85. številka. v petek 16. aprila razi. LIV. leto o Ixba's TSlk dan popoldne, isvzomsl n« !ei{a ln pravnik«. Inse atl: Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 17 m/m višine 1 K, od 30 m/m viSine dalje kupfijski in uradni oglasi l m/m K 2*_, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m!ni K 3'—. Poroke, zaroke 80 K. Zenltne ponudbe, vsaka beseda K 2*—% Pri vetjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov nai se prilogi znamka za odgovor. Upr^vntttvo »Slov. Naroda1' ln .Narodna riakaraa'* Knailova ulica si. 5, pritlično. — Telefon it. 334. velia „Siotenaltt Narod* v Jugoslaviji celoletno naprej pta *an . K 300* -polletno. 150*— 3 mesečno. . . . . , M 75* — 1 n ...» ... 35* — v L .;»• j -i .i in po poiti i V ino m mat vo i celoletno......K 4QJ — polletno........,240'— 3 mesečno......„120 — .....„ 40 — Pri morebitnem povlSauju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki na: poJljejo v prvič naročnino vedno SSmT* po nakaz Na samo nirneru naročila hrez noshtvt lienana se ne moremo ozirati. Uredništvo »Slov. Naroda'4 Hnaflova nI ca at 9, I« nadstropja Teielon atev. 34. Dupine aprelema le podpisane ln zadostno frankov ane, fjfaV Rokopisom no vroča. ~fM Posamezna itevitka velia 1*20 K PcitnJna pfainrti v gotovini. Rimski uspehi iugosloss. škofovo V Rimu so se mudili jugoslo* venski škofje dr. Bauer, dr. Akša* movič in dr. Jeglič zaradi vprašan* nja bogoslužnega jezika. Ti škofje Korie di, Ivi poročajo, da sc bodo vsi obre jih vsebuje rimski ritual, vršili od* slej v živem narodnem jeziku. Gla* golski bogoslužni jezik pri sv. maši pa se ne more uvesti, kakor pravi* jo, vsled antagomizma, ki je nastal med hrvatskim in srbskim življem po krivdi političnega kurza v Jugo* slaviji, v resnici pa zaradi tega, ker to uvedbe sveta stolica noče. Pri slovesni maši se bosta pela od* slej epistola in evangelij v narod* nem jeziku. To so uspehi dolgotrai* nega razpravljanja jugoslovenskih škofov z Vatikanom. Tako je vrgel Vatikan nekaj pravic narodnega jezika v cerkev v Jugoslaviji pod pritiskom razmer. Ali ko ie tu nekaj dal, je pa toliko več vzel Jugoslovenom pod Italijo. O narodnostno ločenih škofijah v Primorju noče italijanska vlada ni* česar slišati. Njeni nameni se v tem oziru popolnoma krijejo s faši* stovskimi. Italijanska vlada odkla* nja zlasti cerkvene predstojnike jugoslovenske narodnosti za Julij* sko Benečijo. Žrtev tega odklanja* nja bo kmalu goriški nadškof dr. Sedej. Strogo korekten mož je ime* novani nadškof, fašisti pa so :>kle* nili, da mu življenje tako zagreni* jo, da se bo moral odpovedati. Ha* lijanska vlada in Vatikan računata s sklepom fašistov, in kmalu napo* ci dan, ko bo jugoslovensko Pri* morje pod Italijo brez vsakega ju* goslovenskega škofa. Iz poročil o škofovskem zbero* vanju v Rimu sledi dalje, da nik«= dar več ne bo imenovan noben Ju» gosloven za škofa na zasedenem ozemlju. Sveta stolica se /adovo» ljuje s tem, da se uveliavijo pri imenovanju škofov določila kano* ničnega prava, ki zahtevajo za cer* kvenega predstojnika znanje na* rodovega jezika. Ako vpoštevamo, kako fašisti neusmiljeno izganjajo iz cerkva jugoslovenščino, kako tirajo juga« slovenske duhovnike iz kmečkih vasi in kako prihajajo počasi na njihova mesta italijanski, lako se tržaški škof ne ustavlja nobeni želji fašistov glede odprave jugo-slovenskes>a jezika iz cerkve in iz* gena jugoslovenskih duhovnikov, si la!iKo mislimo, kako ! c poUm, kadar odide nadškof Sedej, razvita fašistovska gonja proti jugoslo ven* ščini v cerkvi na vsem zasedenem ozemlju. Vsa važnejša cerkveno* službena mesta bodo imeli v svojih rokah italijanski duhovniki, tako* le za najnujnejšo potrebo ostane v cerkvi še nekaj malo jugcslovcn* skega jezika, vse drugo pa se bo vršilo v italijanskem jeziku po me* stih in vaseh. Ali bo to v korist sv. katoliški cerkvi ali ne. o tem naj on s. sama razmišlja, mi beicžimo »uspehe* jugoslovenskih škofov in ukrepe Vatikana zaradi tega, da vidi naša javnost, kako hodi v Ita* liji katoliška cerkev proti našemu narodu po isti poti, po kateri ho* dijo fašisti in vsi drugi ultranacio* nahstični Italijani. Za lepoto naše drantiliie. Nekaj besedi stavbnim obrtnikom zlasti na kmetih, in občinstvu. L V UubUam. Začetek stavbne sezone ao bliža in potreba novega grajenja je ie tako velika, da je pričakovati, d«; se vzlic vladajoči draginji vendar oživi stavbeno gibanje. Da se oživi in enkrat oživljeno, »opet ne zaspi utegnejo pripomoči stavbeni obrtniki sami. ako se resno potrudi o, da izvrže vsako, tudi najmanjše delo koUkor mogoče po ceni in vseskozi primerno. Primerno graditi pomeni v prvi vrsti primerno projektirati. To rti težko za pravega strokovnjaka, vendar pa vsaka, tudi mala naloga zahteva vseled dobrega preudarka, ako nai se je projektant jznebi častno in k zadovoLInosti stavbenega gospo d ari a. Slabo je, ako dela projektant brei preudarka po starem kopitu, toda Se slabše je, ako misli, da mora rta vsako ceno ustvariti nekaj novega, ne da bi premislil, ali .e to novo po bistvu namenu primerno jn po obliki prikladno okolici. Najmanj umestno pa je, ako v tem slučaju brska po učenih knjigah, ali išče navodil po tujih časopisih in cenikih. Ni dvoma, da je v teh knjigah in časopisih mnogo vrednega — pri cenikih je treba hiti že previden — toda to Je poiskati, proučiti ln premisliti že prej, ne v zadnjem trenotku — takrat se gotovo ne zadene pravega. Najmanje pa se sme posnemati kar na slepo tuje vzorce. Strokovnjak najde vzore tudi pri obstojećih domačih stavbah, le treba je odpreti oči. Najde dobro in ^iabo. Dobrega so primi, slabo odkloni. Najvažnejše je. da *e drži domaČih tal pri esietičnili vprašan ih, ki so va /na pri vsaki, na videz še tako malenkostni stavbi. In o tem vprašanju, katerega sem so bil dotaknil že v članku o umetniški vzgoji stavbnih obrtnikov, natisnjenem v »Slovenskem Narodu* v lanskem poletju, hočem danes govoriti. Ne b<>m govoril o arhitekturi in slogih, to prepustim poklicanim*) fWem le opozoriti na to, kako je treba zmisia za lepota da z nepremišljeno stavbo ne kvari harmonija kraja. Ne obračam se le do strokovnjakov, tudi širšemu občinstvu je namenjen ta Članek. Premnogi mislijo, da je lepota stavbe odvisna od arhitektoničnih okraskov in menijo, da lepota podraži stavbo. To mnenje je popolnoma napačno, ravnota-ko, kakor mnenje, da vsaka takozvana »lepa stavba« je v kras okolici. Prav nasprotno je res, Posebno na kmetih. Vsaka, še tako preprosta stavba je na mestu, ako le vztreza svojemu namenu in je prikladna okolici, drugače je v kvar že tako okrašena hiša. Vsaka zgradba mora biti torej harmotiično prilagođena kraju . Kaj to pomeni? Popotnik gre po cesti. Gre mimo gostilne, in je ne vidi. ako ni ravno žejen. Ne vidi lupnišča. ako ne išče župnika. Ne opazi graščine med drev.em I vzlic mogočnemu ziftovfu Ln pozdravi I cerkvico na griču, kakor starega znan-i ca, če tudi jo vidi prvič v Življenju. Je J zadovoljen, vesel, vse ie skladno, harmonično. Na enkrat ga nekaj zdrami. Ob cesti stoji »švicarija«. Streha z rez-ljaiimi okraski, leseni balkon pri podstrešni sobi, velika okna zijajo dolgočasno na cesto. Gotovo kaka nova gostilna. Ali pa: Na hribu stoji rumeno pobarvano skladišče z zvonikom ln pločevinasto streho — nova. ali prenovljena cerkev, umotvor kakega zidarja, če ne celo kakega c kr. inženjerja. (C. kr.. ker je bila zgrajena pred prevratom.) Tu na: se potnik ustavi, naj premišljuje ln primerja to, kar ga je sedaj udarilo, temu, česar prei skoro da ni opazil. In če bo parkrat tako obstal in primerial, bo kmnlu vedel, kaj se pravi hnrmonifa okolice. Toda da tisto spoznanje pospešim, opozorim čita tel'e na nekaj dobrih ln slabih vzgledov. Ne bom iskal posebne lepote, ne posebne grdobe. Opozarjam le na kake srednje slučaje, katerih si potem čitatelj lahko poišče, kolikor mu drago. •) Mol omcnleni članek rd ostal brez odmeva. On«pod prof. arh. Plečnik, gotovo najbolje poklicani strokovnjak, le oblJuMl posvetit! svoje moči tud! umetniški vzeo'" stavbnih obrtnikov. Vr^t da ga ne bo vTJub-liano, ki so Jo prinesli časopis!, ni Hla točna. Pisec. Pričnimo v Ljubljani. Večina se še gotovo spominja slike, ki se je nudila pred potresom z Marijinega trga proti Urada, Na Ilv. strani sedale Stritarjevo ulice je stalo staro poslopje Kresije s skromno arhitekturo, sli':no sedanjemu semenišču, na de>-sni hi$3, kjer je bila kavarna Vaivazor. V ozadju se ie dvigalo zeleno pobočje in mogočna masa Gradu, na levo pa se je videlo čez streho KrtsUe zvonika in kupolo šenklaike cerkve. Vse skupaj je bilo tako harmonično, da je bila to ena naj!erjš;!i slik v Ljubljanu In kako zgleda to sedaj? Ogromna masa nove Krcsi.e na eni, vsiljivi ščiti hišo na drugi strani, vse to vleče oko nase. ne da bi nr: nud'lo mesta, kje da bi počilo. Grad se zgublja v ozadju vzlic svoji mogočnosti, zvonika ln kupole šcntklavške cerkve pa zakrivajo neokusne piiamide na strehi Kresije. Sedaj pa poglejmo s Prešernovega trga na Grad. Tudi p*k1 Trančo so visoke, tri nad stropne hiše, toda k?ka razlika! Na vsaki strani po visokem riza-litu, glavna masa poslopja primerno odstavljena. Rizalit na dcs*ii z velikopoteznim. £mpak nevsilivim arhitekto-ničnim motivom, drugo skromno, prikladno ln nad vsem se dviga naravno slikovita silhueta ljubljanskega Gradu. Od kod ta razlika? Vsaj graditelj hiše na mestu stare Kresije je bil gotovo strokovno naobraienejši, kakor oni, ki Je zgradil hišo pod Trančo? Vzrok je ta. da se rri zgradbi ni oziral na okolico. Hiša sama na sebi ni grda, četudi je brez umetniške vrednosti. Stala bi lahko na Vrtači, na Dunajski cesti, na kralja Petr trgu, ne sicer v kras, pa tudi ne v kvar teh kraiev. Vogalov Stritarjeve ulice pa bi se bil smel lotiti !e umetHk. Slični sh:čaj je na drugem kon":u Stritarjeve ulica. Da bivša Jegllčeva, sedaj Kreditne banke hiša nI v harmoničnem skladu z okolico, o tem se la- hko prepriča, kdor pogleda iz hodnika pred Souvanovo trgovino proti šent-klavški cerkvi. Lepo harmonično sliko nudi tudi pogled z Vodnikoven trga proti Gradu. Niti ena v celi vrsti hi$, na izvzemši Fabijarove, mina kake arhi-lektonićno vrednosti, in vendar, kako t.armonija */ visočizd hiš. razdelitvi oken, črti steh. kaki ritmus v linijah streho Fabijanovc hiše do ^tudentovske ulicet 11 sedaj si mislite, da bi kdo zgradil v tej vrsti bil neka sličnega, kakor Je na pr. Urbančeva h:Ša blizu Frančiškansko cerkve. Ljudje bi hodili mimo, hvalili lepo hišo, toda harmonija celoto bi bila za vselej korCana. Seveda to no pomeni, da so no smo podirati starih, in graditi novih hiš. Da |a mogoče med stare hišo postaviti no* vo ne v kvar. ampak v kras celote, nam kaže Šentjakobsko župnlšča. Pa takih Izgledov imamo v Ljublian! bore malo, Jako lepe poglede na Grad Imamo iz Pru!. Toda kakšna bo ta slika čea petdeset let. ko bodo Prule zazidane/ Ali bo vsajena v tak okvir, kakor Je Vodnikov trg, ali pod Trančo? Ali pa io ubijejo hišo, kakor so v Stritarjevi ulici? Oboje je mogočo. Upajmo, da bomo do tega časa Imeli dosti stavbenikov-umetnikov in tudi občinstvo da bo Imelo vsaj nekai čuta za lepoto in jo ne bo iskalo v baharil. O blagoslovu baharlje nam priča tudi Marijin trg. Prešernov spomenik gotovo ne stoji na pravem mestu. Ampak predstavite si. da bi hI* ša Assicur. generali imela namesto svoje težke arhitekture priprosto fasado, vsaj tako, kakor ima n, pr. hiša Jf> goslavije. (Seveda brez kričečih napi-vov.) Za koliko bi bil ienši pogled na Prešernov spomenik iz VVolfove ulice! In celo frančiškanska cerkev bi bila za tako fasado sosedu hvaležna. In da bi lepota Marijinega trga le pridobila, ako bi izginil Hauptmanov pikani skve sera-ner ali vsaj niega zgornja polovica, ml bo vsakdo pritrdiL Politične uesfL ■n Volilni sestanek Gospodarskoga društva JDS v Sp. Šiški se vrši danes v petek, dne 15. aprila zvečer ol 8. uri v gostilni pri »Ferfill*, Jemeieva cesta. Na sestanku poroča g. dr. Dinko Puc. Udeležba dolžnost. — Rdeča in črna internartfotia!« v Maribora. Iz Maribora poročajo: Volilni boj v Mariboru bq jo vnel z vso ve-hf***nen!x>. Ta boj 5»o vrši od osebe do osebo ln je doslej Se precej dostojen.Komunisti po vlo2ili podobno listo pod krinko >deiavpko skupino«, nositolj listo pa je žoWniški delaveo Ivan Krajnik. Značilno Je, da ni na komun i« tirni listi niti enega prono^lrnnega komu-nipfn. edino na prvfm m o p hi tttv! namestniki Je mani Naehticall. SoHialni demokrati odločno demontirajo vsako rvero s komunisti. Največ skrbi povzroča vsem strankam volitev župma. Tu sta. dve struji in sicer napredna z JD3. in NSS., ki ftell na čelu mestno uprave kot župana dr. SeraecA, ter so-cijalnodemokratskego, komunistična m nemška, ki kandidira 6oeijalnoderno-kratskepa učitelja Grčarja. Odločili bo« do vseknkor slov-enskl in nemAki klerikalci. Kakor FtoJi zadeva danes, bo-do klerikalci ollnčlli ▼ prilog socijal-nih demokratov, tako, da so računa na •/vezo med rdečo in črno internacijonar lo. Klerikalci namreč upajo, da bodo dobili v slučaju, če postane Grčar žu* pan. mesto pMJupana za g. dr. Lesko« varja. Upa se sicer, da si bodo v inte** resu slovonskega naroda klerikalci so premislili, a niihhov srd napram vsemu, kar se klice napredno. Je tako velik, da bi se zvezali s samim hudi6cn\ samo da rr ščiti jo svojs Interese. = »Jugoplavija je država!« Tržaška >Fdinost< prina&a pod tem naslovom Članek, v katerem beleži po >Vos»- Alfonz Daudet: Tarf ariii na planinah Roman. Prevedel dr. I v o § o r 1 L Celo nasproti svojim najožjim prijate* Ijem je Tartarin molčal kakor zid. Samo v klubovih sejah si opazil, kako je vztrepetaval njegov glas in kako so se pisano kresale nje« gove oči, če je ogovoril Costecalda. Saj je bil naposled vendar ta človek kriv, da je moral revež spet tja ven v svet, med nove nevarno* sti in nove težave, ki so se kazale tem večje in tem hujše, čim bolj se je bližal odhod! In ubogi Tartarin jih ni podcenjeval! Nasprot* no: dozdevale so se mu celo tako temne, da se je odločil, urediti prej vse svoje reči in napisati celo svojo zadnjo voljo — opravek, ki je pristnemu, življenja željnemu Taraskon* eu tako grenak, da jih velika večina umre rajši brez oporoke. O, kako blešči to junijsko jutro, kako cisto, visoko, sijajno je tam gori nebo! Vrata iz kabineta so na stežaj odprta. Na majhnem, snažnem, z belim peskom posutem vrtu mečejo eksotične rastline svoje nepremične, vijo* ličaste sence in med živahno Žuborenje vodo* meta se mešajo kriki malih Navojardcev, ki se igrajo pred vrati mlinčke. — Tam pa tako udobno in zadovoljno sedi Tartarin v svojih copatah v široki flanelasti obleki, s svojo ljubo pipo v ustih ter glasno bere, kar je bil pravkar zapisal: »To je moj testament.« Recite, kar hočete: naj vam bo srce ie tako mimo in v prsih dobro zasidrano, težki trenutki 90 to vendarle. No, njemu se ni tre* sla niti roka, niti mu drhtel glas, ko je razde* ljeval med svojo someščane vsa svoja naro* dopisna bogastva, ki jih je bil nagromadil v svoji hiši ter jih potem z neverjetno skrbjo in v čudovitem redu hranil in Čuval tudi pred najmanjšim praškom. Planinskemu društvu je zapustfl svoj baobab (arbos gigantea), da z njim okrasi ka* men svoje sej niče. Bravidu je zapustil svoje karabinke, sa* mokrese, lovske nože, malajske k rise, toma* havke in drugo morilno orožje; Excourbaniesu vse svoje pipe, kalumete, margite, pipice za kif ln opijum; Costecaldu — da tudi Costecalda ni po* zabil! — sloveče svoje zastrupljene puŠice (»Ne dotikajte se jih!«). 2e mogoče, da se je za tem legatom skri* vala nada: kaj če bi se izdajalec ranil in za« strupil? ... Toda iz testamenta samega kaj takega ni bilo razvidno; končal je temveč z besedami, ki so bile polne naravnost nebeške miline: »Prosim svoje ljube planince, naj svojega predsednika nikoli ne pozabijo, ln želim, da odpuste mojemu sovražniku, kakor mu odpu» ščam jaz. Vendar pa je prav on kriv moje smrti...« Tu se je moral Tartarin ustaviti zakai potok solza rrtu je žalil oči. Zagledal se je bil ta hip. kako leži razbit in razkosan na vznožju visokega grebena, kako ga potem poberejo v kako samokolnico xer naposled preoeliejo njegove uboge ostanke v Tarnskon. O, moč provensalske fantazije! Udeležil se je tu svojega lastnega pogreba, na lastna ušesa čul mrtvaške obredne pesmi, slišal, kako ga na grobu vse pomiluje: »Oj oj, prejo j! Ubogi Tar* tarin!« In, skrit med množico svojih prijate* Ijev, je jokal sam za seboj. Toda že ga je spet poklical v pravo živ* ljenje nazaj pogled na njegovo sobo, vso polno solnca in vso IskreČo se orožja in druga poleg druge razvrščenih pip ter na šumenje vodnega curka sr~di vrta. Orpo, čemu umi* rati? Cemu sploh *:am odhajati? Kdo ga sili? Nič drugega nego ta neumni ponos! Pa se li izplača tvegati življenje za malo predsedniko* vanj a in za tri črke? ... No, že spet samo takle trenutek, ko te obide slabost in ki ga je tudi prav tako spet konec. V petih minutah je bila oporoka dovr* Šena, sešita in z velikanskim črnim pečatom zalepljena — veliki mož pa se je lotil še zad* njih priprav za pot. Zopet enkrat je divji Tartarin premagal domačega Tartarina. In tudi za junaka iz Ta# raskona so veljale besedo, ki so zapisane o Turennu: »Njegovo telo ni vedno maralo bitek, a njegova volja ga jo posili metala vanje«.., Bilo je zvečer isteda dne, ko Je železrii mož na stolpu mestne hiše udaril deseto uro. Ulice so bile že prazne in videti širše nego po dnevi. Samo še tuintam je kak zapoznele? potrkal z betom na vrata, kak posamezni glas, ki se mu je kar poznalo, kako ga je strah, je zakiical: »Lahko noč pej!« in žo so zagromela vrata za njim. Tu se je prikazal človek med pročelji hiS, ki jih ni razsvetljevala več nobena luč. Sveti* likala so se samo še povekševalna zrcala ter vrča z rdečo in zeleno vodo v Bezuquetovi lekarni, ki je stala na trgu malo naprej potiš* njena in kjer se je videla senca gospoda lekar* narja samega, naslonjenega s komolci na mizo in spečega na debeli knjigi. Pravil je, da si vzame vsak večer to urico, od devetih do desetih, na račun poznejšega spanja, da je po« tem bolj bister, če ga kliče kdo ponoči. No, med nami: ta trditev je bila čisto navadna taraskonada; zakaj nikoli ga ni nihče klical, in da bi ga pač niti ne mogel, je sam prerezaJ vrvico nočnega zvonca. 36 Boji med fašisti in komunisti se nadaljujefo. — Učitelj v Plsi ubit. Borba invalidov za železniško službo. Zedinjene države odločene, da ne pristopijo k zvezi narodov pomenja za Anglijo nevarnost, ako ostane v tej zvezi, zakaj podpirati bo mo* rala mogoče sklepe zveze narodov, katerih Zedinjene države ne bodo hotele sprejeti in se bodo tako zapletle v spor z zvezo narodov, kar bi pomenilo tudi spor med Anglijo in Ameriko. Kakor se stvari sedaj razvijajo, bo služila zveza narodov preje za povod, kakor za prepreči* čitev spora med narodi. — d Pariz, 14. aprila. Glede na poslanico predsednika Hardinga ugotavljajo listi z zadovoljstvom, da nobena namera predsednika ne nasprotuje interesom Francije, in izražajo svojo posebno radost, da poslanica naglasa odgovornost Nemčije in potrebo reparacij. —d Rim, 14. aprila. Gospod tr* skosfinančna komisija konference nasledstvenih držav v Rimu se je posvetovala o vprašanju povračila Rimska konferenca. vojne škode. Rezultat teh posveto* vanj se predloži plenarni skup* ščini. Ksneisita ostala proti boljf eoHNML — d Beograd, 14. aprila. Prcs* biro poroča iz Pariza: Po brzojavki iz Stockhohna, je nastala kmetska vstaja proti boljševiškemu režimu v okrožjih Petropavlovsku in Kurganu. Železniški promet med osrednjo Rusijo in Sibirijo je pre* kinjen. Yrše se hudi boji med vsta= ši in boljševiškimi četami ob vsej prekosibirski železnici. Na čelu tes4a gibanja stoji general Bjelov. ki je bil prej v Kolčakovi vojski. Vstaja se je razširila na okrožji Tamnov in Harkov in na del don* skih kozakov. Boljševiki so poslali proti vstašem dve diviziji, ki sta bi* li poraženi in razpršeni. Boljševiškj list »Izvestija« priznava, da je to nova nevarnost za sovjetski režim. Nadalje poroča, da imajo vstasi okoli 30 vojaških enot in da je med njimi najvažnejša in najmočnejša armada atamana Antonova, ki šte* je do 30.000 borcev. —d Budimpešta, 14. aprila. Dr* žavni upravnik Horthv je sprejel demisijo celokupnega kabineta in je poveril sestavo nove vlade čla* nom narodne skuščine grofu Stefa* nu Bethlenu. Grof Bethlen ie takoj uvedel pogajanja, ki so potrebna za sestavo novega kabineta. Poganjanja so imela usneh. Grof Beth* len bo mogel državnem« upravni* ku že danes popoldne izročiti po* drobne načrte, ki se nanašajo na sestavo novega kabineta. Lastno* ročna pisma bodo priobčena v ju* trišnjem uradnem listu. Člani nove vlade bodo nato jutri dopoldne za* prisežem" v roke državnega uprav* nika. Vlada namerava nadaljevati Elooa madžarska oSada* licijskl podlaci. Glavne smernice njene politike bodo iste, kakor d a sedanjih vlad, namreč narodnost, krščanstvo in agrarno vprašanje. —d Budimpešta, 14. aprila. Grof Štefan Bethlen je danes popoldne predložil državnemu upravniku listo novih ministrov, ki je bila od upravnika sprejeta. Porfelji s orazdeljeni takole: Minister zunanjih poslov Krof Nikolaj Banffv, minister notranjih poslov sto! Gedeon Raday, minister financ dr. He-gedtis, poljedelski minister Štefan Sza-bo-Nagyatad. trgovinski minister dr. Heys Halmj, minister za deželno hrambo Aleksander Belicska, ministrstvo na* rodnih manjšin bo vodil minister za zunanje posle, a mlnisterstvo malih poljedelcev minister za poljedelstva svoje delovanje na dosedanji koa* Z oseb konceo sueta. —d Atene, 14. aprila. Grška vlada je bila od narodne skupščine pooblaščena izvrševati tiskovno cenzuro vojaških poročil. —d Moskva, 14. aprila. Turke* stan se je proglasil za samostojno Italijanski poslanec obsojen radi dezertacile. let vojaškega zapora. Obsodba pa se ne izvrši radi amnestije, ki jo je bil izdal Se ministrski pred&ed« sovjetsko republiko. —nd Pariz, 14. aprila. Ljudsko štetje na Japonskem ie dognalo, da prebiva na Japonskem nad 77 mili* jonov ljudi — Napoli, 14. aprila. Bivši po* slanec Misiano je dobil od vojaške sodnije v Bari razsodbo, s katero je radi dezertacije obsojen na 10 nik NlttL Plenarna sela konstifuanfe, Vrek 3. podpredsednik. — Oovor mW stra Trifkoviča. Francoz grožnja Hostrlfl. —d Dunaj, 14. aprila. Franco* ski poslanik Lefevre*Pontalis je podal danes zveznem pri kancelarju dr. Mavrju po nalogu svoje vlade nastopno izjavo: Ako avstrijska vlada ne bo v stanu preprečiti gi* banja, kj stremi po zvezi z Nem* čijo, tedaj bo francoska vlada uki* nila pomožno akcijo za Avstrijo in reparacijska komisija se s svojimi pravicami popolnoma vzpostavi. £l&Sas!a In Hostrila. Zastopniki angleške in italijanske vlade so se pridružili tej izjavi fran* coskega zastopnika s pripombo, da bi odstop Francije od pomožne ak* cije za Avstrijo pomeni al konec te akcije in vseh načrtov, ki so z njo v zvezi. —d London, 14. aprila. V zgor* nji zbornici je podal lord Curzon izjavo o korakih, ki se tičejo po* možne akcije Avstriji. sisehe Zeitung« uspeh male entente nad Madžarsko, ko je bil prihitel v njo Karel Habsburški. Nemški list je rekel, da Je bila to zmaga po načrtu zasnovane politike t srednji Evropi. Sledil je nasvet Nemčiji, naj svojo politiko približa in prilagodi mali ©ntenti, s. drugo besedo: Čehoslovaški in Jugoslaviji. >Za nas kot državljane Italije, je zelo važno vprašanje ali italijanski državniki razumejo pouk, ki ga je dala Jugoslavija s svojim odločilnim nastopom proti poizkusu razkralja Karla?! To vprašanje je tembolj upravičeno, če upoštevamo s strani Italijanov samih Friznano dejstvo, da bi ilo za kožo t a 1 i j e, ako bi se uresničili Karlovi načrti. Usluga, ki sta jo storili Če-hoslovaska in Jugoslavija Italiji, je tako velika, da bi se je v kraljevstva ne smelo pozabiti nikdar. Ali nima Italija tisoč razlogov, da stremi po dobrih od-nošajih z Jugoslavijo. Take odnošaje lahko doseže, ako le hoče. Za trajnost resnično dobrih odnosajev pa ne zadošča samo sporazum med diplomati, ampak za to treba pravega, iskrenega prijateljstva med obema narodoma. Jugoslavija je dokazala v nastopu napram Madžarski, da je država s svojo državno savestjo ln s 6vojo politiko pa tudi s prebivalstvom z živo narod, zavestjo, ki ne bo dopuščalo, da bi bila državna politika v navskrižju s čustvi žive na-ax>dne duše«. — Izvajanja >Edinosti< so popolnoma pravilna, — Naši bratje pod tujim Jarmom naj bodo prepričani, da bo narodna zavest vedno živela tako, da državna politika ne pride nikdar v navskrižje s čustvi žive duže. Ta mavest bo sila, ki bo ubila marsikako zlokobno italijansko nakano, naperjeno proti Jugoslovenom v Primorju in ki bo globoko posegala v bodočnost našega naroda ob Adrlji. = Narodni klnb v Beogradu. Beograd, 14. aprila. Danes zjutraj so dospeli iz Zagreba Člani Narodnega kluba, katerim je dal glavni odbor stranke vse potrebne informacije o nadaljnem zadržanju in o bodoči taktiki klu^a v konstituanti. Kakor znano, je poslanec dr. Drinković zapustil eno zadnjih sej ustavnega odbora ter zagrozil, da zapusti Beograd in ne sodeluje pri ustva-ritvi ustave. — Sodilo se je, da bo Narodni klub pričel z enako taktiko, kakor Radićevci, a so si gospodje to premislili in določili za generalno debato kot svoje govornike Šurmina, Drinkovica in fiegviea, Ti bodo v debati po-vdarjali z največjo odločnostjo, da na-ert ustave ni bil sporazumno sr>rejet. S tem, da bodo njihovi govorniki nastopili v generalni debati, pa se ni rečeno, da bo ostal Narodni klub do konca razprave in da bo sodeloval. Govori se, da bodo poslanci tega kluba sodelovali samo prve tri dneve, ostale dni pa ie njihovo sodelovanje odvisno cd politične situacije v konstitnanti. Zdi 6e, da računajo s tem, da pride v Beograd Radič. =r Stališče Jusroslovenskega kluba napram netavi. Beograd, 14. aprila. Kakor se je dalo dognati, je Jugoslo-vensJd klub v svoji vlogi proti ustavi i znesel trditve, da nova ustava nasprotuje kriškemu paktu, adresi Narodnega Veča in odgovoru prestolonaslednJka-regenta na adreso. Jugoslovenski klub zahteva, da se sprejme ustava brez majorizacije, sicer bo klnb postopal tako kakor Narodni klub, to se pravi, ne bo sodeloval do konca debate. = Protlčeva brošura. V kratkem bo izšla Protičeva brošura, v kateri bo objavil svoje stališče. Protič smatra za potrebno, da v svoje delo prinese čim več luči, posebno z ozlrom na bodočnost =z Za odpuščene železničarje. Beograd, 14. aprila. Savez jugoslovenskih železničarjev se je obrnil do ministrstva saobraćaja s posebno vlogo, v kateri zahteva, da se skliče posebna anketa, ki naj preiščo odpustitev vs*h onih železni carjev, ki so bili ob priliki zadnje železničarske stavke v aprilu L 1. odpu&čeni. Ministrstvo saobraćaja Je odgovorilo, da je zadevo že svoje-easne preiskalo, da pa je pripravljeno imenovati posebno komisijo, ki bo vse prizadete faktorje znova zaslišala. =e Nemčija placa vofno odškodnino »asi državi v lokomotivah in vagonih. Beograd, 14. aprila Naša vlada Je prejela preko reparacijske komisije v Parizu od nemške vlade ponudbo, da plača Nemčija vojno odškodnino nam s 100 lokomotivami in 2000 tovornimi vagoni* Vsaka lokomotiva bi se zaračunala za svoto 400.000 mark. = Trg. pogajanja z IrarHo. Dne 14r l m. so prišli semkaj italijanski delegati radi pogajanj za trgovsko pogodbo. Na včerajšnji sej! rrrinistrskega sveta so se določili kot nasi delesrati za pogajanjadr. NlnČič pot predsednik, g. Kukič, dr. Kostrenčič, dr. Trumblč in dr. Žerjav kot člani. Dodalo se Jim bo večje število strokovnjakov iz raznih ministrstev. Pogajanja se bodo začela v ponedeljek in se bodo vršila v dvorani Narodne banke, 29 Propaganda posebne vrsto za Karla. Da so klerikalci vseh narodnosti na teritoriju bivše Avstro - Ogrske Bavdušeni pristaši Habsburžanov, Je znana stvar. Da bi pa to navdušenje za aabeburško rodovino se bolj podnetiii, pripovedujejo klerikalni listi o zadnjem bivanju Karla Habsburiana v Sombotelju tole zgodbo: »6kof grof Mike« je dal kralju Karlu na razpolaga B sobe svojega stanovanja v škofijskem dvorcu s svojima spremljevalcema rit mojstrom baron. Rohonczvjem in r rezervnim nadporočnikom pL Almassv-Jem prisostvuje kralj vsako Jutro sv. maši v škofovkl kapeli, gre vsakrat tudi k spovedi in sprejme objednem sv. ebfcaiifa. Po masi se posvetuje a dr Aav> niki, ki prihajajo k njemu: ob 13. se I vsede h kosilu navadno z ministrom zunanjih del dr. Gratzom, škofom grofom Mi kesom, s polkovnikom baronom Leharjem ter z grof. Hunyadyjem, Sigrayem in Czirakvjein. II kosilu so od slučaja do slučaja povabljeni drugi gostje. Kosilo traja med živahnimi razgovori navadno do pol 3. na kar se kralj v škofovi družbi sprehaja po parku .. .< Ali vidite ljudje božji, tako komentirajo sgodbico klerikalni listi, kako pobožen je bivM cesar, kako sprejema vsak dan svete zakramente, pa bi dobro katoliško ljudstvo ne smelo biti navdušeno zanj?! Tega seveda klerikalni listi ne povedo, da je ta pobožnost samo hlinjena. ker Karel in njegovi svetovalci dobro vedo, da se navdušujejo zanj 6arao tisti, ki so brez pogojni hlapci krive palice. Reklo bi se torej izgubiti zadnje svoje pristaše, ako bi se ne delal do ekscesa pobožnega. — Firenze, 14. aprila. V Arczzu je bilo v spopadu med fašisti in so* cijalisti več oseb ranjenih. V Bor* go S. Scpolcro so fašisti zažgali de* lavski dom. V Pisi je bil ubit soci* jalist Cameo. V Pisi sodelujejo v vrstah fašistov tudi ženske. Neki občinski učitelj je napadel fašiste v listu »Ora nostra«. Fašistke so bile hude pa so šle nad njega v šo* lo. Prišel je še fašist Meucci, ki je napadel učitelja. V pretepu je bila neka fašistka ranjena na nogi. Nato je prihitelo še nekaj fašistov, po* kali so streli in učitelj, ki se ime* nuje Cameo, je padel mrtev na tla. V Cecini so zažgali fašisti komuni* stično poslopje. V Umbriji je bilo na več krajih opustošenih več de* lavskih zbornic. Iz Parme, Man* tove in drugih krajev prihajajo po* — d London, 14. aprila V gornji zbornici Je poročal Parmoor o svojem poslednjem popotovanju na Dunaj ln je zahteval izvestje o napredku pomožnega načrta. Lord Curzon Je izjavil, da je napredek v gospodarskih pogojih Avstrije v zadnjem letu žalibog samo majhen. Manjkalo je inicijative. Avstrijsko prebivalstvo ni šlo na dela da bi uredilo svoje finance, marveč se je dalo voditi od nade na nada'jno gmotno pomoč zaveznikov. Res Je, da je položaj Avstrije deloma zakrivilo zadržanje sosednih držav, ki Avstriji niso dali kreditov ali časa za vzpostavitev njene industrije^ ampak so za premog zahtevale blago, katerega Avstrija ni mogla takoj dobavld. Na-sledstvene države so se tudi trudile, da bi prej združeno bančno kupčijo pridobile zase in da bi podružnice bank in zavarovai- —d Beograd, 14. aprila. Ker trgovinska pogodba med Srbijo in Romunijo, sklenjena dne 23. decembra 1906 in ratificirana dne 19. aprila 1907, ki je veljala štiri leta, ni bila preklicana z nebene strani, je izdalo finančno ministrstvo v sporazumu z zunanjim ministrstvom naredbo, da blago romunske- = Francoska - angleška tajna pogodba. Berlinska >Vossische Zeitung« javlja, da sta sklenili Anglija in Francija posebno tajno pogodbo, ki je naperjena proti Nemčiji. V tej pogodbi se Anglija obvezuje, da bo nudila Franciji vso vojaško pomoč, ki M jo potrebovala proti Nemčiji. Temu nasproti pa se Francija od|*>veduje vsem svojim interesom v Mali Aziji, kakor tudi svoji posebni politiki v Rusiji, ter zagotavlja Angleški oboroženo pomoč z vsem svojim brodovjom za slučaj kakšnega angleškega konflikta a kakoršnokoli prekmorsko državo. Ta tajna pogodba ni formulirana v obliki pogodbe, marveč slično kakor pri konvenciji med Francijo in (češkoslovaško v obliki protokolov, ki sta jih medsebojno iz-men'ali angleška in francoska .vlada — Ta vest je verjetna, ker pa dohaja iz nemškega vira je mogoče, da je tudi kendencijozna. ročila v običajnih spopadih, pobojih in požigih. Tudi v Siciliji se vr=» šijo enaki boii kakor drugodi. — Rim, 14. aprila. Orožniki so izpraznili urade državne železnice, katere so bili zasedli invalidi. Ti so se nekaj časa upirali in prišlo je tudi do incidentov. Invalidi so se pa potem zopet zbrali in vršil se je shod, na katerem so železniški uradniki izjavili, da soglašajo z in* validi glede odstranitve ženskega osobja. Deputacija ie šla k železni* škemu ravnatelju Črova, ki je ne* kaj obetal nekaj pa oporekal. Vče= raj je bil Crova pred uradnim po? slopjem* napaden. Nekdo ga je uda* ril z močno palico po glavi. Sprejetih bo v železniško službo okoli 5000 invalidov. nic na svojem ozemlju nasilno nacionalizirale. Tako bi prejkone ubile gos, ki naj bi nesla zlata jajca. Naloga, ki zaveznikom še ostane, je vzpostavitev avstrijskih Industrij in odnosajev med Avstrijo in nasled-stveniml državami In pa uporaba Meuleno-vega načrta zveze narodov. —d Dunaj, 14. aprila. Kakor doznava »Politische Korrespon* denz« je angleški poslanik Lindlev po nalogu londonskega zunanjega urada sporočil Avstriji, kako zelo ceni angleška vlada pomoč, katero je avstrijska vlada pri olajšanju varnega povratka bivšega cesarja Karla v Švico izkazala. Pomagala je s tem k zadovljivi rešitvi tega te* žavnega vprašanja. ga izvora, ki se uvaža v državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, uživa na podlagi načela reciprocitete v pogledu carine največje ugodnosti. S to naredbo finančnega ministrstva Je izpremnjenn naredba z dne 20. decembra L L v kolikor govori o Romu ni j L — d Beograd, 14. aprila. Današnjo sejo ustavotvorne skupščine je otvoril dr. Ribar ob 10. Po opravljenih formalnostih se preide na interpelacije. Posl. Simo Markovič (komunist) je vprašal finančnega ministra radi podpiranja ruskih beguncev. Finančni minister dr. Kumanudi je odgovoril, da izdaja naša država od meseca junija 1920 mesečno tri milijone dinarjev za podporo ruskih beguncev. Doscdaj se je izdalo skupno 33 milijonov dinarjev. Posl. Markovič imenuje to razsipa vanje narodnega premoženja* Finančni minister omenja, da bo vse to vrnjeno, ko se bodo razmere v Rusiji uredile ln ko bo Rusija zopet Dostala država v evropskem zmlslu. (Odobravanje.) Sicer pa je ta dolg že poravnan in smo mi ruski dolžniki, materij elni in moralni. Rusija je takoj do avstrijskem ultimatumu odločno vstala v našo obrambo. Ta ministrov odgovor ie bil z odobravanjem sprejet ▼ vednost. — Nato preide skupščina na dnevni red: Volitev tretjega podpredsednika. Glasovalo Je skupno 211 poslancev. Za g. Ivana Ureka, Člana samostojne kmetijske stranke ie bdo oddanih 149 glasov, za člana Jugoslovenskega kluba Antona Sušnika 28 glasov, za Čedo Stankoviča 11. za Rada Vujlčlča 1 glas, 1 glasovnica pa je bila oddana prazna. Izvollen le tore) %. Vrek. Ker nista Se dotlskani r>oroc1li Imunitetnega ln veriflkacbskeira odseka, ie skupščina takoj prešla na četrto točko dnevnega reda: generalna debata o ustavnem načrtu. Oovoril ie minister Trifkovič*. Id Je v kratkem govoru ocr-tal zgodovino nas'ega ređinlenla. Začel je x letom 1903, ko le zasedel prestol Peter Ktrazfargfevir'. Tedanjo ustavo je narodna skupščina sprejela nred njegovim prihodom. On fe držav-Hanom zagotovit vsa politična prava in nvede\ pravi sistem nstavne vladavine. S tem \e Srtrtfa postala nada vsega naroda in te dal se ie začel pokret proti — Ta ne še \n vali de. Beograd. 14. aprila. V ministrstvu za socialno politiko Je bila podpisana naredba, glasom katere se dovoljuje Invalidom posebna doki a da, ki nad se Izplača od 1. aprila naprej. — Naia vlada si izposodi vagone v Inozemstvu. Beograd. 14. aprila. Naia vlada se ie obrnila do raznih inozemskih vlad s prošnjo, da posodico za gotovo dobo vagone, katerih pri nas prl-manikuie. Do sedaj ie nrisnelo ?e več ponudb, ki so jako ugodne in o katerih sovražnikom in za zedinjenje vsega na* še za naroda. Akoravno smo bili razcepljeni, vendar ie bila v vseh delih naroda narodna zavest zelo močna. Veseliti smo se in radovali, da le ta narodna zavest obsegla ves narod. Avstrija, naša največja sovražnica je izrabila ne' srečni moment, umor Franca Ferdinanda, da zada Srbiji smrtni udarec. V vojni je trpel ves naš narod, v Srbiji in zunaj nje. Takrat se ie naša zavest še bolj ojačila ter se je videlo, da kri ni voda. Kljub vsem sovražnikom, ki so si prizadevali, da razbijeio naše edinstvo, smo, glejte, že nad dve leti v edbhštvn. Prišli smo, da damo državi osnovni zakon, ustavo. Kolikor večle neprilike nam delajo drugi, toliko večlo eneržijo imamo za dela. — Nato je minister orisal delo ustavnega odseka. Akotudi določa poslovnik, da se mora načrt pretresati po poglavjih, je šel ustavni odsek tako daleč, da je razpravljal o vsakem posameznem členu ter so se sprejele mnoge uredbe, ki jih je predlagala opozicija. Splošno se mora reči, da vse delo ustavnega odseka nosi značaj sporazumnega dela. Po dolgi in obširni razpravi je bil vladni na!rt spredet v odseku, sprejeto pa je bilo tudi novo socialno-gospodarsko poglavje in na ta način Je bila v naši ustavi sprejeta novost kakršne ni poznala niti naša ustava, niti ustave drugih držav. Iz tega se torej vidi, kolika svobodoumnost Je vodila ustavni odbor pri ustvarjanju teh odredb. Ustavni odsek je svoje delo vršil najmarljiveje in najvestneje. Večina odseka si je v zvezi z vlado prizadevala, da bi bila ustava delo vseh strank celokupnega naroda. Minister Je zaključil, da morajo vsi prijatelji naroda glasovati za ta načrt ker popolnoma zajamči politična prava državljanov ln široke občinske, srezke in okrožne samouprave. — Po govoru ministra Trifkoviča Je predsednik zaključil seja se bo razpravljalo na eni prihodnjih sej ministrskega sveta, — Ustanovitev šumarskih direkcij. Beograd, 14. aprila. V ministrstvu šum in rud je Izdelan načrt o ustanovitvi šumarskih direkcij — Češkoslov. komisiia v Zagrebu. Dne 13. t m. ob 17. je bilo zborovanje plenuma Češkoslovaške komlsiie v Zagrebu. Za predsednika le izvoljen vse-učiliški rektor dr, Radoničič, za njegovega namestnika nadzornik dr. Bosanac, za tajnika prof. Musolio, za hlagaj- Ifalllanibo pojmoos^s rasniSlnsliega rarstoa. — Rim, 14. aprila. »Idea Nazi* onaie« rohni, da se puščaio Italijani v Dalmaciji brez pogodbeno zajamčenega varstva. Italijani v .Tu* goslaviji imajo pravico optirati ita* ijansko državljanstvo in Italija mo* ra nastaviti poleg Splita, Šibenika in Dubrovnika konzule še v drugih krajih, vse v varstvo italijanskih manjšin. List pravi, da zahtevajo Jugosloveni konzulate v Gorici, Tolminu in drugod v Julijski Benc* čiji, proti čemur se morajo Italijani odločno upirati, ker ni govora o kaki reciprociteti. Taka politika bi pomenila narodni bankerot 6r5ho - tmSkrn oolna. d — Atene, 14. aprila. Po brzo* javld iz Smime so včeraj turške čete, broječe približno 30.000 mož, podpirane z mnogoštevilno konic* nico in topništvom napadle grške čete na fronti Afinm*Kara Hissar in zlasti v odseku Tolibunar. Na* pad, ki ga je vodil Kemal sam, se je popolnoma izjalovil spričo močne* ga protinapada grških čet Sovraž* RcparadfsfeD opralmle. nik se je moral umakniti in Grki so zajeli 6000 mož in 15 častnikov ter uplenili 5 topov in 12 strojnic. —d London, 14. aprila. Po dve* urni konferenci med ministrskim predsednikom in delegati železni* carjev ter prometnih delavcev je iz* javil Thomas, da se ne more priča* kovati zopetna otvoritev pogajanj. —d Berlin, 14. aprila. »United Telegraph« poroča iz Londona: »Morningpost« javlja iz Pariza: Re* paracijska komisija je v svoje last* no začudenje ugotovila, da svoje* časna nemška ponudba znaša vso« to, ki presega od pariške konfe* renče zahtevani znesek. To za Ion* donske informirane kroge nikakor ni nič novega. 2e dolgo časa se je vedelo, da dr. Simnosova ponudba res odgovarja pariškim zahtevam. O amcrUU politim. —d London, 14. aprila. Od ju* nih nagibov, iz katerih so se raz* tranjih listov sta pisala o Hardin* govi poslanici doslej 1e »Dailv Chro* ničle« in »Morning Post«. »Dailv Chronicle« z zadovoljstvom ugo* tavvija. da Hardin£ ne zavrača skup* lične države borile proti Nemčiji, ln da obstoja na potrebi obnove in vzpostavitve. »Morning Post« se zavzema za izstop Anglije iz zveze narodov. List meni: Dejstvo, da so Iz nase kraljevine. TrgoDlnska pogodba z Romunijo. 85. Štev. ,SLOV£tNSrU NAKUtf*, ciuc lfj. aprila IMl. srran- flika Adam Milčinovič, za odbornike pa vseučiliški prof. dr. Bazala, načelnik novinskega urada Ante Brozovič, prof. dr. Kajkovac, tajnik Jugosfovenske Matice dr. Adžija, arhitekt Vidakovič in inž. Jušič. neodređena domoulna. — Francoski poslanik na Reki. Bivši francoski konzul na Malti, Sedoulv je izročil predsedniku re* Ške vlade svoja poverilna pisma, — Nov slovenski komunistični list v Gorici. Goriška deželna soci* jalistična zveza je začela izdajati slovenski list »Proletarec«, kot gla* silo socijaiistične zveze v Julijski Benečiji in splošne strokovne zveze v Italiji. Prva številka prinaša kot program lista komunistični pro* gram, ki je bil sprejet na zadnjem socijalistiČnem kongresu v Livornu. — Zadružni tečaj v HudijužnL »Kmetska hranilnica« v Hudijužni je priredila 10. t. m. zadružni tečaj, katerega se je udeležilo veliko šte* vilo kmetov in delavcev iz Hude* {užne, Podbrda, Grahovega in Bu* :ovega. Gospodarski zadružni pro* gram* je razvijal znani narodni du* hovnik Virgilij Šček. Po končanem shodu so zapeli udeleženci Gregor* čičeve pesmi. Naše ljudstvo na Go* riŠkem se vkljub italijanski sužno* 8ti pridno giblje in se ne boji DTe* ganjanja ker ve, da trpljenje vodi do lepše bodočnosti. — Učiteljska konferenca v Tol* minu. Učiteljstvo tolminskega okra* j a je imelo 1. in 2. aprila po dol* gem času okrajno konferenco, na katero je pripeljal učitelj Peternel iz Cerknega del svojega orkestra, ki je priredil udeležencem in po* vabljencem koncertni večer. — Predavanje o zadružnem knjigovodstvu priredi »Goriška zveza«. Poleg knjigovodstva se bo predavalo tudi o zadružnem, obrt* nem in socijalnem zakonu. Preda* vanj a bodo trajala približno šest tednov. — Fašistovski napad na Narodni dom pri Sv. Ivanu v Trstu. V torek zvečer so fašistovski razbojniki udrli v Narodni dom pri Sv. Ivanu. V dvorani so telovadili Sokoli. Fašisti so bili oboroženi s samokresi, okovanimi palicami in pasjimi biči. Kričali so divje: Smrt Slovencem! Sokoli so morali oditi iz telovadnice. Fašisti so razbili stole, šipe, svetilke, klavir, harmonl', kulise, zaveso, Ako je kdo hotel oditi, so ga pretepli Končno sta prišla dva orožnika, ki sta lepo mirila, na kar so fašisti odšli, ko so opravili svoje italijansko-kulturno delo. Aretiran ni bil nihče. Brezstiden izgouor austrijske ulade glede KoroSke. Dunaj, 13. aprila. Dunajski ko-reepondenčni urad javlja: >Politi6che Korrespondenz« nastopa proti napadom, ki se v slovenskem časopisju nekaj časa sem ponavljajo zoper avstrijsko upravo na južnem Koroškem, in razmotriva pravi vzrok slovenske propagandne politike. Mnogobrojnim slovenskim prisilnim odredbam zoper Nemce odgovarja le malo primerov upravičenih ukrepov koroške deželne vlade proti Slovencem. Trditev, da so bile na Koroškem vse slovenske šole saprte, se označuje za netočno in opozarja se na to, da so na južnem Koroškem vse javne ljudske sole že desetletja utrakvistične. Pri slikanju resničnih razmer na južnem Koroškem se dalje povdarja, da avstrijska vlada ni zamudila nobene priliki izjaviti, da je pripravljena vzpostaviti prejšnje prijateljske odnošaje med obema narodoma na Koroškem. Napravi se vse, da se Slovencem na južnem Koroškem ne nudi vzrok za obžalovanje, da so ostali združeni z avstriisko državo. — Temu nasprotno ugotavljamo, da deželna vlada v Celovcu sploh ne pušča Slovencev iz Jugoslavije na Koroško, do-čim prehaja večina Nemcev iz Avstrije nemoteno v Jugoslavijo; — da koroška vlada proti lastnim zakonom izganja iz Koroškega ondi pristojne Slovence; — da je odpovedala službo vsem slovenskim učiteljem, čeprav so bili koroški domačini; — da na Koroškem slovensko prebivalstvo danes nima niti ene šole, v kateri bi se poučevalo v materinskem jeziku; — da je celovški kne-soškof po posredovanju iste koroške vlade izgnal proti vsem kanoničnim pravilom slovenske dušne pastirje iz pretežno slovenskih župnij, ki so vsled iega že dalje časa neoskrbovana; — da si arogira še nadalje Jurisdikcijo nad ozemljem, ki nesporno pripada kralje- vini SHS.; — da je deželna vlada v Celovcu popolnoma pasivna proti nešte-vilnim napadom nahujskanega nemškega prebivalstva na osebno varnost in lastnino slovenske manjšine; — da se odpuščajo slovenski uslužbenci iz državnih in privatnih podjetij samo zaradi tega, ker so Slovenci; — da odpovedujejo nemški veleposestniki slovenskim najemnikom stanovanja in v najem oddana zemljišča, ne da bi jih ščitila deželna vlada; — da ista deželna vlada protipostavno zapira slovenske gostilne ter jemlje obrtne liste; — da razveljavlja pravilno sklenjene zakupe lovišč; — da razorožuje slovensko prebivalstvo, oborožuje pa nemško prebivalstvo itd. Represalije deželne vlade za Slovenijo so v očigled takemu postopanju bile potrebne in so zadele koroške hujskače, ne pa ostalega nemžkega prebivalstva iz Nemške Avstrije. Ugotavlja se, da uživa v Jugoslaviji in Sloveniji vsak državljan nemške narodnosti pravice, ki so mu za-jamčene v zakonu, da se mu ščiti telesna in lastninska varnost in da se ni bil niti eden Jugoslovenski državljan nemškega jezika izgnan iz svojega doma/-čega kraja, kakor se je to ž a Ubog pripetilo koroškim Slovencem. Kar se pa tiče domnevne slovenske propagande na Koroškem, se mora pač ugotoviti, da se deželna vlada za Slovenijo in tudi centralna vlada v Beogradu ni spozabila nikdar tako daleč, kakor je to storil deželni glavar Koroške dr. Lemipch v javni seji koroške skupščine, v kateri se je v oficijelnom govoru kot državni funkcijonar izrazil v izrecno iredentističnem zmi3lu glede mežiške doline, ki je po mirovni pogodbi postala definitiven in bistven del kraljevine SHS. Dneone uesfl. V Ljubljani. 15. aprila 1921. — Klerikalci !n občinske volit* ve. Klerikalci se zavedajo, da bodo pri občinskih volitvah doživeli sli* cen poraz, kakor pri volitvah v ustavotvorno skupščino. In temu se ni čuditi I Povsod se snujejo koali« cije raznih strank in skupin v svr* ho, da napravijo po občinah, ki so jih do sedaj držali klerikalci trdno v svojih rokah, konec klerikalnemu pasevanju. Kakor vse kaže, bodo klerikalci strmoglavljeni po vseh večjih občinah. Obdržal bodo v svojih rokah pač neznatne od vsega sveta oddaljene občine, kamor še ni prodrl moderni napredni duh ln ki štejejo samo kakšnih 100 do 200 volilcev. Takšnih občin, ki imajo v celem jedva par sto prebivalcev, je zlasti na Štajerskem v ptujskem m ljutomerskem okraju mnogo. V teh bodo klerikalci morda zmagali z veliko večino, toda kaj pa pome« nijo te male, majčkene občinice v primeri z velikimi gospodarsko in industrijalno razvitimi občinami, ki igrajo prvo vlogo v našem javnem življenju? No, to ne bo motilo klerikalne gospode, da bi se ne bila po prsih in kričala, češ, večina občin je na naši strani. Prepričani smo, da bodo klerikalci po izvršenih volit* vah operirali s številom občin, v katerih bodo imeli večino, previd* no pa bodo zamolčali, da bo celo« kupno število vseh volilcev v nji* hovih občinah jedva doseglo število volilnih upravičencev v dveh ali treh velikih občinah, kjer bodo kle* rikaici v taki manjšini, da sploh resno ne bodo prihajali v poštev. Največ preglavice dela klerikalcem na kmetih samostojna kmetijska stranka, ki si pridobiva vedao več tal. Zato bi radi to stranko z vsemi sredstvi v javnosti diskreditirali. Kaj vse so že v to svrho poskusili! Slikali so jo kot podružnico demo* kratov, kot njih slepo orodje. Ko vse to ni nič zaleglo, so posegli po drugi taktiki. Govore o razsulu, ki se je baje pojavil v vrstah te stran* ke. in sicer zato, ker je stopila z drugimi pol. skupinami v koalicijo zato, da tem sigurneje napravi po raznih sedaj še klerikalnih občinah konec klerikalni nadvladi. No, tudi ta najnovejši klerikalni manever ne bo uspel. Klerikalci so se s svojim dosedanjim gospodarstvom po ob* činah, kjer so imeli vso moč v ro* kah. preveč diskreditirali, da bi jim šlo slovensko ljudstvo znova na lim. Zato lahko trdimo z vso goto« vostjo: Klerikalna stranka je defi* nitivno odigrala svojo vlogo v Slo« veniji in nikdar se več ne vrnejo Susteršič * Lampetovi Časi, na ka* tere se spominja vsak pošten Slo« venec samo še z gnevom, studom in gnusom, m— S proslave obletnice 13. aprila 1918 so bile poslane te*le br« zojavke: »Njegovemu Veličanstvu kralju Petru! Ob priliki proslave letošnje obletnice 13. aprila 1918 v Ljubljani zbrani Jugoslove* ni in Čehoslovaki ponavljajo izra* ze svoje vdanosti, želeč vse dobro VaSemu Veličanstvu, vsi kraljevski rodbini in obema narodoma in dr« žavama.« — »Njegovemu kraljev« skemu Visočanstvu prestolonaslcd* niku regentu Aleksandru! Jugosloveni in Čehoslovaki, zbrani v Ljubljani, da proslave letošnjo obletnico 13. aprila 1918, ko so si v Pra£i prisegli nftomairtfn sv^etobo, i izrekajo Vasi kraljevski Visokosti svojo vdanost z željo vsega dobre* ga Vaši osebi in obema državama.« — »Gospodu predsedniku češko* slovaške republike dr. M a s a r v » k u ! Povodom proslave letošnje obletnice 13. aprila 1918 v Ljublja* ni zbrani Jugosloveni in Čehoslova* ki obnavljajo prisego zvestobe, položene v Pragi, in izražajo Vam, gospod predsednik, svojo globoko vdanost, želeč obenem vse dobro Vam kakor tudi oberna bratskima narodoma in državama.« — Štiri neznana dela Janeza Sobica. Nedavno smo opozorili i.a javno dražbo umetniških del iz zbirk Češ. kiparja Jos. Mandra v Pragi. Med deli, ki so se prodala, so bile tudi 4 slike Janeza Šubica, ki so nastale v dobi, ko je pomagal slikati v Nar. divadlu v Pragi. Kdo jih je kupil? — — Boij: eviški agitator. Ljubljanska policija jo v neki gostilni aretirala zaradi vlačuganja in protidržovn« agitacije brivskega pomo«talka Antona Kit-tlerja iz Karlovca V neki gostilni jo izdajal za pijačo znatno svote, pri tem pa že raz\ijal komunistična načrte, seveda v pijanosti. Govoril je, da je eden glavnih organizatorjev komunističnega odbora v Zagrebu in da bo kmalu konec Jugoslavije. — Občinske volitve v Mariboru. Popolne in po okrajnem glavarstvu v Mariboru potrjene kandidatne liste vseli petih strank, ki se udeleže občinskih volitev, objavlja »Uradni liste št. 3S. — Apel na merodajne oblasti. Pišejo nam: Pod tem naslovom ste zapisali nedavno tega nekaj remi* niscence o svoječasnem vedenju nemškega učiteljstva v Mariboru. To sedaj sedi in čaka v Jugoslaviji, da mu ta izplača penzijo. Kakšni ptiči so ti ljudje, naj pove dogo= dek, ki se je zgodil letos 17. ja* nuarja. Vozil sem se ta dan iz Ma* ribora v Gradec, kjer je sedel biv* ši ravnatelj meščanske šole v Ma* riboru Filipeck ter se razgovarjal z ženo nekega še sedaj pri nas na* meščenega nemškega učitelja. V svojem razgovoru prideta tudi na nemško učiteljstvo, ki se je takoj o prevratu javilo za službovanje v Nemški Avstriji in se ie tja tudi izselilo. Filipeck je menil, da so tedaj v naglici ravnali pač malo prevdarno, žena mu je pritrjevala in končno se zedinita v besedah, s katerimi je Filipeck zaključil ta razgovor, rekoč: »Ich bleibe schon lieber unten, aber d as Herz — d as ist oben. Und auf diese Weise niitzen wir unserer S3che rnehr als mit der Flucht ins Hungerland.« (Jaz ostanem že rajši spodaj, srce pa — to je zgoraj. In na ta način koristimo naši stvari več kakor pa z begom v deželo lakote.) — To sedanje mišljenje in naziranje teh ljudi naj dobro preudarijo naši merodajni činitelji in po preudar* ku gotovo pridejo do zaključka, da bo naši državi le v korist, ako v Mariboru, v Celiu in v Ptuju, kjer se potikajo ti naši »loialni« državljani, te pomeče na cesto, namesto da jim daje kruha. V obrani mora tudi človekoljubje imeti svoje meje! — Iz sodne službe. Pravna praktikanta Leopold Mastnak in Anur M r e v 1 j e v Celju sta imenovana za avskultanta. — lis -politične službe. Provizorni vladni koncil ist pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani Stanko M a š i č je dodeljen predsodništvu deželne vlade v Ljubljani. — Dominik D e r e a n i. konceptni praktikant pri okrajnem glavarstvu v Logatcu, je premeščen k okrajnemu glavarstvu v Litiji. — Koraki centralne vlade za* radi Koroške. Dopisni urad lavlja: Kakor doznavamo, je ministrstvo zunanjih stvari v Beogradu z ozi* rom na nasilstva proti koroškim Slovencem naročilo našemu poslaništvu na Dunaju, da stori takoj potrebne korake pri avstrijski vladi in jo pozove, da odredi najstrožjo preiskavo zaradi dogodkov na Ko* roškem ter da ščiti naše rojake na Koroškem, kar je v zrnMu mirov* ne pogodbe dolžna storiti. — Društvo sluš. fil. fak. priredi na univerzi v zbornici javno preda* vanje v nedeljo dne 17. aprila ob 10. uri dopoldne. Predava gosp. vseuč. doc. dr. Fr. Veber: »Pot do sprave med vero in znanostjo« kot zaključno predavanje iz cikla »Zna* nost in vera«. — Velik gozdni požar pri! Ra* tečah na Gorenjskem. V nedeljo, 10. t. m. je okoli 2. popoldne izbruh* nil požar v gozdovih 1516 m viso* kega vrha Ko^e nad Ratečami. Go* zdovi leže ob in na demarkacijski črti, zastraženi po italijanskih vo* jaških stražah. Gozdni požar je pr* vi zapazil posestnik Kuri iz Rateč. Vse prebivalstvo in gasilci požarne brambe so takoj hiteli gasit in se jim je po trudapolnem gašenju po* sročilo proti večeru udušiti siloviti ogenj. Znatno škodo trpe štirje ra* teški posestniki in sicer Uršula j Kcrštajn 30.000 K, Marka Benet in J*nez Erlah vsak po 10,000 K in l Janez Petrič 6.000 K. Celokupna škoda na uničenih gozdovih znaša tedaj 56.000 K. Kdo je pravi požiralec, se ne more z gotovostjo do* gnati. So mnenja, da so morebiti po neprevidnosti zažgali italijanski vojaki, ali pa pastirji z Belepeči, ki so to nedeljo pasli na Kopi Črede ovac in koz. — Smrtna nesreča. Iz Brežic nam javljajo: Ko se j? vračal načelnik br -žiškoga gasilnega društva g. Anton H a 1 l e r od pogreba svojega prijatelja in tovariša g. Ivana Kramerja v Trbovljah domov v Prozloe. jo pri"! na brežiškem ko!<> ivoru pod vlak na doslej nepojasnjen način. Vlak ga je povozil in jo bil Haller takoj na mof=tu mrtev. G. Halier jo bil delaven odbornik Jugoslovanske gasilsko župe. ■— Pozabljen denar. Kmetica Ana Boh s Foliee pri Višnji gori je pozabila v Putrihovi gostilni na Dolencu cesti denarnico s 1200 K gotovine. Dona:- ji je potem neznrn posten jako \ IG izmaknil. — Sokolsko drnštvo v Šiški vabi na predavanje o Primorju (iindajjeva-nje), ki se vrši danes v pet^k dao 15. t. m. ob 20. v 1. razr. de^ko ljudske šolo v fciški. Hnltnra. Bepertolr Narodnega gledališča v Ljubljani. Dram a. Petek, 15. aprila: BorU. Kod C, Sobota, 10. aprila: Mrakovi. Kod li. Opera. Petek, lo. aprila: Ku^ki umeini^ki v> čer. Izven. Sobota, IG. aprila: Tosca. Red E. — Opozarjamo na pon*.adair^4ci koncert pevskega drušUva Ljubljanski Zvon. Vzpored prinašamo na druge« mestu. Našemu občin-tvu, ki rado po. sota vokalne koncerte, obisk toplo priporočamo. Vstopnice naj si pr oskrbi »jI — Pevsuo društvo »Ljubljanski Zvon«, uljudno vabi svojo prijatelje in podporni ke na poset pomladanskega koncerta, ki se bo vršil v ponedeljek. Začetek sveder ob osmih v veliki dvorani L'i:iona. Posebna vabila se no razpošiljajo. — Vstopnice v Dolenčevi tra-Iiki v Prešernovi ulici. — Klub >$oca< ^taznanja svojim < Ionom in prija to'jem, da predava v soboto dne 10. t. n». ob pol 9. zvečer v ro-Btavraeiji pri >Zlatoro^a; g. prof. dr. Cadež > O našem nebuc. £m&tzntin\ £SoS na lizlih — Reka, 14 aprila. Provizorna vlada dela na to, da bi bil imenovan za škofa sedanji apostolski admini* strator Costantini. Sodi se, da bo Vatikan ugodil želji reških Italija- nov, kakor hitro se reška drsava definitivno konstituira v svojih majali. Costantini jc italijanski naci jonalist, ki ne zna ju£oslovenski niti besede. ^zadarska signira a Br " " -— d London, 14. aprila. Skup* na konferenca parlamentarične ko* misije kongresa »Trade Union<', iz? vrševalnega odbora delavskih strank in delavske skupine v par? lamentu je sprejela sklep, v katerem izraža prepričanje, da so zahteve stavku j očih upravičene. Konferen* ca se je obvezala, da bo podpirala delavsko trozvezo, in obsoja posto* panje vlade, zlasti vojaških pri* prav, ki bi mogle povzročiti le nc>-mire. Komisija je imenovala odsek devetih članov, treh od vsake sku? pine, da sklep izvede in da bo čula TIrsIsfea se sfeds zdrsfftes z f'esn&to ee Rfetaal! — Inn-bniek, 15. aprila Tukajšnje časopisje je izdalo snoči posebne izdaje r ozirom na franeoko noto proti združitvi Avstrijo z Nemčijo. Okoli Eeime ure ee jo zbralo pred deželno hišo več tisoč meščanov, katerim je govoril v v sporazumu delavske irozvczc nad razvojem dogodkov. — d London, 14. aprila. Kakih 200 poslancev se jc danes sestalo v parlamenm k seji. da čuje j o mne* nja posestnikov rudnikov o sočas* nem položaju. Tudi rudarji so pro* sili, da bi smeli izraziti svoje na* zore. — dBeograd, 14. aprila. Prcsbi* ro poroča iz Londona: Trojna zve« za, v kateri so rudarski, železniški in transportni delavci, je sklenila stopiti v stavko v petek zvečer. imenn deželne vlade dr. Steindle, ki je izja> 11, da se bo vkljub francoski noti vršilo *24. t. m. ljudsko glasovanta «* združitev z Nemčijo. Za danes )e £klitifr uiii več protesujih shodov. Hostrfisiis ĐEzđa In z&mf:*zxt z Iltunfijo. — Dunaj, 15. aprila. r?.5opisje poroča, da stoji avstrijska vin d a na sta-sču st. permainake mirovne pogodbe tudi glede vprašanfa združitve Avstri- je z Nemčijo. Avstrijska vlada bi v tem vpi a.-nnju znvzela nasprotno stališča le. ako bi uvidela, da ni nob?ne ponia-či s strani entente. Pred oladno &rlxa o Hf?stii^L Dunaj. 15. aprila. Danes popoldne se bo vršilo na seji narodne fkup-šcino glasovanje o zakonu glede nadzorovanja šol in o protihabsburškem zakonu. Ako ostanejo kr&čanski socl-jalci pri glasovanju v manjšini, bo prtf lo najbrž do demisijo celokupnega kabineta. Hod grafita! podžupan. — Gradec, 15. aprila. V včerajšnji seji občinskega sveta je bil izvoljen za prvega podžupana svetnik Armin Schoklitz, član nove stranke srednjih slojev, ki je v zvezi s krščanskimi «v cijalci. Tramvajska vožnja se Je zvišala od 5 na 8 kron. HooS madZarsta! babfnet. — Bndimpešta. 15. aprila. Novi kabinet je niorno orijentiran v smernicah stranko malih kmetov. Kabinet tvorijo po večini pripadniki evangeljska cerkve. Gro* Bethlen bo voui.1 predvs< agrarno politiko. Proces radi omara grofa Tlsie. d Budimpešta, 14. aprila. Ladislav Fenyes je obširno orisaL, kako ie revolucionarni narodni svet polnsroma nridobival vojaštvo na svojo stran in V ako je bila proglašena revolucija. Ne ve, kdai in kdo je prekinil brzojav, promet. Obtoženec je dalic priznal, da ic bil aretiran za časa sovjetske republike in da se ic v skupni ječi sešel z dr. Frie-drichom. Po razsulu komuno ie poseti! Friedricha. ko ie bil ta ministrski pred-sednk in j? skušal najti z njim skupno platformo. Priedrich pa mu e odgovoril nedobčno. Nato je Fenves ponovne poudarjal svoje nasprotstvo do Frie-driclia in je skuša! dokazati, di bi on ln Friedrich ne mojrla biti sokrivca ene-Ka in kresa zločina. Obravnava se Jr preložila na jutri. Hreftran tihotapec —- Dunaj. 15. aprila. V nekem tukajšnjem hotelu so aretirali milanskega trgovca Cosare Bertjaniia. ki jo za- krivil več tatvin in poneverjenj sku več milijonov lir. v zae- HmerUtaa politika —d Pariz, H. aprila. Štefan Lau-sanne je poslal »Matinu* iz Ncwyorka po kablu nastopno vest: Knoxova resolucija bo imela le ta pomen, da bo kazala smeri. Ameriška uprava bo imela na to nalojro, da izdela mirovno pogodbo z Nemčijo. Uprava se bo prizadevala, izločiti iz te rx)jrodbe one dele versaill-ske mirovne pogodbe, katerim se Zedi- njene države ne nameravajo priključiti, tako zlaltl do'očbc jrlcde mednarodnega delavskega urada, vprušajjuc šantunga, vseh določb, ki se tičejo razmejitve v Sredn i Fvropi. nadalje Kdanskeea ln saarskega ozemlja, ker so vse te določbe v zvezi z delovanjem zveze narodov, ki je Amerika ne pripozna. Gospodarske uestl. — d Zagrob, 14. aprila, bcrlin 228.50— 229, Italija -75—680, London izplačilo 560—561, ček 555—558, Nc\v-Vork kabel 141.50—142.25. ček 0—142, Pariz 1012—1015, Praza 1DO_200. Švica 0—2490. Dunaj 23—23.05. Valute: Dolarji 139—139.50. avstrijske krone 22.50—23, carski rublji 75—84, franco" ski franki 0—1010, nemške marke 224 227, italijanske lire 660—665, turške lire v zlatu 500—0, češkoslovaške kron«} Poizvedbe. — Oni gospod, ki se jo obrnil z do» pisem dne 2. aprila t. 1. na poslanca 5. dr. Žerjava v zadevi kapetana C, naj se blagovoli x g laziti radi informacije v Tajništvu JDS, Narodni dom, Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni uredniki Božidar Vodeb ( 4. stran. SLOVOSSKl NAKOD*, an« 16 aprila i9*Jh Vplačana delniška glavnica K 3e,ooo.ooo'— Telefon št. 567 Čekovni račun 12205 SLOVENSKA BANK i Ljubljanai Krekov trg št. 10, nasproti „Mesinemu domu". I_Obrestuje sa!ugodne|e vloge na knjižice ln v tekočem računu. — Izvršuje vse bančne posle najkulantneie. z vrtom v prijaznem kraju na Gorenjskem blizo železnice Ponudbe pod ..Prijazen taj 2604" na upravništvo Slov. Naroda. Fižol nizki dajemo v vzgojitev. Seme je dobiti pri nas zastonj, pridelek pa kupimo v Jeseni po dnevni ceni. Sever A Komp Ljubljana. 2659 Proda se bila bSt 64 na Glavnem trgu v Novem mestu. Pola sni la pri notarju PiehvMss v Novem mestu. 2656 ajI■ £m<* 2*11 slufbe strojeoi- uospooicna *e ah st^^-ke ali kot pisarniška moč. Par mesecev zadovoljna s hiano in stanovanjem. - Slsmene sprejemke poslati. Lampe, t. Jernej. Do eni ako. 2639 licem perfektDO iumMi Vstop takoj. Dr. Ivsn tOTreocič odvetnik, v Ljubljani, Mlklosiae-ta cesta 8. 3644 V sredini mesta enemu aH dvama gospodoma. Poizve se v upiavniitvu Slov. Naroda. 2649 Odda se trs« z mešanim blagom. Kje, pove uprav Slov. Naroda. i.640 l:\rn se takol ftvM mm* za boljše dele. Frasc SfSrer, čevlfar v Skolji Loki. 2628 3nženir iščetneblevano sobo Plačilo postranska sivar «— Odgovor na npiavniStvo Slovenskega Naroda pod .Inženir/ 2650*. Tovarišem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je nenadoma preminul naš vrli član in zvesti tovariš, gospod upravitelj javne botaiščaice v B.ežioah Blag mu spomin! V LJUBLJANI, dne 14. aprila 1921. Broštvo drž- upravnih uradnikov, zdravstvenih In skrbstvenih zavodov in osrednjih oblaste? za Slovenijo v Ljubljani. I.N. Trn v iBs m w m Za izraženo in izkazano sočutje pri izgubi naše drage nepozabne soproge ozir. mame, gospe izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so blagopo-kojno v tako velikem številu spremili na 2adnji poti k večnemu počitku. Jesenice-Fntlne, 11. aprila 1921. ZaluJoN ostnU. Zahvala Vsem, ki so nam v bolezni in smrti nase nepozabne in ljubljene soproge, mamice in sestre, gospe i-sfJ^alC stali sočutno ob strani, izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Zlasti pa se zahvalimo preč. g. P. Salvatorju za vse tolažilne obiske in g. dr. R. Kobalu za ves njegov požrtvovalni trud v dolgotrajni bolezni. Dolžnost nam veleva, da se tudi zahvalimo upravi, ravnateljstvu in uradništvu Jadranske banke za izdatno pomoč, dalje vsem, ki so jo obiskovali in ji lajšali trpljenje. Končno bodi izrečena najiskrenejša zahvala vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, posebno še g. ravnatelju J. De. Paulisu in uradništvu. Sleherno sožalno tolažilo nam je bilo v veliko uteho in smo srčno hvaležni za vsak dokaz sožalja. V LJubljani, dne 14. aprila 1921. Martin ln Tinko Oblak ter ostali sorodniki. s pocinkanimi žicami trstje samo, Ia Porfland oomont dobavlja v Jugoslavijo in balkanske države najceneje S. M. PRAUSCHKE, Baumaterialien-Orosshancf lutig, ORfiSOEN-A 19. Brzojavi: impra, Oresden. f ckale za trgovino g*1 yj ponudbe upravi lista p«»d ,Trgovski letal 3»3\ KS8 v dobrem stanlu *e predajo po Bisk eenl 04aoe st. 90. *W Vr\yCY^tk potpuao vježr* može m J*t!i.tl«d s\0 odmah ili po dogovoru nastupiti. Plača do *00 K i cela obskr-ba, stan Robert Basurićek. Blefotar Mt2 trgovske, kanre-lijbke Ud. viti: h . •li.-jae Itd. rudi s tiskom tvrdke, najeeaejc pri L. Pevelek, Lgabi|aaa. na debelo in drobno najcen* e pri pirni si'ok» OferTc je poslail na pottn predal Ljub liana 109 3M0 Proda se takoi radi Izselitve enonadstropna hiia z vrtom v LJubljani, pripravna in vsako obrt, v najboljSem atanju. Naslov pov.> upravaiitvo Slovenske** Naroda, Preda se nova ofre^ka trafiki Sev:;r. va ulica si. 1. Poizve se v Sele&fenrge« nnn:f>nSi>n vje&tu hrv. ill slov. I UOP SlJlUl njemačkom jeziku, sU-nografiji, stroje i su i pravopisu tf ali za Čim skornji nastup tt. Jallo Lani I h rog tvorn sklađiSt. gespođarskib strojeva. 2542 I filial v sre^,ni mesta v prometnem LOKul kraju se ilče. Naj bo srednji ali vetji. Plačam 1000 -2000 K mesečno. Ponudbe pod .Lokal '2000 2643' na uprav. Slov. Na-oda. '2643 Proda se star, dobro ohranlea čevljarski šivalni stroj L nkr- ;t. Pfaff. Čades Jožef, aiSaa št. 45 p. &*o(Ja loka. 3629 Išče se za takoj izurjen ln zanesljiv Svikn papir v raznih baivan piavi papir L pEVALEK »vein! za zvezke . _ * • • • trgov, s parliiem, isarski papir Vnbt,^a, raznovrstni židovska u*. 4. baker, medenino, eink itd) kupuje trgovina z žeiezn^no Brerclk & Frttstife, Mangana, Cankarjevo tii&brotie s4. I. 827 Po ee-a* in veliki ^Irga različne pne-m-r.ike tudi i\\ otročje vozičke, šivalni »ti-of t, in vsak ^vrstni deli pri Bat-elu, Ljub Jana. Stari tig 2$ SeVejemafo se dvokole*«, otrolki j vozički, livalfii st'oji i.t.d. v popravo Mth.'.nK'na delavnica Karlov.'ka e. 4. uradnik za spedidjako podjetje. Ponudbe na upfav. Slov. Naroda ced .Dobra moč' 2651- jjukova 5rva, 50—60 vagonov, na bližnji postaji Ljubljane se ceno prodajo. Ponudbe pod »Drva ra upravo Slov. Nar. En pite is toertto bndomusse krsikoesaaaiee iitrija. Jurjevo, Clpulin, nadalje lič*tla (blks), maat za čevlje !n apreturo zo »•vite po n*jniž|ih cenah priporoča Or.vald Dobelo, LJubljana, Sv. Jakoba trg 9. 7 ; se v vsth knjigarnah. 25SV f-J_y_t S^ ^_ Hardtmuth in >Vin%BllWe j kealrne svinonike, kreda navadna in v lesu za kavarne, peresa, radirke, čra'lc iekoci gnrni. peeatcl ?essk9 kle-e-tai papir -4, aa debelo la drobno nas- f flatf-mk L^abliana ceneiepri *»• f Židovska al 4. Kupim rabljene jug*wlov*n«ke znamke. 9iaesask^ v mapah in skaUiah, velika izbira, kaaeelila&i bal giao«k, crtan in koe* kast, trgovski papir, £iad*k in karirast priporoča na dafeaio m droteno ♦rgovlna s f>apir;ei* novih ii Hi ton in Kvaren i i Linina. Dovoljujemo si Vam naznaniti, da je upravni svet sklenil na podlagi pooblastila občnega zbora provesti zvišan je delniške glavnice žiUrske i mlinske struke za Ljubljanu i okolicu traži mltaska i 0O«HedsrstveBa industrija, Zagreb, Pošt. pre-tiosc bro* 2. Prva specijalna trgovina z rokavicami in parfumi Nudi: rohavioe za damo In gospode, kakor tudi lino ftrno francosko damske nogavice. hlfliiifl truoikl »artiai. od E 19,000.000-— na K 15,000.000"—. z izdajo 12.500 novih delnic po K 400*— nom. ▼ skupnem znesku K !MK)0.000*— katero glavnico se bo porabilo v prvi vrsti za zgradbo nove zvonarne in sploh za razširitev obrata. Občnemu zboru se bode predlagala za 1 1920 7% dividenda, kar dokazuje primerno rentabiliteto v podjetje naloženega kapitala Javna subskripcija se vrši pod sledečimi pogoji: 1. Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi treh starih po eno novo delnico po K 600-— telquel, ki se morajo takoj pri podpisu polno vplačati . 2. Novi delničarji dobe delnice po K 850-— telquel ki se morajo takoj pri podpisu polno vplačati 3 Nove delnice so deležne čistega dobička za leto 1921 ter opremljene s kuponom za leto 1021. 4. Subskripcija se vrši od 15. do 25. aprila 1921, in sicer pri: a) Jadranski banki, in sicer pri podružnicah: Ljubljana, Kranj, Celje, Maribor, Zagreb, Beograd, Sarajevo, Split; a) Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani ter pri podružnicah Ptuj in Brežice; c) Zadružni zvezi v Ljubljani; d) Zadružnih zvonarnah v Ljubljani, župnišče sv. Jakoba. 5. Za nedodeljene delnice vplačani zneski se povrnejo subskribentom takoj po izvršeni dodelitvi brez obresti, 6. Reparticijo delnic si pridržuje upravni svet po končanem subskrip-cijskem roku V LJUBLJANI, dne 15. aprila 1021. O BraČkO, Ljubljana Dunajska cesta štev. 12 Strojne tov« ln livarne 11 \ Tinko UaJdU 1. r. predsednik J i nstnJsn in tisk »Narodne tiskarne* Za lii&eratai del odgovoren Valentin Kopiti 03 8323