Leto XIV., štev. 76 L]nbQaita9 petek 31. marca 193$ Cena 2.— Dir Upravoiitvu: Ljubljana. K.oatijcv» olica * - 1 eletoa St 3122, 3123, 312+ 3125. 312&. Inscratni oddelek.; LJubljaaa. Selen* Ourgova oL i - Tet 3492. 2492. Podružnic« Maribor; Crooposfca uli-ce itet. 11 — Teleto® St 2455. Podružnic« Celje: Kocenova olica St 2 — Telefon St 190 Račun' pri pošt ček. zavodfh: Ljubljana St. 11.842 Praga čislo 78.180, VV.en 5t 105 ?41 Naročnin« masa io — Za iTKKtm^o Dro <0 — Uredništvo; Ljubljana. Knafljeva ulic« 5. Telefon St 3122. 3123. 3124 3125 3126. Maribor. Gospos&a ui'ca 11. Telefon št 2440 CeHe. Strossmaverfeva ui. 1. Tel. Rokopisi se ne vračajo. po tarifa Oeutsi Beograd, 30. marca, v. V senatu je prišel danes na vrsto proračun zunanjega ministrstva. V7 političnih in diplomatskih krogih so l napetostjo pr.čakovali ekspozeja zunanjega ministra. Seji so poleg celokupne vlade prisostvovali najodlličnejši zastop- »Jadranska psihoza" v tednu Jadranske straže, ki se bo v nedeljo zaključil v Novem mestu z glavno skupščino oblastnega odbora te emi-nentne naše nacionalne in obrambne organizacije, nas grandiozni razplet evropskih političnih dogodkov nujno sili k razmišljanju o tako imenovani »jadranski psihozi «. ki se z neverjetnim tempom in intenzivnostjo razvija v sosedni državi. Bodimo si na jasnem: Tam preko se neprestano vodi strahovita propaganda za ustvaritev italijanskih aspiracij na naš Jadran. Po naši Dalmaciji in po vsem jadranskem bazenu izteza italijanski narod roke v imenu nekdanjega rimskega imperija in beneške republike, čeprav je danes Dalmacija naša najbolj nacionalna pokrajina, saj ne živi v njej ni'kl beograjskega d ploma.teke.ga zbora s niti 4.000 pravih Italijanov. Očitno pa f;«oosk!m podanikom g. Naggvarominče-- - I skoslovaškim poslanikom dir. Fhederjon na čelu Navzoči so bili tudi številni višji uradniki zunanjega ministrstva, med n/jimi ministrov pomoon k dr. J uriš; č. Nabito polna je bila seveda novinarska loža. Ko je zunanji minister g. Boško Jevrič stopil na govorniški oder. ga je pozdravila zbornica z velikim aplavzom. Minister je v uvodu svojega ekspozeja opozoril, da je tudi v njegovem resoru izvršena znatna reduke ja vseh Izdatkov, nato pa je po vrsti omenijal aktualne mednarodne probleme in označil stališče Male antante, odnosno Jugoslavije do ni jih. Zbornica je z napeto pozornostjo sledila ministrov in izvajanjem. od časa do časa pa ga je prekinjala s pritrjevanoem, zlasti ko je nagi-išal miirolljiuibnost Jugoslavije, združeno z odločno volijo, braniti integriteto in življenjske interese države. Ko pa je omenjal Malo antanto in zavezniško Francijo, so odmevale v zbornici frenetiene ovacaje. Ob koncu govora je izrazila zbornica zunanjemu ministru g. Jevtiču priznanje in zahvalo z dolgotrajnim aplavzom. Minister Jevtič je v 9vojem obš rnem ekspozeju med drugim izvajal: Proračun zunanjega ministrstva, kš je Punktaštvo in separatizem sta osnova neprijateljskih računov proti nam Pomemben govor zunanjega ministra Jevtiča v senatu — Značaj deklaracije Male antante — Pogrešili računi revizionistov ie seveda, da si sosed želi našo obalo in Dalmacijo, da bi lahko čim uspešneje gospodarsko in politično prodrl na Balkan in na vzhod. Od vsega početka, ko je fašizem v Italiji dvignil glavo, so vzplamteli stari pohlepi po našem morju. Že leta 1924. so fašisti razvili svoj nauk: »Italija ne more drugam kakor na vzhod. Na zapadu dejansko in definitivno obstoje nacionalne državne formacije, tjakaj ne moremo pošiljati drugega kakor svoje delovne sile, kar nam utegne biti nekoč za-branieno ali omejeno. Pota italijanske ekspanzije vodijo zatorej na vzhod!« — Ta nauk so fašisti sprejeli z navdušenjem in so danes prepričani, da Italiji brez Dalmacije in jadranskega bazena ni mogoč razvoj v blagostanju in moči. V skladu z navedeno dogmo je prišlo 1. 1927. do tiranskega pakta, po katerem je Italija dobila silno močno oporišče v celotni Albaniji. V skladu s to dogmo se je tam preko začela razvijati vedno močnejša propaganda s prepričevanjem, da je Dalmacija italijanska dežela, ki jo mora mati Italija čim prej donaldov načrt za osnovo nadaljnjih razprav v težnji, da s svoje strani doprinese vse, kar more, da ep dosegel stvaren sporazum glede razorožitve in organizacije miru. Rimski predlogi Istočasno m paialelno s tem dolom na razorožitveni konferenc v Ženevi se je razvi(jada druga, nenavadno živahna diplomatska akcija v okrilju angleške delegacije, ki je s skrajno energijo iskala poti za kompromis. Odihod gg Macdonalda in Simona v Rim je bil rcvjultat teh teženj in naporov za dosego sporazuma. S tem. da je povezal problem razorožitve z velikim- mednarodnim: političnimi problemi, je g. Macdonald v Ženevi še pred odhodom v Rim nagilasij, da se mu zdi utnežnejši ožji krog držav za razgovore in sporazumevanje v mednarodnih važnih vprašanjih. To je takrat nazval klub miru. O značaju in rezultatu obiska v Rimu ter razgovorov gg. Macdonalda in Simona s šefom italijanske vlade g. Mussolini jem se bom za enkrat vznirža! obširnejših izjav. Informacije, ki smo ph dob"ln z merodaj-ne strani, niso dovolj popolne, da bi dale popolno jasnost in da bi nas docela pomirile. V zvezi s temi razgovori je velrika mednarodna akcija, katere rezultati bodo vsekakor zelo važni za mednarodni mir. morejo pa biti tudi usodni za bodočnost Evrope. Za enkrat mi dovolite, da se omejim samo na_ dejstva. G Macdonald je v Rimu sprejel od g. Mussolinija predlog političnega pakta in sporazuma za sodelovanje med Štirimi zapadnimi velesilami, Anglijo, objeti v svoje varstvo. Propaganda se predložen zbornici, je najmanjši od vseh Francijo, Nemčijo in Italijo. Po tem pred-na vse mogoče načine, z vsemi možnimi dosedanjih proračunov tega ministrstva. logu bi za dobo 10 let štiri največje evrop- sredstvi vodi ne samo *" ' ~ "" : "" A~ polotoku in po afriških več z znano diplomatsko spretnostjo i s težkimi milijoni tudi po vsej Evropi in celo v Ameriki. Vprav zadnje leto je postala čisto javna in izzivalna. Mnoge propagandistione organizacije sistematično prirejajo po Italiji svečanosti, zborovanja, sestanke, kongrese, predavanja, izlete, blagoslavljanje m poklanja-nja dalmatinskih praporov, komemora-cije, skratka vsakovrstne manifestacij-ske parade ob sleherni priliki. Prepevajo se bojne himne o Splitu in Dalmaciji, ovijajo dalmatinske zastave v črni flor in proglašajo posamezniki za dalmatinske mučenike in apostole. Pil vseh teh manifestacijah se razvnemajo množice ob zgovornih prepričevanjih, da je vsa Dalmacija italijanska in da sama je-dva pričakuje ure, ko bo odrešena. Po-tvarjanje zgodovine, geografije, statistike, geopolitike in vobče vseh možnih vrst znanosti, razpihavanje vsakega malenkostnega incidenta — kakor je bil oni Tako poslovanje je zlasti potrebno v teh časih, ko moramo razvijati največje napore za obrambo velikih državnih in nacionalnih interesov. Priamati moram, da je b lo zelo tožlco '.zvesti zahtevane retJukc'3'e, vendar pa se trdno nadejam, d« se Jih bo z raciona1no uporabo odobrenih sredstev :n s pravilnim iizkoriščanjem sposobnosti osobja posrečilo nadoknadliri. Prepričan sem, da bo naša zunanja služba v popolnosti zadostila nalogam, ki so ji postavljene. Razorožitvena konferenca Dodatno k obširnemu in preciznemu eks-pozeju, ki ga je podal g. mrinister dr. Albert Kramer v Narodni skupščini, bi vas rad pri tej priliki obvestil še o gilavn h momentih trenutne mednarodne situacije in o njenih odmošajfth do naše države. Vsa pretekla leta, zlasti pa tudi zadnje leto, so bila izpolnjena v mednarodnem, zlasti pa f evropskem življenju z dominantnim značajem dela naizonožiitvene konference, ki je prišla sedaj v odločilni stadij. Ni treba po- z ominoznim trogirskim levem, — vse j sebej nag! asa tida ^ je jugoslovenska ' vla- služi setvi strupene mržnje proti naši državi in našemu narodu. V službi te propagande je ves italijanski tisk, razen tega frči ob vsaki priliki po državi na sto tisoče letakov, brošur, knjig, razglednic, zastavic in celo žepnih robcev, s katerimi je poplavljena vsa Italija. Prooaganda se vodi ped kratkim geslom: »Split«. To ime je postalo bojni klic in formula italijanskega poželenja: »Edina naša želja, edina naša volja, edina naša zaobljuba je — Split.« Zlasti neti italijanska organizacija ogenj v mladini, v novih pokolenjih, izkoriščajoč pred vsem osnovne in srednje šole, kjer se vrši »jadranski pouk«, pišejo jadranske naloge, slavijo jadranski dnevi, delijo jadranske nagrade, organizirajo jadranski izleti in letovanja, da tako postanejo otroci najhujši agenti propagande. V balili so organizirani trije milijoni mladine, med njimi so elita tako imenovani mali mornarji (ma-rinetti). Po znanem geslu italijanske prosvetne politike, proglašenem od du-cea: »Puška in knjiga!«, bodo ti mladi naraščaji v nekaj letih postali nosilci italijanske jadranske politike, fanatiki za ugrabljenje Splita in Dalmacije. Odkrito si zamislimo, kakšno bo v dogled-nih letih to »dalmatinsko razpoloženje«, ko je že danes tako napadalno. Propaganda pa se prenaša tudi na našo obalo s tem, da vzdržujejo potni in trgovski promet z našimi pristanišči najmodernejši in najrazkošnejši parniki, zgrajeni tako, da lahko v primeru vojne takoj poslužiio za vojne operacije. Oradba teh parnikov je požrla težke milijone. Ob naši obali in dalje ob Albaniji in Grčija plovejo navadno popolnoma prazni, brez potnikov in tovorov, aH vendar vzdržujejo redne zveze, samo da lahko italijanska zastava svobodno vihra na našem morju, ob našem ozemlju, tn tako markira kontinuiteto od starega tmoeratorskeea Rima nreko beneške republike do današnnh dni. Lahko bi našteli še celo vrsto poučnih navedb o siloviti italiiansVi nroDagandi, a zdi se nam nepotrebno. Že to, kar smo da vedno z največjim zanimanjem sodelovala pri delu razorožitvene konference, vedno pripravljena, doprinesti in sprejeti vse žrtve, ki jih more spraviti v sklad z življenjskimi potrebami naše nacionalne varnosti. V spoznanju, da razorožitve ni mogoče doseči snmo z mednarodno obveznostjo. temveč da je njen neobhoden pogoj trajna organizacija miru in mednarodnega zaupanja, je francoska delegacija preko predsednika vlade g. Herriota predložila 14. novembra 1932 sistematično izdelani načrt g Paul-Bonoourja. Načrt naj bi bil za osnovo srpVšne ra/orožitvene konvencije. 5v*mo v močno organiziranem Društvu narodov je zajamčen mir in red. S te resnice izhaia francoski načrt in določa ism-stva m varnost ki so potrebna za izvedbo razorožitve. Macdonafdov razorožitveni načrt vizije mirovnih pogodb po določbah pakta Društva narodov, enakopravnost v oboroževanju za Nemčijo. Avstrijo. Madžarsko in Bolgarijo ter bi končno morale zavzeti v vseh evropskih in' u^evropskih vprašanjih skupno stal šče. Stališče Male antante S tem predlogom je g. Macdonald seznanil pri povratku iz Rima francosko vlado v Parizu, nato pa je v svojem govoru v angleški spodnji zbornici obrazložil smisel in cilje predloženega pakta. Pri tem je nagla-sil, da ie revizija mirovnih pogodb glavni problem tega pakta. Mala antanta je imela dovolj vzroka, da zavzame do te akcije svoje »tališče. Storila je to v znani deklaraciji stalnega sveta Mmle antante, ki je bila izdana 26. marca po posvetovanjih v Ženevi. Z deklaracijo »e bilo precizirano naslednjo stališče Male antante: 1. Mala antanta pozdravlja vsak sporazum med velesilami, s katerim bi se prijateljsko uredili izključno njihovi interesi. 2. Mala antanta pa nikakor ne more pri• znati eventuelnega sporazuma v pogledu interesov tretjih držav. 3. Mala antanta že sedaj izraža odločno rezervo proti vsakemu eventualnemu sporazumu. ki bi se nanašal na pravice in interese držav Male antante. 4 Mala antanta obžaluje, da se je pri pogajanjih, ki so se vršila te dni, posebej podčrtavala ideja revizionistične politike, kar bo neizbežno izzvalo energično reakcijo in kvarno vplivalo na medsebojno zaupan je. Ta deklaracija Male antante se ne more smatrati niti kot protest, riti kot polemika. Mala antanta je smatrala za svojo dolžnost. da pravočasno in jasno precizira svoje sitališče. da se ne bi pri nadaljnjih razgovorih zašlo na stranska pota nejasnosti in prišlo do nezaželjenih rezultatov. To je bilo potrebno tudi zaradi pomirjenja javnega mnenja naših držav, ki je bilo upravičeno vznemirjeno. Mala antanta je Pri tem bitnem vprašanju v problemu I zavzela svoje stališče skladno z obstoje- razorozitve, pri vprašanflu jamstva za var nost in medsebojne pomoči v primeru napada. so se pojavile nepremostljive težkoče in neprikrito na.snrotje nekaterih df-žav. brez katerih se organizacija miru ne di sporazumno izvesti Po>1e>g te<*a so veliki dogodki in 'zpremembe v Nemčiii v nemalii meri vplivaJe na neizveistnost duhov in na vero v »»pora/um Pri tako težavnem nolož^jn je na Vonferenc; ri^šlo do intervencije angleSke rMectacii* Pr"d«edn;ik ^ade q Macdonald je po razgovorih v Parizu prišel v Ženevo v čvrsti nameri. storiti vse. d« b' delo rf!Wi>rtve-ne konferenco usmerilo k poritivnii rešitvi. Po velikem govoru nrežetem od idej«* or-rtaniraciip mednarodnega nrru. ie g. Mac-donaW 15. ovjrca tekočem leta v' imenu angleške delegacije predV*?^ <*-e*»idi ta načrt nj mVokar radovHiil tn d^iravn« se-qt»vlien na hitro roko in ima mnMn nepopolnosti. fe vendar!«, realen, ker apo?feVa že doee?0«* rer«1ta+e konference in vsebti- ?e tod? d«ber d "I francoskega konstruktivnega načrta »nfctnta le s*>reie'a M*e- navedli, mora zadostovati, da se celotni joigoslovenski narod zdrami m dvigne k protiorganizacrn. Sfcrajini čas je, da po-dobrcno jugoslovensko jadransko zavest in ustvarimo vse tisto, kar smo doslej zamudili. čimi mednarodnimi obveznostmi, s paktom Društva narodov in s paktom o o-ganiza-ciji Male antante. Čl 10. pakta Društva narodov izrecno predpisuje, da so člani Društva narodov obvezani $pošto\'ati in čuvat i v primeru napada od zunaj teritorialno celino in sedanjo politično neodvis-iosf vsth članov Društva narodov. Spoštovanje mednarodnih obvez Medarodni mir in spokojstvo Evrope zahtevata, da se določbe pakta Društva narodov spoštuje« v polnem obsegu. Čim bolj točno se bodo spoštovale take obveznosti, tembolj bo naraščalo mednarodno zaupanje in tem večja bo avtoriteta Društva narodov. Pakt Društva narodov in mirovne pogodbe so osnova sedanjega mednarodnega reda in varnosti. Pri njih vztraja Mala antanta nepokolebljivo, težeč vedno za tem, da se te mednarodne obveznosti s posebnimi sporazumi in lojalnim sodelovanjem še čim bolj ojačajo. Dolžni smo izreči priznanje angleški vladi za ogromne napore, ki jih je storila v cilju, da se vel:ki evropski narodi pripravijo do sodelovanja, kar je vsekakor neobhoden pogoj za ureditev razmer v Evropi in za razvoj mednarodnega zaurwnja. Intenzivnost teh naporov se more docela razumeti v zvezi s pred stoječo svetovno gospodarsko konferenco, na katero angleška in ves ostale vlade polagajo izredno važnost. Prav tako smo dolžni z iskrenim zaupanjem sprejeti zagotovilo, da to skupno sodelovanje velesil ne more biti nekakšen direktorij, ki bi vsiljeval drugim svoje stališč? in svoje sklepe. Ustvarjajoča sila Jugoslavije Jugoslovenska vlada bo z največjo pozornostjo spremljala razvoj vseh teh zelo važnih pogajanj in razgovorov ter budno pazila na to da ostanejo naši nacionalni iteresi in integriteta držav Male antante v celoti zaščiteni Pri tem smo s svojimi zavezniki in prijatelji v najtesnejših zvezah in v popolnem sporazumu. Naš nsk ne izdal tudi nekaterih prav značilnih podrobnosti teh načrtov. Zakaj se v Rimu najbolj razburjajo Povod za to je dal včerajšnji poset italijanskega poslanika v Parizu pri francoskem zunanjem ministru. V diplomatskih krogiih je ta poset zares vzbudil ogromno pozornost, ker se že leta sem ni zgod.ilo, da bi šel italijanski poslanik po informacije k francoskemu zunanjemu ministru. To je prvi službeni korak Italije v pogaia-niih za sklenitev pakta med velesilami. Francija pa dosedaj še ni dala konkretnega odgovora, ker s« hoče o tem pakta najprej dogovoriti z državami Male antante in Poljske m šele nato zavzeti svoje stališče. Baš to dejstvo Da silno razburja fašistični tisk. Glavni cilj Mussolinijevega načrta »Mesaggero« bi »Resto del CarBno« pobijata ugovore, da Mussolinifiev načrt ogroža Društvo narodov m odkrito zahtevata. naj se izvrši reorganizacija Društva narodov. Priznavata, da je glavni smoter Mussoliniievega načrta, da se ženevska institucija preuredi tako, da bo postate organ direktorica velesil. V Svetu Društva narodov naj bi bili samo zastopniki velesil. DoseiSanja mesta ostali držav naj bi se ukinila. V prvi redakciji pakta Društva narodov je bila ženevska institucina ,jo trd-itvah teh listov zamišHena kot organ velesil. Clanl Društva narodov naj bi se po rtmskeh predlogih razdelili na velike, srednje in male države, od katerih bi samo prva kategorija tvorila svet Društva na- rodov. Vse to pa je padlo ob ustanovitvi Društva narodov samo zaradi tega, ker takrat ni bi!o mogoče sprejet v Društvo narodov tudi Nemčije. Sedaj pa, ko ja tudi Nemčija v Društvu narodov, je po mnenju fašističnega tiska povsem logično. da se ta že takrat nameravana klasifikacija držav izvede. Društvo narodov nai dobi konkretnejšo obliko. Metode dela naj se poenostavijo, a de-lokrog razširi. CL 10. pakta Društva narodov sicer jamči vsem članicam integriteto njihovih političnih meia. Toda ta garancija ie omejena. ker člen 19. pakta Društva narodov predvideva možnost, da Društvo narodov v gotovih primerih meje izpremeni. Ker tvori ta pakt organsko ceiino, je po mne-nijti fašističnega tiska jasno, da so določbe SI. 10. enako važne, kakor so določbe 51. 19. Mussolinijev naort ima namen, da se določbe 19. člena pakta Društva »rodov začno izvajati. Pri tem pa je neobhodno potrebno najožje sodelovanje med ve.esi-lami, da se ne bi zgodilo, da bi se reow-ganizaciia Društva wanodov izvršila v drugem duhu. . antanta onemogoča Mussolinifeve miroljubne načrte" »Tribuna« posveča posebno pozornost akciji Male antante in jo ljuto napada. Zlasti očita dr. Benešu. da hoče Rimu postaviti nasproti Prago, češ da je Mala antanta Italiji docela enaka velesila. Praga Mj-ub temu. da so jo zgradili italijanski arhitekti, n%dar ne more in ne sme postati evropsko središče, v katerem bi odločalo o miru in vojni. Dr. Benešu oč> ta. da bi hotel postati generalni tainVK Društva nar^do-v. da bi mogel tem lažje izvajati svo;e manevre. Obsojajoč deVara-ciro sveta Male antante zahteva, naj se velesile akoij dr. Beneša, dr. Jevtiča in Titu' esca odločno postaviio v bran. Ogorčeno protestira, da bi se Mata antanta prizna?! za velesilo in jI očita, da onemogoča miroljubne inicijative Mussolinija. ki •na za cilj velike diplomatske hierarhije, kateri grozi nevarnost »balkamizacije«. V svojem ogorčenju gre »Tribuna« tako daleč. da odkrito grozi Mali antanti z ita 14-. tonsko osveto. Državam Male antante, pravi list. so bife njihove sedanje meje po-klonjene z mirovnim] pogodbami fn si j Hi niso same priborite. Mlnovi*« oogodhe. v katerih so Mle dojene te so pove« zane s paktom Društva narodov Senat sprejel proračun Senat Je delal vso noč od srede na četrtek ln sinoči definitivno odobril državni proračun Beograd, 30. marca, p. V pretekli nooi •o bili v senatu sprejeti proračun: ministrstev za poljedelstvo za trgo-vmo, obrt in jnJunstr jo, za šume in rude -u za promet. £>eja je bila končana ob 5 zjutraj. Danes dopoldne je senator Ivan Hribar pred uadaAjevanjom proračunske razprave predložil načrt resolucije o omiljenju sedanje krize zaupanja in kredita. Nato je pr šel na vrsto proračun zunanjega ministrstva. Razpravo je otvoril z daljšim eks-pozejem zunanji minister g- Bogoljub Jev-tič. Njegov govor (ki ga prinašamo na 1. strani), je b i sprejet z dolgotrajn m aplavzom. nakar se je začea debato. Senator dr. Mažuranič je očrta! tn osnove, na katere sc naslanja zunanja politika Jugoslavije. Prva osnova je Društvo narodov, ki je za današnji polit oni in gospodarski red na svetu odločilnega p< meni. Naša država je brla že od vsega početka med onimi, ki so najbolj podp rale to mednarodno institucijo. Druga osnova jc nrrše vedno večje prijateljstvo in zavezništvo s Francijo (ovaci.je Franciji), tretja osnova pa Mala antanta (vzkl kanje Mali sntanti). Ravno v sedanjih razmerah je zelo škodljivo, da se je reduciral proračun zunanjega ministrstva. Obžalovati je treba. da so sc ukinila štiri poslaništva, ko bi bilo potrebno, da b- se število naših poslanstev še povečalo. Mnogo premajhna so tudi sredstva z« našo ziunanje-poiitično p-opagsndo Senator dr. Momčilo Ivkovič je enako kakor njegov p red govornik obžalovati, da so se ukin la štiri naša poslaništva v inozemstvu V ostalem delu svojega govora je j>odrr>bno razipravljal o postavkah proračuna. Po njegovem govoru je senat soglasno sprejel proračun ministrstva za zunanje zadeve. Opoldne se je pričela razprava o proračunu ministrstva za socialno politko in narodno zdravje. Uvodoma je minister gospod Pucelj podal krajši ekspoze. v debati pa so se oglasli k besedi senatorji dT. Jo-s.n Silovič, dr Ljuba Tomažič. dr. Jovo Pinjanin in dr. Momčilo Ivkovič. Takoj za t -rn je bil sprejet tudi proračun ministrstva za socialno politika. Po kratki pa vri je senator Silovič s tovariši predložil senatu zakonski načrt o spremembi ziakona o državnih trošarinah. Nato je bila seja prekinjena in se je nadaljevala ob 17. Na dnevnem redu sta bila še prora-čun finančnega ministrstva tn finančni zakon. Finančni minister dr. Djordjevič je nve-čel razpravo s krajšim ekspozejem: Naglasi 1 je, da obsegajo posli njegovega ministrstva poleg finančne administracije še davke, carine, službo državnih dolgov, državno pravobranilstvo in upravo državnih posestev. Ugotovi! je, da »o se reducirale pri njegovem proračunu vse postavke po račelu najstrožje štednje. V debato o proračunu o posegli senatorji dr. Josip Silo-■vič, Čiro Hadžiristič, Al'begovič, Ivan Hribar. dr. Sverljuga, Ljutibratič in Toma Jal-ž.i betic. Senator Ivan Hribar je v svojem govoru poudaril, da je proračun realen in da bo zaradi tega zanj glasoval. Opozoril pa je f nančnega ministra, da je mogoče izvršiti revizije nekaterih davkov. Pri nekaterih podjetjih hi bilo treba revidirati prijave glede dohodkov; prepričan je, da bi se v marsikakem primeru na osnovi stvarnih in resničnih podatkov iznos davka podvojil. Revidirati bi bilo treba tudi pokojnine pri < nih upokojencih, ki žive v inozemstvu. Družine z 9 otroci so osvobojene davkov, vendar pa so med takimi davkoplačevalci' tudi bogati ljudje, ki bi davke lahko plačevali Obdavčiti bi bilo treba v večji meri tuji kapital. Vs-e to so viri za nove dr. ravne dohodke. Pri tako pridoblienih novih dohodkih bi bilo mogoče omiliti dra-konske ukrepe pri iztirjev.anju davkov. Senator Hribar je navedel za primer pobiranje davkov v konjiškem srezu, kjer je neki organ z vso strogostjo odvzemal kmetom na račun davkov njih zadnje govedo. K sreči so pokazale višje instance večje r:izumevan;e. tako da se kmetom ni zgodila strašna krivica. Tik pred 20. se je zaključila v senatu proračunska razprava. Pri glasovanju, ki se je vršilo imenoma, je glasovalo za proračun 61 senatorjev, 5 pa proti proračunu. Ko je bil objavljan rezultat, so senatorji živahno ploskali. Ministrski predsednik Milan Sr-čkič pa je čestital predsedniku senata dr. Faveliču. ki je nato zaključil se.io. Prihodnja seja bo sklicana pismeno. Ua dnevnem redu bo volitev odbora za salonski predlog senatorja Ivana Hribarja m pobijanje oderuške trgovine s hranilnimi knjižicami. Predsednik je še voščil vesele velikonočne praznike muslimanom, pravoslavnim in katolikom. Predlog za zopetno uvedbo trošarine Boograd, 30. marca. p. Senator dr. Josip Šilovič in tovariš® so vloifii v senatu načrt novele k trošarkiskemu zakonu. Načrtu so priložili obširno utemeljitev, v kateri pravijo med drugim: V novem proračunu je predvideno povečanje davka na Sča za 20 odstotkov v primeri z davkom, kakor je bio treba letos plačati Po izjavi t- finančnega ministra za kritje državnih izdatkov v sedanjih razmerah ni biao mogoče najti nikakega drugega vira. Smatramo, pa, da bi bi4o bolije in boid pravično, dobiti te nujmo potrebne dohodke iz spremembe fcrošarinskega zakona. Pred letom dni je bila ukinjena trošarina na vino in žganje. To je stvarno pomenilo veliko izgubo za državo. Poleg tega ukinitev, kakor se je izkazalo v praksi ,ni koristila vinogradnikom, ker je cena vinu kij-ub temu še dalje padla, pač pa je ob enem narasel alkoholizem. Zločini, propadanje družinskega življenija, demoraJizacija, to so posledice, ki so nastale zaradi ukinde-nja trošarine. Zato predlagamo, naj se pet vpeltje trošarina na vmk> 11 Din), na vinski mošt (80 pa>r) in na žganje S Din od hektoiiterske stocmje. Hitlerjeve prve skrbi Napadalni oddelki mu rastejo čez glavo, nemški na-closald pa se mu upirajo — Vsem žldom odvzeti potni listi BsrUfl, 30. marca. d. PnotižkSovska akcija HfOierjeve vlade se razvija pod egido napadalnih oddelkov sicer z vso vehemen-co in daleč preko prvotnega Hitlerjevega načrta, vendar pa se je že sedaj pokazalo, da stvar ne bo šla tako gladko, kakor si jo je zamislila Hitlerjeva viada. Hitlerj«u njegovi napadalni oddelki vedno boij rastejo čez glavo in jih ne more več brzdati. Čeprav ie bilo strogo naročeno, da ne smejo nikomur skriviti niti lasu, so že v teku današnjega dne, še predno se je bojiket otidelno pričel, zgodili tako številni incidenti, da vzbujajo veckio hujši odpor v najširših krogih. Narodni socialisti postopajo z brezfprianemo brutalnostjo. Skoro po vsej Nemčiji so danes nasilno za.prM vse židovske trgovine, postavili pred nae straže ter nalepili lepak s pozivi k bojkota. Toda to jim še ni bilo dovolj. Začeli so tudi pretepati žide in ponekod so postopali tako brutalno, da sc morale oblasti odrediti zoper žide tako zvani »zaščitni zapor«, da jih obranijo pred nadalljnšinii nasilstvi. Akcija pa ni ostala omejena samo na trgovine, marveč so narodni socialisti zabranili nadaljnje poslovanje tudi vsem židovskim sodnikom, odvetnikom. učitel'jem in profesorjem. Dočim h i tile r j evska glasila triumfiraio io jK>zivi!jajio javnost k nepopustljiv emu bojkotu, pa večina tiska odklanja metode narodnih socialistov. Zveza izdajateljev listov je imela danes posvetovanje, na katerem je izrazila zelo resne pomisleke proti tej akciji in sklenila opozoriti vlado na skrajni o škodljive posledice, ki morajo ia tega nastati /.a Nemčijo. Liberalna »Frankfurter Zeitung« se je usmerila celo za javno negacijo protižidovske akcije in objavlja danes dolg članek, v katerem resno svari pred tem početjem. Prva posledica tega bojkota, naglaša list, bo ta, da bo zastalo gospodarsko življenje. Mar je to v interesu Hitlerjeve vlade, ki pravi, da hoče obnoviti Nemčijo. Vsi ti dogodki pa le dokazujejo, v kako širokih mejah hoče narodni socializem uveljaviti svojo plemensko ideologijo io s kako mogočno židovsko proti« fenzivo morajo računati nemški gospodarski krogi. Če vida Hitlerjeva viada svojo glavno nalogo v tem, da izloči žšdovstvo iz vsega gospodarskega življenja, potem moramo reči, da pomeni ta akcija začetek in konec nemškega gospodarstva. Ne sme se pozabiti, kako ogromen je vpliv žiriovstiva v mednarodnih financah. Vse kaže, da so se budi. v viadi začeli zavedati škodljiivih posledic te akcije. Boječ se, da bi nasilstvo nad nemškimi Židi dalo povoda za še hujšo protigermansko agitacijo v inozemstvu, ki je že dosedaj zavzela prav resen obseg, je viada danes izdala vsem oblastem nalog, naj nemudoma odvzamejo ži'dom potne liste in jim zabra-niijo potovanje v inozemstvo. Se boli resna posledica protižvdovske gonje p2 je naraščajoč odtpor nemških na-cionalcev. Nemški nacionalci imaio svojo glavno oporo baš v krogih industrije, bankarska Sn trgovine ter je zaradi tega raz- Skra med Lo oskvo Ker so ostale vse intervencije zaradi aretacije angleških inženjerjev breztsspešsse, računalo z možnostjo prekinitve diplomatskih odiaošajev nitve diplomatskih od noša j ev. Ker se bo proces vršil že prihodnji teden, pričakujejo v političnih krogih končne odločitve z največjo napetostjo. V liberalnih in konservativnih krogih se vrši velika propaganda za prekinitev vseh odnošajev s sovjetsko vlado. Odgovor Lštvinova na angleško demaršo Moskva, 30. marca. AA. Angleški poslanik v Moskvi je včeraj obit»kal Litvinova, da mu sporoči, kakašne ukrepe pripravlja angleška vlada, če se bo res vršil proces proti angleškim inženjerjem. Litvinov nvu je odgovoril, d« je sodišče sklenilo, da vzame afero čimprej v pretres Obenem je pripomnil, da se ta sklep ne da preklicati, če je imela poslankova demarša namen, vplivati n>a sklepe sodišča, ne bo imela nobenega uspeha. Litvmov je še dodal, da morejo imeti take diplomatske metode časih uspehe v Mehiki, nikakor pa ne v sovjetski Rusiji London, 30. marca. AA. Sovjetski poslanik v Londonu je izjavil, da se bo v 14 dneh vršila javna in nepristranska razprava proti angleškim inženjerjem, in tedaj si bo lahko vsakdo ustvaril sodbo o tej aferi. Moskva, 30. marca. g. Angleški poslanik v Moskvi sir Edmund Ovey je v zvezi .s bporom. ki je nastal med sovjetsko Rusijo in Anglijo zaradi aretacije angleških inženjerjev, odpotoval zaradi poročanja v London, kamor prispe v nedeljo. Takoj po prihodu Ho imel razgovor z zunanjim ministrom Simonom. V diplomatskih krogih pripisujejo odhodu angleškega poslanika. r osebno, ker se je razgovor med njim in itvinovom neugodno končal za Anglijo, največji pomen. Angleško-sovjetski spor se je bistveno poostril, ker je sovjetska viada energično odklonila angleško zahtevo, naj se izmed aretiranih izpuste 4 vodilni inženjerji NVickersovih tovarn. Razprava proti njim in 20 sovjetskim nameščencem, ki so obdolženi sabotaže sovjetske električne industrije, sc bo pričela že prihodnji teden pred sm ietskim državnim sodiščem. London, 30. marca. d. V tukajšnjih političnih krogih so se danes razširile senza cionalne vesti, da je prišlo do očitega preloma odnošajev med sovjetsko Rusijo in Anglijo Po še nepotrjenih vesteh se angleški poslanik v Moskvi ne bo več vrnil na svoje mesto, ker računajo s tem, da bodo 6btoženi angleški inženjerji obsojeni ns smrt, kar bo dovedlo do popolne preki- Potreba pospešene izvedbe državne decentralizacije Iz govora senatnega predsednika dr. Novaka v proračunski razpravi — Razmerje med cerkvijo in državo Banovinski prorašuci ttuiLAjvo, da so nad počeSjesn narodnih socialistov sfcra'.mo vznemirjeni. Zato je danes v političnih krog'h že javna tajnost, da obstojajo v vladi veiika nesoglasja in ne izključujejo možnosti, da pride do očitnega preloma med narodnimi socfadisti in nemškim; nacionaki V uveei s tem smatrajo za skrajno značilno, da je 4r. Oberhobner, vodda nacionalne frakcije v nemškem državnem zbora .podal ostavko na svoj poslanska mandat. OSbeifrofaner je baS desna roka voditelja nemške nacionalne stranke Hugen-berga in njegov najintimnejši sodelavec. V poučenih krogih trde, da k> odstop3 pred vsem zaradi tega, ker ne odobrava koalicije nackmaicev z hitlerjevci. Veliko začudenje je izzval v Javnosti tudi ukrep vlade, da se mora vsem Židom, ki so t državni aii drugi javni sfrnžbi, 1. aiprila odjpoveda-ti služiba. Po možnosti se morajo žickrvskii nameščenci tako! odipu-stifj proti pVačfru tromesečne odpravnine. V Parizu odklanjajo nemške agente Pariz, SO. mauca g. Daaies se je v Parizu pričel bojkot nenušikefra Wa«n. Po raznih mestnih deffih, največ pa v centrumu mesta, se vidijo Stevnine table t. najpnsi, da tvTdke v bodoče ne bodo več sprejemale tr_ govskih potnikov te Nemčije. V Angliji groze z represalijami London, 30. marca. AA. »Financial News< piše, da v londonskih bančnih krogih in v industrijskih središčih s skrbjo zasledujejo najnovejše dogodke v Nemčiji, ker se boje, da ne bi imela politika sedanje nemške vlade posledic tud' , na finanžn^m polju. Protižidovsko gibar.e odraža pravice nemških zunanjih upnikov. V londonskih finančnih krogih opozarjajo na to, da »e sovjetska vlada že začela represalije zaradi preganjanja komunistov v Nemčiji. Storni-rala je že veliko naročil in ee obrnila na drage države, predvsem na Belgijo. Vodja opozicije v spodnji zbornici Lands-bur7, je danes pri nemškem poslaniku v imenu opozicijonalnih strank izročil formalen protest proti preganjanju židov v Nemčiji. V Ameriki so najbolj radikalni Newyoru, 3T». marca. AA. Na tukajšnji borzi so padle nemške 5»/s°/o obligacije za 3 in tri osmine točke. 7*/« pa za 1 do pet točk. V NewTorku so ogorčeni zaradi protižidov-ske akcije, obenem pa se boje. da bo Nemčija ukinila vračila zunanjih dolgov Titulescu v Parizu Pariz, 30. marca- A A. Rumunski zunanji minister Titulesco je imel danes dopoldne razgovor z generalnim tajnikom francoskega zunanjega ministra Legerjem, drevi se bo pa sestal s francoslrm zananjim ministrom Paulom Boncour jem. ki priredi njemu na čast večerjo. Razgovor med Titulescom in Legerjem je trajal poldrugo uro. Po razgovoru je Titulescu izjavil, da sta konferi-rala o vprašanjih zunanje politike, ki so na dnevnem redu. Izured fašističnega tribimala Rim, 30. marca. g. Pred fašističnim tri-bunalom sta se te dni vršili dve razpravi proti protifašistem V Milje pri Trstu pristojni Postogna je bil obsojen na 7 let ječe, ker je hotel ustanoviti protifašistično organizacijo. Drugi obtoženec, neki Monta-nelli iz Empolia, je dobil 3 leta in 3 mesece ječe zaradi protifašističnega rovarenja. Obema obsojencema so bili po zadnji amnestiji spregledana 3 letia kazini. Veliko neurje v Italiji Rim, 30. marca. g. Razne kraje južne Italije je v pretekli noči zadela vtmenska katastrofa, ki jc povzročila silno škodo. Okoli Catanije je morje preplavilo bregove in povsod povzročilo veliko škodo. Pristaniške naprave in promenada na obali v Ca-taniji, so docela razdejane, hudo pa so poškodovane tudi številne ladje, ki so bile zasidrane v iuki. V kraju Acoicastello so morski valovi preplavili številne hiše. Železniški promet med Siracuso in Mesnino je ustavljen, ker je voda izpod kopala železniški nasip. Železniška proga, ki vodi iz Messine v Catanijo, je v dolžiui 10 km porušena. Na progi iz Messine v Palermo je porušen most, tako da je promet onemogočen. Vodovje je sprožilo tudi mnogo n lazov, zaradi čes«r so najbolj ogroženi kraji Singra in Floresda, kjer s« je nekaj hiš podrlo. Na seji senata, ko j« bil r razpravi proračun notranjega ministrstva, je, kakor smo že poročali, govoril tudi podpredsednik senata g dr. Fran Novak, ki je v svojem govoru med drugim izvajal: Minister za notraje zadev« Je v prvi vrsti poklican, da računa s čustvovanjem in razpoloženjem prebivalstva najširših slojev naroda, ki pazljivo zasleduje vse poslovanje vlade in Narodnega predstavništva. V naši zakonodaji bi si prebivalstvo želelo nekoliko več doslednosti in sistematičuosli. V mislih imam zakon o občinskih samoupravah, ki smo ga izglasovali, in pa zakon o banovinskih samoupravah, ki ga vkljub vsem obljubam vlade še do danes nismo dobili, da bi mogli o njem razpravljati. Omenjam tudi zakon o podaljšanju veljavnosti zakona o zaščiti kmeta z dne 19. decembra 1932, ki pooblašča vlado in ministrski svet, da sme v primeru potrebe izdati primerne uredbe, ki naj služijo za ureditev gospodarskih prilik. Tako je izšla uredba o izplačevanju vlo^pri posameznih denarnih zavodih in uredba o t. zv. posredovalnem postopku obrtnikov, trgovcev itd. Ali ena ne druga uredba ni bila do sedaj predložena Narodnemu predstavništvu, dasi so pretekli že tri> mescci od njihovega uveljavljenja. Ne omenjam tega zlohotno, temveč v prepričanju, da bi Narodno predstavništvo pri razpravi o teh uredbah ob-Jasnilo njihove dobre ali slabe strani s potrebnimi dodatki ali izpopolnitvami, da bi mogla potem vlada v sporazumu z Narodnim predstavništvom odpomoči zlu, v kolikor j« t» t današnjih časih sploh mogoče. Moja želja je zato, da vlada te uredbe čim-preje podloži, kajti one niso napraviie samo zmede v gospodarskem temveč tudi v duhovnem življenju. Izglasovali smo zakon o občinah. Občinska ki banovinska samouprava sta deloma v medsebojni »veri m bi bilo zaito umestno, da bi se donesel, če ne prvenstveno, pa vsaj istočasno z občinskim zakonom tudi zakon o samoupravah, o de-koncentraciji ali decentralizaciji administracije. Trdno sem prepričan, da ne bi prišlo nikoli v tolikšni meri do raznih punkta-cij ali deklaracij, ali vsaj ne v taki obliki, kakor so bile iznešene, če bi imeli zakon o banovinski samoupravi ali vsaj priliko o njem razpravljati, želim, da nam vlada ta zakon čimprej predloži v raapravo in da omogoči čimprejšnjo decentralizacijo io ustvaritev banovinskih samouprav. če ie govorim u banovinskih samoupravah, naj »e dotaknem tudi banovinskih proračunov na podlagi sed«.j obstoječih zakonitih uredb. Res je, da proračune banovin odobrava vlada oziroma finančni minister Pripročal pa bi pri tem malo več obzirnosti in upoštevanja do soglasnih sklepov banovinskega sveta. V mislih imam zlasti dravsko banovino. BanovLnski svet in ban dravske oanovine gotovo najbolje poznata lokalne potrebe in tudi mero žrtev, ki jih je treba doprinesti. Ne vidi se mi primemo, da se dohodki in bremena, ki jih je ban^v vinski s^et smatral za primerna, enostavno ali pavšalno črtajo, oziroma znižajo. Svoie kulturne, socialne in gospodarske probleme najbolje poznajo narodovi reprezentanti. banovinski svetniki v posameznih banovinah. Pri tej priliki opozarjam na naravno3t katastrofalne posledice za občinske in ba-novinske proračune, ki jih Je imet zakon o ukinitvi trošarine na alkohol. Dosti nas Je. ki aroo mneota, da pomeni ukinitev trošarine pravo >ro-kletstvo, ker se Je uživanje alkoholnih t>i-jač s tem povečalo, dohodki občin in banovin, da ne omenim države kot celote, na -»o se neprimerno zmanjšali. V tem pogledu bo treba remedure in ponovnega posvetovanja o tem, ali je pravilno za prebivalstvo, da se je trošarina na alkoholne pijače ukinila. Ako ne bi bila ukinjena, bi naše obine, čeprav ne Uhko, pa vendar uravnovesil« bu-džet, ne glede na to, da bi tudi država imela svoje dohodke pri tem. Dravska banovina ne more nositi 7—8 milijonskega deficita, ki se bo kot dedni greh vlekel od leta d« leita in ki ga ni mogoče kriti. Zonetna uvedba trošarine na alkohol je zato nujno potrebna. Bilo je že govora o nastopu episkonata proti Sokolstvu Sokolstvo je v Narodnem predstavništvu že dobilo primerno zaša vidite, kako si zastopniki katoliške cerkve predstavljajo stališče cerkve do države, naj citiram članek »Slovenca« z dne 7. Januarja 1333 pod naslovom: »Naše stališče do ljudstva in države«. V članku pravi: i>Ker stoji *era nad državo, država nima pravice, da bi svojo moralo stavila nad moralo vere, ali da bi drugo moralo višje cenila. nego moralo naše svete vere.« Po mojem prepričanju ni morala Sokolstva in države v nobenem nasprotju z moralo katoliške cerkve in je zato čisto gotovo napačno, da se hoče postavljati cerkvena ali verska morala nad avtoriteto države. Po mojem mnenju, ni samo dolžnost vlade, ampak tudi naša, da skrbimo za popolno in neomejeno avtoriteto države, ki v tem pogledu ni odgovorna nobeni veroizpovedi in nobenemu ccrkvenemu poglavarju. Kr. vlada je do sedaj že pokazala svojo avtoriteto iu jo čuvala. Prepričan s?m, da bo ^torija to tu ii v bodoče, in želim samo, ua s>torite to še močneje in energičnoje, kar bo gotovo pripomoglo k okrepitvi notranjega miru. Ko govorim že o tej hierarhiji aii kleri-kalizmu, naj omenim še nekaj iz govora g. kolege dr. Šverljuge. Kritiziral je razpust Pros. etne zveze v Ljubljani. Prosvetna zveza ni bila ničesar drugega, kakor centrala in nadaljevanje politične stranke, katc-re čustva ne odgovarjajo sedanji politični ureditvi. Ako ;e vlada in banska uprava spoznala, da ta duh ne odgovarja našim državnim ciljem, tedaj je imela ne samo pravico, ampak tudi dolžnost, da razpusti organizacijo, ki je pod pretvezo prosvete vršila politično delovan.*-Ln skušala uveljavljati program neke bivše stranke Mislim, da bo g. dr šverljugo še glava bolela če se bo preveč opiral na prijatelje bivše klerikalne stranke. S punktacijami se v senatu ne bom ba-ril. Slovenci, ki p« srečnem naključju živimo združeni in kompaktno naseljeni v dravski banovini, mirno giedamo v svojo bodočnost v naši skupni domovini Jugoslaviji. Preko zemlje slovenske so se izseljevali in preseljevali skoro vsi narodi Evrope od severa in juga, vzhoda in zapada BiH smo aa ta način neprestano pod tujčevo peto. tlačanili smo zadosti raznim pohlepnim sovražnikom. Dosa cevi z lahkoto otfrinfi s tira, ker sta bOii prelahki da bd povzročffi iztirjen je. Maouoka je opolnoči odootovni iz New Torka. Na postaji ni p-rigf.o do nobenih demon^racij. Zagrebška vremenska napoved dan«wt Pretežno vedro, ponekod bolj oblačno, sicor toplo in stalno. — Situarija vfernišnjessa dne: Nad centralno in južno Rvropo P^ vladuje anticiklon. Nad severnim delonj kontinenta in nad južno-evropskimi morji je pritisk padeL Pri nas je pritisk padel za 0.1 do 1.5 mm, najbolj v centralnih krajih. Dunajska vremenska napoved za petek: Z zapada polagoma bolj oblačno; podnevi se bo temperatura malo menjala. Zapadni vetrovi. Pogajanja med Nemčijo in Češkoslovaško Praga, 30 marca AA. Danes so se začela pogajanja med nemškima' in češkoslovaškimi delegati za obnovo normalnih trans-ferov deviz za trg-ovska plačil* - .-»-- ti" ::* " - »• SiS.-i-.Vr -v .-v.'. Hčerka Iva Traržen, rojena Vldrraar, in zet Inž. Josip Terfcm naznanjava sa v svojem in v Imenu ostalih sorodnikov tužno vest, da je nenadoma umrl gospod IVAN VIDMA! DAVČNI UPRAVITELJ V POKOJU Pogreb p-edragega nam pokojnika se bo vršil v soboto, dne 1. aprila ^ t. 1. ob 16. uri (ob 4. uri popoldne) iz hiše žalosti v Framu št. 84 na framsko pokopališče. Sv. maša zadušnica za pokojnega bo v nedeljo 2. aprila ob 10. dop. v framski cerkvi in v ponedeljek zjutraj v ruški farni cerkvi. Ruše-Fram, dne 30. marca 1933. kraji in ljudje Srebrni jubilej društva za dvorski okraj Ljubljana, 30. marca. Gospodarsko tn izobraževalno društvo za dvorski okraj bo to soboto proslavilo svojo 25Ietnico. Delovanje društva, ki je bilo ustanovljeno 14 aprila 1908., torej v dobi naihuj.ših persekucij tfmštva nad našim narodnim živi jem. tvori važno in zanimivo poglavje " zgodovini naših osvobodilnih bojev. Ustanovitelj mu je bil nepozabni dr. Ivan Oražen Glavni namen društva je bilo širjenje prosvete med najširše sloje. Važno sredstvo za dosego tega smotra pa je bila društvena knjižnica, ki še vedno posluje pod imenom Dvorska knjižnica. Prosvetno delo se je začelo s skromno čitalnico in knjižnico za člane, pri čemur so se mnogi člani izkazali z največjo požrtvovalnostjo poleg predsednika dr. Ivana Oražma. k' je dal na razpolago svojo bogato knjižnico in je tudi pri mnogih svojih p-ijateljih in znancih oskrbel izdatno pomoč. Poleg socialnega je bilo zelo važno in ai'!no tudi gospodarsko delovanje društva. Tako si je društvo pridobilo mnogo zaslug za zgradbo Tehniške srednje šole na Mir-ju in na razna druga gradbena dela v dvorskem okraju. Mnoge društvene prireditve so v najtežjih časih zbirale zavedne ljubljanske in tudi okoliške narodnjake in zelo požrtvovalno so se udejstvovali pevski, tamburaški in dr.amatski odsek društva. Zvesto načelom, ki so dovedla do ustanovitve. »e je društvo udejstvovalo politično vedno v duhu najsvetlejših jugoslovenskih idealov in se sedaj upravičeno smatra za matico obeh krajevnih organizacij JRKD za dvorski okraj. Predsedniki agilnegja društva so bili: dr. Ivan Oražem od leta 1908. do 1911., Adolf Kibnikar od 10-11 do 1913., Rasto Pu.sto-slemšek od 1913. do 15. junija 1918, njegov naslednik Avgust Petrič do leta 1922, dr. J.»-p Lavrenčič od 1922 do 29. julija 1924, za. nj;nn dr. Dlnko Puc do 15. maja 1928, ipotero Rado Pavlič do leta 1932, od tedaj pa predseduje društvu direktor TSŠ Jožef Ke^ner. Društvu, ki se je ustanovilo tedaj, ko je tuje nasilje izzvalo našo nacionalno revolucionarnost. in ki je zvesto svojim idejam Društvu, ki se je ustanovilo tedaj, ko je t ;e na-il;e izzvalo našo nacionalno revolucionarnost, in ki je zvesto svojim idejam in načelom neumorno delovalo tudi v raj težjih vojnih časih, ter tako mnogo pripomoglo k narodnemu osvoboicnju. čestitamo ob jubileju z iskreno željo, da bi to z-.i;-!t."enie. ki je vzklilo iz najvišjih idealov, .še nadalje z enako vnemo in požrtvovalnostjo vršilo svoje delo in pomagalo, da bi r visoki ideali postali življenjska sila vseh rojakov. Razdelitev ssirih poslov Ljubljana, 30. maroa. K^r stopi I. aprila v veljavo enotni sod-rv poslovnik, je bila potrebna nova razdelitev sodnih poslov za čas od 1. aprila do konca leta. Delno so bile izvršene osebne s-remembe referatov in sodnih agend. Za predsednika I. civilnega oddelka je postavljen s o. s. Alojz Žigon, dosedaj starešina okrajnega sodišča. Za vodjo okrajnega jo-. je določen Jakob jermen, kazen-g' ; sodntk-poedinec. Sodniku dr. Ernestu K obetu, ki ie bil doslej dodeljen kazen-:• ' ■ > < ddelku, so poverjeni posli civilne-gi sodnika-poed;nca pri oddelkih I. in H. Sodnik Adolf Hudnik je dodeljen kazenskemu senatu. Preiskovalni sodnik Franjo C r--čnn bo prevzel posle kazenskega sod-r n- edinca. Za preiskovalnega sodnika p i ie namesto niega določen Mirko Kor-fič. V splošnem pa je razdelitev sodnih poslov izvršena tako-le: I. civilnopravdni oddelek. Senat sodi o pravdah v vrednosti nad 30.000 Din. Predsednik Alojz Žigon, člana senata: dr. Ernest Kobe in dr. Vladimir Zelezinger. Sod-n:ki-poedmci v civilnih zadevah: Anton Avsec, dr. Ernest Kobe, dr. Via d'mir Železinger in dr. Bogdan Petelin. Sodijo v n-avdah za vrednost od 12.000 do 30.000 Din. II. oddelek obsega trgovsko-pravdne stvari, menične in čekovne zadeve. Predsednik Jakob Antloga, člana senata: sodnik Anton Avsec in sodnik-lajik. Sporna vrednost-rad 30.000 D:n. Sodniki-poedinci v trgov-kih pravdah kakor pod I. Sodnik-poedinec v meničnih in čekovnih zadevah je Jakob Antloga III prizivni senat v civilnih zadevah. Predsednik Alojz Debeljak, člani: dr. Ga-šo Stojkovič, dr. Jurij Štempihar in Srečko Verbič. Poročevalec za zunanje kon-k-jrze in poravnave ter konkurzni in poravnalni sodnik' je Anton Avsec. Oddelku III. predseduie Alojz Debeljak. Kazen*ki oddelek (VI. tn VII.). Predsednik malemu senatu viš. sod. sv. Anton Mladič, čLam: Ivan Kralj in Adolf Hudnik, predsednik velikemu senatu Anton Mladič, člani: Ivan Kralj, dr. Ernest Kobe. Adolf Hudnik in Franjo Gorečan. Kazenski sodnik-poedinec je Franjo Gorečan. Sodnik za mlajše maloletnike je Ivan Kralj. Preiskovalni sodniki: Rajko Lederhas CVIII/j, dr. Mirko Kresnik (IX.) in Mirko Koršič (XI.). — Obrtnemu sodišču predseduje .iš s. sv. Jakob Antloga, namestnik Anton Avsec. Posli sodnijskega uradništva so ostali neizpremenieni. Nova določba o testeninah Ljubljana. 30. marca Nedavno je časopisna polemika o testeninah vzbujala med občinstvom veliko zanimanje. Polemika se je vod'la v prvi vrsti o tem. ali so barvane testenine dovoljene v prodaji. Mestno tržno nadzorstvo in mestni fizikat sta sedaj prejela okrožnico banske uprave, ki od 24. t. m. naprej zabranjuje prodajo barvanih testenin. O tem je mestno tržno nadzorstvo izdalo kratko poročilo, ki veli: Banska uprava je 24. t. m. odredila, da se na podlagi tolmačenja naredbe ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje ne smejo testenine več barvati, čeprav se pri tem uporablja zdravju neškodljiva barva. Od izdaje odredbe banske uprave 24 marca naprej morejo producenti testenin, kakor tudi trgovci še dva meseca do 24. maja razpeoavati barvane testenine, ki so bile izgotovljene pred izdajo naredbe ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. Grenčica Hunyadl Jan os Je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. Pomladno razpoloženje na Bledu Bled, 29. marca. Naposled smo se vendar znebili dolge in nadležne zime in poraja se pomlad. Sicer so Julijske Alpe, Karavanke, Pokljuka in druge gore še pokrite s snegom, da se še lahko prav pošteno nasmučaš, vendar pa to le veča in lepša pomladno slikovitost. Led, ki je še pred par tedni oklepal Blejsko jezero, je popolnoma izginil in jezerski valovi veselo butajo ob breg. Kaj zabavno je opazovati suvoborske labode, ki se po več mesecih spet veselo preobračajo in potapljajo v vodi ter delajo daljše izlete po jezerski gladini. Prvi čolni so se že pojavili na jezeru in čolnarji bodo zopet polagoma prišli do tako željenega zaslužka. Obisk otoške cerkve se veča od dne do dne in zvonček želja se zopet pogosteje oglaša. Pretekli teden je razsajal po Gorenjskem močan in mrzel veter, ki je polomil in izruval več drevja in tudi kozolcem ni prizanesel Sedaj pa so nastopili krasni pomladni dnevi, katerih se posebno Blejci veselimo. Na polju so začeli že orati in sejati. Tudi na Bledu samem je postalo ži-vahneje. Cestni promet narašča, izletniki in drugi gostje prihajajo v vedno večjem številu. Preteklo nedeljo je posetil Bled oddelek sokolskih smučarjev iz Hrastnika pod vodstvom učitelja g. Mahkote, prebili so soboto in nedeljo pri Mrzlem studencu, kjer je še dosti snega in smuka izborna. Stavbno gibanje se tudi oživlja in bo do sezone izvršenih okrog dvajset vil in drugih poslopij. Kakor vse kaže, se obeta Blejcem letos dobra sezona. Iz raznih držav prihaja hotelirjem mnogo popraševanj in je že v aprilu pričakovati precej gostov. Blejci se z vso vnemo pripravljajo na sezono, da bodo čim dostoineie sp-ejeli goste, katerih število letno narašča. Društveno življenje je nadalje dosti živahno. Nedavno je blejski Pomliadek Rdečega križa predvajal več dni v kinu »Bled« film »Tarzan«, katerega so posetili otroci vseh okoliških šol in rekordno število drugega občinstva. Blejski Sokol pa se kaj pridno pripravlja na telovadno akademijo, ki se bo vršila 7. maja in nastopijo vsi oddelki, sodeloval bo tudi sokolski pevski zbor. Tuhinjska dolina hoče zveze s svetom Kamnik, 31. marca. Tuhinjska dolina je še vedno najbolj zapuščeni del kamniškega STeza. Edino prometno sredstvo po tej 30 km dolgi ozki dolini je še precej dobro vzdrževana banovin ska cesta, po kateri vzdržuje že dve leti potniški promet avtobusno podjetje »Pere-grin«, ki veže dolino na eni strani preko ! Vranskega s Celjem, na drugi pa preko ! Kamnika z Ljubljano. Avtobusni promet j je zvezal Tuhinjske kraje s svetom in ust- ! varil tudi prve pogoje za razvoj tujskega prometa, smuča rstvo in turisti ka na Mo-nini, na katero je najlepši dohod iz Tuhinja, ki leži ravno sredi doline. Na Menini, ki je zaradi krasnega razgleda, prostornih kraških jam in planinskih jezerc prav hvaležna izletna točka, je bilo že lani več sto izletnikov. Gotovo jih bo letos še več, ker bo v maju banovina otvorila na njej svoio prvo planšarsko šolo. Skoro 30 let se že Tuhinjci prizadevajo za zgraditev železnice, vendar pa razen geoloških izjav in delnega trasiranja proge dozdaj še ni bilo ničesar storjenega. Tudi za telefonsko zvezo so se Tuhinjci pogajali že dolgo vrsto let. Da je telefon v teh krajih nujno potreben, je povsem razumljivo, saj je dolina razmeroma go»to naseljena. Ker v vsej dolini ni zdravnika, morajo ljudje v potrebi do 20 km daleč peš ali z vozom po zdravniško pomoč. Tudi z ustanovitvijo planšarske šole na Menini je poudarjena potreba po telefonski zvezi Tuhinja z Ljubljano. Zdaj je vendar padla odločitev. Gre samo še za to, da se določijo sorazmerni prispevki lokalnih interesentov v Tuhinjski dolini, o čemer se bo sklepalo na sestanku zastopnikov vseh občin, ki bo v kratkem v Tuh'nju. Ako bo Tuhiniska dolina dobila še električno strujo iz Velenja, kakor je že določeno v načrtu, potem bodo tudi za ta del kamniškega sreza podani novi pogoji za vsestranski uspešni napredek. Nova velika sleparija z vlažnimi knjižicami Zagreb, 30. marca. Čitateljem je gotovo še v spominu ime Emila Mer.kiča, ki jc bilo navedeno v opisih velikih afer z vložnimi knjižicami. Em'l Merkič je imel v svoji poslovalnici tudi famozno vložno knjižico Zadružne banke v Ljubljani, glasečo se na ime Marije Tavčarjeve iz Ptuja. Kakor se je pozneje ugotovilo, je bila ta vložna knjižica ponarejena. Merkič je bil med prvimi, ki so bili pred zagrebško policijo zaslišani zaradi malverzacij. Nekaj dni je bil tudi zaprt, ko pa so vse spise izročili sodišču, je bil spuščen na prosto. Sedaj so ga ponovno zaprli zaradi sleparije, ki trajta že precei ča-«a. bila pa jc prijavljena šele sedaj, ko so sleparske kupčije z vložnimi knjižicami iz-treznile vse kliente raznih posredovalcev. Merkiča je prijavil neki inženjer, ki mu je bil zaupal naiprej vložno knjižico na 920 funtov šterlingov, kar predstavlja vrednost okrog 300.000 Din. Merkič se je hvalil s svoj'm.i dobrimi zvezami pri ravnateljstvu Praštedione ter obljubljal inženjer-ju, da mu bo v kratkem času vsaj v obrokih izposloval izplačilo vložene velike vsote. Ponujal mu je v podpis običajno pogodbo z določilom, da lahko posredovalec zaupano vložno knjižico tudi proda ali za- Danes premiera ob 4., V48. rn 9.% nri zvečer najbolj napetega filmskega vele-dela te sezone! EVIDNA FRONTA Internacionalni podmorniški vo_ hunski velefilm, izdelan po resničnih doživljajih. Trude v. Moto — Car I Ludivtg DieM Kot dopolnilo: Foxov zvočni tednik senzacij! Predprodaja vstopnic od 11. do 12. ure. Elitni kino Matica Telefon 2124 Tzuli n£2TLL of/bozefl UaAe^a obtoka fAjeru&e mehko palmira -milo- 'imniMUMiiiiimjiniimMm»i;i msa menja Inženjer pa je bil toliko previden, da take pogodbe ni hotel podpisati in je sam sestavil novo pogodbo, po kateri se posrednik obveže, da mu bo zaupano knjižico vrnil po poteku gotovega roka. če ne bi do takrat mogel izposlovati vnovčitve. Cez neka i dni je Merkič izročil inženjer-ju 15.000 Din in pripovedoval, da je to prvi obrok izplačila in da bodo drugi sledili v najkrajšem času Tolažil ga je, naj še nekaj časa potrpi, ker so neki odločilni faktorji pri Praštedioni. s katerimi ima on najboljše zveze, zaposleni z drugimi posli. Inženjer, ki ni baš nujno potreboval denarja, je Merkiču v polnem zaupanju prepustil še tri vložne Knjižice in ni glede njih napravil nobene pogodbe. Ko pa je afera dozorela, je postal inženjer nestrpen v toliki meri, da je kategorično zahteval od Merkiča, naj mu vrne vse zaupane vložne knjižice. Merkič je to vrnitev z raznimi izgovori zavlačeval še nekaj dni, in ko je inženjer sedaj zadevo izročil policiji, je dobil od svojih vložnih knjižic nazaj stamo eno na 716 Din, dočim je Me-kič ostale spravil v promet in jih založil v neki banki. Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gore-čici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, spiošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« grenčire. Po izkušnjah nabranih na klinikah za notranje bolezni je »Franz Josefova« grenčica izvanredno dobrodelno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Dolenjska roparska družba pod ključem Zločine so priznali — Ljudstvo jih je domala linčalo Novo mesto, 30. marca. Po napornem šestdnevnem zasledovanju razbojnikov, ki »o od 23. na 24. t m. oropali posestnico Marijo Femčevo in izvršili vlom pri posestniku Jakliču Francu iz Ve. like Bučne vasi, v zidanico posestnika Kosa Franca iz Jablane, na svojem povratku pa rop pri posestniku Papežu Francu v Zdi-nji vasi, se je orožnikom posrečilo izslediti in poloviti razbojniško tolpo ki šteje pet oseb. Pri ropih so sodelovali: 331etni posestnik Žagar Franc iz Golušnika. občina Št. Peter, 201etni Potočar Anton iz Ždinje vasi, 241etni zidar Košljar Alojzij iz Češ-njic, občina Št Peter, 441etni posestnik Golob Ivan iz 5t. Petra, oče osmih otrok, in 30Ietni delavec Jerač Franc, doma iz Mirne peči. sedaj na Trški gori. Vsa navedeni so sprva orožnikom rop tajili, pozneje pa je Košljar Alojzij prvi priznal, da so se domenili za rop, ki »o ga izvedli v noči od 23. na 24 t. m. Za sestanek so določili kapelico na takozvanih Bunjevcih. Kolod vodja teM ropa rskega podhoda je bil Žagar Franc, ki je imel s seboj revolver in nabito kanabinko. Kakor ha-rambaša oborožen je pr' .apeli predlagal, naj izvršijo najprej rop pri Femčevi, o kateri je bilo znano, da je bogata. Žagar jo prvi planil v sobo, posvetil na postelji ležeči Femčevi v obraz in za vpil: »Baba denar ali smrt!« Ko jc dobil 40 Din in drugo zlatnino ter obleko, ji je ukazal, naj so vleže na tla. Isto »ta morala storiti tudi 141etna nečakinja Marija Koračinova in loletni Rifel Franc, nakar jih je razbojnik pokril z rjuho. Po izvršenem ropu 90 se naootili v njen vinski hram, kier »o pili in jedli. Nato so izvršili ostale vlome. Ko o orožniki vodili razbojnike na kraje njihovega dejanja, so jih morali braniti pred vašoani, ki so jih hoteli HnčatL Po ogledih so bili vlomilci odvedeni v zapor okrožnega sodtišča. Vsa pohvala gre orožnikom iz Krono vega rn Novega mesta, da so v tako kratkem času razkrili to zločinsko družbo, ki ima gotovo še druge gTehe na vesti. Usoden spopad na vasi Podrobnosti o uboju Vinka Avseca v mirni notranjski vasi Lož, 30. marca. Res redki so pretepi v obmejni Ložki dolini, zato pa je tembolj razžalostil usodni spopiad na Jožefovo, katerega žrtev je postal Vinko Avsec, o čemer je »Jutro« kratko že poročalo. Društvo »Svoboda« je v Delavskem domu na Marofu pri Starem trgu priredilo igro »Rdeča roža«. Med gledalci je bil tucii Znidaršič Janez, posestnika siin iz Viševka, dočim je njegov bratranec Žnidaršič Franc nastopil kot igralec. Po igri sta se okrog 19. ure pred Delavskim domom sestala oba Znidaršiča z dvema dekletoma iz vaša Pudob. Janez se je že hotel posloviti in oditi v kino v Stari trg. Dekleti sta mu pa dolgo prigovarjali, naj gre z njimi v Pudob. Nerad se je vdal, kakor da bi bil slutil nesrečo. Bila je že tema. ko so vsi štirje prišli sredi vasi in se pogovarjali pred Vilarjevo gostilno. Nad vrati je gorela luč. Eni izmed obeh deklet menda ni bilo po volji, da je prostor, na katerem so se vsri štirje pogovarjali, razsvetljen. Zato je stopila čez cesto in luč ugasnila Takoj nato je iz gostilniške sobe prišla natakarica in luč prižgala ter pogledala na cesto, kdo se tam pogovarja. Ko je natakarica zapustila vežo in odšel v gostilniško sobo, jc dekle zopet ugasnilo luč. Zopet je prišla natakarica :n luč ponovno prižgala. Stopivši nazaj v gostilniško sobo je gostom, med katerimi je bil Vinko Avsec, povedala, kako ji družba na cesti ugaša luč. Takoj nato je Vinko Avsec stopil pred gostilno. Ko je zagledal družbo, je obe dekleti ozmerjal. Žnidaršič Franc se je zavzel za dekleti, tedaj pa je že pritekel k njemu Avsec, ga z eno roko prijel za suknjič in kravato, z drugo roko pa je nad njim zavihtel nož. Dekleti sta zbežali, Janez Znidaršič pa je hotel oba nasprotnika na lepo pomiriti. Tedaj p« s® je Avsec vrgel nad Janeza in tudi nad njim zavihtel nož ter mu na nosnem hrbtu posnel kožo. Ko sta se ruvala Avsec in Janez, je to priliko izrabil Franc in zbežal na Pirčevo dvorišče, in poklical Janeza, naj zbeži pred Avsecem. V tem se je zbralo na cesti precej ljudi, ki so hoteli oba fanta pomiriti. Naposled se je vendar tudi Janezu posrečilo pobegniti za Francem, ali takoj je za njima stekel Avsec, čeravno so ga nekateri zadrževali. Ze po nekaj trenutkih so zaslišali ljudje s Pirčevega dvorišča zamolkel udarec, nakar je sledil popoln molk. Našli so na tle»h ležečega Avseca, ki »prva ni dal nobenega znaka življenja. Skušali so ga z umetnim dihanjem spraviti k zavesti, toda bilo jo vse prizadevanje zaman. Zanesli so g" torej na njegov dom in poklicali okrožnega zdravnika g. dr. Raznožnika iz Loža, ki jo ugotovil utrtje lobanje in pretres možganov. Drugi dan je prispel še zdravnik g. dr. Pušenjak iz Cerknice, ki pa nesrečnežu tudi ni mogel pomagati. Vsaka zdravniška pomoč je ostala brez uspeha. Truplo je bilo preneseno v mrtvašnico v Viševku, kjer je obdukcija dognala, da je bil Avsec močno udarjen s kolom, kar je povzročilo za 1 cm globoko utrtje lobanje. Vsak naročnik ,Jutra" je zavarovan za 10.000 Din! URNI PREGLED Prelom v sodobni glasbi? V berlinski »Die literarisehe Welt« je nedavno izšel članek Herberta Connora iDie moderne Musik am Scheidevvege« (Sodobna glasba na razpotju), ki iz njega posnemamo nekatere misli. že pred osmimi leti je Adolf Weissmann, takratni vodja glasbene Moderne, govoril o somraku atonalnosti in je ostro nastopil zoper rastoči intelektualizem, zoper zatajevanje intuitivnih, čutnih in čuvstvenih vrednot v glasbi. Dobro poznamo ovire, ki se mora z njimi boriti Schonbergov krog. On (predstaviteij sodobne nemške četrt-tnske glasbe. Op. po>roč.) je samo glasbeni eksponent dobe. ki vse tehnizira in vse racionalizira Schomberg je antidionizijsko načelo v glasbi spravil ad absurdnim. šte_ vilo papirnatih kontrapunktikov doseza cele legije Klici na pomoč, ki smo jih slišali z lanskih glasbenih festivalov v ZU-nchi; in na Dunaju, govore več kot debele knjige Še nikdar nas ni tolikanj poplavljal mrtvo rojena, na pi?a!ri mizi spisana glasba A nikdar tudi ni bilo v nas tako goreče želje po živi. zares tvorni glasbi. Pisec pravi, da v takem položaju bolj Sko kdaj mislimo na <->Tji vrelec, iz katerega je potekla vsa evropska umetna glasba z visoko romantično vred: namreč k ljud. ski glasbi. Drug za dragim prihajajo zastopniki teh ald onih estetskih tez ali smeri kar nenadno k spoznanju, kako zelo se je glasba zadnjih let oddaljila občestvu živih, resničnih ljudi in da je v tej odtujitvi daleč prekosila >1' art pour 1' a rt« po. znoromantičn« d:be. Dalje sodi pisec, da jih je med modernim: SKiadatel^i zelo malo, ki bi bili prodrli iz ozkega strokovnega kroga v široko občinstvo. Svetovno veljavo so si pridobila samo izrazita folklori, stična dela, kakor so Stravinskega »Petru-ška«. Bele tJartoka »Ogrske kmečke pesmi« in Kodalyjevi ■»Romunski narodni plesi« To veljavo pa so si pridobile te skladbe zategadelj, »ker iz njih strujita sila in prvinsfea moč, s katerima zapadmo evropska glasba že dolgo ne more več uspešno tekmovati«. Pisec pravi nadalje: sOdlkar obstoji glasba, vedno je črpala svojo največjo moč iz ljudstva. Bili so celo časi. ko sta bili ljudska in umetna glasba eno in isto... fjjmJsfca pesem je pra element vse glasbe — tako bi bi lahlko orisali nje zgodovinsko stanje.« V 19. stoletju je res kakšen Wa. gii-er ali Hugo Wo3f ost.ro nasprotoval rabi motivov iz ljudske gla<*sto ter inozemski državljani jugoslo-v.-nodobi računa, ki stane 25 par. ♦ Novi grobovi. V Mariboru je umrla •iospa -Ivana L a v r e n č i č e v a. vdova po nadučitelju. Pokopali jo bodo jutri ob 16. — V ljubljanski bolnici je umrla gospa Angelika Rotterjeva. soproga višjega davčnega upravitelja v p. Pogreb bo jutri ob pol 11. _ V Celju je v visoki starosti SO let umrl upokojeni na d učitelj g. Ivan A d a m i č. _ Pokojnim blag spomin, žalu-jočim naše iskreno sožaljel ♦ Naši v Ameriki. Newyorški Metropolitan Trave! Bureau, slovenska tvrdka za pošiljanje denarja v staro domovino, naslednica tvrdke Frank Sakser Co., naznanja. da do nadaljnjega obvestila ne more pošiljati denarja v staro domovino zaradi vladne naredbe o >bančnem prazniku«. — Iz Netvyorka poročajo, da je imel znani slovenski pevec g. Anton šubelj pred kratkim dve operaciji v ustih, vse pa se je srečno izteklo, šubelj je moral odložiti nekoliko koncertov, nekoliko pa jih je moral odpovedati Najbolj ga je skrbelo za koncert v Newy«rku, za katerega je bil angažiran po soprogi predsednika Zedinjenih držav, gospe Restavracija 4085 „pri Mraku" sprejema abonente na dobro hrano po 14 Din dnevno. Na razpolago posebne sobe in lep salon. Priporoča se TRATNIK MIRKO, restavrater. Rooseveltori Koncert je bil preložen sa poznejši čas, vršil se bo v >National MuBeum for Art and Hiatory<. _ Gospa Josipina Modičeva je bila nedavno izvoljena za predsednico >Jugosiav-kluba«, za podpredsednico pa g Viktorija Kaiet. — Velika porota v Chicagu je obtožila Vero Kari, Ivana Milošiča in Ivana Grilca. Obdolženi so. da so umorili Ka-rla Geo. — V Brockwayu, v državi Minnesota, je za pljučnico umrl Josip Torkar, star 60 let. Doma je bil v Gorjah pri Bledu. — V Indianopolisu je preminila Ana Kronovškova iz župnije Mozirje, stara 78 let. V Ameriko je prišla leta 1901. Leta 1925. je s svojim možem obhajala zlato poroko. — Po dolgotrajni bolezni je v Canon City, v državi C-oiorado, preminila Kristina Arko, doma iz Podtabora pri Strugi. Zapušča moža in devet otrok. Istotam je umrl Ignac Blatnik, ki zapušča ženo in osem otrok. V Nanticoku je preminil rojak Martin Stegenšek, star 83 let, po rodu iz Loke na štajerskem. Od mladih nog je ru&aril po Nemčiji in drugod, v Ameriko pa je prišel leta 1887. Žena mu je že davno umrla, otrok ni imel. — V Clevelandu je preminila Pavlina Seručar, rojena Mahne, stara 27 let. Doma je bila iz Goričice pri Cerknici. Zapušča moža in sina. — V Ely. v državi Minnesota je umrl Nikolaj^ Matelič, star 75 let, doma iz Tribuč pri Črnomlj-u. V Ameriki je bival 45 Ist in je ves ~as t>il v Minesoti. Bil je samec. V kraju Butte^ v državi Montana je izdihnil Janez Anzelc, star 40 let, doma iz PodJkraja. . Ara.;, ki, kjer je živel 33 let, zapušča ženo, Uiri sinove in dve hčeri, v Šiški pri Ljubljani pa sestro. V Steeltonu je nagle smrti J,r.iri Martin Ž-l-ogar, star 50 let in doma iz VI-došičev pri Metliki. V Ameriki zapušča ženo, šest otrok in dva brata, v Chicagu i*a sestro. V umobolnici v Frontenac je umrl Albin Benedikt, star 44 let in rodom iz Studencev pri Trbovljah Bil Je izvrsten pevec. Zapušča ženo, sina in hčer. V Brid-g-e se je ustrelil Peter R&sman, ki je bil neozdravljivo bolan, kar ga je pognalo v smrt. Zapušča ženo in rejenko. ♦ Težke tisočake stanejo dolgotrajne živinske pravde mnoge posestnike, ker pri kupčijah niso poučeni o skritih napakah pri živalih. Zato opozarjamo vse kmetovalce na predavanje, ki ga bo imel preizkušeni strokovnjak g. d,r. Josip Stegu. šef-inspek-tor veterinarskega odseka kr. banske uprave v nedeljo ob 10. dopoldne v radiu. ♦ O nezgodi parnika »Gundulica« so ugotovljene naslednje podrobnosti: Nedaleč od La Guavra je 14. t. m. motorna ladja »Vir-gilo< dobila s parnika >Gundoliča< radijski poziv SOS zaradi požara. Pozivu pa je kmalu sledila vest, da pomoč ni več potrebna, ker je ogenj že udušen. >Gundulič< je prevažal velike tovore solitra. Ogenj, ki je nastal v strojnem oddelku, so mornarji pogasili v eni uri, nakar je parnik lahko nadaljeval svojo pot. ♦ Zaklad carja Radovana. V Strugi je pred dnevi neki posestnik najel delavce, da bi prekopali zapuščen in neobdelan del njegovega zemljišča, že prvi dan so delavci pri kopanju naleteli na skrivališča kač in so se nekateri kač ustrašili v toliki m»ri da so zapustili delo in se za nobeno ceno niso hoteli več vrniti na posel. Premeteni podjetnik, ki ni mogel nikjer dobiti delavcev, pa je spretno raznesel vest, da je na zapuščenem zemljišču skrit velik zaklad carja Radovana. Komaj se je ta vest usidrala v kraju in okolici, so delavci kar v trumah prihajali k posestniku in se mu ponujali v službo. Upanje na starodavni zaklad je pregnalo ves strah pred kačami. Kačje zalege so odkopali toliko, da so ubite kače odvažali s samokolnico. ♦ Afera avtobusnega podjetja »Tapred« bo kakor kaže, v kratkem šc bolj razjasnjena. Aretirani ravnatelj Zipser sicer še ni spregovoril, govoril pa bo gotovo knjigovodja SchiLl, ki so ga zajeli na Sušaku in privedli v zagrebške zapore. Vodstvo podjetja je takoj ponudilo kavcijo 50.000 Din. da bi ostal na prostem do razprave. Ta ponudba seveda ni bila sprejeta, ker je jasno, da bi gospodje radi obdržali knjigovodjo v svojih rokah ter kontrolirali njegove izjave. Na vso moč si tudi prizadevajo, priti t stike z zaprtim ravnateljem Zipserjem. ♦ Bančna afera s tragično posledico. V Ključu se je te dni ustrelil upravitelj pošte Ante Dolič in so takoj po njegovi smrti ugotovili, da je v njegovem uradu vse v najlepšem redu. Šele pozneje se je ugotovilo, da je šel nesrečni upravitelj v smrt kot žrtev neke malverzacije v neki banki v Ključu, kjer je imel vloženih 70.000 Din; ker je doznal, da bo ves denar izgubljen, se je ustrelil. Njegova smrt je bila povod, da so v banki uvedli preiskavo zoper člane upravnega odbora, ravnatelja pa zaprli. ♦ Predrzni roparji v Pančevu so se te dni poslužili metod ameriških »gangster-jev«. Na vse zgodaj zjutraj je v ulici dr. Kreka trgovko Marijo Šege rje vo zbudil velik šunder pred njeno trgovino z jestvina-mi. Ko je pritekla na ulico, sta stopila k njej dva mlajša moška, ki sta dejala, da sta policijska agenta in da naj hitro odpre trgovino, kjer so v njo vdrli vlomilci. Ko je trgovka lokal odprla, sta šla neznanca z Kdor s postno dobrino se rad poeladluL, še danes se lahko preveri, da finih rib na razpolago ima naš Slamic v največji izberi! njo in je eden dejal, da bo pogledal v spoo-nje prostore, drugi pa je zvabil LrgovKo v skladišče, češ, da je treba tudi tam vse pregledati. Možakarja sta takoj, ko sa stopila v trgovino, izvlekla iz žepov samokrese, odpirala sta vse predale, ter naposled tudi iz blagajne pobrala razne papirje iu denar ter kljub protestom trgovke in njene hčerke odnesla vse s seboj, -aš ia je treba na vsem tem poiskati sledove za vlomilci Trgovko sta tolažila, da bo vse dobila nazaj na policijskem uradu. Trgovki se jc zdeia sicer vsa stvar sumljiva, počakala pa .e še vendarle dobro uro. in ko je potem priš a na policijski urad, je tam izvedela, da_ je osleparjena od predrznih razbojnikov Včeraj je policija aretirala nekaj stiin.jivih oseb, ni pa še ugotovljeno, če so res zajeti pravi zločinci. GM^ptoM&jz ♦ Solnce, ki posije v vsako hišo... Naj si bo v majhnem, starem mestu ali pa sj-edi večjega mesta — solnce, ki je potrebno pri beležu na planem, lahko posije v slednjo hišo: če se le rabi Schichtov Radion — to samodejno praino sredstvo — pri žebti. V Schichtovem Radionu je na milijone prizadevnih kisikovih mehurčkov, ki spravijo vso nesnago iz perila in ga lepo ia nežno obelijo. Schichtov Radion je tisto, kar je bil doslej belež na planem — namreč v pralnem kotlu. ♦ Aparat za mešanje pudra. Dame so šele v zadnjih letih prišle na umetnost mešanja pudra. Pri ia;a zahteva velika pozo"-nost mešanje in določanje barv in so začetni poskusi, ki so »e morali vršiti na primitiven način, zalite vali mnogo truda. Fot zadnja novost pa je nastopil zelo spretno sestavljen najhen aparat »Mix-Max«, ki je podoben pripravi, ki jo uporabljajo mikser-ji v barih. Ta aparat temeljito zmeša vse nianse pudra, urejen pa je tako, da se :.z njega ne iztrese niti prašek, in da se mešanje lahko kontrolira tudi skozi snoda.j čvrsto pritrjeno stekleno posodico. Zunanjost aparata je zelo okusna in slikoviti. Kakor doznavamo, si je pravico do razprodaje teh aparatov pridobila v Jugoslaviji neka domača tvrdka iu bodo imele zaradi tega naše dame priliko, da ti po svojem okusu pripravljajo individualno pobarvani puder. Zaloga najlepših damskih plaščev v Ljubljani A. PAUL IN, Kongresni trg štev. 5. ♦ Modne, športne in bele srajce, spodnje hlače, dobite najtrpežnejše le pri F. I. Go-ričar Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. ♦ Sadite marelice — še je čas. ♦ Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Liublfane u_ Gradnja mestnih stanovanjskih hiš, investirani kapital in najemnine, je predmet referatov na V«II. diskusijskem večeru, ki ga priredi klub občinskih svetovalcev JRKD drevi ob pol 18. v mestni posvetovalnici. Poročata načelnik odseka za upravo mestnih hiš g. Anton Likozar in mestni gradbeni svetnik inž. arh. Vladimir Mušič. Nič manj ne bo zanimiv referat mestnega fizika dr. Mavricija Rusa o zdravstvenem skrbstvu mestne občine, ki je tudi drevi na sporedu. Na ta aktualna in zanimiva predavanja opozarjamo vse, ki w zanimalo za delo ljubljanske občinske uprave in za razvoj našega mesta. Vabila se dobe v predsedstvu mestnega načelstva mod uradnimi urami. u_ Z&nimivo predavanje. Kakor smo zadnjič že na kratko javili, se je Prirodoznan-stveni sekciji Muzejskega društva za Slovenijo posTečik) pridobiti za eno predavanje „Zvognž kino Ideal** Danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer premiera smeha! Mover & Comp. (»Moric ima srečo«) Siegfried Arno, Igo Sim, Irene Ambros. Sijajna glasba, pet novih Slager- jev, salve smeha! Kot dopolnilo: Ufin kulturni film »V svetišča lin lina«. predstojnika antropološkega oddelka dunajskega naravoslovnega muzeja, g dr V. Lebzelterja Predaval bo o svojem dveletnem bivanja v južnoafriški puščavi Kala-hari na desetem poljudnoznanstvenem predavanju Priroloznnast vene sekcije ki se bo vi šilo dne 6 aprila ob 20 Da omogoči sekcija obisk čim širšim slojem in čim več publiki, se bo to pot predavanje vršilo v veliki dvorani hotela Uniona u_ Prosvetni odsek Sokola Liubliana-Siška vljudno vabi vse k predavanju drevi ob 20 v veliki dvorani Sokolskega doma. Predava g dr Oblak o temi »Od Kotora do Južne Srbije«. Predavanje spremljajo skioptične slike. Nato se bodo predvajali kutlurni filmi. V nedeljo pa bo ob 11 pripovedovanje pravljic za deco in naraščal. Vabljeni so tudi starši. Pridite, saj je vstop svolioden! u_ Posebnost Beethovnove »Missa so- lerr,ni~< je prekrasen violinski solo. ki odigrava kakor neznana glasba iz zračnih višav cel Benedictus. Nežne melodiie violinskega sola značijo blaženost, dobroto in vzvišenost božjo. Ta violinski solo. ki je eden najlepših violinskih solov cele glasbene literature, igra na koncertu Glasbene Matice v ponedeljek 3 t. m. koncertni mojster opernega orkestra g. Ivan Trost. On je znan kot izredno čustven violinist, ki z izredno lepim mehkim tonom izvablja iz svojega instrumenta ono razpoloženje, ki je tako nujno potrebno za uživanje Beethovnovega ->.Benedictusa<. 2e sam ta violinski solo je vreden enena koncerta Opozarjamo na tiskano prosramno knjižico z besedilom in kratko sliko slavnostne maše. Vstopnice v Matični knjigarni. u_ Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani ima danes v petek ob IS. znanstveni sestanek v predavalnici internega oddelka obče državne bolnice. Sporod: dr. Ljudevit Merčun: Demonstracije slučajev iz interne medicine. Vsi gg. zdravniki vabljen. u— Pokojnine s& bodo dostavljale v nedeljo 2. apri'a. Upokojenci sc opozarjajo, da ostanejo doma, ker se sme pokojnina dosta-viti samo v stauovinju, ki je označeno na nakaznici. u_ Občni zbor Geografsega društva bo v četrtek 6. aprila ob pol 6. zvečer v čitalnici Narodnega mnzeja in ne v Geografskem institutu, kot je bilo včeraj pomotoma jav-Ijeno. u_ Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj proslavlja, kakor smo že omenili, v soboto 1. aprila ob 20. v veliki dvorani Kazine svoj srebrni jubilej in sta posebno vabljeni k vzajemnemu sodelovanju tudi obe krajevni organizaciji JFJvD za 9, 10., 11. in 12. okraj. u_ Odsek gradbenega in progovrdrže- valnega osobja državnih železnic. Udruže-nja jugosiovenskih železničarjev in brodar-jev je sklical za dne 2. aprila ob 9.30 dopoldne v dvorani OUZD svoj II. redni občni zbor Vso osnbje gradbene in progovzdr-ževalne stroke se vljudno vabi k zanesljivi in polnošteviini udeležbi. u_ Krajevna organizacija JRKD za sodni okraj bo imela svoj redni občni zbor v torek 4 aprila ob 20. v prostorih kolodvorske restavracije z običajnim dnevnim redom. u_ Marlene Dietrich v Ljubljani. Za Greto Garbo, najpopularnejšo filmsko igralko, bo predstavila ZKD šarmantno Marleno Dietrichovo svojim prijateljem v prihodnjem filmskem sporedu, in to v ve-lefilmu >Šanghai Exnres<:. Na to veledelo Paramountove filmske produkcije opozarjamo že danes. Film bo predvajan po ZKD v Elitnem kinu Matici od danes dalje ob 14.15. uri. u_ Socialno prireditev v korist zavetišča za brezposelne služkinje se bo vršila v nedeljo 2 aprila ob 17. v Delavski zbomief. Vstopnice se dobivajo v predprodaii v Še-lenburgovi ulici 7-1, pri upravi Gospodinjskih pomočnic. u_ Zveza zidarjev, tesarjev in gradbenih delavcev v Ljubljani sklicuje za v nedeljo 2 aprila ob 9. dopoldne v dvorani Delavske zbornice javen shod. Na shodu se bo razpravljalo o težkem položaju gradbenega delavstva. Odbor poziva vse gradbene delavce. da se udeležijo tega važnega javnega zborovanja. u— V društvu »Seči« bo jutri v soboto v salonu pri jv^evu-t ob pol 21. zelo zanimivo preiavanje g. dr. L. L. Bohma o državnem socializmu. G. predavatelj bo skušal to predavanje prilagoditi razmeram in ga napraviti čim bolj aktualnega, tlane. vse odbornike in prijatelje vabi odbor k številni udeležbi. Po predavanju prosta zabava, pri kateri sodeluje oddelek pevskega zbora Krakova-Trnova Vstop vsem prost. u_ Da je res izredno toplo in prijetno na solncu, ni povedal včeraj le toplomer, ki je kazal opoldne 25 stopinj, marveč po do-kazali to tudi številni kopalci, ki so se solučili na savskem obrežju pri Tomačevem in na Ježici. Kopalci, med katerimi Jih je bilo nekaj tudi že takih v letih, so ležali liki martinčki na pesku, v mivki ali na okroglih od solnca pregretih kamnih dolgo preko opoldanskih ur. H konen so se povečini v še ledeno mrzli Savi res tudi okopaii, seveda pa so to opravili sila naglo. Spričo tako zgodnjega navdušenja za vodo obeta postati lotos še mnogo živahnejša kopalna sezona, kakor je bila lani. Za pomirjenjie, da ne nosite domov klic hripe, vzemite redno, predno zapustite svoj obrat, okusne ANACOT PASTILE! Dobivajo se v vseh lekarnah za 8.- Din. u— Sokolski gledališki orier na Viču uprizori v nedljo 2 aprila v dvorani Sokolskega doma izborno komedijo /uosno« se-natorf v režiji br Janeza Grdine Komedija ima polno veselih in nadvse zabavnih prizorov, pri katerih se bo občinstvo imenitno zabavalo. Tudi nova scenerija bo povzdignila komedijo, tako da bo uspeh v vsakem oziru popoln Vljudno in bratsko vabimo cenjeno občinstvo, da s številnim posetom kot doslej pokaže priznanje neumornim igralcem sokolskega odra. u— V Tivoliju trebijo in čistijo vse predele parka, v kolikor niso bili že očiščeni. Na poslu je cela kopica žensk, ki čistijo v prvi vrsti jarke ob ob^b robovih parka in grabijo ter spravljajo proč iiatje z bregov pod tivolskim gozdom Mestno vrtnarstvo je odredilo, da se očistijo v mestu tudi iru-gi parki ter so povsod že pričeli očiščevalna dela Marsikje so v zadnjih dneh tudi sveže posuli pota z drobnim peskom, dočim so pota. ki več trpe. posuli z gruščem, nakar jih bodo utrdili. V Tivoliju so pod gladom spet vzbudili v življenje maloga dečka z ribo in vodomet spet na veliko veselj« otrok in odraslih dviga curke v-ode. Samo še tri dni re&zp&ošiateš Mag dte LJUBLJANA, Frančiškanska id. tO. IZRABITE PRIUKO_ u_ Živahnejši promet tujcev m opat* zadnje dni v Ljubljani. Poleg gostov ix r»"> nih krajev države je videti tndi precej ino zemcev. Hotelirji, ki so imeli do zadnjega po navadi prazne sobe, oddajajo te dni postelje veliko lažje kakor v zimskem č«rh. Precej tujskega prometa beležijo z1ar*i srednje in manjše gostilne, ki imajo na razpolago tujske sobe. u— Nesreče. Na Taboru >6 padel s 20 letni Radoslav Č. in b« precej poškodoval. 2$ letni trgo-ski potnik Joško Novak pri Lukovici je padel z avta in se poškociv val na glavi in po životu. Prenesli so ga r bližnjo gostilno, naslednje jutro pa so ga prepeljali v ljubljansko bo'ukx>. Včeraj dopoldne je hotela na Marijinem trgu skočiti proti tramvaju neznana gospa, ki je pri tem stopila na pokrov jaška Ta se je pod njeno težo udal in je nesrečnica domala padla v ozki rov, k-i je globok kake tri metre. K sreči pa je bila z drugo i*ogo trdni zemlji, da se je obdTŽala zgoraj. Pokrov je bil menda že prelomljen in ga ja pokvaril najbrže težki škronilni avto. ki voz-il pri škropljenju večkrat čezenj. u_ Zopet nenavadna racija Mestni ftri- kat je včeraj dopoldne v dragič izvedel po mestu racijo za strankami, ki stepajo pr-h skozi okna na nlice. Organi mestnega zikata in tržnega nadzorstva to »alotili. kakor pravijo, kakih 20 strank pri stepanju prahu na ulice. Bodo pač prejele primemo priznanje. u_ V šupi na Jurčkovem etr Dolenjski in ižanski cesti ie davno poscasi-i luči, so hitele od raznih strani nroti šupi ob omenjenem stradonu temne sence. Opazil jih je pa le posameznik, ki se je za to zanimal. Neki sosedje so se ponoči pritihotapili bliže in čuii tam razposajene moška in ženske glasove. Zadeva pa je včeraj prišla na uho tudi policiji, ki je ponoči obkolila šupo iii aretirala več nočnih utičie x njihovo druščino vred. Med neštetimi Jutrovega nezgodnega zavarovanja ni bilo niti enega, kjer bi od Zavarovalnic«* »Triglav« izplačana zavarovana vsota po Din 10.000.— ne pomenila za preostala veliko, če ne vsega. Naročite * Jutro«, zagotovite svojcem podporo. tržan. torej človek, ki mu knjisa Se vedno *!uži v pouk in zabavo in mi je tem bližja, run bolj se dotika njegovih lastnih radosti im bolesti Ne manjka nasvetov, naj bi družba izdajala tudi prevode. A zdi se nam, da za prevodno književnost dmsi dovolj in skoraj prevpf poskrbe. In kje je zagotovilo, da bo ravno prevod vsem usrajal? S tem, da skušamo vsako leto podali izvirna domača dela. ne skrbimo le — kakor je na5a dolžnost za dobro domaro ljudsko knjigo, ampak smo prepričani, da s tem ustrežemo VeČini svojega članstva, ker srffujemo v povestih pvoie lastne ljudi na lastnih tleh. Tudi letošnje Vodnikove knjige so bile sprejete z občim zadovoljstvom kakor to pri-fajo poročila poverjenikov. Najboljši dokaz 7a to trditev je dejstvo, da je knjig zmanjkalo in da so se morale §e enkrat tiskati Padec v številu članstva ere bolj na raSm narodne brezbr žnosti kakor na račun krize, kjti 20 Din ni vsota, ki bi jo ta kriza onemogočala Ta kulturna in narodna brezbrižnost se kaže pred vsem pri inteligenci in pri 9loi:h. ki razpolasaio z velikimi vsotami. za domače knlturne stvari nimajo več ©mi-p|a Število članstva ni padlo tako po kme&-kih in delavskih okrajih. - kar dokazuje, d-, ti sloji knjiso še potrebujejo. keTjim je duševna hrana - kakor po mestih, kjer vlada blaz:ranost in komodnost in se tro- denar za vse posvetne blagre bol, kakor ra slovensko knjigo. Energični in požrtvovalni ooverjeniki bi ravno v teh vrstah mora-i«CWti število članstva, da bi mogla družba tem več storiti za one kraje, kjer res ni sredstev, pa je slovenska knjiga nujna duševna potreba. Mariborsko kulturno pismo Razstava moderne slovenske likovn« umetnosti Orfej ▼ podzemlju. Dijaška akademija Navaden človek. Grofica Marica Sobota 25. in nedelja 26 t. m. sta bili posvečeni mnogoštevilnim občnim zborom, imeli pa smo tjdi nekaj važnih kulturnih prireditev. V soboto dopoldne je bila v veliki ka-z;nski dvorani otvorjena Razstava modeme slovenske likovne umetnosti, prirejena pod okriljem Ljudske univerze. Otvoril jo je predsednik Ljudske univerze inž. Kukovee. pozdravil v imenu občine podžupan in pisatelj g. Rudolf Golouh, obrazložil pa nestor naš h slikarjev g. Rihard Jakopič. Na razstavi so zastopani večinoma ljubljanski slikarji in kiparji, izmed na Štajerskem delujočih pa so razstavili svoje slike samo Ivan Kos, Albert Sirk io Jirak. K otvoritvi so se zbrali skoraj vsi zastopniki naše javnosti, zlasti pa kultarni delavci, pa tudi dosedanji obisk je še nekako zadovoljiv. O razporeditvi razstave in o razstavljanih delih bom spregovoril še posebej. Zvečer je bila v gledališču letoSnja zadnja glasbena premiera. Pela ln igrala se je znana Offenbachova burleekna opereta »Orfej v podzemlju« v režiji g. Josipa Povbeta iz Ljubljane in pod taktirko dirigenta g. Lojzeta Herzoga. Režiser Fovhe je pokazal pri tem vso svojo 6taro prakso in rutino. Z ras- limi, skromnimi sredstvi je ustvaril mscena-cijo, ki jte zadovoljevala, zlasti v zadnji sliki. Orkester in zbor 6ta bila prav dobra ;n zadnjo 9liko je poživ«l tudi ples. nast.id ran po g. Harastoviču. Pevsko sta bila zelo dobra g. Sancin kot Aristej in Pluton ter gdč. Udo-vičeva kot Evridika. Igralsko pa tudi pevsko zadovoljivo eo bili podani Jupiter g. Pavla Koviča, Orfej g. Medvena. Janez Stiks g-Rasbergerja, Venera gdč- Starčeva, Juno ga. Gorinškove in Kapido ge. Savinove. Majeste-tična Juno je bila ga. Žakrajškova. Merkurja je upodobil g. Harastovič, Morfeja g. Skrbin-šek, Marsa g. Gorinšek, t javno mnenje« in hišnica sta pa bili gdč. Barbičeva in ga. Dragutinovičeva. Obisk je bil pri premieri dober. Ob istem žasu je bila v gledališki dvorani Narodnega doma dijaška akademija, prirejena v zvezi 9 kongresom slovenskih naprednih srednješolcev, katero eo obiskali tudi mestni župan g. dr. Lipold in zastopniki do-litičnib in drugih oblastev ter vsi ravnatelji mariborskih srednjih šol. Spored akademije je bil skrbno nastudiran. Uvodno besedo ie imel predsednik župe g. Cibic iz Ljubljane, orkester je nastopal pod taktirko g. Viherja. moški zbor učiteljišfnikov pod vodstvom Berlinca, zbor Počitniške zveze pa ie VOf1i! g. prof. Schweiger. Ugodno je presenetil nastop konzervatorista g. Uroša Prevorška, ki je tehnično dovršeno izvajal težko violinsko solistično točko od spremijevanju istotako nadarjene konzervatorstke. pianistke gdč. Maniee Mahkotove. Mlada 'jmetnika sta bi-1 la deležna splošnega priznanja. V nedeljo popoldne so uprizorili srednješolci v gledališču Nušičevega »Navadnega človeka« z vidno ambicijo in znatnim uspehom. Obč'n6tvo so pa tvorili skoraj samo dijaki. Zvečer je bila naposled zadnia uprizoritev operete »Grofica Marica«, v kateri je odigral komično vlogo Penižka g. Danilo Gorinšek, ki kaže zadnji čas dober talent komika. Dosegel je lep uspeh in bil deležen splošnega priznanja. R. Echar. Češki elas o slovenski pravni knjigi. V praških »Nar. Listih« z dne 23 marca je izšel referat o knjigi znanega mariborskega jurista, odvetnika dr. Avguština Reismana »De'ovno pravo«. Poročevalec T. K. Strakatv naglaša. da so odlike tega. v naši pravni literaturi zares novega in dobrodošlega spisa »preglednost, sistematična razdelitev snovi in jasni slog. ki ga dela dostopnega tudi lajiku. neveščemu prava in zakonov.« Češki recenzent obenfm pohvalno omenja, da o see primerja jugo=lov. socialno zakonodajo 9 češkoslovaško in navaia češkoslovaško literaturo e tega področja. Ludwigovi »Razgovori r Mussolinijem« bodo izšl v srbskohrvaškem prevodu Miloša Crnjanskega pri »Narodnem delu« v Beogradu. Ista založba e napovedala tudi Weli-sov roman »Diktator«, ki ima aktualno politično vsebino. Obsežen esei o Emilu Zolajn iz zapuščine pokojnega hrvaškega pisatelja dr. Milutina Cihlara Nehajeva je priobčila zagrebška »Hrvatska revija« v pravkar iziSli aprilski številki. 25-Ietnieo skladateljskega delovanja sla-H znani beograjski komponist Stevan K. Hri-stič. avtor »Cučuk Stane<\ »Sutona«, »Ohridske legende« in mnogih manjših skladb. Beograjsko gledališče bo slavilo Hrističevo skladateljsko 25-letnico dne 5. aprila. Hrvaška kritika o knjigah »Tiskovne zadruge«. V aprilskem zvezku »Hrvatske revije« so izšle ocene Kozakove »Celice«, M. Kranjca »Težakov« in Joža Kranjca »Poti ob prepadu«. Kritik Ladislav Zimbrek posebno obširno poroča o »Celici« Jusa Kozaka, pri čemer ponavlja že v »Novostih« izrečeno mnenje, da je Juš Kozak »zakasneli impresionistični romantik- poetist in simbol ist« iu da »Celica« spominja na ekspresioniste. Shawova. Bernard Shaw je na svoji poti okrog sveta pravkar prispel v Pan Fran-cieco. Ko so ga ameriški žurnalisti vprašali, kje na svetu je našel najsrečnejše ljud:, ]o odvrnil: »Na pokopališčih.« Spinozo, njegovo življenje in delo. obdeluje v pravkar izišli knjisri »Spitioza. sa vie et sa philosoph e« Henri SerauVa. Alain. največji sodobni francoski filozofski esejist, čigar spisi so priporočljivo štivo za nvselno poglobljene ljudi, ie dostopen ei-tatelju v novi knjigi z naslovom »Idees*. Knjiga vsebuje njegovih ^-Enajst poglavij o Platonu«, studijo o Descartesu in studijo o Heglu. Razstava liolandske knjige je bila otvorjena sredi marca v Pragi v znamenju smotrnega češkoslovaškega dela za kult ime vasi z vsemi manjšimi narodi v Evropi. aoo sreč državne razredne loterije, ki bo pričela z žrebanjem v I. razredu že dne 9« aprila, je torej le še kratek. Onim, ki si hočejo nabaviti srečke, sporočamo, da se srečke dobijo v vseh podružnicah »Jutra« in v obeh oglasnih oddelkih »Jutra« v Ljubljani, nadalje v Splošnem kreditnem društvu v Ljubljani na Aleksandrovi cesti, v Obrtni banki na Kongresnem trgu, v podružnici Mesene hranilnice na Miklošičevi cesti, v Kmetskem hranilnem in posojilnem domu ter v menjalnici Reicher & Turk v Prešernovi ul. Zadrnžita hranilnica r. z. z o. z.. Ljubljana, Sv. Petra c. 19 u— Požar v Trnovem. Gasilska posta;* je bila včeral ob 4.44 telefonično obveščena od trnovske policijske stražnice, da je nastal požar pri posestniku Avgustu Ložarju. fctanujočemu v R«-eni ulici. Takoj so poklicni gasilci z orodnim avtom odhiteli na kraj požara in za njimi metoma brizgalna. Požar je nastal na prav čuden način. Zabo.i s pepelom in žerjavico je bil Doiožen pri h'evu por) konjsko komate žerjavica se je prijela komatov, ki 30 zgoreli, nato pa je plamen švignil višje v senik, kjer ie bilo nekaj stotov sena Gasilci so v kratkem čaru nožar zadušili. Bila je velika nevarnost, da bi se bil požar močno razširil in uoepe-lil vožarjevo hišo s poslopjem vred. Ix>žar trpi okoli 2500 Din škode, ki je krita z zavarovalnino. u_ Zanimive kazenske razprave. Tožbi od strani predsednika SFD dr. Josipa Pretnarja in odbornika SPD dr. Arnošta Brilela proti odvetniku dr. Viktorju Vovku se bo-sta obravnavali 19 aprila pred sodnikom s Frankom Goslarjem V četrtek 4. aprPa pa se bo vršila pred istim sodnikom druga razprava o zasebni tožbi sr. L-ovra Pičmana proti tajniku Zbornice TOI dr. Josipu Pretnarju zaradi očitkov .ki jih je slednji naperil proti tožitelju na raznih obrtnih zborovanjih. — Deželno sodišče ie zavrnilo j>riziv dipl jnr. Jožeta Wilfana. ki .ie bil na tožbo JNAD Jadrana obsojen na 500 Din, pogojno za 1 leto. u_ Boxmatch na živilskem trnu. Pred malim senatom se bo v kratkem vršila prav ranimiva razprava o boxmatchu na živilskem trgu Proti nekemu šoferju je uvede-ra preiskava zaradi javnega nasilja po čl. 12S. k. z., ker je napadel organa mestnega tržnega nadzorstva, ki ima nadzorstvo nad perutnino in jajci. Toda šofer, čeprav je hrust, ie slabo naletel. Organ je sprva mirno sleda! napadalca, nato pa se je med njima razvil pravcati boxmateh. Organ je napadalca, ki je za poldrugo glavo višji, temeljito zboksal Po šoferju so padali ■vkuouckouti«, na je bilo veselje in je napadalec premagan moral zapustiti trg. zdaj bo pa še prejel lekcijo pred sodiščem, kako se ne sme boksati u_ Aretirana potepina. V Ljubljano se ie te dni zopet pritepel 22 letni France Je-ram doma iz Dola, ki pa ima prepovedan pov7«tek. Fstavil se je na »štokglaizu«. k'er ga je spazil stražnik, in ga privedel na policiisko upravo Jerama išče tudi sodišče zaradi napada in pretepa v gostilni. Drugi aretiranec je 27 letni France Bahal. ki je pristojen v Hojsovo na českos,ova-vendar je odrasel tukaj in postal zelo nevaren tat, slepar, pa tudi pretepač, kakor pač nanese prilika. Policiji je v napotle že nekaj let ter je tndi sodišče odločilo, da ga soraviio nazaj na češkoslovaško lam pa ne mara ostati, še vselej se je po^ najkrajšem ovinku podvizal nazaj v Ljub!;ano in okolico Pred dnevi se je potepal po Štajerskem in so ga zaprli v Dravogradu, a je pobegnil iz zaporov in se pritenel v Ljubljv r„ kjer so ga spet prijeli in ga utakmh za yjmrežena. okna. u_ Cigar je jedilni pribor? Te dni je prodal neki znan ne pošte njakovič v mestu 2S komadov jedilnega pribora iz alpake Za zadevo r>a je izvedela policija, ki je jedilni pribor zaplenila Ker prodajalec noče nave-sti. kje jc dobil pribor, išče lastnika pou- Iz Celja e— Iz politične-uprave službe. G- dr. Jo- s'p Huibad. sreski nače'nik v Celju, tn g-Ludvik kiobčč. sreski podnače.lnk v Le-1 i-u, sta upokojena. , Članski sestanek krajevne organizacije JRKD ia mesto Celje, ki se je vrsii v 6-edo 79 t m. zvečer v klubov 1 sobi v Celjskem domu. je b, zelo dobro obisKau. Pod vodstvom predsednika g. dr. fcLalaiia in podpredsednika g. mag. pharm Pcsavca s j ae obravnavale razne aktualne zadeve, tako a pr. vprašanje Mestnega kna, po siovanje mestnega avtobusnega podjetja, razmerje naših emigrantskih organiza«j do s-ranke ustanovitev mladinskega odseka organizacije, ustanovitev propagandnega od>eka sreske organ zaciie metalnega sre skeoa tajništva. Ustanovn obc.111 zbor krajevne orgamzaciie JRKD za mesto Celje bo predvidoma pr.hodnji reden, občni zbor sreske organizacije pa v maju aii juniju Na sestanku je vladala popolna enodusnost v vseh zadevah, ki so bile predmet stvarne m zaninvve razprave , e— Smučarska sezija na KorosJC«. Ud petka 14 aprila dalje bo koča na Korošci v Savinjskih pen m-h za pomladno smučarsko seznjo otvorjena in oskrbovana Naj-ugodnejš dohod je i 1 Luč do Planinska, kjer ie tudi ze'o udobno p'enoeišče. ter potem dalje preko Vodol ln mimo Inkreta h ko^i Savinjska podružnica SPD ie na-pravla nove zimske markaciije po švicarskem sstemu. »-ako da se lahko hodi h koči tudi ob negotovem vremenu SmučaT sk' teren v območju Korošice je eden naj-idealnejših v Sloveniji in je oričakovati rekordnega obiska za velikonočne nraz nike Podrobnejše m formacije dia je pi*5-ir-na SPD v Celju Prešernova ulica, odnosno s A Kop'nšek e_ Sestanek Društva absolventov trgovskih šol bo v nedeljo mri P>klu v Žalcu M»«tni avtobus bo odine-lial izpred hotela Skobeme ob pol 17 Priijave se sroreiemflio vsak dan r društveni sobi. Prešernova 20. S«kolska mladinska telovadna akademija bo to soboto ob 20 in v nedeLjo ob 16. v mestnem gledal šču v Celju. Pestri in zanimivi spored bos,f« izvajala deca 'ti naraščaj Vstopnice se dobe v knjigarni K Gor čarja vdove. e— Elitni kino Union. Danes ob po< 17. m pol 21. zvočna veseloigra »Španska muha* in dve zvočni predigri. e— Poskusite srečo, ne zamudite prilike in nabavite si čim prej sre*ke drž. razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju, Kocenova 2. trenj- obiak. IN W!a Je nun 1 eč mala SfN*i v sprerosevu svoje mamice tn 8 svojo prisotnost^ demen tirala našo informacijo, da se je pri padcu notranje težko poskoJo-vela. Užila je !e precej strahu in je zdrava zapustila boln Snico. a— Nezgtnia Po nesrečnem naključju se je poškodovala precej ntvarno na levem očesni 67 letna posestnikova žena Marija Fartfe-va n K;car*a pri Ptuju in je moral« poiskat- zdravniško pomoč na okulističriera oddelku mariborske bolnišnice. a— Zgodba o aehvaležnosti tujine se nadaljuje K našemu nedavnemu poročilu o nesrečm usod' starega slovenskega izseljenca, rudarja Ivana Korošca in njegove žene Marije, ki ju je nemška polic ja na odredbo hitlerjevakih oblasti izgnala iz Nemčije in jrna n pustila vzeti s seboj prav ničesar od niune skromne imovine, potem, ko je Korošec ▼ 24 letih trdega dela globoko v osrčju nemške zemlje pustil v znoju in izkopan; rudi vse 6voje sile. smo z-vedeli. da sta se predvčerajšnjim po «ti poti, namreč po odgonu. vrnila v našo državo tud- njuna sinova. 24 letni Ivan n 21 leti Štefan k' sta se oba rodila in sta v/.raala v Nemčiji. Fanta sta po nenadnem izginotju staršev prišla na policijo :n vp-a šala, kai je pre v za prav z roditeljema. Nista pa prejela nobenega odgovora, temveč so ju tam kar pridržali in p o si si za očetom in materjo v Jugoslavijo. a— Namesto v ječo v smrt. Svoječa^no simo poročali o tragčnem primeru uboj«, ki ie bil izvršen preteklo je-sen v nekrm vinotoču v Razvanju nad Mariborom Tedaj je b i v pretepu, ki je nastal zaradi procbilo zaužite pijače. vbit 40 letni kov-ič delavnice državnih železnic v Studencih, Jakob Klemenčič Uboja so po dališem poizvedovanju orožniki osumili 46 letnega viničar ja Josima Hojnilka r/. Razvanja, ki 'e dejanje priznal, zagovarjal pa se je s pijanostjo in nesrečnim nakljiuč;em. ker je stopil pokojn.; Klemenčič v <*>bo med prepirajoče se p:vce baš v hipu. ko je Hoinik 71 mabmil s težikim kcgilj^m m ga zadel 7. iz M^ifesra a— Brezpogojno zadnja uprizoritev Le- v^o silo po glavi. Oba sta s' bik dngnče rjeve operete »Dežela smebl-jala« bo v dobra prijatelja. Pred velikim kazenskim barjeve operete nedeljo 2 aprila ob 20 v mariborskem gledališču. V vlogi kitajskega pr nca Sou-Honga bo gostoval pni juiblčeui tenor gospod Peter Bunja a— Veliko nagradno tekmovanje v domskem frfcpraaju za prvenstvo Maribora, združeno s friziranjem gojencev stroKOv-nih šo'l iz Celja in Maribora, bo v nedeljo 9. aprila ob 16 v prostorih Pri Orlu. Nastopile bodo mariborske strokovne šole. pro-fesjon^lni frizerji i in mar boraki pomoč-ni'ki. . a— Demanti male pritožnice. Z ozirom na našo včerajšnjo notico o nesrečnem padcu 3 letne Silve Vogr nove iz Dragice ulice, ki je v odsotnosti staršev splezala i.a stol Ln skozi okno padi« i/, prvega nadstropja na cestn: tlak. smo .meli včeraj^ v našem mariborskem uredništvu zgoden ju- seratom je b'"l Hojnik uedavno obsojen na štiri letn rob:je Hojnik je že večkrst nasproti znancem dejal, da raje umre. nego bi: moral sedeti. Njegova želja se je nepričakovano Tzipolnila Ko je v torek opo-ldne okop«val vinograd, mu je nenadoma postalo slabo, zgrud'1 se je na tla n čez nekaj minut je podlegel s^čni kapi. a_ Prijet pohotnež Pred dnevi je zagrešil pomožni delavec Ivan O. iz Maribora nad 9 letno hčerko neke zasebnice na Korofki cest; gnusen /ločin. Dekletce. k; je bilo pri tem težko poškodovano, je mo^lo biti prepeKano na zdravljenje v tukajšnjo bo!rr'*nvro Polici-'« ie tnkot. ko je prejela ovadbo, pričeli noi^vedovat*' po zlo? ncu. ki ga je nredveerajši:m tudi izsledila in aret'"«la. Po za«lišaniu ie b'l O. izročen sc»cliis"u. Gospodarstvo Velik zbor podeželskega tegevstva v Celju Danes se je vrš:la 10 redna glavna skuo-ščina Združenja trgovcev za srez« Celje, Gornjigrad in Šmarje pri Jelšah v Celju Udeležba je bila tako velika, da tm je morai zbor, sklican v malo dvorano Narodnega doma, preložiti v veliko dvorano. Zborovanje je otvoril predsednik g Viktor Pilih in pozdravil med drugimi tudi zastopnika zv^ze g. Iga Kaiserja. V poročilu predsedstva so je predsednik dotaknil važnejših vprašani, ki tarejo zlasli podeželsko trgovstvo. Tako je poročal o posledicah kmečkega moratorija in o rigoroznosti obla^tev pri davkih in davčnih zaostankih. Nadalje se je bavil 9 krošnjarstvom in konzumarstvom in je podal pregled, kakšno škodo ustvarjajo podeželskim trgovcem te ustanove. Naglašal je potrebo, da bi se morali za ogroženo tr-govstvo zanimati tudi naši narodni poslanci. Ker je trgovetvo glavni davčni steber, zasluži večje pozornosti tudi od oblastev. Predsednikovemu poročila, ki je bilo sprejeto z odobravanjem, je sledilo obširno po ročilo tajn ka g. Avgusta Vebleta. ki je obrazložil zborovalcem \>se akcije, e |reiete. Pri slučajnost h se je oc' g Tiršek z zahtevo, da se temeljito raz- ^tett prtofz) mod hroeljskmti trgovci, ki 90 morali dož veti a a zadn ji skupščin« hme-yjarjev, ki se je vršila v Žalcu, neopraviče-jo kritiko, m da s j za hm ei jako stroko pripravijo skupno s Hmeljarskem društvom pr meme uzance m da se uvede oster boj proti šušmarsrvu v hmeljski trgovini. Predvsem naj bi uprava jsoevečala pažnjo strog-evidenci hme1 jskih nakupovalcev G. Košir je dodatno k temu predlogu predlagal, da se naj za nakupovalce v bmHjsk- stroki nastavijo trgovski pomočniki in da se irloSijo m vrst na kuv al c e^ t^t.) r.ep">-ki'cni elementi. Predlog je bil sog:«sno sprejet. Gospodarske vesti r= Dohodki eprin in z njimi i^ru ženili davšfin v dravski banovini. Dravska finančna direkcija v Ljubljani je sestavila statistiko o dohodkih iz naslova uvoznih in izvoznih carin :n z njimi združenih mono-j>olskih taks. državne trošarine in skupnega davka na poslovni promet, kar morajo uvozniki plačati takoj pri zaearinjanij blaga- Na območju dravt-ke finančne direke je so zm-šali do dohodki 1 1931. skupaj 281.186.977 dinarjev 19 Dar. lani pa 183.9fV7.7o2.29 Din Zanimivi so tudi primerialni statist'čni im>-datki za meseca januar in februar letos na- i soroti istima mesecema lani in predlan-sk m. Januarja letos so znašali skupni dohodki 11.349.279.'20 Din (v istem me«e?u lanskega lela 14.367.963.83 Din in v istem mesecu predlanskega leta 20.857.">09.19 Din) in februarja letos 12.412.19S17 Din (lanskega februarja 15.313 r.42.22 Din in predlanskega lela 22,174.180.49 Din). Vzrok za nazadovanje dohodkov iz gornjega naslova je treba skati v dejstvu, da je zadnja leta vedno manjši uvoz izdelanih indjstri;skih predmetov. zlasti manufakturnfga blaga. Namesto gotovih izdelkov uvažamo več sirovin. v prvi vrsti za tekst Ino industrijo, ki se v naši državi vedno ugodneje razvija. Za uvožene sirovine so carinske postavke nižje kakor za gotove izdelke, zato so carinski dohodki znatno manjši = Barvanje testenin je dovoljeno. Kakir nam poročajo, je ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje izdalo pod S. Br. 4o40 z dne 23. t. m. okrožnico, po kateri ;e minister za soralno politiko in narodno zdravje zavoljo enotnega postopka in glede na skorajšnjo izpremembo pravilnika o bližjih določilih za izvrševanje zakona o nadzorovanju življeniskih potrebščin odobril, da odredbe členov 95.—9S omenjenega pravilnika ne veljajo za testenine. Pri izpremem-bi pravilnika bo tudi končno rešilo vprašanje barvanja testenin. = Nemške vestj 0 tarifni borbi v juž-novzhodnoevropskem železniškem prometu. Po vesteh nemškega in avstrijskega časopisja bodo v kratkem najbrže v Beogradu sestali zastopniki rumunskih. češkoslovaških ju gosi o v enakih in poljskih železnic, da se razgovore o izpremambah raznih to_ vornili tarif zlasti tarif za prevozni promet preko Rumunije na jugoslovanske In poljske železnice. IzkuSalo se bo s primernim znižanjem vplivati na direktni promet preko Avstrije in Madžarske v korist gori-om en jenih držav. Nemško čtsoDisie izvaja, da bi to dovedlo do hudih tarifnih borb v južno vzhodnoevropskem železniškem prometu. KAMI . m _ m HOTEL „AST0RIA" ZAGREB, Petrinjska Najmodernejši notei Zagreba. Eno minuto od glavnega kolodvora. N"ajmoderneje a vsem komrortom opremljene sobe. Najcenejše ta najizoornejše bivanje v Zagrebu. 315 Borze 30. marca Na ljubljanski borzi je oslabela deviza na Berlin, a okrepili so 6e Amsterdam, Bruselj, London in Newyork. Neizpremenjeni so Curih, Pariz, Praga in Trst. Avstrijski šiling se je trgoval v privatnem kliringu po 8.80 do 8.85 Din Na efektnem tržišču zagrebške borze {e bila Vojna škoda čvrsta in se je za kaso za-ljučila po 183 in 184 nasproti 180 včeraj. 7°/o Blair je imel zaključka po 34.50 in 35 kakor včeraj. Privilegirana agrarna se je zaključila po 190 ob slabši tendenci. — Avstrijski šiling je oslabel in je notiral v Zagrebu 8.4750—8.5750 (zaključek 8.5250),^ y Beogradu pa se je ponuiai no 8.58. Grški boni eo notirali v Zagreb 1 37—38 (zaključek 38: neizpremenjeno). v Beogradu pa so se iskali po 39. Dedie. Ljubljana Amsterdam 2314.85—2326.21. Berlin 1367.08—1377,88. Bruselj 800.79 do 804.73. Curih 1108.35 — 1113.85, London 196.08 _ 197.68, Newvork ček 5726.31 do 5754.57, Pariz 225.79—226..91, Praga 170.67 do 171.53. Trst 294.35-296.75. Curih. Pariz 20.3725. London 17.75. New-york 518.62. Bruselj 72.30. Milan 26.61. Madrid 43.8250. Amsterdam 208.85. Berlin 123.4250, Dunaj 72.97 (57). Sofija 3.70. Prs-ga 15.40, Varšava 5S.05, Atene 2.95, Bukarešta 3.08 Zagreb. Amsterdam 2314.% — 2326.21. Berlin 1367.08—i377.88. London 196.08 de 197.68 Milan 294.35—296.75, Newyork kabel 5748.31 —5776-57. ček 5726.31—5754.57, Pariz 225.79—226.91. Praga 170.67—171.53. Curih 1108.35—1113.85. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 180—183, 7®/« investicijsko 42 50—43.50. 8"/» Blair 27—38 7V» Blair 35—36. 7°/» posojilo Državne bipo-tekarne 40.50—42. Trbovlje 150 blago. Beograd. Vojna škoda promptna 183 in 182.50 zaključka, 7'/• investicijsko 42.50 zaključek, 6°/» begluške 30.75 zaklzjiček, 7®/o Blair 34.50—35.50, Narodna 3430 in 3400 zaključka. Privilegirana agrarna 192 zaključek. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda za kaso 183.50—185, za april 178—183. 7®/a investicijsko 41.50—43. 4Vt> agrarne 2? nar, 79/« Blair 34.50—35. 8*'o Blair 37—3750, 7Vo posojilo Državne hipotekame 40—42, 6%> begluške 30.25—30.75: industrijske vrednote: Narodna šumska 25—30. Gutmann 100 blago, šečerana Oeiek 110—130, Impex 55 denar, Trbovlje 140—1.50: banSate vrednote: Narodna 3400—550C, Privilegirana agrarna 190—192. Dnnaj. Staatsetaenbatmgee. 13.90, Trboveljska 14.71, Alpine-Montan. 11.42. Borzna triiSča LES + Ljubljanska borza (30. t m.). Tendenca za les mlačna. Zaklju6en je bil en vagon ielovlh desk. ŽITO + Chicago (30. t. m.). Začetni tečaji: pšenica: za maj 53.50. za julij 54.25, za september 54.50: turšfion: za maj 29.75, za jn-lii 31.625. za september 33.25 oves: za maj 19. za iulii 19.50: rž: za mai 40. + Winnipes (30 t m.) Začetni tečaji: pšenira: za maj 49.875, za julij 50.75, za oktober 52.875. OBČUTEK ZANESLJIVOSTI in dovršene negovanosti imajo one gospe, ki uporabljajo za svojo intimno toaleto proizvod šolnika Bad Ischl. Dobiva se v preizkušeno sol za izpiranje ISLA-Spuisalz, vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijatu Paracelsus k. d. ZAGREB 3. HOTEL IN RESTAVKACIJA KOVAČ, Zagreb. Gajeva ulica št. 31. Telefon 73-35. /,v-ttk;»mk> 4'.-4it sot>e 1» —So t>n. [■ . mai« kuhinja ltt>-an* n»f»in» Ona V>!"k * tb »rt. Pri urtik*) Z4 ai 15 % »i>n««k. — V«^- xro^o s« DJUR0 PAJ1C. 95;/» KURI A OČESA Nijboiji* vedfv« prof kurjimi je o:a*t »Cstmi« CM>i«e jo t iti»'nab. irogrr.jab a!i UKVOCM k tTvrnic«' m glavn- ga tk'a-— Čuvsjt* «* popsredb! U. H R N J A K. tekarrer - S1SAK. + Ljnhlianska borza <^30. t. m.). Tendenca za žito mlačia. Nudijo se: pšenica (mlevska »oznma slovenska postaia plačilo 30 dni): baška 76 kg 260-262-50: baška. 77 kg 2C7.50 do 270; turšfira (miev. eoznina. slov tK>staia. plačilo dni): ča«*"! primerno suha. promptna 1C5—107; ra-marc 112 — 115; moka (mlevska uma. slovenska postaja, plačilo 30 dni}: baška ,0' 425—430; banatska, >Opc 410 do 445. -+- Xovnsad«ka blagovna fcorsa (30. t ui.). Tendenca mlačna. Pioinel 3> vatronov. ranita: baška. okolica Novi okolica Sojn-b(tr, srednje baška, sremska 205— 207.5 j; gornjebaška, baška potiska 2C7.5C—210; gor-njebanatska 20-1—200. Ji finen: baški i« sremski, G4-C5 kg 100—1G5; pomladni, C3 do G7 kg 105—110. Turščica: baška. garantirana G0—62; za apr 1. maj, junij 6-3—67; sremska garantirana t>! — 63: banatska 58—61. Oves: baški in sremski 98 do 102. .Muka: baška m banatska, sO?« m 340—3C0- ,2« 320-340: »5« 300-320; iG< 280 — 290; i7t 187 - 195; 70 - 72.50. Otrobi: baški m sremski, v jutastih vre. čab 60 _ 62.50. banatski. v iutastib vrečah 57.50 — 60. - Fižol: bnlki in sremski beli hrez vreč 107.50 - 110. + Budimpegtanska terininska b«»r«a (M. t. m.). Tendenca slaba. Promet slab. niča: za maj 13.78 do 13.-Q0.. za oktober 12.10 do 12.16. Rž: za maj 7.72—7.73 Turščica: za maj 7-08—7.10. za julij 7.75—7.76. ŽIVIVA -j- Zagrebški živinsKi »cjem (20. t. m.) Dogon goveje živine slabši, konj in nepita-nih srvinj večji. Cene eo se malo dvignile. Italijani so kupovali prvovrstno živino. 7,a kilogram žive teže so se trgovali: toki po 3.25 do 3.75. kr?ve za klanje po 2.75 do 3.50. krave za klobasarje po 1.80 do 2.2Z. hZvona<, orkester Sokola L moški in ženski zbor. Predprodaja vstopni« od 10. do 12. in od 15. do 17. v vflik' dvorani Mestnega doma. Občinstvo opozarjamo, da je pričetek predstave točno ob 20.15. Med izvajanjem je vstop v dvorano prepovedan Vabljeni. MARIBOR«!?O f??,FT>\MSCE Začetek ob 20. Petek. 31.: Zaprto. Sobota. 1.: Orfej v podzemlju. A. Nedelja. 2.: Ob 15. uri: Maks in Moric. — Otroška predstava pri zraku kajti b la so brez padal. Peti potnik je odskočil s pn-daVm. ki so pa m odorlo in je. k.ikor ostala četverica, priletel raztreščen na tla. Belgijski kmerie so takoj h teli ponesrečencem na pomoč in se jim je posrečilo iz- Mokra Amerika Ameriška pivovanstka industrija se s polno paro priipravlra na odpravo prohibi-erjskega zakona, k: bo praktično -rveliav-ljen v prihodnjih štirinajstih dneh. Računajo, da bo Amerika letos pohabila kakšnih 50 milijonov sodov n:va. V zadnjem času »o vložili denarni mogotci v pivovar-sko industrijo 175 mivl jonov dolarjev kapitala. P'ed probibicijo i" bilo v ameriških p mrve mah zaposlen h 77 000 delavcev, ki so jim de'oda jatlci plačevali letro 150 milijonov dolaniev mezd. Generalni tajnik ameriške pivovarne industrije raouna. da bo ta panoga zidaj zanoslila 1 "0.000 delavcev. ki bodo imeli le-tno nad 300 m;ilijoinov dfcla-njev dohocfcov. 2ab}J krat! naj izginejo z jedilnega lista Društm) za zaSčito živrfi v Pragi je posredovalo pri notranjem in trgovinskem •nkrietrstvu. naj bi se zanaiprej prepovedal lov na žabe, to pa zategadelj ker :majo krrci grdo navado, da odtonjajo žabam samo Ikralke. ki jih l=foko prodajo rra tr^u. ostalo tmoVo pa vržejo nazaj v vodo Go-tor^o je. da se v%»k prijatelj žival: strinja s tem predlogo™- ki je zlasti 7 vidika srčne kuibure vreden vsega upoštevanja. Plesalke frnaio srečo V TKjnHeljfik !*e je oženil v N ci T.eed-<*ve nrve žene. ki je hči 'uižinoafnskeiga denarnega mogotca B a mata | trgat! \pa.rat okrog 4000 sličic, ki so tako majcene. da yh gre prilično 26 na površino ravadne pisemrike znamke Po razvitju in vseh nadaljn Vh procedurah na osvetljenem filmskem traku, se ta trak med obema serijama slik, ki ležita druga poleg druge, razpolovi in obe polovici se zlepita dru.s:a Ka drugo. Jasno je, da stane amaterja fil-manje sedaj neprimerno manj. saj na pro. štoru, ki ga je prej zavzemala ena slika. ran*1 po novi metodi kar štiri, cena filmu pa ostane ista. Nova metoda pa ima še neko prednost. Uporablja namreč film, ki je zaradi novega postopka pri izdelavi dosti občutljivejši in diretonozrnejši od dosedanjih fii."mov. Projekcija slik se izvrši lahko brez nadaljnjega na srednje veliko platno, kakršno je v rabi za amaterske filme, in ostrina ter plastika v ničemer ne popusti. 43 OOGkrat-ne do 45.000kra.tne povečave na platno, da. do še popolnoma ostre slike. Snemalai aparat tehta komaj 1 kg in ga torej brez nadaljnjega spraviš v žep. Snemanje se lahko vrši povsem neopazno, ka.r je neprecenljive vrednosti za prizore iz življenja. Zanimivo je, ca se trudijo ta čas v zve. 7' s tem aparatom zgraditi neznatno dodatno aparaturo za snemanje glasov in šumov. Poskusi se vršijo na podlagi svoje-časmega izuma nekega angleškega inže-njerja, ki je zvok« snemal na papirni trak. Baš po tej metodi bd bilo mogoče zgraditi popolno svetlobno in zvočno snemalno aparaturo v žepnem formatu, ki bi bi"a tudi po svoji ceni dostopna povprečnemu amaterju. Poskusi šc niso zaključeni, strokovnjaki, ki se b a vi jo z njimi, pa trdijo, da bo najpozneje v dveh letih v prometu kamera te vrste, ki bo zadovoljna interesenta v vsakem nzi.ru in ki bo amatersko kinematografijo spravila na čisto nove poti. Nov element Pariški k*m k Urbain je Spoiročil Aka-d->m ji znanosti, da so odikrili v lEfboratori-jru madame Cur e nov element, čigar atomska teža Ifž med samarijem in neodinem. L'emftnt je zelo redek in se da pridobivat' le v ne/na'n'h količinah. Posebnost novega elementa je radioaktrvncst in beta-žarki. Hitler iev rodovnik v Kake,r znano polagajo v nemških narod-nosocialistiinih krogih m-nogo važnosti na »čisto rase« in možje, ki stičejo za izvorom kakšnih večjih ali manjših vel'čm v vrstah te stranke in jim sestavljajo rodov, nike, tvorijo naravnost nov poklic, ki dobro nese. Te dni sc v Lipskem feidali Hitlerjev rodovnik, iz katerega ugotavljajo z velikim veseljem, da se njegov rod ocSViikuje .po svoji posebni enotnosti, življenjski moči in vztrajanju na domači grudi. Vsi Hitlerjevi predniki so pripadali rnižj eavstri jsk emu kmetovalstvu in mnogi so učakali visoko starost nad 80 in celo 90 let. Hitler sam se je rodil iz tretjega zakona svojega očeta, ki je štel ob njegovem rojstvu že 52 let. Preden je nemški dnkta.tor dosegel svoj ci'1'j, so smeli po Nemčiji seveda še javno govoriti, da njegovo nemštvo vemdarie ni tako >čisto<. Nacistični spominski novec Električna lokomotiva kolos, ki bo razstavljen na letošnji svetovni razstavi v Chicagu, ter je 25 m dolga in 6 m visoka in tehta 300.000 kg. Ta električna lokomotiva presega dva in polkratno silo lokomotive enakih dimenzij na paro Uspeh hitlerjevcev pri zadnjih volitvah je vzpodbudil vodstvo tega gibanja h kovanju posebnega spominskega novca iz srebra in brona? Novec ima na eni strani bojevnika z zastavo, na drugi pa Hitlerjevo glavo Napoleonov sin ostane na Dunaju Doigo je bik) prerekanje v pariških in dunajskih listih, kakšna bodi usoda te eaaih ostankov Naipoleonovega sina Orhca, to podiva v Kapucinski grobnici na Dunaj«. Princesa Murat je zdaj dala itzijavo, ki kaže, da je ta stpor zafc!gu>een »iklepom, da ostane Orlic tam, kyer je. namreč v n>i-binski grobnici Haibsburzamov. Ob 100 letoici Oričeve smrti so naanrei kneli namen prepeljati rake v v Pariz Z Aveterijo je bil tozadevni dogovor ze sklenjen Bonapairtisfci so delal; velikanske priprave, da bi se Orl.čevi telesni ostanki z največjimi sivečanostmi prepeljali v Par z. Hoteli so inscenirati podOlbno slavje ka&<* je belo ob prevozu Napoleonovih koettj z otoka sv. Helene v Franciijo. Te naesnte pa jim je prekrižala odloanost rodbine Munrat, ki se ni mogla sporazumeti z bonaparrista in je zategadelj izdala ge-slo, da ostane vse pri starem. Rodbina namreč ni dopustila, da bi se Orličevo truplo položilo k večnemu počitku v kripti Doma invalidov v Pa,-rizu, češ, da ta prostor ne odgovarja voj-vodski časti pokojnika. Po drugi strani pa tud- ni bilo mogoče prenared;ti rotunde v Domu invalidov tako, da bi se tam poleg Napoleonovih ostankov položi'a še druga ralkev. Princesa Murat, t a časni vrhovni poglavar rodbine, je izjavila vrhu tega. da je Orl:č »mistični poslanik Francije« na ' Duna.ju Napoleon, je dejala, je b:l v»e življenje osamljen, zato ie bo'jše. če tud>' po smrti ostane sam. Oče in si^a v prostorih z>uinaaiijega ministrstva v Haagu pod|pi®a;ia pogodba med holand-ako i-n češlkoslovafko vlado v lastništvu Va-lonske kapele v Naardemu. V tej kapeli 60 px>kopani smrtni osta.niki vei'(kega Jana Amoša Komeni'ikega. Holand'.-ika vada je prerfu.sit.ila kfipeo v verno last češkoslovaški vladi proti fcmnln letnj najemnini, k'i znaša 1 goldinar, čečkocilovašlka si je s te.ti p-:dcb:la prav.co restavTnc'(je kapele, s eiimer bo dob 1 Komensky dostojno zadnje počivališče. Eertramove injekcije Miinsterski farmakolog piof. Freund je v zadahom času preizkušal učinek injeci-rane raztopine raznih soli, ki jo je izumil živinozdravnik dr. Bertram in je z njo že med voino dosegel presenetljive uspehe pri kakšr/h 50.000 koi,.jlh F:eumd je izvršil svoje poskuse na ljudeh, in sicer pri naj_ raz'ičnej3!ih boleznih in primerih, n. pr. pri omrtvelosti črevesja po operacijah, želodčnih otckilLnah. diabetični gangreni, vodenici, uremiji, infekcijah z gnitjem, vnetju pXjtHč itd. V mi teh primerih je bil uspeh nena-dejan, kar pri.pi.suje Freund posrečeni kombinaciji ssnovi v raztopini, ki spodbujajo na. stanek in aktivnost obrambnih si'! v organizmu. Z nadaljnjima poskusi hoče sedaj ugotoviti vso uporabnost Bertramove raztopine in skrivnost njene uspešnosti. Šola iz stekla Prizadevanje, da bi bila sodobna šolska ; poslopja čim bolj svetla, je rodilo v Lii-i beiku stavbo, ki ie menda vzor svetlega šo'sikega poslopja Hiša je zgrajena iz železa in stekla. Učilin ce so zelo svetle, a tudi d.ru®i piroston pomenijo viš°k higienskih predpisov. Sola m a tudi oddelek za prebrano, kjer dobiva io otroci vsak dan primerno količino mleka. Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez muje izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Zdravniki strokovnjaki oripo-minjajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno in uspešno tudi pri konge-stijah proti jetrom in danki, ter pri krčnih žilah, hemoroidih, oboleli prostati in mehurnem katarju. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Opasna igra Mnoge a—■ • hitlerjevsko protižidovsko gonjo z napisi, da i v njihovih lokalih odklanjajo nemške zastopnike Cosynsov vzlet v stratosfero Poročali smo. da se delajo priprave za tretji vzlet v stratosfero, katerega pa se ne bo več udeležil prof. P ocard, ampak ga bo vodil mlajdi fizik prof. Cosvns. Dvignil se bo z balonom »Belgica« med sredo ju-nitja m septembra nekje v Ardenih pri južnih vetrovih in računa, da bo pristal nekje v saarskem ozemlju. Cosvns kani ostali v zraku 15 ur, za spremljevalca pa si je izbral inženjerja Jacqucsa De£»ruyna. O R T Kdo bo državra prvak y cross countryu? V nedeljo se vrši v Mariboru na igTišču železničarja dri-avno cross-coutry prvenstvo. Kakor srno doznaii, sta se zagrebška kluba Hašk m Ooncor^a v zadnjem tre. mium premislila in ne bosta poslala v Maribor moštev, pač pa pošljejo posamezne tekače, m sicer Hašk Tučana in Priščana, Concordia pa Pre-daniča in šindelarja. Res pa je tndi, da omenjena moštva v Mariboru ne morejo pričakovati nič drugega kot zadnja mesta. Ljubljanska kluba Pri. morie in Ilirija pošljeta svoji kompletni ekipi, in sicer Primorje Kovačiča, Krevsa, Slapničarja. Srakarja, Gorska Hanzija, Grada in žorgo; Ilirija pa Bručana, Sporna Senčarja I in H, Glavnika in Oster-mana Zagrebški Marathon pošlje komplet. do ekipo. Korena, Stanislava, Bel asa. Ku-merja in žingeriina. Ekipe dveh ljubljanskih klubov, zagrebškega M ara. t bon a in mariborskega Železničarja bodo meOrel«. Jubilejno leto Sokola v Ljutomeru Nove dokaze o sokolski požrtvovalnosti je doprineslo članstvo v zvezi s proslavo društvene 30-letn ce, k, se bo vršila ob priliki delnega župnega zieta Mariborske sokolske župe dne 11. junija t. 1. Znano je. da si je društvo v letuh 1924-26 postavilo svoj ponosni Sokolski dom, z dolgom 230.000 Din. Od tega je do letos plačanih ca 150.000 Din na obrestih, dolg pa je ostal isti. Da se izogne temu zlu, je članstvo na iniciativo br Je.ovška osvojilo predlog, da v jubilejnem letu sanira dolg z izredni.mi prinosi xakor je posamezniku mogoče. Poseben odbor pod vodstvom pod&taroste br. Seršena Frančeka je delo prevzel v izvedbo in ga zadovoljivo izvedel S tem bodo v letošnjem letu vsi dohodki šli za odplačilo kapitala, kar predstavlja gotovo skrajni napor članstva, lahko siluži za vzgled, da navdušenim sokolom borcem tudi kriza ni pristrigla oeruti. Zato društvo že zgolj zaradi te plemenite geste članstva zasluži pozornost in podpore vseh čini telj ev. Dne 18. t. m. je M razrešen svoje učiteljske službe v Ljutomeru br. Lufcej Franjo, ki je premeščen v Ljubljano. Z njim izgub: soko^ko društvo najideaiinejšega iti najdejavnejšega okna, saij je b:l br. Lubej dolgoletni načelnik dnustva in ustanovitelj »Murskega sokolskega okrožja«. Uverjen bodi br. načehiiiik, da bomo stopali tesno in složno združeni po Tvojih delavnih potih naprej. Za vse Ti bodi iskrena sokolu ka zahvale! Sokolsko društvo štepanja vas vabi na predavanje g. dr. Mihelaka o sodobni go-spodar.-ic; krizi, ki bo v nedeljo 2. aprila ob 10. dopoldne (ipo maši) v Sokolskem domu. To predavanje je za vsakogar tako važno iin poučno, da naj n ikdo, ki mu čas dopušča, ne izostane. Vstop prost. Sokoisko društvo v Škof ji Loki je najvažnejša in najvidnejša narodno-državna organizacija vsega škofjeloškega območja. Na prvem mestu moramo pohvaliti delovanje tehniškega odbora, ki je pripravil sijajno uspelo telovadno akademijo s sodelovanjem orkestra in pevcev. Spored je nudil nad pričakovanje mnogo novega in so se nastopajoči oddelki med seboj kar kosali, kdo bo odnesel prvenstvo v izvajanju. Zelo delaven pevski zbor društva je nastopil predzadnjo nedeljo na prosvetnem dnevu župe Kranj v Kranju. Pevci, ki jih vodi br. Adamič, so homogena enota in se obeta zboru najlepša bodočnost. Na pomlad bodo prired:li več izletov po loškem okraju. V ponedeljek se je pričel prosvetni tečaj, ki je obvezen za vse novopristopiv-še brate in sestre. Društvena uprava je namreč prišla do pravilnega spoznanja, da silijo čestokrat v sokolske vrste ljudje, ki so o tej organizaciji le malo poučeni. Prosvetni tečaj bo trajal v presledkih 20 dni in se bo zaključil z debatnimi večeri. Lepo zanimanie za sokolsko delo kažejo tudi številni drugi odseki, ki si vsak po svojih močeh prizadevajo, doprinesti čim največ k skupnemu smotru vse, 500-članske sokolske družine. Zlasti naj omenimo knjižnico m kino, ki imata vedno dovolj obiskovalcev. Dela je pri loškem Sokolu vedno za obe roki, saj Sokolstvo ne sme poznati miru in odpočitka. Sokolsko društvo Blejska Dobrava nima nikafcih prostorov in vsakojaike ovire, vendar napreduje krepko. Telovadba se seda.j ni mogla vršiti pa so v zameno tega moški oddelk- prav pridno smučali. Dne 26 pr. m je bila tekma smučarjev na Blejski Dobravi iin so se doseg! prav lepi uspeha, tako pri članih ;n moškem naraščaju, kakor tud- pri moSki deci. V učilnicu stare šole smo postavili oder. n« katerem smo odigrali v januarju tri predstava: igre »Rožmarin«. v februarju pa tri predstave 'gre »Trije vaški svetniki« Medtem smo gostoval-enkrat tudi na odru bratskega društva Boh Bistrica Sedaj se pripravH>mo Da mladinsko i zvečer bo nri Slavcu nevski koncert s pestrim spo rfdom. ki ga bo vodil g Zavodnik. Pri koncertu. zs katerega vlada izredno zanimanje, nastopi tudi naš priljubljeni komorni pevec L Švageli. Priiatelii Sokola. n.a svidenje! \i ŽTO novomeške inpe. Dne 23. marca se ie vršila v župni pisarn' prva seja Z TO ood vodstvom župnesra načelnika br. Lj. Papeža. ki ie imel uvodoma daljše poročilo o zadniem zboru v Beogradu, nakar fe še podal svoje poročilo o tekočem delu. tičoč se zlasti priprav za Ljubljano. Oba okrožna načelnika br Slibar in br Tratar. sta poročala obš;rno o delu društev, ki so v prav vestni pripravi za Ljubljano. V preteklem mesecu je telovadilo v vsej župi 236 članov. 92 članic. 203 moškesra in 88 ženskega naraščaja. 337 moške in 314 ženske der« — skupai 1289 telovadečih v 393 večerih s skupno udeležbo 1899 navzočih Iz podanih gtevilk Sfe vidi, da ee pridno dela. iz tgfcoMip dtuMva Mtn, Fi* svetei odbor akrbi prav pridno m mena zanimiva predavanja Nedavno je popeljal številne obiskovalce br Viktor Pirnat po dolini gradov, zadnjo sredo pa j« br. dr. G ros obrazložil članstvu grozote bodoče vojne s posebnim ozirom na uporabo strupenih plinov V soboto 18. t m. j« nudil občinstvu znani film »V kraljestvu Zlato-roga«, ki je bil prikazan vsej šolski mladini m zvečer odraslim. P. O se zahvaljujemo za tako lep film posebno še zato, ker »e ni strašil visokih stroškov, ki so združeni z njim pri nas. Iz življenja na dežel! Iz Zagorja z— Razdelitev moke revnim rudarskim družinam. Ker so v veliki re-vščni tudi mnoge rodbine rudarjev, ki so sicer še zaposleni, delajo pa na teden samo po dve dneva, so strokovne organizacije posredovale pri Delavski zbornici, banski upravi in pri TPD, da bi tudi te družine dobile kako pomoč. Uspeh tega posredovanja je bil ta. da so rudarski revirji dobili >est vagonov koruze. K temu so prispevali z zneski po 20.000 Din baneka uprava, Delavska zbornica in fond za brezposelne rudarje pri TPD Na Zagorje odpadeta dva vagona in je koruza že zmleta. Za 75 odst. popust pri vožnja je poskrbel poslanec g. Milan Mravilje Moka se bo brezplačno delila rudarjem v torek. 4. aprila in bodo podpore deležni vsi rudarji, ki n:so v zadnjem mesecu napravili naid 20 sihtov. Iz Trbovel« t— Premiera veseloigre »Vražji Rudi« j'e izborno uspela. Občinstvo se je nasmejalo do solz. Na splošno želijo se burka ponovi v nedeljo 2. aprila kot ljudska piredistava. Začetek točno ob 15. Iz Novega mesta n— Kino »Dom* v Sokolskem domu predvaja danes ob 20.15 in v nedeljo ob 15., 18. in 20.15 uri zvočno opereto »Ljubezen je vsemiu kriva«. Iz Laškega 1— Obilen blagoslov. Znano je, da 6e štorklja navadno Lzogiiblje bogatih hiš :n najra-jsi gnezdli na slemenih h š siromašnih prebivalcev. 29. t. m. je obiskala borno sta-ovanje rudarja Deželaka v Poall^umu pn Laškem, kateremu je žena povila trojčke. Mati in novorojenčki (2 dečka n 1 deklica) so zdravi. Pri vsem tem je izredni dogodek tolikobolj tragičen, ker je bil oče pravfcar reduc'ra.n in ima poleg novorojenčkov še 5 otro-k. 1— Kino Laško. Danes 31. t. m. ob pol 21. uri ter v nedeljo ob 16. im pol 21. uri: »Z alkoin ol cmkae. Iz Ptufa j— K družinski tragediji v Halozah, ki se je izvršila dne 22 .t. m. med tastom n zetom, doznavamo še, da se je ž a k> igra odigrala takole: Blaž Pravdič se d: doma ob-orožti'1 s kuhinjskim nožem, pač pa je vzel s seboj staro pištolo, ker je blo splošno z-nauu, da je bil Mumriek Jožef velik nasilnež in pijanec. Ko ga je Pravdič stavil ra odgovor zaradi slabega ravnanja z njegovo hčerjo, je Murnlek prvi pograb i motiko ter hotel navaliti na Pravd^oa, ki pa je v obrambo ustrelil s pištolo ter ga zadel v ramo Takoj nato je zbežal na dvorišče, za njim pa Mumldc z motiko. Tu si je hotel nato Murnlek sleci svoj suknjič, iz katerega pa je pidel dolg kuhinjski nož Tega je pobral Pravdiič. Ker je Mumlek hotel ponovno navaliti na tasta, ga je ta v silobranu zabodel. 2ena pokojnega Murnleka se je hotela že pred leti ločiti od moža. vendar pa je opuščala to namero, ker ji je mož vedno zagotavljal, da se bo pobolisal j— Prijava živine. Mestno načelstvo opozarja prebivalstvo, da se vre- odre jem popis živine in prevoznih sredstev le zarad: vojaške evidence po vsej državi in seveda ne gre za kake vojne prprave Prebival stvo naj torej ne skriva in ne odteguje 9tvari, ki se morajo popisati Živino, vozove in opremo je treba prijav+i pri mestnem načelsfvu najpozneje do 10 aprila. j— Kino bo predvajal v soboto ob pol 21. in nedeljo ob pol 19 in pol 21 uri oir kuški tonf lm »Salto mortale«. Uprava obvešča. da je cene nekaterim orostorom znatno znižala V bodoče se bodo predstave vršile tudi ob četrtkih. ★ GORENJI LOGATEC. Krajevna orga-ra.zacnja JRKD priredi 1 aprila v gostilniških prostorih erjanč'ča v Gornjem Logatcu svoj letni občn zbor. na katerem bo med drugim poročal narodni poslanec dr. Rape. Za Slane je udeležba obvezna, somišljeniki so pa iskreno vabljeni;. KRŠKO. Za Mladinski koncert, ki ga pr redi naše sokolsko društvo dne 1. !n 2. aprila, vlada veliko zanimanje, ker bo nudil pestri spored izreden užitek Opozarjamo. da je pričetok koncert« v viboto toono ob poil 20., v nedeljo pa točno ob pol 16 uri. METLIKA. Nedavnemu vzgledu Črnomlja. kjer je bila ustanovljena prva strelska družina Bele Krajine, so sledili sedaj tudi Metličani in ustanovili svojo strelsko družino, ki v kratkem času svojega obstoja šteje že res izredno veliko število 150 članov, dočim jih ima črnomeljska 80, vse samih prekaljenih rodoljubov. Vodi jih izvežbani »general« g. Prelovee. solunski dobrovoljec in družinski starešina. Pa tudi pri nas imamo odlične voditelje in mojstre v streljan j' j. katerih imena nam jamčiio za uspeh v delu te viteške organizacije. Čim bo minila sedanja »žabja sezona«, bodo pričeli z najži vahnejšim delom, za katerega pa ni potrebna nobena propaganda, ker 90 naše starešine in mladina tako globoko narodno zavedni, da razumejo visoke in plemenite cilje te nove organizacije in ji sami navdušeno pristopajo. SV- DUH NA STARI GORI. Sokolska četa pri Mali Nedelji )e nedavno uprizorila ljudsko igro »Legijonarji«. Uprizoritev je bila dobro pripravljena e predpisanimi maskami in vidnimi izmenjavami ecen. Izrazit talent so kazali interpreti Lavre, Basaja, Ane. Brjača, Raka in Ježa. S. Kosijeva ima močan igralski talent in fe z Lavro odigrala eno svojih najboljših vlog. Tudi vsi ostali 90 igrali * veliko prepričevalnoetjo, veseljem in ljubeznijo. Starosta čete br. Čeh je dal svoji režiji zahtevano živahnost, prožnost in dovolj odrske učinkovitosti. Sokolska četa pri Sv. Duha je uprizorila tri eno-dejanke, ki to vsestransko uspela. Kar je jutri moderno, prinaša danes • • Kastner & Ghler 240'- 390' Korektnost ln mirna llnifa je zgsaeiinost spomladanske mode. Spomladanska moda, iansirana in priznana po modnih centrih, je zastopana s svojimi najlepšimi fazonami pri Kastner & Ohlerju. Princip korektne fazone je izveden pri vseh oblekah, počenši od najcenejSe, n. pr.: enovrstni sako-obleki, iz domače dobre tkanine, za ceno 240.— Din, pa do najfinejšega kosa. Priporočamo dalje: Spomladanski površnik najnovejše modne fazone, iz dobre domače volnene tkanine, v lepi izbiri svetlih desenov: 13>in 3f>©*— Spomladanski površnik najmodernejše sliper-fazone, iz čisto volnenega cibelin-lodna, v sivi, zeleni, drap ali modri barvi: !>In &90-— Odjemalci izven Zagreba naj zahtevajo ravnokar izlSH katalog. Pošljemo ga brezplačno na ogled. najvecfa trgovska tvrdka v državi. Petek, 31. marca LJUBLJANA 11.15: Šolska ura: Otrok iz predpotresne Ljubljane (g. J. Lapajne). 17.30: Salonski kvintet. — 1S.30: Zabavno čtivo. — 19: Francoščina. — 19-30: Geologija naše zemlje. _ 20: Prenos iz Varšave. — 22: Čas, poročila, plošče. Sobota. 1. aprila LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet — 18.30: Angleščina. — 19: Podpore ob nezgodah. — 19.30: Zgodovina filozofije. _ 20: Večer ruske glasbe. — 21: Salonski kvintet. — 22.15: Rjslca glasba na ploščah. — 22.15: Nekaj za prvi april. — 23: Čas, poročila. BEOGRAD 12.05: Radio orkester. — 16: Narodna glasba. — 16.30: Pesmi. — 19.50: Operetni večer. — Prenašanje tujih postaj. — ZAGREB 12.30: Plesna glasba. — 17: Lahka godba orkestra. — 20: Otroški pevski koncert. — 21: Orkester. — 22.10: Godba za ples. — PRAGA 19.25: Vojaška godba iz Mor. Ostrave — 20.05: Koncert Jarmile No-votne. — 22.15: Lahka glasba. — BRNO 19.25: Ves proaram kakor v Pragi. — VARŠAVA 18.05: Lahka godba. — 20: Koncertni večer. — 22.05: Chopinove klavirske skladbe. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Lahka godba. — 16.05: Orkester mandolin. — 18.05: Koncert orkestra — 19.10: Aprilske šale. — 19.35: Zborovski koncert. — 20: »Harv Janos< (zbor in orkester). — 22.50: Koncert na ploščah. _ BERLIN 20: Aprili april! — Plesna glasba. _ KONIGS-BERG 19: Schubertove pesmi. — 20.15: Operetni večer. _ 22.30: Plesna glasba iz Berlina - MttHLACKER 20: Operetni ve-čer. — 22.25: Pevski koncert. — 22.45: Nočni koncert iz Monakovega. — BUDIMPEŠTA 17.30: Jazz. — 18.40: Pesmi. — 19.50: Arije iz Verdijevih oper. — 20: Mešan program. — 23: Ciganska godba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Prenos iz gledališča. Konfucijev potomec v Rfmti Kot gost italijanske vlade se mudi ta čas v Rimu Kitajec dr. Kung-Hsiang-Hsi, ki trdi, da je v 75 pokolenju v sorodstvu z velikim kitajskim filozofom 6. stoletja pred Kristusom Konfucijem. V avdienci ga je sprejel tudi papež. Cenjenim damam naznanjam, da se je MODNI SALON ROZMAN iz Stiske ulice preselil na Dvorni trg št 3. 4075 ADVOKAT v Ljubljani naznanja preselitev pisarne v »nebotičnik«, Gajeva ulica 1 IL nadstr., telefon stari 26-1L Ženskemu svetu na znanje! Pri nakupovanju kreme za lice plačajo odjemalci navadno samo drago opremo; zaradi tega se je odločila Pariiimerija URAN na Mestnem trgu št. 11 uvesti vsakovrstne kreme i« to suhe, mastne in polmastne, ki jih prodaja na dkg za polovično ceno. Uranove kreme imajo svojstva, da odstranijo lišaje, mozoljčke, rdečico lica in nosa Uranova suha krema odstrani maščobo z lica, dočim mastna krema daje koži novo hrano ter jo osveži. Za ne premastno in ne pre-suho kožo se priporoča polmastna krema. Prazne lončke, oziroma prazno posodo je prinesti s seboj. Za uspeh jamči ime Uran. Posebno se priporočamo maserkam in brivcem. 4083 Umrla nam je naša srčno ljubljena soproga, oziroma mama in stara mama, gospa Asigelifca Rotter soproga višjega davč. upravitelja v p. Pogreb se bo vršil v soboto, dne 1. aprila 1933, ob %11. url dopoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne, 30. marca 1933. 4086 Žalujoči ostalL 0l<čma Lhitfiana M asm! hto4 Korespondentinjo trg. naobraženo, samostojno, perfektno v nemSčini, hrvaščini ter nemžki stenografiji iščem Ponudbe z navedbo referenc in zahtev pod »Bistra« na ogl. odd. »Jutra«. 4076 Zaradi opustitve trgovine se prodajo vsi DAMSKI SLAMNIKI po lastni ceni. Stuchly - Maske, Ljubljana £idovska ulica 8. 4080 Hana išče poti Roman. In preden se je utegnila Hana »pred, ji ie začd opisovati dogodke tistega večera. »Spominjate se, da sem vas nekako ob dvanajstih spremil domov. Ko sem se potem vru*l z najinega izprehoda na stanovanje, sem še dokaj časa brskal po svoji knjižnici Vse okoli meme je bilo tiho. Tako samega sem se čutil, tako zapuščenega--« Pri teh besedah ga je Hana žalostno pogledala. »— zapuščenega od vseh Irudi. Samo spomin na vas mi je dobro deU Spet je Hama pomislila: »Laže. Druga ženska je bila pni njem. Saj je prejile sam povedal, da v odločilnem trenutku ni bil sam.« »Skratka: na se mi mogio iti spat. Hotel sem prej poiskaiti kako knjigo, da bi se raztresel. Našel sem delo, ki ga že dolgo nisem imel v rokah: slovnico indijanskih narečji, s katerimi sem se nekdaj ukvarjal. A ko sem vzel knjigo s poKce, je zdajci nekaj zarožljalo. S knjigo vred je zdrknil s poRce bronast nož, ki menda ležal za njo. Hotel sem ga prijeti, a spodrsnilo mi je, in v tem sem tako nesrečno padel ob polico, da se mi je ostrina indijanskega bodala, ki se je zaradi mojega padca uprlo v les, globoko zadrla v prsi. ToMIko zavesti sem še imel. da sem glasno zaklical na pomoč in potegnil za-ttiaveli nož iz rane. Nato sem omedlel.« »In kako so vas potem našli? Saj bi bili lahko izkrvavel?« Potegnil si je z roko po čelu, kakor da bi si otrl znojno kapljo. »Najbrže je vratar sflSri inofl krflt. Tsekako Je U u0c.gov obraz prvi, ki sem ga spoznaj ko se mi je vrnila zavest. Potem je prišel mlad zdravnik, ki stanuje v sosednji hiša, in me za siilo obvezal. Bolelo me je strašno, in še tisto noč so me morali prepeljati v sanator«, kjer so se zdravniki takoj zavzeli zame; nšhče ni mogel vedeti, ali ni bii nož zastruptjen.« Poslušalki je postajalo kar tesno. Nao ga je še tako pomikmrta, vendar jo je motilo, da ni ostal v mejah resnice. Razumela bi bila Ln prenesla, če ji ne bi bil povedal vsega, zakatj njuno prijateljstvo je bilo vendarle še novo. A to pričakovanje, da mu bo verjela očividne neresnice, jo je žalilo. In neresnice so morale biti, zakaj v pismu, ki ga je bil pisal Wolt"gangu, je spet govoril o nezgodi pri čiščenju orožja in razen tega je bil prejle v razburjenju omenil neki obisk, o katerem je vratar nemara kaj zinil. In čemu je bilo treba za staro indijansko bodalo orožnega lista? Vsekako je bilo to samo izgovor. Tu se nekaj ni ujemalo. To. da je hotel zvoditi druge za nos. se ji sicer ni zdelo lepo in še včeraj mu tega ne bi bila prisodila — a ona, Hana, je bila zaslužila vsao" toliko hvaležnosti, da je ne bi smel varati. Čemu ji je sploh pripovedoval vso zgodbo, ako ji ni hotel povedati resnice? Mar bi ji bil dal samo pismo, naj ga prepiše, in ji prepustil, da si ga sama razloži. To, da je bil bolan in ranjetn v pljuča, je bilo tako in tako nesporno. Nu, saj ni silila vanj, sajj ga ni pestila za pojasnilo. Samo lagal naj se ne bi! Neodikritosrčnost je sovražila. Posebno še pri njem, ki ga je imela za prijaftehja. Rekla mu ni niti besedice, da ga ne bi še bolj razburila. Vzela je pismo in šla v sanatorijsko pisarno. Nato mu je prinesla pdsmo, ki se ie ujemalo z njegovo zgodbo, v podpis. Ura je šla že na sedem. Hitro je še poklicala Uršulo Brievovo, da bi se opravičila zaradi zamude. »Prav, pa pridite malo pozneje,« ja začula Uršufin glas iz tele- fona. »Cisto prav Je tako. Le pomisBte, kad ae je apcxBk>, vsa. naša nhca je razburjena. Tik zraven nas so pravfcar odkrili samomoc. Neka ameriška novinarka se je ustrelila.« Hana je še hotela vprašati, kdo je bila samomorilka, a srce ii je jek> glasno razbijati, in temna slutnja jo je navdala. Uršuia je bila v tem že obesila slušalo, m Hana je stala v temru telefonski celici, čuteč, kako ji je kri burno plala v sencih. Še vedno je držala slušalo v roki. Ni se mogla odločiti, da bi ga odložila. »Elza Vollscheidtova.« To ime i je nehote prišlo na jezik. Nato se je vrnila k bolniku. Sama se je čudila, da jo je ta novica tolikanj razburila. Zakaj si je bila Elza Vollscheidtova vzela življenje. Zdaj ni več dvomila o tem, da je bila ta. Ali je bila med njenim samomorom in drugimi nerazjasnjenimi dogodki kaka zveza? Alfi naj pove novico dr. Schr6ter.ni? Nekaj jo je svarilo. Zbrana in z vedrim obrazom je stopila v njegovo sobo. 5. POGLAVJE Vočer jI je bil zagrenjen. Ko se je poslovila od doktorja Schroter-ja, je morala sicer skriti svojo razburjenost in s smehljajočim se obrazom obljubiti, da jutri spet pride. Ko je pa nato krenila nizdol po širokih stopnicah, kjer je dišalo po karbolu in jedilih, jo je navdal občutek, kakor da je danes zadnjič pri njem in kakor da mu ne bo mogla nikoli več mirno pogledati v oči. Oba dogdka današnjega popoldneva sta se nehote zlila v enega. Jutrišnji dan ie bila nedelja; že ves teden se je bila veselila nanjo, ker ji je obetala dovolj časa za daljši obisk — in zdaj? Zdaj ni niti vedela, kako naj pride mimo čuvaja, ki jo je prijazno pozdravil, na cesto, in njene misli so blodile kdo ve kod, dokler ni obstala pred vrati Herrigovega stanovanja. Cene malim oglasom Zenttve ti dopisovanja, vsaka beseda Dtn t,— far enkrmhte prt-efojbina ta biro ali ta dajanfe naslova Din i-s Oglasi trgovskega im reklamnega enačaja.- vsaka beseda Dm z-—\ Po Din L— sa besede $e smečunaje nadalfs vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, aAuto-moto«. »Kapital«, »V najema. »Posest«, mLokali«, »Sta movanfa odda« »Stroji« »Vrednote«, mInformacije«, mŽtvalt«, aObrt« tn »Les• ter pod rubrikama eTrgovski potnikim to »Zaslo-gek«, če te t oglasom nudi tasluiek. oziroma, če se išče potnike. Kdor ti pa pod tema rubrikama Hče zaslužke ali tlulbe. plače ee Za odgovor v znomiiaH vsako besedo 50 pm Prt vseh oglasih, M se taračunajo po Dtn L— te besedo, se taračuna enkratna pristojbina Din 5.— ta tifro aH se dajanje naslova V m ostali oglasi socialnega značaja te računajo po 50 pm se vsako besedo Enkratna pristojbina ze tifro aH ze dajanje naslove pri oglasih, ki se taračunajo po 50 par te vsake besedo, tnaia Din 1— NajtnrnifB znesek pri oglasih po 50 pm se besedo, fe Din tO.—v tri oglasih po I Dtn ze besedo pa Din 15.—. Tee pristojbine se tnale oglase fe plačati prt predaji naročita, oz*-hh fe rposlah » pismo obenem t naročilom. Naslovi malih oglasov se dobe odslej dalje tudi v ekspozituri „ Jutra" Bežigrad Tyrševa cesta 37. Prodajalna Raunacher, ki sprejema tndi naročila za male oglase, inserate in druge zasebne in društvene objave. Kdor i*6e mesto pot •LU. fiete ta rtak.i besedo 90 pv; n dajanj« aoslorv« ali u> lif"0 S Db. — Kdor aprejem« potnika, pia Ca besedo po 1 Din; t« dajanj« naslov« »li u tifr« p« S Din. (5) Trgovski potnik T Sov eni jj in Gorskem koterjn kar najbolje vpeljan. In potrnje s svojim avtomobil «m an redno obiskuj« vso kraje v tem okolišu. išče zastopstva »ofidnih Vn zmožnih Gvrdk Ponudbe na oras. oddelek »Jutra« pod »S M. 3'.">«. 10507-5 Zastopnika U otpsfenje pisarne, iščem JVrtrobno nekaj kavcije. — Ponudbe n« oglas, oddelek »jTtra« pod »30 % pro-vi-sija«. 10636-5 Trgovski vajenec »dr.t v in močan, e 4 raz redi gimnazij« :m txg. Sol® i dobrimi spričevali, želi vstopiti kot vajenec za dobo pet mesecev, proti oskrbi. da i&polni učno dobo. v oglasnem oddelku »Jutra«. 10609-44 Službo dobi Yaaka besed« 50 par; ca daianje nasiov« ali ta «£i*> p« 8 Din. (11 Hlapca •« T»a dela. vajenega konj ■prsjmem. N3«!ov v og . oddelku »Jutra«. 10369-1 FrL~. - pmoTTEtino moč sprejme •a Ion Doba j v Mariboru, Gosposka ulica Ste v. 38. 10440-1 Brivskega pomočnika •niidmaga im dobrega prl-•triževalca bubi slavi« takoj prejme Oton Heim-(ra-rtmer. Slov. Bistrica. 10551-1 Prodajalko rt ta rejšo, ki bi samostojno vodila podružnico trgovine m»-i«nega b aga na deželi, 9 kavcijo v gotovimi sprejmem. Ponudbe z navedbo razpoložljive gotovine na oglat;, oddelek »J.u.tra« pod »Samostojna«. 10601-1 Vsaka beaeda 1 Din j i« dajanj« oaalov« ali M &iiro p« 6 Din. (10) Avtomobile in motocikle svetovnih zmamik, no^e iB malo rabjene po na.jniiijfli c™«h prodaja avto^vrdka ?,užh de? tu tndi kuhanja, želi zepo-slenje — najraje celodnevno. Ponudbo »a oglasni oddolok »Jutra« pod šifro »Delavna moč«. 10606-2 Pri špediciji aH v skladišču iščem službo. Cenjo&e ponudbe na podružnico Jutra v Norem nK*.iu pod SiJro »Nastop takoj«. 10620-2 Natakarica pridna in poštena, feče službo. Naslov y oglasnem oddelku »Jmlra«. 10637-2 Va«Jt« bese«« I Din. aa iajMij« n««fa»T« ali icialnrza značaja vaa ka besed« SO par; aa dajani« oaatara ali aa ftitra p« S Dia. «) Štedilni1, na Srtri obroče, npnd-no prodam. Naslov v og!oe. oddelku »Jutra«. 10572-6 Izložbo večjo, hrastovo, kakor tudi pekovski stroj po zelo ugodni ceni prodam. Vprašati v goeti 'ni Za'ec, Zgornja Sižka. 10673-6 Najcenejša kurjava eo 9uhi odpadki od žage. katere nudi Ivan 3iška. Metelkova 4, telefon 2Ž44. 10604-6 Gospodinje ako portre&iijet« trpežno !a periloo blago za predipes-mk«. blcas. vskadacje obleke, ima istega veliko zalogo po najnižji!) cenah t-vrdka F. L Goričar v Ljvbl.jami, Siv. Petra eesta št. 29. 109L7-6 Orodje za izdelovanje podložk (Draterlagscheiben) skoraj popolnoma novo, iz najboljšega jekla, radi vpeljave novega predmeta kompletno prodam po zelo ugodmi coni — ali vzamem mesto plačila drugo blago v račun. Vprašanja na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Podiloržniki«. 10607-6 Stelaže prodaj, pult, 2 raJožbetii omari in hrastova pisalna miaa, vse skoro novo, poceni naprodaj. Naslon t oc!asinesm oddelku »Jutra« 10C38-6 Prodrjalniška miza In stelaža ngodmo naprodaj v Ljnb-1 jam. pa'ača nebotičnika. »La Dam««. 10644-6 Vsak« boaed* 1 Din. I te dajanj« naslov« ali | za Mfr« p« 5 Dm. (20) j Parcelo na Vrtači 1200 m1 prodam najboljšemu pomudm.ikn. Ponudbe > ceno i.n na&iiniom pačila na oglasni oddelek Ju>wa pod »Vrtača«. l(B76-60 Hišo z 2 eobamo, kuhinjo in vrtom, pri Mariboru za 34.000 Din prode Zagorski, Maribor, Frančiškanska 21 10574 20 Na Ježici naprodaj stavbna parceli. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Lepa iega«. 10016-20 Ugodno obrestovan je se nud- knpcu 1 al.i 2 stanovanjskih v Graz-u, ki so takoj na.prodaj. — Plačljivo v Šilingih ali dinarjih. Ponaidibe na ogias. oddel-ek »Juitra« pod šifro »Sigurno obres.tovonie«. tOCd3-20 Lokali Vsaka t»e»ed» 1 Din, i« dajanja naslov« ali ia iifro p« 6 Din. (19) Manjši -g. lokal (2 prostora) pripraven z« obrt al« vi.notoč oddam takoj ali poanej« na Vodovodni cesti Stev. 5. 10516-19 Trgovina z me&anini blagom, dobro vpeljana. na prometnem kraju na deželi, radi likvidacijo podjetja takoj zel« ugodno naprodaj. — Ponudbe na og!a.?®i oddelek »Jutra« pod šifro »SO.OOO«. 10488-19 Trgovski lokal oddam sredi! mesta ▼ Kamniku. Naslov v oglas, oddelku »Jutra« v L'ub 1 janj. 10487-19 Lokal išče frizer sredi Ljnbljane. »Franko«. Maribor, Mlinska ulica 8. 10466-19 Obširen lokal 7 Ljubljani, Mestni trg 17 v I. nadstropju, pripraven za pisarne, skladišče, restavracijo ali meo-z«. takoj oddam Pojasnila v trgovini Kenda. 7192-19 Lepo trgovino 8 Spec-erijo in delikateso t-er mlekarno, v sredini mesta takoj prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Denar 60«. 10604-19 tanovanje Buffet-restavracijo mioiderno. popolnoma novo opremijeno. z lepim in ve likiiro senčinatim vrtom, na najbolj prometnem krajo > sredini mt-sta oddam v najem dn.bremu strokovnjaka. Sta-norvanje v h HI. -Dopise na podmS. »Jutra« v Mariboru pod značko »St. 230«. 10632-1!» Pohištvo Vsak« beeed« 1 Din; «a dajanj« oaaiirva ali ia Šifro p« 5 Din. (12r. Pohištvo moderno, vloženo, te t razaovTStnih slogih izdeluje 1« umotiio mizarstvo Tabor Josip. Rožna dolina cesta VIU St. 13. 1(K»1-12 Jedilnica s«tarbo s poeeb. vbodrm in elektriko. b'i®u Tabora oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jut« v Rožno dolin-o). 10575-23 Sobo z balkonom in prostim vhodom wldam v vili za Bežigradom. Naslov v oc^es. odduiku »Jutra«. 10666-23 Sobo e separiranim vhodom, par ketOim in električno razsvetljavo takoy oddam uradniku ali uradnici na Kongresnem trgu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 10696-23 Lepo sobo oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10603-23 Lepo sobo opremljeno, s souporabo kopalnice oddam t centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10369-23 Sobo lepo opremljeno, e postnim vhodom takoj oddam p1 nizki ceni na Miklošičevi cesti 22a, vrata 31. 10011-33 Sobe išče Vsaka beseda » par; aa dajanj« naalova ali ta Šifro t Dia. (38-a) Urad-'ca ižče solnčno, opremljen« sobo s posebnim vbodom na Mirju ali ▼ bližini. — Ponudbe na og'as. oddelek »Ju>tra« pod »Za 15. april« 10628-23/e Dopisi Vsaka besed« t Din. za dajanj« naslova aH šifre pa 5 Din. (34) »Herbstleiden« Dvrlgniite v og.as.nero oo-delku »Jutra«. 10667-24 Zdravnik Dvignite pis.mo pod Šifro »Idealno srce«. 10564-24 Roman Prokletstvo ljubezni kr. je a mestne hranilnice. Klavir. K ni-Vovod.j5-bfflr10i.st. Kreč Komfortno. Ljubljana tako!. Ljubljana. sro-venščfn.*.. LokomoMIa 100 HiP. M. 7. 3000 mesečno. M:rem pnsnod. M'ado«t. M"sa.rstir^. Mestna. 450 mesečno. Mladiči. Maj 19:«. NavediSa n'ače. Najvišje obrositi. Nji ;no f*>00.' Novejši tip. Nagrada 19®. NavedTia mesečne p'ače, npnir. Okolica Linbiiane, Poštena 3^*0. Plin. Prijazna T>laW!na. Poštenoiat. Poceni P'(-Tre.nltii les. Prevzem inventarja. Pomlad. Po d nora Renta. Rabim nujno. Skromen. Stroj. Sodelujoč. Stalno. Stalnost, im točnost. R-roo S"0 Din za diBjseitdine-vn^. bivanj* v zdravilišču. Izborila hra.na. 5 obrokoiv dnevno! Lasten zdravil, zdrav nik. Mii'o morsko podnebje Ne zamudite ugodne prilike! Pojasnila daj? uprava zdravilišča »Jadran«. Rab, Dalmacija. 10036-38 v s&k* 1 dui. •a šifro r« 5 Din. (SI) Preklic PV.pi?nni 17-javijam. da nisem plačnik za dolgove, ki jih napravi moj polnoletni sin s. Zvonko Ko vačšč, sedaj v Ljubljani VII, ki je bil do 25. marca 1933 zap>isiem v moji tovarn« v Ljub! jami. — Anton Kovaftič, 'mar nar peči. Ljublrana, V -ka u . St. X 10577-31 Gospa ki se je javila ra^ teiene papige v C^tsT^vski ni. UL, se vljmd.no prosrl, d« radi info-macij is'«tjum ponovno zgrasi. Ift^-al Claae vseh posmrt zavarovalnic katerih poslovanje je b*f> ukinjeno, polivamo, da M v njihovem lastnem res u nemudoma zg;a se * p;sarnš »j • varnosti« » Ljubljani. A eksandrova a. St 5. Za p:smen priložit« za 2 Din znamko 102s7-s1 Izjava Podpisana iija/vijam, d« bom od vsakegri. ki vi m" o dni'7.l?>o. in mene c-b-rekoval za radii mojega moža. iska.'a s-«4c:;sfc.;» zaiio-ščenje. Mar ja Guček, trgovka v Ljubljani, S"ati-čen-a ulica 6. ' Vsaka 0ta»eJutra«. 4057 Kam? Kje fe človek zadovoljen ? če gre na izprehod, če se hoče malo razvedriti in biti dobre volje, če hoče popiti kozarec dobrega vina, vse to je vsakemu na razpolago edinole pri HUČU na Glincah. Tam se za malo denarja dobro in poceni zabavate, kakor je razvidno že iz naslednjihi cen. Nudi se vam: cviček dolenjski črnina dolenjska štajersko belo muškat jeruzalemec rizling renski bermet vino Din 10, čez ulico Din 9 12 8 10 12 12 24 30 S 9 10 10 22 Pri večjem odjemu še primeren popust. Vsa vina so kupljena direktno od vinogradnikov ter so zajamčeno pristna. Zato naj se vsak potrudi na Glince, Tržaška 10, v Zadružni dom, in se prepriča o dobri kvaliteti. Za obilen obisk $e priporoča gostilničar 4067 Tone Huč« Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra« Adoii Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.