjal umrlega sol-nograškega knezonadškofa; solnograškemu liberalnemu glavarju se to ui zdelo vredno omeniti v zbornici.
—	Predarelski tudi v prešnjem zasedanji po večini konservativni deželni zbor je še le sedaj dobil tudi konserativnega glavarja v osebi Adolfa Rohm-berga, ki si je s svojim neumornim delovanjem kot poslanec pridobil veliko zaslug za svojo deželico, zlasti za ustanovitev katoliške učiteljske pripravnice.
Tirolski italijanski poslanci dosledno in vstrajno delujejo za lastno deželno avtonomijo. Ravno pred otvoritvijo deželnega zbora imeli so v tej zadevi obilno obiskani shod v Tridentu, kjer sta poslanca dr. Dordi in dr. Brugnara zagovarjala omenjeni načrt ter rekla, da raje odložita svoja mandata, nego da bi odjenjala od svojih zahtev, ki jih stavita v ime in v prospeh Italijanov na Tirolskem.
—	Žalostno v resnici je, da se tudi v Tirolah hitro razširjajo socijalni demokrati; nedavno so imeli v Telfsu zelo obilno obiskan shod. Tej prikazni so mnogo krive slabe gospodarske in socijalne razmere v deželi, silni davki in prepičli zaslužki, v takem ozračju ima socijalna demokracija pri nabiranju novincev obilno žetev; tudi konservativnim poslancem listi pripisujejo v tem cziru nekaj krivde, ker so se preveč na državo, premalo pa ozirali na svojo deželo in se vzlasti pri določevanju hišnega davka preveč popustljive pokazali nasproti vladi.
Moravski	dr. Mežnik je pre-
teklo nedeljo poročal svojim volilcem v Vel. Meze-riču o svojem delovanju; pri tem so razpravljali tudi pogajanja o češko-nemški spravi, ter sprejeli resolucijo, v kateri izražajo svoje obžalovanje, da bodo Moravci po sklenjeni češko-nemški spravi ostali osamljeni, in da bode še neznosnejše za-nje politično stanje. — Vidi se iz tega, da v tej točki hočejo složuo postopati vsi Cehi tudi zunaj kraljevine češke.
JVeniških javnih Sol na Češkem je po uradnem izkazu 1. 1889/90, obiskovalo 16.027 čeških otr6k, 751 več, nego lansko leto; nemških otr6k pa je le 3058, ki obiskujejo češke šole. In pri vsem tem vendar-le Nemci na Češkem tožijo o zatiranju nemštva.
V ogrski zbornici je predlagal poslanec Helfy, naj se v Budimpešti ustanovi orijeutalna akademija; odsek zato osnovan izrekel se je proti ustanovi. Ogrom pač take orijentaloe akademije ni potreba; saj že itak preveč vzdihujejo vsled strogega praktičnega izvrševanja orijentalno židovskih naukov v svoji domovini, kajti v glavnem mestu kalcor v oddaljeni zakotni vasi na Ogrskem gospodari žid-orijantalist.
TnanJ« driav«.
Srbija. Iz Belega Grada se poroča 16. okt.: Prihodnjo nedeljo se Dodo izročili materi zemlji v nekem srbskem samostanu zemski ostanki v boji proti Turkom padlih srbskih junakov Negičeve legije. Slovesnega proslavljanja srbskih junakov sa bode vdeležil tudi kralj Aleksander.
Črna Gora. Knez Nikola I, je zaukazal nekemu črnogorskemu kapitanu, naj odpotuje v Odeso, da sprejme tam ladijo .Jaroslav", katero je poklonil ruski car Aleksander III. črnogorskemu "knezu ter pripluje ž njo v Bar (Antivari)'.
Italija. .Osservatore Romano" objavlja jede-najst toček obsezajoči program italijanskih katolikov. Prva točka zahteva, da se postavi sv. oče v nekdanjo čast in dostojanstvo prednikov, v popolno prostost in nezavisnost, namreč z ozirom na njegove dežele, v katere posest naj se zopet postavi. Zadnja, jedenajsta točka pa določuje, da bodeta narod ia vlada pospeševala dobre razmere do vseh držav, da ne bode z diplomatskega stališča osamljen, vendar pa politiško popolnoma svoboden in nezavisen.
Nemčija. Iz Hale se poroča 16. t. m. listom : Kongres socijalistov je sprejel Liebkuechtovo resolucijo, vsled katere naj bi bil prvi dan maja meseca mejnarodni praznik delavskih krogov. Kakor se poroča iz Berolina .Presse", glasi se ta Liebknechtov predlog blizu tako-le: .Kongres je sklenil: Prvi dan maja naj ostane trajno delavski pra^.aik, ki naj se vrši po določilih mejnarodnega pariškega delavskega kongresa, kakor dopuščajo tej ali onej deželi običaji in razmere. Če bi praznovanje tega dne zadelo ob ovire, naj se vrše sprevodi, veselice pod milim nebom itd. ua prvo nedeljo v maji meseci."
Švica. Med Bernom in Londonom se vrši zadnji čas živahno občevanje z ozirom ua iztiranje Castionija. Bržkone mora zvezni svet poslati še prič iz Bellinzone v London, katere bodo pričale pred angleškim sodnikom, da je Castioni tisti zločinec, ki je usmrtil 11. septembra vladnega svetnika Ros-sija. — O položaji tesinskega kantona piše .Pol. Corr.": Soprisežniški zvezni stet namerava sklicati v kratkem času švicarski narodni shod, ako bodo brezvspešne konference, katere se bodo vršile za sporazumljenje med liberalci in konservativci v te-sinskem kantonu, da mu predloži predlog, naj odtegne poroštvo, katero je bil dal za upravo imenovanega kantona. Ce se to uresniči, preosnovati bode treba v tesinskem kantonu volilna pravila vseskozi, tako, da bode pripadel obema strankama isti delež na upravi javnih zadev imenovanega kantona. — Takoimenovane spravne konference se tesinski vladni načelnik ne vdeležuje. Pri tej priliki je pisal (Re-spini) aveznemu sve u: .Obžalujem, da moram tudi sedaj odkloniti vabilo k spravni konferenci. Konference se ne morem vdeležiti, ker ni nastopila prave poti in ne o pravem času. Sicer pa želim, da bi imele obravnave najboljši vspeh, in že zdaj opomnim, da se ne bodem protivil konferenčnim odlokom, če le ne bodo v nasprotji z javnimi interesi tesinskega kantona; to se pa, kakor upam, ne bode zgodilo."
Nizozemsko. Stanje nizozemskega kralja Viljema KI, je neki tako neugodno, da ni pričakovati še tako kmalu njegovega okrevanja. Radi tega se vrše priprave, da se osnuje regentstvo. V ta namen bodo sklicane najprvo generalne države, državnemu svetu bodo pa začasno izročene samovladarstvene pravice, in ta bo predložil v teku jednega meseca postavo, da se postavi kraljica za vladarico Nizozemskega.
Anglija. Framasonski duh se vedno zopet pokaže med angleškimi vojaki. Pred nekaterimi dnevi je bilo zaukazano 200 možem stopiti na ladijo, da se odpeljejo v Indijo. Toda vojaki so odrekli pokorščino ter se tako uporno obnašali, da je bil primoran večji oddelek vojakov poseči vmes Uporniki so se pa še le tedaj udali, ko so vojaki pomerili nduje, da jih postrele. Ko so tedaj uporni vojaki odložili svoje orožje, iztirali so jih drugi vojaki šiloma na ladijo, katera je takoj odplula. To je sad krivih framasouskih prerokov.
Tarčija. V višjih carigrajskih krogih vlada veliko vznemirjenje zaradi vednih nemirov v Erce-rumu. V dveh armenskih pokrajinah so morali vojaki zatreti upor. Turška vlada je neki sklenila poslati v Ercerum Derviša pašo kot izrednega komisarja ter pomnožiti tamošnjo vojaško posadko.
Amerika. Pri volitvah, katere so se nedavno vršile v Braziliji, so prodrli v devetnajstih pokraji-
(Dalje Y prilogi.)
Priloga 24.0. ž te v. ,,Slo venca'* dn6 18. oktobra 1890.
uab omeiijeu« republike vladni kandidatje, samo v Suo Pauiu 80 bili izvoljeni trije kandidatje katoliške stranke in jeden kandidat vkupne liberalno - konservativne opozicije. Izid te volitve graja najmerodaj-nejši brazilijski list kot največjo sleparijo iu pona-reienje javnega mnenja. Novoizvoljeni kongres pomenja podaljšanje vojaške diktature za tri leta. Skoro v vseh državah se je vdeležilo volitev le kakih 20 do SO^/o volilcev, ker je vladna stranka in vojaštvo ovirala z vsemi mogočimi sredstvi vsako opozicijo-naluo gibanje pri imenovanih volitvah.
Izvirni dopisi.
Iz Suhe Krajine, meseca oktobra. „Nomeu est omen" — v pravi puščavi, po dve pa tudi več ur daleč imamo do vode; bivamo tii zapuščeni od vsega sveta. Posebno letos, ko nam je žo večmesečna suša še tisto malo vode, ki jo po žlebih napeljemo v vodnjake, že davno pobrala in smo primorani, da sebe in živino svojo obvarujemo pogina vsled žeje, po več ur daleč dovažati vodo, čutimo, kako zelo smo od vsega sveta zanemarjeni, ker nam manjka potrebnih in dobrih cest. Dočim se za druge deželne potrebe izdado ogromne svote, ko se povsod drugje gleda na povzdigo materijalnega blagostanja deželanov, ko se drugje na deželne in deloma tudi državne troške pomaga prebivalstvu, je pri nas ravno narobe.*)
Ravno sedaj zbrani slavni deželni zbor bi pač za naše kraje storil največjo dobroto, ko bi dovolil primerno svoto v namen, da se napravi, oziroma zboljša cesta, ki bi na jedni strani nas vezala z Žužemberkom, na drugi strani pa izpeljana bila do Ribnice — črez Malo Goro; tako bi naše kraje svetu in prometu odprla. Sedaj se mora nas vsak promet ogibati, ker do nas nihče z vozom ne more. Če bi se pa ta cestna proga otvorila, zvezana bi bila Dolenjska z Notranjsko po najkrajšem in najpripravn 'jšem potu. Živinoreja, jedina stroka, ki nam donaša še nekaj dohodkov, bi se povzdignila. S kratka: taka cesta je za nas, posebno če se uresniči kmalu dolenjska železnica, živa in neizogibna potreba.
Nadalje potrebovali bi boljše iu več vode. Oe se za Notranjsko sploh, potem za Kočevsko kaj stori, toliko bolj bi mi v tej zadevi pomoči potrebovali. Ako bi se kdo od vphvnih oseb tii na lici mesta prepričal, koliko naše ljudstvo vsled pomanjkanja vode trpi, koliko dela in troškov ima, da si preskrbi vodo, da sebe in živino živo ohrani, strmel bi. So nekatere vasi, ki morajo tako daleč po vodo, da voznik zjutraj voz napreže in z vodo pride še le zvečer domov. Vsak dan ponavlja se ta vožnja iu to nad mesec dni. Povsod je kmet tepen, tii pa še posebno. Res je letos izvanredno suho vreme, vendar tudi o časih navadnega vremena primanjkuje nam pitne, zdrave vode. To bi se odstranilo s tem, da bi se občinam pomagalo z doneski zidati obširne in trdne vodnjake, kjer bi se zbirala voda deževnica ali studenčnica.
♦) Gosp. dopisnik, izertali smo mnogo stavkov, ker so popolnoma neresnični.
Dnevne novice.
(Presvetli cesar) je daroval za šolo pri sv. Martinu v Spod. Tuhinju 250 gld.
(Imenovanja.) Poštni koncipist Peter Gord v Trstu je imenovan poštnim komisarjem in mu je poverjeno nadzorstvo poštnih in brzojavnih uradov na Kranjskem. Poštna konceptna praktikanta H. Hotter in H. Pattai sta imenovana koncipi-stoma v Trstu. Višji finančni nadzornik dr. Tit Premuda je imenovan finančnim svetovalcem v Trstu.
(Vodstvo drnžbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) je imelo 15. oktobra svojo XL, oziroma I. sejo po letošnji skupščini. —Navzočni: Prvomestnik Tomo Zupan. Odborniki: Dr. vitez Bleiweis, Ivan Hribar, Matej Močnik, Ivan Murnik, Luka Svetec (podpredsednik), dr. Vošnjak (blagajnik), A. Zamejec, Anton Žlogar (zapisnikar). Od nadzorništva: Oroslav Dolenec, dr. Pran Papež. — Prvomestnik poživlja, naj se vodstvo konstituira v smislu § 18. družbenih pravil. Izvoljeni so prejšnji opravitelji, kakor so igoraj zaznamovani, ki hočejo še zanaprej svoje moči posvetiti družbi. — Po nasvetu blagajpikovem, ki poroča o denarnem stanji, odobri se več podpor za dijaške kuhinje in društva. Nekaj prošenj za
podporo sa odbije, ker se ne vjemajo z družbenimi pravili. — Za tržaške šolske zavode ukrene se potrebno. — Družbeni .Vestnik" IV. bode se v kratkem razpošiljal z vsprejemnicami vred vsem po- ' družničnim načelništvom za blagohotno razdelitev mej društvenike. — Zapisnikar naznanja, kako so ' bile tekoče zadeve rešene.	,
(Vreme.) Včeraj je tiskarski škratelj toliko ' zmotil našega g, inetteur-en-pages-a, da je izostalo ' sicer kratko, a vendar za mnoge zanimivo poročilce, ' in sicer o vremenu, — Imeli smo dolgo, zaradi po- j manjkanja vode predolgo suho vreme. V četrtek ' popoldne pa je začelo dežiti, liti, bliskati in grometi. i Po noči je sneg pobelil vso ljubljansko okolico. ] Dasiravno je močno lilo, vendar je bilo dežja še J premalo. Vreme je sicer hladnejše, a lepo. — Z i Vrhnike se nam poroča, da je v četrtek zvečer tre- i ščilo v zvonik v Bevkah, Tlelo je, dokler ni bruhnil • ogenj ob '/^11. uri in upepelil streho. Vrhniško I gasilno društvo je bilo hitro pri ognju in zabranilo J večjo nesrečo. Močni dež je pomagal gasiti,
(Slovenska pravna akademija v Ljubljani) — ni nič novega. Imeli smo jo že I. 1849. in za njen obstoj se dobi še nekaj živih prič, ker so bili nje slušatelji. V deželni arhiv kranjski ste pa prišli te dni dve mrtvi priči dokazat, da je to resnica. To je spričevalo študij in frekventacijsko spričevalo za Ivana Mahkota, ki je I. 1849. poslušal avstrijsko gradjansko in kriminalno pravo v slovenskem učnem jeziku na liceji ljubljanskem. Cez poslednji je tudi napravil preskušnjo z odliko pred c. kr. profesorjem dr. Ernstom Lehmanom. Na podlagi tega spričevala je bil potem sprejet v drugo leto dunajske juridične fakultete. Ta nekdanji slušatelj slovenske pravne akademije ni nihče drugi, kakor sedanji občečislani g c. kr. okrajni glavar ljubljanski, ki je, kakor znano, zmožen spretno uradovati v obeh deželnih jezikih. Deželni muzej ma je hvaležen za podaritev omenjenih listin, ki znata še prav priti.	K.
(Kranjec-edravnik na Ruskem) je bil dr. Flo-rijan Sentimer. Rojen je bil okrog leta 1785 v Kranji. Dovršil je srednje šole na ljubljanskem liceji leta 1804 in se je naslednje leto posvetil medicinskim študijam na dunajskem vseučilišči. Poslušal je tudi predavanja v Heidelbergu. Potem je prišel v Pariz ter vstopil kot polkovni zdravnik v vojsko Napoleonovo. Z veliko francosko armado se je podal leta 1812 na Rusko in ostal po}[katastrofi istega leta v Moskvi. Tu se je vdomačil in oženil. Ko je leta 18.31 divjala po Moskvi kolera, je bil dr. Sentimer še v tem mestu in se je posebno odlikoval s srečnim zdravljenjem bolnikov. Leta 1836 je bival kot zdravnik v Petrogradu. Tega leta je izdal 131 stranij obsežno, nemško pisano knjigo z naslovom: ■ ,Die Cholera heilbar!" Poslal je jeden izvod v spomin svojemu prijatelju m nekdanjemu šolskemu tovarišu, ljubljanskemu kanoniku Vrbanu Jerinu. Ta knjižica dobi se zdaj v muzejski knjižnici v Rudol-I finumu pod zaznamko p 1/7. Kdaj da je umrl dr.
Sentimer, ki je bil bližnji sosed dr. Karbonariju po I rojstvu in osodi življenja, ni znano. Morebiti utegne kdo kaj več povedati o tem našem rojaku.
(Glavni odbor c. kr. kmetijske drnžbe kranjske) , nam je poslal svoje letno poročilo za leto 1889. Z veseljem uam je omenjati hitrega napredovanja te I naše velevažne družbe, ki je v tem letu dobila zopet 205 novih udov ter je imela denarnega prometa blizu 40,000 gld. Kakor poročilo javi, znaša letošnji promet, — t. j. za leto 1890, — že sedaj nad 100.000 gld. V poročilu je na kratko povedano, ^ kako je odbor v letu 1889 posloval, kako je posamezne panoge kmetijstva pospeševal in kako je družbene zavode (podkovsko šolo in poskuševališče) oskrboval ter posamezna podjetja zvrševal. V poročilu tudi najdemo, da družbi pristopa muogo udov iz so.sednih dežel; prav je tako, saj imajo od naše delavne družbe več koristi, nego od drugih nam Slovencem neprijaznih. Ob tej priliki pozivljemo vse gospodarje, in sploh one, ki se pečajo s kmetijstvom, da pristopijo k družbi, ako tega niso še dosedaj storili, ker dob6 od nje toliko koristi, da je letnina obilokrat povrnena.
(Odbor polit, drnštva „810^:8") ua Goriškem razpošilja prošnjo do slovenskih rodoljubov, naj bi ^ s prostovoljnimi doneski podpirali slovenski otroški j vrt in dekliško dvorazrednico, ki se je te dni mo- , rala razširiti v trirazrednico. Zaradi pomanjkanja prostora objavimo prošnjo v prihodnji številki. '
(V Železnikih) je za župana izvoljen posestnik Luka Košmelj, svetovalci pa Leopold Globočnik, J. Levičnik in Miha Tolar,
(Razglas.) C. kr. kmetijska družba kranjska bode prodajala plemensko goved, nakupljeuo z državno podporo, in sicer bike beljanske (cikaste) pasme v ponedeljek 27. oktobra, dopoludne ob 10. uri na dvorišči gostilne pri Wuchrerji v Lescah. 1. Goved se postavi na dražbo za polovico cene, katero je stala družbo, in proda se onemu, ki ponudi za njo največ. 2 Kdor kupi govedo, mora jo precej plačati. Kupec se zaveže z zaveznim listom, da vzame kupljeno goved v varstvo svoje. Podpisana družba ni porok za nobeno reč, zato naj pa vsak, ki misli kako govedo kupiti, žival še pred dražbo dobro pregleda.
(Razpis dobave rži, ovsa in p.^enice.) Za leto 1891. bode c. in kr. indentanca 3. vojnega oddelka v Gradci kupila: za vojaški oskrbovalni magacin v Gradci 3200, eventualno še 340 metriških centov rži in 9500 metriških centov ovsa; za magacin v Mariboru 7220, eventualno še 1870 metriških centov ovsa, za erariško skladišče moke v Mariboru 11.350 metriških centov pšenice, 25.120 metri?kih centov, eventualno še 1560 metriških centov rži; za magacin v Celovcu 2350 metriških centov rži; za magacin v Trstu 420, v Gorici 1760 in Pulji 350 metriških centov ovsa. Natančni pogoji pregledajo se v vojaškem oskrbovalnem magacinu v Ljubljani, razpis pa tudi v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Ponudbe s 50 kr. marko kolekovane poslati je v obliki pisma do 20. oktobra t. 1. 10. ure dopoldne C. in kr. intendanci 3. vojnega oddelka v Gradci.
(C. in kr. državno vojno ministerstvo) si namerava dobavo raznih oblačilnih in opravnih potrebščin zagotoviti potom splošne konkurencije. Oni podjetniki, ki so zmožni dobave ter zanesljivi, opozarjajo se na ta razpis z opomnjo, da so pri mon-turnih skladiščih v Brnu, Budapešti, Gradci in Kaiser-Ebersdorfu in pri monturnem podružničnem skladišči v Karlsburgu vzorci razpisanih reči na ogled, pa da jih je tudi labko kupiti od imenovanih monturnih upravnih zavodov. Opomina pa se, da so k cenam, ki jih je za take vzorce plačati, prišteti razven dejanjskih napravnih troškov še razni drugi, ki jih je imela vojna uprava. — V zaznamu reči nahajajo se poleg mnogih drugih: robci, čake, čelade, žimni čopi, ovratnice, rokovice, pijtne pod-kovice, stremeni, podbradne verižice, lopate, konjska če^^ala, skledice s pokrovom, vojaške steklenice, povezane vrvi za krmo, napojne golive, konjske krtače, zimske hlače, bombažni životniki itd. — Ponudbe vložiti je najkasneja do 15. novembra 1890. I. do dvanajste ure opoldne pri vložnem zapisniku državnega vojnega ministerstva. Pogodbeni načrt in podrobnosti ter obrazci ponudbeni vidijo se labko tudi v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
(Po poročilu do trgovske in obrtniške zbornice) prodajejo se na novih tedenskih semnjih, ki so vsako sredo v Zagrebu, razven živil in maloobrtnih izdelkov tudi deželni pridelki, potem rogata živina, prašiči, konji, druge domače živali in perutnina, in sicer je teh reči veliko in navadno dobrih na prodaj. Vsled prošnje trgovske in obrtniške zbornice v Zagrebu opozarjajo se kupci na te semnje.
(V samostanu čč, gg. karmeličank) na Selu pri Ljubljani prejele so v praznik sv. Terezije (dne 15. t. m.) sv. redovno obleko tri kandidatinje iu sicer: Ana Kernc, hčerka g. nadučitelja v Gorenjem Logatcu; Helena Avberšek s Koroškega in Regina Reiterer s Tirolskega. — Sv. opravilo imeli so prevzvišeni gosp. knezoškof sami ter so tudi v precejšnjem številu zbrano ljudstvo s kaj spodbudnim nagovorom osrečili.
(Glavni dobitek) dunajskih razstavnih sreČek znaša 50.000 gld. Opozarjamo p. n. občinstvo, da bode zadnje izžrebanje že 30. oktobra.
Telegrami.
Praga, 17. oktobra. Spravna komisija je danes zopet imela sejo, katere so se vdeležili vsi udje. Dr. Gregr hoče, da se vrši posvetovanje najjirvo o preosnovi volilnega reda, })otem .še le o kurijah. Dr. llerold je predlagal, da naj se preide na dnevni red oHchmevkalovem predlogu. Grof Clam-Martinic je opomnil, da se hoče zvesto držati vseli
spravnih toček, in stavi posredovalni predlog, naj se preide po posvetovanji predloga v deželnem kulturnem svetu na posvetovanje volilno organizacije nelidejkomisnega veleposestva. da se bode mogel Nemcem po njih želji omogočiti zastop v veleposestvu. Dr. Plener je opomnil, da je zakon o kui-ijah potreben, da morejo Nemci vršiti volitve v deželni odbor po svojih pravicah, zdaj gre samo za dobro voljo, da preneha vže enkrat i metoda vednega odlašanja. Plener je zago- | tovil, da bode držal svojo besedo ter se ' pridružil Clam-Martinicevemu predlogu. Ker , je električna luč odrekla razsvetljavo, odložilo se je nadaljno posvetovanje na jutršnji dan. :
Sofija, 17. oktobra. Obravnave o kupčij- ' .ski pogodbi z avstrijsko-ogrsko državo so vže tako daleč, da utegne imenovana pogodba ' vsak čas biti podpisana.	!
VremeiiHko MporoMlo.
Zahvala
zavarovalni družbi za življenje „THE GRESHAM" v Londonu.
1/. zavarovivnjii na slučaj smrti niojosa jiokoincKa nio/,:i Sosjioda .'Matije \Vakonigs-a i/.plačal mi jt- takoj glavni zastopnik v Ljiibljani, g. O vido Zescliko, znatno vnoto, ne da Iii mi kaj utrgal.
^ Čutim so irjetno zavezanega, ila izrečem zavodu „TIIK OUKSIIAM" v jondonii javno zahvalo, iti fPilaj iiiorcm vsa-komu lodliinskemu očptu dati dolicr svčt, da si/, zavaroviinjiMii pri tem zavodu, ki jo povsod na jako <Iolirom glasu, zagotovi bodočnost svoji rodliini.
v Zagrebu, dnč 3. oktobra 18!»0.	(1)
JuUjn \\'ah'nui(i(j
a et a		Stanje		Veter	Vreme	« t
opazovanja		zrak omara T mm	toplomera po Celzija			J
17	T. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	736.5 728-7 729-8	1-6 78 4-0	sever fl. vzh. »	oblačno jasno	0 00
Srednja temperatura 4-.5°, za 6-8° pod normalom
I>una|Hka hor^a.
(Telegrafično poročilo.) 18. oktobra.
VoiiiikobiiiiiosUo
v Ljubljani,
Kolodvorske ulice nasproti predilnice,
[iriporoi-ia prečastiti duhovščini In slavnemu občinstvu .svojo
kamnoseško delavnico,
v katuri se izvršujejo vsakovrstna cerkvena kame-nita dela, kakor:
altaijl obhajiliio mizo itd :
so v zalogi v veliki izberi in se izdelujejo lični	k
li^grobul ^poitieiiflcl >
po najnižjih cenah.	(2 — 1) ^
Papirna renta 3% po 100 tri.	(s 16% davka)	87	stid.	9.5 ki
Srebrna „ .5% „ 100 „		88		10 ,
5% avstr. zlata renta, davka	prosta	107		20 ,
Papirna rpnta. davka prosta		100		95 ,
Akcije avstr.-ogerske banke		980		_
Kreditne akcije ...		:W7		__
London .......		114		70
Srebro . .				
Krancoski napoleond.		',)		08 !!
Cesarski cekini.....		5		44 .
Nemik« marke . . . ,		.=)6	„	37':,,
Htaiije avHtro-ogerMkc haiike
dne 18. oktobra 1890. (Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu
gld. 4.55,51.3.000 4 922.000) Kovinski zaklad „ 425,613.000 (+ 181.000) Li.stnica	„ 194,084.000 (+ 5,092.000)
Lombard	„ 27,679.000 (+ 1,434.000)
Št. 18.023,
Razglas
iiiladeiiij^eiii, ki stopajo v v
(3—3)
doho.
Zaradi prihodnjega vojaškega nabora, ki bode 1891. leta, naznanja mestni magistrat ljubljanski sledeče:
Vsi tu prebivajoči mladeniči, kateri so bili rojeni 1870.. 1869. in 1868. leta, se morajo zglasiti v zapisanje tekom meseca
iioveml>i-a leto$ii$
pri tem uradu.
2. Mladeničem, ki nimajo v Ljubljani domovinstva, je s seboj prinesti dokazila o starosti in jiristojnosti.
.3. Začasno odsotne ali pa bolne mladeniče smejo zglasiti stariši, varuhi ali pooblaščenci.
4.	Oni, ki si mislijo izprositi kako v .31,	in :u vojnega zakona navedenih ugodnosti, imajo ali v mesecih januvarji in februvarji 1891. leta podpisanemu uradu, ali {la najpozneje na dan glavnega nabora naborni komisiji izročiti z listinami previdene prošnje.
5.	Oni. ki želijo, da se jim dovoli stava zunaj domačega stavnega okraja, morajo ob priliki zglasitve izročiti'z listinami previdene prošnje. V takem slučaji je moči tudi istočasno zirjasiti in dokazati pravico do kake v ^^ 31. 32, 33 in 34 vojnega zakona povedanih ugodnosti.
6.	Dolžnost zglasitve imajo tudi sinovi vojaških oseb, liiv.a-jočih v dejanjski službi in pa oni, ki .so nameščeni pri upravi vojstva (vojnega pomorstva) in so še stavodolžni.
7.	Kdor zanemari dolžnost zglasitve, in sploh iz vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, .se ne more izgovarjati s tem, d.i, ni vedel za ta poziv ali pa za dolžnosti izvirajoče mu iz vojnega zakona
Stavljenec. kateri opusti propisano zglasitev, ko mu ni branila nikaka njemu nepremagljiva ovira, zakrivi se prestopka in zapade globi od T) do 100 gld., eventueino zaporni kazni od jednega ( dvajset dni.
Maaistrat dežolnoaa stolneiia mosta LjiiI)Ijano,
3. dan oktobra 1890.
Cd
i* i
Vtako Čameritik,
kamnosek.
V L.jiihlj!iiil, Piirne ulice išt. 9, filijala tik mesarskega mostu,
so n.ijuljudilojR prijioro^a prečastiti duliovSč.ini v iz-VT-žitcv naročil vsakovrstnega
cerkvenega umetnega kamnoseškega dela,
slav. občinstvu pa svojo bogato z.ilogo ntijra/.no-vrstnejSih po uiijiiovejSih načrtih prav lično in [ I/, različnih vrst niarniorja izdelanih
iiav^robii ih Mpoiiioii iko v.
Vse na tnl-ajšnjem pohtpališči stoječe in pri njem izgotovljene spomenike, kateri se rsled nedo-voljenega zidanega temelja nagibajo, popravlja brezplačno dvakrat na leto in sicer pomladi in pred ' Vsemi svetimi.
Še posebej opozarja na krasen, od kajnahtal-skega, kararskega in črnega marmorja izgotovljen
Mi>oiit II i u, katerega prodii po primerno .jako nlzke.j ceni. Tudi p. n. stavbenim podjetnikom se priporoča I v vsakovrstna
i^F^ atdvhhish a deJa, ___
katera fino, trpežno in ceno izvrči.	(7)"
(M)rabljeiic pismene iiiarke
C*-.	Niirnberg.
Obrazci zastonj. "V«) (1.5—12)
Jvaii Krej^ar,
»^pa8arg>-o ^
in	jf^
izdelovatelj cerkvenega orodja
m
LJUBLJANA,
Poljanska oesta :5,
^(zraven gostilne >pri zvezdi«).
opozarja in toplo priporoča preč. duhovščini in sl. cerkvenim iiredstojništvom svojo novourejeno
pasa.rsfeo delalaioo,
v kateri izdeluje v najraznovrstnejših oblikah m slogih cerkveno orodje, kol:
monštrance, ciborije, kelihe. taber-nakeljne, svečnike, lestence i. t. d.
iz najtrše in najzanesljivejše kovine, lično in ceno po poslanih uzorcih ali lastnem načrtu. Staro orodje popravlja in prenavlja, posrebruje in pozlatuje v ognji tudi strelovodne osti po najnižji ceni. — Izvr.^eno blago poSlje dobro spravljeno in poštnine prosto.
i '.V
.1.
tovarnarja v Št. Valentinu na Spodnjem Avstrijskem,
iraniliia last
xa UMiiJe
je najboljše sredstvo, da se usnje ne premoči.
Za likanje usnja
se priporoča ravnokar izumljena, pred ponarejanjem s e. in kr. privilegijem zavarovana
tinktura
za iiNiiJo.
Glavna zaloga v Ljubljani pri gg. Schusnigu in Weberji, nič voč pri Krisperji.	(IG—
St^ Svarimo pred ponarejanjem.
V^alii <laii
na pol prekajene
lii - •i.ir':':Vif .Ci".,^«.'^^^
lo
I kranjske klobase |
in klobasice za peči (Brativiirste)	^
I/ svežega sviiijskog.i iiiosa doma narejene ^ VHako Hi-edo in .soboto	^
priznano Izvrstne sveie
rlžove, jetrne in l(rvavel(lobase|
in pečenka r perici (Janf/fernbraten) jj;
... ''—2	dobiva ae pri mesarici
l{ili'bai'i Kopi1<\ .v,., pptn, unsip Hf. 47. S
Ljubljana
Tržaška cesta štev. 29
priporoča prečast. duliovščini in slavnemu občinstvu
lepo, ukusno in solidno izdelane salonske in navadne lončene, belo, rujavo, zeleno in slonokoščeno osteklene, ognju protivue
li
v najraznovrstnejših oblikah, kakor tudi vse v to stroko spadajoče izdelke po najnižjih cenah.
CenUnihe poHil/am na željo franko.

isni telp
brez telefona
le gld.4'50
iii viAjo.
Posame/.iil deli
za napeljavo
strelovodov, hišnih telegrafov
in
telefonov
so vedno na razpolago.
Za dobro, zanesljivo in točno delo jamči, eena je kar mogoče nizka.
Zastopništvo
pri	(iO-30)
Vidic & Comp.
Slonove ulice.
Josip Rebek,
(pt-ej Karol Ahčin) M	lil jii^-arslii iiiojstoi',
13 Francovo nabrežje Igubljana Francovo nabrežje 13.
hii^ priporoča svojo izboino zalogo lepo, natančno in trpežno izdelanih
jšfediluih ognjijgč
(5)
Trgovina z železnino
All)iii-a C. Alicin-a
v Ljubljani, Gledališke ulice št, 8,
priporoča svojO bogt'o zalogo poljedelHkega orodja, posebno plugov, Irpo in močno izdelanih po iiajiii/ji ceni, plužnih delov, motik, lopat, amerikanskili gnojnih vil, prav lepo in lehko izdelanih, a poleg tega vendar trpežnih, zobov za bra^c, žag za na vodo, pil za žage, delov za vodnjr,Iio, mesingastih plošč za komate, potem rož, ste^iclcsv, os, zavornic za vozove, okov za voze itd., šin za kolesa, podkev, cokel, konjskih žebljev, slokih žag, kos, srpov, slamoreznih kos, klepalnega orodja, sekir, cepinov, železnih grabelj.	(28-23)
staro zelezo, mesing, hah-er, ho.si^tr, cink, svinec kupnje se vedno po nnjvisjUi cenah.
okov za okna in vrata; i/.deluje tudi
H^r železne ograje
v vsakovrstnih oblikah po poslanih vzorcih ali lastnem načrtu in sploh vsa ključarska dela po najnižji c^ni.
Sprejema naročila iz mesta in z dežele ter je izvršuje točno, poceni in zanesljivo.
Postbno opozarja na svojo na Kranjskem največjo zalogo
Uif elektrotehničnih proizvodov "^MOI
katera omogočuje najzaneslj vejšo vpeljavo tele^afov in hišnih telefonov v poljubni dolgosti. Slednja priporoča še posebej cenjenim gg. trgovcem in tovar-narjem v varstvo pred tatovi in svrho hitrega poslovanja.	r^i
Prečast. duliovščini, veleposestnikom, tovarnarjem in sploh hišnim posest- ^ ^ nikom se priporoča za napeljavo
^f^ i^ti eloT oclov,
katera n.apeljuje na stolpe, dimnike in poslopja po najnovešem zanesljivem ^ načinu: popravlja tudi /.e napeljane
zanesljivost preizkušu z navlašč Zi» to naroč


B pohabljene strelovode, katerih r^^ •enim „elektrometrom". (20-11) m]
Lepo in bogato s pravim zlatom pozlačene
priporoča po nizlcih cenah
Andr. Druškovič,
trgovec z žele/iiiiio v L.U HL.JAM, 3re.stiii ti a K).
N(f zfthfcnnijc dojto.sljejo se obrazci in cen iL'i f ran h'(t.
Pozor I
Stroji za pranje in sušenje perila; ^
najnovejši patent. Varuje se perilo, ter opere belo ko sneg. Prihrani se mnogo časa in'več ko polovica kurjave. S strojem opereš v eni iiri, kakor z roko v enem dnevu.
ali stroj za surovo maslo. C. kr. patent. Obsega o do jjJCiKSpreaS oO litrov, s katerimi se v 4 ali 5 minutah naredi iz smetane
za kopi-

najboljše surovo maslo.	^	^
Blagajnice (kas(), stiskalnice

m,
ij
poliedelce
ranje;
(losebiio
"mlatilnice, ročne reznice za krmo in na mlatilo (Goppel),_ trijerji,_ stroji, s ^ ^ katerimi se žito čisti in odbira, koruza robka, grozdje m sadje stiska, v pumpe za gnojnico itd.
K' ■ ■
i^ni^ M . ^^	porabo, otroški vozički, svila,
_______SbrO|l sukanec, volna, bombaž, mašinske šivanke m
■ ^ olje, sploh vse, kar se potrebuje za šivalne in poljedelske stroje. \ se v
I	veliki izberi iz iinjboljšega blaga in po iiajni/.ji ceni.	. .	ct. -
i	Pri tej priliki se znhviiljiijein za ;i01etiio zaupanje, katero si zeliin ohranili s liitro
r iii točno postrežbo.	.	o^s ■
Vnanja naročila spn^emata moja potovalea gg. Ivan Komatic m Ivan Grebene, ,
((^i>ppt'l) iia zahtevo ta ilva go- ^
......................" ■ ^ ^
š. ^ spodil postavljata, kjer je treba. Priporoča se za obilna naročila
s spoštovanjem
(7-7}
tT
FIIIMC »KTTKIt
A i Ul>l.i JI lil 11»!. Ktjll-Olll !•!>»• II	1.
ya.sproti železnem n mostn.

izdelovatelj
cerkvene posode itd.
jiil>l ):iii:i	I
sv. Petru costa ^ ^
'if-.T^
Priporoča svoje izdelke iirečastiti duhovščini in p. n. cerkvenim iiredstojnikoiu po Inujnižjl coni v najnovejših in lepih oblikah.	C")
Na željo pošilja načrte in ilustrovane cenike. Sfiiro orodje in posode jemlje v popravo.
pripravljena od lekarja GABK. PICCOLI-J a v Ljubljani, Je uplivno zdravilo, katero krepča želodec. mehč&, čisti, odpravlja ,zlato žilo in odganja gliste.
Sestavljena jo iz zdravilnih, v rast-^jHlinstvo sp.-idajofih snovij ter ni nikako ' {drastično učinkujoi^e, marveC l.iliko, do-:Jlovanje organov urejajoče zdravilo, ka-^^ *	tero organizmu kar niC nc škoduje, Ce
V A jj se prav delj časa rabi.
'it	ft	T._______i.


V
Esenco za želodec pošilja iz-.delovatelj proti poštnemu povzetju v škatljali po 12 stekleniCic za gl. 1 3fi;
I— '	Ot\«»«.IJl» • ■ |'V' »•■ .Jl.^ •>.	—• - p-. -	p
po 21 za gld. 20)0; po :«> za gld. .'VSi; po 44 za gbl. 4 20; po 5,5 za gld. 5-20; po 110 za gl. 10-80; po .5.50 za .50 gld.
Dobiva se v steklenicah po 10 kr. le v Ljubljani v Ipk.irni ,.Prl angelju", Dunajska rcsla, v steklenir.ih po 15 kr. prodaja se skoro v vseli tii- in inozemskih lekarnah.	((50—2) ^
I FERD. BILINA & KASCH
W židovske iilieo štev. 1 IJI BIJANA Židovske iilifo štev. 1
^ piiporočatii svojo hog.ito zalosro vseh vrst rokavic od usnja lasten izdek-ki, ^ kakor ludi kaj trdne volnate zimake rokavice za gospcile in gospe. Nj^	Velika izbera	(10—2)
ik	ziiiiskili (Tvljcv (Fil/schiiho)
/f^ nizkih in visokih, dalje nepremočnih guml-čevljcv (Guinmi(lljei=chiihe) za W otroke, gospode in gospe. — Izdelujeta m imata v zalogi
h'h'tir(/Un(> obreze in h'Hne jntsore
jainčeno nnjniit.TnOnejše iu trpežne, istotako razne kirurglčne priprave. Velika izbera
S potnih kovcegov in torbiCf
^ kravat, hlačnikov, krtač, glavnikov, mila in parfumov. Zaloga pristnega
ameriškega gumi-perila
v vseh modnih oblikah; najnovejše v chiffon-, zavratnikih in manšetah.
W	Telovniki, nogovlce, ludi normalno perilo "iJt po profesor
^ Jiigrovein sistemu.
IKr* Vse po najnižjih cenah, •^»rjf	^
nunnnMHnnnnnnnHnnnHnnnnHnnn
^ Trgovina z železnino X
F O, AHirU-ail
X
v L|iil>ljaiii,
Gledališke ulice štev. 8
priporoča svojo bogato zbirko
nadgrobnih križev,
piistno pozlačenih in najlinejše izdelanih, ali X tudi surovih.	t (12-11) M
Halje so priporoča v iztlelovanje grobnih X in cerkvenih omrežij (gavtrov) itd.	X
XX«!:XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Andr. Druškovič
trgovinj z železnino na mestnem trgu 10,
po	ooiii
n

okore za okna in vrata, štorjc za štokadoran/Cf samokolnice, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši huon-niški Portluiid- in llonutn-cc-nient, sh-lcjni i)f(j)ir (Daehpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi
lepo iii mo^^iio navoj ena
Štedilna ognjišča
ia 9|ib pojsamejKiie delCf
Vodnjake za zal)ijati v zemljo, s katerimi je mojsoee v malih urah iit majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne c«vi in železoliti s;ornji stojali, l^akor tudi lesco'^ ^-ovi mesinjiastft tromhe in ventile in železna okova.


•■te;
v »
Ak
vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnlce, krampe itd.
Tidli se flnbiva zmirom svcsi dorsh-i niiircr, (Lciiffcufeltler G>ji,s) za
(fnniviiie pol/n.
prostorna in zračna soba
za stanovanje ter čisto nov, trdno zidan, na traverzah obokan in pred ognjem popolnoma varen prostor za prodajalnico špecerijskega blaga in točenje naravnih poštenih žganih pijač, odda se takoj v enem najlepših krajev blizo Ljubljane, ležeč tikoma jakn obljudene javne ceste, samskemu trgovcu ali pa vdovcu brez otrok pod jako ugodnimi pogoji v zaku}». — Prostor ta utegne so knialo razširiti tudi za večjo trgovino ine-šanega blaga.
Kdor želi to vsprejeti, oglasi naj se pn vredništvu tega lista, katero mu iz prijaznosti pove, kje ga čaka sreča.	(4-2)
g Zahvala iu priporočilo, fe
rJano p dpifani uljudno ziliviljujem dosedanje fVfje p. n. goste za skazano zaupauju ter se usojam ^ naznanjati, da seui preselil svojo	^^
gostilno
iz	iili<* šit. 10 v IsiKtiio Iiimo
na Rimski cesti št. 4.
^ Zagotsvijaje. da bodem vedno .stregel z dobrimi ^ Jedili i i pristno kapljico, prosim ohraniti mi ee ^ n dalje naklonjenost iii .se pripoiočam za mogobrojni
g (3-!.	Alojzij Ziijc.
gld. vrednosti.
I Bi mtl £11 I 2291 dobitkov. |	I
Si-eolce po 1	pi-i C- < - >f{-ji v J^jiil>ljaiii.
(21)
Udsjatelj. Matija Kelv.

Tijk .Katoliške Tiskirn«" v l.nihhuni