;tev. 3. Velja po pošti: 'Mi celo leto naprej K 26'— Si pol leta „ „ 13-— ta Sfetrt leta „ „ 6 50 m en mesec „ „ 2'20 A V upravniStvu. nš celo leto naprej K 22 40 m pol leta „ „ 11-20 m tetrt leta „ „ J-fio a sn mesei „ „ 1-go ooSilj. na dom 20 It na »nesec- ^©samezne SUiv, ":0 h- 0 LJubljani, o torek, dne 5. lonuarja 1909. Leto XXXVII. Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrst* i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6. ur) popoldne. liifCdniStVO I* * Kopltar|#vih uikrft) ti. 1 ivhod ?ej ---d^oriSfc tiari tKkarno) Rokopisi s^ m »ra?a)of neftanklran« pisma s* «e spre]«majo. (J r e d n i J k t g i telefona lt e v, M, (Jpravnistvo Je v Kopitarjevih ulicah Jtev. 2. — -----Vsprejema naročnino, Inserate to reklamacije. Upravniikega telefona Ste V. 188. I)*- Današnja številka obsega 8 strani. Zasedanje vodstvo S. L. s. 4 januarja 1909. Na popoldanskem zborovanju vodstva S- L. S. je finančni odsek (tajnik dr. Rožič) poročal o finančnem stanju stranke. Glede na financiranje stranke se je razvila obširna debata* katere so se udeležili gg. Oblak, Stanonik, Demšar, Gotstinčar, Ažman, dr. Rožič, Podiesnik, Pogačnik, dr., Krek, dr. Šusteršič, dr. Lampe, Moškerc. Sprejeli so se predlogi referentovi (tajništva). Za stalnega referenta za finančne stvari stranke se izvoli gosp. Podiesnik. O kmečkem stanovskem sbodu poroča dr. Krek- Namen tetmu shodu je vzajemno delovanje in starce vski stik vseh »Kmečkih Zvez«. Predlaga, da bodi shod 31. januarja. K temu kmečkemu shodu naj se glede na točko socialnega zavarovanja povabijo tudi obrtniki. Za delavstvo naj se vrši poseben shod. Na kmečkem stanovskem shodu bodi 1. točka: Zavarovanje. 2. točka:- Vzajemno delovanje »Kmečkih zvez«. Treba bo obravnavati posebno tudi poselsko vprašanje. K shodu pa naj se povabijo tudi zastopniki koroških, tržaških, štajerskih in goriških kmečkih organizacij- Tajništvo poskrbi vse potrebno. 2. svečana se naj shod za delavstvo priredi, h kateremu se naj povabi tudi izvenkranjsko slovensko delavstvo. Dnevni red analogen kmečkemu: 1. Zavarovanje, 2. Vzajemno delovanje delavskih organizacij. Določijo se naj tudi takoj refererftje. Vname se interesantna debata, ki zlasti glede na socialno zavarovavno predlogo, kar se tiče kmečkega stanu, pojasni marsiktero dvomno vprašanje. Debate 'se udeleže gg. Oblak, Koblar, dr. Krek, Pov-še, dr. Šusteršič, ki predlaga, da se dr. Kreku za referat o zavarovanju pri dene jo koreferentje; J are, ki predlaga, da se naroča poslancem, da o zavarovanju priredijo kolikormogoče shodov- Vodsitvo sprejme referentovc predloge. Za 1. referat na kmečkem shodu se določi dr. Krek (Socialno zavarovanje). Za 1. referat delavskega shoda istotako dr. Krek, eventualno poslanec Goistinčar. Za 2. referat Miha Moškerc. Koreferentje za kmečki in obrtni shod se določijo Man-delj, Benkovič. načelnik kamniške K. Z., Povše, Kregar. Prelat Kalan stavi predloge glede na strankino časopisje, ki so se sestavili v posebič v to izvoljenem, tiskovnem odseku, glede nekaterega predlaga referent, da ostani v permanenci. Vodstvo sklene, da se glede na to zadevo prepusti defini-tivno sklepanje in posvetovanje tozadevnim merodajnim faktorjem- O delovanju stranke v deželnem zibo-ru poroča dr. Šusteršič. Delo za slovensko ljudstvo v deželnem zboru. Nato se predlaga sledeča resolucija: Stranka odločno pričakuje, da se bo deželni zbor posvetil brez odloga pozitivnemu delu v korist ljudstva. Poslanci S. L. S. se pozivljejo, da, izogibajoč se neplodnih debat z vso odločnostjo nastopijo za plodonosno delovanje deželnega zbora in varujejo na vse strani dostojanstvo in ugled tega edinega po večini slovensko - narodnega parlamentarnega zbora in avtonomne pravice dežele. Resolucija se soglasno sprejme. Vseučiliško vprašanje. Deželni poslanec E. Jarc je stavil naslednjo resolucijo, ki je bila soglasno ■sprejeta. 1. Vodstvo S- L. S. odobrava popolnoma stališče, ki ga je zavzela »Narodna zveza« glede vseučiliškega vprašanja v državnem zboru. V soglasju z državnimi poslanci S. L. S. odklanja 'brezpogojno, da bi se ustanovilo v Trstu italijansko vseučilišče. 2. Vodstvo S. L. S. zahteva, da se naj čim preje ustanovi slovensko vseučilišče v Ljubljani in otvori najprej bogoslovna in pravna fakulteta. 3. Poslanci S. L. S. se poživljajo, da naj nasprotujejo z vso odločnostjo realf-ziranju vseučiliškili zahtev drugih narodnosti, ako se v tem oziru obenem ne ugodi opravičenim zahtevam in kulturnim potrebam slovenskega naroda. Pri slučajnostih se pojasni mnogo za deželo in stranko aktualnih vprašanj, se stavljajo predlogi in načrti. Nato zaključi dr. Šusteršič zborovanje. Zahvaljuje se udeležencem, ki so v tako obilnem številu prišli k zasedanju' vodstva, ki je v tej obliki, v kateri obstaja danes, pravi ljudski parlament. Opozarja na veliko delo in obširni dnevni red, ki ga je rešilo vodstvo, izraža svoje priznanje in veselje, da kažejo strankini možje toliko zmisla za dobrobit ljudstva in stranke, želi vedno večjih vspebov in zaključi sejo. LlubllansKa realka — zibelj pedagoških veleumov. Belar jevo zadevo so naši listi pozdravili s tistim ogorčenjem, ki jo zasluži imenovanje nesposobneža za najvišjega šolnika v slovenski deželi in za zavode, na katerih poučujejo tudi slovenski šolniki in se uče slovenski dijaki. Oglejmo si pa to klavrno stvar še z druge strani, da nam bo jasna postala nesrečna vloga, ki jo igra ljubljanska realka v slovenskem šolstvu-Spominjati se moramo tu treh mož, ki so bili učitelji te realke in so splezali z nje na važna mesta: Pirker, Knapitsch, Belar! Lepa trojica, kaj ne? Sami duševni velikani: Pirker, ki je postal kranjski deželni šolski nadzornik na podlagi svoje usposobljenosti za nižje realke — Knapitsch, ki je veljal na Kranjskem za prvega pedagoga, dokler ni drugod dokazal svojo nezmožnost; in Belar, ki je postal profesor realke »mit Naclrsicht des Wissens« itn ki je o njem, svojem suplentu, trdil sam nem-škutarski mu prijatelj Knapitsch, da je nesposoben za njegovega naslednika. Lepa trojica tudi po svojih črnih renegatskih dušah, kajti vsi so imeli slovenske roditelje, tudi tisti Boltežar Knapitsch, čegar oče in mati sta tako lepo med sabo kramljala slovenski, ko sta kuhala in prodajala »klocne« blizu Jezernika v Celovcu. Vsi trije so vzori šolnika: Pirker, ki se, nadzorujoč kočevske šole, ni dosti menil za učitelja, nego razmišljal o drugem prevaž-nem problemu: kako bi se dala zboljšati kočevskega pasma, Knapitsch, ki jc poučujoč kemijo, potratil strašno veliko krede ter pustil aparate in eksperimente na stran, ker ni vedel z njimi nič početi, ali pa so mu jih potolkli njegova deca; in zdaj Belar, o čegar »zmožnostih« smo zadiije dni precej čuli. Vsi ti možje so bili škodljivci slovenskega šolstva: Pirker je zaradi svoje nadutosti, s katero jc hotel zakrivati svojo nezmožnost, še danes v »dobrem« spominu pri starejšem učiteljskem rodu na Kranjskem. Knapitsch je hotel na Koroškem vse prekucniti, demoralizirati slovenske dijake na učiteljišču, uničiti z denuncija-cijami in po časnikih slovenskega profesorja. dokler si ni sam izkopal groba kot žrtev svoje in ženine nepoštenosti, zavid-nosti in lažnjivosti. Žal, da ni občina ljubljanska pred leti ustanovila mestne realke s slovenskim učnim jezikom. Ako bi se bilo manj potrosilo za razkošno reprezentanco, bi se bila ustanovila mestna realka, ki bi bila danes že gotovo podržavljena in na tej realki bi bili slovenski dijaki varni ponern-čurjenja. To pa je baš najhujši greh sedanje realke, punčice v očesu kazinotstva, da je podobna zmaju, ki žre slovenske dijake. Belar je tipus tega sistema. Nikdo ne brani tega početja Binderju in tovarišem, saj jih vlada še ščiti in smatra njih početje zaslužnim. In uspeh je ta, da nemški učni jezik ljubljanske realke ovira premnogo slovenskih sinov, da se ne morejo posvetiti tehničnim strokam, mnogo pa se jih odtuji svojemu narodu. Zakaj ne posnemamo Cehov, ki so že zdavtiaj uvideli, kako nujno je izobraženje čeških mladeničev za tehniko, ki vlada dandanes bollj svet nego znanstveni poklici? Za kranjsko šolstvo jc vpliv ljubljanske realke tudi zato poguben, ker se iz tega gnezda nainčurstva imenujejo tudi člani dež. šolskega sveta- Dolgo lot je sedel v tej korporaciji češki rcnegat Mrhal, za njim je prišel rusinski renegat Junowicz — oba sirote na duhu, oba vsled svoje nezmožnosti slepo orodje na realki kakor v dež. šolskem svetu kazine in svojih zagrizenih profesorjev — saj je to razmerje že davno znano; ti ravnatelji so pravzaprav pedagoški »simandli«. Končno pa konštatujemo še eno jasno dejstvo: Kdo se najrajše ponemčuri? Glejte, Belar je tipičen vzgled za to: Kdor je duševno revše v šoli kot dijak, se skuša prikupiti svojim nemškim in nemškutarskim gospodom profesorjem, sc slini okrog njih in se jim prilizuje, jim toži slovenske sošolce in prinaša vse mogoče »pošte« — in si prisluži boljše rede LISTEK. tla mestih strašnega potresa. (Potopisna črtica. Spisal Juri Trunk ) Messina. V zadnjih dneh so obrnjene oči vsega olikanega sveta na mesto Messino, na Sicilijo in Južno Italijo. Potres, kakoršnih pozna zgodovina le malo, je opustošil zgodovinsko znamenite kraje, porušil cvetoča mesta, ugonobil tisoče ljudi. Prizadeti kraji se prištevajo najlepšim na svetu. Kdor se je le enkrat vozil skozi morsko ožino, temu bo pogled na mesta, razvaline, nasade in gorovje ostal gotovo kot eden izmed najlepših spominov v življenju. Tudi jaz sem bival meseca vinotoka p. 1. nekaj časa na kraju strašnih zadnjih dogodkov. Dne 19. vinotoka na večer sem se vkrcal v Napolju na parnik Marco Polo. Drugega jutra sem bil že rano na krovu. Na levi se je videlo obrežje Kalabrije, na desni le črna pika, vrh ognjenika Strom-boli na Liparskih otokih. Ravno ko je solnce izšlo izza gor, se je jelo vzdigovati iz blestečega se valovja obrežje Sicilijc. Solnčni žarki'so bujno obsevali prijazne griče, ob katerih so se lesketala zidovja naselbin. Z nami sta se še dva druga pa-robroda bližala eni točki — messinski ožini. Stari pesniki pripovedujejo, da ste v tej ožini nevarni mesti, Scila in Ka-r i b d i s. Homer omenja v Odiseji prvo in jo opisuje kot požrešno morsko pošast, katere život je zgoraj dcvica, spodaj volčje telo z delfinovim repom. Znano je, da so to le tolmuni, ki nastanejo ob gotovih urah radi močnega morskega toka. Sciia se javi pri sedanjem tudi tako imenovanem mestecu na obrežju Kalabrije. Iz morja se dviga visoka skala z gradom, ob kateri sloni sredi kostanjev in oljk lično mestece. Drugi tolmun, Karibdis, se opazuje prav tik mesta Messina ob polu-otoku, ki tvori pristanišče. Dospemo v ožino, ki meri na najožjem kraju le 3285 m. Severno-vzhodni breg Sicilije, nekdanji rt promontorium Pelorum, nosi svetilnik, — blizu jc vas Far o. Kraj ima majhno trdnjavico, katero so napravili Angleži proti Francozom okoli 1. 1800. Prijazno gorovje postaja vedno višje; ni tako suho in prazno, kakor v Kalabriji, zeleno grmičje in majhni gozdiči segajo do vrha. Vidi se gora Circi, ki ima kakih 600 m in bolj v ozadju gora Antenamare do 1000 m visoka. Ob lepem vremenu sc vidi tudi nevarni velikan Etna, tokrat je njegova siva glava zavita v gosto meglo. Sledi nekaj prijaznih vasic. ki so seda.i menda vse izginile, potem sc prikažejo sredi bujnih nasadov krasne vile in dolga vrsta bliščečih se palač mesta Messine. Hiše stoje tik morja, le ozek prostor jim je odmerjen, posamezne so tudi na pobočju prijaznega gorovja — takih mest je res malo na svetu. Saj zatrjujejo nekateri, da je Messina lepša od Palerma, čemur bi pa jaz ne pritrdil. To krasno mesto je uničil potres, so večinoma požrli morski valovi! Srce sc mi krči pri tem spominu. Dospemo v pristan. Nebroj barčic prihiti od brega in obda našega velikana. Prav nič sc mi ne mudi; sedem na krov in čakam, kedaj pride vrsta name. Opazujem živahno vrvenje, pristan in mesto. Pristanišče je izmed najboljših na svetu. Srpu podoben poluotok nudi zavetje ladijani ob razburkanem valovju. Poleg temnih vojnih ladij jc v pristanu cela vrsta parobrodov iz vseh krajev sveta; saj dospe sem na leto do 4000 ladij. Kupčija in trgovina ste jako živahni. Oči zrejo mesto in naravno krasoto pokrajine, duh pa tone v preteklost. Od nekdaj je bila ta morska ožina vez skoraj treh svetov. Že stari Sikulci, prvotni prebivalci tega otoka, so sezidali tukaj večje mesto. Kakor povsod, so Grki takoj spoznali ugodno lego in se polastili kraja. Kalkidičanom sc je pridružilo nekaj ku-mejskih morskih roparjev. Imenovali so mesto Z a n k 1 e, t. j. srp po poluotoku, ki oklepa pristan. Leta 493. so se mesta polastili begunci iz Mileta in otoka Samos ter tu naselili ljudi iz raznih krajev, večinoma Mcscncc in Peloponeza; po teh so imenovali naselbino Mesa n a. V poznejših vojskah med Grčijo in njenimi naselbinami, med Afrikanci in Rimljani je mesto igralo važno vlogo, tako tudi ko so prišli Saraceni in za njimi Normanci. Leta 1571. je prišel sem zmagovalec Turkov pri Lcpanti, don Juan d'Avstria, in postavili so mu za spomin solio, ki še stoji. Najbolj jc mesto trpelo v vojski med Francozi in Španci. Število prebivalcev je padlo od 120.000 na 12.000! Le počasno se jc zopet dvignilo do sedanje velikosti. Poleg vojsk jc mesto tudi drugače mnogo trpelo. Leta 1740. jc kuga vzela 40 tisoč ljudi, potres leta 1783. jc porušil skoraj celo mesto, kolera leta 1854. jc pomorila 16 tisoč prebivalcev. Dvignila sc je Mesina sosebno v novejši dobi. Ker jc bilo mesto tolikokrat hudo prizadeto po vojskah in naravnih silah, nima skoraj nič starin. Z zadnjimi popotniki grem tudi jaz na suho. Nad dve uri imam še časa, torej hajdi po mestu. Prebivalci imajo, kakor večina Sicili-janov, grško-saraccnski značaj. Sosebno so ženske prave Arabkinjc, vitke, črnih las, žametnih oči. Moški so zagoreli, mačjih oči, pravi grški tip; med mornarji je mnogo tujcev iz vseh krajev sveta. člani te korporacije, v imenu nesrečne mladine vas prosimo: Skrbite, da se popravi ta zlosrčni sklep ter napravite novega, ljudomilega! f Vela HIjrInovo. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) B e 1 g r a d , 3. jan. 1909. Ponoči od starega leta na novo, skoro ob polnoči, jemala je plemenita duiša velike 'slovenske tragedinje slovo Od izmučenega telesa. Najslavnejša članica 'srbskega narodnega gledišča, vrla, čestita Vela Nigrinova je za vselej zaprla svoje izrazite oči v rokah svojega dobrotnika in učitelja akademika Darovina Jenka, v rokah svojega tovariša Milorada GavrIlovica, ki ji je bil 25 let soigravec in prvi režiser. Njeno posteljo so obdajali prijatelji, ki so bili prihiteli, da ji voščijo — novo leto. Bila je do zadnjega vzdihljaja pri zavesti itn veselo razpoložena, ker popolnoma aidana v voljo Božjo. Sprejela je sv. popotnico in se prisrčno poslovila od navzočih prijateljev. Že več let je venela, več mesecev hirala, več tednov umirala. Nekoliko dni že ni sprejela niti hrane niti pijače. Sedaj je njeno trpljenje v tej dolini solza končano; z nasmehom na ustnicah je prestopila prag novega leta in novega, neminljivega življenja. Umrla ie junaško, kakor tolikrat v svojih tragičnih vlogah na odru. Veličastni pogreb je bil zadnji triumf ljubljene umetnice, umetnice velikega, blagega srca. Ves Belgrad takorekoč jo je spremil na zadnji poti. Se mlada, nerazviti roži podobna je bila presajena iz Ljubljane na ustje Save-Tu se je razvila, tu je vzrastla v veliko umetnico, slavfjeno od domovine do bolgarske Sofije, od zlate Prage do zibeli sv. Cirila in Metoda. Bila je velika umetnica, ki jo bo težko pogrešal slovanski jug, a nihče ne pozabil, kdor jo je videl na odru, nihče ne nehal ljubiti, kdor je imel srečo, da je ž njo občeval. Rojena je bila 14. novembra 1862 v Ljubljani. Mati ji je bila Avgusta, oče Avgust Nigrin, železniški uradnik. Na oder je stopila prvikrat 1. 1876. v deželnem gledališču v Ljubljani. Za Beigrad jo je angažiral Davorin Jenko 1. 1882. Prvikrat je igrala v Belgradu 21. oktobra 1882 Deboro ter dosegla izreden uspeli. Od tega dne naprej je njena umetniška pot pokrita s samimi lovorjevimi venci. Zadnjikrat je igrala 28. maja 1908 Teodoro. Občinstvo, ki je vedelo, da jo vidi zadnjikrat na odru, ji je priredilo velike manifestacije, za kulisami pa se ji je vdrla kri. Tekom 25 let je Nigrinova ustvarila kakih sto klasičnih vlog. Najkrepkejša njena vloga je bila Marjeta v »Dami s ka-melijami«, ki jo je docela svojski prikrojila. Druge njene najznamenitejše junaške vloge so: Magda, Dolora, Marijana, Ma-rija-lvana, Dora, Nora, Debora, Teodora, Fedora, Deniza, ToSka, Moina Vana, Julija, Otelija, kraljica Ana, Dijana, Mara Delor-mova, Regina v »Kralju Liru«, Nioba, Safo, Marija Stuart itd., itd. Gostovala je v Sofiji, Pragi, Zagrebu, Ljubljani in drugod ter dobivala iz velikih umetniških središč la- skave ponudbe, ki jih je pa vse odklonila. Odlikovana je bila s četrtim redom Sv. Save. Kako so jo Srt)i cenili, dokazuje okol-nost, da je vlada odredila pogreb na državne stroške, občinski svet pa ji je v izredni seji določil veliko grobnico na Občinske stroške. Narodno gledališče je obvestilo o njeni smrti vsa slovanska gledališča ter prejelo z vseh krajev tople izraze sožalja. Tudi kralj in prestolonaslednik sta izrazila sožalje. Le slovensko deželno gledališče ji ni poslalo venca ... Vseh vencev je biio šestnajst, najlepši oni, ki so ga podarile belgrajske gospe »Dami s kamelijami« — iz samih belih ka-tnelij. Kot prvi so nosili venec z 'belim trakom in pretresu j očim napisom »Velo, z Bogom za navek — Davorin« (Jenko). Za sprevodom je šlo nad 10 tisoč ljudi, zlasti m noigo ženskih. Z balkona narodnega gledališča se je po Velini želji poslovil od nje Milorad Gav-rilovič, ki ga je solznih oči poslušalo 20 tisoč naroda. Ob odprtem grobu se je od Julije poslovil njen partner Romeo, Ljuba Stojanovič. Srbska Talija plaka, ker je izginila njena najslavnejša svečenica. »Bog neka joj i na oinome svetu dodeli sreču i slavu!« Zakol so se vrgli Nemci s tako silo no Sl. lil? Ze preveč se je skoraj pisalo po naših časnikih o obrambi najsevernejše slovenske postojanke, ter o napadih nemškega kapitala na St. 11 j pri Spielfeldu. Preveč pravim, kajti dokler se mi proti navalu »Siidmarke« in »Schulvereina« ne bomo tako vrlo sistematično branili, kakor oni napadajo, tako dolgo nimamo pričakovati kaj uspeha! Hvala Bogu, na prosvetnem polju nam je že skočila izdatno na pomoč S. D. Z. sporazumno z S. K. S. Z. v Mariboru. Akcija za povzdigo izobrazbe našega ljudstva je v dobrem tiru in upamo tudi, da bode izobraženo ljudstvo najbolji jez proti mogočnemu nemškemu kapitalu, ki z mrzlično naglico dela za ponemčenje slovenskih občin ob meji. Mnogo je še, žalibog, med Slovenci rodoljubov iz vseh strank, ki se ne zmenijo za jadikovanje in mile tožbe obmejnih bratov. Na lastna ušesa sem slišal, ko je rekel nek odličen rodoljub, da je vse pisarenje o težavni borbi obmejnih bratov prazen »bau-bau«. Da pa naši narodni sovragi drugače mislijo, naj bo v dokaz temu izjava nekega glavnega kolovodje »Siidmarke« v Št. Ilju. Alož, ki stoji skoraj na čelu »Stid-markinega« delovanja v tei okolici, se ie nedavno približno tako-le izrazil: »Vse sile moramo napeti, da doseže »Siidmark < svoj celotni namen, in ta je, da ne bode samo kakemu društvu ime »Siidmark«, ampak, da se bode iz tega imena razvila naša provinca z istim imenom v najbhžnji bodočnosti.« Ze to bi bilo dovoli, a do-tični kolovodja se je izrazil še bolj določno, bolj jasno. »Mi računimo že sedaj na to, da pride v doglednem času do združenja jugoslovanskih narodov, posebej še pa do združitve vseh Slovencev v jedno deželno ce- na stroške poštenih slovenskih dijakov in kljub lastni nevednosti. Belar je pa tudi glede delovanja v šoli tipus takega nem-čurja, ki hoče z nemškutarjenjem, z dopisovanjem v nemške liste, kot iskren član kazine svetiti na zgoraj, v pisarno Heino-vo in Schuarzovo. da doseže danes ali jutri mesto, na katerem pa kmalu bla-mira sebe in svoje pokrovitelje, kakor so to storili naši junaki, o katerih tu govorimo in pa tisti cesarski svetnik Presdlie-ren na Koroškem, ki ni znal niti porabile knjižice za ljudske šole zverižiti! Take može je imel pred očmi dvorni svetnik Palla poljski renegat ko je izustil lapidarno krilato besedo: »Diese deutschgewordenen Wi,ndischen sind alle miteinander riidhts wert!« — Sad spoznanja petintridesetletnega opazovanja! Naj bodi Belarjevo imenovanje, ki je škandal prve vrste, našim narodnim voditeljem orožje, s katerim ubijejo hydr'o kranjskega šolskega nemčurstva in ustvarijo zdrave odnošaje na tem polju šolske stroke. Še eno: Ali ni mogoče izvedeti, kako je baron Schwarz utemeljeval svojo zahtevo, da se imenuj tretji deželni ?olski nadzornik? Tako poročilo in poročilo Marchetovo, to mora biti naravnost klasičen vzgled tiste neresnične in perfidne vrste vladajočega nemškega uradništva, ki dosega svoje nam pogubonosne uspehe na najvišjih mestih. (I KaltenMevi dobi. -f- Nepričakovan najnovejši odlok c. kr. deželnega šolskega sveta za Kranjsko — silovit udarec za uboge stariše! Vsem zveni še po ušesih klofuta, ki jo je dal bivši naučili minister Marchet Slovencem na Kranjskem z imenovanjem prof. Belarja za deželnega šolskega nadzornika; upamo, da sokrivci ne odidejo zasluženi kazni. A danes moramo, žal, signalizirati nov bridek udarec, ki strahovito zadeva uboge stariše in bo - če se ne zavrne — morda za zmiraj onemogočil študiranje premnogim marljivim prvošolcem. Tudi ta udarec je izšel posredno iz pisarne bivšega ministra Marcheta, neposredno pa ga je izvršil c. kr. dež. šolski svet za Kranjsko, oziroma vladni poročevalec za šolske zadeve, vitez Kaltenegger. Kaj se je zgodilo? Navadno se vliva novo vino v nove mehove, ne pa v stare in luknjičaste. Bivši minister Marchet je pa vlil novo vino v zastarele mehove, t. j. nove odied-be je dal, starih pa ni razveljavil, oziroma popravil ali prenaredil. (Sicer pa bo v kratkem tudi slovenska javnost izvedela, s kakim homerskim krohotom so v bratskem mu rajhu odlični šolski krogi vzpre-jeli njegovo srednješolsko enketo; treba brati le, kaj piše F. Aly v Neue Jahrbii-clier, decembrova številka 1. 1908!) Kakor znano že nekaj let sem marljivim učencem prvega razreda gimnazija ali realke ni bilo treba plačati šolnine niti za prvo poluletje, če je učiteljski zbor predlagal odložitev (Stundung) in jo je c. kr. dež. šolski svet potrdil in če je dotičnik poluletje res s povoljnim uspehom dovršil. Odložilo pa se je vsled ministr. odloka z dne 6. maja 1. 1890. plačilo šolnine vsakemu ubožnemu dijaku, ako je imel po preteku prvih dveh mesecev učenja iz Vsi, s katerimi sem imel opraviti, so bili izredno prijazni; moj nahrbtnik jim je moral biti nekaj izrednega, ker so radovedno pogledovali za menoj, ko sem korakal po ulicah. Vštric brega vodijo po mestu štiri široke, lepe ulice, druge so počez proti bregu. Kraj med bregom iu goro je oprezen, zato tudi strašne posledice morskih valov, ki so morali poplaviti celo mesto. Poševne ulice so jako ozke. Najlepša poslopja so ob bregu, večinoma same palače, med temi elegantni hotel »Trinacria« in mestna hiša. Ceste so tia-kane s trdo lavo. Po kratkem zajtrku grem najprej v škofovo cerkev. Velika normanska zidava je v teku časa mnogo trpela in je prvotni načrt komaj poznati. Lepa stolpa sta iz novejših časov. Ob ospredju so ozki pasovi s podobami iz mestnega življenja, malo preveč otročje! Notranjščina ie jako prostorna. Streha sloni na 26 marmornatih stebrih z lepimi kapiteli, pozna se jim starost, saj so bojda iz nekega Neptunovega templa. Glavni oltar je stal okoli štiri milijone lir! Bogat je, krasu mu manjka, ker ni pravega sloga. Prostori so snažni; v cerkvi je bilo precej vernikov, večinoma moški! Na trgu je lep studenec, nad 8 metrov visok, poln ličnih soli. V bližini je vseučilišče, ki pa ni kai posebnega. Še več cerkev je v tem kraju, začrnelim stenam je vpečatena starost. Skozi več ozkih ulic se prerijetri do pobočja. Tu še-le zapazim, da je Mesina prav močna trdnja- nravnosti in pridnosti red »lobensuert« aii pa »befriedigend«, iz obligatnih predmetov pa najmanj »befriedigend«. Minister Marchet pa je rede: vorzuglich, lo-bensvvert, befriedigend in ganz ungenii-gend odpravil ter mesto prejšnjih 6 redov uvedel le 4, namreč: sehr gut, gut, geniigend, nicht geniigend. Reda befriedigend ni več; kateri red mora torej učenec sedaj najmanj imeti, da se mu odloži plačilo šolnine, »gut« ali »geniigend« ? Učiteljski zbori so zastonj pričakovali mesto zgoraj omenjene zastarele naredbe iz 1. 1890. novo, primerno. Ni je bilo! Zatorej so si pomagali po svoji človeški pameti tako, da so sklepali: ker imamo mesto prejšnjih štirih dobrih redov sedaj le 3, stoji vsak izmed teh nekako v sredi med dvema prejšnjima, torej »prav dobro« med :>od-iičnim» in »hvalnim«, »dobro« med »hval-nim« in »povoljnim«, »zadostno« pa med »povoljnim« in (prejšnjim) »zadostnim*. Sedaj je bilo le vprašanje, kako bo naš c. kr. deželni šolski svet to reč razlagal? Morda poreče: samo »gut« odgovarja prejšnjemu »befriedigend«-u ? ali pa se bo nagnil na milejšo stran ter poreče (po znanem aksiomu starih juristov: in dubio fa-vores ampliandi, odia sunt restringenda): sedanji »geniigend« je več ko prejšnji in zadostuje v svrho odložitve? Da bi hodili varno pot, so ravnateljstva vprašala v Ljubljani zastopnika c. kr. dež. šolskega sveta. In ta? Držal se je kakor tista starogrška sfinga, ki je sedeč na pečini dajala mimoidočim uganko, — 'gorje mu, kdor ie ni ugenil! Tako se je držala ta kranjska sfinga: »Ugibajte!« Vendar pa je pristavila s svojo viteško besedo: »Upam, da bomo razlagah na milejšo stran!« Po tej izjavi so profesorji označili pri mnogih dijakih napredek z redom »zadostno«, ki bi ga bili v prejšnjih razmerah z redom »befriedigend«. Bili so mnenja, da dobe vsi taki učenci odložitev. A kruto so se varali! Sfinga je"pokazala svoje krvave kremplje; upropastila je silno veliko število marljivih, a nekoliko slabejše nadarjenih učencev. Danes# je prišel odlok c. kr. deželnega šolskega sveta za Kranjsko z dne 28. dec. 1. I.: učenci, ki imajo kako »zadostno«, morajo takoj plačati šolnino! Kako so bili preplašeni ubogi učenci, ko so dobili v roke ta dra-konski odlok! Solze so se mnogim vlile po licih! Nesrečneži bodo morali zapustiti šolo, kjer bi si z marljivostjo gotovo v kratkem pomagali! Ubogi stariši, ki so za trdno upali, da bodo sinovi oproščeni! Kje naj vzamejo denar? Na stotine kron pojde po nepotrebnem vsled zanikrnosti vlade v državno blagajno, ki ne bo imela nič od teh s krvavimi žulji prisluženih kron! Vprašamo: kako se je mogel skovati ta sklep dež. šolskega sveta? O tem niso ničesa vedeli zastopniki slovenskega ljudstva in cerkve v deželnem šolskem svetu, sicer bi bili gotovo povzdignili svoj glas. To je moral ukreniti vladni referent na svojo lastno pest in odgovornost. Seveda bo moral nositi tudi posledice. Osramočeni so slovenski profesorji, ki se zde sedaj kot sovražniki ukaželjne uboge mladine; obupana je mladež, ki se ne ve kam obrniti; srce krvavi ubogim starišem, ki že' druge potrebščine zmagujejo z največjimi težavami, in sedaj naj bi še za to vne-bovpijočo krivico segali globoko v žep?! Cela dežela protestira proti temu ukrepu našega c. kr. šolskega sveta. Slovenski va. Mnogo zidav je novih. Stopim na kraj, ki nudi razgled čez mesto. Nov kras se mi odpre od te strani. Pod nogami šumeče mesto z živahnim prometom, pred njim prostoren pristan z nebrojem ladij, potem, kakor široka reka, morska ožina, ki se širi na levo in desno v nepregledno daljavo; onstran zeleni breg Kalabrije z zavitim, pustim gorovjem, in nad to pokrajino, ki nima tekmeca, razsiplje južno solnce svoje bli-ščeče žarke — zares, obšla me je misel, da bi bila ena od bližnjih vil moja in bi sme! prebivati za vedno v tem raju. In zdaj je ta rajski kraj napolnjen z jokom in stokom tisočerih, spremenjen v pravcati grob! Še gleda oko v Kalabriji mesta: Scil-la, Villa di S. Giovanni, kjer izstopijo popotniki. ki pridejo z železnico, Salice, Ca-tona, Gallico in precej v daljavi nesrečno Reggio di Calabria. Vse je porušila kruta naravna sila. Ubogi ljudje, kaj je vam ostalo od vaše lepe pokrajine ? Vrnem se v mesto. Na cesti vprašam črnolasega delavca, kje je cerkev S. Mad-delena, katero sem hotel še videti. Mož gre daleč z menoj, dokler nisva tik cerkve, in se brani malega daru. Prijazna duša, ali si še med živimi? Bog ti povrni, ako se je tudi tebi odprl grob. Ta cerkev na južnem delu mesta je velikanska zidava. V stenah se vidijo še znaki iz krogelj iz leta 1848., ko je ravno tukaj med mestjani in Švicarji divjal ijut boj. Vlak proti Sirakuzi odhaja še-le <;b pol desetih, in še je bilo časa. Grem torej iskat Karibdo, katera je menda žrla mornarje. Ob gotovih urah se kaže mogočen tolmun ob poluotoku tam pri svetilniku. Hitim skozi novejši del, mimo postaje proti stari trdnjavi, ki pa je danes brez pomena, in mimo lepega protestantov-skega pokopališča do svetilnika (Faro grande) in še nekaj dalje. A morje je mirno. Pozneje sem še-le izvedel, da se vrtinec prikaže še dalje zgoraj pri Faro pic-colo in sicer v podobi klinčka; zato mu pravijo Garofalo — nageljc. Moderni morski velikani se seve za tak vrtinec ne zmenijo, — nevaren menda tudi starim veslarjem ni bil, večji je bil strah, ki je pa menda od znotraj votel, od zunaj ga pa nič ni. Ogledam si prav blizu zasidrane laške vojne ladje, potem se vrnem. Nad bližnjimi vrhovi se prikaže tudi s snegom pokriti vrh ognjenika Ktne. Megla se je razdelila, in velikan se je odkril. Dima ni bilo zapaziti. Čudno pa me je dirnil umazani sneg v tej vročini. Grozeči velikan, ali nisi menda ti kriv nesreče, ki je prizadela to mesto ? Gore še stoje, lesketa se še neskončno morje, smehlja še rajska pokrajina, — mesto, delo človeških rok, je pa izginilo! Podam se na kolodvor in se odpeljem proti jugu. Pismo Boltatuga Pepeta. Gespud redehter! Aha,zdej pa verna, kdu je ur-žalt prou-zaprou, de je na Laškem bin tak hud putres. Jest sm prec vedu, de je mogu mt tle ker rokaušpil, ke tku pu-trest, kokr se je zdel u Kalabri na Laškem putresl, se tud ne more kar ke u en dan. Zdej sina pa h sreč pi sli na tu, in pu-giuntal sma ta prauga, ke pu svet putrese dela, zraun se pa dela nadoužnga ket lahu koš. No, zdej mu ia u že laška ulada zagodla, de ja u pomnil en cajt in tud saii dohtar Negcr ga na u mogu iz te šlamas-tike vn putegnt, ne Galetuva Lina. Tu je blu pa tkula. Belar, tu je tist. ke je biu preh okraju šulsk nadzornk, pa je soja služba tku slab uprauiu, de sa ga enkat prou pušten Priloga ^$l«»fenoaffi Itev, 3 dhn& 5* januarja 1909 loto, zategadelj pa obrača naše društvo sedaj vso pozornost na Št. Ilj, kajti če pade ta »windische Trutzburg« v naše roke popolnoma, potem bo šla skoraj jezikovna meja onstran Drave.« Brez komentarja! Pa sc še bodo našli »rodoljubi« na Slovenskem, ki so jim naše pritožbe prazen »bau-bau«, prošnje naše pa »navadna ieli-tarija«! — Zatorej še enkrat prosimo: Rešite mejo, rešite Št. Ilj! Sicer res ne bo dolgo, pa bomo zapeli ono turobno: »Morituri vos ....!« Branislav. AVSTRO-OGRSKA. Na Ogrskem ni nič posebno veselo novo leto. Med strankami, ki zdaj tvorijo vladno večino, ni prave notranje zveze. V neodvisni stranki je razdor, ker jih nekaj gre slepo za Košutom, drugi pa mu nič več ne zaupajo, češ, da je zatajil strankina načela, katoliška ljudska stranka je od nekdaj hodila svoja pota, ustavna stranka Andrassyjeva pa tudi sledi bolj treznim načelom I. 1867. kakor pa programu iz 1. 1848. Weckerle in Košut sta nameravala od cesarja doseči velike koncesije na vojaškem polju z namenom, da zopet tesneje združita koalicijske stranke na tej skupni nacionalni točki Ta namera se ni posrečila, ker sta avstrijska gosposka zbornica in Bienerthova vlada odločno povzdignili svoj glas zoper tako enostransko rešitev usodnega arniadnega vprašanja. ___ Zdaj pa ima ogrsko ministrstvo še hujše težave. Zbornični predsednik, ugledni Justh, se je postavil na čelo akciji, da doseže Ogrska samostojno banko. We-ckerle, Andrassy in tudi Košut so temu vsaj dozdaj odločno protivni, ker bi to po-menjalo gospodarski bankerot na Ogrskem, kjer niso prav nič za samostojno banko in s tem združene obveznosti pripravljeni. Minister Andrassy opozarja poleg tega na resni zunanji položaj monarhije, ki zahteva od ogrske polovice, da ne izzove spora z avstrijsko, temveč živi z njo v sporazumu. Toda Justh je vele-ugleden in najbrž bančno vprašanje le zato urgira, da bi strmoglavil Košutovo vlado. Z Andrassyjevo volivno reformo tudi ne gre naprej. Kralj ji je nasproten. Dvorski krogi mu namreč predočujejo, da bi ta reforma omajala zaupanje Slovakov, Runumov in Nemcev, ki dajo toliko vojakov, do vladarja. Weckerle se je danes (5. t. m.) podal na Dunaj. V Avstriji se zdaj politiško življenje suče okoli prizadevanj vlade omogočiti zasedanje češkega deželnega zbora. Stvar pa ne gre in ne gre. Nemški poslanci so sklenili, da ne odnehajo od obstrukcije, dokler se ne izoolnijo njihove nacionalne zahteve. Te zahteve niso ravno skromne. Raztrgala naj bi se enotnost češkega kraljestva. Seveda Čehi v to nikoli ne bodo privolili. Kaj bo posledica? Zazdaj razmere na Češkem baje ne bodo tangirale delovanja državnega zbora. Sicer ponavljajo »Narodni Listy« staro mladočeško parolo: Brez češkega deželnega zbora ni državnega!, toda to ne bo šlo? So tudi druge kronovine v Avstriji, ki ne smejo trpeti škode na svojih interesih, če Čehi in Nemci za svojo deželo ne najdejo formule za pošteno spravo. 'Pač pa je nujna posledica bojnega stanja med Cehi in Nemci ta, da je nemogoče parlamentarno ministrstvo •in da bomo v Avstriji po krivdi parlamen- tarnih strank samih imeli še nadalje urad- i niški kabinet. Češkega deželnega zbora ne bo. Pri konferenci nemško-čeških poslancev se je v navzočnosti nemškega mini-stra-krajana dr. Schreinerja sklenilo, da je vsako zasedanje češkega deželnega zbora izključeno, dokler se ne izpolnijo znane nemške zahteve glede na narodno razdelitev. Seveda je poostren tudi položaj v državnem zboru. Gessmann postane zopet nižjeavstrijski deželni odbornik, za kar odstopi deželni odbornik Sturm. BALKAN. Srbski zunanji minister o balkanski krizi. Srbski zunanji minister je v seji dne 2. t. m. naglašal, da so po aneksiji Bosne in Hercegovine kršene pravice srbskega ljudstva. Glede na to vprašanje se je doseglo sporazumljenje s Črno goro. Balkanske države so se utrdile, zato jc nepotrebno, da še nadalje nastopa Avstrija kot protiruski čuvaj. Proti Avstro-Ogrski se mora braniti ravnotežje in zapreti pot do Egejskega morja. Bosna in Hercegovina naj dobita popolno ali vsaj delno su-vereniteto pod evropsko kontrolo. Avstro-ogrska meja naj ostaneta Sava in Donava. Novakovič je nastopil za balkansko zvezo in za avtonomijo Bosne. Bojkot avstrijskega blaga v Črni gori. C e t i n j e , 4. jan. 20. in 21. so se na nasvet vlade sestali na Cetinju črnogorski trgovci ter soglasno sklenili, da začno popoln bojkot avstrijskega blaga in prometnih sredstev avstrijskih, to se pravi vseh avstrijskih državnih in zasebnih železnic ter parobrodov. V vsakem selu se ima osnovati bojkotni odbor, v Cetinju pa centralni. Vlada ta bojkot direktno vodi. Obljubila je trgovcem, da jim zgradi skladišče, doseže, da bo Bar svobodna luka, i olajša izplačevanje denarjev pri držav- j nih blagajnah, olajša kredit in ustanovi trgovski oddelek pri finančnem ministr- j stvu. Bojkot je tako organiziran, da niti , ena avstrijska igla ne bo mogla priti čez j mejo. Bojkot bodo Črnogorci silno težko I čutili. Sedaj imajo sicer nekaj denarja, ker so ga prinesli izseljeniki iz Amerike j in lažje izvajajo bojkot, kakor ga bodo , pozneje. Fiasko protiavstriiskega bojkota v Srbiji, j Bojkot nosačev avstrijskega blaga , po srbskih pristaniščih se je izjalovil, ker j bojkotni odbor ni mogel dajati nosačem obljubljene podpore dveh kron na dan. Strelivo za Srbijo. Srbska vlada je naročila pri angleški tvrdki Herstal dva in pol milijona patron in mnogo orožja. Ob črnogorski meji. Črnogorci so opustili svoj načrt, da osvoje Špico. Črnogorci se vračajo od meje domov, ker dežuje. Pred vojsko med Avstrijo in Srbijo. Srbija je torej zopet posebno mnočno zarožljala s sabljo. V skupščini so poslanci vseh strank napovedovali Avstriji boj spomladi. Govori poslancev dokazujejo, da se Srbi o avstrijskih razmerah kruto motijo, drugega nič. Ljuba Stojano-vič, ki bi vendar Avstrijo moral boljše poznati, je prorokoval bodoči razpad Av- strije ter izjavil, da govori v imenu osem | milijonov Srbov, ki bi radi govorili, pa ne j morejo. To je pač otroško in ni vredno j resnega politika. Čemu v Srbiji vedno prištevajo Hrvate in Slovence, kadar govore o tistih mitoloških desetih milijonih, ki se bodo danes ali jutri dvignili za srb-stvo? Čemu narod tako slepiti? Najbolj pa se čudijo v Evropi govoru srbskega ministra za zunanje zadeve Mi-lovanoviča. Milovanovič je drzno pro-vociral Avstrijo in, če bi ne bila potreba miru tako splošna, na tak odgovor ne bi bilo mogoče drugače odgovoriti kakor z orožjem. Tudi resolucije, ki jo jc srbska skupščina sprejela, ni moč kar tako požreti. ker se ji je tudi vlada pridružila. Ta resolucija, ki jo jc najbrže minister Milovanovič v sporazumu s predlagateljem Pašičem sam sestavil, se zahvaljuje Rusiji, Angleški, Italiji in Francoski za simpatije Srbiji, pričakujte .'stvarne podpore osobito od Rusije, zahteva, da se ob reviziji berolinske pogodbe zagotovi popolna politiška in gospodarska neodvisnost Srbije in Črne gore, in sicer na ta način, da postane Bosna vazalna kneževina pod sultanovo suvereniteto in pod garancijo^ velevlasti tako, da imej Srbija zvezo s Črno goro čez Bo^no. Na drzno izzivanje, osobito kar sc tiče govora Milovanovičevega, je naša vlada res takoj odgovorila. Naš belgrajski poslanik baron F o r g a c h se je podal k srbskemu zunanjemu ministru iu zahteval, naj p o j a s n i, ali je objavilo srbsko časopisje pravo besedilo Milovanovičevega govora. Vprašal je nadalje ministra, če je v slučaju, da je besedilo resnično, voljan, da se opraviči. Milovanovič ni naravnost odgovoril. Kakor poroča »Vossi-sclie Zeitung«, se je pečal srbski ministrski svet včeraj s Forgachovo zahtevo glede na zadoščenje Avstro-Ogrski. V Belgradu se je govorilo, da je podal For-gach ultimat, a z Dunaja se poroča, da je naš poslanik zahteval zgolj pojasnila. Govorica o ultimatu jc povzročila, da namerava mnogo rodbin zapustiti Belgrad, kajti srbsko glavno mesto je izpostavljeno avstrijskim topovom. Z Dunaja se o položaju še poroča, da v slučaju, če se Milovanovič še d a n es ne opraviči, zapusti takoj F o r g a c h Belgrad. — Glasila Aehrenthalova, ki so sicer nastopala nasproti srbskim izzivanjem zelo spravljivo^ pišejo zdaj glede na Milovanovičev govor precej ostro.. »W. Allg. Zeitung« pravi, da je potrpežljivosti zdaj konec. Pa tudi iz Italije, Rusije in Anglije se že zdaj čujejo glasovi, ki ostro grajajo provokatorični nastop dr. Milovanoviča, »Popolo Romano« Srbom prorokuje, da bodo v slučaju nalašč izzvane vojske izolirani. V Rusiji so vladni krogi na Milovanoviča zelo nejevoljni, ker je izkušal v svojem govoru vse podreti, kar je izvajal v dumi Izvolskij. Torej zopet diši po smodniku. Mi se v resnici čudimo srbskim politikom. Na kaj se zanašajo v slučaju vojske? Na to, da se bodo Hrvati, Slovenci in Čehi uprli? Slabo poznajo Avstrijo v Belgradu, če tako mislijo! Ker smo odkritosrčni prijatelji Srbije, jo opetovano svarimo pred to nevarno igro! Kadar bo treba braniti državo pred nepremišljenim in drznim napadom, jo bodo vsi avstrijski narodi brez razlike kakor en mož branili. To naj v Belgradu pomislijo tisti veliki o t r o -čaj i, ki zdaj ondi odločujejo. Anglija ima ravnokar v Indiji posla čez glavo, ker stoji ondi komaj en korak pred s p 1 o š -u i m u p o r o m. Rusija se peča s Perzijo, Francija ne zapusti svoje odločno miroljubne politike. Nemčija pa bo, kakor dokazuje »Nordd. Allg. Zeitung«, če treba, tudi z orožjem nastopila za svojo zaveznico, Italija pa ima zdaj druge skrbi, kakor pa Srbijo. Torej, še enkrat, pamet! Srbsko ministrstvo odstopilo. Srbsko ministrstvo ie včeraj odstopilo. Milovanovičev govor je bil zadnji trumf pred odstopom. Milovanoviču sledi najbrže Pašič. Milovanovič je kljub svojemu odstopu danes najslavnejši mož v Belgradu. Njegov govor razširijo v 50.000 iz/odih. V četrtek se vrši njemu na čast velik ljudski shod. Prestolonaslednik Jurij je obiskal Milovanoviča iu sc mu je v imenu srbske armade zahvalil za govor. Zvečer je. pa govoril častnikom in ostro napadal Avstrijo. Rekel jc, da bi bil srečen, če koraka na čelu smrtne legije proti Avstriji. Ako je odstopil Milovanovič naši državi na ljubo, še ni znano, kakor tudi ne, čc pomenja Milovanovičeva dernisija, da je šla Srbija v Kanoso. Zadnji čas bi pač že bil. da se streznijo Srbi, ker privedejo državo lahko po svoji poulični politiki v največjo nesrečo. Danes se nam poroča, da kralj Peter demisije Velimirovičevega kabineta ni sprejel. Proti Turčiji. Avstro-Ogrsko poslaništvo je naznanilo Turčiji, da je izpostavljeno v Smirni 2.000 ton sladkorja slabemu vremenu. Od Turčije se zahteva, naj se sladkor takoj shrani, dokler se bojkot ne konča. Če turška vlada ničesar ne stori, bo odgovorna za škodo. Pogajanja med Turčijo in Bolgarijo se bodo zopet pričela. Reforma za Bosno in Hercegovino. Izdelani načrti o bosanskih reformah sc vpošljejo obema vladama, da jih odobrite. Bosna dobi politiškega uradnika, ki bo imel pravice in delokrog, kakršnega ima hrvatski ban. ČRNA GORA ZA VOJSKO. C e t i n j e, 4. jan. Tu se je oživotvo-rilo društvo »Crvenoga krsta«, ki jc od I. 1897. bilo prenehalo delovati. Za predsednika društvu so izvolili metrop. Mitro-fana, protektorica pa je kneginja Milena. Da se je »Rdeči križ« oživotvoril ter si nabavlja sanitetnega materiala, je znamenje, da Črnogorci niso nehali misliti na vojsko. RUSKA GOSUDARSTVENA DUMA je odgodena do 3. februarja. Kadeti so predlagali, naj duma izrazi nevoljo, ker se vrši vsak dan več smrtnih obsodb. Duma je predlog odklonila, nakar so izjavili kadeti, da se več ne udeležujejo 'sej. Izjavi so se pridružili socialni demokrati in pa delavska skupina. Grozen potres u Južni Italiji. Nekaj dni pred strašnim potresom v Južni Italiji je znana pisateljica Matilda Sarao iz Neapolja priobčila v pariških »Les Annales« pravljico, ki v njej med drugim piše: »Danes je mesto lepo, ker je tako božja volja . • . Rajski kraj, ki na njem bivamo, pa mora zginiti. Mislimo, da je nesmrten, iu je vendar smrti posvečen. Mislimo, da je večen, in njegovo uzmerjal in mu dal tak douh nus, de s ga je lohka trikat ukul glave uviu, puvrli sa mu pa še za štrafenga izroči nadzorstu nad takem šulam, kokr je tista pr svetmo Florjane, ke štedenti pu klupeti ua trgaja sam hlače, ampak pu navad tud hlače pu-packaja. Ke je pukazu Belar, de jc za take šule še precej dobr nadzornk, sa mu pa izroči še nadzorstu čez use nemške šule na Kranskem, ke jh tud ta narveč takeh štedentu ubiskuje, de maja tud več-kat pupaekane hlače. Belar je biu pa tega imenvanja strašil veseu in puvabu je u kazina use soje prja-tle in prjatlce na likof. Kašn likof jc biu tu, se je pa ta narleuš vidi druli dan ukul kazine, ke sa mogl ceu dan pumetat in na-snaga preč nost. In ta likof jc biu tud uržah, de se je gespud Belar druh jutr tku narodu ukul tiste soje liiašine, ke putrese dela, huinatou, de jc usa zmešu. in tku je na Laškem putres nastou. Belar se zdej zaule soje narodnost na u mou prou nč za smejat. ke laška ulada ga tož, de more usa škoda puvrnt, ke ja je u Kalabri putres naredu, in tu na u špas. Men sc Belar smil. ke je tku not skoču, za en tal mu pa spet prvošm; za kua pa kuluvrat ukul tiste soje mašine. kedr jc bi švoli m migali. No. zdej je tista mašina na jeralknem turne menda spet u vornk in u, kokr se pu Iblan guvari. lohka spet putres zacahnala, ke u u deželnem dvorce tist dan, ke uja puslanci skp pršli. Jest sm ferbčen, kuku se uja naš gespudi puslanci pugledal u deželnem zbore iz Švorcam, če u mou kurajža pridet h sej. Pranja, de mu uja puslanci ena zagodl, pa ne iz inštrumen-tem, kokr sa ja soj cajt leberaln puslanci zagodl, ampak brez usakeh inštrumentu. Kokr sm slišu, je ubčinsk svetilk in deželn puslanc Jože Turk že pisu u Zagreb pu Starčeviču škorn, de nej mu ga preči pošleja, ke ga liedu nuca, da u lohka za-plesu pu dvoran. Kokr use kaže, u res en velek lontak letaš u deželnem dvorce, in prou žou m jc, de nism tud jest kandederu in puslanc ratu; b saj natančn vidu, kuku u usa ta reč vn spadla. No, pa usi na morma bt puslanci, kokr se je pr volitvah pukazal. Ta narpreh u mogli bt zdej zvolen Kristan, ke žc ta nar die kandedera, pol pridem jest na vrsta, za mana pa gespud Jclencii Luka. Tu more jt tku pu vrst. ket pr pulberar-jeh, če ne b bla ta narveč zmešnava. Pousod pa tku na more bt člouk naenkat zravn. Tist je že res, de u u deželnem zbore zdej špas. no, pa jest mam tud pud Tibuli zdej soj špas. ke hodem gledat rodlarje, ke se gajsnaja z vrh Rožnpoha, pa dol na traunke iu pu pot kuzouce pre-metavaja. Ta narbl se znata drsat še birt iz Švajcerhauza gespud Kenda in pa obr-žolnir gespud Preloušek. Tu t gresta tku, de se šc men začne u glau vrtet, ke jh gledam. Ke prdirjata dol na traunk, čc sc preli iz glavam u kašn drvu na zatakneta, se pa lepu skubacata iz šlit in gespud Kenda pupoka šlite na hrbet, gespud obržolnir Preloušek pa prou žalastn in razican za nim spet na vrh prazen kubaca. Jest na vem, de se gespud Preloušek na more na-vadet šlite nost. Drsa se še, kokr se šika, de b pa šlite nazaj na hrib nesu, tist mu pa na gre u glava, čc prou s je gespud Kenda že precej muje przadjau, de b ga navadu. Tu se vid. de ni usak za use za punucat in tu b m tud sam gespud žepan gvišn iz soje lastne skušne putrdu. Pa de pridana nazaj na rodlbon, jin morili pa šc en druh špas puvedat, ke se je unkat zgudu. ke sm jest glcdu, kuku sc gespud Preloušek iu gespud Kenda pre-ducerata. Jest stujim tam na enmo kumfine in gledam ta špas; kar t začne lezt pu tem kumfine gespud deželne sudnije pred-sednk Lcvičnik. Kumi pa prlezc du pu kumfina, mu na drsne, ke sa ja utroc na- redi, spudrsne, in gespud predsednk štrbunkne kokr je douh in šrok pu tleh. Jejdeta, če b tuii vidi, kok je gespuda predsednka tu jezil, de jc zajčka pubrau. Kokr kuhan rak jc ratu rdeč u ksiht in iz palca je začeti tku razbijat pu tleh, de se jc ceu Rožnpoh tresu, zraven je pa na use kriple upou: paragraf dreihundertfinfund-draisik! paragraf tristopetintrideset! *) in upou je tku, de sa Idje kar skp letel in se Cedil, de zna gespud predsednk tulk paragrafu iz glave, ke morja punavad druh pejomtari pr sudni za usak šmorn pu buklah ukul iskat, de ta prau paragraf najdeja. Ke se je gespud predsednk iz velika muja spet na noge skubacou in sukna mal spucu, je pa šc enkat strašil jezen pugledu ke prekc rodlbane, zažugu iz palca in reku: Le pučak ti frdamejnsk rodlban! Prec ke u sneg udlezu, te um pustu pa za eneli devet mescu zaprt! In mahnil ja jc preke Iblan; za nim pa tud Boltatu Pepe iz Kiideluga. ) Opomba uredništva: Nepoznaval-cem kazenskega zakona povemo, da je S 335. ona določba, po kateri se kaznuje vsako dejanje ali opuščenje, iz katerega lahko nastane nevarnost za človeško zdravje ali življenje. bitje visi na niti, kakor življenje otroka. Mora umreti . . . Vidiš-li hotni, ob čijem vznožju se razprostirajo ta lepa mesteca, ki jih božajo 'morski valčki, čegar obronke pokrivajo rodoviti vinogradi? Vidiš-li ta hohn, ki ga križajo črne, grozotne črte? On prinese mestu smrt. Ta hohn je naš krvnik . . . In nihče ne ve ne, ure, 'ne dneva.'V glasnem mestu hiti vsak za svojimi posli ali teče, kamor ga vleče zabava, koraka zamišljeno na kraj, kamor ga kliče bol-Vsak ljubi, sovraži, uživa, joče — živi, z eno besedo, kakor da bi se >nič ne zgodilo ... Prihodnji dan pa se ta gneča divje splaši, potres se vrsti za potresom v rednih presledkih, grozno trganje maje goro, po njenih bržinah teče ogenj. Na mesto dežuje smrt. Umirajoči divje zatulijo, hiše padajo in pokajo, silni sunki širijo blazen strah, divji vihar besni in tepe valove, krvave strele švigajo po nebu1, vsa narava se lomi, in lava prodira zmagoslavno v Neapolj, ki umira v orjaškem požaru . . Matilda Sarao — kakor da je nekaj slutila . . . Nadaljni potresni sunki. C a t a n i a , 5. januarja. V Messini se potresni sunki ponavljajo, vsled česar je ljudstvo silno prestrašeno. V Catanio je prispelo 1000 ranjencev; 600 so jih Sprejeli v bolnišnici, manj poškodovane pa so nastanili v ječah. Sedem bolnikov je umrlo, trije so zblazneli. V Catanu se zbira mnogo ubežnikov. Poslanec Faranda, ki je prispel v Messino, pravi, da se mesto mora zopet dvigniti iz razvalin in da se bo dvignilo. 200 roparjev ujetih- R i m, 5. januarja. V Messini so ujeli dvesto roparjev; sodilo bo jih vojno sodišče. Izjemno stanje. R i m. 5. jan. Vlada je proglasila v občini1 Messina in v občini ter okraju Reggio di Calabria izjemno stanje. Iz Reggia in okolice. R i m , 5. januarja. Vas Ga' nna pri Reggiu je kup razvalin. MnOgr ljudi je mrtvih. Pogled na Reggio di C abria je sila žalosten, smrad neznosen. Ov peljali so po železnici v Neapolj 2500 ubežnikov. Vlak je vozil po brezupno opustoišenih poljih. Vojaki nudijo pomoč in spravljajo mrliče k morski obali in jih pokapajo. Oh železniškem tiru stoje nosila z ranjenci. Zenijske čete so pričele poškodovana poslopja demolirati. Živil je dovolj na razpolago. Prebivalstvo je mirno. -Zemlja je na mnogih mestih razpokana. Kralj v Messini. Rim, 5. januarja. Poročilo ministra pravde Orlanda ministru predsedniku Gio-Jittiju pravi med drugim: Ko sta se kralj jn kraljica vrnila v Messino, sta si ob obali ogledala vojaške straže in začasne male bolnišnice- Ljudstvo je padalo pred njima na kolena iu plakalo. Kralj je Obiskal razne ceste ter povsodi pohvalil junaške pomožne čete. Čestital je nekemu stotniku 82. pešpolka, ki je bil malo preje rešil družino osmero oseb. Ob 6. zvečer se je kralj vrnil na parnik »Regina Elena«. Izrazil je gasilnemiu društvu iz Milana svoje občudovanje, ker je rešilo poslopje italijanske banke, da ni zgorelo. DaVovi. Rim, 5. januarja. Od vseh strani sveta naznanjajo bogate darove. Bolgarsko sobranje je soglasno dovolilo 50-000 frankov, tržaški mestni svet 30.000 kron, podružnica kreditnega zavoda v Trstu 10.000 kron, nadvojvoda Jožef in soproga 2000 kron. Avstrijska nuna med žrtvami. Dunaj, 5. januarja. Med žrtvami v Reggiu di Calabria se nahaja tudi sestra znanega avstrijskega teldmaršal-Iajtnanta ,z Dunaja, ki je bila nuna v nekem nižje-avstrijskem samostanu, od koder se je pred par tedni preselila v Reggio. Vreme. Messina, 5. januarja. Vreme je še vedno slabo- Vsled dežja je reševanje zelo težavno. Hrane je zdaj dovolj. V papeževi bolnišnici sv. Marte. Rim, 5. januarja. Včeraj so prepeljali v bolnišnico sv. Marte mnogo ranjencev. Podprefekt Polisa in monS. Mis-ciatclli sta osebno nudila pomoč. Bolnike je obiskal tudi državni tajnik, kardina Merry del Val, kmalu nato pa rimski župan, bivši veliki mojster framasonov Na-tan. Mons. Misciatclli ga je predstavil državnemu tajniku, s katerim sta menjala nekoliko prijaznih besed. Stroške za zdravljenje v bolnišnici sv- Marte plača sv. oče. Messino in Reggio zgrade zopet — na državne stroške. R i m , 5. januarja. Ministrski svet je načeloma sklenil, da se zgradita Messina in Reggio 'zopet in sicer na državne stroške, kar bo stalo okolo 500 milijonov lir. Vlada ne dvomi, da parlament dovoli potrebni kredit še ta mesec. Kako se je rešil nadškof v Messini. R i m , 5. januarja. Nadškof messin-ski, ki se je o njem začetkoma mislilo, da je mrtev, pripoveduje, da se je nahajal ob potresu v kapelici. Ko jo je hotel zapustiti, je videl, da so vsi izhodi zasuti. Pokleknil je pred podobo Izveličarjevo ter pričakoval smrti. Tako je molil tudi prihodnje dni. Končno so mu prišli pomagat. Ko so ga našli v cerkveni obleki med razvalinami in je rekel, da je nadškof, mu niso ioteli verjeti. Mislili so, da je blazen. Ravnatelj ječe podsut. Rim, 5. januarja. Zdaj so našli v razvalinah messinske ječe njenega ravnatelja Buchadaia, soprogo in tri otroke, — vse mrtve. Blaznost in samomnori. London, 5. januarja. Senzacione!-na »Daily Mail« poroča iz Messine, da se je po potresu izredno mnogim ubežnikom omračil duh in da v tem stanju izvršujejo samoumore. Umobolnice v Siciliji so premajhne za toliko bolnikov. Bankir Seve-rini se je ustrelil, ko je tri dni zaman iskal svojo ženov ki se je ravno takrat pripeljala v Neapolj. Poslanec Fonciano je zbesnei. •cer je mislil, da sta mu! žena in brat med žrtvami. Ko je zagledal na ladji brata; je začel tako divjati, da so mu morali obleči prisilni jopič- Nadaljna pomožna akcija. R i m , 5. januarja. »Avstrijski Lloyd« je odposlal svoja parnika »Imperator« in »Marie Valerie« za prevoz ranjencev. Malo'žena sta tudi s pomožnim gradivom in živili. Pod častnim predsedništvom nizozemskega ministrskega predsednika se je v Haagu ustanovil pomožni odbor. - Francosko mornariško ministrstvo je poslalo v Messino 1000 odej in 50.000 škatlic mesnih konserv. — Dunajsko prostovoljno gasilno društvo ie poslalo v Ka-labrijo tri vagone s kuhinjami in živili in zdravnika dr. Clarasa. Italijansko časnikarsko društvo izda v korist žrtev veliko knjigo »Scila in Karibdis« s prispevki najslavnejših pisateljev sveta. Nadaljne odlične žrtve. Rim, 5- januarja. Od družine ruskega konzula v Messini je ostala živa le žena. Konzula Zedinjenih držav in soprogo še vedno pogrešajo. Angleškemu konzulu je zmečkalo noge; njegove soproge še niso našli, pač pa truplo nemške guvernante Bauer. Polovica prebivalstva mrtva. R i m , 5. januarja. Ministrski predsednik Giolitti je rekel nekemu časnikarju, da je glasom dobljenih poročil polovica prebivalstva na potresnem ozemlju mrtva. Našli so že okrog 80.000 mrličev. Nevarnost, da nastane epidemija, je večja, tiego na bojnem polju. Pred šestimi meseci se na razvalinah mesinskih ne bo moglo pričeti z delom. Pomožna služba je izborna ter doseže svoj namen. Koliko vojakov dela v Messini- Palermo, 5. januarja. V Messini jc v reševalni službi 10.000 vojakov. Slovenci ponesrečili? R i m , 5. januarja. Malo pred katastrofo je prispelo v Messino na tisoče izseljencev, ki so se vračali iz Amerike. Vsled teh potnikov je število prebivalstva naraslo začasno na 180.000. Le približno 20.000 ljudi je ostalo živih. Upajmo, da med izseljenci niso tudi Slovenci! Kipenje morja ob potresu. R i m , 5. januarja. Nekdo poroča iz Milazza: Po potresu je tukaj morje vsake pol ure vzkipelo za dva metra, preplavilo nižje dete mesta iu se zopet mirno vrnilo-To valovanje je trajalo pet ur. Kraljica Jelena kot usmiljenka. Neapolj, 5. januarja. Neki častnik ruske križarice »Slava« pripoveduje: Ze več dni "se kraljica Jelena trudi kot usmiljenka. V sredo je delala ves dan na bojni ladji »Regina Margherita«, spremenjeni v bolnišnico. Spomniš se pretresljivih de ženske ljubezni, ki so jih opevali pesniki in ovekovečile legende, ko opazuješ delo usmiljenja, ki ga v Messini vrši Jelena Črnogorska. Kličejo jo angelja usmiljenja, in morda tega imena ni zaslužila še nobena žena v toliki meri. Nič na rfjelj te ne spomni, da je kraljica. Oblečena je nor no, kakor da ie kmetica. Nase ne misli, le ranjencem govori nainežnejše besede tolaž-be- Njen prelepi zgled dela čudeže. Kdo bi se utrudil, če je ona tako neumorna? Videl sem jo povsod, kjer je bila nevarnost največja, kamor bi se nihče ne upal. Z mornarji in vojaki skupaj rešuje ranjence in jih tolaži in sokoli. Zapovedovati ne zna, le prosi. Nežna je kakor mati, močna y rr/rn g Čas opi-•J lOVKuju Slan|e barometra v mm Tempe- ! ralura ; ,, . po ; Veirovl Celziju Nebo lig 'SS .. » 4 9. zveč. 750 8 65 | brezvetr. j jasno 17. zjulr. 1 2 pop 497 —86 sl. sever i megla 48-8 — 6-8 1 sl. jug | 00 Srednja včerajšnja temp. — 4'5'', norm. — 21 Zahvala. 1 Ob smrti našega ljubega soproga, ! oziroma cčeta, starega očeta in tasta, , gospoda Matevža Erbežnika so nam od raznih strani izkazovali ljudje mnogo iskrenega sočutja in so-žalja, ki nam je bilo v veliko tolažbo ob tej bridki izgubi. Zahvaljujemo se torej vsem, ki so dragega rajnika spremili na zadnji poti ali darovali vence, sploh vsem, ki so kakorkoli lajšali našo bolest. V Ljubljani, 4. januarja 1909. Žalujoči sorodnih. ~ Išče se samostojna kuharica 25 z večletnimi spričevali 1-1 Ponudbe pod naslov: „poštni :: predal št. 29. Ljubljana". :: Prodajalna in trgovina ravno pred cerkvijo se odda. 25 Več upravništvo. 3—1 URA z verižico K . I>B Vsled nakupa velike zaloge ur, razpošilja šlezijska tovarna: 1 prekrasno pozlačeno, 36 ur idočo precizijsko-anker-uro z lepo verižico sa samo K 2*—, kakor tudi s 3 leinim pismenim jamstvom. Pri nakupu 3 kosov cena K 5*50, 5 kosov K 9—, Pošilja proti povzetju prus.'šlezijska 24 izvozna tvrdka. A. GELB, Krakov 340. Za i eugajajoče denar nazaj. I6če se inteligentna PROP*J*LKA z večletno prakso špecerijske stroke za fino trgovino v Ljubljani. Ponudbe na glavno pošto pod šifro 500 Ljubljana. 27 2-1 Sugen jVlfiller trgovec Pia tfollaffio zaročena Jrst 4, januarja t90S Sp> Stika 23 1-1 Radi zvišanja voznine od strani c. kr. priv. južne železnice smo prisiljeni dvigniti ceno za 50 kg trboveljskega premoga v kosih za 2 vinarja. Zadruga trgovcev s premogom u MIlani 22 2-1 Speclalltete modnih telovnikov! EKBT uriltve u uellKI IzDIrl u zalogi, kakor tudi bele In eržm suknene In sullnate bluze !n krila za tfame. Cene čudovito nizke! 28 3-1 Angleško skladišče oblek O.Bernatovič Ljubljana, Glavni trg 5. Dostojnosti. Dostojno piše zadnji čas slovensko vodivno časopisje in želeti je, da se to trajno ohrani. Vendar pa se zdi, da se nekaterim ljudem toži po tistih časih, ko se je razlivala gnojnica z vso primerno smrdljivostjo zlasti na verske naprave in ■krščansko misleče ljudi ter društva. Zlasti. odkar je «kultumo-bojna« sapa začela v nekaterih liberalnih krogih, ki se osredotočujejo okoli »Gorenjca« in »Not-ranjca«, ojstreje pihati, kalijo zopet žurna-Jistiške kalužnice v kotili omenjenih .listov, kar dokazuje, da so nekateri mladi »inteligenti« popolnoma nesposobni bojevati se načelno in s kulturnimi sredstvi proti cerkvi in verstvu. Spričo tega je dolžnost poštenega slovenskega časopisja brez izjeme, da take pojave javno postavi na sramotišče, ker Slovenci, naj smo tega ali onega naziranja, ne smemo več trpeti, da bi vladal v našem časopisju ton, ki je nevreden kulturnega naroda. V božični Številki »Notranjčevi« beremo n. pr. takoj na drugem mestu sledeče: »Iz Z i r o v. Visoki kurs izobrazbe smo dosegli v Zireh, odkar imamo ' Katoliško izobraževalno društvo« na Dobra-•čevi. Le naj se skrijejo pred nami vsi učenjaki, doktorji in profesorji. Cujte in strmite! Člani našega izobraževalnega društva dobivajo poročila iz samih nebes. Tam nekje, baje v liotedršici, živi živa •svetnica, ki se vsaki dan zamakne v nebo ter prinaša poročilo z nebeškega dvora. In dični član katoliškega izobraževalnega društva J. Zajec je bil tam ter je sam na lastna ušesa slišal poročila iz nebeškega kraljestva in on to oznanja in predava to članom tega idealnega društva. In, o blagor ubogim na duhu! Ti člani bodo srečni, že na tej, koliko boli pa še na onej zemlji, pardon v »raju«. Da v resnici je imelo čudovito hiter uspeh novo društvo. Mi že poprej nismo imeli teh ljudi za posebno razumne. Da da pa so zmožni takih buda-losti, tega pa nismo mislili. Žalostno, pa vendar resnično. Ako živi bolehavo babše v Hotederšici in fantazira vsled duševne pohabljenosti verske blodnje, ni to nič posebnega. Da pa se dobijo ljudje, ki take izbruhe bolne domišljije imajo za sveto resnico ter isto še celo drugim oznaiujejo, in to ljudje, ki stojijo na čelu »katoliškega slovenskega izobraževalnega društva«, je to vendar najjasneji dokaz, da je to v j.stili i poneumnevalno društvo, kajti takih Iju-dii ne moremo več prištevati normalnim. Kaplanu Perku pa častitamo na uspehih. Le brez skrbi bodite, Perko, pravi poklic ste si izbrali. Pri tako neumnih ljudeh se Vam bo še vedno dobro godilo. Slovenci pa le hitro vsi v taka društva, pa molimo in se pripravljajmo na nebesa, kajti na zemlji kmalu ne bo več prostora za nas, ker nas bodo spodrinili drugi, naprednejši, razumnejši narodi, ki niso tako dostopni verskim blaznostim, kakor smo mi Slovenci !« Sirovi ton in neumna vsebina tega dopisa dokazujeta, da se notranjsko libe-ralstvo ni še prav nič izmodrilo, drugega komentara pač ni treba. V Zireh imamo zdaj telovadski odsek, in naši mladeniči bodo že poskrbeli, da se iztrebijo take kužne gljivice, ki se pasejo še tupatam po našem ozračju. novo sankalifte! Zimski šport v Bohinjski Bistrici. Pretečeno nedeljo se je v Bohinjski Bistrici slovesno otvorilo san k al išče, ki ga je zgradila deželna zveza za tujski promet v bližini bohinjske postaje. Krasno urejeno sankališče, ki ga zaznamujejo velika bandera in nebroj malih zastavic, je delalo jako eleganten vtis. V paviljonu je bil prirejen bufet in zraven njega je bila postavljena vojaška godba 47- pešpolka, ki je bila •naročena iz Gorice. Prišli so sankači iz Trsta. Gorice in posebno številno je bil zastopan ljubljanski športni klub. Otvoritev se je vršila ob pol 12. uri. Vse navzoče je pozdravil kot zastopnik deželne zveze g. dr. Krisper. ki je omenil, da je namen tega sankališča nuditi gostom zdravo in veselo zimsko zabavo, drag glavni namen pa je ta, da za zimski šport pridobimo Bohinju nove vire narodnogospodarskih dohodkov. Povdarjal je, da je slava krasote obdajala Bohinj le poleti, ta slava bo pa obdajala sedaj Bohinj tudi pozimi, ko pokrivajo zemljo led in sneg. Tako bo imel ta Bohinj dvojno slavo. Zahvalil se je vsem podpornikom tega sankališča, ministrstvu za javna dela, ki jc dalo subvencijo, dr. Rzihi, ki je izdela! glavne načrte, zahvalil sc jc dalje občini bistriški iu županu g. Arliu, gospodarskemu odseku in načelniku g. Štendlarju, prometnemu društvu v Bohinju iu predsedniku g. nadučitelju Hunieku, posebno se je pa zahvalil gosp- župniku in deželnemu poslancu Pibru, ki je pravi steber narodnogospodarskega napredka v Bohinju, ki je iz tega stališča tudi to podjetje krepko podpiral. Deželni zvezi sta se potem zahvalila župan Arh in nadučitelj Hii-mek. Po končanih nagovorih je zaigrala godba triglavsko koračnico. Pokali so streli in dolga vrsta sankačev se je prikazala visoko gori v štartu ter švigala v začudenje številnega občinstva s čudovito hitrostjo po sankališču. Popoldne so otvo-rili zgornje strogo športno sankališče, katero so člani ljubljanskega športnega kluba z veliko spretnostjo brez vsake nc-prilike prevozili ter se o športni vrednosti tega dela jako laskavo izrazili. S popoldanskimi vlaki so se pripeljali na-da.jni sankači in gledalci. Zvečer se je razvila po raznih gostilnah živahna zabava, v veliki dvorani hotela »Triglav« je svirala vojaška godba in se je razvil tudi kratek ples. Pred odhodom Ljubljančanov se je izrekla zahvala ljubljanskemu športnemu klubu in njegovemu predsedniku g. nadinženirju Prelovšku, tudi navzoči župnik Berlic ie napil ljubljanskim gostom ter obenem izrekel svoje priznanje in zaupanje deželni zvezi, katere previdno in premišljeno delovanje je Bohinju v veliko gospodarsko korist. Sledile so še druge napitnice in je le prenaglo prišla ura ločitve. Deželna zveza namerava sčasoma razširiti zimski šport v Bohinjski Bistrici s tem, da se vpelje tudi šport s skiji, da se napravi drsališče, kegljanje na ledu, vožnje s sanmi do Bohinjskega jezera in druge zimske slavnosti, od katerih bodo imeli tujci veselje in zabavo, domačini pa dobiček in dohodek. Omenjamo h koncu, da je deželna zveza izdala posebno brošuro »Sankanje in sankališče v Bohinjski Bistrici«, v kateri so navedena pravila sankanja, potrebna previdnost in pa razmere sankališča v Bohinjski Bistrici. Ta knjižica se dobiva za ceno 30 vin- pri deželni zvezi v Ljubljani ter bode posebno začetnikom dobro služila. Dostavimo še, da je sankališče v Bohinju tako previdno in pravilno izvršeno ter opremljeno, da lahko tekmuje z najboljšimi sanka I išči v Avstriji. Po svetu. Poljedelska šola v vlaku. Ameriška država Moutana je v povzdigo gospodarskih razmer uredila poseben vlak, v katerem se nahaja predvsem voz za predavanja, potem knjižnica in pa voz z izvrstno urejenim hlevom, v katerem stoje najboljše krave-inolznice. Vlak se ustavlja v posameznih krajih, ljudstvo pride na postajo in tu se vrši teoretičen in praktičen pouk. Astronoinično odkritje. Znani astronom, profesor P. Lo\vell, naznanja, da so njegovi pomočniki na zvezdami v Fiag-staffu, Ariz., pronašli na planetu Marsu vodeno paro, kojo je prav lahko meriti. Paro je lahko opaziti v spektru po posebnih črtali in iz tega je razvideti, da je na Marsu ravno tako vodena para, kakor na našej zemlji, dasiravno jo je le za petino toliko kakor na zemlji. — Meteorologični celoletni pregled. Minolo leto 1908. je bilo srednje toplo in zelo suho. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopinjah: ob sedmih zjutraj 543°, ob dveh popoldne 1270", ob devetih zvečer 8-24", tako da znaša srednja zračna temperatura tega leta 879". Vremenoslovci pa jemljo večerno temperaturo dvakrat v račun, potemtakem pa je srednja letna temperatura Vi (7. uri, 2. uri, 9. uri, 9. uri) — 8'65", za 0,36" pod dosedanjim normalom, ki znaša 901"; največ 32-0" dne 20. rožnika, najmanj — 14 3" dne 13. prosinca. — Opazovanja na tlakomeru dado 736 94 mm kot srednji zračni pritisk tega leta, za 0-94 mm nad normalom; najvišji 753-4 dne 16. listo-pada zjutraj, najnižji 7140 dne II. grudna zvečer. Mokrih dni je bilo 113, padavina znaša vsega skupaj 1064 7 mm; največ 124 (1 mm je padlo dne 15. velikega srpana, nečuveno veliko. Drugače je pa Pilo leto zelo suho in sploh se je tožilo o veliki suši. Najbrž je vplivala jedna izmed zvezd repatic, katerih več so letos opazovali na zvezdarnah; svojo bližino je naznanjala tudi po večjih utrinkih, ki so se letos videli. Ta nebesna telesa, ki niso nič druzega nego po vulkanizmu razdrobljeni planeti, imajo ogromno veliko iu žareče ozračje, katero, ako pride z Zemljinim ozračjem, ki je tudi zelo raztegnjeno, v dotiko, velik del vlage nase potegne, vsled česar se padavina na zemlji izdatno krči. Naj se o tej hipotezi, ki jo nameravamo v daljšem spisu malo razširiti, sodi, kar se hoče, toliko jc gotovo, da letos razmere v zraku niso bile normalne. — Megla je stala ob 92 dnevih. Meteorologični mesečni pregled. Minuli mesec gruden je bil večinoma čme- ren in mrzel. Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopinjah; ob sedmih zjutraj — 3 7", ob dveh popoldne 0-8". ob devetih zvečer - 26". tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca — 2 4", za 0-9° pod normalom; največ 38" dne 21., najmanj — 10-4" dne 8. zjutraj. — Opazovanja na tlakomeru dado 737 3 mm kot srednji zračni pritisk tega meseca, za 1'3 nun nad normalom; najvišji 748-0 dne 31. zvečer, najnižji 714 0 dne 11. zvečer. — Mokrih dni bilo je 11, med temi 9 snežnih; padavina, dež in sneg, znaša vsega skupaj 85 8 mm, največ 171 mm je padlo dne 19. iu sicer snega. Med vetrovi je prevladoval jugovzhodni (hrvaška burja); megla je stala zjutraj in večkrat tudi čez dan ob 12 dnevih. — Tekočega meseca prosinca pride luna dne 19. opoldne v zemljino bližino. * Antikvarične zanimivosti. — V izložbi »Katoliške Btikvarne« opažamo sledeče za naše zgodovinarje in filologe zanimive antikvariške knjige, med njimi: Schonleben: Carniolia antiqua et nova. Erbhuldigungs - aetus im Herzogtum Krain. Dr. Gerber: Vindicae physico-medi-cae aurae labacensk. Kopitar: Glagolita Clozianus. Gerbez: Chronologiae medicae annus primus. Pohlin: Kraynska grammatika- Vodnik: Pozhetki gramatike. Scopoli: Flora carnioiica. Schmigoz: VVindische Sprachlehre. Orožen: Ceisk? kronika. Gutsmann: Deutsch - \Vindisches Worterbuch. Veliko letnikov: Sitzung;berichte d. k. Akad. d- VVissenschaften. * Pouk zaročencem in zakonskim. Sestavil Janez Zabukovec, župnik, 1907. Cena vezani knjigi 1 K 40 v. Opozarjamo zopet in vnovič na prekoristno knjigo, ki je našla javno in zasebno le priznanje in pohvalo- Izmed naših bogoslovnih mesečnikov je eden opozarjal na spretno obravnavo kočljive tvarine glede na pouk otrokov, drugi pa nasvetoval duhovnim pastirjem, naj imajo nekaj več izvodov Zabu-kovčevega »Pouka« vedno na razpolago, da jih dajo zaročencem, ki naj iz te knjige razun tega, kar čujejo pri izpraševanju, črpajo, kar jim je za novi stan potrebno. Ne glede na to, da Zabukovčev »Pouk« temelji na solidnih virih in dolgi duhovno-pastirski izkušnji, se ozira tudi na najnovejši dekret »Ne temere«. Razun pri duhovščini, naj bi se »Pouk« udomačil tudi v vsaki pošteni slovenski hiši, da se bo vedel naš naraščaj pripraviti na zakonski stan, ki zlasti v modernem časa zahteva vedno več resnobnosti in dolžnosti. Dobi se v »Katoliški Bukvami v Ljubjjani« ki da že pri vsakem šestem izvodu enega zastonj. Cena za vsak izvod 1 K 40 v. * »Duhovni Pastir«. Urejuje Alojzij Stroj. XXVI. letnik. 1909. Celoletna naročnina s prilogama: »Društveni govornik« in_»Zbirka lepih zgledov« vred znaša 8 K. Oznanjevanje božje besede je poleg molitve poglavitna dolžnost duhovnika. Naloga »Duhovnega Pastirja« je, pripomoči, da bi se večne resnice vedno v lepi, vzvišeni vsebini primerni obliki razlagale in da bi verniki imeli od njih vedno večjo duhovno korist. »Duhovni Pastir« objavi v XXVI- letniku: 1. govore za vse nedelje, zapovedane praznike in kolikor mogoče tudi za praznike cerkvenih patronov, in sicer večinoma po dva govora. Poleg primernih dogmatičnih pridig borno objavili homilije za 'one nedelje in praznike, katerih evangeliji v zadnjih letnikih »Duh. Pastirja« niso bili homiletično razloženi; 2. postne pridige o sv. križevem potu (spisal in govoril Iv. Baloh); 3. razne priložnostne govore. Posebno opozarjamo na nadaljevanje govorov krščanskim materam o vzgoji, ki so sestavljeni po naročilu presvetlega knezoškofa dr. A. Bonaven-tura Jegliča in izdelani po načrtu, ki ga je priobčil ljubljanski škofijski list (I. 1904, str. 57.) Pripravljenih imamo več govorov za Marijine družbe, nagovore mladeničem itd. Prve brezplačne priloge »Duh- Pastirja« — Društvenega govornika — je dovršen I. zvezek (240 str.) V prihodnjem letu pričnemo z druigim zvezkom. Več predavanj. ki obravnavajo jako važne tvarine, nam je že zagotovljenih, med njimi govori o agrarnem vprašanju, ki jih bode objavljal prof. J. Ev. Krek. Druge brezplačne priloge »Duhovnega Pastirja« — Zbirke lepih zgledov — smo letos izdali str. 81 do 112 111. zvezka. Za nadaljevanje imamo urejene že mnogo tvarine. Čim bolj se pomnoži število naročnikov »Duhovnega Pastirja«. v tem večjem obsegu bo mogoče založništvu dodajati priloge listu. V zalogi so še nekateri prejšnji letniki in se prodajajo po osem kron. Novi naročniki »Duh. Pastirja« pa dobe za izjemno polovično ceno (po 4 K) nekatere starejše letnike, ki so šc na razpolago. Dosedanje priloge se dodajajo brezplačno le ob nakupu onih letnikov, katerim so bili pridejani kot priloge. Tržna cena jim je: Obrambni govori 80 v.; Zakonsko pravo 2 K; Zbirka lepih zgledov I. zvezek (str. 16+808) in II. zvezek (str. 28+792) po b K; Jezusovo trpljenje in sedanji čas l K 20 v. Naročniki »Duhovnega pastirja« pa dobe vse te priloge za polovično ceno. »Dvojno kazalo« prvih deset letnikov »Duhovnega Pastirja« isestavil L. Škufca) in Dvojno kazalo drugih deset letnikov (sestavil V- Bernik) stane vsako po 1 K. Naročnino za »Duhovnega Pastirja« sprejema »Katoliška Bukvama«, spise pa uredništvo. (Ljubljana, Semeniškc ulice št. -I.) ------HLdLojr ------------ hoče sebe aii svoje otroke obvarovati Ir a ^ I S a hripavosti, katara, znslezan|a ka-M MAHI M M tara v grlu oslovskega In dušl|l-mW vena kotijo, naj si omisli zdrav- niško preizkušenih In priporočenih Kaiserjevih karamel za prsa s tremi jelkami. 5500 notarljelno potrjenih spričeval o dobri kakovosti. Zhvo| 20 in 40 vin., škotliica 80 vin. dobivajo se: v Ljubljani: Lekarna pri .Orlu" pri želez mostu, deželna lekarna pri „Ma-riji Pomagaj", M Leustek ; Uhald pl. Trn'oszy, Jos. M»yer, O. Piccoii, pri „Kr"ii'" A Rohim, vogal Rimske in Ilieiwelsove ceste; Ivan Q|uričič v Metliki. Jos Anclk, Ribnica, A.Roblek, Radoljicn, 1). Pire. Idrija. II Bril i, Litija, L. Burdlch, Sk. Loia, Mugon Roblek, Tržič, Karol Andrijanič v Novemmestu, Karol Savni« v Kranju in Josip Močnik, lekarna pri „Sv. Trojici" v Kamniku. 31)17 H4-1 Stanovanje z 2—4 sobami ifiče mirna stranka takoj ali pozneje. — Ponudbe pod A. S. I. Posle restante, Ljubljana. ssr Dečka lepega vedenja sprejme « pouk Ivan Milavec izdelovatelj orgelj v Ljubiiani. 3433 3-3 Marijin trg štev. 1. Največja zaloga najfinejših ===== barv= za umetnike, od dr. Schonfelda & Co. Fine oljnate barve za študije, akvarelno trde in tekoče, tempera barve v tubah, pastelne barve. Raznobarvna kreda. Zlate in raznobarvne bronoe. Pristno in kovinsko zlato, srebro in alumininm v listih. Štampilijske barve. Oglje za risanje. Raznobarvne iinte in tuši. Slikarsko platno in papir. Palete, škatije za študije. Čopiči za :: umetnike, slikarje in pleskarje. :: -Najnovejši = slikarski vzoroi in papir za vzoroe po najnižji ceni, najnovejše in modeme suhe, kemične, == prstene in rudninsko barve. " ■ ■ :: Priznano najboljše in najizdatnejSe :: 8 = oljnate barve = za pleskarje, stavbne in pohlštene mizarje ===== in hišne posestnike itd. ===== :: priporoča :; Hdolf Hauptmann Prva kranjska tovarna oljnatih barv, flrnežev. lakov In steklarskega kle|a. ===== Prodaja najboljšega mizarskega ===== mr lima ===== po najnižl oeni, — karbolineja = samo boljše vrste, ===== = gipsa = alabastra In stukatnrnega za podo-2961 barje In zidarje. 1 = Ustanovljeno 1832. - :: Zahtevajte cenike! :: mmmmmmmamamKmm^m^mm Ustanovljena leta 1894. Prva domača slovenska pivovarna Telefon ftt. 210. AUER-ievlb dedičev Unbllana, Mlm ulice Steu. IZ, LJubljanfi Priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno im i rcno pivo U M\mM Podružnice Spljet, Celovec in Trst - Delniška glavnica -K 3.000.000J Ljubljanska kreditna banka v Ljnbljani Stritarjeve nuce __:____x..________..„ k.ojiini> ........ L.. k 9(1 }ri'l>mii<> 2. Inniinria. alavni dobitek K 300.1 2 K 20 žrebanje 2. januarja, glavni dobitek 10 . 2. 7.2.. „ . 5'/, . S. „ , , Vse 4 promese samo K 40. Vloge na knjižice in na tekočI račun obrestuje po čistih 1 j2°|o priporoča promese na kreditne srečke , „ , srečke za regulacijo Donave , „ „ ljubljanske srečke . . . . , ,3°/o zem. kred. srečke Razpisuje se do 20. januarja služba drugega cerkovnika. Plača 760 K in prosto stanovanje. Neožen-jeni, zlasti zmožni kakega rokodelstva naj se zglase osebno. 14 4—2 Mestni župni urad sv. Jakoba v LJubljani- Jan. Rozman mestni župnik. IHIIHIHiaHIII Slavnemu občinstvu, posebno pa pre- ® častiti duhovščini in cerkvenim predstoj-niStvom priporočam svojo dobro nrejeno |gg podobarsko in pozta- m farsko obrt g v Wolfovih ulicah 6t. I g nasproti fran&ifikanske cerkve ® PB ter vsa v vso to stroko spadajoča dela H ta? kot izdelovanje oltarjev, prižnic, taberna- U g kijev itd. in zagotavlja kolikormožno umetno S S In fino ter trpežno izdelavo po lastnih in H predloženih načrtih. H Cene zelo zmerne! Priznano dovršena dela 1 «*« 466 Z odličnim spoštovanjem 52—41 Hleks. Gotzl | podobar in pozlatar. gjjg ■■■■HnHSKHHHHHMHH Ure! Hilko Krape* Gramofoni! urar, LJubljana, Jurčičev trg štev. 3. Priporočam svojo zalogo zlatih, sreb. tula nikel. žepnih in različnih stenskih ur, vsake vrste budilk, zlate verižice, prstane, uhane, bisere z dragulji. Srebrno in iz kine&kega srebra orodje. rMM(MitCi)»n», »pltnUSUritM. ul. t na Vrhniki &t. 182, pripravna za trgovino ali obrt, z dvema velikima kletima se proda pod ugodnimi pogoji iz proste roke. Več se poizve ravnotam. 3241 7 jteckenpferd-lilijno-ntlčno-mll {MIT NajmSIejSe milo za kožo. 67 40-4fi Žrebanje i® 21. jan. 1909 Jubilejne srečke za vdovski in sirotinski zaklad „Eintracht". 2200 dobitkov I krona 2200 dobitkov Od 25. dec. 1 prodajam v prima slanino I. vrste kg. 1-50 II. vrste Meso 3098 (35) I. vrste kg. 1-40 II. vrste kg. 1*20. Elija Predovič Glasni dobitek kron vreden Dobe se v c. kr. tobakarnah, loterijah, poštah, menjalnicah i. t. d. 3489 do 25. jan. 1909 Šolskem drevoredu "a od brez kože, od prašičev iz listnih pitilč. 1-30 300.000 140.000 40.000 100.000 Podružnice Spljet, Celovec in Trst Rezervni fond K 300.000. r Ivan HM okrožni zdravnik v Škof j i Loki : uljudno naznanja da : ordinlra vsak dan od poIS.dnll.uredopold. na Glavnem trgu. 16 3-2 Na prodaj je iz proste roke večji MLIN ob Krki z vsem ostalim posestvom. Več pove naše upravništvo. 21 3—f Mlad pisarn, solicitator popolnoma izvežban v malem konceptu, želi vstopiti takoj ali s 15. januarjem kot solicitator ali konceptni uradnik v odvetniško ali not. pisarno. Ponudbe pod ,ptsarnac na upravništvo „Slovenca". 20 2—2 Velika zaloga raznih 2267 slovenskih plošč In gramofonov ceniki od gramofonov In plošč na razpolago. Fr. P. Žalec urar In optlkar Ljubljana, Stari trg, Stv. 26. iz boljše krščanske hiše, srednje starosti, poštena, vajena doma v trgovini, in drugje 6 mesecev, zmožna obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi, zna dobro šivati, želi vstopiti kot praktikantinja v trgovino z mešanim blagom, ali v kako drugo trgovino. Naslov pove uprava lista. 18 2—2 Kontoristin ^Invontn z mesečno plačo 90 K II/ V vil in s povrnjeno vožnjo 3445 sprejme takoj 3-2 Vydrova tovarna hranil Praga vili. Delniška družba, združenih piirowar©ii Žalec in Laško i liovocsi »voj® 1 R»o:p:ulc» Specialiteta: „Salvator" (črno pivo a la monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187). ====== Pošiljatve na dorn sorejema restavrater ,.Narodnega doma" g. Kržlšnik. (Telefon St. 82.) Podružnice: Praga i men|alnlcaml: Graben 15, Mala stran, Mest. ulica 17, Baden, Brno, Cetka Lipa, CeSka Kamnlca, Moravski Zumberg, H&dllnu. Novi Jlčln, Plzen, Zvltava ln Llberce. Menjalnice na Dunaju: I. VVollzelle 10, Taborr.trasse 1, 111. Ungargasse 77 (vogal Rennwega), III. L8-tvenuasse 27, IV. Wledner Hauptstrasse 12, V. SchBnbrunnerstrasse 88 a, VI ijumpendorferstrasse 22. VII. A\arlahlllerstrasse 70, VIII. Lerchenlelder-strasse 132. IX. fllserslrnsse 32, XVIII. W8hrlngerstrasse 82, XIX. Dčbllnger M.,miiir««c XIX. Hauptstrasse 32. Menjalnična delniška družba MERCU ^ ' DUNAJ, I., VVolIzeiSe 1. Hkc. kapital K 20.000.000. Res. zaklnd K 8,000.000. Najkulantnei&l :: nakup in prodala :: vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, :: zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja. :: :: Zamenjava in eskomptiranjc :: izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov. '