ACROCEPHALUS XIV-61-1993 Croatia. Black Storks regularly feed here as well, while in the second half of the year, numerous Cormorants spend winter in this part of the Sava basin. Our summer observations of these birds indicate that in future they may get the status of a year-long (non-breeding) species, as already obtained by the Grey Heron. After almost a decade, the Penduline Tit and the River Warbler were confirmed again during their breeding season, while it can be stated with certainty that the Rook no longer breeds here. In its breeding season, it was registered for the last time in 1984. The small marshy areas by the streams are one of the very rare Coot's nest sites in the Eastern Slovenia, while the Lapwing breeds here irregularly, primarily due to man's interventions in nature and some long dry spells in recent years. If the planned construction of hydroelectric power stations with all their appertaining reservoirs on the river Sava is indeed carried out, the entire area along it would be flooded and the living conditions for numerous endangered species lost. Considering that such great changes in this environment cannot be replaced by secondary biotopes or renaturalizing interventions, all future conservationist efforts will be directed towards the preservation of the area's natural state and handling with it in such a manner, that will ensure a further existence of today's characteristics of its habitats. Milan Vogrin, Hotinja vas 164/a, 62312 Orehova vas Andrej Hudoklm, Ob Sušici 15, 68350 Dolenjske Toplice Ptice Jovsov in predlogi za njihovo varstvo Birds of Jovsi and proposals as to its protection Peter TRONTELJ, Müan VOGRIN UVOD Leta 1991 izdelane Strokovne osnove odloka o razglasitvi območja Jovsi za naravni spomenik (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, 1991) in pobuda H. Oršaniča za razglasitev ornitolo-škega rezervata pomenijo začetek novejših prizadevanj za ohranitev Jovsov in za boljšo raziskanost njihovega živega sveta. V letih 1992 in 1993 je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije organiziralo več ekskurzij, na katerih smo dovolj podrobno raziskali celotno območje v gnezditvenem obdobju, nekaj podatkov pa smo zbrali tudi za obdobje preleta. Del stroškov raziskav sta krila Lovska zveza Slovenije in Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto. Jo vsi so območje nižinskih vlažnih do močvirnih travnikov in steljnikov, najhitreje izginjajočega življenjskega prostora v Slo- veniji. V Krško-brežiški kotlini so edini večji še ohranjeni kompleks. Skupaj s Cerkniškim jezerom, Ljubljanskim barjem, travniki pri Mali Polani in Medvedcah, Planinskim poljem in še z nekaterimi drugimi območji so v središču prizadevanj DOPPS za čim boljše poznavanje teh ekosistemov, njihovih najbolj ogroženih vrst (veliki škurh, kosec, zlatovranka...) ter iskanja možnosti za njihovo ohranitev. S tem želimo postaviti jasno naravovarstveno prioriteto za obliko kulturne krajine, ki je bila v preteklosti deležna vse premalo pozornosti. OPIS OBMOČJA Naravno mejo oblikujeta reka Sotla na vzhodu ter vznožje obrobnega gričevja na zahodu, severu in jugu. Tu ležijo vasi Veliki 200 Pogled na Jovse iz Kapel. Maj 1993. (A. Hudoklin) View of Jo vsi from Kapele. May 1993. (A. Hudoklin) Nizko barje v Jovsih. November 1990. (B. Križ) Grass moor at Jovsi. November 1990. (B. Križ) Gnezdo črne štorklje Ciconia nigra na dobravskem dobu julija 1993, (H, Oršanič) Black Stork's Ciconia nigra nest in the top of a Dobrava oak, July 1993. (H, Oršanič) ;- Zlatovranka C. garrulus na veji vrbe v Jovsih, kjer je gnezdila v letu 1993. Junij 1993. (M. Vogrm) Roller Coracias garrulus on osier branch at Jovsi, where it bred in 1993. June 1993, (M. Vogrm) V obdobjih, ko reka ne poplavlja, loški potoki, mlinščice in mrtvi rokavi ohranjajo vlažne habitate. Pote In the periods, when the river does not break its banks, the streams, miliraces and backwaters retain the h tik v Vrbini pri Brežicah, Junij 1993, (A. Hudoklin) /et, Močnik stream at Vrbma near Brežice, June 1993, (A. Hudoklin) Zima v gozdu Dobrava. (H. Oršanič) Winter in the Dobrava forest. (H. Oršanič) ill V* jMft Lesna sova Strix aluco v Dobravi. Hrastek, april 1991. (A. Hudoklin) Tawny Owl Strix aluco in the Dobrava forest. Hrastek, April 1991. (A. Hudoklin) XIV-61-1993 ACROCEPHALUS Obrez, Mali Obrez, Kapele, Jerslavec, Ra-kovec in Gmajna, ki delno sega v območje (si. 1). Jo vsi ležijo v predpanonskem bio-geografskem svetu. Razprostirajo se na 4,6 km2 veliki (določeno planimetnčno), občasno poplavljeni aluvialni uravnavi na nadmorski višini okrog 142 m. Glavna vodna žila in hkrati odvodni kanal je regulirani potok Šica ali Jovsovska graba. Druge vodne površine so ostanki nekdanjih rečnih meandrov (npr. mrtvica Črnec) in manjši ribnik pod Kapelskim hribom, ki so ga uredili lovci za gojitev mlakaric. Večino površine zavzemajo vlažni travniki, vmes je nekaj manjših njiv, več obdelovalne zemlje je na vzhodnem robu tik ob Sotli. Različna višina talne vode, ki se spreminja z nadmorsko višino, je ustvarila tri ekološko različne pasove, ki potekajo nekako v smeri od jugozahoda proti severovzhodu, vzporedno s Sotlo. Najbolj rodoviten, obdelan in hkrati najožji pas je na nekoliko dvignjenem terenu ob Sotli. Travniki v osrednjem, najobsežnejšem predelu so razmeroma intenzivno oskrbovani in le ponekod vlažni. Najbolj močviren je zahodni pas, ki je v povprečju širok približno 500 m. Nekaj decime-trov globoka voda se tu lahko zadrži tudi več mesecev. Površino tukaj v veliki meri prekrivajo združbe visokih šašov Magnoca-ricion z visokim deležem ločja Juncus effu-sus in vodne perunike Iris pseudacorus. Te površine so ekstenzivno obdelane, v glavnem brez uporabe gnojil in pesticidov ter pozno košene (julij/avgust). Uporabljajo se predvsem za steljnike (Urek 1993). Ohranjeni sta tudi dve manjši trstičji. Značilna so številna osamljena drevesa, skupine dreves in grmovja ter žive meje. Prevladujejo vrbe Salix sp., nekaj je črne jelše Alnus glutinosa, doba Quercus robur, čremse Prunus padus, črnega trna Prunus spinosa, krhlike Frangula alnus, gloga Cra-tegus sp... Svojstven pečat dajejo Jovsom številne stare glavate vrbe. Obrobno grmičevje je v glavnem poraslo z listnatim go- zdom, pod vasjo Kapele pa je nekaj vinogradov. Zaradi lažje obdelave in preglednosti smo območje razdelili na štiri manjše zaokrožene predele. To so Jovsi (zgornji in spodnji), ki zajemajo močvirni zahodni in severni del uravnave, Trebez, ki zajema njen osrednji in vzhodni del, ter Travniki na jugovzhodu. Trebez je najmanj vlažen in zato tudi najbolj intenzivno obdelan del. Ekološko raznolikost teh predelov potrjujejo tudi razlike v avifavni. Imena so povzeta po osnovni državni karti Republike Slovenije (1:5000). Slika 1. Jovsi - situacija • siva barva - strožje varovano območje. Fig. 1. Jovsi - situation • Grey colour - strictly protected area. METODA DELA Terenski popisi so bili opravljeni v dneh 8. 3., 10. 4., 11. 4., 8. 5., 9. 5., 15. 6. in 16. 6. v letu 1992 ter 11. 6., 12. 6., 13. 6., 22. 6., 23. 6., 18. 7. m 19. 8. v letu 1993. Večina popisov je bila opravljena v jutranjih in večernih urah, nekaj pa tudi ponoči med 23. in 3. uro. Pri delu so sodelovali naslednji člani DOPPS: F. Bračko, F. Kranjc, N. Kro-pivšek, B. Mozetič, S. Polak, P. Trontelj in M. Vogrin. Za ugotavljanje številčnosti in gnezdi- tvene gostote smo uporabljali metodo štetja na površini - area count (van Dijk, 1992). Na določeni površini smo skušali prešteti vse prisotne pare oziroma zasedene teritorije, tako da smo registrirali pojoče samce, 201 ACROCF.PHALUS pare, družine s speljanimi mladiči, starše, ki so hranili, razburjene odrasle ptice ipd. Tako smo obdelali štiri manjše predele, ki jih omenjam v prejšnjem poglavju, in dobili surname podatke za celotne Jovse. Zaradi manjšega števila popisov (1-2 dnevna, 1 nočni), so ugotovljene abundance verjetno nekoliko nižje od tistih, ki bi jih dobili s kartirno metodo. SEZNAM VRST Obravnavane so vse vrste ptic, ki smo jih registrirali v času raziskav, in vrste, za katere smo izvedeli iz dostopnih virov. Pri vsaki je naveden status (gnezdilka, možna gnezdilka, preletni, zimski ali poletni gost). Zaradi sezonske omejitve raziskav je število zimskih in preletnih gostov nizko, njihov status pa je zaradi majhnega števila opazovanj težko zanesljivo opredeliti. Pri vseh gnezdilkah je podana ocena številčnosti, ki temelji na rezultatih cenzusa, pri pogostejših vrstah še gnezditvena gostota. KVAKAČ Nycticorax nycticorax Poletni gost. 22. 6. 1993 ob 22.30 se je oglašal, ko je letel prek Jovsov. SIVA CAPLJA Ardea cinerea Zimski in poletni gost. 1-2 osebka sta se zadrževala na zamočvirjenem zahodnem delu. Leta 1992 štiri opazovanja, leta 1993 le dve. ČRNA ŠTORKLJA Ciconia nigra H. Oršanič jo omenja v pismu (1991). BELA ŠTORKLJA Ciconia ciconia V samih Jovsih bele štorklje sicer nismo registrirali, vendar smo 9. 5. 1992 opazovali par kak kilometer severno ob Sotli, nedaleč od gnezda pri Slogonjskem. H. Oršanič (1991) v pismu omenja redno gnezdenje v okolici. Glej tudi Hudoklm (1991). Za te pare so Jovsi potencialno prehranjevališče. MLAKARICA Anas platyrhynchos Gnezdilka. Na celotnem območju gnezdi okrog 5 samic. Lovci načrtujejo umetno vzrejo. 202 X1V-61-1993 REGELJC Anas querquedula Preletni gost. 11. 4. 1992 smo opazovali samca na poplavljenem delu Jovsov. BELOREPEC Haliacetus albicilla H. Oršanič ga omenja v pismu (1991). PEPELASTI LUNJ Circus cyaneus Zimski m preletni gost. Po pripovedovanju redno prezimuje, 8. 3. 1992 pa smo samca vse dopoldne opazovali pri lovu. KRAGULJ Accipiter gentihs Zimski gost. 8. 3. 1992 je samec krožil nad Jovsi. SKOBEC Accipiter msus Možen gnezdilec obrobnega gričevja. KANJA Buteo buteo Gnezdilka; 2 para. Eno gnezdo je na robu na Travnikih, drugo na zahodnem obrobju. NAVADNA POSTOVKA Falo tmnunculus Gnezdilka; leta 1992 en par na Trebežu, leta 1993 dva para. JEREBICA Perdix perdix H. Oršanič jo v pismu (1991) omenja kot redno prebivalko tega območja. V času raziskav je nismo zasledili. PREPELICA Coturnix coturnix Gnezdilka; leta 1992 50 kličočih samcev, leta 1993 15-20. Abundanca na celotnem območju leta 1992 je bila 10,8 teritorij a/km2, na Travnikih 17,8 teritorija/km2. FAZAN Phasianus colchicus Gnezdilec; 35 kličočih samcev leta 1992. Enakomerno naseljuje celotno območje z gostoto 7,6 teritorija/km2. KOSEC Crex crex Gnezdilec; v obeh letih po 6 kličočih samcev z najvišjo gostoto 3,5 samca/km2 v sp. Jovsih. Večji del se je oglašal v zamočvirjenem zahodnem delu, leta 1993 so bili locirani bolj severno. XIV-61-1993 ACROCEPHALUS ZELENONOGA TUKALICA Gallmula chlo-ropus Gnezdilka; 1-2 para v ribniku in Šici. ŽERJAV Grus grus Preletni gost. 11. 4. 1992 smo na poplavljenem predelu zg. Jo vso v opazovali svatov-sko razpoložen par pri hranjenju. Samica (verjetno) je bila zaznamovana s kombinacijo barvnih obročkov; to smo sporočili Prirodoslovnemu muzeju Slovenije. PRIBA Vanellus vanellus Preletni gost. 8. 3. 1992 smo opazovali jato 55 pnb. KOŽICA Gallinago gallinago Gnezdilka; 6 parov na zamočvirjenem zahodnem delu, z gostoto 0,43 para/10 ha na zg. Jovsih. Intenzivno teritorialno vedenje, svatovski let in oglašanje, tudi 8. 5. 1992, skoraj zagotovo potrjujejo gnezditev. V letu 1993 ni bila opažena, najverjetneje zaradi zelo sušnega zimsko-spomladanskega obdobja. REČNI GALEB Larus ndibundus Naključni zimski gost (1992). Jato z več osebki je opazoval A. Hudoklin. GRIVAR Columba palumbus Gnezdilec; 25 parov. Abundanca na celotnem območju je 5,4 para/km , na Travnikih 11,1 para/km2. TURŠKA GRLICA Streptopelia decaocto Gnezdilka v Gmajni in drugih okoliških vaseh. Večkrat opazovana pri iskanju hrane. DIVJA GRLICA Streptopelia turtur Gnezdilka; leta 1993 okrog 5 parov, leto poprej pa smo slišali le enega samca. KUKAVICA Cuculus canorus Gnezdilka; 3-4 pari. VELIKI SKOVIK Otus scops Gnezdilka; 5 parov. Leta 1992 smo jih slišali le v Jovsih, naslednje leto pa tudi po okoliških vaseh. ČUK Athene noctua Gnezdilec; 8 parov. Večina čukov se oglaša z naseljenega obrobja, leta 1993 jih v samih Jovsih ni bilo slišati. LESNA SOVA Stix aluco Gnezdilka obrobnega gričevja na zahodu, kjer so se aprila 1992 oglašali 3 samci. MALA UHARICA Asio otus Gnezdilka; 5 parov. Enakomerno razširjena. Leta 1992 smo našli dve gnezdi na platojih v glavatih vrbah, drugo leto pa delno operjene mladiče. Na podlagi večje količine izbljuvkov smo dobili še podatke o njeni prehrani in o malih sesalcih v Jovsih (v poročilu za Lovsko zvezo Slovenije). ZLATOVRANKA Goracias garrulus Gnezdilka; 1 par. Leta 1993 je par gnezdil v stari vrbi na vzhodnem delu, leto poprej pa smo opazovali dva osebka kakšnih 7 km severneje ob Sotli. SMRDOKAVRA Upupa epops Poletni gost. 12. 6. 1993 smo opazovali en osebek. VIJEGLAVKA Jynx torquilla Možna gnezdilka; 1 par v letu 1993. 23. 6. smo slišali njeno oglašanje, 19. 8. pa opazovali en osebek. Leta 1992 je nismo zasledili. SIVA ŽOLNA Picus canus Gnezdilka; 8 parov v letu 1992. Enakomerno naseljena z gostoto 1,7 para/km2. Naslednje leto je nismo zasledili. ZELENA ŽOLNA Picus viridis Gnezdilka; okrog 5 parov leta 1993. Leta 1992 je nismo zasledili. VELIKI DETEL Dendrocopos major Gnezdilec; 3 pari na južnem delu. 22. 6. 1993 smo opazovali speljane mladiče. SIRSKI DETEL Dendrocopos synacus Sirskega detla je v Jovsih opazoval I. Geister 12. 6. 1984 (Komisija za redkosti, 1993). 203 ACROCEPHALUS XIV-61-1993 MALI DETEL Dendrocopos minor Možni gnezdilec; 1 par. En osebek smo opazovali 16. 6. 1992 na Travnikih, 12. 6. 1993 pa smo slišali njegovo oglašanje. POLJSKI ŠKRJANEC Alauda arvensis Gnezdilec; 15 parov. Gnezdi le na Travnikih in Trebežu v majhni gostoti 7,8 para/ km2. KMEČKA LASTOVKA Hirundo rustics Gnezdi v okoliških vaseh in se stalno pojavlja v Jovsih pri lovu žuželk. MESTNA LASTOVKA Delichon urbica Verjetno gnezdi v okolici. V Jovsih smo jo opazovali le 8. 5. 1992 - 3 osebki. DREVESNA CIPA Anthus thvialis Gnezdilka; 120 parov. Abundanca na celotnem območju je 26,0 para/km2, na zg. Jovsih 3,9 para/10 ha. Našli smo gnezdi z jajci (8. 5. 1992) in mladičema (22. 6. 1993). MALA CIPA Änthus pratensis Preletni gost. 11. 4. 1992 smo na poplavljenem delu zg. Jo vso v opazovali 6 osebkov. BELA PASTIRICA Motacilla alba Gnezdilka okoliških vasi. V samih Jovsih verjetno gnezdi manj kot 5 parov. TAŠČICA Erithacus rubecula Gnezdi v majhnem številu na gozdnatem zahodnem robu območja. MALI SLAVEC Luscinia megarhynchos Gnezdilec; 23 parov. Abundanca na celotnem območju je 5,0 para/km2, na zg. Jovsih pa 1,0 para/10 ha. REPALJŠČICA Saxicola rubetra Gnezdilka; min. 3 pari v letu 1993. Leta 1992 smo jih opazovali le v maju, ko je že bilo zasedenih nekaj teritorijev, junija pa nismo opazili niti ene. PROSNIK Saxicola torquata Gnezdilec; 11 parov. Večina prosnikov gnezdi na močvirnem zahodnem delu, kjer je abundanca 5,8 para/km2. KOS Turdus merula Gnezdilec; 20 parov. Največ kosov gnezdi na zahodnem robu, drugi so razpršeni po celotnih Jovsih. BRINOVKA Turdus pilaris Preletni gost. 8. 3. 1992 smo opazovali 4 osebke in našli skubišče. CIKOVT Turdus philomelos Gnezdi na zahodnem robu v manjšem številu (3-4 pari). Bolj pogost je v bližnjem gozdu. CARAR Turdus viscivorus Gnezdi v gozdu na obrobnem gričevju in se v Jovsih redno prehranjuje. KOBILIČAR Locustella naevia Gnezdilec; do 40 parov. Leta 1992 smo registrirali 13 pojočih samcev na močvirnem zahodnem delu. Naslednje leto je bilo kobiličarjev bistveno več, okrog 40 parov. Abundanca v celotnih Jovsih je bila 8,7 para/km2. TRSTNI CVRČALEC Locustella luscmoides Gnezdilec; 2 samca sta obe leti pela v skromnih trstičjih v zg. Jovsih. BIČJA TRSTNICA Acrocephalus schoeno-baenus Gnezdilka; 60 parov. Gnezdi na celotnem območju z dovolj visokim ločjem, šašem in travo. Izrazito prevladujejo zg. Jovsi (5,6 para/10 ha), medtem ko je abundanca drugod bistveno nižja (Travniki 7,8 para/km2, sp. Jovsi 6,0 para/km2). SIVA PENICA Sylvia communis Gnezdilka: do 65 parov. Gnezditvena gostota je v celotnih Jovsih 14,0 para/km2, največja (23,2 para/km2) pa je v zg. Jovsih. Leta 1993 je gnezdilo manj, le okrog 20 parov. ČRNOGLAVKA Sylvia atncapilla Gnezdilka; 45 parov. Gnezditvena gostota na celotnih Jovsih je 9,7 para/km2, na Travnikih 18,9 para/km2. 204 XIV-61-1993 ACROCEPHALUS VRBJA LISTNICA Phylloscopus collybita Gnezdilka. Nekaj parov (do 5) gnezdi po celotnem območju. KOVAČEK Phylloscopus trochilus Preletni gost. 11. 4. 1992 smo opazovali 4 osebke. SIVI MUHAR Muscicapa striata Gnezdilec okoliških naselij, npr. Kapele. DOLGOREPKA Aegithalos caudatus Poletni gost. 16. 6. 1992 smo opazovali nekaj manjših jat. PLAVČEK Parus caeruleus Gnezdilec; 5 parov na celotnem območju. VELIKA SINICA Parus major Gnezdilka; 35 parov. Enakomerno naseljena z gostoto 7,6 para/km2. KRATKOPRSTI PLEZALČEK Certhia bra-chydactyla Možni gnezdilec. 12. 6. 1993 smo slišali njegovo petje sredi Jovsov. KOBILAR Onolus oriolus Gnezdilec; 10 parov. Razširjen je predvsem ob večjih skupinah dreves. RJAVI SRAKOPER Lanius colluno Gnezdilec; do 10 parov (1993). Leta 1992 so gnezdili 4 pari na zahodnem delu. ČRNOČELI SRAKOPER Lanius minor Gnezdilec; 3 pari v letu 1993. Dva para gnezdila na področju Travnika. En par gnezdil na hrvaški strani tik ob Sotli. Leto poprej jih nismo registrirali. ŠOJA Carrulus glandahus Možna gnezdilka; do 2 para. SRAKA Pica pica Gnezdilka; 10-15 parov po celotnih Jov- sih. KAVKA Corvus monedula Poletni gost. 19. 8. 1993 smo opazovali jato 30 osebkov. POLJSKA VRANA Corvus frugilegus Poletni gost. Jate 74 do 120 osebkov smo opazovali 12. 6., 23. 6. in 19. 8. 1993. SIVA VRANA Corvus comix Gnezdilka; do 5 parov gnezdi po višjih drevesih. KROKAR Corvus corax Poletni gost. 9. 5. 1992 smo opazovali dva goleča se osebka. ŠKOREC Sturnus vulgaris Gnezdilec; 40 parov. V letu 1992 enakomerno razširjen z gostoto 8,6 para/km2. Verjetno močna konkurenca za druge sekundarne duplarje. DOMAČI VRABEC Passer domesticus Gnezdi po vaseh na obrobju. POLJSKI VRABEC Passer montanus Gnezdilec; 10 parov po celotnem območju. ŠČINKAVEC Fringilla coelebes Gnezdilec; 2-3 pari ob zahodnem robu. ZELENEC Carduelis chloris Poletni gost, opazovan 16. 6. 1992. LIŠČEK Carduelis carduelis Možni gnezdilec v majhnem številu. REPNIK Acanthis cannabina Možni gnezdilec severnega dela. Trije samci so bili opazovani 8. 5. 1992. DLESK Coccothraustes coccothraustes Gnezdilec; 1-2 para. RUMENI STRNAD Emberiza citrmella Gnezdilec; okrog 5 parov v letu 1993. Leta 1992 ga nismo zasledili. VELIKI STRNAD Miliaria catendm Gnezdilec; 5 parov. Leta 1992 je nekaj samcev pelo tudi na nekoliko dvignjenem severnem robu, leta 1993 pa smo registrirali le 3 pare. 205 ACROCFPHALUS XIV-61-1993 Tabela 1. Pregled najpogostejših vrst pevk in nepevk Table 1. The most frequently occurring Passeriformes and Nonpasseriformes Pevke / Passeriformes Nepevke / Nonpasseriformes štev. parov/ štev. parov/ vrsta number vrsta number of pairs of pairs 1. Anthus trivialis 120 1. Coturnix cotumix 50 2. Sylvia communis 65 2. Phasianus colchicus 35 3. Acrocephalus schoenobaenus 60 3. Columba palumbus 25 4. Sylvia atncapilla 45 4. Picuscanus 8 5. Sturnus vulgaris 40 5. Athene noctua 8 6. Locustella naevia 40 6. Crexcrex 6 7. Parus major 35 7. Anas platyrhynchos 5 8. Luscmia megarhynchos 23 8. Asiootus 5 9. Turdusmerula 20 9. Streptopelia turtur 5 10. Alauda arvensis 15 10. Gallmago gallmago 5 DISKUSIJA Na naših ekskurzijah smo opazili skupno 77 vrst ptic, poleg teh je v drugih virih omenjenih še 5 vrst, ki jih nismo zabeležili: črna štorklja, belorepec, jerebica in sirski detel (Komisija za redkosti 1993, H. Oršanič, v pismu). Med gnezdilke ožjega območja Jovsov lahko štejemo 55 vrst. Leta 1993 je bilo odkritih 6 vrst gnezdilk, ki jih leto poprej nismo registrirali, 3 vrst pa ni gnezdilo leta 1993. Malo verjetno je, da bi katero od teh vrst pri terenskih popisih lahko spregledali. Obdobje dveh let je prekratko, da bi lahko govorili o rednih ali občasnih gnezdilkah, zato obravnavava vseh 55 vrst gnezdilk (in možnih gnezdilk) enako. Število je, preračunano na površino 4,6 km2, nekoliko pod povprečjem, a še vedno nekako v okviru podobnih travniško-grmovnih ekosistemov v Srednji Evropi in pri nas (Trontelj, 1993b). Avicenoze sestavljajo tipične vrste (vlažnih) travišč in grmovnih predelov. Pravih vodnih m močvirnih vrst je zelo malo, kar kaže, da od nekdanje loke oz. zajezitvenega jezera (Melik, 1959) ni ostalo veliko. Abundance večine vrst dosegajo vrednosti kot v podobnih ekosistemih v Sloveniji (Ljubljansko barje, Planinsko polje). Zelo veliko število prepelic v letu 1992 se ujema s populacijskim viškom drugod po Sloveniji, npr. na Ljubljanskem barju, Cerkniškem jezeru in Zgornji Pivki. Prib. 40 gnezdečih parov kobiličarjev v letu 1993 pomeni verjetno največjo koncentracijo te vrste pri nas. Visoko gnezdit veno vsoto bičjih trstnic lahko pripišemo ugodnim lokalnim ekološkim razmeram - visoki, razgibani in ne preveč gosti vegetaciji močvirskih trav, šašev in ločja, kjer se je leta 1992 še junija ponekod zadrževala za ped globoka voda. S 5,6 para/10 ha je gnezditvena gostota celo nekoliko višja kot v optimalnih habitatih na Cerkniškem jezeru (Polak, 1993). Po drugi strani preseneča odsotnost ali zelo nizka abundanca nekaterih vrst, za katero ne najdemo preproste razlage. Sodeč po vegetaciji in strukturiranosti travišč, njihovi veliki površini m vsaj deloma zelo ekstenzivni rabi ter upoštevajoč sestavo preostale avicenoze bi Jo vsi za repaljščico morali biti optimalen življenjski prostor. Rezultati raziskav pa so pokazali popolnoma drugačno sliko - neredno gnezdenje v zelo majhnem številu, za katero ne najdemo zadovoljive razlage. Močvirsko trstnico smo pogrešali celo na preletu. Prav tako nenavadna je odsotnost trstnega strnada, kljub gnezdenju trstnega cvrčalca in bičje trstni-ce, ki imata skupaj zelo podobne zahteve do habitata kot trstni strnad. Razlike v številu parov in samih odkritih vrstah med letoma 1992 m 1993 so lahko deloma posledica različne časovne razporeditve popisov (1992: marec, april, maj, junij; 1993: junij, julij, avgust). Z izrazito sušno zimo in pomladjo 1993 si lahko razlagamo odsotnost kožice in manjše število opazovanj sive čaplje v tem letu. Gnezdite v 206 XIV-61-1993 ACROCEPHALUS zlatovranke smo zaradi primernosti habitata in opažanj v bližini nekako pričakovali, popolno prijetno presenečenje pa je gnezdi-tev treh parov črnočelih srakoperjev, ki jih leto poprej nismo niti opazili. Zanimiva je tudi »zamenjava« sive žolne iz leta 1992 za zeleno v letu 1993. Možna razlaga je, da smo v zgodnejših popisih registrirali več sivih žoln, ki se oglašajo v zgodnji pomladi, poleti pa kakšno sivo zamenjali za zeleno. NARAVOVARSTVENA PROBLEMATIKA Med gnezdilkami Jo vso v je 20 vrst (3 prizadete, 14 ranljivih in 3 redke) uvrščenih na Rdeči seznam ogroženih ptičev v Sloveniji (Gregori, Matvejev, 1992). Dejanski pomen tega območja za varstvo vrst pa pokaže šele podrobnejša analiza. Tu namreč na majhnem prostoru gnezdijo tri izmed najredkejših in najbolj ogroženih ptic v Sloveniji: kožica, zlatovranka in črnočeli srakoper. Zelo pomembni so Jovsi kot eno redkih zanesljivih gnezdišč kosca v panonski Sloveniji (kosec je v svetovnem merilu ogrožena vrsta). Med vrstami, za katere so Jovsi tudi kvantitativno pomembno gnezdišče, moramo omeniti prepelico, kobiličarja in bičjo trstnico. Že zaradi prisotnosti naštetih vrst je potrebno Jo vse postaviti ob bok najviše ovrednotenim »območjem naravne dediščine« v Sloveniji. Pri vrednotenju moramo upoštevati tudi redkost biotopov te vrste v nižinskem vzhodnem delu Slovenije in velik prispevek Jovsov k regionalnemu vrstnemu bogastvu. Svojevrsten absurd je namreč, da so prav ravnice ob naših največjih rekah najbolj uničene. Jovsi, odmaknjena in z gričevjem omejena uravnava, na prvi pogled bolj spominjajo na kraško polje kot na nižinsko loko. Ekološka in predvsem krajinska podobnost z nekaterimi kraškimi polji ali z Ljubljanskim barjem torej ni naključna. Skupaj z redkimi krpami v severovzhodni Sloveniji so ostanki nekdaj razširjene kulturne krajine močvirnih travnikov, steljnikov, gla-vatih vrb in živih mej. Razveseljivo je, da so Jovsi njen morda najlepši ohranjeni primer pri nas. Za varstvo ekosistemov v Jovsih je najpomembnejša ohranitev tradicionalnega načina kmetovanja. Sedanja stopnja intenzivnosti obdelave travnikov v osrednjem in vzhodnem delu je na meji sprejemljivosti. Nujno je ohraniti visok delež travnikov v razmerju do njiv ter bogato strukturiranost z živimi mejami in glavatimi vrbami. Razlika v višini talne vode in močvirnosti zemljišč narekuje razdelitev bodočega zavarovanega območja na predele z različnimi varstvenimi režimi. Najbolj varovan naj bo pas na zahodnem delu, ki ga približno označuje slika 1. Pas je treba še razširiti proti Tre-bežu in Travnikom. Takega predlaga tudi Urek (1993) in opozarja na možne probleme pri izvajanju varstvenega režima. S stališča varstva ptic je poleg pozne, a redne košnje pomembna ohranitev visokega nivoja talne vode. Zato so poglabljanja odvodnikov ali celo izkop novih nesprejemljivi. Za preostalo območje naj velja režim, ki bo omogočal nadaljevanje dosedanje kmetijske rabe, seveda z omejitvami v količini gnojil in zaščitnih sredstev, v datumu začetka košnje, sekanju drevja in živih meja ter s prepovedjo melioracijskih posegov. Ugodno rešitev problema prezgodnje košnje ponuja Urek (1993), ki predlaga pozno košnjo le za del parcel, vendar bi datum moral biti vsaj 14 dni po predlaganem (15. junij). Mozaična razporeditev košenih in nekošenih površin bi imela pozitiven vpliv za mnoge rastlinske in živalske vrste, katerih življenjski ciklus je z zgodnjo košnjo prekinjen. Urek (1993) ponuja tudi alternativo za ekonomski razvoj kmetij, ki imajo zemljišča na območju Jovsov s preusmeritvijo v t. i. integrirano kmetovanje, s sistemom davčnih olajšav in stimulacijo govedoreje, ki jo nepremišljena državna kmetijska politika (Ur. list RS, št. 21/91) skuša čim bolj izriniti iz nižin in s tem prispeva k uničenju še zadnjih nižinskih travniških ekosistemov. LITERATURA DIJK, A. J. van (1992): The breeding bird monitoring programme of SO VON in the Netherlands. Die Vogelwelt 113, s. 197-209. 207 ACROCEPHALUS XIV-61-1993 GREGORI, J., MATVEJEV, S. D. (1992): Rdeči seznam ogroženih ptičev v Sloveniji. Varstvo narave 17, s. 29-39. HUDOKLIN, A. (1991): Bela štorklja Cicoma ciconia na jugovzhodnem Dolenjskem. Acroce-phalus 12, št. 47, s. 24-27. KOMISIJA za redkosti DOPPS (1993): Seznam redkih vrst ptic Slovenije 1990. Acrocephalus 14, št. 58/59, s. 99-119. MELIK, A. (1959): Slovenija. Posavska Slovenija. Slovenska matica, Ljubljana. POLAK, S. (1993): Ptice gnezdilke Cerkniškega jezera in okolice. Acrocephalus 14, št. 56/57, s. 32-62. TRONTELJ, P. (1993a): Jovsi, narava ob spodnji Sotli. Lovec 76, št. 3, s. 92-93. TRONTELJ, P. (1993b): Ptice - indikator ekološkega pomena Ljubljanskega barja. Diplomska naloga. Univerza v Ljubljani. UREK, A (1993): Pomen Jovsov za kmetijstvo in razvoj bližnje okolice. Kmetijski zavod Ljubljana, Kmetijsko svetovalna služba Brežice, izpostava Kapele. ZAVOD za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto (1991): Strokovne osnove odloka o razglasitvi območja Jovsi za naravni spomenik. POVZETEK Jovsi ležijo ob vzhodni slovenski meji vzdolž reke Sotle kakih 6 km pred izlivom v Savo. To 4,6 km2 veliko subpanonsko aluvialno uravnavo prekrivajo pretežno travniki, skupine dreves, žive meje in glavate vrbe. Zahodna tretjina je precej zamočvirjena in ekstenzivno izrabljena predvsem za steljnike. Prevladujejo združbe visokih šašov Magnocaricion. V letih 1992 in 1993 so bili opravljeni popisi ptic gnezdilk z metodo štetja na omejeni površini (area count) v mesecih marcu, aprilu, maju, juniju, juliju in avgustu, tudi v nočnem času. Registrirali smo 55 vrst gnezdilk. Preletni in zimski gosti so zaradi poudarka na raziskavah v gnezdilnem obdobju obdelani nepopolno. Avicenoze sestavljajo tipične vrste vlažnih travišč in grmovnih predelov, pravih vodnih vrst je zelo malo. Vrste, ki gnezdijo v Jovsih posebno številno ali v visoki gostoti, so prepelica Coturnix coturnix (50 teritorijev, 17,8 teritorrja/km2), kobiličar Locustella naevia (40 parov, 8,7 para/km2), bičja trstnica Acrocephalus schoenobaenus (5,6 para/10 ha). Naravovarstveno in favnistično pomembna in zanimiva je gnezditev naslednjih vrst: kosec Crex crex (6 kličočih samcev), kožica Galhnago gallinago (6 parov v letu 1992), veliki skovik Otus scops, čuk Athene noctua, zlatovranka Coracias garrulus, repaljščica Sa- xicola rubetra, trstni cvrčalec Locustella luscmioi-des, črnočeli srakoper Lanius minor (3 pari leta 1993) in veliki strnad Miliaria calandra. Kožice v letu 1993 očitno ni bilo zaradi izredno sušne zime in pomladi. Za druge razlike med odkritimi vrstami v letih 1992 in 1993 ne najdemo tako preproste razlage, verjetno pa je določeno vlogo igral tudi subjektivni faktor. Nejasna ostaja odsotnost ali zelo nizka abundanca nekaterih vrst, ki bi jim glede na ekološke razmere Jovsi morali ustrezati: repaljščica Saxicola rubetra, močvirska trstnica Acrocephalus palustris in trstni strnad Emberiza schoeniclus. Prej omenjene vrste gnezdilk postavljajo Jo vse ob bok najpomembnejšim območjem naravne dediščine v Sloveniji. Upoštevajoč opustošenje preostale Krško-brežiške ravnine in splošno ogroženost tega tipa kulturne krajine, avtorja predlagata zakonsko varstvo, ki bo omogočilo nadaljevanje ekstenzivne rabe prostora in hkrati preprečilo melioracije, graditve in druge večje posege. SUMMARY Jovsi is situated by the eastern Slovene border along the river Sotla some 6 kilometres before it joins the river Sava. This 4.6 km2 large subpanno-nian alluvial and due to erosion levelled land is covered predominantly by meadows, groups of trees, hedgerows and osiers. The western third of Jovsi is rather boggy and extensively exploited for litter. There predominate the associations of sedges Magnocaricion. In 1992 and 1993, mapping of breeders according to the area count method was carried out in the months of March, April, May, June, July and August, even at night. 55 breeding species were registered. Details on passage and winter visitors are incomplete, for the research was focused on the breeding period there. Bird communities consist of the species typical for wet grassland and shrubby areas; real waterfowl species are very rare. The species which breed at Jovsi in particular large numbers or very densely are Quail Coturnix coturnix (50 territories, 17.8 territory/ km2), Grasshopper Warbler Locustella naevia (40 pairs, 8.7 pair/km2) and Sedge Warbler Acrocephalus schoenbaenus (5.6 pair/10 ha). Faumstically important and interesting, as well as in respect of its conservation, is breeding by the following species: Corncrake Crex crex (6 calling males), Snipe Gallinago gallinago (6 pairs in 1992), Scops Owl Otus scops, Little Owl Athene noctua, Roller Coracias garrulus, Whinchat Saxicola rubetra, Sa-vi's Warbler Locustella luscinioides, Lesser Grey Shrike Lanius minor (3 pairs in 1993) and Corn 208 XIV-61-1993 ACROCEPHALUS Bunting Miliaria calandra. The Snipe was in 1993 absent clearly due to extremely dry winter and spring. For other differences between the species recorded in 1992 and 1993, there is no simple explanation, although it is possible that the human factor played a certain role here as well. Also unclear is the absence and very low abundance of some species, for which the ecolo-gic conditions of this area should be in fact very favourable indeed: Whinchat Saxicola rubetra, Marsh Warbler Acrocephalus palustris and Reed Bunting Embenza schoeniclus. The area of Jo vsi is due to the above mentioned breeders one of the most important natural heri- Milan VOGRIN, Andrej HUDOKLIN UVOD Ob raziskavah ptic ob spodnji Savi in Sotli je našo pozornost pritegnil tudi gozd Dobrava, predvsem zaradi ugotovljenega gnezdenja črne štorklje. Nič manj razveseljiva niso bila opažanja drugih vrst ptic, ki so razkrila ornitološki pomen do sedaj slabo poznanega poplavnega gozda. GOZD DOBRAVA Dobrava je poleg Krakovskega gozda zadnji večji ohranjeni sestoj poplavnega gozda, ki je nekdaj prevladoval v nižinskem svetu ob reki Savi in Krki. Razprostira se na površini okoli 1000 ha na vzhodnem delu Brežiške ravnine med Kapelskimi goricami in potokom Gabernico. Na uravnanih aluvialnih ilovnatih in zaglejemh tleh prevladuje združba doba in belega gabra Querco robon-carpinetum. Po gozdarskih ocenah je ohranjenih še okoli 70 % avtohtonega sestoja, kjer prevladujejo dob (61 %), jelša tage regions in Slovenia. Considering the devastation in the rest of the Krško-Brežice Plain and that this type of cultural landscape is nowadays generally endangered, the authors suggest its legal protection, which should enable a further extensive use of this area and at the same time prevent irrigations, building of various facilities and other interventions in this environment. Peter Trontelj, Cesta na Laze 27, 61000 Ljubljana Milan Vogrin, Hotinja vas 164/a, 62312 Orehova vas (16 %) in beli gaber (9 %). V osrednjem delu je ohranjen tudi manjši sestoj, ki ima značaj gozdnega rezervata, drugo pa prekrivajo sestoji umetno vnesenih vrst iglavcev, predvsem smreke in bora (Bogovič, M. et all, 1992). V Dobravi se zaradi slabše prepustnosti tal voda dolgo zadržuje na površju. V depresijah se zbira v večje mlake, v vegetacijski zarasti pa tu prevladujeta črna jelša in šaši. Na območju Dobrave izvira več manjših potočkov (Žabjek, Črni potok, Vihr-je, Negot) s skromnimi vodnimi zalogami in majhno erozijsko močjo. Večji vodotoki, ki pritekajo z višjega obrobja, se gozda izognejo. Dobravo z vseh strani obdajajo manjša naselja Bojsno, Kapele, Podvinje, Gabrej, Sela, Bukošek, Globoko in intenzivno obdelane kmetijske površine. Gozdni rob je pester, na obrobju pa je tudi vrsta gozdnih jas. Gozd seka več cest in dva daljnovoda. Približno po sredi teče cesta Slovenska Prispevek k poznavanju gnezdilk gozda Dobrava A contribution to the breeders of the Dobrava forest 209