85 5'+ A A
SO L 00200
OSREDNJA KMJUNICA
PRILt.okSKI dnevnik
Leto XXXV. Št. 176 (10.393)
TRST, četrtek. 2. avgusta 1979
Poštnina plačana v fiotovta, ~	„A,, i.
bb' »staje i gmppo Lena oOU lir
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob. yOovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evrop .
PROPADEL TUDI TRETJI POSKUS ZA REŠITEV PREDOLGE POLITIČNE KRIZE
PANDOLFI JE VRNIL PREDSEDNIKU REPUBLIKE MANDAT PO NEGATIVNEM STALIŠČU CENTRALNEGA KOMITEJA PSI
Ni mu uspelo sicer niti odpraviti nesoglasij med zavezniki glede razdelitve ministrskih mest in odnosa do PLI - Pertini bo morda že danes poveril mandat Fanfaniju
RIM _ Začudenje: Pandolfi se je sinoči odpovedal, po dolgem in nkone razburkanem srečanju z državnim poglavarjem, mandatu za ststavo nove vlade. Udarec mu je prišel od PSI, ki je že v uvodnem "du centralnega komiteja včeraj zjutraj izrazil namen, da izreče odločen taki vladi, ki je ni ocenil kot vlado «za premirje«, ampak kot eno-tavno obnovitev prejšnje tristranske koalicije. Sedaj se govori o Amin-oru Fanfaniju za sestavo vlade, ki bi jo bilo pravilneje nazivati «skli-na zbor« rajši kot «za premi-jJe*, spričo napol vojaškega znača-. > ga operacija čedalje bolj pri-
dobiva.
K® je včeraj zjutraj Pandolfi iz-*°pil iz Zaccagninijevega urada na rgu del Gesii, ni hotel dati nobene alave, eden izmed podtajnikov KD, *ten'o Gaspari, je pa v razgovoru s asnikarjj dejal, da ni bilo več huj-*Problemov. Treba je bilo le še ■^■li nekaj drobnih vprašanj z ®*njšimi strankami. Istočasno se je Menjalo zasedanje centralnega ko-
miteja PSI. Že v Signorilejevem poročilu je bilo mogoče zaslutiti nepričakovan kritični ton. «Da bo jasno — je dejal podtajnik PSI — ne bomo dovolili obstoja iste tristranske koalicije, ki je zahtevala od volivcev absolutno večino in je ni dobila, pa če se bo predstavila odkrito ali zakrinkano.«
Med jutranjimi posegi se je čedalje bolj utrjeval občutek, da nekaj ni bilo v skladu s predvidevanji prejšnjega dne in voditeljev KD.
"V
^‘■ippo Maria Pandolfi: njegov poskus za sestavo' vlade je trajal le
Najprej izjava, ki jo je dal Manca agencijam, nato posega Lombardija in Mancinija, različna po navdihu, a soglasna pri sklepu: ne Pandclfiju, so ustvarili prepričanje, da je bil poskus zakladnega ministra že propadel.
Lombardi, ki je spregovoril za Ruffolom, Tamburranom in Ville-tijem, je zatrdil, da je PSI šlo dobro s Craxijevim poskusom in da je bilo morda bolje, da je KD odkrito povzročila njegov neuspeh. Tako je bilo laže razumeti prave navdihe in namene demokrščanskega vodstva. Dodal je, da imata, obe skupini, ki si v KD nasprotujeta (Zaccagninijeva, ki privilegira odnos s KPI v škodo PSI in Donat-Cattinova, ki hoče pridobiti socialiste, da izolira KPI) stično točko: ohraniti hočeta razdor med levičarskimi silami. Napačno je misliti, je poudaril Lombardi, da je pojem »izmenjave na vladi« istoveten s socialističnim predsedstvom, če o-stane struktura vlade in njena sestava ista.
Levičarske sile se morajo dogovoriti o skupnih oblikah pritiska na KD pred njenim kongresom in jo morajo prisiliti, da spremeni svoj odnos do KPI. Vprašanje socialističnega predsedstva vlade je treba torej vključiti v dosledno perspektivo, medtem ko ni po Lombardijevem mnenju pripisovati posebnega pomena vprašanju liberalcev. «PSI ne more sama prevzeti bremena za obrambo legislature za vsako ceno, tudi če bi to pomenilo, da se pusti vplesti v nekaj, kar bi bilo podobno starim vladam. Glasovati proti tej vladi, je zaključil Lombardi, pomeni prenesti problem na vse.«
Med Lombardijevim govorom je prosil za besedo Giacomo Mancini, čigar kratek poseg je bil deležen večkratnih aplavzov. Pozval je CK naj ne govori samo o preteklosti ali o bodočnosti in je, prehajajoč na sedanjost, zatrdil, da vlada, ki jo pripravlja Pandoifi ni «za premirje«, ampak tristrankarska koalicija kot Andreottije-~a vlada. S tega gledišča ni bilo niti treba, da CK razpravlja prav dosti ,ker je že sklep vsedržavnega vodstva izključeval,
da bi PSI mogla podpirati tak poskus.
Mancinijev poseg je bil zelo oster do Visintinija in republikancev, glede KD je pa zatrdil, da ta stranka «ne zna več zbirati okrog sebe drugih sil in njena moč nazaduje«. če bi PSI dopustila danes ustanovitev vlade, kot bi bila Pan-dolfijeva. je še pristavil, bi se znašla čez 6 mesecev pred še večjim izsiljevanjem in če bi zahtevala spoštovanje «prehodnega» roka, hi jo dolžili, da hoče povzročiti razpust parlamenta.
Sinoči pa, ko se je Pandolfi zadrževal na srečanju s Pertinijem. je posebej sestavljena izjava načelnika poslanske skupine PSI Vincer.-za Balzama pojasnila, da po mne
nju PSI «nima Pandolfi nobene možnosti uspeha«. Pertini je vzel to stališče na znanje in je pozval Pandolfija, naj se umakne in tako je tudi bilo.
Predsednik republike je že izjavni, da ne bo sklical nobenih novih posvetovanj, preden poveri danes popoldne ali najkasneje jutri nalogo, da poskusi sestaviti vlado novemu kandidatu.
P. P.
RIM —■ Ustavni sodniki bodo verjetno že danes odobrili 308 strani dolgo pravno utemeljitev razsodbe o aferi Lockheed. Razsodbo bodo danes vložili v pisarni Palazzo del-la consulta, vendar ni znano, kdaj jo bodo uradno objavili.
Komisija za cene odobrila podražitev električnega toka
RIM — Osrednja komisija za cene je včeraj odobrila podražitev termičnega dodatka za električni tok. Nizkonapetostni tok (220 - 380 voltov) bodo oodražali za 7 lir pri kilovatni uri, srednjenapetostni (15 - 23 tisoč voltov) za 6 lir in pol, visokonapetostni (50 tisoč voltov) pa za 6 lir pri kilovatni uri. O podražitvah se bo moral sedaj dokončno izreči medministrski odbor za cene CIP, predvidoma pred koncem avgusta. Ta podražitev pred stavlja dohodek 812 milijard lir letno. če bo ukrep začel veljati še ta mesec, pomeni, da bo letošnji dohodek narastel za 440 milijard lir. Predvidevajo, da bo 37 odstotkov poviška odpadlo na porabo nizkonapetostnega toka, torej tistega. ki ga uporabljajo pretežno za sebniki.
Osrednja komisija za cene se j c tudi pozitivno izrekla o poenotenju cene električnega toka za razsvetljavo in za druge potrebe, razen v stanovanjih. To poenotenje, oziroma prilagoditev cene »industrijskega« toka ceni toka za razsvetljavo zadeva približno 4 milijone uporab nikov.
SKLEP POLITIČNIH DEJAVNIKOV SFRJ
pospešitev izvoza
IN OMEJITEV UVOZA
Do konca leta je treba primanjkljaj spraviti v načrtovane okvire
BEOGRAD — V Beogradu so predstavniki izvršnih svetov skupščin socialističnih republik in avtonomnih pokrajin ter zvezni sekretar za zunanjo trgovino Metod Rotar v imenu zveznega izvršnega sveta podpisali dogovor o začasnih u-krepih pri omejevanju plačevanja in uvoza blaga do konca leta 1979.
Kot so sporočili, je bil takšen dogovor nujen iz več razlogov: projekcije plačilne bilance socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin, kot tudi enotna plačilna bilanca Jugoslavijo v sedmih mesecih letošnjega leta se niso gibale v predvidenih in načrtovanih okvirih. V želji, da bi sinhronizirano, torej ob istem času in na enak način ter v skladu r. siste-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
INDOKITAJSKI BEGUNCI ŠE VEDNO V OSPREDJU SVETOVNE JAVNOSTI
Carter: «ZDA ne bedo navezale diplomatskih odnosov z Vietnamom»
Velika politična vprašanja v ozadju ameriških odnosov do problematike Indokitajskega polotoka
n«kaj dni in se je končal z'neuspehom. Zaskrbljenost na njegovem obrazu je torej povsem upravičena
>,|iiiiiiiiiimmi„„l„„||„imiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiii..	n im ii iimm ii ih m minili mn
WASHINGTON — Šest let je že minilo odkar so v francoskem glavnem mestu podpisali mirovni sporazum med Vietnamom in Združenimi državami Amerike, kljub temu pa vse do danes slednje niso še diplomatsko priznale indokitajske države, ki se je medtem zedinila in postala ena najmočnejših dežel a-zijskega jugovzhoda. O tem vprašanju se je sicer v teh letih zelo malo govorilo, tudi zato, ke? je bila prejšnja ameriška uprava predsednika Forda in državnega tajnika Kissingerja neposredno vpletena v vietnamsko vojno in je bilo težko pričakovati, da bo priznala novi Vietnam in tako formalno tudi ameriški poraz v Indokini. Republikan-
mneri
Po PandoSfiju
®mokristjanski »neizpostavljeni«
J|8ndatar za sestavo vlade Filippo Pandolfi, je torej vrnil man-
Mar“, ar M
Medtem ko je veliki in običajno
oh **°. ^formirani italijanski tisk že s^av*l «po neuradnih informacijah« »ih\a.mc “»vib ministrov (in potrje-Veri 'n s Preccišnjo gotovostjo napo-(lal za včeraj konec vladne krize, tinJe v resn*-i še bila težka bitka ®blv tain'štvt političnih strank o v 'ki vlade, imenih ministrov in zavrih, ki naj ji omogočijo živ-Vbi e’ Pa čeprav že v naprej napo-,	kot kratko.
te bitke je zdaj znan in zna-mi a® tudi njene zadnje faze. Po tev°C”em na-sl,r°tovanju republikanci • 'n manj odločnem nasprotova-so<;ia'demokratov, da bi v vlado Posredno stopili tudi liberalci, 'loto * en‘m mmistrom, se je Pan-ki k Usmer*l na formiranje vlade, 8o<.j . 1° sestavljali demokristjani, j ''"demokrati in republikanci ali ». nr^m* besedami, ki bi dejansko, ekatcrimi novimi ljudmi, pometih? °“novltcv take prejšnje Andrcot-velVe tristranske vlade, ki je doži-te a nezaupnico parlamenta in po-Na	Poraz na volitvah 3. junija.
PrUt .° vlodo pa seveda niso mogli socialisti ki so v bistvu zah-ča|, 1 v,a<lo. ki bi po svojem zna-fod °*’rani'a značilnosti vlade na-kod«* Udarnosti, najmanj pa «pre-liflire* ,vla<lo za krajši rok (do de-retnr,s*lanskega kongresa) v katc-tj,, "ai bi prišlo po možnosti Vhlj . mvitve narodne solidarnosti h. .	« IčitmiiniuH In ko SO VČC"
rar:Cn° s komunisti. In
b.	;,0 svojo odklonilno stališče tudi Ii n ov'nkov povedali, Pandolfiju sestalo drugega kot da je pred-
•ku republike vrnil mandat. Prakr-*”1 sta 0f' volitev potekla 'ežh l<n" dva meseca, dva meseca
c.	j? S°spodarske krize, dva meseče °Wčenja problemov, ki jih nih-ž0 '(i.rešuje in k: z vedno večjo teto ™«*kajo na same temelje ita-
I k® demokracije.
,kun,^aj? Bo pn treh neuspelih po-ddlfi'.' Andreottija, Oavija in Panda	končno prevladalo spoznanje,
g 'ko naprej ni mogoče? de,J samozvani «žandur» italijanske c|ja kracije — Krščanska demokra-bunk , najprej vztrajala v svoiem tivc/rin. in si kot stranka i goju": Več'ne lastila pravico, da pota Italijansko politično življenje "lepn i° cc"°’ tudi za ceno nadalj-!a a slabšanja splošnega notranjega aIa in v skrajnem primeru e“° nepredvidljivih avantur?
KLJUB PESIMISTIČNIM NAPOVEDIM ZA BODOČNOST
Amerika vztraja na svojih stališčih nesmotrnega razsipavanja z energijo
Pariška vlada predlaga ustanovitev «območja ev-ropsko-arabskega skupnega razvoja in napredka»
WASHINGTON - <rV Združenih državah Amerike bo zmanjkalo e-nergije in to že v bližnji bodočnosti«, trdi v svoji študiji priznani znanstvenik baltimorjiske univerze Owen Phillips. «Amerika bo v prihodnjem desetletju izčrpala vse svoje dosedanje rezerve nafte, čs se bo nadaljevala sedanja raven potrošnje tri milijarde sodčkov nafte letno.« Znanstvenik zatrjuje, da znašajo rezerve atlantske platforme največ šest milijard sodčkov, medtem ko .je na Aljaski 20 milijard sodčkov nafte.
S takimi pesimističnimi napovedmi, vedno hujšim odporom javnega mnenja, ki je sito vrst in nasilja pred bencinskimi črpalkami, se Carterjev energetski načrt kljub temu še vedno sooča s hudim nasprotovanjem kongresa. V teku je prava «bitka popravkov in dopol nil«, ki naj bi zvodenela Carte-je-vo ambiciozno načrtovanje. Le nekaj bodo parlamentarci vseeno pre pustili švojemu predsedniku:	po-
sebna pooblastila, da odredi racio-niranje bencina, če bi se razpolož ljivost zmanjšala za 20 odstotkov in bi primanjkljaj trajal vsaj en mesec. Kongres pa si je pridržai zase pravico veta. da zavrne mo rebitne predsedniške ukrepe. Še z večjimi težavami pa se bo Carter soočal v zvezi s svojim načrtom o ustanovitvi «energetskega sklada«, ki bi s kapitalom 88 milijard do larjev pomagal razvoju notranjih energetskih virov, od konvencionalne energije (premog in nafta) do alternativnih virov energije. Celotni Carterjev energetski načrt pred videva strošek 140 milijard lir v prihodnjem desetletju, ki naj bi jih izterjali s posebnimi obdavčit vami naftnih družb. Samo po sebi umevno so naftne multinaeionalne družbe že sprožile ofenzivo pritiskanja na posamezne člane kongre sa. Carterjev energetski načrt se križa tudi z drugimi interesi, da parlamentarci odbili ali pa zmanjšali pomen celo takih ukrepov, ki predvidevajo zimsko maksi malno in poletno minimalno temperaturo v javnih prostorih. Pomemb na komisija «Wnys and means« je med krohotanjem zavrnila Carterjeve predloge o energetskem var-
čevanju, ki naj bi ga omogočile davčne olajšave za vse tiste, ki termično izolirajo svoja poslopja, ali pa se odločijo, da bodo ogrevali poslopja s premogom.
Medtem ko se ni bistveno spremenil odnos ameriškega kongresa do energetskega problema, se Evropska gospodarska skupnost pripravlja na konstruktivno soočanje z državami proizvajalkami nafte, predvsem z a-rabskim svetom. Francoski predsednik Giscard d’Estaing je pripravil «arabski načrt«, ki ga bo predložil vladam arabskih držav, «načrt politične, vojne, energetske in trgovinske kooperacije z Evropo«. Šef francoske države se torej postavlja kot glasnik «deveterice» in predlaga evropsko protiutež konfrontaciji med obema supersilama na Bližnjem vzhodu. Elizejska palača smatra torej, da je prišel najugodnejši čas, da sproži diplomatsko ofenzivo, ki naj ustanovi «območje evropsko-a-rabskega skupnega razvoja in napredka«. Pariz dvori predvsem Sau-dovi Arabiji, Iraku in Združenim emiratom, V zameno za nafto ponuja Elizej vojno pomoč in evropsko podporo pred hegemonističnimi težnjami obeh velesil. Iraški primer je v tem dogajanju najbolj zgovoren: prav trgovinski stiki in iraško-fran-cosko prijateljstvo, naj bi bili glavni razlog postopne ohladitve do Sovjetske zveze. S tega vidika je nedavni poskus državnega udara v Bagdadu dovolj zgovoren dokaz, da se ruši fronta zavračanja, da na bližnje-vzhodno prizorišče stopajo novi interesi, ki se ne krijejo z interesi o-beh velesil, (voc)
TOKYO — Japonska vlada je včeraj izglasovala odlok, ki omejuje gradnje jedrskih central v drža vi v prihodnjih desetih letih.
Sredi oktobra proces proti udeležencem pokola pri Patrici
L AQUILA - Preiskovalni sodnik je predal porotnemu sodišču za sodni postopek 25-letnega Nicolo Valentina. 23-letno Mario Rosario Biondi
in 32-letnega Paola Cerianija Se-brebondija, ki jih je obtožil poleg pripadništva oboroženi prevratniški skupini «Prima linea« in posesti vojnega orožja tudi udeležbe pri pokolu pri Patrici, kjer so 8. novembra 1978. leta pod streli teroristov padli državni pravdnik v Fro-sinoneju Fedele Calvosa, njegov spremljevalec Giuseppe Paglieri in šofer Luciano Rossi. Med streljanjem so teroristi po pomoti ubili tudi njihovega idejnega tovariša Roberta Caponeja. Proces ho verjetno 15. oktobra iz varnostnih razlogov v starodavnem gradu in ne v sodni palači.
LIZBONA — Nova portugalska vlada, ki ji predseduje Maria Pin-tasilgo, je včeraj prisegla ob prisotnosti predsednika republike E-anesa.
BEJRUT — Kot poroča kuvajtski dnevnik «A1 Watan» se bodo v kratkem sestale arabske države Perzijskega zaliva, ki bodo razpravljale o sodelovanju med državami proizvajalkami petroleja.
cu Fordu pa je v Beli hiši nasledil demokratski prvak Jimmy Carter, ki je pred svojo izvolitvijo na čelo ZDA obljubil ameriški javnosti, da bo dokončno uredil »vietnamsko vprašanje« in tako položil kamen na ameriško agresijo v Indokini. Besedam in obljubam pa niso sledila dejanja, čeprav je več ameriških senatorjev in uglednih politikov o-biskalo Hanoi in Hočiminh (biyši Saigon) in so nekatere gospodarske ustanove onkraj Atlantskega oceana navezale stike z vietnamskim ministrstvom za trgovino. Dosledno izvajanje mirovnega sporazuma, ki med drugim predvideva tudi znatno ameriško pomoč pri obnovi Vietnama, pa je predsednik Carter zavlačeval in čakal na razvoj dogodkov v Indokini.
Vietnam pa se je medtem odločno naslonil na varšavski pakt in predvsem na Sovjetsko zvezo ter pretrgal vse vezi z nekdanjim zaveznikom Kitajsko, na vse te pa ie vplival razplet dogodkov v sosednji Kampučiji in ne nazadnje tudi družbena ureditev, ki jo je ubrala hanojska vlada. Poslednje dejanje indokitaiske tragedije pa so begunci: ljudje, ki množično zanušča-jo rodni Vietnam in Kampučijo iz različnih vzrokov, ki pa so vsi vezani na povojno zgodovino tega polotoka.
Jimmy Carter je včeraj v Bard-stonu v ameriški državi Kentucky slovesno izjavil, da bodo ZDA sprejele na svoje ozemlje približno 200 tisoč indokitajskih beguncev, napovedal pa je, da njegova vlada nima nobenega namena navezati diplomatskih odnosov z Vietnamom, kar posredno pomeni, da so ZDA ponovno odložile izvajanje pariškega mirovnega sporazuma in znatno pomoč, ki so jo dolžne Vietnamu za obnovo gospodarstva, ki ga je vojna zelo prizadela, (st)
NA JUŽNEM TIROLSKEM
Polemike o dokladi za dvojezičnost
BOČEN — Med sindikati in pokrajinskim odborom južnotirolskega glavnega mesta se je vnela polemika glede posebne doklade, ki nudi država delavcem z znanjem dveh jezikov. Južnotirolska stranka SVP je predstavila v parlamentu zakonski osnutek, ki predvideva dodatno doklado državnim in poldržavnim u-radnikom ter nameščencem v javnih bolnišnicah.
Zamberletti za mednarodno rešitev vprašanja beguncev
SINGAPUR — Italijanske vojne ladje, ki so uspešno sodelovale pri reševalni akciji indokitajskih beguncev v Kitajskem morju in vzdolž malezijske obale, so včeraj zjutraj dospele v Singapur. Bro-devje, na katerem je vkrcanih skupno 907 beguncev, ki prihajajo večinoma iz Vietnama, bo verjetno že danes nadaljevalo svojo pot v Italijo, kjer bo dospelo predvidoma zadnje dni avgusta.
Ladje je takoj po prihodu v azijsko mesto obiskal predsednik koordinacijskega odbora za pobude v korist indokitajskih beguncev poslanec Zamberletti, ki je čestital admiralu Agostinelliju in poveljnikom ladij «Andrea Doria«, «Vittcrio Venete« in «Stromboli» za uspešno opravljeno reševalno akcijo ter podčrtal dejstvo, da je Italija doslej edina država, ki je organizirala koordinirano akcijo za pomoč beguncem na Daljnem vzhodu. Zatem je posl, Zamberletti priredil na krovu križarke «Vittorio Veneto« tiskovno konferenco, ki so se je udeležili številni italijanski in tuji novinarji, na kateri je orisal celoten potek reševalne akcije ter posredoval nekatere podatke mednarodnega Rdečega križa, ki pravijo, da ss je v zadnjem času število ljudi, ki dnevno zapušča Vietnam in Kampučijo, znatno zmanjšalo. Poslanec Zamberletti pa je tudi povedal, da- je takoj pripravljen sodelovati v mednarodni komisiji, ki bi sporazumno z vietnamsko in kampučijsko vlado, dokončno rešila pekoč problem indokitajskih beguncev. Na vprašanje, kam bodo italijanske oblasti vselile indokitajske begunce, pa je Zamberletti odgovoril, da je viada sporazumno z deželnimi upravami že izdelala podroben načrt za rešitev tega vprašanja.
Z ladje «Andrea Doria« pa je medtem prišla žalostna vest, da je včeraj ponoči nekaj ur po rojstvu zaradi vnetja dihalnih organov umrl vietnamski deček, ki so mu italijanski mornarji dali ime Andrea. Vest je presunila posadke ladij, ki so sodelovale pri reševalni akciji, ki so soglasno odločile, da bo mali Andrea, ki mu ni bilo dano da preživi tragedijo vietnamskih beguncev, postal simbol italijanske solidarnosti v korist indokitajskega ljudstva, (st)
mom v vseh republikah in obeh pokrajinah uveljavili ukrepe, ki naj bi do konca leta zagotovili uresničevanje dogovorjene plačilne bilance Jugoslavije, so omenjeni dogovor tudi podpisali.
Bistvo dogovora, kot so poudarili
Med Starim gradom in Jelšo
Silovit požar pustošil po Hvaru
HVAR — Silovit požar, ki je zavzel skoraj katastrofalno razsežnost, je uničil včeraj kakih 30 kv. km gozdnate in s trtami posejane površine Hvara med Starim gradom in Jelšo. Požar je izbruhnil v gozdnatem in neobljudenem področju otoka, vendar so plameni, posebno zaradi vetra, kmalu zajeli obljudena področja in skoraj popolnoma uničili hotel Holiday in dva kavnpinga. Zaradi preteče nevarnosti so morali izprazniti številna stanovanja in tudi hotele, med katerimi je bil Mina najbolj ogrožen. Na srečo žrtev ni bilo ne med prebivalstvom ne med turisti, ki so vneto pomagali splitskim in šibeniškim gasilcem in posebnim oddelkom jugoslovanske vojne mornarice pri gašenju.
Vse trajekte, ki povezujejo Split z bližnjimi otoki so preusmerili na Hvar, kjer so v Viri, Starem gradu in tudi v mestu Hvar vkrcavali turiste, ki so se hoteli oddaljiti z otoka.
Še pred polnočjo so z izseki gozda zajezili požar in položaj je bil, še posebno, ker so plamene pogasili, pod nadzorstvom.
ob podpisu, je v tem, da vse republike in obe pokrajini sprejemajo obveznost, da z ukrepi in politiko uravnovešanja odnosa uvoza in izvoza na svojem področju, odpravijo motnje v planirani plačilni in devizni bilanci Jugoslavije v letošnjem letu.
Poudariti velja, da je sistemska novost v tem, da omenjene ukrepe uresničujejo republike in pokrajini selektivno, torej ne bodo več uporabljale linearnih ukrepov zveznih organov. Omenjeni ukrep je bil vsekakor nujen, saj je bil, recimo, samo zunanjetrgovinski deficit republike Slovenije kar za 53 odstotkov večji od načrtovanega. V prvih šestih mesecih je slovensko gospodarstvo preseglo načrtovani izvoz za 4,5 odstotka, uvoz pa je bil presežen kar za 21,2 odstotka. Do konca leta je potrebno primanjkljaj spraviti v načrtovane okvire.
■	,j.w,
Poslanec Zamberletti med včerajšnjo tiskovno konferenco na krovu ladje Vittorio Veneto (Telef. ANSA)
.................................................. Hiiiimi,m,,„niniiiiiiiinaininiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiimtiiii,,m,nuni,nuni,iiniii<iiiiiiii,iiiiiiiiiii,f*iiii*iHin„i„,i„„„min,...
Pojasnilo glasila KD o petrolejskem škandalu
RIM — Rimski preiskovalni sodnik dr. Guido Catenacci se bo šele v zadnjih septembrskih dneh izrekel o zahtevah, ki jih je 21. julija postavil namestnik državnega prav-dnika Enrico Di Nicola v zvezi s preiskavo o «petrolejskem škanda lu». Tožilec je, kot znano, zahteval formalno obtožnico za kakih 20 oseb, med katerimi bi morali proti nekaterim od teh izdati zaporni nalog zaradi poneverbe lažnih izjav in podkupovanja.
Preiskava se je začela pred sedmimi leti v zvezi z domnevnim prikrivanjem petroleja v pričakovanju podražitve cene bencina. Uvedel jo je genovski oretor. kaj kmalu pa je zadeva prerasla krajevno raven in so akte poslali iz Genove rim skemu državnemu pravdniku, Ker je obstajala možnost, da bi bili v
zadevo vpleteni nekateri ministri, je sodstvo poslalo vse te akte v pretres parlamentarni preiskovalni komisiji, ki pa je «ugotovila», da v škandal ni vpleten noben? minister ter .je zato vrnila vse stike sodnim oblastem. Preiskava se je tako nadaljevala pod vodstvom rim skega državnega pravdnika in ne-kai časa kasneje so formalno osu mili zgoraj omenjenih kaznivih de janj nekatere voditelje petrolejskih družb in upravne tajnike nekateri!) političnih strank levosredinske večine. Državni tožilec je od poslanske zbornice zahteval dovoljenje za postopek proti slednjim, med katerimi je tudi poslanec Filippo Mi-cheli, upravni tajnik krščanske demokracije. Baje naj bi tožilec zahteval aretacijo samo enega od o-sumljenih tajnikov strank, to je
prav upravnega tajnika KD.
V zvezi s tem vprašanjem objavlja glasilo KD «11 Popolo« danes daljše «pojasnilo«, v katerem med drugim piše, da vest o zahtevi po obtožbi tajnikov nekaterih strank, vključno s tajnikom KD «ne moti našega miru in ne spreminja pozitivnega mnenja, ki smo ga vedno imeli, kar zadeva moralno plat, o naših možeh, ki imajo tako kočljive in težke naloge«. Po opazki v zvezi s kršitvijo sodne tajnosti glasilo KD poudarja, a maš mir ne izhaja iz nezaupanja v sodno ureditev in niti iz suma, da bi obstajala volja po začetku političnih špekulacij, ki jih je sicer mnogo, vendar jih nato dejstva in končno ocen zanikajo«. Krščanski demokrati nato poudarjajo, da ni nobenega razloga, ki bi opravičeval tako drastične zahteve
državnega tožilca in ugotavljajo, da «mir» izhaja iz prepričanja o popolni moralni neoporečnosti naših upraviteljev in upravitelje: drugih strank, ki jo pristranska luč lahko zasenči, vendar jo polna luč, ki jo mi zahtevamo, lahko le ovrednoti«. Iz tega razloga, piše glasilo KD, je krščanskodemokratska stranka prepričana, da bo sodna oblast potrdila prepričanje tistih, ki vedo, da ena sama zahteva preiskovalcev ne sme razburiti javnosti, pa čeprav ni mogoče podcenjevati moralno in pravno anomalijo, ki omogoča enemu samemu človeku, ki je podrejen samo svoji vesti, da s svojimi sklepi ustvarja mnenje in negativne težnje ne samo do svojih sodržavijano", ampak tudi do sistema življenja, do vrednosti načel in do miroljubnega sožitja. «H Po-
polo« zaključuje s trditvijo, da so upravniki strank tako znani po svoji poštenosti v parlamentu in v deželah, iz katerih izhajajo, da se ni treba bati negativnih vtisov javnega mnenja, ki je imun pred predsodki emotivnega značaja, (bbr)
RIM — Poslanska zbornica Je odobrila dva zakonska odloka. Prvi priznava fiskalne olajšave prebivalcem Furlanije - Julijske krajine, ki jih je pred tremi leti prizadel potres. Odlok namreč nudi možnost poravnave davkov do 31. decembra 1981 ter postopno odpravo plačevanja socialnega skrbstva prizadetih industrij.
Drugi odlok pa se nanaša na podaljšanje za nadaljnji dve leti prekinitve prisilnega cepljenja proti črnim kozam.
PO VČERAJŠNJEM SESTANKU NA SEDEŽU DEŽELNE VLADE V TRSTU
Stranke programske večine obljubile nadaljnjo podporo deželnemu odboru
Srečanje med KD, KPI, SSk, PSI, PRI in PSDI se je zaključilo s podpisom skupnega dokumenta, v katerem je tudi rečeno, da bo treba ponovno preveriti deželno politično stvarnost v teku meseca septembra
Na sedežu deželnega odbora v Trstu se je sinoči v poznih večernih urah zaključil sestanek med deželni mi tajniki, načelniki svetovalskih skupin in izvedenci KPI, PSI, SSk, PRI in PSDI, torej predstavniki pe tih strank, ki v deželnem svetu pod pirajo enobarvni demokristjanski od bor. Srečali so se z deželnimi predstavniki stranke relativne večine v deželni skupščini, s predstavniki krščanske demokracije in zastopniki deželnega odbora, ki jih je vodil predsednik deželne vlade odv. Antonio Comelli. Kot znano, je bil glavni namen sestanka preveriti in oceniti dosedanje delovanje enobarvne ga demokristjanskega odbora, kateremu je marsikatera politična sila bolj ali manj odkrito očitala počasnost in neučinkovitost pri izvajanju deželnega programa. Sestanek se je zaključil s podpisom skupnega dokumenta, v katerem se stranke programske večine zavzemajo za nadaljevanje sedanje politične formule v deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine; v dokumentu pa je nadalje poudarjeno, da bodo stranke ponovno preverile deželno politično stanje v teku meseca septembra, pri čemer bo treba tudi upoštevati sploš no politično sliko v državi, še posebej pa sestavo nove vlade.
Na včerajšnjem sestanku so imeli glavno besedo predstavniki petih strank programske večine, osnova za razpravo pa so b:la poročila deželnih odbornikov o najvažnejših in najbolj perečih problemih Furlanije -Julijske krajine, ki so jih predstavniki deželne vlade regali na zadnjem tovrstnem sestanku v Vidmu. Predstavniki strank so orisali svoja stališča o vseh teh vprašanjih in ia-kazali razne predloge za njihovo rešitev. Osrednja točka celotne razprave je bila obnova prizadete Furlanije, nič manjša pozornost pa je bila posvečena gospodarski krizi, ki je zajela velik del deželnih podjetij.
Predstavniki KPI so se podrobneje zavzeli, da bi bilo čim prej rešeno stanovanjsko vprašanje; zavzeli so se tudi za vprašanje zaposlitve in za razvoj mednarodnega sodelovanja, s čimer bi se gospodarstvo naše dežele v veliki meri okoristilo. Poudarili so, da se bodo še bolj učinkovito zavzeli za hitro rešitev teh vprašanj in zaželeli, da bi se serija teh sestankov zaključila s še večjo enotnostjo političnih demokratičnih sil. Govor je’ stekel tudi o izvajanju tistega dela osimskih sporazumov, ki je v pristojnosti deželne vlade* Predstavniki petih strank programske večine pa so od predsednika deželne vlade zahtevali, da bi jih stalno obveščal o delu parlamentarnih ko-
Danes v Rimu tehnični sestanek o vprašanju SIRI
Medtem ko se nadaljuje zasedba bivše steklarne Vetro-bel, se bodo danes zjutraj v Rimu sestali predstavniki Zavoda za kreditiranje javnoko-ristnih del ICIPU, družbe IMI ter deželne vlade Furlanije -Julijske krajine, da bi poglobili vprašanje podjetja SIRT in mu skušali najti primerno rešitev. Sestanek bo v glavnem tehničnega značaja, kljub temu pa ima svoj pomen. Kolikor bi bili rezultati sestanka pozitivni, bi jih morale seveda upoštevati tudi politične sile, od katerih v glavnem zavisi rešitev tega važnega gospodarskega krajevnega vprašanja. Pri tem pa se poraja vprašanje nove vlade, ki še ni dobila svoje oblike. Zadeva je torej vse prej kot rešena, zaradi česar je razumljiva velika zaskrbljenost delavstva. Poudariti pa je treba, da je prizadeto delavstvo v teh trenutkih pokazalo velik čut odgovornosti, kar je doslej preprečilo, da bi sindikalni boj imel neljube posledice.
vlado, v kateri bi sodelovali obe stranki levice. Poudaril je, da se je KPI na vseh teh sestankih stalno zavzemala za tako rešitev, pa čeprav ni zahtevala, da bi bila taka rešitev nemudoma izpeljana.
Zakonski osnutek za mesečne odškodnine bivšim deportirancem
V senatu so v teh dneh predstavili zakonski osnutek, po katerem naj bi mesečno odškodnino bivših deportirancev v nacističnih koncentracij-
skih taboriščih uskladili z minimalno socialno pokojnino. V zakonskem osnutku je posebej podčrtano, da bodo te odškodnine deležni tudi tisti deportiranci, ki so bili zaprti v tržaški Rižarni. Prvi podpisnik zakonskega osnutka je senator Um-berto Terracini, podpisala pa ga je tudi senatorka Jelka Gerbec.
9 Občinski odbornik Alfieri Seri je včeraj sprejel na tržaškem županstvu udeležence «ekološkega kroženja po Evropi na kolesih», katerim je zaželel, da bi bila njihova pobuda uspešna in da bi prispevala k sensibiliziranju javnega mnenja o problemih onesnaženja okolja.
IIIIIIIIIIIIIIIttllllllllllMlllHiiiiif iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitf |||||■■||■||||||(||||||||||||||||||||||||•||||||||||||||||||||||f
Ker sta preprečili izvolitev novega vodstva zdravstvenega konzorcija
PSI ostro obsoja početje KD in LpT
Socialisti zahtevajo, da bi skupščino konzorcija spet sklicali že za prihodnji ponedeljek
V OKVIRU ZVEZE INDUSTRI1CEV TRŽAŠKE POKRAJINE
Piero Vidali načelnik odbora male in srednje industrije
Zamenjal je dr. Quattrocchija, ki je odboru načeloval štiri leta
misij, ki proučujejo vprašanja v zvezi z izvajanjem osimskih sporazumov.
Na vrsti so bila tudi druga važna vprašanja. Predstavniki SSk so med drugim načeli vprašanje slovenskih televizijskih oddaj v sklopu delovanja tretje televizijske mreže; o-bravnavali pa so tudi dru®-' vprašanja, ki so neposredno povezana s slovensko stvarnostjo v naši deželi. Na splošno pa lahko rečemo, da je bil včerajšnji sestanek v konstruktivnem vzdušju, saJ so se predstavniki vseh strank zavzeli, in s kon krelnimi primeri pripomogli, da bi dežela Furlanija - Julijska krajina premostila družbeno - gospodarsko krizo, v kateri se že dalj časa nahaja. Na sestanku je bilo tudi poudarjeno, da bo odslej potrebna čim širša povezava med posameznimi strankami in deželnim odborom; samo na tak način bo delo deželne ga odbora hitreje in učinkoviteje steklo. .
Kot rečeno, se je včerajšnji se stanek med petimi strankami programske večine in predstavniki de želnega odbora zaključil s podpisom skupnega dokumenta, o katerem pa bomo podrobneje še spregovorili Na vsak način pa velja še zabeležiti Izjavo, ki jc je dal deželni tajnik KPI posl. Cuffaro tržaškemu itali Janškemu radiu med potekom se Stanka. Med drugim je posl. Cuffaro izjavil, da se KPI zavzema, da bi postavila osnovo za novo deželno
Tržaški socialisti ostro obsojajo neodgovorno početje demokristjanov in predstavnikov Liste za Trst, ki so v torek preprečili, da bi zdravstveni konzorcij dobil novo vodstvo. Kot smo včeraj poročali, se demokrščanski predstavniki, razen Lonzarja, ki je kot predsednik imel dolžnost, da vodi zasedanje skupščine, sploh niso pojavili na sejo, «melonarji» pa so jo jadrno zapustili, še preden se je začela razprava pred izvolitvijo novega predsednika. Na ta način je zmanjkalo legalno število in skupščina ni bila več sklepčna, s čimer je propadel poskus socialistov, komunistov, socialdemokratov. Slovenske skupnosti in radikalcev, da bi končno zagotovili novo vodstvo konzorciju, ki je že od svojega nastanka praktično brez vodstvenih organov in zato obsojen na pasivnost.
V protestni noti pokrajinski tajnik PSI Augusto Seghene pravi, da ga ni presenetilo ' zadržanje ftefno-’ kristjanov, za katere je od nekdaj pa znano, da dajejo prednost interesom stranke v škodo "potrebam .skupnosti. Pač pa je pomenilo presenečenje obnašanje predstavnikov Liste za Trst, ki so zapustili sejo, ne da bi sploh poslušali predloge za novo upravljanje konzorcija. S takim obnašanjem so dokazali, pravi Seghene, da na svojstven način tolmačijo mandat, ki jim je bil zaupan, da imajo čudne poglede na demokracijo in da so jim bolj pri srcu problemi političnih zavezništev. kot pa interesi prebivalstva. Občani pa sedaj zaman čakajo, da bi se zdravstvena služba izboljšala.
To čakanje ne more trajati v nedogled, zato socialisti predlagajo, naj bi novo sejo skupščine zdravstvenega konzorcija sklicali že v ponedeljek, 6. avgusta.
Fašist Roberto Gellici za 5 mesecev v zaporu
Roberto Gellici, 19-letnj fašistični pretepač iz Ul. Mayer 11 in pripadnik zloglasnega «Fronte della Gio-ventu*. ki je 1. junija letos sodeloval pri pretepu komunistične aktivistke Anne Tomei na Trgu Goldoni, res nima miru. Komaj so ga po preloženemu procesu spustili na začasno svobodo, je že spet zabredel v težave s pravico.
24. julija se je namreč Gellici pijan kot škaf z izposojenim motornim kolesom zaletel v avtomobil svojih starih znancev. . . policajev. Namesto, da bi se jim oprostil, jih je začel zmerjati s »pankrti* ter jim še zažugal, da jim bodo že pokazali »njegovi kamerati iz »Fronte della gioventu*. Mladeniča so policaji prepeljali na pregled v bolnišnico, kjer se je nekajkrat z glavo zaletel v zid, ter ga nato odvedli na hladno.
Včeraj So mu sodili po hitrem postopku ter ga obsodili na 5 mese cev in 20 dni zapora ter na 50.000 lir globo. Vsaj za nekaj časa bo torej fašist Roberto Gellici miroval.
PSDI o političnem in gospodarskem položaju v Trstu
Na svoji zadnji seji je pokrajinski odbor socialnodemokratske stranke vzel v pretres politično-gospodar ski položaj na Tržaškem in naglasil, da v krajevnem merilu vzbujata določeno skrb negotovost KD, ki jo pretresa resna kriza, in politična linija LpT po nedavni izjavi poslanke Gruber Bencove o vstopu komunistov v vlado. Po mnenju PSDI bi vstop komunistov ne nudil zadostnih jamstev kar zadeva »zaželene* spremembe v gospodarskem delu osimskih sporazumov, internacionalizacijo tržaške luke in izdajo zaščitnega zakona za sloven sko manjšino, ki naj bi bil sprejemljiv za vse.
Po mnenju PSD! bi se morale vse tržaške politične sile rajši po svetiti temu, da bi izvabile vrsto vladnih ukrepov v prid tukajšnjim industrijskim obratom ter zagotovile Trstu finančne in tarifne olaj-
šave, ki naj b: znižale sedanje življenjske stroške in omogočile večjo konkurenčnost tržaške luke. PSDI zato upa, je rečeno v poročilu stranke, da bo mesto jeseni končno našlo skupen jezik pri postavljanju zahtev za rešitev vseh odprtih vprašanj.
Zveza industrijcev tržaške pokrajine je v okviru obnove vodstvenih organov, ki je soupadala z nedavno skupščino zveze, izpolnila še zadnjo obveznost; imenovala je novega predsednika odbora male in srednje industrije, in sicer Piera Vidalija, ki je po statutu postal tudi podpredsednik zveze.
V resnici je odbor male in srednje industrije že pred mesecem dni, na predvečer skupščine zveze, potrdil dosedanjega predsednika dr. Lina Quattrocchija. Po izvolitvi Paola Tassija za predsednika zveze pa je prišlo v samem vodstvu industrijske organizacije do posebne situacije. Tako predsednik Tassi, kot podpredsednik Quattrocchi se namreč poklicno udejstvujeta na področjih, ki so si v veliki meri sorodna. Zato je podpredsednik Quattrocchi odstopil s podpredsedniškega mesta, da bi tako omogočil čim večjo reprezentativnost industrijskih dejavnosti v samem vodstvu zveze.
Odbor male in srednje industrije je sprejel to odločitev z obžalovanjem, saj .je bil dr. Quattrocchi med delovnimi kolegi zelo cenjen. V imenu celotnega kolektiva se mu je zahvalil com. Mazzuchin, ki se je še posebej spomnil številnih doseženih uspehov male in srednje industrije v 4-letnem obdobju Quattrocchije-vega predsedništva. Kot priznanje za večletno uspešno delovanje pa je odbor male in srednje industrije soglasno imenoval za svojega predstavnika v predsedstvu zveze industrijcev. Poleg izvolitve predsednika Vidalija, je odbor izvolil še podpredsednika Guida Franzota, ki se bo pridružil že imenovanemu Raffaelu De Riuju.
Poročilo sekcije SSk dolinske občine
Sekcija Slovenske skupnosti dolinske občine nam je poslala v j objavo naslednje tiskovno poročilo: i Na svoji redni seji v ponedeljek, 130. julija, je sekcija Slovenske
nabrežju »brina ni pristojna
žaju s posebnim ozirom na aktual-
Za miši na barkovljanskem
V barkovljanskih kopališčih «to-polini» je kopanje dovoljeno. Občinska uprava je izvedla kontrolo in ugotovila, da strukture ustrezajo higienskim in sanitarnim predpisom. Zato ni nevarnosti, da bi kopališča zaprli, kot se je pred časom šušljalo. Tako je sporočil tudi občinski odbornik v odgovor na pismo svetovalca Ercolessija (PR),
pojasni-r ,se. a jajb v Pristojnost občinske uprave. Na vsak način < i zagotavljajo, da je luška kapitanija začela s čiščenjem. Upajmo, da je to res, kajti kopalcu ni posebno všeč, če ga v morju tu pa tam poščegeta rep nabuhle miši.
Slikarski ex tempore na Tr»u Unita
Sindikalne organizacije umetnikov bodo 13. t.m. odprle v občinski galeriji na Trgu Unita V. razstave ex tempore «Trg Unita dTtalia 1979», ki bo trajala do 17. t.m. Kdor se je želi udeležiti, naj predstavi svo je izdelke v soboto, 11. t.m., od 16. do 19. ure v umetnostni galeriji »Cesare Sofianopulo*, ali pa v nedeljo, 12 t.m., naravnost v občinski galeriji od 8, do 11. ure.
ne in pereče krajevne probleme. Kljub poletnemu času se številni občani obračajo za razne informacije v zvezi z upravnimi zadevami. Največ pripomb je na račun stanja cest in ulic po raznih vaseh, ki so v tako slabem stanju, da ra ravnost kličejo po takojšnjem popravilu. Nerazumljivo je namreč, da še niso odpravljene posledice
enodnevni izlet v Tersko in Soško dolino dne 14. julija prav dobro uspel v zadovoljstvo vseh udeležencev in organizatorjev.
Sekcija SSk obvešča, da so priprave za organizacijo vsakoletnega Našega praznika, ki bo L, 2. in 3. septembra v Dolini, v polnem teku. Dokončen program bo objavljen v prihodnjih tednih.
• štiriinpetdeset kandidatov se je
pred dnevi predstavilo na avdiciji v tržaškem Avditoriju. Želja, da končno le podpišejo igralsko pogodbo, pa se je uresničila le štirim, ki jih je Stalno gledališče sprejelo za sezono 1979-1980.
• Deželna zveza obrtnikov sporoča, da bodo avtoprevozniki, ki so vanjo vključeni, stavkali 2., 3. in 4. avgusta, da bi protestirali, ker niso še uvedli tarifnega sistema za prevoz goriva.
Comelli sprejel predsednika zveze industrijcev
Predsednik deželnega odbora Comelli je včeraj sprejel novega predsednika pokrajinskega združenja industrijcev Paola Tassija, s katerim je pregledal probleme, ki se tičejo industrijske proizvodnje v naši pokrajini. Zastopnik industrijcev ie predvsem poudaril potrebo, naj oi dežela pri izdelavi razvojnega načrta ustrezno upoštevala vlogo Trsta in nujnost okrepitve njegovih podjetniških in predvsem pristaniških struktur. Predsednik Comelli se je obvezal, da bo te pripombe upošteval, in novemu predsedniku tržaških industrijcev zaželel plodno delo.
Septembra obnovitev dela tržaškega občinskega sveta
Na včerajšnjem sestanku načelnikov svetovalskih skupin v tržaškem občinskem svetu pod predsedstvom župana Cecovinija so se dogovorili, da bodo delo občinskega sveta obnovili šele septembra. Prva seja bo v torek, 11. septembra, naslednji pa 21. in 28. septembra.
ZARADI HRUPA, KI GA POVZROČAJO VRTALNI STROJI
SLABA KRI PRI FERNETIČIH KER NITI PONOČI NI MIRU
Dela za uresničitev tovornega avtopostajališča so prinesla domačinom nič koliko vsakovrstnih nevšečnosti
Prebivalcem spodnjega dela Fer-netičev, torej stanovalcem hiš, id težijo v opensko smer, res ne gre zameriti, če so nekam živčni. Neprespani so pač, to pa zaradi silnega hrupa, ki so ga od šestih zjutraj v ponedeljek pa do dveh zjutraj včeraj povzročali vrtalni stroji na delovišču tovornega avtopostajališča. Kako je bilo to noč, ne vemo; če pa je ropot svedrov, ki do globine dveh metrov pripravljajo gnezda za mine, tudi tokrat motil naravni in zasluženi nočni počitek tam naokrog bivajočih družin, potem bomo danes gotovo čuli, da so prizadeti odgovorne prijavili pristojnim oblastem.
To so hoteli že včeraj, kot so nam sami zaupali, pa so se premislili, češ. morda se bodo le spametovali ter nas pustili pri miru. Res je, trenutno so se v treh stanovanjskih
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiufiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiinmtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PROCES ZARADI NAPADA FAŠISTOV NA EDYJA CALABRIO
Leto dni zapora za G. Deganuttija šest mesecev pogojno za Dorattija
Tretji obtoženec, Mauro Riccio Bergamas, oproščen zaradi pomanjkanja dokazov - Obravnavi je sledilo veliko število ljudi
Leto dni zapora za Gerarda Deganuttija, šest mesecev pogojno za Diega Dorattija in oprostitev Mau-ra Riccija Bergamasa zaradi pomanjkanja dokazov — tako se je glasila razsodba tržaškega kazenskega sodišča, ki je včeraj sodilo po hitrem postopku trem mladeničem, skrajnim desničarjem, ki sn bili obtoženi, da so v noči med 27. in 28. julijem letos v prostorih tržaške psihiatrične bolnišnice napadli in pretepli komunističnega mladinca Edyja Calabrio.
Dogodek, ki je ponovno izzval ogorčenje tržaške demokratične javnosti, je dobro znan. 21-letni Edy Calabria iz Ul. Cologna 41, sin znanega sindikalista Artura Cala-brie, ter njegov tovariš Giovanni Montenero (fotograf tržaške redakcije komunističnega glasila «L’Uni ta») sta ponoči pri Sv. Ivanu stražila prostor, kjer je v tistih dneh potekal festival mladinske federa
P C. 1**
$ “ ..............
mladeničev, ki je po kr.ajseiji. izzi-
valcem, da se za ta problem odločno zavzamejo pri občinski u-pravi, da ta člmprej uredi stanje cest po vaseh.
Razprava je nadalje tekla o govoricah v zvezi s špekulacijami glede napovedanih sprememb splošnega regulacijskega načrta, s katerim naj bi se nekateri zainteresirani privatniki hoteli okoristiti s tem, da že sedaj kupujejo vsa razpoložljiva zemljišča in hiše. Tu se postavlja vprašanje, ali ti že vnaprej vedo za spremembe regulacijskega načrta, ali delajo o-menjene kupčije na slepo. Sekcija je sklenila to vprašanje skrbno proučiti in razčistiti, kakšno osnovo imajo omenjene govorice.
Končno je odbor sekcije z zadovoljstvom vzel na znanje, da je
vanju napadla Calabrio, medtem kc je Montenero zbežal in obvestil po telefonu policijo. Agenti javne var nosti so že isti večer izsledili dva mladeniča, fašista, ki sta sodelovala pri pretepu; 23-letnega Grrar-da Deganuttija iz Ul. del Rivo 13 in 24-letnega Diega Dorattija iz Lo-njerske ceste 124. Naslednji dan so aretirali še 33-letnega Maura Ric-cia Bergamasa iz Ul. Brunelleschi 10 pod obtožbo, da je pomagal prvima dvema.
Vsem trem so včeraj sodili zaredi povzročitve telesnih poškodb v obtežilnih okoliščinah. V začetku sodne obravnave ie Doratti priznal sodnikom (predsednik Vecchioni, presednika Esti in Bidoli), da je sodeloval pri pretepu ter je v bistvu potrdil verzijo dogodkov, ki jo je dal agentom takoj po aretaciji.
UKREPI ZA IZBOLJŠANJE JAVNIH PROMETNIH SREDSTEV
SPREMEMBE V MESTNEM PROMETU
r
S celo črto je označen redni promet, s črtkano pa, kod bodo vozila javna prevozna sredstva
Diego Doratti, Gerardo Deganutti in Mauro Riccio Bergamas (od leve proti desni) med včerajšnjo sodno obravnavo
«Zanimivejši» je bil poseg Deganuttija, ki je dejal, da je le vrgel proti Calabrii razbito steklenico, potem ko ie le ta prijel za železno cev. »Nisem naredil drugega*, je dodal, in takole končal svojo o-brambo: «Sem namreč simpatizer skrajne levice*.
Ko je to izustil, je med publiko završalo. Včerajšnjega procesa se je namreč udeležilo veliko število ljudi, predvsem mladih, tovarišev in prijateljev Edyja Calabrije in njegovega očeta, ki so hoteli s svojo aktivno prisotnostjo izkazati solidarnost napadenemu mladeniču.
Potem ko je Bergamas poudaril, da ni sodeloval pri podlem dejanju, je pred sodniki pričal napade-nec Edy Calabria. Sodnikom je zelo natančno pojasnil, kako je prišlo do pretepa. «V komprenzoriju psihiatrične bolnišnice sem se pogovarjal z Deganuttijem in Doratti jem*, je dejal, «jima celo ponudil cigareto, ko me je tisti z brki — Doratti — vprašal, če sem ’rdeč\ če sem komunist.* «Jaz sem ga skušal pomiriti*, je nadaljeval Calabria, »a on mi je takrat zabrusil: 'Poglej, če si komunist, te pretepem, ker jaz sem fašist.’*
Tedaj je Deganutti kar naenkrat s pestjo udaril Calabrio v obraz. Mladenič se je pognal v beg, Deganutti in Doratti pa sta ga zasledovala, dokler ni Bergamas zaustavil mladega komunista. Desničarska skrajneža sta ga tako dohitela in začela udrihati po njem.
Zanimiva je verzija, ki jo je v tej zvezi dal Bergamas. Dejal je, da je ustavil Calabrio, ker je ta vpil na pomoč, in mu je hotel zaradi tega pomagati. Calabria je v svojem pričevanju potrdil, da ga Bergamas nj pretepal in prav to je verjetno prepričalo sodnike, da so ga oprostili zaradi pomanjkanja dokazov.
Calabrio je na procesu kot zasebno stranko zastopal odv. Bat.tel-lo, ki se je zavzel ne za zgledno kazen, temveč za pravično kazen.
Javni tožilec dr. Staffa je zahteval za Deganuttija leto in 2 meseca zapora, za Dorattija 1 leto zapora in za Bergamasa 5 mese cev ječe.
Odvetnica Rustja, ki .je branila Bergamasa, je zanj predlagala o-prostitev, ker ni zakrivil prekrška; odv. Calligaris in odv. Morgera pa sta zahtevala za Deganuttija, oz za Dorattija najnižjo kazen.
Sodniki so v svoji razsodbi (leto zapora za Deganuttija, šest mesecev pogojno za Dorattija in oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov za Bergamasa) očitno upoštevali dejstvo, da .je imel Deganutti že večkrat opravka s pravico. Zato so prav njega »zašili*, medtem ko so Dorattija in Bergamasa spustili na svobodo.
hišah nahajale tri bolne osebe, nart je dejal Guido Trani, res pa je tu' di, da niti zdrav človek ne bi M® gel prenašati tolikšnega trušča, » posebno ne, če mora s postelje o® petih ali šestih zjutraj, da se <*>' pravi na delo.
Velikanski stroji za vrtanje nenehoma hrumeli 76 ur, je prip®-mnil Rado Komar, in to celo ® pozne noči, ko pa bi morali Pj> predpisih utihniti najpozneje ob f-uri. Nič ni pomagalo, če so kraja; ni svoje negodovanje posredovan delavcem- »Ukaz je pač tak in * delom .je treba naprej. Mirovali bomo samo, če nam to ukaže ja.* Pa tudi poseg na kvesturi j® pozneje na openskem komisariat® ni zalegel, kot tudi ni pomagal Pr0" test pri karabinjerjih. Ne šari®-družinski očetje, ki so se nekaterim pripadnikom sil javnega Tec> drznili pritožiti, so naleteli celo n* neolikan, če že ne na žaljiv odi0 vor. čemu to?
Domačini so zagrenjeni. Spočetka je bilo rečeno, da bodo dela ** celovito ureditev infrastrukture hrt' jala poldrugo leto, tožijo, in vendar je minilo že skoraj leto dni, a načrtovanega je bila uresničena kvečjemu polovica. Kaže, da so bila oddana v najem nadaljnja ureditven* in gradbena dela še za osem 1®*-«Le kaj bo z nami, če bodo ta*® tekla kakor doslej,* grenko pripon®" njajo ljudje. In vendar ne nasprot®' jejo uresničitvi objekta, le to hočejo, da jim ustrezni konzorcij, ozir®-ma podjetja, ki jih je najel, ne ®" stvarjajo težav. Brnenje in vibracije vseh mogočih kopalnih in drugih strojev so nam doslej že P1'®' cej poškodovali hiše, nastale s® razpoke, odškodnine pa skoraj tovo ne bomo prejeli. Razpoka r kajpak povzročilo pokanje min. katerimi zglajujejo postajališču P°' trebne površine.
Nevšečnosti pa s tem še ni dovolj. Nič kolikokrat je domačin®1®1 kot tudi priseljenim družina®®* zmanjkalo vode, električnega tok® in plina; od časa do časa niti telefonske zveze niso delovale. To ve lja pripisati delom za ustrezne napeljave, med katerimi pa krajan® nihče ni nikdar pravočasno obvestil glede morebitne okvare ali podobnega, ampak se podjetje, ki 10 je bilo zadevno opravilo poverjen®^ na ljudi in njihove potrebe še ®^ ralo ni. Kaj res nas imajo za čane tretje ali četrte stopnje šari zato, ker bivamo na Krasu, nas f sinoči prizadeto vprašal sobesed®1 Guido. Vprašanje je ostalo brez °® govora, zato pa ga preusmerja®® na pristojne dejavnike, (dg)
Za preventivno zaščito gozdov
Na sedežu vladnega komisar® je bil v prejšnjih dneh delovni stanek, na katerem so proučili.1* katere tehnične in organizacij®11 aspekte gašenja gozdnih požarov, * kar je zadolžena deželna gozd® straža. Do sestanka je prišlo iz Pvj trebe, da bi učinkovito koordinira posege tistih organov, ki jim P® sebni deželni pravilnik dodeljuje naloge. Vsekakor pa je bilo na 5 Stanku poudarjeno, da morajo ** to predvsem skrbeti prebivalci*! mi, ki morajo na svojih sPre^?ij po gozdovih paziti, da bi preprek® tudi najmanjši požar.
•lllllllltlllllUIIIIIIIIIIIIUIIMIHIimilMIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHIIIIIIIIIItllltllllMIiiilllliiiniiiiiiiuiiiiiiHillll«*1
ZANIMIVA POBUDA NAPREDNIH MLADINCEV
Problematika Trsta v očeh mladih gostov iz Toskani
Zaključna prireditev v Miljah . Pozimi se vrnejo v Tr*1
ki sta obujala spomine na pretek zlate čase.
Sledila je cela vrsta prizpf0.^
V nedeljo zvečer je bila na Trgu Marconi v Miljah zaključna predstava, ki so jo pripravili toskanski mladinci v sodelovanju s Tržačani. Predstava je bila povzetek 20-dnevne raziskave o zgodovini Trsta in o današnji tržaški problematiki. Vsaka skupina mladincev (razdeljeni so bili v 4 skupine, ki so raziskovale različne aspekte tržaškega življenja: slovensko manjšino, istrske begunce, različna verstva, delavsko gibanje skupno z buržoazijo) je izluščila iz raznih intervjujev vrsto scen, ki so se spojile v eno samo skupno delo le nekaj dni pred koncem počitnic. U-vodno vlogo sta odigrala starčka,
V	okviru ukrepov, katerih namen je olajšati promet avtobusov v mestnem središču bodo od jutri, 3. avgusta, avtobusi in taksiji lahko vozili po Ul. Ghega v smeri proti Trgu Dalmazia. Občinska uprava in konzorcij za prevoze bi hotela tako premostiti težave in zastoje v prometu, do katerih prihaja na odseku Trg Liberta - Korzo Cavour -Ul. Geppa ter omogočiti javnim prometnim sredstvom, da z večjo lahkoto pripeljejo do Ul. Carducci.
Iz objavljene skice je razvidno, da bo tudi promet ostalih vozil u-trpel nekatere spremembe. Naj o-menimo, da se bo spremenila smer vožnje na zadnjem odseku Ul. Ghega med Trgom Libertš in Ul. Cel-lini tako da bodo morala vozila, ki vozijo po Ul. Ghega v smeri proti nabrežju obvezno nadaljevati po Ul. Cellini ter voziti okoli parka na Trgu Liberta.
V	petek zjutraj bodo uvedli tudi enosmerno vožnjo po Ulici Trento na odseku od Ul. Ghega do Ul. Geppa ter na tistem delu Trga Liberta, ki gre od Korza Cavour do Ul. Ghega.
V zvezi s temi spremembami sporoča konzorcij za prevoze, da bodo od petka avtobusi na progah 1, 6, 19, 20 rdeča, 24, 30, 40, 41, 42, 44, 45, 46 in 60 vozili po Ul. Ghega in ne več po Ulici Geppa. Postaja bo pri hišni številki 9.
Mati in mlada hči
ogoljufali 15 trgovin
Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so prijavili sodnim oblastem 44-letno L*dio Sacco por. Per-relli in njeno 17-Ietno hčerko zaradi večkratne goljufije in poskusa goljufije. Sistem, s katerim sta se hoteli mati in hči okoristiti, je bil zelo preprost: pojavili sta se v raznih prodajalnah, kupile neka; blaga ali predmetov v vrednosti nekaj milijonov lir ter plačali ali skušali plačati z nekritim čekom. Na tak način sta ogoljufali ali poskusili ogoljufati kar petnajst trgovin (z oblačili, čevlji, gospodarskimi stroji, zlatarne, drogerije in podobne trgovine), nakar so jih končno izsledili. Na tržaški kvesturi je mati dejala, da hči ni vedela na nekrite čeke.
POTEM KO JE ZBEŽAL Z DOMA V UL. DEI T0MINZ
Makako «Pako» strašil po Rocolu
Žalosten konec opice, ki je že lani med podobnim sprehodom ugriznila štiri ženske
Prebivalci Rocola so predvčerajšnjim boli slabo spali. Njihovo spa nje so motile izvidnice karabinjer jev in policije ter avtomobili tržaških gasilcev, ki so krožili po uli cah tega mestnega predela, da bi izsledili... makaka »Paka*.
Makako »Pako*, sedem let stara 105 centimetrov visoka in 25 kilogramov težka opica, je namreč v torek zvečer zbežal z doma svoje ga gospodarja, 38-letnega Giorgia Genza, v Ul. dei Tominz, in se podal na sprehod po Rocolu, pri tem pa je povzročil med tamkajšnjim prebivalstvom precej preplaha
Taki »občasni* sprehodi makaka »Paka* sploh niso novost. Lani si
je opica privoščila sprehod 15. novembra, med pohajkovanjem pa se je znesla nad štirimi predstavnica mi nežnega spola, od katerih se je morala 10 letna deklica zateči celo na zdravljenje v Švico.
Med torkovim sprehodom si je »Pako* ogledal prostore nekega rekreacijskega krožka, v katerem je bilo takrat pet oseb. Tudi tu je na skočil žensko. Savino Knez iz Se-sljana, ki se je morala po <opi čjem objemu* zateči v bolnišnico Karabinjerji so medtem že sprožili akcijo, da bi makaka izsledili obenem pa so obvestili prebival stvo, naj ne zapušča svojih domov
Kje se .je odtlej opica potepala, trpljenje z injekcijo,
je razvidno iz telefonskih pozivov na številko «113» prebivalcev, ki so zatrjevali, da so videli makaka. Ob
3.50	je stopal po Stopnišču Bonghi, ob 6.45 po Ul. Bergamino. Za »Paka* pa je bil usoden sprehod po Ul. S. Pasquale. Tu ga je zagle dal ostrostrelec karabinjerjev, ki je (na že poprejšnje privoljenje Genza) s pištolo petkrat ustrelil proti njemu. Kljub temu. da mu je agent prestrelil nogo. je uspelo makaku spet zbežati, a ne za dol go. Pol ure kasneje so ga našli vsega okrvavljenega in brez moči. Prepeljali so ga k živinpzdravniku. ki pa je lahko »Paku* le olajšal
ki so podali publiki zelo zgošc®, zgodovino našega mesta in na** nje še sodobnost. Ta del predst®,| je bil najbolj zanimiv prav zar* tega, ker je obravnaval problc1®’ ki so še zelo pereči: vloga betrr cev v tržaškem političnem ži®*r n ju in njihova naselitev na P®"^ slovenska področja, ki nikakor * bila naključna; položaj delavca nekaterih tržaških tovarnah; rij manjkanje vsakršnih stikov ®®j. različnimi verskimi skupnosti®* ( dvojezičnost. Tu sta nastopila 5PlJ storčka, simbol Trsta, njun dia®» Pa je prekinila budilka, ki je b.. bila Tržačane naj se končno se®1 nijo s stvarnostjo. Od tod tudi ® slov: Verjetno je napočil čas ■' Predstavi je sledila debata * činstvom, ki je izrazilo svoje e1 nje in tudi kakšno kritiko o del®-
,3li
Zanimivo je kako so obravnav-^ tržaške probleme ljudje, ki žlV J 500 km od Trsta. Vsakdo iz’’j. njih je skušal izraziti in potem Postaviti to, kar ga je najbolj PL zadelo, bodisi težave, ki jih d®z ljajo otroci beguncev, bodisi trP jj, nje Slovenca, ki mu ne dovolij®* 9 se izraža v materinščini. Del® se ni zaključilo s predstavo. * „9 mi bodo prišli Toskanci znova obisk, pregledali bodo skupno s g. žačani ves material, ki so ga , ( brali in se predstavili občinst^ dopolnjenim delom, (ez)
• V okviru Svevovih razstav . Gradu sv. Justa je slikar Marl' Cassetti pripravil posebno map0.Z-rigrafij, posvečeno tržaškemu P'L. telju. Predstavitev mape bo v , boto, 4. avgusta, ob 19. uri na L* du sv. Justa.
Cene na občinski tržnici na debelo
(CENE ZA KILOGRAM, TARA VKLJUČENA)
31. JULIJA 1979
Povrtnina	Min.	Maks.	Prevl.	Sadje	Min.	Maks.	Prevl.
Česen	1200	2000	1400	Marelice	920	1035	1035
Radič zelen	1800	2600	2200	Banane		935	
Cikorija	300	500	400	Hruške I.	633	690	633
Čebula	345	460	403	Jabolka			
Fižol				jonathan		345	
v stročju	633	805	690	Melone	115	345	173
Melancane				Breskve			
dolge	230	403	288	(bele 1.)	633	920	748
Krompir bea	280	345	322	Češplje burkank	575	633	575
Zelena				Limone			
paprika	230	460	345	zelene	575	690	633
Paradižniki	200	350	300	Lubenice	100	200	150
Peteršilj	600	800	700	Grozdje			
Zelena	600	800	700	pansee I.	575	805	690
Gledališča
Rossetti
Danes, 2. avgusta, ob 20.30 šesto ponovitev operete «Chicaška kneginja*. Besedilo za opereto sta napisala Brammer in Griinwald, Uglasbil pa jo je Emmerich Kalman.
Jutri ob 20.30 premiera italijanske operete «Scugnizza» Carla Lombarda in Maria Coste.
GRAD SV. JUSTA
V soboto ob 21.15 nastop romunskega državnega baleta «Alunelu», ki bo predstavil svoj bogat repertoar iz romunske folklorne tradicije. Gre za prvo turnejo tega odličnega ansambla v Italiji. Vstopnice so na Prodaji v Pasaži Protti.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
Kino
kramarski park - «Luči in zvoki«: °b 21. uri «11 sogno imperiale di Miramare» (v italijanščini), ob 22.15 «San u Miramaru* (v ;srbo-hrvaščini).
Ariston 21.30 «Capricorn one«. E. Gould, J, Brolin, B. Vaccaro, T. Savalas, K. Black.
Rito 18.00 «Uno sbirro dalla faccia d’angelo». Toni Musante, Susan Strasberg. Barvni film.
Eden 18.00 «1 misteri delle Bermu-de». Barvni film,
Excelsior 16.30 «11 racket dei seque-stri». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 17.30-19.45—22.15 «Pro fondo rosso», režija Dario Argento Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mignon 16.30—22.10 «Settimo pote-ne«. Barvni film.
Filodrammatico 14.30—22.00 «La por-no ninfomane« in «Seximanie di nna moglie«. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Gristallo Zaprto.
Moderno 16.30 «Le quattro fatiche di Ercole». Barvni film.
Aurora 17.00—22.00 «Flash». J. Al lessandro. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Gapitol 17.00 «Gorgo». P. Travers.
, Barvni film.
Vlttorio Veneto 17.tft-‘'«Wyster!ia». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Izleti
SPDT prireja od 2d. avgusta do 2- septembra devetdnevni planinski Pohod po planinski vertikali SPDT ®d tromeje na Peči pri Trbižu preko Zahodnih Julijev, Rezije in Benetke Slovenije do Matajurja. Pohod to primeren za vse. Kogar bi zani-toal, naj se za vse podrobnosti in Informacije obrne na ZSŠDI (Ul. sv Frančiška 20, tel. 767304).
PRODAJAM zazidljivo zemljišče o-koli 1000—1200 kv. m, ob cesti Devinščina - Prosek. Telefonirati na št. 225333.
ZAMENJAM parcelo s hišo potrebno popravila na idiličnem kraju Dolenjske z enako ali samo parcelo za obdelavo ob slovenski o-bali, lahko tudi oddaljeno od obale. Ponudbe pošljite na ADIT-DZS, p.p. 171, 61001 Ljubljana pod «do-govor».
MOTORNI čoln BORA-2, motor VOLVO 110 km, ležišča, kuhinja, WC; za križarjenje in smučanje prodam. Brezovar, Postonjska 11, Ljubljana, tel. (061) 266-710.
PRODAM malo motorno črpalko za namakanje vrb in nasadov — je popolnoma nova. Prodam tudi u-metniške fotografije za okrasitev stanovanj in drugih prostorov. Lilija Bogomil, Bidovčeva 13/A Koper.
PRODAM po zelo ugodni ceni 5-me-trsko jadrnico z lastnim privezom ob pomolu v Piranu. Informacije na tel. štev. 910148.
TRGOVINA Mode Valentina pri Domju št. 89. Velika razprodaja oblačil vseh vrst!
PRODAM FORD taunus 1600 SW, letnik 76, v odličnem stanju, avtoradio. Ulica Rapicio 7, telefon 763-107 Carli.
Razstave
V	občinski umetnostni galeriji na Tfgu Unita bodo v avgustu nasledke razstave:
tol jutri, 3., do 11. — Fernando Goi-na Gordini in Mauro Travan. tol 12. do 17. — Ex tempore «Na 'rada Trga Unita dltalia«; tol 18. do 26. — Bruna Bertotti Frau-sin in Paolo Gerli, tol 27. do 3. 9. — Simonetta Ferfo-8ha in Mario Salvo.
» « *
V	galeriji kavarne Tommaseo je
Ktto
teku 3. posmrtna razstava slik
Aon T~»:_•	■ '
ira Piccinija
Razna obvestila
Essmamm
V	spomin na ivaua novaKa darujejo družine Vinko Benčič, Gašperlin in Laine 10.000 lir za TPPZ, 10.000 lir za Dijaško matico in 10 tisoč lir za Združenje bivših aktivistov NOB na Tržaškem.
Namesto cvetja na grob Justine Vuga darujeta Sava in Boris 10.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Ivana Novaka daruje Leonora Križman 50.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Bar-kovljah.
V	spomin na Justino Vuga daruje M. R. L. 5.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Ob 10. obletnici smrti dragega moža in očeta Ivana darujeta družini Cetin 10.000 lir za dom Jakoba Ukmarja in 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Justine Vuga darujeta družini Josipa in Et-ka Jogana 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Antona Škabarja darujeta Albert in Marija Colja 15.000 lir za PD Kraški dom.
V	spomin na strica Antona Škabarja darujejo družine Guštin, Grilanc, Križman in Colja 20.000 lir za Skupnost družina Opčine in 20.000 lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Marije Milič vd. Škabar (Repnič 21) daruje Mirko Guštin 10.000 lir za pevski zbor Srečko Kumar.
V	spomin na Justino Vuga darujeta družini Debetli in Turk 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V GORIŠKEM OBČINSKEM SVETU
0 REGULACIJSKEM NAČRTU BO GOVOR V SEPTEMBRU
Po obširni razpravi obstajajo nesoglasja med načelniki skupin
Najbrž v začetku septembra se bodo v goriškem občinskem svetu sproprijeli s pritožbami občanov, ki so jih ti vložili konec lanskega leta, potem ko je bila objavljena revizija splošnega regulacijskega načrta. Občani in posamezne organizacije so vložili takrat približno 230 pritožb. Okrog petdeset so jih v občinskem svetu obravnavali že letošnjo pomlad; šlo je v tistem primeru za pritožbe v zvezi z lokacijami za gradnjo ljudskih in stanovanjskih hiš. Kot se naši bralci najbrž spominjajo, so v občinskem svetu po živahnih polemikah nekatere ugovore sprejeli, druge pa zavrnili.
Načelniki skupin s»> v torek zaključili preučevanje drugih 180 u-goVorov. Gre za vse ugovore, ki m jih občani ali organizacije vložili v zvezi z dnjgimi točkami revizije, takimi, ki ne zadevajo zemljišč z? ljudske gradnje. Preučevanje je bilo dolgotrajno, ni pa rodilo enakih pogledov na rešitev. Ponekod so se načelniki domenili o sprejemu
ali odklonu priziva, v nekaterih primerih pa so ostali vsak svojega mnenja in v občinskem svetu se bo odprla ponovna razprava.
Odložena skupščina zdravstvenega konzorcija
So poletne počitnice ali nezani manje krivi za prisilno odložitev skupščine goriškega zdravstvenega konzorcija? Skupščina je bila sklicana v torek popoldne v sejni dvorani občinskega sveta. Člani so zastopniki raznih občin trikota Gorica— Krmin—Gradišče ter zdravstvenih ustanov, ki delujejo na tem področju. Kljub temu da so pred sednik in nekdanji člani potrpežljivo čakali več kot uro na mani kajoče in da je marsikdo nekaterim na dom telefoniral, niso dosegli zadovoljivega števila prisotnih članov. Zaradi tega so morali skup ščino odložiti. Problemi pa čakajo rešitve!
Jutri odprtje nove Stande
Jutri ob 18.30 bodo svečano odprli prenovljene prostore veleblagovnice Standa v Gorici. Novi prostori bodo zavzemali ves hišni blok med Verdijevim korzom ter Ulicama Contavalle in Morelli. Gre praktično za ista poslopja, kjer jc bila Standa že prej, vendarle so prodajne prostore povečali s tem, da so pridobili tudi kletne prostore in one v prvih nadstropjih stavbe.
Tretja izmena mladih v MDA
Tretja izmena na raznih mladinskih delovnih akcijah je pred durmi. V tej izmeni bodo po raznih MDA v Sloveniji sodelovali tudi mladi iz zamejstva in sicer s Tržaškega in Goriškega.
Naj cmenimo, da obstajajo še možnosti za morebitne mlade interesente, da se udeležijo letošnjin MDA in to za celotno izmeno ali pa le za določeno obdobje (en teden, deset dni). Zainteresirani se lahko prijavijo še v teh dneh na sedežu mladinskega odbora SKGZ v Gorici (ulica Malta 2, telefon ?4-95), kjer lahko dobijo v zvezi MDA vse potrebne informacije.
Prosveta
PD Primorec iz Trebč prireja fotografski natečaj na temo «Mačka». Slike (belo-črne ali barvne, format minimum 20 za 25) sprejemamo od 20. 8. do vključno 23. 8. v ljudskem domu v Trebčah od 20.30 do 22. ure. Fotografije bodo razstavljene na društvenem prazniku 25. in 26. avgusta.
BERITE
REVIJO
NEKAJ VTISOV S PRAVKAR ZAKLJUČENE ODPRAVE V ANDE
Mogočna podoba narave, ogromno bogastvo ter nepopisna revščina
Tako pravi Fulvio Ladini, vodja odprave na IIuandoy, ki namerava vzpon (tokrat uspešno) ponovili še letošnjo jesen
SEKCIJA KPI KRIZ
organizira 3., A. in 5. avgusta 1979
PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA
PROGRAM:'
PETEK, 3. avgusta
ob,, 2000. pozdrav predsednika avtonomne federacije KPI
v	-	V
SOBOTA, 4. avgusta
—	ob 17.00 tekma v briškbli,
—	ob 20.00 nastop moškega pevskega zbora «Vesna» iz Križa.
NEDELJA, 5. avgusta
—	ob 10.00 ex tempore,
—	ob 17.00 nastop folklorne skupine «Castellani» iz Castel San Pietra - Bologna.
Vsak večer od 21.00 do 24.00 ples ob zvokih ansambla «HARMONY - SOUND«
Dobro založeni kioski, domače vino.
VABLJENI!
ROK JE ZAPADEL 31. JULIJA
Nad 20.000 davčnih prijav izročenih na goriški občini
Število se je v primerjavi s prejšnjim letom povečalo za 1.395 enot
20.278 davčnih prijav so sprejeli na goriškem županstvu do vključno 31. julija. To je za skoro tisoč petsto več kot v lanskem letu. Kot je znano, so lahko davkoplačevalci letos izročili svojo prijavo o lanskem dohodku tako pristojni občini, ali pa so jo poslali s priporočenim pismom po pošti na državni davčni u-rad. Očitno je, da je velika večina davkoplačevalcev izbrala prvo pot in občinska uprava je tudi šla ljudem na roko, saj je tokrat opremila telovadnico Lenassi, kjer je več uradnikov v zadnjih dneh junija sprejemalo prijave.
Lani so torej na goriškem županstvu nabrali 18.883 davčnih prijav, letos pa 20.278. Od teh 19.291 do 30. junija, nadaljnjih 987 pa od u-pokojencev do konca julija. V celoti gre za 7.912 prijav «Mod. 101», za 11.021 «Mod. 740» in 1.345 drugačnih prijavnic. V primerjavi s prejšnjim letom gre za povečave ki so v odstotkih približno enake v vseh treh kategorijah.
Ves material, prijave, opremljene z vso dokumentacijo, bo goriška občina v najkrajšem času izročila državnemu davčnemu uradu.
občini, v vsaki od teh občin je bilo lani 30 domačij povezanih s telefonskim omrežjem.
Število naročnikov se je v do-berdobski občini v zadnjih letih podvojilo. Od 61 naročnikov so lani prišli na 91, letos pa jih imajo že 129. Zelo velik prirastek novih telefonskih številk smo zabeležili v sovodenjski občini, kjer so jih imeli pied tremi leti 130, lani 148, letos pa je njihovo število poskočilo na 186. Najmanjše število novih naročnikov imajo v Števerjanu, kjer ji:r manjkata še dva telefonska priključka, da bodo prišli do ICO. Pred dvema letoma so jih imeli 77, lani pa 89.
Sestanek o gospodarstvu na županstvu
Včeraj zjutraj so se na goriškem županstvu sestali zastopniki gospodarskih združenj in sindikatov. Preučili so možnost ustanoviti stalni odbor za mestna gospodarska vprašanja. Naloga tega odbora naj bi bila slediti vsem tokovom v zaposlovanju, preučevati realnost na go spodarskem področju; dajati nasvete kje in kako širiti dejavnost. To da bi čimbolj omilili krizo, ki jo v Gorici opažamo v nekaterih važnih sektorjih.
Na sestanku so bili prisotni, poleg župana De Simone, predsednik zveze trgovcev Barnaba, zastopnica zveze malih industrij Lepore zastopnika zveze obrtnikov Batta in Bigatto, ter sindikalisti Colautti Colleoni, Fantin in Gandin. Sklenili so, da bodo o dejanski ustano vitvi tega odbora sklepali po po čitnicah.
Spet so se oglasile komunistične bojne enote
Včeraj popoldne so se v Tržiču, s telefonskim klicem na uredništvo časopisa II Piccolo, ponovno oglasile samozvane komunistične bojne enote (Unita combattenti comuni-ste). Gre za podtalno organizacijo, ki je prevzela odgovornost za nedavno teroristično dejanje v tovarni Acciaierie Alto Adriatico v Tržiču. Moški glas je tokrat sporočil, da je v posodi za smeti v Drevoredu Cosulich, zavito v izvod Corriere della Sera važno sporočilo, ki ga je treba objaviti v celoti. Uslužbenci redakcije so dodobra preiskali celotno področje, vendar poročila niso našli. Je šlo za potegavščino, ali morda kaj drugega?
Izleti
Slovensko planinsko društvo sporoča udeležencem izleta na Pelmo, da bo odhod v soboto, 4. avgusta, ob 15. uri s Travnika. Za prevoz morajo poskrbeti člani sami.
V nedeljo, 5. avgusta, pa bo skupina goriških planincev obiskala Krn. Zbrali se bodo prav tako na Travniku, od koder bodo odpotovali točno ob 5. uri. Priporoča se točnost.
		
	23	
Danes, ČETRTEK, 2. avgusta BOJAN
Sonce vzide ob 5.48 in zarine ob 20.33 — Dolžina dneva 14.44 — Luna vzide ob 14.59
Jutri, PETEK, 3. avgusta
LIDIJA
Vreme včeraj: najvišja temperatu-
____________ ra 29,6 stopinje, najnižja 23,6, ob 18.
Zveza vojnih invalidov NOV spo uri 28,6 stopinje, zračni tlak 1011,9 r°ča, da bodo njeni uradi zaprti mb ustaljen, vlaga 57-odstotna, nebo «• in 3. avgusta zaradi dopusta. I skoraj jasno, veter 10 km na uro
RAZPRODAJA
S POPUSTI OD
30%-50% do 80%
PRI VSEH ARTIKLIH POLETNIH OBLAČIL
20% POPUSTA
Vsi vedo, da so to resnični popusti in prav zato so naše pobude s popusti vedno žele odličen uspeh
POSEBNA PRILOŽNOST TUDI PRI ŠPORTNEM ODDELKU
conFEZiom J•
crcltHcc
severnik, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 1. avgusta 1979 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 15 oseb.
RODILI SO SE: Aron Krt, Oria-na Priori, Luca Scheriani, Annalisa Pizzulin, Karin Severi, Laura Ca-prioti, Giulia Schillani, Laura Sgu-bin, Luana Lonza, Ileana Cernaz, Manuela Maggio.
UMRLI SO: 77-letna Natalia Bene-detti por. Amicucci, 73-letni Libero Zarotti, 78 letni Augusto Castellani, 79-letni Carlo Mez, 65-letni Corrado Bertocchi, 72-letna Maria Hroncich por. Cozzi, 73-letni Bortolo Berani, 73-letna Anna Vecchiotti, 73-letni Ferdinande Plesničar, 76-letni Otto-ne Andriani, 58-letni Mario Butti-gnon, 65-letna Giulia Marini vd. Živec, 75-letni Francesco Nadali, 69 letni Bruno Battista, 57-letna Česa rina Mase por. Schiavon.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Rossetti 33; Ul. Roma 16; Ul. L. Stock 9; P.le Valmaura 11. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek; tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje; tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
Nekateri člani odprave v taborišču št. 1, na višini pri iližno 5100 metrov
Stopiti na himalajske vrhove ali1 stopni zaradi hudih snežnih vihar-pa Obiskati katerega od andskih jev. Kako je bilo z vremenom na šesttisočakov. To je želja in obe- Huandogu?
nem nekakšna preizkušnja skoraj I _ Zaradi neposredne bližine rav-vsakega alpinista, ki ima za sabo n,ika je podnebje tu zelo ugodno, veliko preplezanih smeri v Alpah Na višini do 3000 metrov še lepo in drugih evropskih gorstvih.	uspeva žito. Značilna so obdobja
Tako je bilo tudi z miniekspe- lepega vremena. Sredi takega oh dicijo, ki je pred- dobrim mesecem dobja smo se znašli tudi mi. Ves nameravala stopiti na vrh 6353 me- eas' kar smo se mudili po teh go-trov visokega Huandoya v Peruju, rah, skorajda ni bilo oblaka na a je morala prvotni načrt zaradi nebu, razen nekaj meglic ob za-nepredvidenih težav opustiti. Prav- tonu. Zaradi precejšnje višine it! zaprav bi lahko rekli, da je šlo za ogromnih ledenih gmot pa je prc-goriško odpravo, saj jo je vodil j Cej hladno.
Goričan Fulvio Ladini, zraven pa _ odpotovali ste z namenom da je bil še drug Goričan, Maumio' dosežete vrh Huandoija preko ju Tavagnutti, Namesto na Huandoy | gOT2/!0Cjne stene ki je povsem nre-
TRST — ULICA CARDUCCI 10 — ULICA ORIANI 3
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure; telef. štev. 732 627.
V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance IMAM, INADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68 441, nočni pa na številki 732 627.
so se po nekajdnevnih poskusih v severovzhodni steni Huandoya povzpeli na bližnji Picco Pisco, ki je visok 5752 metrov.
Tavagnutti in Ladini sta se vrnila domov v prejšnjem tednu, kajti po vzponu sta se zadržala še nekaj časa v Limi, z namenom, da posnameta dokumentarni film, mogoče pa tudi, da pripravita vse potrebno za ponoven naskok na-vrh Huandoya. Ostali člani ekspedicije, trije plezalci iz Lecca in Vigevana ter en Švicar, so se vrnili v domovino že sredi julija.
Za nekaj vtisov z odprave v Ande smo zaprosili vodjo. Fulvia La-dinija, ki je rade vpije ustregel naši prošnji, kljub temu, da ima te dni obilico dela v domačem po djetju. kjer se kajpak pozna njegova več kakor mesec dni dolga odsotnost.
— Ker smo podvig v glavnem finansirali iz lastnega žepa, je povsem razumljivo, da si nismo mo gli privoščiti daljšega in zahtev nejšega potovanja v Nepal. Po drugi strani pa smo morali upoštevati razmeroma omejen čas, ki ga je imel vsadko od nas np razpolago. Andski vrhovi so za razliko od himalajskih hitro dosegljivi, medtem ko traja pristop v Himalaji tudi nekaj tednov.
— V koliko dneh ste že dosegli bazno taborišče?
— Deset dni po odhodu iz Milana, Vsega skupaj smo bili na poti 32, oziroma 33 dni.
— Kateri kraj ste izbrali za izhodišče m kako ste uredili prenos, oziroma prevoz opreme, saj je zna no, da st3 bili kar dobro založeni?
—- Zadnje oporišče, kjer smo na kupili tudi dovolj (in poceni) hra ne je mestece Huaraz, na višini 3300 metrov, ki ga je pred let' skoraj povsem uničil ogromen nlaz blata in kamenja. Najeli smo 4 no sače in 2 vodnika. Eden je bil celo univerzitetni študent.
— Uspeh, oziroma neuspeh hima laiskih odprav je večkrat odvisen od vremena. Znano je, da so neka teri južnoameriški vrhovi težko do
krita z ledom in ki je doslej še nihče ni preplezal. Kateri je bil vzrok, da je stena zavrnila tudi vas. oziroma. da ste po nekaj brezuspešnih poskusih odnehali?
Načrt vzpona smo sestavili na podlagi slik in opisa stene v lanskem letu. V tem času pa so se ledene gmote precej premaknile in na mestu kjer smo nameravali vstopiti, je nastala ogromna, ne kaj sto metrov visoka ledena pre grada, ki jo je bilo praktično nemogoče preplezati brez žrtev. Zato smo raje odnehali,
— Ste na dolgi poti doživeli tudi hude preizkušnje, morda nesrečo?
— To je bilo že preden smo dosegli bazno taborišče. Pomagali smo reševati težko ranjenega nosača neke druge odprave. Ogromna skala mu je povsem zdrobila nogo. Brez naše pomoči bi prav gotovo umrl v skalnati divjini.
— V načrtu ste imeli snemanje dokumentarnega filma, ne toliko o
vzponu, kolikor o utripu življenja v Peruju. Ste načrt uresničili in kaj je napravilo na vas najbolj globok vtis?
— Predvsem mogočna podoba na rave, ogromno bogastvo nekaterih slojev in nepopisna revščina mno žic.
— Je bila ekspedicija, s katere ste se pravkar vrnili, prva in zad n ja?
— Niti najmanj. Bila je priložnost, da smo se s steno in goro pobiiže spoznali. Drugič jo borne pa premagali. Pravijo, da je vsako styar treba najprej dobro pre misliti. Drugič pa bo že čez dva mašeča. Nekje septembra ali ok tobra. Menda bo zraven tudi Tavagnutti, če ne bo prevelikih težav na delovnem mestu, morda na še kdo od drugih članov prejšnje odprave.
Sicer pa pravi Ladini, do bo to neke vrste «bliskovita» odprava. Vzpon naj ne bi traja! preko 5 do 7 dni, o čemer pa bomo še poročali. Za zdaj srečno na pot!
Ambulanta Zeknega križa bo v avgustu redno odprta
Vodstvo Zelenega križa sporoča, da bo njihova ambulanta redno poslovala tudi v. mesecu avgustu, vendar te v. dopoldanskem času, med To. velja tako za injekcijsko službo* kakor za službo merjenja pritiska. V septembru bo ambulanta delovala po običajnem urniku in sicer vsak delavnik, razen sobote, od 8.30 do 12.30 ir* od 15.30 do 17.30, ob sobotah pa samo ■ned 8.30 in 12.30.
Več telefonskih naročnikov v slovenskih občinah
Ob priliki izida novega telefonskega imenika smo se pozanimali za število novih telefonskih naroč-nikvo v slovenskih občinah. Največje število novih telefonskih priključkov so od 10. aprila letos dobili v sovodenjski in doberdobšla
Kino
Gorica
VERDI 18.00-22.00 «1 gabbiani vo-lano basso». M. Merli, N. Delon.
CORSO Zaprto zaradi dopusta.
VITTORIA 17.00-22.00 «1 misteri del sesso». T. Boy. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCE)LSIOR 18.00—22.00 «In nom« del Papa Re».
PRINCIPE 18.00-22.00 «1 leoni della Guerra».
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni -Bassi, Raštel 52, tel. 83349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Fra-telli Roselli 23, tel. 72-340.
Ženski iniciativni odbor za Goriško izreka predsednici Zveze beneških žena Bruni Strazzolini in družini globoko sožalje ob težki izgubi hčerke.
Praznik tiska KPI na Madonuini
Samo rekreacija je na sporedu praznika Unita in Delo, ki bo na Madonnini od jutri do ponedeljka. Vse večere imajo na sporedu ples, predvajanje risank, delovali bodo bifeji. Prodajali bodo tudi knjige, v nedeljo zvečer pa bo nekaj kratkih besed spregovoril Silvino Poletto.
ZAKLJUČI SE V NEDEU0, 5. AVGUSTA
V logu pod Mangartom 2. zar,tajski skavtski jamboree
Na njem je 274 skavtov iz Goriške, Tržaške in Koroške
V Logu pod Mangartom se pravkar odvija II. slovenski zamejski jamboree. že teden dni potekajo tu v kar najživahnejšem ritmu različ ne akcije in manifestacije, ki so
vorili svoj II. jamboree in ob tej priložnosti izrazili željo, da bi se njihova organizacija plodno razvijala in ob podobnih srečanjih dalje množila in poglabljala svoje rielo-
zgovorna priča razširjenosti in ma vanje. Mogočno je ob tej pnliki sivnosti te organizacije. Na veli-! zadonela melodi
kem travniku v dolini Koritnice je postavljenih kar 97 šotorov in v tem vehkem taboru poteka življenje 274 skavtov, 103 goriških, 147 tržaških in 34 koroških. Vsaka sku-oina živi sicer samostojno, vendar vsi sodelujejo pri skupnih dejav nostih, v katerih skavti manifesta-tivno dokazujejo vso moč organizacije.
V sredo, 25. julija, so skavti ob treh visokih jamborih slovesno ot
•iimiiiiiiiiiiiiiiMinimiiiiiiiiMuiniiiniMiiiiiiiHniMMHiuiiiiiiimiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiMiMiHHiniuiiiiiMHiiiiiiiiiiHiiiiiiišiiiiiiiiniiiiiiiiHiMiiiiiiiiiiiiHiniiiiniiii
V GORICI JE TOLIKO ZELENJA...
Gorica je mesto, ki je znano po svojem zelenju, po svojih parkih, po vrtovih sredi dvorišč starih stavb. Nič čudnega, če so semkaj v avstrijskih časih prihajaji bogati ljudje iz takrat širšega hab sburškega cesarstva, da bi preživeli zadnja leta svojega življenja.
Mesto je imelo ugodno klimo, zi me so bile kratke, v skladu s takrat prevladujočo miselnostjo v Avstriji so tudi pri nas uredili parke in nasade, nove ulice pa so uredili tako, da je bilo ob njih veliko zelenih gredic. Goriški korzo, ki so ga odprli sredi prejšnjega stoletja je dokaz za tako <izeleno» politiko. Iti tudi oba goriška mestna parka, najprej ljudski vrt, zatem pa še spominski park, sta izraz takratne in tudi kasnejše ljubezni do zelenja.
Dodajmo tema parkoma in tolikim
ulicam, v katerih so gredice ter drevesa, še obširni Coroninijev park, v dolini Koma, zeleni pas ob vznožju grajskega griča. Dodajmo tem še obširna dvorišča in vrtove v skoro vseh starih hišah Gorice, seveda z izjemo zares starih mestnih predelov na področju Raštela, ulic Ascoli, Formica, Ba-lilla, Croce in še marsikje drugje. Dobili bomo mesto, ki ima veliko, veliko zelenin.
Zaradi tega tudi manjka zanimanje za javne parke, pa čeprav v njih nudiš ljudem kaj več kot klopco. Občinska uprava že dolgo vrsto let zapored vabi tiste ki si zažele mir in hlad, da pridejo kako urico v park občinske palače, kjer imajo na voljo tudi nekatere časopise in revije ter knjige. Le malo ljudi se poslužuje teh ugodnosti. In prav ta-
ko malo ljudi se poslužuje klope v spominskem parku ali v dolinici Koma. Nekaj več jih vidimo v ljudskem vrtu, kar pa je treba pripisali okoliščini, da je ta v neposrednem mestnem središču blizu pokritega zelenjadnega trga in številnih trgovin; pa tudi dejstvu, da se tu zbirajo razni tcapelloni», od navadnih ekshibicionistov do ekstrapar-lamentarcev pa do narkomanov, je treba pripisati, da je ljudski vrt poln ljudi.
Ni pa tako v drugih parkih. In zaradi tega se celo zdi zavzetost nekaterih, da bi v Goriči uredili javni park, da bi torej dali še več zelenja ljudem, čisto na nepravem mestu. Komu naj bi šiužili drugi javni parki? Saj imajo v Gorici itak toliko zelenja, ki ga ne znamo pra vilno izkoristiti.
melodija skavtske pesmi, ki je družila skavte iz treh različnih krajev v zamejstvu.
Drugo večjo manifestacijo na jamboreeju je predstavljal dan športa, ki pomeni za vse člane tabora izredno doživetje. Ob tej priliki so se vodi iz treh skupin po merili v različnih športnih panogah in skušal; tako dokazati tudi vso svojo fizično silo in moč. Med skavtinjami so se najbolj izkazale goriške, saj so si priborile prvo mesto skoro v vseh panogah. Med skavti pa so izstopali Korošci, ki so s svojim odličnim nastopom prednjačili pred vsemi ostalimi.
Naj omenim še veliko slovesnost, ki so jo goriški, tržaški in koroški skavti priredili ob obisku goriškega nadškofa Cocolina in tržaškega škofa Bellomiia. Spet je bila tu poudarjena važnost, ki jo organizacija ima pri vzgoji mladine in omenjene so bile vse tiste naloge, ki jih opravlja v krogu zamejskih Slovencev.
To so le nekatere od večjih dejavnosti, ki se v teh dneh odvijajo v Logu pod Mangartom. Skavti bodo s svojim taborjenjem nadaljevali vse do nedelje. 5. avgusta, ko bodo s slovesnim skupnim tabornim ognjem zaključib svoje skupno življenje
Ob tej priliki vabijo vse prijatelje in znance in predstavnike kulturnega in političnega življenja v zamejstvu, da jih obiščejo in s svojo prisotnostjo poživijo zaključek tega velikega dogodka v zgodovini skavtske organizacija
OB SOBOTNEM ZAKLJUČNEM KONCERTU TRŽAŠKEGA ANSAMBLA
Nov dokaz dragocene vloge TPPZ kot prenašalca borbenega izročila
Partizanska in borbena pesem zadoneli v Beglianu v okviru festivala komunističnega tiska in odprtja Ljudskega doma ter sprožili val navdušenja
S sobotnim večernim nastopom v Beglianu pri Ronkah se je stekla tekoča koncertna sezona Tržaškega partizanskega pevskega zbora. Začela se je 25. aprila s krstno izvedbo triphita «Zemlja in narodi* v tukajšnjem mestnem Avditoriju, sledila so uspešna gostovanja v Čedadu, Šempolaju, Hrpeljah, Ljubljani, Vidmu in Doberdobu, nastop v prostorih tržaškega sejmišča pri Montebellu v sklopu Festivala »TUnita* ter, kot rečeno, celovečerni koncert v naselju Begliano. Slednji se je ravno tako uokviril v festival komunističnega tiska, obenem pa je pomenil idealno zaokrožitev slovesnega odprtja novega Ljudskega doma.
Begliano šteje okrog 1.2C0 prebivalcev in leži na območju občine San Canzian dTsonzo, ki jo naseljuje vsega kakih 5.000 duš. Občinsko upravo vodijo komunisti s socialistično zaslombo. Kraj sodi med središča, kjer se je sprožil odporniški val zoper fašizem in kjer res ljubosumno varujejo ter širijo izročila in tradicije, ki so privedle do zmage. Slovencev tam tako rekoč ni, in vendar je odnos domačinov do nas bil v soboto tak kakršen bi lahko bil, ko bi tam ramo ob rami živeli Lahi in slovenski ljudje: tovariški, topel in prežet z globoko solidarnostjo do našega boja za pravice.
Še in še bi govorili o toplini krajanov, v prvi vrsti seveda članov ter aktivistov KPI, s katerimi smo se po koncertu na dolgo in široko razgovarjali o trenutkih skupnega boja italijanskih in slovenskih ter jugoslovanskih partizanov sploh. Poskrbeli ste nam za nepozabno doživetje, so pravih, v ljudeh ste zapustili globok občutek hvaležnosti, so nam navdušeno pripominjali, saj smo jim kot Ust in zbor tedaj pomenili eno in isto: politiko naprednosti in prijateljskega sožitja.
Med koncertom se je na prostranem dvorišču Ljudskega doma dobesedno trlo ljudi vseh starosti. marsikomu se je utrnila sol-
za, zahtev po ponovitvi Juriša ali Brigade Garibaldi ni hotelo biti konec. Tudi člani TPPZ so seveda zapustili Begliano s hvaležnim vtisom, gostoljubnosti domačinov ne bodo tako zlepa pozabili.
To je bil 187. koncert našega partizanskega ansambla, še letos pa ima v načrtu dosego števila 200. Avgusta ne bo nastopov, potreben je pač oddih, od septembra dalje pa ima vodstvo zbora v programu snemanje gramofonske plošče «Zemlja in narodi* skupaj s posnetkom za jugoslovansko televizijo, pa tudi koncerte v Chiog-gii (Mestre), Padovi, Portorožu in Rimu. V tekoči sezoni in do nastopa v Beglianu je koncertom TPPZ sledilo 15.000 ljudi.
Pred odpetjem Internacionale, ki po navadi zaključuje koncerte, je podpredsednik TPPZ Lojze Počkaj izročil starešini Miru Pres-lu, ki je pred kratkim slavil 80. življenjski jubilej, značko častnega člana v priznanje za njegovo zaslužno delovanje. Preši se torej pridružuje dosedanjim častnim članom Arrigu Boldriniju (vsedržavnemu predsedniku VZPI-ANP I), Janku Rudolfu (bivšemu predsedniku Zveze borcev SRS) in Miru Škapinu s Kozine, ki je zadolžen za stike med slovenskimi borčevskimi organizacijami ter VZPI-ANPI. Ob tej priliki se je zbor spomnil tudi pokojnega častnega člana Toneta Ukmarja, španskega borca ter osvoboditelja Genove.
Z druge strani je voastvo TPPZ med koncertom izrazilo solidarnost Edyju Calabrii, sinu tržaškega pokrajinskega tajnika VZPI -ANPI Artura Calabrie, ki je bil pred dnevi tarča fašističnih pretepačev.
Za napredno prebivalstvo Be-gliana je sobotni koncert imel še dodatno vrednost, kakor so nam ponazorili občinska odbornika za proračun Galdino Rosin ter odbornica za šolstvo Luisa Paronetti in član tajništva krajevne sekcije KPI Giuseppe Clapiz. Politična opozicija v občini ni močna in sestoji praktično le iz krščanskih de-
mokratov, zato pa je tembolj bojevita in se ne ozira kdo ve koliko na sredstva, ko gre za zaviranje delovanja levičarske uprave. Tržaški partizanski ansambel pod vodstvom Oskarja Kjudra je s pesmijo in besedo podkrepil voljo krajanov, da ne popuste protidemokratičnim rovarjenjem, ampak jih odklonijo ter onemogočijo. Prosvetno in politično zagnanim komunističnim ter socialističnim aktivistom ne bi smelo biti težko doseči tega cilja.
DRAGO GAŠPERLIN
Devetnajst fantov in deklet, ki so nastanjeni v prostorih starega slovenskega otroškega vrtca v Boljuncu in ki so prišli iz Catanie in Gele, Milana, Bergama, Verone in Rima, Vareseja in Pordenona, čistijo strugo Glinščice odpadkov nedeljskih izletnikov. Mladi ljubitelji narave so obiskali tudi Kraško hišo v Repnu. Na sliki skupina fantov in deklet z dolinskim županom
Zmanjšan deficit ZDA
NEW YOkK — Povečanje izvoza je pripeljalo do zmanjšanja zunanjetrgovinskega deficita ZDA v juniju letošnjega leta. V tem mesecu so zabeležili 1,9 milijarde dolarjev decifita, medtem ko je v mesecu maju deficit znašal 2,46 milijarde dolarjev. Porast izvoza iz Združenih držav Amerike je znašal v juniju okoli 8 odst., oziroma eno milijardo dolarjev. Celokupna vrednost izvoza pa je znašala okoli 15 milijard dolarjev.
Strokovnjaki ocenjujejo te pozitivne premike v ameriški zunanji trgovini kot dober znak. Menijo, da se bodo uresničila predvidevanja viade po katerih naj bi letošnji deficit bil nižji od lanskega in da bo v celoti znašal od 22 do 25 milijard dolarjev. Lanski deficit ZDA je znašal okoli 28 milijard dolarjev.
Znižanje ameriškega trgovinskega deficita je brez dvoma pomembno za svetovno gospodarstvo, saj zmanjšuje inflacijski pritisk. Povečan izvoz pa pomeni tudi ostrejšo ameriško konkurenco na svetovnih tržiščih

OB ODPRTJU KONFERENCE COMMONMALTHA V LUSAKI
London izkorišča spore med afriškimi državami
Srečanje peterice «prve bojne crte» v glavnem mestu Zambije odloženo zaradi commonwealthskega vrha in nesporazumov med afriškimi državami
Lojze Počkaj (levo) utemeljuje priznanje častnega članstva starešini TPPZ Miru Preslu
NAIROBI — Sestanek peterice »prve bojne črte*, zambijskega predsednika Kennetha Kaunde, tanzanijskega Juliusa Nierereja, angolskega Agostinha Nieta, mo-zambiškega Samore Mašela in bot-svanskega Seretsa Kameja, ki bi moral biti prejšnji ponedeljek v glavnem zambijskem mestu, je bil dva dni pred začetkom common-vvealthskega vrha nenadno odložen za nedoločen čas. Pet predsednikov iz prve bojne črte bi se moralo po nalogu Organizacije afriške enotnosti dogovoriti o stališčih in akcijskem načrtu črnega kontinenta na bližnji osemdnevni konferenci 41 držav skupnosti Commonwealtha glede Zimbabveja - Rodezije.
V Nairobiju menijo, da se bo uradni London znašel na common-vvealthski konferenci pod hudim pritiskom Afrike, da bi se odpovedal namenu, ki ga je konservativna vlada predsednice Margaret Thatcher že večkrat napovedala, da bi priznala marionetski režim škofa Abela Muzorevve in da bi v novembru ob ponovnem glasovanju v spodnjem domu britanskega parlamenta ukinila gospodarske sankcije proti režimu v Salisbury-Ju: j&V4^I&*da bo rodezijski gordijski vozel* m kvizhn-ški režim Muzorevve eno od najbolj eksplozivnih vprašanj na srečanju v Lusaki. Drugi vroč problem in trd oreh pa posta prav gotovo Uganda in vloga Tanzanije pri strmoglavljenju Idi Amina, oziroma, še bolj in še več, v nadaljnjem razvoju dogodkov v tej vzhodnoafriški državi.
Kolikor se ve v Nairobiju, ni bil objavljen noben razlog, zakaj so odložili najavljeni sestanek peterice, čeprav so se Kaunda, ki je gostitelj commonvvealthskega vrha, Nierere. Nieto, Mašel in Kame naknadno sestali v Lusaki. Vse kaže, da gre za vprašanja razlik in razdvojenosti med njimi.
Pri tem gre za stare (na primer odkar je Kaunda ped pritiskom domačih kritikov in kritičnega gospodarskega položaja v Zambiji ponovno odprl železniško progo, ki pelje v rasistično Rodezijo, kar mu Mašel, ki prav fako nudi ogromno pomoč osvobodilnim gibanjem na afriškem jugu na škodo svojega lastnega gospodarstva, nikakor ne more odpustiti), pa do novejših sporov, kot je na primer tanzanijski vojaški poseg v U-gandi za strmoglavljenje Amina (kar v Afriki malokdo zameri Nierereju) in še bolj tanzanijska in druga navzočnost v Ugandi po vojni. To pa posebno zato ker, kot se lahko opazi v Nairobiju, Tanzanija želi vsiliti Ugandi svoj socializem ter vodstvo, ki bi bilo po mnenju Dar El Salaama dobro. Vsi ti in mnogi drugi nesporazumi in razlike bodo prišli do izraza na konferenci Commonvveal-tha, ki se je začela včeraj in na kateri sta navzoča tudi britanska kraljica ter poglavar skupnosti Elizabeta II. ter britanski premier Margaret Thatcher.
Zambijski predsednik Kaunda je opozoril, da bi morebitno priznanje Muzorevvove' marfonetne
padom ter končno privedlo do oboroženega odpora vsega afriškega kontinenta proti britanski vladi*.
V intervjuju dnevniku »Times of Zambia* je zambijski predsednik poudaril, da »neenotnost pa-triotične fronte Zimbabvveja predstavlja velike težave in da je ta neenotnost privedla ne samo do razdora med tistimi, ki se borijo za osvoboditev te afriške države s šestimi milijoni črnskega prebivalstva, ampak že razdelila in razdvojila tudi peterico iz «prve bojne linije* in prav tako tudi druge afriške države. Kaunda pa je medtem pri tem poudaril, da sku-
BiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
TEDEN DNI OD ODPRTJA XXVI. PULJSKEGA FILMSKEGA FESTIVALA
Poživele polemike pričajo o življenjskosti in novostih večine prikazanih Ulmskih del
«Bosko Buha» se poteguje za naj višje nagrade - Negativni prizvok dela iz sodobnega življenja - Koprski televizijski studio spremlja vsak dan predvajanja filmov
PULJ - V četrtek, 26. julija, se pravi pred enim tednom, so odprli 26. puljski filmski iestival. Prireditve se udeležuje 12 kinematografskih hiš z osemindvajsetimi filmi. Prireditev se je začela s predvajanjem filma Branka Bauerja »Boško Buha* Film je že znan veliki večini javnosti in kritikov, ker je že šest me secev v obtoku v Jugoslaviji.
Film se navdihuje po ljudskem osvobodilnem boju ter je, kar m treba posebej poudariti, med tistimi, ki se poteguje za na j višje nagrade. Toda ne samo zato, ker prikliče v spomin epizode partizanskega boja, temveč zato predvsem, ker ga ne obravnava preveč šablonsko.
Največja zasluga filma je v tem, da .je režiser uspel pametno in .trezno spraviti dogajanja in osebe v tek. Toda obravnavajmo tematiko filma. Protagonist je zelo mladi partizan Boško Buha, ki je bil resnična zgodovinska o-sebnost in katero scenarist Boško Matič prikliče na prizorišče, saj je bil njegov bojni tovariš. Toda Buha je le izgovor, saj ima film globlji namen da oriše življenje, značaj in prigode velikega števila dečkov in doraščajočih. ki so se bojevali v narodnoosvobodilnem boju v takšni meri kot odrasli. Gre torej za prikaz življenj, ki so jih strle vojne grozote, kri, nasilje in smrt. Je torej pripoved o tistih, ki so bili ogoljufani za najlepše razdobje svojega življenja. To razdobje in njegova specifičnost (otroštva) prihajata na dan v redkih trenutkih zatišja s tipično nagajivostjo, plahostjo, strahom in emocijami.
Drugi film prvega večera pa je bil čisto drugačne zvrsti. Smo v sodobnosti. Mlad arhitekt, ki je prepoln idealov in dobrih namenov, se zaljubi v hčerko ravnatelja nekega velikega gradbeniškega podjetja, kjer se tudi sam zaposli. V stiku pa z brezbr žnostjo delovnega okolja, z goljufijami na škodo družbe ter najrazličnejšimi nepravilnostimi, mladi protagonist začuti potrebo, da se odpove službi.
Gre torej za film, ki skuša pokazati s prstom na nekatera rakasta obolenja, ki so žal še vedno navzoča tudi v .jugoslovanski družbi, čeprav se mu ne posreči, da bi sprožil pametno in konstruktivno kritiko. Tako se iz dogajanja izcimi delo. ki ne dosega svojega namena, ampak je celo škodljivo. To pa ne samo zaradi pesimističnega konca, temveč predvsem zaradi samega razpleta pripovedovanja, ki je prevečkrat trdno vezano na oblike «re-belizma*, ki prav gotovo ne morejo pripeljati in ne bodo pripeljale do ničesar pozitivnega.
Nekateri izmed navzočih časnikarjev so govorili o «čmi kinematografiji*. sklicujoč se pri tem na kako delo Makajeva, D.jordje-viča itd. Nič bolj zgrešenega, čeprav se ne strinjam povsem s filmskim pripovedovanjem omenjenih filmarjev, moram reči da so kljub temu njihovi filmi bili v določeni meri globoko koherentni, če ne upoštevamo seveda stilistične enotnosti. Edino kar igra v korist filma dveh debutantov (Iti sta prišla lani iz zagrebške kinematografske akademije) Milivoja Puhlovskega in Bruna Ga-
mulina je glasbena spremljava, ki jo je pripravil in izvajal ljubljanski ansambel »Buldožerjev*. Njihov glasbeni komentar je zelo ironičen do vse serije pojavov uradne šablone.
Na koncu bi hotel še pritegniti pozornost čitateljev na pobudo koprskega televizijskega studia, ki ves čas trajanja festivala oddaja petnajst do dvajsetminutne prikaze prireditve z intervjuji, komentarji in filmskimi odlomki.
In še: čeprav smo o prvih
dveh predvajanih filmih rekli, kar smo rekli, pa moremo trditi, da je 26. puljski festival vendarle na višjem nivoju kot pretekli. Treba je poudariti, da so film ski kinematografski načini podajanja zares novi, kar je navsezadnje največ vredno. Dejstvo, da so se že začele polemike, potrjuje to tezo: če se o nečem govori — ni važno če dobro ali slabo, — pomeni da se nahajamo pred novostmi, pa čeprav so neprijetne. SANDRO DAM1ANI
ša pet držav iz «prve linije* napraviti vse, kar je v njihovih močeh, da bi se patriotska frOnta Zimbabcveja zedinila in da pričakuje, da bo čez nekaj mesecev prišlo do bistvenih izboljšanj.
V	torek je iz Nairobija odpotovala v Lusako tridesetčlanska delegacija iz Kenije na . common-wealthski vrhi na čelu s predsednikom Danielom Arepom Mao-ijem, ki je izjavil, da odhaja na konferenco «z najboljšo voljo, da najde rešitev za zasužnjeno črnsko večino na afriškem jugu. Pri tem je zanimivo omeniti, da je predsednik Maoi sklenil, da se bo osebno udeležil srečanja v Lusaki, čeprav se ni udežil vrhunskega sestanka Organizacije afriške e-netnosti v Monrovii, kar pa velja tud' za dobršen del drugih predsednikov in poglavarjev drugih a-friških držav. Nič manj ni zanimivo, da osvobodilna gibanja Zimbabvveja (ŽANU in ZAPU), kakor tudi peterica iz «prve bojne linije*, ki težko najdejo skupni jezik prav v trenutku commonvvealthskega vrha prav zaradi tega srečanja prekinejo ogenj.
V	tem trenutku se
. videz, da lahko v Jifgryjiycu ‘ commonvvealthska skupnost napravi to, kar ni v stanju da bi napravila celinska organizacija afriške enotnosti, čeprav ,i<* Com-monvvealth sodeč po vsem že v zatonu kot organizacija povezovanja bivših britanskih kolonij, ker nudi svojim članicam zelo malo. Razume se, da je to samo privid, čeprav je na primer bolj kot o-čitno, da nekatere države, kot na primer Kenija, krepijo tako gospodarske kot politične veze z bivšo kolonialno metropolo, Londonom, posebno v zadnjem obdobju, ko je V. Britanija pripravljena, da poseže z izdatnimi krediti v kenijsko gospodarstvo. Pazljivi opazovalec ne more spregledati dejstva, da je na primer pred časom uradna Kenija spremenila svoja stališča, ker je prejela večji britanski kredit. Tako je v določenem trenutku celo marionetni režim Muzorevve mnogo obetal, ker je prišel v Rodeziji na oblast človek s črno barvo kože, kar naj bi bila vsekakor »sprememba*. Razume se, da je bilo to stališče pozneje spet spremenjeno.
V	tem času pa na osi Kampa-la - Nairobi prihaja do zaostritve odnosov. Po izgonu Ugandcev in ugandskih beguncev iz Kenije (ker so baje v največ primerih navadni kriminalci) je Kampala odgovorila namreč z uradno protestno noto ter s tem, da je pridržala 83 šoferjev tovornjakov nedaleč od glavnega mesta Zambije. Dva šoferja, ki se jima je posrečilo zbežati, trdita, kot piše «Dayly nation*. da so ju ugandski vojaki zadržali brez opravičila. Širijo pa se vesti, da so tanzanijske čete blizu mesta Lu-kaje, kakih 56 kilometrov od Kampale, zaplenile štiri kenijske tovornjake.
V	kenijskem tisku se nadalje na široko piše o usodi sosednje Ugande, včasih celo v rubrikah namenjenih pismom bralcem.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Veliki mojstri klasične glasbe
13.30	Dnevnik
Danes v parlamentu
18.15	Pravl.jica dneva:
Simonovo sporočilo
18.20	«Pantera rosa*, risanka
18.25	GIOCOCITTA’
nagradno tekmovanje z mladino
19.20	LASSIE:
«Obisk v muzeju*, film
19.45	Almanah, Vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.40 «Moč usode* («La forza del destino*), operna drama Vmes ob
23.15	Dnevnik
Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.15	Morska biologija (5. del): Gozdovi v globinah PROGRAM ZA MLADINO
18.15	V Popeyevem baru Lutke Velie Mantegazza
18.50	Iz parlamenta
Dnevnik 2 - Šport 19.10 Srečanje z...
Batmanom in Supermanom Vremenska napoved
19.45	Dnevnik 2 - Odprti studio 20.40 V LAWRENCEOVI HIŠI: »Prijateljstvo na preizkušnji*. TV film
21.35 Ciak. ženske pripovedujejo Dekleta (4. del)
Ob koncu: Dnevnik 2 - Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
17.20	Poročila
17.25	Nogomet:
PARTIZAN - ČELIK
19.15	Obzornik
19.25	»Iskanje Britanika*, film iz serije Skrivnosti morja
20 15 Risanka
20.30	TV dnevnik
21.00	Film tedna: »Žepar*
22.15	RAY CHARLES in CLEG LAINE (Odlomki iz opere «Porgy in Bess»)
23.05	TV dnevnik Koper
18.30	Telešport. Nogomet: PARTIZAN - VELEŽ
20.50	STIČIŠČE
21.00	Risanke
21.15	TV dnevnik
21.30	«Noži maščevalca*, film Režija: John Hold. Igrajo: Cameron Micheli in Fausto Tozži.
22.55 Cinenotes, dokumentarna oddaja
23.25	Rock na sceni:
Beretheera Johnson in George Belson
Zagreb
17.15	TV koledar
17.25	Nogomet:
PARTIZAN - ČELIK
19.15	Otroška oddaja
19.45	KVIZ
21.00	Aktualna oddaja
21.05	F. Žižek-IPAVCI (nadalj.)
23.20	Akcije
TRST A
7.00,	8.00, 9.00.	10.00, 11.30,
13.00.	14.00, 15.00. 17.00, 18.00 in
19.00	Poročila; 7.20 Glasba za dobro jutro; 8.05 Z novim dnem, radijska antologija; 9.30 Otroci se igrajo; 10.05 Koncert sredi jutra;
11.00	Roman v nadaljevanjih: «E-kvinokcij*, 2. del; H.35 Počitniški vrtiljak; 13.15 Glasba po željah: 14.10 Za prijetno popoldne;
14.45	Roza mogota, antologija ljubezenske lirike; 15.35 Vodič po glasbeni umetnosti; 16.30 Rezervirano za...; 17.05 Skladatelji in izvajalci’ 18.05 Kulturni prostor;
18.20	Glasbeni drobiž.
KOPER
(Italijanski program)
8.30	9.30.	10.30, 11.30,	12.00.
13.30,	14.30,	15.30, 16.30, 17.30,
18.30,	19.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro iutro; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Knjiga na radiu; 10.32 Glasbeni odmor: 10.40 Glasba in nasveti;
11.00	Kirn, svet mladih; 11.35 Zig-zag; 11.45 Z nami je...: 12.09 Na prvi strani: 12.05 Glasba po željah; 14.00 Hits intemational;
14.00	Zbrani za vas; 14.45 Kirn parade; 15.00 Italijanski zbori; 15.33
tanom: 12.03 in 13.15 Vi in jaz: 14.03 Včeraj smo prepevali tako. program z Annarito Špinači: 14.30 «Ubogi Bertolt Brecht* v Olimpu klasikov; 15.03 Rallv; 15.35 Erre-piuno - Poletje, popoldanska radijska srečanja; 16.40 Protagonisti resne glasbe; 17.00 Love mušic; 17.30 Globetrotter, potovanje v svet plošč; 18.00 Vabilo na kritično poslušanje pop kitare; 18.30 Glasbeno srečanje s Pattv Pravo; 19.30 Chiamata generale:
20.00	Opera - kviz; 20.30 Chaka in Elegija za Aynino Fali, dve radijski priredbi del Leopolda Senghcrja; 21.03 Glasbena Evropa; 21.50 Glasbeno naključje;
23.00	Danes v parlamentu
RADIO 2
7.30.	8.30, 9.30,	10.00, 11.30.
12.30,	13.30. 15.30. 16.30, 18.30 in
19.30	Poročila; 6.00-8.46 Nekega drugega dne: 9.32 Rdeča soba, radijska priredba; 10.12 Luna v vodnjaku:	11.32 Imeti petdeset
let je lepo; 12.45 Alto gradimen-to; 13.40 Belle epoque; 15.00-19.25 Radio 2 - Poletje; 15.30 Tečaj bankovcev; 16.00 Thrilling; 16.50 V.I.P.; 17.55 Kantavtorji včerai in danes; 18.40 Praticamente, no7
Grenlandci pivci ob racionirani
•I • v •
pijači
NUUK — V ledeno puščavnati Grenlandiji, ki jo na vsaj treh četrtinah površine pokriva večni led, je s prvim avgustom začel veljati zakon o racioniranju predaje alkoholnih pijač. S tem ukrepom oblasti skušajo znižati do najmanjše mere najbolj priljubljeno razvado pri izkoriščanju prostega časa, to je pijančevanje. Grenlandija, ki meri po svoji površini četrtino o-zemlja ZDA ter ima le okoli 50.000 prebivalcev,: sodi med največje individualne porabnike alkoholnih pijač. Vsafc Grenlandec, ki je starejši cd 15 let popije letno 18 litrov in pol čistega alkohola. Na Danskem znaša zadevna potrošnja 8,9 litra. Lani je Grenlandija glasovala za upravno avtonomija glede Danske, ki je upravljala otok od 1. 1727 kot zunanjo posest. V juniju 1978 so Grenlandci (ki so v 90 odst. primerov Eskimi) z referendumom zavrnili prohibicionizem ter so se izrekli za racioniranje alkoholnih pijač.
Alkoholu pripisujejo sedaj številne nevšečnosti na otoku. Sem štejejo tudi porast kriminalnosti in števila razporek. Na podlagi uvedbe sistema racioniranja alkoholnih pijač bo vsak odrasel Grenlandec prejel 72 odrezkov mesečno, ki jih bo lahko uporabil za nakup določene količine alkohola v obliki piva, ali likerjev. Z enim odrezkom bo mogoče kupiti steklenico piva, s šestimi steklenico vina, z dvanajstimi en liter močnejšega vina in s štiriindvajsetimi odrezki steklenico visokoalkoholne žgane pijače. Oblasti upajo, da bo raoionirenje znižalo za 40 odst. potiošftjb alkoholnih pij'č. Vendar pahfe bojijo, da bo prej ali slej prišlo do nezakonitega tržišča (črna borza) alkoholnih pijač in do ustanavljanja nezakonitih obratov, kjer bodo kuhali žgane pijače.
Nadalje se bojijo, da bodo stroški državne uprave v zvezi z ra-cioniranjem precej visoki in da bodo usahnili tudi nekateri viri državnih dohodkov. Posledica naj bi bila večja davčna obremenitev.
BONN — V Bonn je prispel minister za kmetijstvo LR Kitajske Hucs Shilijan, ki se je razgovar-jal z ministrom za kmetijstvo Er-hom o pospešitvi kitajsko - zaho-dnonemškega sodelovanja pri mehanizaciji kitajskega kmetijstva.
Ob tej priložnosti bodo nemške tvrdke prikazale svoje možnosti in ponudbe za sodelovanje na tem področju. Člani kitajske delegacije bodo obiskali več raziskovalnih kmetijskih inštitutov v ZRN.
Istočasno je v ZRN prispela prva skupina 65 kitajskih študentov, ki se bodo posvetili predvsem metalurškim znanostim, potem informatiki, medicini, matematiki in fiziki na vseučiliščih v Aachnu,
Muenchnu. Stuttgartu in drugih.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiijiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiHimmiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiii.iiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininmiiniiiiiMiiiH19
Patronat KZ - INAC svetuje
ZA INVALIDSKO POKOJNINO VSAJ ENO LETO ZAVAROVANJA V ZADNJEM PETLETJU
UalSMMFSi-»» Sig
tivov; 16,45	lfcSfc riflj X2; 21.00 Manon
Knjige v izložbi; 17.00 Poslušaj- Lescaut. operna drama; 22.20
mo jih skupaj; 17.32 Crash; 18.00 Klasična kitara: 18.32 Jugoslovanska pon scena; 19.15 Poje skupina «La strana societa*; 19 32 Orkestri lahke glasbe: 20.00 Opera, poezija glasba in ples.
KOPER
(Sbivenski program)
7.30,	8.25, 14.00. 14.30 in 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30-13.50 Prenos RL, 14.05 Po domače z ansambli Borisa Kovačiča ir. Pavla Kosca; 14 37 Popevke se vrstijo; 15.00 Mali koncert lahkih not; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Prenos RL. 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Zabavna glasba; 17.30 Aktualna tema: 17.35 Znane melodije; od 18. ure dalje Prenos RL.
RADIO 1
7.00,	8.00,	9.00, 10.00,	12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 19.00 in 21.00 Poročila; 6.00-7.20 Glasbeno prebujanje; 7.45 Poštna kočija; 8.40 Včeraj v parlamentu; 3.50 Glasbeni trenutek; 9.00 Radio p.nch’io;
11.00	Kuore s črko «K»; 11.30 Glasbeno srečanje z Rinom Gae-
Parlamentarna panorama.
LJUBLJANA
7.00.	8.00, 9.09,	10.00, 11.00.
12.00,	13.00, 15.00, 16.00 in 20.01’ Poročila; 7.50 Dobre jutro, otroci!; 8.20 Rekreacija; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Mladina poje, 10.05 Z radiom na poti; 10.40 Turistični napotki; 11.05 Rezervirano za...; 13.10 Znane melodije: 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Od vasi do vasi; 13.00 Iz naših krajev:
14.30	Priporočajo vam...; 15.05 E-najsta šola: 15.20 Koncert za mlade poslušalce; 15.40 Jezikovni pogovori; 16.30 Zabavna glasba:
17.00	«Vrtiljak*; 19.00 «Vsa zemlja bo z nami zapela*...; 19.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 19.35 V. Lovec: Sonata v starem slogu; 20.35 Lahko noč. otroci!; 20.45 Minute z ansamblorn Jožeta Privška; 21.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov;
22.05	Literarni večer; 22.45 Lepe melodiie: 23.20 Plesna glasba; 0.05 Lirični utrinki; 0.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev;
1.05	Nočni program.
Prizori
filma »Boško Buha*
Vpr.: ^Sklenila sem, da se obrnem na vašo rubriko s prošnjo, da mi pojasnite, kakšne pravice ima moja mama, ki je pravkar dopolnila 60 let. Sicer je že pred leti vložila pratiko pri nekem drugem patronatu, vendar pa ni bilo nič iz tega in bi rada zvedela, če je bila vsaj ubrana pravilna pot. Moja mama je imela vsega skupaj šest let delovne dobe in leta 1971 je vložila na 1NPS prošnjo ter nato plačala eno leto prostovoljnih prispevkov. Leta 1978 je bila vložena prošnja za invalidsko pokojnino, ki pa jo je INPS trikrat odvrgel, pred nekaj dnevi pa je bila dokončno zavrnjena tudi tožba. V pričakovanju pozitivne rešitve moja mama ni več plačevala prostovoljnih prispevkov, tako da danes ima vsega skupaj 7 let dobe. Kaj naj sedaj naredi? Kakšne možnosti ima. da dobi invalidsko pokojnino? Ker ima že 60 let, lahko vpraša za starostno pokojnino? Bo eventualno dobila socialno pokojnino (mož ima nekaj več kot 300.000 lir na mesec pokojnine in nekaj terenov)?
Svetujte nam prosim, katera rešitev bi bila zanjo najboljša».
Z. Š.
Položaj vaše mame ni kdove kako kompliciran, predolgo zavlačevanje pa je celotno zadevo znatno zakompliciralo, ker so bili
zamujeni dragoceni časovni termini.
Pa pojdimo po vrsti. Vaša mama bi lahko vsaki dve leti predložila na zavarovalni zavod IN PS novo prošnjo za invalidsko u-pokojitev, ker sodni postopek, ki je v teku, sploh ne vpliva na retroaktivnost prošnje, ko je izčrpana administrativna faza (ko INPS zavrne tudi priziva prve in druge stopnje). Čakanje na ugodno rešitev sodnega postopka je bilo o-čitno preveč optimistično, sedaj pa je vaša mama ostala na cedilu. Danes kot danes ne more vložiti na INPS nove prošnje za invalidsko pokojnino, ker ne zadošča administrativnemu pogoju vsaj enega leta zavarovanja v zadnjih petih letih, če je bil zadnji prispevek plačan leta 1972, bi bilo treba najkasneje leta 1977 plačati vsaj še eno leto prostovoljnih prispevkov, kar bi lahko storila avtomatično, ker je bila že prej avtorizirana. Trenutno izho dišče je naslednje: do konca sep tembra ima čas, da poravna pro stovoljne prispevke za drugo tri mesečje 1979 in nato plača še tri krat po tri mesece (plačilni rok je za vsako trimesečje v naslednjem trimesečju), tako da bo konec marca uveljavljala eno leto v zadnjih petih in šele tedaj bo lahko vložila ponovno prošnjo za
invalidsko pokojnino. Če vloži prošnjo sedaj, jo bo INPS odbil že zaradi pomanjkanja admini; strativnega predpogoja, ne da b« sploh preverjali njeno zdravstve-no stanje.
Velika škoda pa je, da se niste zglasili v našem uradu ali vsaj nam pisali dober mesec prej, ker bi imeli možnost sanacije položa-ja. INPS je namreč do konca ju; nija dal vsem zavarovancem, k* plačujejo prostovoljne prispevke, možnost, da poravnajo prispevke tud' retroaktivno, se pravi vse od dneva avtorizacije dalje. Vaša mama bi tako ne le lahko vložil® takoj novo prošnjo za invalidsko pokojnino, temveč bi imela že danes še nadaljnjih sedem let pokojninske dobe na osnovi prostovolj", nih prispevkov, torej skupno 1’ let. V najslabšem primeru bi nato j »čakala še eno leto in bi bre* nikakršnih težav uveljavila n1'" nimalno starostno pokojnino. Tako pa bo morala čakati prav tako eno leto, da «poskuša srečo* z invalidsko. Ostaja ji edinole upanje, da bi INPS ponovno izjemoma odprl rok za retroaktivno plačevanje prostovoljnih prispevkov-
Kar pa zadeva socialno pokojnino, naj nanjo vaša mama splob ne računa, ker dohodki soproga presegajo dohodkovno mejo obeh zakoncev, ki jo določa zakon.
i
nogomet
V prvi jugoslovanski ligi
LJUBLJANSKA OLIMPIJA PREMAGALA C. ZVEZDO
Me/ei je v derbiju kola premagal splitski Hajduk - Nepričakovana zmaga Rečanov v Titogradu - Poraz Dinama
Prva jugoslovanska nogometna li-?a Poteka v znaku velikih presene-cenj- No, za ugodno presenečenje je ^Pet poskrbela ljubljanska Olimpi-ja, ki je za Bežigradom premagala S? Crveno zvezdo in je po štirih ko-
^ še nepremagana. Zanimivo pa je tudi, da Olimpijin vratar Dalano-^ °d začetka prvenstva še ni dobil Zadetka. Skratka, Ljubljančani so črtali v tem prvenstvu izredno u-^šno. Zmaga nad neugodnim nasprotnikom, kot je Crvena zvezda, pa p*. gotovo dala Olimpijinim nogome-«sem novega elana, da nadaljujejo P? tej uspešni poti. Mini zadetek v V(*rajšnjem srečanju je za Olimpijo v B. minuti dosegel Voljč.
Derbi tega, četrtega kola je bil v poštarju, kjer je Velež osvojil še četrto zaporedno zmago, in tokrat na račun državnega prvaka Hajduka. Takega starta v tem prvenstvu v Mostarju nihče ni pričakoval. Gre P® omeniti da Halilhodžič in tovariši 'grajo v vrhunski formi in da je njihovo prvo mesto na lestvici povsem
Zasluženo.
Preseneča tudi poraz Dinama z 0:2 * Borcem v Banjuluki in preseneče-nJo predstavlja tudi zmaga Rečanov J" Titogradu. Po visokem porazu v JHinulem kolu z Napredkom so se “rej Rečani oddolžili z zelo drago-Ceno in nepričakovano zmago.
IZIDI 4. KOLA
Olimpija - Crvena zvezda	1:0
Budučnost - Rijeka	1:2
Sarajevo - Napredak	0:1
Osijek - Vardar	1:0
Sloboda - Radnički	2:2
Borac . Dinamo	2:0
Velež - Hajduk	2:1
Vojvodina - Željezničar	2:1
Danes bodo odigrali še zadnjo tek-010 4. kola Partizan - Čelik (nepo-Zredni TV prenos ob 17.25).
Milan — Trento 3:1 (2:1)
TRENTO — V prvi prijateljski tek-*hi nove sezone je Milan premagal homači Trento, ki nastopa v prven-styu C-2 lige, s 3:1 (2:1).
ljali po avtomobilski nesreči, ki jo je doživel pred kratkim. Maier, ki se je poškodoval stegno, bo s treningi lahko začel le čez dva meseca, potem ko je celo kazalo, da bo moral prenehati z aktivnih igranjem.
Španija v vodstvu
LIVORNO — V tretji poskusni vožnji svetovnega prvenstva za mladince v razredu «Europe» so mladi jadralci dosegli naslednje uvrstitve.
1.	Alai Lostis (Fr.)
2.	Louis Doreste (Šp.)
3.	Russel Coutts (N.Z.)
6. Giovanni Cassinari (It.)
17. Petrič Pacinčič (Jug.)
LESTVICA PO TREH TEKMAH
1. Španija, 2. Švedska, 3. Nova Zelandija.
PRED OSMIMI SREDOZEMSKIMI IGRAMI V SPLITU
ŠPORTNI OBJEKTI SKORAJ NARED
Novi stadion je prava arhitektonska mojstrovina - Dvorane, bazeni in drugi objekti so seveda velika pridobitev za Split tudi po MIS
-■ • ..........................................................—
Kot smo že poročali, bodo od 15. do 29. septembra v Splitu osme mediteranske igre. To jugoslovansko mesto se je namreč leta 1975 skupno z maroškim mestom Casablanco potegovalo za organizacijo teh osmih sredozemskih iger.
V tej tekmi pa, kot je znano, so Spličani zmagali; ta zmaga pa je pomenila obenem za organizatorje prevzemanje ogromnega bremena in treba se je bilo cprijeti trdega dela. Izgradnja novih telovadnic; bazen glavnega stadiona, vse to je bilo treba v tem kratkem času pravočasno izpeljati do kraja. Renomi-rana in spretna jugoslovanska organizacija tudi tokrat ni razočarala saj so organizatorji v glavnem že izpeljali svoj plan. V glavnem je že vse nared, sedaj pa že pričakujejo prihod raznih reprezentanc in raznih mednarodnih športnih in o-limpijskih komisij, ki so že najavile svoj prihod v prvih dneh septembra.
Prireditelji so vložili posebno veliko naporov pri izgradnji novega in zelo modernega krovnega stadiona; ki bo sprejel več kot 50 tisoč gledalcev in na katerem bo tudi slavnostna otvoritev z običajnim mimohodom vseh raprezentanc sou-deleženk teh osmih iger.
Novi stadion pa predstavlja sam na sebi pravo arhitektonsko mojstrovino, v kateri izstopajo predvsem ogromne pokrite tribune, pod katerimi bo lahko tudi v primeru slabega vremena na suhem sledilo raznim športnim prireditvam veliko ljubiteljev športa.
Neposredno ob stadionu sta tudi dve manjši nomogetni igrišči z atletskimi stezami, ki bosta služili za ogrevanje. Severno od tega «ar-hitektonskega orkana*, je postavljen bazen, ki se po velikosti in impo-zantnosti lahko povsem enakovredno kosa s stadionom. V njem bodo prireditelji organizirali plavalna tekmovanja, vaterpolski turnir in
MONCHEN — Vratar državne reprezentance ZRN in miinchenskega “Averna Sepp Maier je zapustil me-stn° bolnišnico, kamor so ga pripe-
skoke v vodo. Struktura sestoji iz treh manjših bazenov. Prvi, olimpijski, okoli katerega je prostora za 2.180 gledalcev, bo služil vsem najvažnejšim tekmovanjem, razen skokom v vodo, ki bodo v posebnem manjšem bazenu. Ob njiju je še bazen za ogrevanje s 13 stezami. V tem istem bazenu bodo priredili tudi evropsko prvenstvo leta 1981.
Najpomembnejši objekt za splitski šport nasploh pa je izgradnja nove pokrite dvorane, ki bo zamenjalo staro in že pretesno dvorano na Gripah. Nov objekt bo lahko sprejel 6.000 gledalcev, ob glavni dvorani, v kateri bodo lahko igrali odbojko košarko in tudi rokomet, so dogradili še manjšo dvoranico za 1.100 gledalcev.
Split bo torej še po sredozemskih igrah lahko naprej uporabljal te objekte, ki pomenijo nedvomno obogatitev za celotno telesno kulturo tega dalmatinskega mesta.
Vsi športniki in športnice, ki bodo prišli iz Alžirije, Egipta, Francije, Grčije, Italije, Libanona, Libije, Malte, Maroka, Monaka, Sirije, Španije, Tunizije, Turčije in seveda Jugoslavije, se bodo prav gotovo dobro počutili v jadranskem mestu. Za vse atlete, novinarje in spremljevalce bo skrbelo okrog tisoč uslužbencev z raznovrstnimi funkcijami in 400 hostes in vodičev. Poleg glavnih tujih jezikov (angleščine, francoščine, italijanščine) mora dober del le-teh obvladati tudi arabski in turški jezik.
Medtem ko se v Splitu vročično končujejo zadnje priprave, se že misli na korenito preureditev sredozemskih iger. O tem bodo odločali v glavnih obrisil 13. in 14. septembra, ravno na predvečer splitske manifestacije, kjer bo na sporedu več panog( kar 16) kot na olimpijskih igrah. Francosko mesto Nica, ki bo zelo verjetno pripravilo mediteranske igre leta 1983, je že sporočilo, da bo skrčilo število disciplin na dvanajst. Dosedanji obseg je bil daleč preveličastem, le s trezno preosnovo in dokajšnjo omejitvijo sredstev se bedo igre lahko še nadaljevale. V ta namen bo izvršni odbor MIS na prihodnjem zaseda-
Gradnja novega pokritega bazena v Splitu je v polnem razmahu. Organizatorji sredozemskih iger računajo, da bo ta pomembni športni objekt nared tik pred začetkom tekmovanj. Treninge pa bodo plavalci in skakalci v vodo opravili v Dubrovniku in na Reki.
nju v Atenah med drugim sklenil, da bodo morale v naslednjih izved-bah vse reprezentance vsaj delno, nem pohodu bo SPDJ kriti stroške za oskrbo tekmovalcev. | let na Grossglockner
Včeraj je ob 11, uri prispela v naše mesto in se ustavila na Trgu Unita skupina enajstih kolesarjev več narodnosti in vseh starosti, med katerimi sta tudi dve mladi ženski. Kolesarji »Zelene majice* tako se imenujejo, nameravajo prevoziti s kolesom Evropo pod geslom «varstvo v naravi*. Udeleženci so
bodo vrnili v francosko prestolnico 7. oktobra, potem ko bodo prevozili 7000 km: poleg Strasbourga, Ženeve, Milana, Rima, kjer so se že ustavili, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte, Dunaja, Bratislave, Munchna, Frankfurta, Bonna, Amsterdama, Bruslja, Londona. Cilj bo 7. oktobra v Parizu.
Udeležence so sprejeli na tržaški občini in v imenu občinske uprave
jim je zaželel dobrodošlico in srcč. o pot za nadaljnje potovanje, odbornik Seri, ki je vsakemu udeležencu podaril v spomin kolajno s tržaškim grbom iz tretjega stoletja. V imenu vseh se je zahvalil vodja skupine g. Georges Krassovsky. Nato so kolesarji odpotovali s Trga Unita proti Femetičem v Ljubljano in Zagreb, kjer bo njihova prihodnja etapa.
odpotovali 5. junija iz Pariza ter se
■iiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiinnimiiiiiiiiiMiH.....................................minil......m..............................i..........
Iz planinskega sveta
Bližnje delovanje SPDT
Še je čas za vpisovanje za devetdnevni pohod SPDT po planinski vertikali od tromeje na Peči pri Trbižu, preko Zahodnih Julijcev, Rezije in Beneške Slovenije do Matajurja. Pohod je primeren za vse, vse informacije pa dobite ali pri odbornikih SPDT ali pa na sedežu ZSŠDl (Ul. sv. Frančiška 20, tel. 76-73-04). Zaključni sestanek vseh udeležencev pohoda bo 20. avgusta, pohod pa bo trajal od 25. avgusta do 2. septembra.
* * *
SPDT obvešča vse, ki bi radi plačali letno članarino SPDT, da lahko to storijo še do jutri v Tržaški knjigarni, ter nato od 21. avgusta naprej. Naj spomnimo naše člane, da dobijo naši člani v kočah pri prenočnini popuste le s plačano letno članarino.
Takoj po zaključnem devetdnev-SPDT priredilo izza izkušene
■...nuiniumnu....... milimi.................................umi«.......................................................................

nogomet
BREG PRIČEL S TRENINGI
MLADIM NAM0a POZORNOST
Trener Mondo razpolaga z velikim številom nogometašev- Zadovoljni z uvrstitvijo v minulem prvenstvu - Naprej po sedanji poti
Za nogometaše so počitnice že mirte Društva začenjajo priprave in bdi gD Breg je startalo v novo se-°no. Vsi sklicani igralci so se, kot teo že poročali, sestali ob 19.30 na Judežu ŠD Breg in se nato udeležili ,,rve8a skupnega treninga pod vod ■ y'orri trenerja Monda. Slednji je z l»tur° pralcev, ki mu nudi društvo, anko povsem zadovoljen. Za prvi /en*ng se je zbralo 47 igralcev, 30 I?'teh bo nastopilo v drugi amaterski JO- ostalih 17 pa v prvenstvu kade-v?v- Seveda trenira s prvo ekipo tu-J nekaj mlajših igralcev, ki bodo teer igrali v prvenstvu kadetov. Do-J^ki klub ima torej na voljo za t, ‘“nje prvenstvo mnogo igralcev.
trdim delom, predvsem na mla lr>skem področju, si je društvo pri-
Bregov trener Mondo
dober mladinski kader.
•hisi-enerja Monda smo vprašali kaj »i1 o komaj preteklem prvenstvu. se ,°hdo: «p0 zelo slabem začetku čaJe za nas prvenstvo dobro kon •hest Uvrstili smo se na končno 6.
•bed	'tedo voljen sem ker so se
im ,.Prvenstvom izkazali predvsem kadeti in pa domači igralci*. Pa letos?*
da ,,	0: «V glavnem bom skrbel,
dil1UVrstim v prvo ekipo nekaj mla latj Seyeda bodo morali le-ti poka p. ^eBk° mero resnosti*.
§DSOr Cuk nam je povedal, da bo šdom	nadaljevalo dosedanjo
v ng.1?0 Politiko. Glavni cilj je, da bi ji jjDkfajšeitl času v vsaki kategori treh ■? Bo eno ekipo in da bi bili Ti?P’ 'zključno domačini.
DeuIvu Strnadu smo zastavili vprašanj.
ti^jD^isliš o komaj minulem pr
1 ‘Strinjam se s trenerjem (ioSp„?m- V minulem prvenstvu smo let«;, , v°dhčno uvrstitev ki jo bo ni D težko ponoviti, saj ie naš glr.v-{yVl°htem pomanjkanje napadalcev. 0 Jež je poškodovan in zato ne
bo za to prvenstvo v najboljši formi*.
Iz razgovorov s trenerjem Mon-dom, podpredsednikom Igorjem Čukom in igralcem Strnadom je razvidno, da daje Breg veliko pozornost mladim igralcem, ki bi morali zagotoviti dolinski ekipi svetlo bodoč nost. Brežani so že takoj trdno začeli z delom, kajti že 22. avgusta bo na sporedu prva tekma na turnirju za «Memorial Race* (Breg - Por-tuale).
Prvenstvo 2. amaterske lige pa se bo pričelo 16. septembra.
F. Korošec
ODBOJKA
MEDNARODNI TURNIR
Mladinci Italije in Jugoslavije uspešni
ALASSIO — V Alassiu blizu Savo-ne se je začel mednarodni mladinski odbojkarski turnir, na katerem sodelujejo naslednje reprezentance: Italija, Jugoslavija, Madžarska in Francija.
Tekme na tem turnirju za 7. »Trofejo Ravizza*. so na prostem. Jugoslovani so le s težavo premagali Madžare šele po petih setih. «Plavi» so na tem srečanju igrali precej dobro škoda le, da je regularen potek igre oviral rahel veter, tako da je tekma izgubila na spektakularnosti. V drugem srečanju pa je Italija z dokajšnjo lahkoto slavila proti Franciji s 3:0.
IZIDI
To pomeni, da je Ljubojevič prav pred medeonskim turnirjem za odločitev izzivalca svetovnega prvaka Karpova, ki bo v kratkem v Bielu, dosegel odlično formo, katero upamo, da bo seveda ohranil, saj se že mnogo let noben Jugoslovan ne udeležuje turnirja kandidatov za naslov svetovnega šahovskega prvaka.
D. J.
KOLESARSTVO
Saronni prvi
GIPPINGEN (Švica) — Italijan Giuseppe Saronni je osvojil tukajšnjo mednarodno dirko. V ciljnem sprintu je prehilei rojaka Torellija in Belgijca Wellensa.
Glavnina je prispela z več kot enominutno zamudo.
JADRANJE
ENOTEDENSKI TEČAJ TPK SIRENA
Rekordna udeležba in velik uspeh
Tečaja se je udeležilo tudi 10 deklet - Pomoč JK Jadro iz Kopra - Zmagovalci zaključnih regat: Peter Sterni, Saša Ran in Aleksander Starc
OBVESTILO
SPDT
obvešča vse tiste, ki bi radi plačali letno članarino SPDT, da lahko to storijo v Tržaški knjigarni, do jutri, 3. avgusta.
V nedeljo se je končal enotedenski tečaj jadranja, ki ga je ob pomoči JK Jadro iz Kopra priredil TPK Sirena. Tečaja se je udeležilo 37 začetnikov v razredu optimist, 8 mladincev pa'je vadilo na večjih jadrnicah. Med začetniki je bilo kar 10 deklet, kar je za ta šport lepo število. Celotno število udeležencev je, tudi po mnenju odgovornih JK Jadro, izredno. Odborniki Sirene, ki so tečaj organizirali, so morali vložiti res veliko napora, da je le-ta tako dobro uspel.
Tečajniki so bili nastanjeni pod šotori v kampingu Adria v Ankaranu, vsak dan pa so se vozili na tečaj v Koper, s kombijema, ki sta jih dala na razpolago ŠD Kontovel in Dramski krožek Kontovel, najbolj vešči pa kar z jadrnico ter klubskim gliserjem. Tečaj so vodili priznani trenerji JK Jadro Ivan Krivec in Tatjana Antončič ter YK Burja iz Izole Vlado Barbarič. Za tečaj so se zanimali tudi funkcionarji jadralne podzveze Slovenije, pogrešali pa smo obisk kakega predstavnika zamejskega športa.

KOŠARKA
BOSNA V ITALIJI
Jugoslavija - Madžarska (12:15, 15:6, 15:8, 8:15, 15:8) Italija - Francija (15:7, 12:15, 15:11. 15:10)
3:1
LESTVICA
1	1	0	3:0	2
1	1	0	3:2	2
2	1	0	3:4	2
2	0	2	3:6	0
Italija
Jugoslavija
Francija
Madžarska
V BUENOS AiRESD
Velik uspeh L. Lj uboj e vica
BUENOS AIRES - Najmočnejši jugoslovanski šahovski velemojster Ljubomir Ljubojevič je osvojil še en velik mednarodni turnir: skupno s svetovnim podprvakom Korčnojem je namreč premočno osvojil močan turnir v Bueno' Airesu. Oba sta o-svojila 10,5 točke iz trinajstih partij ter si razdelila prvi nagrado v višini 5 200 dolarjev. Ljubojevičev uspeh potrjuje še dejstvo, da je kot edini neporažen končal turnir. Jugoslovanski velemojster je igral o-dlično prav v ključnih trenutkih. Ko pa ni bilo potrebno tvegati, je hitro zaključil partijo z remijem.
Bogdan Tanjevič:
«Vseeno zadovoljni»
Sarajevčani so nastopili na treh mednarodnih turnirjih v Italiji - Igrali so s spremenljivo srečo ■ Mlajši napredovali
SANREMO — Sarajevska Bosna je s turnirjem v Sanremu končala svojo daljšo turnejo po Italiji. Sarajevčani so od 20. do 31. julija igrali vsak dan (nastopili so na treh turnirjih in odigrali eno prijateljsko tekmo).
Zadnji turnir, na katerem je i-grala Bosna, je bil v Sanremu. Tu so Tanjevičevi varovanci osvojili (»slednje mesto.
Izida 3. kola v Sanremu Ozar - Bosna	73:72
Emerson - CBM Nike 97:90 Končni vrstni red Emerson Varese 6; CBM Nike New York 4; Ozar Ali Starš 2; Bosna Sarajevo 0.
Evropski klubski prvaki so torej obtičali na zadnjem mestu. Gre pa omeniti, da so Sarajevčani igrali z okrnjeno postavo (brez Delibaši-ča, Benačeka in ostalih), kar se je na teh tekmah tudi zelo poznalo.
Po telefonu smo za mnenje vprašali Bogdana Tanjeviča, trenerja sarajevske Bosne.
»Nenehno smo igrali, in to v okr-
njeni postavi, zato tudi rezultati niso bili najboljši. Sicer pa sem s turnejo po Italiji zadovoljen. Dal sem možnost mlajšim igralcem, da se izkažejo in le-ti so povsem zadovoljili. Res je, glede na izide, nismo upravičili svojega slovesa evropskih klubskih prvakov. Brez Delibašiča in ostalih standardnih igralcev pa več se ni dalo doseči,* nam je povedal Tanjevič.
«Kaj pa ostale ekipe na teh turnirjih?«
»Seveda največ so na teh turnirjih pokazali košarkarji CBM Nikeja. Odigrali so kar 29 tekem in doživeli so le en sam poraz, kar je lep podvig. Emerson je v začetku igral poprečno, nakar pa so igralci s tekmami dosegli boljšo formo in re či moram, da klub iz Vareseja zo pet razpolaga z zelo dobro ekipo. Poleg Morseja, Meneghina, Gualca so me presenetili se Mottini, Salva-neschi in oba nova Američana, ki sta trenutno na poskušnji pri Emersonu. To sta Green in Bennett.*
(bi)
Skupno s tečajniki Sirene so ta borili jadralci obalnih klubov v razredu optimist, člani državne reprezentance, jim posredovali svoje znanje in izkušnje ter tako veliko pripomogli k učenju jadralnih veščin, saj se vrstniki med seboj najbolje razumejo.
V	prostem času so tečajnikom predvajali filme o svetovnem prvenstvu v razredu optimist, ki je bilo pred dvema letoma v Kopru. Povabljeni pa so bili na prireditev ob zaključku izmene MDA Šmarje pri Kopru, kjer so bili prisrčno sprejeti.
V	soboto in nedeljo pa je bila zaključna regata v treh skupinah, kjer je lahko vsak pokazal, kaj se je naučil. V nedeljo popoldne je bila v taboru slovesnost, na katero so bili povabljeni voditelji in mladi jadralci obalnih jadralnih klubov, ki so v tolikšni meri pripomogli k u-spehu tečaja. Vsem, ki so se tečaja udeležili, je bila podeljena diploma in nas'ov jadralec-kadet.
Glede na uspeh in množično udeležbo tovrstnih akcij, bo moralo vodstvo TPK Sirena misliti na nakup novih jadrnic, ker, čeprav jih ima že precej v lasti, ne zadostujejo za takšen odziv mladine.
IZIDI
1.	skupina: 1. Peter Sterni, 2. Sara Bensi, 3. Matejka Starc, 4. Vesna Regent, 5. Tom Hmeljak, 6. Aljoša Sterni, 7. Erik Cingerla, 8. Dean Verginella.
2.	skupina: 1. Saša Ban, 2. Davorin Starc, 3. Simona Slokar, 4. Ro-mina Maver, 5. Andrej Gregorič, 6. Luka Schillani, 7. Arianna Bogateč, 8. Sabrina Žezlina, 9. Igor Sullini, 10. Andrej Pertot.
3.	skupina: Aleksander Starc, 2. Aleksander šik, 3. Aljoša Starc, 4. Lorenzo Bogateč, 5. Štefan Gulič, 6. Dimitrij, Daneu, 7. Aleš Roncelli, 8. Tomaž Ban.
m.p.
košarka
PRIJATELJSKA TEKMA
Goričani drevi v Kobaridu
Skupina rekreacijskega igranja košarke pri ŠZ Dom iz Gorice bo danes popoldne na povabilo štaba Mladinske delovne akcije Posočje 79 in OK ZSMS iz Tolmina, gostovala v Kobaridu, kjer se bo srečala v prijateljskem košarkarskem srečanju s peterko brigadirjev MDA Posočje 79.
Današnje srečanje je zgolj prijateljskega značaja, pri katerem je športni izid le posrednega pomena. Pomembni pa sta pri vsem tem navezovanje športnih stikov med mladimi tostran in onstran meje, zlasti pa spoznavanje s strani mladih v matični domovini stvarnosti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Današnje košarkarsko srečanje med brigadirji MDA Posočje 79 in rekreacijsko skupino Doma bo ob 19. uri (po italijanskem času) na košarkarskem igrišču v Kobaridu.
Odhod »košarkarjev Doma* v Kobarid pa bo ob 17.15 izpred slovenskega dijaškega doma v Gorici (Ul. Montesanto 84).
ik
V PRIJATELJSKI TEKMI
Američanke v Irzicu
Drevi ob 20.30 bo na osrednjem trgu v Tržiču zanimiva športna prireditev. V genski košarki se bodo namreč pomerila dekleta ameriške ekipe New Release in Magazzini Ara. Naj kot zanimivost povemo, da sestavljajo ameriško ekipo dekleta, ki obiskujejo deset različnih visokošolskih zavodov.
V primem slabega vremena bo srečanje v telovadnici v Rossinijevi ulici.
planince. Vse podrobnosti bomo še javili. Sredi septembra pa bo izlet na Mangart.
D. J.
Tečaj za mladinske vodnike v Bavšici
Ena naša mladinka se je prejšnji teden udeležila vsakoletnega, že tradicionalnega tečaja za planinske vodnike, ki ga je letos priredila Planinska zveza Slovenije v dolini Bavšice. Tečaja se je udeležilo 33 mladincev iz Slovenije, predstavnica SPDT, predstavnik slovenskega planinskega društva Triglav iz Švice ter še nekaj ostalih. Med tednom so se tečajniki trikrat povzpeli na sosednje vrhove (enkrat na Bavški Grintovec, vendar pa tečajniki zaradi slabega vremena vrha niso osvojili, dve turi pa sta bili krajši in bolj za vadbo). Na turah so tečajniki vadili hojo po snežišču in uporabo cepina, na drugi pa so vaditi uporabljanje vrvne ograje ter tudi plezanje. Poleg praktičnih vaj so imeli tečajniki še razna predavanja o raznih argumentih, v zvezi s planinstvom, o katerih so bili nato sprašani, ali pa še predavanja raznih gostov (predsednica krajevnega Z>MŠ, načelnik mladinske komisije pri PZS fer,"jrW(FWtni!ca Gorske reševalne službe)) ■ Nekaj večerov pa so pri-
itv maTmtrTiČr 'hptTnlunr“se za ustne ali pismene izpite, zadnii večer pa je bil taborni ogenj. Tečajniki so več cli mani uspešno končali tečaj in želja je, da bi čim prej ti usposobljeni vodniki vodili po naših p la-, ninah mlajše planince.
A. Margon
lz'et SPDT
v Karnijske Predalpe
V soboto in nedeljo smo se plani :ci SPDT podali ob največ ji sončni pripeki proti Karniji. Toda po skoraj triurni vožnji smo pozabili na vročino in si radovedno ogledovali lenote Valtelline. Kasneje smo ob strugi reke Cimoliane prišli z osebnimi avtomobili do koče Pordenone. Tu smo presvali, drugo jutro na smo se napotili proti Cam-navile di Val Montanaia. Po slikanju in ogledovanju čudovite krajevne flore smo prišli do bivaka Peruaini. Tu smo se odpočili in si ogledovali očarljive Švice in vrhove. Pot smo nato nadaVevali proti Forcelli Cimoliani. S sedla se nam je odprl pogled na strm žleb posut z gruščem in obdan z vertikalnimi skalami. Tu smo zadeli ob nepredvideno zapreko. Zavarovano pot je prekril sneg, ki je tvoril velike skoke. Neopremljeni za take razmere smo se morali vrniti po isti poti na sedlo in nato nazaj v kočo, kjer so nas pogostili s toplo
jedačo. Vendar pa smo tu zadeli v drugo nepričakovano zapreko: zmanjkalo je »mineštre*, le naša mala Katja in Franc sta dobila trepete*, drugi pa smo se morali zadovoljiti z mesom in solato. Kasneje smo se veseli in razigrani vrnili spet domov.
Igor G.
ATLETIKA
MEDNARODNI MITING
Uspešen nastop borovcev v Kranju
Dve prvi mesti in eno drugo mesto so dober izkupiček Bora na mednarodnem atletskem mitingu včeraj v Kranju. Zmagala je Marina Purič v skoku v daljino s svojim tretjim najboljšim rezultatom 5,19 m. Borova skakalka je dobro izvedla predvsem finalne skoke, ki so bili pri odskoku zelo točni. Zadnji, verjetno najdaljši je bil zaradi prestopa, žal, neveljaven.
iiiiniiiiiiimriiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit iimiiii
Balinanje v Doberdobu
Innsbruck poslednji up
__ 1RUCK — Takoj po pri-
iu V nevrološki oddelek univerzitetne klinike v tem mestu, so nesrečnega italijanskega smučarja Leonarda Davida o-periraJi. Specialist za travmatologijo, dr. Gerstenbrand je opravil lažji kirurški poseg na sapniku, da bi tako pacientu olajšal, sicer težavno dihanje. Prenos iz bolnišnice v Novari do Innsbrucka ni povzročil hujših posledic Davidovemu organizmu. Njegovo splošno stanje je namreč nespremenjeno. Dr. Ger-sterbrand, ki je svetovno znan kirurg, je izjavil, da drugih posegov ne bo opravil: Davida bedo podvrgli električnim stimulacijam, ki bi morale postopoma obuditi njegovo zavest. Pacienta tudi umetno hranijo, pri dihanju pa mu pomaga posebna naprava. V primeru, ko bi tudi ta terapija ne uspela, bi morala verjetno sodobna medicina priznati svojo nemoč.
Prvo mesto je v metu diska osvojila tudi Irena Tavčar z rezultatom 40,52 m, dober meter bolje od Celjanke Kasteličeve. Tavčarjeva je bila še prej druga v metu krogle z metom 12,28 cm. Boljša od nje je bila mariborska mladinka Mojca Riclof, ki je z metom 12,69 m dosegla tudi nov republiški rekord.
»Ostali borovci so tekmovali na nekoliko nižjem nivoju. Dobri sta bili vseeno Giovanna Nugnes z rezultatom 27,02 m v metu diska, kar je nov osebni rekord in Nadja Me-negatti s časom 48’'06 na 300 m.
OSTALI IZIDI BOROVCEV Daljina: Luigi Langan 4,76 m, David Poljšak 5,23 m.
Disk: Emil Sedmak 35,50 m, David Blažina 33.10 m.
400 m: Igor Korošec 53”07.
K.B.
PRED EVROPSKIM PRVENSTVOM
Sovjeti že v Turinu
Balinanje, izrazita poletna športnorekreacijska panoga, se je v Doberdobu- udomačilo. Ne samo člani balinarskega društva Gradina se potegujejo za točke na peščeni stezi, marveč skoraj vsi domačini, ki se
v večernih urah zbirajo v domačih gostilnah.
Na sliki balinarski prizor, ki ga je Karel Fcrletič ujel v svoj fotoaparat pri Peričevi gostilni v Doberdobu.
TURIN — Sovjetska reprezentanca je včeraj kot prva dopotovala v Turin, kjer bo v soboto in nedeljo atletsko Evropsko prvenstvo. Sovjetski tehnični vodja je sporočil, da so prisotni vsi najboljši atleti s katerimi SZ skuša osvojiti prvo mesto tako v ženski kot v moški konkurenci. Navedel je tudi nekaj sprememb v reprezentanci: pri ženskah bo Haustovva, ki je letos dosegla znamko 6,59 m zamenjala Sukane. Pri moških bo Černestki na 400 m tekel namesto Valjulisa; Wolko\v, mladinski svetovni prvak v skoku s palico (5,55) pa bo zamenjal Tre-fimienka. Legendarni Valeri Bor-zov bo, po neuspehih na sparta-kiadi, kar ostal doma. Kaže, da je epoha tega slavnega sprinterja mimo.
Ostale reprezentance bodo dopotovale v glavno piemontsko mesto danes; izjemo predstavljata Bolgarija in Romunija, ki bosta v Turinu šele v petek.
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
IRST. Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnaprej plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnino zo inozemstvo 48000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3.50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650,00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Oglasi
400 lir za
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS • 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 rnm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300. sožalja mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Član italijanske Tj zveze časopisnih [I založnikov FIEG ,
2. GVgiJStG 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja In tiska
H
ZTT
Trst
TUD! KPI VLOŽILA ZAKONSKI PREDLOG ZA PREISKOVALNO KOMISIJO
Razkriti je treba nejasna ozadja in odgovornosti v «aferi Sindona
Pred parlamentarno komisijo se priče ne bi smele sklicevati na bančno, poklicno ali uradno tajnost - Če bi predsednik vlade ne odgovarjal zaradi državne tajnosti, bi moral prevzeti za to politično odgovornost
RIM — Hladnokrvni umor odv. Ambrosolija, stečajnega skrbnika ene izmed Sindonovih bank, ki so mu poklicni killerji zaprli usta, da bi se ne razkrile skrivne zveze in zapletena ozadja poslov propadlega sicilskega finančnika, je oživil zanimanje javnosti in spodbudil po litične stranke, da ponovno zahtevajo nujno razčiščenje afere, ki bi jo določeni krogi bržkone radi prepustili pozabi. In res je nedopustno, da «magični» finančni špekulant Sindona, ki je s svojim krahom zapustil luknjo več kot 300 milijard lir in oškodoval veliko število tudi malih varčevalcev, že več kot 5 let mimo uživa v apartmaju luksuznega nevvjorške ga hotela. Javnost popolnoma upravičeno pričakuje pojasnil o tem, kako je s tako lahkoto zbežal, zakaj ga ameriške oblasti še niso izročile italijanski pravici in kdo mu je in mu še pri tem pomaga.
V zvezi z «afero Sindona» je že več parlamentarnih skupin (PR, PD UP, MSI in PRI) vložilo zakonske predloge za ustanovitev preiskovalne komisije, ki naj zadevo čimprej razčisti. Tak zakonski osnutek je vložila tudi KPI in sta ga njena poslanca D'Alema in Fracchia obrazložila včeraj na Montecitoriu na tiskovni konferenci. Komunistična parlamentarca sta dejala, da je treba razkriti morebitno podporo, ki bi jo politični ali vladni krogi, ali vodstveni organi javne u-prave, dajali Sindoni.
Težko je namreč dvomiti, da so finančni vzpon in ustanovitev pravega denarnega «cesarstva» z brezobzirnimi finančnimi pustolovščinami omogočili mreža interesov in močni pokrovitelji. D’Alema je spomnil na Sindonov poskus, da se polasti družbe «Immobiliare», na «črne» obresti, ki so jih Sindonove banke priznavale nekaterim javnim ustanovam, na kazenske prekrške, ki jih niso preganjali, na nekaznovane valutne špekulacije in na mnoge nepravilnosti, ki jih je treba razkriti, tudi v zvezi z nezakonitim izvoze«« kapitalov.
Zakonski predlog KPI predvideva, da se sestavi preiskovalna komisija po 15 poslancev in senatorjev in da ima večje pristojnosti od rednih sodišč. Priče se pred komisijo ne bodo mogle sklicevati na bančno, poklicno ali uradno tajnost, da bi ne odgovarjale. Glede državne tajnosti pa komunistični zakonski predlog določa, da veljajo pri tem določila zakona o reformi tajnih služb, če bi torej ministrski pred-
•III lili II lil IIII11111111111 m, m llllllll|,IH„,|||irri||ll| 1,1
sednik vztrajal na pravici, da ne odgovori na nekatera vprašanja, bo komisija izrazila ustrezno politično oceno o zadržanju izvršilne o-blasti.
Medtem sta nova stečajna skrbnika, ki ju je zakladni minister imenoval namesto v noči med 11. in 12. julijem umorjenega Ambrosolija, odv. Giovanni Rubboli in dr. Adolfo Dolmetta, začela včeraj svoj posel v milanski banki «Priva-ta italiana», preko katere je Sindona vodil večino svojih brezobzirnih finančnih špekulacij. (Iv)
Moskovski radio moderniziral programe
MOSKVA — Moskovski radio je «zrevolucioniral» svoje programe.
Tako poročajo tiskovne agencije in dodajajo, da radio, ki oddaja tudi za tujino, je večji del reklam zamenjal z rock glasbo in tako lahko nudil milijonom poslušalcem po svetu bolj žive in zanimivejše programe. Dnevna poročila so skrčili in jih prilagodili zahodnemu sistemu. V ozadju glasbe pa se slišijo moskovski zvonovi, ki bežno spominjajo na britanski Big Ben.
LECCE — Svet profesorjev nižje srednje šole v Lecceju je izključilo 14-letnega Gialuco Rizza iz šole, ter odredil, da se mladenič ne bo mogel vpisati v nobeno italijansko šolo za dobo dve let, ker je z rdečo barvo napisal žaljiva gesla na zid šolskega poslopja in s tem žalil ravnatelja šole ter profesorja italijanščine in francoščine.
SREDNJEROČNI NAČRT ČRNE GORE PO POTRESU
Prednost obnovi prizadetih krajev
Prebivalstvo bodo še pred zimo preselili iz šotorov pod varnejše strehe
TITOGRAD - Kljub temu, da je počitniška sezona na vrhuncu, pa velika dvorana skupščine Črne gore v torek ni bila prazna. Delegati republiške skupščine so sprejeli spremembe in dopolnitve resolucije o uresničevanju tekočega srednjeročnega družbenega načrta Črne gore za letos ter začasni načrt obnove in gradnje prizadete ga območja.
Obnova in gradnja stanovanj na prizadetem območju je najpomembnejša naloga v prihodnjem obdobju, poudarja resolucija, še zlasti pa opozarja, da bodo od 1. novembra s popravilom poškodovanih poslopij in postavitvijo montažnih nase lij zagotovili namestitev prebivalstva, ki je trenutno še pod šotori. Nujna je tudi čim hitrejša gradnja in popravilo stanovanjskih hiš v vaseh ter ureditev vodnjakov, vodovodov in cest.
NA PRENATRPANIH ITALIJANSKIH CESTAH
Šest mrtvili in devet ranjenih potnikov v dveh pretresljivih prometnih nesrečah
Tudi včeraj dolge kolone avtomobilov in zastoji na avtocestnih križiščih
RIM — Kot je bilo pričakovati, se je avtomobilski promet s prvim avgustovim dnem močno povečal na vseh prometnih žilah tako v smeri severa kot v smeri juga. Najbolj so zasičene ceste ob izhodu iz Milana in na največjem italijanska« avtocestnem križišču pri Bologni. Nič boljše ni v Liguriji, posebno v Genovi, kjer se stekajo kolone avtomobilistov, ki so namenjeni na Sardinijo. Včeraj so trije trajekti prepeljali na otok kar 3.500 potnikov in 900 avtortiobilOv. Promet se je torej povečal tudi po morju, saj je družba Tirrenia prepeljala julija letos na Sardinijo 90 tisoč potnikov, kar je 18 odstotkov več kot v istem obdobju lani in 20,500 vozil, kar je celo 20 odstotkov več kot lani. Med soboto in včeraj je odplulo iz genovskega pristanišča tudi 15 ladij, ki so odpeljale na križarjenje po Sredozemlju kar 15.000 turistov. Huje je pri Pescari, kjer so kilometre dolge (vrste zaradi nenadne stavke po-i morščakov ladje «Tiziano», ki pelje v Split.
Kljub kaotičnemu prometu in dopustniški mrzlici, ki spodbuja avtomobiliste k pospeševanju hitrosti, ni bilo na srečo težjih prometnih nesreč. Izjemi sta le nesreči pri Rimu in Brindisi ju: v prvi so bili štirje mrtvi in pet ranjenih, v drugi pa dve smrtni žrtvi in štirje ranjeni.
Na Aurelii tik pred Rimom je prišlo včeraj okoli 5. ure zjutraj do silovitega čelnega trčenja med A112 in fiatom 600. Verjetno sta oba avta, ki sta vozila iz nasprotne strani, istočasno prehitevala, zaradi česar je bilo trčenje neizbežno in tako silovito, da je vozili odbilo nekaj metrov v stran. Smrt je v trčenju doletela tri mlade vojaške častnike, ki so se vozili z A112, medtem ko so morali dva častnika sprejeti v bolnišnico: e-nega s pridržano prognozo, drugega pa s prognozo okrevanja v treh tednih. V fiatu 600 je umrl šofer vozila, medtem so bili hudo ranjeni njegova žena, hčerka in sin.
Do podobnega trčenja je prišlo tudi na razmeroma ozki in ovinkasti državni cesti nedaleč od Brin-disija. Tokrat sta bili zapleteni v nesrečo fiat 126, v kateri sta izgubila življenje dva brata, njun prijatelj pa je bil hudo ranjen, in alfa romeo 1750, v kateri so bili trije Američani, ki služijo vojaški rok v oporišču NATO pri Martini Franco (Taranto). Slednji so bili
BENEŠKI DNEVNIK
Praznik emigranta v lipani
Dne 4. in 5. t.m. bo v, Tipani v kraju «Tu na buona* praznik emigranta, ki ga prirejajo vaški odbor iz Plestišč, kulturno društvo Moje vasi in Zveza emigrantov iz Beneške Slovenije. Na dvodnevnem prazniku bos a igrala ansambla Bintars in Narodna klapa, ki sta dobro znana po vsej Benečiji in tudi zunaj nje.
V okviru leta otroka, ki ga je letos proglasila OZN, so prireditelji organizirali veliko iger za mlade.
K uspehu kulturnega programa bo nedvomno pripomogel tudi pevski zbor iz Plestišč.
Organizatorji so praznik priredili iz več razlogov in eden izmed važnejših je ta, da praznik soupada s povratkom velike množice izseljencev v domače kraje. S to novo pobudo slovenske organizacije iz Beneške Slovenije želijo znova spomniti odgovorne dejavnike in krajevne oblasti, da je rešitev problema izseljenstva še vedno eden izmed poglavitnih problemov Benečije in da je treba po obljubah, ki so bile izrečene na zadnji deželni konferenci o izseljenstvu v Vidmu, preiti od besed k dejanjem.
..............................mu.............................................................
Tudi iz peska se da iztisniti nafta
laže ranjeni, zaradi česar bedo o-stali v zdravniški oskrbi le teden dni.
Zvečer so iz poliklinike «Gemelli» javili, da je poškodbam podlegla tudi žena šoferja fiata 600. Od njunih otrok, je zdravstveno stanje 14-letne hčerke Marie še vedno zelo resno.
Močan porast turizma v razvitih državah
PARIZ — V 24 najbolj razvitih industrijskih državah, ki so včlanjene v organizaciji OCSE je tudi turizem v močnem razmahu. Dohodki od turistične dejavnosti so v preteklem letu dosegli skupno vsoto 50 milijard dolarjev, za celih 20 odstotkov višjo od leta 1977, ko je dosegel priliv od turizma okrog 40 milijard dolarjev. Največji vzpon je lani dosegel turistični dohodek na
Portugalskem (+48 odst.), v prvem letošnjem polletju je prav tako Portugalska na prvem mestu po porastu števila turistov, po povečanju turističnega dohodka pa prednjači Italija.
«Nalional Enquirer» demantira vest o presaditvi glav
NEVV YORK — Ameriški medicinski list «Nationai Enquirer» je demantiral vest, da je sploh kdaj ponudil dr. Christianu Bar-nardu vsoto 200.000 dolarjev za presaditev človeška glave z enega telesa na drugega. Upravni direktor ameriškega tednika Tom Kunci je mnenja, da so v Cape-townu napačno interpretirali vsebino članka, ki je bil objavljen že pred dvema mesecema.
Ena izmed dopolnitev v resoluciji predvideva, naj bi sprejeli poseben program zaposlovanja na prizadetem območju, na katerem je spričo posledic potresa ostalo brez dela več tisič ljudi. Sprejeli so tudi ukrepe, s katerimi naj bi zadržali kadre v tem delu Črne gore, kot tudi za njihovo vključitev v načrt obnove in izgradnje Črnogorskega Primorja.
Vsa stanovanja oziroma hiše, pri katerih ni bila poškodovana kons trukcija ali pa so na njih manjše poškodbe, so označene z dvema in tiemi zelenimi črtami. Popraviti je tudi treba vsa stanovanjska poslopja, označena z rumeno črto ter obnoviti stanovanja s huje poškodovano konstrukcijo (to je objektov, ki so označeni z dvema rumenima črtama). Prebivalstvo je treba še pred zimo preseliti iz šotorov v počitniške domove, hotele, popravljena stanovanja in druge ustrezne objekte, za del prebivalstva, ki ga do zime ne bo mogoče preseliti v njihove domove ali druge objekte pa je treba postaviti montažna stanovanjska naselja.
Jutri bo začel veljati zakon o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic potresa v Črni gori. Po tem zakonu bo ta republika ža letos dobila pet milijard dinarjev brez obveznosti vračanja. Prispevki republik in pokrajin so določeni sorazmerno z njihovo udeležbo v nominalnem družbenem proizvodu skupnega gospodarstva. Slovenija bo tako za črno goro letos zagotovila 804 milijone dinarjev. Treba je poudariti, da omenjeni zakon omogoča, da Narodna banka Čme gore odobri tej republiki še eno kratkoročno posojilo v višini milijarde dinarjev. Ta sredstva bi uporabili za kreditiranje popravil in gradnje stanovanj v lasti občanov.
RIM — V rimskem polikliničnem centru opažajo že dalj časa veliko število mravelj, ki med bolniki povzročajo marsikatero nevšečnost. Dosedanji poseg pri upravi bolnišnice pa ni privedel do pozitivne rešitve problema. «Invazija» se še nadaljuje. Pred dnevi pa je afera prešla v lacijski deželni odbor. Njegov predsednik Santarelli je nemudoma odredil, da se o zadevi izrazi pokrajinski zdravnik prof. Di Stefano in da čimprej zavzame najnujnejše ukrepe ter zagotovi bolnikom brezhibno higiensko in zdravstveno oskrbo.
niiiiiitiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiitiiiimimiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiinmiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit
Dokumentarna razstava o levu Tolstoju
FORT MCMURRAY (Kanada) -Kanadčani upajo, da bodo do leta 1990 proizvajali doma toliko teko čih goriv, da bodo lahko odpravili uvoz nafte. Vest je sama po sebi presenetljiva, saj Kanada uvaža da nes precejšnje količine nafte, njena ležišča v Alberti so skoraj izrabljena, geologi pa ne najdejo novih ležišč, kljub temu, da so pričeli vrtanja celo preko tečajnika. Surovina, ki naj bi odpravila naftno krizo, so oljni škriljavci, naftni pesek, ki se nahaja v velikih količinah v severovzhodni območjih Alberte, južno od jezera Athabasca.
Kanadski izvedenci računajo, da je v njihovem naftnem pesku tekočih goriv za 200 let. pridobiva nje pa je zamudno in drago, da je izjava nekega delavca v velikem obratu v McMurrayu posrečena: «Tako je, kot stiskati kri iz kamna. V današnjem položaju pa je to po trebno.»
Naftni pesek so pričeli izrabljati
le pred leti, ko se je cena uvožene nafte tako podražila, da je postalo zamudno pridobivanje rentabilno. Do tedaj so naftni pesek rabili le Indijanci za impregnacijo svojih kanujev. Danes se nahaja v Mc Murrayu največji obrat za pridobivanje sintetičnega bencina in naftnih derivatov na svetu. Naftni pesek in oljni škriljavci pa se naha ja jo tudi drugod po svetu, predvsem v ZDA in Venezueli. Tehnologija pa je kljub navidezni zaple tenosti še vedno skrajno prhniti v na, kar še vedno odvrača uresničitev podobnih obratov kot je v McMurrayu. Resnici na ljubo sta v tem kanadskem mestecu dva obra ta. Prvega so zgradili že pred dva najstimi leti, drugega pa le pred letom dni. Obrata proizvajata dnevno približno 150.000 sodčkov sintetične nafte. Kanada naj bi v bodoče zgradila še nove obrate, a vlada že govori o varčevanju z e-nergijo, saj se zaveda, da bo le s
težavo zgradila dovolj obratov za pridobivanje nafte, ki bi lahko nasitili z energijo potratne Kanadčane.
Pridobivanje sintetične nafte iz oljnih škriljavcev in peska je izredno zamudno delo. Najprej mo rajo z bagri odstraniti površinski sloj zemlje, potem ko so posekali vso rastje. Ogromni bagri, vsak stane 30 milijonov dolarjev, se nato zarijejo v pesek prepojenem z bitumnom. Vsakikrat ponesejo na tekoče trakove 120 ton materiala, kar nam zgovorno prikazuje veli kost teh bagrov. V obratu nato ločijo od peska in jalovine surovi bitumen s paro in toplo vodo. Bitu men nato «praiijo» na ogljikovi podlagi do 500 stopinj C in dobijo težko olje, nafto in plin. ki služi za pridobivanje električne energije in za pogon obrata. Obe tekoči gorivi pa še prečistijo in ju pošljejo po naftovodih rafinerijam. Pri vsem postopku prihaja večkrat do zaplet-
ljajev zaradi človeških napak, posebno pa zaradi izredno mrzle zime, ki spreminja naftni, pesek v kot kamen trdo gmoto, ki trega tekoče trakove. Izredno nizke tempe rature tudi hladijo bitumen med prevozom do «pražilnice», da se ves postopek časovno podaljša in potrosi več energije.
Kljub vsemu pa izvedenci domnevajo, da bo prej ali slej tehnologija tako napredovala, da bo pridobitev sintetične nafte rentabilnej-ša. Vse pa je vezano na ogromne investicije, ki si jih privoščijo lahko le najbogatejše države. Kdor bi torej upal, da bo svet v razvoju nadoknadil pomanjkanje surove nafte s predelavo naftnega peska in oljnih škriljavcev, se torej moti. Razviti svet bo prej ali slej le našel kako vrzel, da se reši energetske krize, drugi pa naj si pomagajo kakor morejo — s stiskanjem pasu, kot ponavadi, (voc)
RIM — Včeraj so v Rimu odprli dokumentarno razstavo o velikem ruskem pisatelju Levu Tolstoju ob 130. obletnici njegovega rojstva. Razstavljene so številne fotografije iz pisateljevega življenja njegovi osebni predmeti, rokopisi, med katerimi prve strani romana Vojna in mir ter nekateri drugi predmeti.
Na sliki: Lev Tolstoj pregleduje pošto v svoji hiši na podeželju. Fotografija je bila posneta leta 1910 (telefoto ANSA).
V limskem zalivu našli truplo mladega Turinčana
REKA — Včeraj so v Limskem zalivu v Istri našli truplo 27-letne-ga Mariangela Capelozza iz Turina, ki je izginil že pred desetimi dnevi. Mladenič, ki se je bavil s podvodnim športom že vrsto let, je menda zaradi trenutne slabosti izgubil zavest in utonil. Ponesrečencev cče je včeraj prispel iz Turina na kraj nesreče in identificiral nesrečnega sina.
REVIJA DAN
razpisuje
FOTOGRAFSKI
NATEČAJ
na temo
OTROCI
IN
NJIHOV SVET
Z natečajem se želi DAN vključiti v številne pobude, ki spremljajo letošnje «LE-TO OTROK*, hkrati pa nuditi vsem, ki se bavijo s fotografijo možnost, da na svojstven način prispevajo k boljšemu spoznavanju otrok in njihovega sveta.
PRAVILNIK:
1.	Fotografi lahko pošljejo posamezne (barvne ali črno-bele) fotografije, ali tematsko zaokroženo skupino fotografij.
2.	Fotografije (format poljuben) je treba poslati na uredništvo Dneva, Ul. 24 Maggio 6, 34170 Gorica, ali pa na ZTT. Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, biti morajo brez podpisa, toda siglirane. Ime, priimek in naslov naj pošiljatelj napiše v prav tako siglirano kuverto (sigla mora biti enaka kot na fotografiji).
3.	Fotografske prispevke sprejemamo do 15. septembra 1979.
4.	Posamezne fotografije in skupine fotografij bo ocenila posebna komisija, i-mena njenih članov bodo objavljena po roku, ki je predviden za sprejem prispevkov.
5.	Prve tri najboljše ocenjene fotografije, oz. skupine fotografij, bodo nagrajene s fotografskimi potrebščinami. Za najboljša dela so predvidene tudi knjižne nagrade.
6.	Fotografije bodo razstavljene, uredništvo Dneva si pridržuje pravico, da najboljše prispevke objavi in jih honorira po navadnih cenah.
7.	Komisija si pridržuje pravico, da ne podeli vseh treh prvih nagrad.
llllilllliiliiiiifliiiiiiiiiiiittliitiiiiiilliiiiiiaitEiiiiiiiixiiia8iiiiiiiiiiiiitiiiiiMiiiiiiiiB*>1uilliilililliiiiiii<aiiiiii«illKiiiiiliiiiiiiiiiitiiilllliaiillillllKliiiiiinnailiiiiliiii
VOZNI RED VLAKOV
V veljavi od nedelje, 27. maja
TRST • BENETKE - BOLOGNA -RIM - REGGIO CALABRIA - CA-TANIA - MILAN - TURIN - GENOVA - VENTIMIGLIA
Odhodi:
4.30 D Benetke
6.00	R Benetke - Bologna - Firen-
ce (preko Benetk); Milan -Genova Brignole (preko Mester) (*)
6.22 L Portogruaro (nadaljuje do S. Donaja do 31.5. in od 18.9. do 29.9.; razen ob praznikih) od 1.7. do novega obvestila bo prevoz z avtobusi 6.42 D Benetke - Rim - Turin (preko Mester in Milana). (Spalni vagoni Moskva-Rim) (1); pogradi 1. in 2. razreda Zagreb - Turin, Budimpešta -Rim in Zagreb - Rim; pogradi drugega razreda Zagreb - Rim, Varšava - Rim (2)
8.00	E	Benetke
9.20 R Benetke • Rim (*)
9.35 E (Benetke Express) Benetke 10.46 L Portogruaro Benetke 12.56 D Benetke Milan - Turin
13.40	L	Portogruaro
15.38 E	Benetke
17.15	R	Mestre (brez	vmesnih	po-
staj) - Milan	Genova	(*)
17.22	D Benetke - Bologna - Rim •
Neapelj ■ Reggio Calabria -Catania - Palermo Lecce (pogradi prvega in drugega razreda Trst Reggio Cala bria; pogradi l. in 2. razreda in spalni vagoni Trst -Catania, Trst ■ Palermo in Trst - Lecce)
17.35	L BenetKe 18.05 L Portogruaro
18.40	D Benetke
19.23	L Portogruaro
20.00 E (Simplon Express) Benetke Rim Milan Domodossola Pariz (pogradi 1. in 2. razreda Trst • Pariz, spalni vagoni Benetke Pariz; pogradi 2. razreda Beograd Zagreb - Pariz in Benetke Pariz)
22.15	D Benetke - Milan - Turin
Genova • Ventimiglia Marseille (pogradi 1. in 2. razreda Trst - Turin, spalni vagoni in pogradi 1. in 2. raz reda Trst - Genova)
22 25 E Mestre - Bologna Rim (spalni vagoni in pogradi l. in 2. razreda Trst - Rim)
Prihodi:
2.08 D Benetke
6.12 L Portogruaro (razen ob praznikih)
7.10 L Portogruaro
7.25	D Marseille - Ventimiglia - Ge
nova - Turin - Milan • Mestre (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razreda Geno va - Trst; pogradi 1. in 2. razreda Turin - Trst)
7.45 E Rim - Bologna Mestre (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razreda Rim - Trst)
9.25	D Benetke
10.36	E Ženeva - Domodossola - Zii-
rich Chiasso - Milan - Mestre (pogradi 2. razreda Ženeva - Trst) ob sobotah od 30.6. do 4.8.
11 04 E (Simplon Express) Pariz Domodossola • Milan - Rim
Benetke (pogradi 1. in 2. razreda Pariz - Trst; pogradi 2. razreda Pariz - Zagreb - Beograd) - Lecce Bologna (pogradi 1. in 2. razreda in spalni vagoni Lecce - Trst)
11.10 R (Rialto) Milan - Mestre (Mestre - Trst brez vmesnih postaj) (*)
12.30 E Benetke 14.07 D Milan - Benetke 14.24 L Cervignano (razen ob praznikih; od 1.7. in do novega bo prevoz z avto-
15.16 D 16.05 E
obvestila busi) Benetke Palermo ■ Calabria
17.45 D 18.40 R
19.17 L 20.22 E
20.44 R 21.03 R
22.57 L 23.27 E
Catania • Reggio Neapelj • Rim -Firence - Bologna Benetke (pogradi 2. razreda Reggio Calabria - Trst; pogradi 1. in 2. razreda in spalni vagoni Palermo - Trr in Catania - Trst)
Turin - Milan - Benetke Firence • Bologna • Benetke (*)
Portogruaro
(Benetke Express) Benetke (spalni vagoni Benetke-Beo grad; pogradi 2 razreda Benetke - Atene, Benetke -Istanbul, Benetke - Skopje in Benetke Beograd)
Rim - Mestre (*)
Genova - Milan (preko Me ster) (*)
Benetke
Turin Milan Rim - Benetke (spalni vagoni Rim ■ Moskva (3), pogradi 2. raz reda Rim - Varšava (4))
Rim (4), pogradi 2. razreda Varšava - Rim (5))
7.30 D Beograd - Zagreb - Ljub-ljana - Opčine (ob torkih* sredah, četrtkih, petkih *n sobotah; pogradi 2. razreda Beograd - Trst (6))
8.55 E (Benetke Express) IstaD' bul - Atene - Beograd - Skopja; Ljubljana - Opčine (pograd* 2. razreda Atene - Benetke, Istanbul - Benetke in Sko-p je - Benetke; spalni vagJ" ni in pogradi 2. razreda Beograd - Benetke)
10.10 D Ljubljana - Opčine (3)
14.35 L Ljubljana - Opčine (3)
17.38 D Ljubljana - Opčine (3)
19.44 E (Simplon Express) Beograd • Zagreb - Ljubljana Opč*' ne (pogradi 2. razreda Bef grad Zagreb - Pariz)
21.30 L Opčine
(D
(2)
(3)
(4)
(5)
(*) Samo prvi razred in obvezna rezervacija
(1)	Ne vozi ob petkih
(2)	Vozi ob ponedeljkih, četrtkih In sobotah od 28.5. do 27.9.
(3)	Ne vozi ob sobotah
(4)	Vozi ob torkih, petkih in nede liah od 29.5. do 28.9.
TRST - OPČINE - LJUBLJANA -BEOGRAD - BUDIMPEŠTA VARŠAVA SOFIJA - ATENE ISTAN BUL - MOSKVA
Odhodi:
0.40 D Opčine - Ljubljana - Zagreb Budimpešta - Varšava (spalni vagoni Rim - Moskva (1), pogradi 2. razreda Rim Varšava (2))
11.22 E (Simplon Express) Opčine Ljubljana Zagreb Beograd (pogradi 2. razreda Pariz - Zagreb Beograd) 14.50 L Opčine - Ljubljana (3)
17 50 D Opčine Ljubljana (3)
19.35 D Opčine - Ljubljana (3)
19.55 D Opčine - Ljubljana - Zagreb Beograd (samo ob torkih, sredah, četrtkih, petkih in sobotah) (pogradi 2. razreda Trst - Beograd (6)) 20.20 L Opčine
21.08 E (Benetke Express) Opčine Ljubljana - Skopje - Beograd - Atene - Istanbul (spalni vagoni in pogradi 2 razreda Benetke - Beograd; pogradi 2, razreda Benetke • Skopje, Benetke - Atene in Benetke Istanbul)
Prihodi:
5 4!' I Varšava Budimpešta Zagreb Ljubljana - Opčine (spalni vagoni Moskva
Ne vozi ob nedeljah Vozi ob ponedeljkih, sredah 18 sobotah od 30.5. do 29.9.
Ne vozi ob praznikih Ne vozi ob petkih Vozi ob penedeljkih, četrtkih 18 sobotah od 28.5. do 27.9.
(6) Ne vozi 15.8.
TRST - VIDEM TRBIŽ DUNAJ' SALZBURG - MUNCHEN
Odhodi:
Trbiž
Trbiž • Dunaj Munchen
Trbiž
Carnia
Trbiž
Benetke (razen
5.20 L Videm 6.10 D Videm 6.16 L Videm
7.05	D Videm 8.35 D Videm
Salzburg
10.10	L Videm 12.22 D Videm
13.10	L Videm
14.05	D Videm 14.35 L Videm 16.55 L Videm 17.43 D Videm
praznikih)
18.00 L Videm 19.18 D Videm
20.10	L Videm
21.40 D (Italijansko avstrijski e*' press) Videm Trbiž D8' naj Munchen (pogradi *■ in 2. razreda Trst - Dunaj' Videm
Prihodi:
Videm .
Videm (razen ob praznikih! vozi od 28.5. do 3.8. in 08 16.8. do 29.9.)
Videm
Benetke - Videm (razen & praznikih)
8.46 L Videm - Tahija - Videm (<*j' hodi iz Vidma ob praznik*8 in od 5. do 15.8.) (Avstrijsko ■ italijanski e*' press) Munchen ■ Salzburg' Dunaj ■ Trbiž • Videm (P0-gradi 1. in 2. razreda D8' naj - Tret)
12.04 L Trbiž Videm 14.14 D Videm
15.10	L Videm
17.26	D Videm 18.03 L Videm
19.26	L Videm
19.38 E Trbiž Videm 20.50 L Videm 22.30 L Videm
23.46 D Munchen • Salzburg - D8” naj Trbiž • Videm
23.00 L
0.50 L 6.43 L
7.18 L 7.57 D
10.03 D