l/l:3ja vsak dan, udi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: unca sv. F:a laška Asiške^a štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništva. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — |z (i j a te! j in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edii-osti — Tisi; tiskarne Edinost. — Naročnina zn.?Sa na mesec L 3-—, pol leta L 18 — in celo leto L 36—. — Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57.
l3lnlk XI,3 2*
Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo * žirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrnlkov mm po 20 stot; osmrtnice, zahvale, foshnice In vabila po 40 stot, og'aii denarnih zivodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase sprejema inseratni oddeiek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pcSiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseiatni oddelek se nahajata v Tratu, ui. Fran.iika Ai 2GL
V Trata, v pondeijek ^5. avgusia 1919
Kircuna Konferenca.
PARIZ. 23. (S.) Vrhovni svert, ki nru je pred-BedovaJ C'emeneeau, je zaslišal razna poročila o mirovni pogodbi <z Avstrijo. Odbor za ureditev bo dokonča! jutri svo'c delo. V ponedeljek bo vrhovnemu svetu že lahko predloženo besedilo kon-tooveijavne pogodbe.
Vrhovni svet je tudi sesliše* Lomherjevo poroči) 0 premogovnem vprašanju. Minister je poroča!. da yc že začelo izročevanje s strani Nemčije, tofa množica, »ki <o je Nemčija fe ročila. je mnogo manjša, nego se je pred vide vcilo, in »to vsled težav z delavskim* močmi, predvsem pa radi -težav s prevažanjem.
V- Vtvm sve«t je tudi zaslišal Loniherjevo poro-oaj r jrkk, ali pa na* odhodi reševanje visečih vpr i^anj. Vrhovni svet je sklenil, da se za sedaj ne raziđe, toda mogoče je, da se bodo seje vršile Bruhaj, taJco da bo lahko Clemencesu sledirt razprav v zbornici o odobritvi mirovne pogodbe z Nemčijo* ki se začne p* ućnji torek.
Rocjunske rtivizlcife ca Madžarskem.
PARIZ. 24. (S.) Vrhovni zavezn£5kfr svet sklenil, da bo zaMeval od romunske vlade, nai ■vod: točen seonam vseh rectoiij in prisrčnih re-fcvizicr, da se more njih skupna svote- odbiti od svote. Jd bo morala Madža-pska plačali Romuniji k' v^ula-h. ki se vključijo v irirovno poffodtoo.
Iz Jugosfav ie*
Jugoslovanske zasedbe v Banatu.
<REKA. 23. (»SecoloO »Agramer Ta/gbla-tfe« pore«. iz Belgrada: Včerarj so dobHe srbske čete ukaz. da zasedejo Kis, Sombor, Desko in Širino v zgornjem Banatu, me^ta, ki so bdla prisojena Jugoma v^ji-
Jogosio? aoskl Usti dementlrajo Sforzovo jjavo o Interdrancih-
REKA, 23. (»SecoloO Zagrebški listi demontirajo odgovor italijanskega dra^nega podtajnika ea zunanje zadeve, groSi Siorze. na vprašanje p^ianca E>e VJ&ja o odvajan'« Jugoslovanov iz zj-eienega oreroVa takole: Proti te-žn-jdvi službeni itižjanski	da m' jugosJovajiSKih ittterniran-
iz Istre. Dalmacije In otokov več od 200, ni treba denrerrtircnra z naše strani, ker smo že večkrat nanašali veliko šrevHo mternirancev iz DaU »./acve v Italiji; navedli smo cek> imena. Samo števJo iaterrrirancev iz Dalmacije presega tisoč.«
»Socolo« pripomirn;a: »Ker nd verjetno, da bi bil državni podtajnik lagal brez namena, Je menjanje hrvatskih listov nov dokaz njihove <za\*xcnostL«
Prepričani smo <tudi ml popolnoma, da je izklči*-Čeno. da bi bU podtajnik Sforza lagal
EZ ČEKOSLOVAŠKE.
Odgovor
predsednika Tušarfa čehoslovaški zvezi.
italijansko-
RIM, 24, (S) Predsedništvo čehoslovaško-ltal;j?nske zveze objavlja naslednje pismo ministrskega predsednika Tušarja, ki je je poslal v odgovor na pismo, katero je dobil od imenovane zveze: »Dobil sem Vaše vljudno pismo in prosim, da blagovolite sprejeti mojo n?.jsrčnejšo zalivalo na vaša voščila. Ob tej priliki se Vam zahvaljujem tudi za Vaše sodelovanje, ki je bilo jako uspešno. Imate pravico, da ste tudi ponosni na dosežene uspehe. Vi ste popolnoma razumeli namene čshoslovaškejja naroda in ste kot dobri državljani, ki so vedno pripravljeni izpostavljati svoje življenje za pravice, za pravičnost m za resnico, začeli intenzivno podpirati naše tako vroče in žive želje za dosego naše narodne neodvisnosti. Ves čehoslovaški narod, vlada in jaz se popolnoma zavedamo Vaših velikanskih zaslug in zaradi tega je Vaše ime zapisano z zlatimi črkami ne le na dnu naših src, temveč tudi v narodovi zgodovini. Vi imate vso pravico do našega neomejenega priznanja; želim, da bi odnošaji med Vašo slavno kraljevino in Čehoslovaško republiko, odnošaji, ki so nastali v skupnih bojih proti skupnemu dednemu sovražniku, postali tesnejši in da bi se izpremenili v nerazrušljivo prijateljstvo. Vporabljal bom vse svoje stile za udej-stvitev teh namenov.«
Iz Hadrars 8.
Nadvojvoda Josip priznaj, da je deloval za Ka'ia !.
CURI H. 23. O legi timističnem in momarbičnem duhu nadvojvode Jcrstpa priča js-sno in ter vite v,

PODLISTEK
IVAN BALOH:
Slepec.
»Cc sem bil priden, ne vem, ampak brihten sem pa bil; še sedaj vem, kaj ste me enkrat
vprašali.«
»Kaj pa?« — sem radovedno vprašal in se nasmehnil.
France je bil vidno zadovoljen in je začel: »Ravno je bil pouk o poslednjem olju. Vprašali ste: Na katerih udih se bolnik naipreje m?zili. Nobeden ni vedel, tudi jaz ne. Nekateri so rekli splošno: na glavi, drugi: na čelu, tretji: na ustnicah. Vsak je dobil odgovor: Ni prav. Tedaj ste mene pogledali in se kar vto-peli v moje oči ter rekli: France, boš ti povedal: Kaj bi ti, kateri čut bi ti najtežje pogrešal? Pa sem kar butnil ven hitro: Svoje oči. Prav si povedal. Torej na očeh se bolnik najprej mazili — tako se je glasil nauk naprej. Pohvalili ste me. Ali nisem prav povedal?«
ZcKj se je on nasmehnil — a jaz sem bil resen.
»Ampak mene na očeh ne bodo mazilili,« tako je končal France.
Zdaj smo pa molčali vsi trije: on, jaz in — citre.
Nastal je mrak.
Iz polja se je vračala njegova mati. Vide! Bem jo od daleč — in sklenil, da grem. Bal sem se sestanka vseh treh.
»France, strune dobiftt	P*« kolikor mo-
re*.«
ki ga je imel budimpeštanski poročevalec praškega kista »Venigerc s sedanjim madžarskim 'poglavarjem. Na vprašanje, ali bi bil sprejel krono sv. Štefana, če bi mu jo bila ponudila narodna skupščina, j« odgovoril: »Mi imamo kronairega kralja, ki -se dosedaj rri odpovedal prestolu.* Z drugimi besedami bi se to reklo, da smatra nadvojvo-a Josip, čejvrav >e prise&el cvestobo republiki, še vedno Karla I. za madžarskega gospodarja in vladarja.
V omenjenem pogovoru dementira nadvojvoda Josip vest, ki pravi, da esipirira princ Teck, zaročenec ntegove hčere, na prestol.
Nadvojvoda Josip bo ča^al kot zasebnik Izida volitev.
BASEL, 23. (S.) Z Dunaja poročajo, da se je izjavil nadvojvoda Josip po dolgih pogajanjih, da je pripravljen se umekniti in čakati kot zasebnik fzitia volitev. Nova vdada bo sestiavlnena ijz koalicijskega kabineta. Lovaszy dobi pre-dsedništvo in zunanje zadeve, dr. Vaseyila pravosodje, Cfcurajmy tngovino, PelcU m Payer dobita dve listnici za socijalno politiko.
Zvišanje železniških pristojbin za 2S%.
RIM, 23. Komisija za železniške pristojbine je baje »določila, da se zvišajo jw-isto:b:ire za 25%. Teko (zvišanje je povzročite živo aanimanie v trgovskem elementa', -ki zahteva, naj se je odpravi Odobritev amnestije.
RliM, 23. Amnestija se ratificira v prihodnjem mini str skem svetu.
Vest o novem izbruhu Vezuva neresnima.
NEAPELJ, 24. (S.) Vest o novem izbruhu Ve-zirva je brez .podlage; .'sire za požar, ki je izbruhnil v gozdu Demognole na Monte Som me. Ta jx>žar je naredil vtisk, kakor bi šio za vulkanski Itcbruh-StotnJk Lucchi ni bil ustreljen.
RIM, 24. (Š.) Nekateri listi iz so\ražrt:h držav so bc.'»e pred kratkim priobčili vett, da ie bil bivši avstroogrski stotnik Lucchi, ki se <je povrnil v svoje rojstno mesto, obsojen od iteftanshega vo'aškega sodišča na smrt, La sicer «zaradi trpinčenja italijanskih vojnih ujetnikov, fcj so bili pod njegovim poveljstvom in^erninnni v ujetniškem talKkru v Braunarm. Po trčni preiskavi se je ugotovilo, da se ni vršilo sr^oh kazensko postopanje proti omer-oenemu s-totnilou. in da gre za eno izmed neresničnih vesa, kj jih priobčuie ražno časopisje o Italfranskl dr^vL
Luksemburška delegacija prt Potocareju.
METZ. 23. (S.) Predsednik francoske repu Mrke, Poincare, je obiskal industrijske kra« ob Aiozeli ian Thorivilliu. Bil je povsod navdušeno iiprečet. Sprejel je ob tej priliki tudi delet&.crjo, ki jo je poslala nati vol v od: na Luksemburška. Rj-uter, oredsodnik delegacije, je spv^miir.al protestirane ;i»jvo)vodirre Lukse:rebur§ke proti kršenju ri:enih ss'e.'ih pravic s strani Nemčije. Izrazil je Zeljo, da bi*nastopila nova doba miru in svobode, ki naj bi Franci-io in Luksemburg »družila v še tesnejše .prijateljske veza.
Poincare je odgovoril, da nad vojvodini' Luksemburška lahko računa na prisrčno prijateljstvo Francije, ki ji želi najboljšo srečo.
Predt^ednSk Poincare se je nato povmii v JVIetz, kjer je izrazil v odgovoru na županov go-\x>r s\x>;e veselije, da se je pevnf! v mesto, kjer je prežnvei v minulem letu najgiirtjisvejše čase svoiega živHenja. Rekel -je da se mora za to zahvaliti igrintjivi zvestobi Metza. ki ie sedar resen in ima zi gotovijen mrir in b-iagostnrre. Zaklrnčil ie svoj govor s klikom: »Živita francoska L orem!«
Predsednik Poinca^ se je nato udeležil s svojo soprogo obeda v mestni palači.
Ameriški senat za priklopiter šantunga h Kitajo.
WASHTNGTON, 23. (S) Senatska komisija za zunanje zadeve je odobrila na Lodgejev predlog ipopravek mirovne pogodbe, po katerem bi pripadal Šantung Kitaju, a ne Japonski.
General IHetrlch nač^In3t Kolčakove vlade.
OMSK, 23. (S.) Kolo- k ie nadomestil civilno osebje v svoja vladi z vojaškim osob;em. Za na-oelnikii vlade re imenoval generala Dietrcha. a generala GoJoda-jna za načelnika vršreffa štaba.
Prihod letalca Aneillotta.
VARŠAVA, 22. (Zakasnelo.) Letalaki peročmk, ki ima seboj poslanico italijanskega ministrskega preisednika Niltija poljskemu ministrskemu jpred-^odiiiku P.aderewskemu, je priletel daneo v Varšavo.
Generalni civifiri komisar CluffcHI v Pult
PULA. 24. V Pii!o je prispel srererahri civ:tni leomisar Ciuficlli, katerega so sprejele na pomolu
Odšel sem — in žalost je hodila pred menoj in za menoj, in kamor sem pogledal, so povsod k tlom klonile cvetke svoje glavice. Še nebo se je zagrnilo s črno tkanino.
Na klancu sem še enkrat pogledal v ravan. Tedaj sem zaslišal še zadnji akord mi znane pesmi: Le enkrat bi videl...
Ne vem, kaj mi je zastavilo pot.
Kot se je naslonil pevec na svoje citre, tako sem se jaz na svojo popotno palico in se zamislil. Zdelo se mi je, da so citre govorile in zapele: Le poj o zelenem hribčku in o sočnati trti in o lepi naši domovini, a videl je ne boš več. Videl ne boš več tistih lepih planin, po katerih si hodil, in več ne boš trgal tistega pestrega cvetja ter ga sipal okoli svojega klo-buka.Videl ne fcoš več, kako solnce poljublja zemljo, kedar vstaja iz svojih sanj, in kako luna plava nad njo. In jokal ne boš več, ko boš umiral, ti zadnja solza ne bo potekla iz oči. —
Ko sem slišal to pesem iz njegovih citer, tedaj je počila tudi struna v mojem srcu in zaplakal sem: O domovina, zakaj si zahtevala toliko od nas in zakaj si nam dala tako malo?
In ti svet, ki praviš, da si pravičen, vprašam te, ali naj vse naše matere prinesejo na oltar — kot na velikem krožniku najdražje, kar smo imeli: vse svetle in lepe in blage in odkrite, vse mile oči naše mladosti, ki jih je darovala domovini in ki jih krije sedaj brezkončna, temna noč?
In ko sem to pomislil« j* bil bled in žalosten noi obraz.
vse civilne m vojaške oblasti. Tudi občinstvo ga je navdušeno pozi-iravljaio. Po sprejemu si je šel ogledat komisar mesto in spomenike. Popokine je sprejel v palača kon*isari.;attu oblasti, delegate gospodarskih ustanov in (zastopnike časnikarstva. Ci-uffelli se je razgovarjal z vsemi, se iirporrršreJ o lokaireih razmerah in izrazil željo iz a splošno sodelovanje v prid narodnim interesov. Obiskal te nato mestno paAačo in odšel.
„Italija se ne zaveda suoje neuar-
n.isti
Italijanski ministrski predsednik Nitti je poslal vsem prefektom, t. j. pokraijirskim glavarjem, 21. t. m. okrožnico, iz katere -naq v označbo položaja, v kiterem se nahaja Italija, posnamemo vsaj glavne misli, ker nam prostor ne dopušča, da bi okrožnico objavili v celoti. Ministrski pre sednik pravi:
»Selim, da se po vteh pokrajinah dela kar najživahnejša propa^'inda, da se, kolikor le mogoče pobudi proizvajanje, da sc skrči poraba, da se dežela do-ede na progracn štecktje in dela.
Italija se ne zaveda svoje nevarnosti. Navade, ki se razširjajo, *deje, ki se -UKJomačujeio, nameni, ki privre vaj o, to vse je slika, znak položaja, ki ga je treba resno premotrivati.
Nikdar, že nekaj stoletij sem, cela Evnopa ni bila v ta'ko težkem položaju: predvsem Italija.
Treba je torej, da vsi, ki so v položaju, da morejo del-.ti, sedaj delajo z vsemi sve^kui
močmi.«
Ministrski predsednik poudarja potem, da velik del občinstva živi, kakor je živelo preje, da, so celo, ki hočejo manje delati za večjo odškodnino, namesto da tbi delali intenzivr.eje. To da ni samo značilno dejstvo pri delavstvu, temveč v vseh socijalnih razredih.
»Zelo malo ljudi je v Italiji, ki si stavijo vprašanje: Kako žive Italijani danes? Kako bodo živeli jutri?«
Proizvajamje se ni opomoglo, poraba pa ostaja velika. Italija živi, porabijajjoč ve'iko stvari, ki jih ne proizvaja. Stavke se naidalru.-jejo in zahtevajo se nove skrčitve delovnega Časa.
Kdo je kriv? Nekoliko vsi, predvsem pa, da nismo navadili občinstva resnice.
Ministrski predsednik toži, da so še vedno bogataši, ki naročujejo modne in luksursjozne stvari iz inozemstva.
Kako se preživlja Kalija in kako živi? — Leta 1913. je Italija kupila za 1134 milijonov več kot pa prodala, leta 1916. je skočila ta razlika že na 5302 m'lijona, leta 1917. na 10.682 milijonov, leta .918. pa na približno 12 milija/d, kar pa bo itunčnem obračitn'j znašalo gotovo okoli 15 milijard. Italija kupuje žito, mast, premog itd. in ne daje drugega blaga v zameno: »dajemo dolgove, ki jih sprejema zaupanje naših prijateljev in naših zaveznikov. Koliko časa snorc še trajati to? Prvega pol leta po primerju smo kupili za 7 milijard več kot prodali, kar presega vse prejy šnje številke.« Zato pravi Nitti, da je v teh razmerah stavka uničevalno sredstvo, kakc^ .požar, opustitev dela pregreha, vsaka brezbrižnost s strani podjetnikov pa zločin. In kdo se zaveda teh nevarnosti? Dejstvo je, da je treba delati veliko več kot pred vojn«: treba je plačati minulost in skrbeti za sedanjost.
Položaj prehrane je gotovo težak. Z žitom posejana površina se je skrčila za približno 500.000 hektarjev. Pridelek že prej ni zadoščal, sedaj je najnezadostnejši. Uvažati je treba 30 do 32 milijonov kvintalov žita. Letos je bil pridelek v inozemstvu pičel. Treba bo večiih svat. ki jih je treba izposoditi izven Italije. Pri prodaji kruha je imela lanjsko leto država poltretjo miljardo izgube. Letos bo izguba še večja. Koliko časa more trajati to? Uvažati je treba okoli dveh milijonov kvic-talov govedine in svinjine 300 tisoč kvintalov olja, 500 tisoč kvinTalov mlečnih izdelkov itcL Nad polovico maščob mora priti iz inozemstva, ne da bi se sploh govorilo o premogu in vseh najpotrebnejših sirovinah.
Doslej so Angleška in Zedlnjenc države dajale kredit, če so bili izčrpani domači viri, cdslej pa je pričakovati očinkovite pomoči
samo 5e od Zedinjenih držav, ki edine morejo dajati kredit in blago. Ko po vojni ne bo več pomoči zavezniških vlad, bo treba najti kredita v drugih oblikah, toda vedno s pomočjo zavezniških vlad.
Dolgovi pomenjajo sužnost, in najhujše je, da se Italijani ne zavedajo tega, ne zavedajo se, da kruh, ki ga jedo, niso prkJelali oni, da meso, ki ga jedo, prihaja od živine, ki se je pasla po amerikanskih pašnikih, in da se vse bo plačuje z dolgovi. Za nad 38 milijonov Italijanov se mora hrana in vse, kar se v prvi vrsti potrebuje za žrivlijenje, dobavljati iz inozemstva, tađeo da 15 do 18 milijonov oseb, torej velik del Italije živi na upanje, ki sedaj preneha.
Položaj Italije je izredno težak, in zato da je vsak, ki v Italiji govori o revoluciji, sovražnik naroda in zastrupljevalec- Red se mora vzdržati z vsemi žrtvami. Proizvajanje je nemogoče, če ni redu, in »ker živimo na upanje in se moramo opemo-ei na upanje, moramo vzdržati red za vsako ceno. To je živ-ljenski pogoj.Amerika ne more več dolgo dovoljevati kredita Evropi m ga tudi noče deželam, ki v kratkem ne urede svojega gospodarskega ra finančnega položaja. Zasebniki ne bodo dovoljevali posojil, dokler se jim je bati, da bi se ta posojila porabljala za oboroževanje. Odslej se bo treba zatekati k zasebnikom in upnik zahteva varnosti. »Ogrožajo nas največje nevarnosti, če se ne odločimo, da se s pogumom lotimo reševanja našega položaja.«
Ministrski predsednik pravi, da je v ta namen treba žrtev s strani prebivalstva, predvsem pa vztrajnega dela vseh razredov prebivalstva. Prenehati je treba z razsipavanjem in omejiti nepotrebne izdatke. V dveh do treh mesecih morajo brti državne finance urejene, j kajti le taiko bo Italija mogla imeti kredit. Medsebojni boji morajo prenehati ali se odgoditi na priložnejši čas. Sedaj je treba velikega premirja za delo. Da pa bo mogoče v resnici delati v tem smislu, je treba, da prebivalstvo spozna in upošteva položaj, v katerem se nahaja država.
Treba <je torej predvsem omejiti porabo do skrajne mogoče meje. Cene kruhu se mora polagoma zviševati, da doseže vsaj stroške proizvajanja. Treba je, da daje vedno prednost domačim proizvodom in omeji kolikor mogoče uvoz iz inozemstva. Štediti je treba tudi s proizivodi, ki jih je mogoče izvažati. Pomnožiti se mora poljedelsko in industrijsko proizvajanje, proizvajanje za domaČo porabo in izvoz. Vsa razpoložljiva zemljišča se morajo obdelati. Kot kurivo naj se kolikor mogoče uporabljajo domači proizvodi. Ministrski predsednik graja, da so pokrajine, ki so prej živele od koruze, sedaj pa hočejo imeti le pšenico, da se zavrača olje iz semenja in zmrznjeno meso.
»Per angusta ad aorista« — »skozi stiske kvišku,« pravi ministrski predsednik in dostavlja tolažbo, da je treba le dela in dela, da bo Italija, če izrabi sivoje naravne vire in upreže vse svoje mogočne delovne sile, v nekaterih letih velika industrijska in poljedelska diža-va, mogejna demokracija, zelo bogata država. Zato pa je treba seda^ skrbeti samo za eno stvar: obstanek. »Premagati moramo težave miru z večjo žilavostjo in večjimi žrtvami, kot pa težave vojne. Vzdržati je treba red za vsako ceno, delati napeteje, porabljati manj, proizvajati več. Ne moremo izbirati, kako naj ravnamo. Ta načela odslej niso več moralno praivilo, temveč življenski pogoj.«
Gospod Nitti je govoril jasno in odkrito, tako, kaJcor še ni govoril noben italijanski državnik. Položaj Italije nam je po njegovih izvajanjih ipooo-lnoma jasen!
Itonsc Sci;ššu!ftf3 na MflđžarsRem.
(Od oievidca.)
SEGEDIN, 4. avgusta. Bl! sem priča začetks in konca slave bo^evi^e vk? da vine.
K4 sem prisoten v onem momentu, ko je francoski podpolkovnik Vix na čelu zavezniške nrisi e j izročil takratnemu predsedniku ojs ske vlade sto-I fu K-a.ro!yju v rn-eim entente znani uAHmaftum o :' sedanji demarkacijski Črti kakor poetični mejd.
A — moje o&o je bilo suho. Pravijo pa, da je takrat človeška bol največja, ko se celo potok solz posuši.
(Konec)
IlUeufl opcrcKa. ,:8)
Avgust Šenoa, — Prevedel M. C—5.
Odgovoril mi m ničesar. Vprašala sem ga, ali se me je morda naveličal, ali morda ljubi drugo. Odgovoril mi je, da ne. Rotila sem ga, da naj mi vendar ,pove, kaj je. Odgovoril mi je, da se mora ustreliti. Mislila som da je zblaznel, toda ni. Kar mi je rekel je živa re-nica.
—	Ali res? — se je navidezno začudil odvetnik in privzdignil glavo.
_ Živa resnica, vam pravim. Snoči je v
neki družbi igral na karte in zaigral tri tisoč tujega denarja. Jutri zjutraj mora ta denar nadomestiti. Odkod? Ne dobi ga. Sedaj vidite, da bi se moral ustreliti.
_ Seveda I — je dejal odvetnik in povesil
glavo.
_ Ti imaš denar, — mi je dejal stotnik; —
prinesi mi ga, reši me, pa bom zopet tvoj.... drugače se ustrelim, — je dodal zamolklo, skočil k omari in mi pokazal nabito pištolo. Zazeblo me je. Ta človek bi se re« ustrelil.
—	Brez dvoro«. Strasten je, — je dodal Jelušič mirno; — toda kriv si je sam. Zakaj pa igra s tujim denarjem 7
—	Ne ▼pralam, ukaj. m rpraSam, luka
_ .■..	" I-■■ ML' *
Stotnik se ho'če ustreliti, jaz pa brez njega ne morem živeti. Ne sme se ustreliti; jaz mu dam denar. Dajte, dajte, vam pravim.
—	Jaz?
_ Sevedaf Ko ste sprejel varuštvo, ste mi
trdno obljubil, da dobim takoj denar iz one skrinje. Vi pa stvar zavlačujete, tako da še danes nimam denarja. Kaj je to?
—	Računi še niso sestavljeni.
_ Mar mi je računov; do jutri potrebujem
denar.
—	Koliko ste rekla?
—	Najmanje tri tisoč.
_ Tritisoč, to je veliko, zelo veliko.
_ To ni nič. Odprite skrinjo, ključe imate
vi.
—	Da, doona... enega, drugega pa hrani stari Petričevič. Težavna stvar, zelo težavna stvar! Pomislite, kakšna odgovornost... moja vest, in Bog ve, ali bo hotel stari Petričevič?
_On? Ha, ha, ha, — se ie zasmejala udova
obupno; — ta napravi za steklenico žigama vse. Toda vi ... vil — je ošinila odvetnika s plamtečim očesom. — Vi ste kača!
_ Kača? Priporočam se, sluga pokoren, gospodinja Jaga! Grem domov sestavlja* vaše račune. Vse dobite do zadnjeg* aovčiča... to je, kar je vašega, vaša hči pa svoje. Upam, da bo v treh mesecih vse končano, dotlej pa se niti živ a duša niti a prstom ne dotakne skrinje. Priporočam sef
—	Vragi — je vzkliknila razburjena žena in kakor besna planila s skrčenimi pastmi na odralnfca. Jalu«6 ja stal mina, kakor bl M
Bil sem v ButfimpeSti, ko 3c Kcroly s tcatraino a skrajno nepremišljeno šesto Uročil vso ol '.ist v roke carskega prcietariuita. Videl sem, kako so prikorakale z c^oka Czepela — giasovit h .vornic za muTrcejo Mamreda VVeissa — prve če; t rdečo •go-rde v Budimpešto, v triumfu spremile do takrat zaprte voditelje kormurstov iz ječe v bivši Kraljevski dvor, kjer je Bela Kutin v društvu z -ilcs'as-n:m Sam-treJijem proglasi diktaturo proletarijata. Slodib je nareiba naredbi; v prvih Štiriindvajsetih urah svo;e vlade so izdaH bcljSeviški diktatorji vso sile naredeb, zakonov 'In tfoločeb, ki so bile v obraz dozdaj obstoječemu državnemu in soctjai-nem-u redu madžarske Jjudovtade. Komuniziranjc javv^ga In privatnega imetka, socfiaiziranje pii-vatnih IriS, reorganizacija sodišč na principu prinKtivnejSega pojmova a a pravico in zakonov [a končno velikopotezne mobLkzacij-e madžaTS-ke.^ proletarijata, ki j>a >e ostaJa, kakor je r.iorai priznati pri svojom odhodu sam Beb Kun, samo na papirju rdečih plakatov.
Nočem razi« kav a ti, zafcajj in kal\o je prJSIo na Madžarskem do tega državnega prevrata, največja krivica r?re vsekakor grofu Karo!yju m rregovi okoiici, Jvi ni mogel u potrebiti februarja, o pnliVd prvega boljševišker^a bhffa v Budimj>c" tn, vse sv^jc moći, v IČTUgl vrsti pa je kriva vsa madžarska javnost, <ki je po iprogiaSentu s.:.moskwosti Madžarsko pokazala neverjetno apatijo do javnega življenja.
Zavezniška misija je zapustita Budimpešto fn prepustila proletersko diktaturo in ceJo xMa<i«/ar-sko svojo usodi. Mogoče }e bilo mnogim to postopanje entente nerazumljivo; kor je bila 6a\na tajnost, da so poedini ogrski politiki naravnost pro-sLM v Parizu pa tudi v Bel gradu en oboroženo intervencijo proti komunistom. Entrcnta je s-aimo mo-raino in deloma tudi materijalno pcfc'pirala orgrnl-z: ci jo bete garde v Segedinu, a v notranje posle madžarskega boVševištva se m mešala. To sta-Vli.vće entente je bilo sioer malo riskantno, a-!i — kakor so pokazali najnovejši dogodki — popolnoma pravilno, a obenem jajko poučno za \^se ostale narode, ker je ta nu-čin dosegla ententa, da ca vsem cmm, ki saniajo o svetovnem boijŠevLštvu, s vani len »zgled in dokaz, cfa t« v praksi in življenju pa b>!o v državnem ali socijcir.etn pog-ledu/ popolnoma nemogoče ustvarjanje boljševičkih načel, ki ostale vedno le mamaijiva demagoška teoriu za najširšo maso! Z blokakfo Madžarske, s hermetičnim zaprtjem meča je ententa oddelrla Madažrsko od ostalega sveta, ki je pestai gledalec drame, ki sc je odigravala na Mcdžarskcm. Po prvem pijanem navdušenju in zmagoslavju najtemnejših velikomestni-h ulic so se začeli t miniti počasi tjdi oni, -ki so v prvem času prisegali na boV&eviški prapor. Nere»d v državni upravi, izkoriščevan.e poecincev, ki so prišli prazni in goli do največje moči in sile, a na koncu najobčutljivejše poman-kanje vsesa, kar je potrebno za vsako dnevno živienje, vse to je odpiralo oči Hnlem.
Ves ta proces sc če odigraval pred menoj, ker sem se ves ta čas mud'i na demarkacijski črti in imel prilike razgo var jati se z begunci Iz A' d-žarske. Vsi, ki so prihajali iz Madžarske so pc: e-vali, da na Madžarskem nazun BeJe Kuna, Sa-muelija in n'ihove najintimnejše okol-ioe nt niti enega boljševika, ali vendar po nezaslišanim terorjem mora biti po imenu Ln po rde^i kokard* boljševik vsak, ki neče, da nc visi na prvem drevesu po povelju krajevnega komisarja. — Po poroči1! !h in informacii-a-h, -ki sem jih imed sredi maj-nika v svojih rokali, yt bila že od'iočena usc.i.a boljševiške v4ada\ine, voditelji boljševikov so iskali semo še na<čmas da si z-a-gotove kolikor toliko časten vzmik, aH eivtenta je imela za vsa ry;.:h moledovanja gluha ušesa, hotela >e vztrajati na svojem stališču do kraja Ln dokazati, da je v vsaki "Ttrfturni državi, v civiiiziraitem narodu bc'*]5evi-štvo nemogoče, d« se mora t.ničitt samo, da mora izginiti, kakor se je pojavilo. V mesecu 'juniju in juKtlu so se zcCell poetiini upori po raznih krajih Madžarske, prvi, ki so zagrabili za orožje proti boljševiškemu terorju so bili kmetfe, ki so hitro Lzprevideli, kak humbug je to boljše vi'Hvo. Najobsežnejši je bU ta upor v okodici Kalnče, kjer so kmeie s pomočjo meščanst\a potolkli temeMito boljševike in rdečo gardo, aH so se morali vs^ed •pomankenja orožja in municije imeknitl preko demarkacijske črte. Ali usoda bcrfjšcvištva na Madžarskem je bila zapečatena!
Na kraju ije pooblastila ententa Romunijo, ki je okupirala levo obal Tise, da forsira svoj marš na Budimpešto, da bi na ta način preprečila divjaštva umirajočega boljSevištva. Kakor podgane; ki zapuščajo potapljajoči se brod, so se raz-hegli voditelji bosVŠevikov na vse strani v strahu, da jih ne pokliče narod pral svoje sodišče! — Iz časnISkHi poročil je dosti jasno, kako je padlo boJjševčštvo na Madžarskem. Tu ni bilo krvave protirevolucije, niti pci?tičn:h bojev in barLko.d, ne, boljševištvo :e umrlo popolnoma naravno, nastalo je, -kakor nastane vsaka stvar, novotarija, kt nima v sebi pogolev za obstanek, obdržalo se je kratak čas s ,romcčk>
iz kamna. Vdova se je zdrznila in prrtisnivši roke na oči zajokala na vso moč.
—	Usmilite sc, rotim vas pri živem Bogul Pomagajte, — jc ječala kleče pred odvetnikom in objemajoč mu kolena.
—	Kcliko mi daste? — je vprašal Jelulić hladno.
—	Saj sera vam rekla . -. tritisoč!
—	To so drugi računi, to je zaradi Marin« dedš5ine, toda za stotnika . ..
—	Dam vam Se tisoč goldinarjev,..
—	Priporočam se, imam druge opravke . .
—	Dva...
—	Četrtino vsega, kar je v skrinji, — je odgovoril odvetnik hladnokrvno, — niti grola več, niti groša manj, pri čemer pa ni vračunano, kar beste morali dati Petričeviču.
_ Ali za božjo voljo, — je stnme odgovorila vdova; — saj je to vendar moj denaT.
_Vzemite gaf — se je nasmehnil odvetnik.
Vdova je uprla komolce na koleno in sklonila glavo na roko. Končno je dejala:
—	Hočem, pijavka, samo da njega rešim.
—	Dobro. Nocoj .pridem. Pripravite dobro večerjo. Ko vse zaspi, odpremo skrinjo. Jo®o naj gre z doma- Daste mu <ka:k goLdinarielc Grean, da poilčem pijanega Petričevič*. Prisoten mora biti tudi on, da se stvar narprarri cocmnisstonaliter m <!a «• sestavi z«pwnik o vsem, kar najdemo ▼ skrinji... ki česar ne najdemo. Z Bogom i
Odvetnik je odSel. vdova pa se i« vrgla na poate^o. Stresla jo j* mnslica in prad očmi ff Ja rta! stotnik s napoto piitok*
»EDINOST« Mer. 23L —
V Trstu, dne 25. avgusta 1V19.
največjih naših t ev. a padlo ie trenutno, kakor fe-

stei^o.
Drtk-s je B.idinspeSta mirna, nepopisno je bUo r;?.\ -j a.le. ko je niaož-kca izpred fcoJj^eviŠkega Štu'oa v hotelu Hunsarja. izved-ela za kapitulacijo L c Kuna, a mno^.'ca se jc mimo raz&a, da takoj poizkuša žaleč šti rane, ki jih je zadaic zc-n.!* t- Uševiška strahovi .tla. Ko sem zapusti Budimpešto v neceijo i večer, te biio 2e vse v irasive-jem roc'u; nova -Azđs. je vzpostavila najvarnejši red, prctifrabtvt se fampagrtao pokorava vsaki novi naredit'.
E:' .-r. d >o -po^cuucma -oseesa svoj ciij. Dela. de svetu n i 'x:en dokaz. da je boljievižka vladavina sa:na po se*.: nemogoča, daia je svarilen zj^cd ■vsem r ' - r. elementom, kam vodi boijševi-
t>i
se
hoče izvajali v
j-aJisi:
kakor M:;d-
i..- . ir.." o devede ta nenormalni in neloKMni sl-5 n ko državo, vsak naro.1 do neizbežne pro-S?:' . Ves sv>et fe mojre-l glodati zcčet'e ;n nc*-2n>e
b
n:
"Kim, Hl T
ki s! j:h
iz ede in teh dogodkov, so ja^ii in kratiš. Ti dc-r>-ki so potreili sami izjavo vedi tel |a bcilšcv.Kov, Le " ina. ki re tsiko-le kaff akiierizfrcl boi;šc-\^ke: *..<« privrženci bcJjsevikov najdeš ene za pre-bcijševika, šestdeset norcev in 39 zJc-tntev!«	V. J.
fcnMI In iMhAI M na oiftaMčii! oIsoKi $:!! o P.Dr.ai.
T v:/r cm abiti:r??er3Tcai resSc. recfašh in fru-
r. i.::, a.*ii jen/razij 4er teim:; etn v niž£h Je:n5-kvii .--». o x*e>ok-ko fafoTiiacra o šptt'-r;ti na
ter
temu,
se
ra čelka. polovica necnška. Prt čeSrlii trrofcsorvkli ! nego mi njihovega in bi torej več zanj ponujali.
smo jisgc-sksvanski cijus uživali :op!e simpatije : Tako pa je narobe res in na Dunaju menjavajo
so nam ti šli v Tsafc-em ozLtj ji a roko, vkJjub jugoslovanske krone z iegubo 2—7 odstotkov.
da smo bili pravzaprav taoiemc;. Opro- j prav lalio bi p^-jj ccno naš;m kronam
t-:no sakLse, nekaterrb tr.ks za izpite in' „ 17r. . . ■___• „ o - -	• „„
so n-2S c	^toan	vinarjev, oaj je celo devizna
c,. so	cn .jio poap . n ceniraIa v pragi že ra^unaia naše krone do; Prodajalka,Slovenka, vešča sloven-
20 vin. više. (V rokah imam obračun 30. ape\ i
ko sem prejel za iooo jugoslovanskih 700 k suega, italijanskega in nemškega
čeških, za 10C0 nemških pa le 587'50 čeških j . • « „ „ _	...
_ Da bi odnomorfi milnim in numim I JeZlka V gOVOrU in ptSavi, StafOSt
»Spolka pro iKxiporovaai nemajemveh p-c-sJuchaču
vy$cice ški>}y bi?r'.ke< v isti meri kot Češke vo-Jake. Tal-ciga uprav a!ovaaskeza gostcljoibja p^č n:r.:rx>	ko smo yo prevratu pkšH v
bratsko -češko-sdovaško drža-vo.
kron.j -— Da bi odpoinojUi eilnim in nujnim j 2iv,'t::;e v Prit -jvai jc sdceT eraeo. kot spioh j potrebam in zahtevam zdrave trgovine med na Ci>:> -poscfcro 5e, če se vpc-JtCN-a v^cki k«rs • ja(50siav^o ^ Nemško Avstrijo, zlasti pa, da
- V kr : -	£lCe?C 'bi se otresli tujih posredovalcev, sem ustano-
zi al jivn-->so Vd . e kot pm nas. Zm se seveda se .. « . * « . .	,___
vedno na krtine m čr«^ karte, tako da voirM < Vl1 v ^^ »Jugoslovansko blagovno poslov-zJo vtedJ%v cVak mesečno priMižao 450 do 5CO ! nico«, družbo z o. z. nemški: Jugoslavisches :: ČOK- -C-aiklh. Torej približno 700 K jugo-! Warenverkehrbureaut Gesellschaft m. b. H., slovanskih. Vendar ospaiivO, da nam t>o naša cen- ki ima svojo pisarno v L okraju, Blumenstock-tračr
dob
st^S^ 1:5U " ^^ "	^ iskati v domovini odjemalcev s posredovanjem
Jagosl. enoota«zsfii v fritramu.
L i O o
Pcpra-fiiamfO. Pri pod^slku se je pripetila
nezsoJa, da se je sestavek zaAomi-J, tako namreč.
trgovskih družb in veletržcev v njihovem imenu sklepati kupčije z najugodnejšimi ponudniki. — Po drugi strani pa na enak način sprejemati pon-udbe iz domovine ter poiskati v Nemšcti Avstriji ali drugod najboljših odjemalcev. — Iz obojestranskih ponudb, oziro-
22—26, popolnoma zmožna manufakturne trgovine, solidna in strogo poštena, simpatične zunanjosti, z dobrimi izpričevali obi/-š h službah, se sprejme za Kranjsko. — Ponudbe na ins. oddelek Edinosti pod
„Strogo poštena sisu. 5500",
vncrUczćć: eni viseti Miš v PrlbrjOT«.
Boji tet
i. pcvT-v se je poav TK.'šah k>rajčh •}.* ,ij rD-2-rbKcšh hi piavlan^.'ii Ktženierjev, k:- ti tiso scjda= so bi.' inženjerij ^e st-rctce «po \cčini s. tn.ci, ki eo pa. to prevnaru ccpustiK svc£a e; - - . V-ti;c-b >.ku, ca sa naie ceže'-e fazme-rorra zcio bosa te na fociah in jr-reusesu, vendar a» iv.o pri naii«h u»adc4i zcnrr.cnja za to stroko; M2TCBC f ač v tem, da. so bia skoro vsa jkkI-joija v remt kih rokah, kjer so fciH v prvi \xsti >r: an: tuici, in naša at-adei tcna trfadina je pcsvcCcii raje <L u-iini penozam teta^iui vej.
•Po prc"i*rara nam »jc	e-. tua v %-poštev
pri-trra/ -ča nt tr.a:vjscvćria visoka šc.La v pi&rcsua v Ct-hc w'»vi.'j'.i rcrr^Lvd. Na -tej šeži fcio iias v <nx-:d-iem <<:i. *. tt-.ccii seću čz vse kr^^evrte SH3 ie esem HXT>tatiisr.ov — snie<no ma'o š*tc\Tice v p: /2ru z nedostatkom jnžeajerjev v T*raJ;si.
K-cr si pa v teh todn'a marsikateri cbčtucf;<?r?t tzbira svoj živionLi-j pokJ.c, hočaiio vsem, ki se eanč.najo za n š kia^en. če 4-udi ne%'aren pct-iac, or:-ati v ii:i\"nth pcvezoJi usiroi štol-ja «no»tan> stjčsK streke. — Visoi.a šda v Pfibramu (oddaiie-ca tri te e od Fr ebste^a iz dv«c4i tat-iirof, iz ru-.'arske ki piavžsrsfce Unžinerske). Stuuj traja na \saka takv/cn po >t:ri leta, e- pr\x> hi tjruco <ir?avno skućnio, eventualno dcktor-i:4cm n.OfMi-r.Ctćh teT >? č£is«io podoben ž.n>±:in na ttii-r„- "i.it v - -.-.^a š» lah, tako, da se brv« pc*ebeeh •t oc lau:o pre*'.opi iz prvega aS ciucesa Ist-r a ka! e d;=y„e tehnike. Vsprejemniii izpitov (tijli a. c^>^alvente feumanisučncii gimnazi}) jr treba c^omur po^aguti.
Gla\Tr predmet: prvih dveh iet (jza prvo toržav-co SuV-utjVcv -se
Višja TD3le<na^ia, tehn'čna «noim:ka I. in M. cd. desi,- Lvna treotnetri$a, mfncrtaloffija- sp!c:na geodezija, ti^otmo stiojiii-stvo, pete^neraf^av
iczika.
V	prvih dveh letih je študij za obe fakuiieti po-p-jdrvoma enak.
v prvem in druzetn i etniku.
K<^*r:rt!kJ!vno rtstKie ic deskoiptivne seome-tr-j-c, elrccčno r's^nie in konstnbiiian.no rifaivje iz Splošnean stro'TEŠtva.
Poćensi s tretim	se študij ss>ec^<dizuje
v rtaJa-rsko ki plavžarsko strelko.
A)	Za druži državni tzrrt se zahtevajo na n;-dotiki fakii'ieti stedoči tpiti iz «!a\iah- predmetov: r-u>ac r sršene vede, a «?k o pr<*a^jac^ai ruri, iamcoKHStvo, n^vk o ležlščSi ter ru.-arsko strc4-n' ^ o. — N?jr-we kclot<\iji iz predEapitov (po-&:■-. c^kih pro;ffle»v:	peieoateiatjra, teim^na aoalizđ pi^rov, spk>>TiG in sreči a a
-x'ka,	iz zrada>te^stva in plav-
ža^stva ki rvJarsko pravo.
v lil. in IV. letniku: k-oastr. Tisccxe iz < va -'n riKferskeea	ter rz\Tši-
tev iarr.r-ilii načrtov.
B)	Glavni predoieti H. državnega jzi-ita ffa j" vief-jr: fužčiraistAO žeieza. ko\iin in ana-1". na kemija in poskustvo ter plavrarrscko slroj-n :\o. — F¥edizppti: apio^no plavžacittvo (rtie-t?Jur. ve.nć.'a). <el;si:0na anci-na panov, splošna in spedMnc: eiefct'rotohndca* enoik'k>p. iz gra-r.i:..^'-fiiva in rudarstva, sirc-S za preiz-knianje trd^iosti ter n:Ji vporaba, kvalitativne lu kvantitativne kerrrVire v»;e.
fv* :« '?: koas*r. Hscsije az gratfiteijstva ter ola^Zarsko^a ntrofc^štva.
Po"!^:^ glo e državah izpitov so slične kot na dnrr'-h tehročnlh \-j=sok£h šc-'ah, kakor tući c£ i šave za vovaie.
V	preteidem 'letu se je prec^ vaio provisorično še v nemškem	vendar takko upamo, da se Lt-c- vkro v jeseni na vseh stoke ali češki proče-sx>?i;. Oc-edaj je bila pclovlca profesors^;eza z4k>»
XI.
B'lo je že ipotno. Nad Zr^rebom se fe zgrnil g^st mr»k, niti ena svetilka ni svetila v tej temk 1 ju^je so v onih črsih hodili zgodaf spat. in je bik) nevarno hoditi poroči po ulicah, to J si zaradi gloibo-kih ran, bodisi zaradi raz-b-cj~kov. Celo sam nočni čuvaj, kakor da jc canes zadremal v "kotu; vsaj slišali ni bilo, da kJr'če na pomoč sv, Florijana, Po hišah je bilo vse temno, samo ckna Radićeve hiše so bila razsvetljena. 21a tn'zo so sedeli Jclušič, Petnćevič in Ja£a. Ra\no so povečerjali, in večerja je morala biti etilna, sodeč po ostankih in celi veš^ki praznih steklenic. Govorilo se je tu pravzaprav malo. Odvetnik ^e s po-ve'cao glavo brsikai z zobotrebcem po zobeh, Petričević pa je, pedpirajoč z roko debelo glavo, strmel nepremično v sveUiko. Oči so se mu čudno svetlikale, na obrazu pa mu je egrr.4 umi smehljaj zverske ladovclfnoe^k Vd ovo ;e mučila rekaka me"?.vadna ncmim-a«t. Dihala ie nenavadno hitro, gledala izjpsd obrvi odvetnika ha se neprestano premikala na stedu. Za trenutek pogledala na uro, potem pa zopet \-stala in po^'a-dala skozi okno. Končno pa je nestrpno rekJa odvetniku poluglasno:
—	Ali n»j začnemo?
Odvetnik je pokimal z <glavo, da bi, in se je obrnil k pijanemu tivsomu sedniku.
—	Petričevič, vi podpišete za<pkn&?
Ne verigo, ali je Passi-g^i s tecnt s\"o;inri ttčrtnt-ir.i, zotovo vsesa uvaževar^a vredrrirr1! dr,kazi o rris.nos:« svcceza in tržaške sod/Joe cccnckru-cije i<;	n.uši^enja, snovanja in c«c4o-. jr.:'a,
nI tovai-iče j^i »Eri	(ro je vvesc-i
:zc.-\Jo), ne tej;a ne v»ano; r.asprc^r.o pa ir/av-liamc, i;*«v za nas taf* c^ra doii"®ovaar;a in creprJča-vaira spach ne bi bk'o iret-z, ker srt.o žc cd vsega začetka kar ir ?rčrr:'e preprr'č*r.ni, da jc bila so-
izvršitev. — Tmjeva pot, po kateri je treb
hoditi pesameznikom, bo z našo organizacijo uglajena. Sci veliko kupčij ne pride do zaključka edino radi tega, ker interesenti ne poznajo pr»t o v, predpisov in še raznih bolj tajnih sredstev, ki največkrat primorejo do uspeha. Naša Poslovnica bo mogla tudi poma-! I ^ati našim rojakom cb prenosu njihovega cijiJna desne-kraeska v Trstu v svojem bistvu vedno nemškega denarja v jugoslovansko valuto, in vsciej it^anuu uaci.x>naku ...!!	i Jugoslovanski denar ostane doma, a izplača
Dn«fte*a tncOiK »La-^raS«™. P«<va 1«	na5ih r°iakov' * ***
ur,v d ur. a. pcccčeva'ec o družinski trarediii, časno p: ki sc je o i'craia <e drič na Dun iu.	i vpisano
Trpovec Emil kyCsajea, star 35 kt. bivši čast.- | Poslovnica prevzame le večja naročila in poni k. živi ie več časa na Dunaju s svco £cno Ar- ' firedovanja. V smislu gornjih pojasnil in v Tnaodo, i' esico tržaškega pocinri Brc<x-w;a, in okviru tu razlega programa vabim svoje otroci. Mož, ro«n v Sn±Tii, ie živel pro» v Trsiti,	^a se z zaupanjem obračajo na »Jugo-
i^er so nicrr vi starši, ki to pro-J kratkim sl0varj^0 blagovno poslovnico«. Ponudbe
Fardo Kleinsa;fJov3
Ha'JJaseićsosa Je:kta zelo pri o- iain ur . .lična z va ain , razgovori, pismi, bese laim zakn-dom in z	i z Tj. i
oravkttIz"-a. ^-o iaj t in razpošiljajo 2. Ucka, ktr..!, ui. KJ 10 Cen 1 je L 3.93, vezana L 4 jJ. l o p 5t s o: v i.
Dr. FRA^ZUlTi
Z030ZDRAVN1K v Trstu. ul. OioK im Hossini štev. 12, vogtl ul delle Posu.*. TehniSki v »dja A. Johrischer, <iot poleti i asistent Dr. J. č rmaka. - Izdlr mje 1 »b Drez oolečin. Plombiranja. Utnetri zo^je.
SBžfclsaiisEs»(Mto „{la^ai — dam" pri Sa. lo'j pri Tcia —
Nastop s prvim oktobrom t. L
Prošnje je vložiti pri odboru omenjenega društva vsaj do 15. ^ept.
Pojasnila gbde pogojev daje odbor.
••• »i«
AL6GA CR Iii ZLATIC
na veliko izbiro »e vdob pri .
POVil m Tri-J 6
TRG GAiUBALJI (BARRiEivA> 3.
m
! V
ZOBOZDRAVNIK

umrli, ;zapustiii d-eset hiš. B:i ie ti^i sicer s&e!o bc^
cat, teda nezovo bogastvo se naJiaia v Trstu.	-	K-t- ♦
vost, kohčico, ceaio, cas pcs.ijatve,
T-arko je bil prfsiljen, čz, živi, \iA'x-fo sv^cremu bo- ,	...
na D1xja.11 v rvccej bernih razsnerah. Že j plačila itd. — Na Dunaju, jul:}a.
Nastov pove >ns. odd. xEdinosti«.
naj bodo vselej trgovsko točne glede na kakc-- —	-	1— način
1919. —
to dejstvo je mo-ia zcio razburja*}, a ko >e vidci 1 A. Gai>r5ček, I. Blumenstockgasse 5.
razim tera, <ia mu žeru_ ni e vesta, >e coserto oje- j zovo tazboranje višek. Ko ie prišao jtšouJo «e-deAo z<>do -pce^ra mod n^rm in ierjo, se mož te mcvvcc več cacirŽCT-cii: pcteen&J je bci-vno bcitvo, ki .jo :c iijjel sirčajno v žefu, ju	ženo
dvakrat v prsa. Ko ;<e vidci, kai^o nj>c®0M3. i^na krvavi in oma^.tr.e. it prišli k zavedi,	bik)
če prepozna. B'i je v	etanju, da se ra je
usmCliJa celo z&m - ki si je s jrs^i	Vrva-
\ie5e rane. »Beži in se skrii« rnai jc retia. »jaz tpo-cC^em, da sem se ranica santa.«
In mož ie zbežal s hiše ia. sc skrii ?wi sr*vem prijatelj«.
Rameno ženo so erre^Jclt^Sl v s~r*c4on"l Fiirth. Ceru-.tio je ž-tr.a trnkla, <la se sama ranila, jc vendar pr.^Jo na don. ^ jo je reni-i mož. Po iskaH so ca in za cre-titaii.
Z^.ravniki i^aviiafo, da bo Žena krni ta okrevv^.a.
Nesrečna diiikijva re enana tudi v Trstu.
Avttrssobil za jo podrl. Curki S:<ricuičičav ssta-peza 11 let, ^e včeraj podrl na SciorkJji neki avtomobil. Deček dc^il hude	Na re€'i!ai postaji so mu drii prvo txat*oČ, nai^ar so ga od-peJj&Ji v bc*lnifjr"co.
Ncrc«aea k^iccor. Jos^jp Cesttk, ie priyd ^■čcrr-C blkzu mornariške vojašnice ped mc.^-orTio kolo. Na nešikn-i "»staji so mu ćaJi prMO pomoč.
Tatvire. V vi''ci Larz^r^c \-ec'j£ik> ie ukrade! AVv:ij M.cber Petru Rcccu 342 lir, Trjtu so are-
SlTCtl
—	Na državni	so t&radK neznani tato\i iz nt'-era v^j^cca v fceterem je bi.o ken-dcrt irr.so n Skoiio, 260 lir, tn>i upi«>Xi. državne
—	Iz po&cpaL-šča pri Sv. Soboti so o<'«cs«j ne-7uani toccni razne okras&c tz spomšfrrfah j«4ožč. Škoda znaša 4t!0 Ur.
—	V Zgocnri ČarbrJi str««!We Rvira Comsr, ki ,?e :-rnsda do včeraj v hAe-vu kozo, VT<y'no 200 kr. Včeraj }e našla li!e»v (pratren: koza je fla z nekim ivaznaj^^em na izJet.
—	V čevijamo Jakoh.3 Bocančiča (?) v ul:ci S. Silvosiro 3 so vidrii neznarii ta-tovi, ki s>o i^ogemu če\-kan'u odnesli m 1400 fcr čev£ev ki kože.
mmi
Rednost imsjo one z dež le.
irn mm,
■ ■
e i

r*
Corso 24, L Ordinira od 9- 12 dop. in oJ 3-6 pop.
k&š&z lifcft m, P^i'Mi li sLs:lii zr:l3
untlru udK p
z in brez čel u>tk zlate krone in tudi obpobki
J V3USM KJSaiSa^SSM
TKSik ul 30. oktob.a (ei Casermai 11. Orduilra od 9 pteđp. do o zvečer.
T fc^	e________________________
i^enSEvena psntsd^a.
računajo po 16 stot. beseda. Naimaajša pr>stvi|- • (JČSflka. SlOVeitUa, vešča S!0V?n-!,rj J(! ,	„ . 4_
a L V—. Ueteie črke 20 stot. beseda. NajinaaSša '	. Vdovec, 46 let star. poee^«iL hi trgovec, m*bro-
prKu&uia l r—.	I skega, nemškega m italijanskega'
PISALNE mize in pisarniška oprava se pTod-j. jezika V gOVt TU in DiSisVi, StarOSt
KI„,I___^	^AA	p 132 j
15—16 let, poštenih staršev, s prnrerno šo»sko izobra^tK), sini-prttične zunanjosti, zcirava in nm^-na se sprejme takoj v manufakturno trgovino na Kranjskem. — Ponudbe na inser. cdd. Edinosti pod „Strogo poštena 560''.
UČITELJ poučuje otroke iju-lske šole. Pride tudi na dom. Cene zmerne. Pojasnila: Sv. Ivan Spodnji 62S L_3973
VSAKDANJI DOHODI SOB in posamez:»lb delov po&rtv«, Kovih ki rakljenlii, v najboljšem s^aua. Fri&odsil dohed kuhinjske oprave. — Stsica razstava najraz'ičneJŠIh gredrcetov. — Sprejo majo se	— Vsakdanje dražbe od 10-12
in od 17-19. lilica Chiozza št 7. Te!efon 34-92
P 131
SLAVICA. Vsakovrstne slovanske knjige dr. G. B. Corgnali v Vidma (Udine).
kupuj"
zm
KROJAČN1CA Avgust Štular ul. S. ' Erancesco d'Asisi štev. 34, III. ie edina dobroznana kro-jačnica v Trstu.	3367
rOTOGRAF A. JERKIC, Trst, nI. delle Poste št. 10. Gorica, Coiso št. 36 na dvorišču. P 1233

t-	J
KROJAČ PAVEL PESTOTNIK, ul. Gatteri 44, se t <>niX)roča slavnemu občinstvu iz mesta in oko';- ! ce.	39831
KUPUJEM enoje in železnino. Molino Orande 20, | Bafcič.	3968
BREJA kra^, veJike (pasme, posebno pripravna t za vpreso. se proda takoj. Viia Schultze, Grlian pri Trstu št. 299.
Stan Siri
iiUjlll
^jPonudBe Ja ui osliitl s plaOinlm!
— Vse... e... e, kar hočete! — je zamr-mral Potričević, — tudi svojo smrt. Počutim ' m eni aH za jugoslovansko), in
Jn^^lovaB^ca H^^ovn^ poslovnica na Dnnfsfn.
Vse k3.Ž3, da bo imela Ji»-<C6lavija živahne trgovs3<e stike s sosedo Nemško Avstrijo. Dos^dcTje velike zveze ostanejo več ali manj še naprej. Po cklc-pu miru bo odločevala v ^rspedarskih vprašaT5:h pač le zdrava tekma. Kjer ceneje in dobro kupimo, tjakaj sc bomo zatekli. In kdor nam bolje plašča, njemu bomo predajali. — Lega Dunaja je taka, da se tam Že zdaj razvija -bodoče prometno srediSče med raznimi državami, Češka, Poljska, Ukrajina, Romunija, Bolgarija i?n razne nevtralne države j imajo tam svoje trgovske, izvozne in uvozne organizacije. Sredi tankih or^amizacij, ki imajo raspletene svoje niti v vse države, s katerimi hoče trgovati tudi Jur^odavija. morajo biti vredno zastopani tudi nali trgovski interesi. V taki družbi je mogoče delati tc-di največje ] kupčije z vsemi tam zastopanimi državami, ne da hedrnso na neznana *>cta ter Šele iščesno primernih zvez. Seveda bi bila tudi pesebna zastopstva v raznih državah velike važnosti, ali za zdaj bi nam zelo služilo dehro zastopstvo na Dunaju.
To je le posebe zastoptvo za sedanjo prehodno dooo, ki utegne trpeti nekaj let, ko bo razna trgovina omejena na menjajoče se predpise in li'.esnitve ca izvoznice in uvoznice in na kompenzacijske medsebojne pogodbe. Kdo ne ve, k s ko silno smo oškodovani, ker n. pr. nismo ir.ogli iz Nemške Avstrije dobiti najrazličnejših tovarniških szdelfcov in drugega 'blaga, ki ga za visoke cene ni lahko kupita — po dru^i strani pa n:smo prodHi v Nemško Avstrijo zn visoke cene raznih naših pridelkov, ki Hi jih z lahkoto pogrešali. Aktivna trgovrka bilanca je vselej znak blagostanja, j Na ta način bi mogli dvigniti jugoslovansko j valuto. Kemci bi potrebovali naš denar (isto je, če plačajo v nemški valuti, katero bi
v vsakdanji
Vsi oni, kateri nam po prejemu računa od našega inseratnega oddelka ' pošljejo denar, naj bla^ovole napisati na odrezek poštne nakaznice, — števi ko dotičnega rač ina. —

— TO iuKOJ.
p: ALOJZ MMlll it Pate? m Rim
srčen, se žeii *^-a36ittl v svrho ženitve z gesnodič-no ali vdovo brca otrok, ki bi iirria vesi4je do ma-aufakturuc trgcvVae. Slviije im:ijo predni^t. — Ceiij. poiežrc »aj se počnejo na liiscr. oddelek poti š'4ro »Frktie rok«r.
UL FKBfifSa f r?:KStfl 20, L

š
umm
JMUilMIUIUl Um
Deln glav. Iv 3\Ui.r>K). Rea;r/j Ccp.tr al v TJIli?
fla l\m Si lorii 5 - iTn Rini) i
Podružni:e: Dubrovnik, Dunaj, votK, f.jjb-ljana. Metkovič, )->itiji S, it. slbe.iic Z; lar Ekspoinui.i: Kian/,
Obsvlja vse v bičio	j«pili|ii2 pDslo
na hranilne knjižice pr >ti i4!1, let il i -Virs-sti.n v o ;n:ogtfo-prj:netu pr >ti J i l:t»i.i >-bresti m !ia odpovej navezi »e znes^ jeina po mjujodnejš h pobojih. Ki s j i.naja pogoditi od slučaja do slučaji.
Biie v o^o mntxi iniili [Itn li.ni?lii).
liiagaiaa puelujc oJ do l i
Župni urad o Planini pil Rakeka
razpisuje
r-

VeMki	vS 2]a^ti>olj j p;*! Pr>^ek 2 t/fdha
G. "/jilS, v Trs.%1, u5. VjiJiriv^ ši. 23, čaleid a 23-73,
n.iziaija sv »jim naročii<o n da je n ,*na zaij^i dojro preskrbljena z najrazličnejšimi vini, bel mi in r d »čini,	?m marsaio in vermu-
tom po k n rurenčn h cenah.
pri iupni cerkvi w PSantni«
Zadnji rok za vlaganje prošenj je 8. septembra 1919. — Nadaljnaj pojasnila daje podpisani uiad.
kn srađ v Mi tri Itiin
Ivan Lovšin, župnik.
se dobro, ze4o dc<broi
— Pojdimo torejl — je dejal odvetnik.
*r-kmi za naš;m denarjem bi naša valuta rastla. Nemci bi rabili veliko več našega denarja
Cenjene Inssrentl, kateri nam
posi jajo oglase z dežele, naj nam oproste, če je oglas šele 10-15 dni pozneje objavljen, ker temu nismo krivi .mi, a npak neurejene poštne razmere. — Prosimo tudi, da se oglasi plavajo antecipatno.
Vsled naredbe generalnega tainika 2a civilne zadeve, ki stopi v velj.vo 1. septembra 1919, se mi ate preskrbeti z računskimi listki, obsegajočlmi tvrdko h nas'.ov gos.iine. Ti računski listki služijo za račune gosto n, ki moraja plačati pri znesku čez 1 liro 5 ali 10 st >tink pris oj-bine. — Listki morajo biti kolkovuni od finančne ob astf.
Računske listke v blokih, kakor tudi predpisane tabele izdeluje takoj in po najnižjih cenah
113 M K IfJlB, 1. SV. Rnfflll!