Izhaja veak četrtek. Cenu mu jo 3 K na leto. (Za Nemčijo 4 K, иа Ameriko in druge *uje države 0 K.) — Posamezne številko se prodajajo ■ ■ " 1 1 —— po io vinarjov. ' Slovenskemu ljudstvu v pouk In zabavo. Spisi in dopisi so pošiljajo; Uredništvu „Domoljuba*, Ljubljana, Kopitar jova ulica. Naročnina, roklamacije in in-eorati pa: Upravništvn „Domoljuba*. -Ljubljana, Kopitarjeva ulica —— Štev. 22. ----------- -----------------/----------------------------—........ — • V Ljubljani, dne 31. maja 1917. Leto XXX. Občni zbor Kmetijske družbe. Zastopniki podružnic c. kr, kmetijske družbe so se sešli 24. maja, da na skupnem občnem zboru proslave 150 letno delovanje te prekoristne organizacije. Zborovanje je vodil kot družbeni podpredsednik msgr. dr. Lampe, Pozdravil je najprej blagorodnega g. deželnega predsednika grofa A 11 e m s a , čigar navzočnost je pr&ala, da država vpošteva izredni pomen kmetijstva. Kmečki stan je storil svojo dolžnost (udi v vojni, ki pa stavi za bodočnost pred nas nove naloge; prospeh kmetijstva je sedaj in bo za bodoče najvažnejša zadeva za pridelovalca in uživalca. Da je kmetijstvo v tem času storilo več, kakor se je moglo pričakovati, to morajo priznati tudi oblasti. Ko bodo naši člani zamenjali orožje s plugom, bo morala naša družba krepko pripomoči, da bodo svoje domove zopet povzdignili, da se hlevi zopet napol-ni№, da bodo mogli svoja gospodarstva zo-Pei urediti. Po iskrenem nagovoru dr. Lampeta je Pozdravil skupščino deželni predsednik groi Attems v obeh jezikih, Nastopilo je se več udeležencev, ki so izročali pozdra-Ve raznih zastopstev. S posebnim zadovoljstvom so navzoči pritrjevali poslancu kanoniku Lavrenčiču, ki je naglašal eamost med zadružništvom in Kmetijsko družbo. 1 Generalni ravnatelj ces. svetnik G, 'rc je kol tajnik podal obširno poročilo o delovanju kmetijske družbe za leti 1915. 1916. Družba se je trudila, da je v teh grenkih časih svetovne vojske pomagala vzdrževati kmetijsko pridelovanje, da je ,'V» roko kmetovalcem ob raznih nepri-ji, ■ Glavni odbor je porabil vsako pri-lk,v «a ie ščitil kmečki stan, ki so ga ne- kateri popolnoma napačno presojali. Zadnji čas se je vse storilo za primerno razdelitev pridelkov, premalo pa za pomoč, da bi se tudi dovolj pridelalo. Najboljši dokaz za uspešno prizadevanje družbe in glavnega odbora v korist kmetu in kmetijstvu je dejstvo, da se je število članov kljub vojski na tisoče pomnožilo. Družba je imela leta 1916. nič manj kot 35 milijonov kron prometa. Nato je sledilo podrobno pojasnjevanje o uspehu, ki ga je družba imela v svojih podjetjih in zavodih: v podkovski šoli, v sadni drevesnici, na kmetijski gospodinjski šoli v Marijanišču. — Družbeno glasilo ^Kmetovalec« je zaključilo že 33. lčtnik. — Priskrbovanje kmetijskih potrebščin, semen in semenskega žita se je znatno razširilo, dasi nekaterih stvari (umetnih gnojil) ni dobiti v zaželjeni množini, Vinstvo, sadjarstvo in živinorejo je pospeševala družba enako, kakor druga leta. Na preskrbo modre galice je družba naravnost ponosna, kajti nikjer v Avstriji vinogradniki niso imeli dovolj zgodaj in toliko modre galice kakor na Kranjskem. Izredno veliko je bilo družbeno sodelovanje v prid kmetijstva ob raznih nared-bah, ki so izšle vsled sedanjih vojnih razmer in katerih velika večina globoko posega v kmetijski obrat. Tozadevno je družba porabila vsako priliko v prid naših kmetovalcev. Vložila je nebroj utemeljenih in deloma zelo ostrih vlog, ki so se tikale zakona o dajatvah za vojno, določevanja maksimalnih cen za kmetijske pridelke in izdelke, zasledovanja kmetovalcev zaradi domnevnega zahtevanja čezmernih cen za njih pridelke itd. Podrobnosti o teh vlogah ne gre navajati, ker javno ni mogoče in dovoljeno o njih govoriti, vendar so udje naše družbe in istotako vsi kranjski kmetovalci lahko prepričani, da je družba kot popolnoma nezavisna zastopnica interesov kranjskega kmetijstva neustrašeno vsikdar zastopala koristi kmečkega sta- nu, ne da bi bila pri tem pozabila na upravičene zahteve in želje drugih slojev prebivalstva in še manj na dolžnosti kmetovalca napram državi, ki ima v teh izjemnih časih pravico do izjemnih naredb in zahtevati patriotično požrtvovalnost vseh slojev, torej tudi kmečkega. Ogromne naloge čakajo kmetovalca po sklenjenem miru, enake so tudi naloge, ki jih bo družba z vsemi močmi pospeševala. Bog daj svoj blagoslov! Po izborno sestavljenem stvarnem poročilu g. nadravnatelja je omenjal dr. Lampe, da je družba pošiljala svojega zastopnika h konferencam deželnih kulturnih svetov na Dunaj, kakor tudi k sejam za prehrano. Ko je bil dokončan dnevni red, je prišel na vrsto prost razgovor, pri katerem se je pojavilo tudi nekaj članov »opozicije«, kar pa ni motilo splošno ugodnega razpoloženja in stvarnih obravnav. Za predsednika je bil izvoljen msgr, dr. Lampe z vsemi razen dveh glasov; za podpredsednika prelat Andr, Kalan in poslanec Z u r c ; za ude glavnega odbora Iv. Hočevar, posestnik v Strugah, Fr, Istenič, posestnik v Gor. Logatcu, Anton Cerar, župan v Moravčah, J. Vehovec, poslanec in posestnik v Žužemberkti, veleposestnik baron Fr. Rechbach. J. R. P, 7. — Pravite, da ste se menili o vesoljnem potopu in Vam je tovariš nasprotnik zastavil vprašanje: »Če je bil ves svet pokončan, odkod so pa ljudje v Ameriki, ki so bili že tam, ko je Kolumb Ameriko odkril?« Ne vem, kaj ste na to odgovorili. Najbolje bi bili odgovorili ta-ko-le: Prijatelj, tega pa jaz ne vem. Koliko je reči, ki o njih ne vem ne kaj ne kali ko, pa so vendar. To vem, da je nauk o vesoljnem potopu , tej strašni kazni božji, resničen, ker je zapisan v bukvah resnice, v svetem pismu. Da je sv, pismo knjiga resnice, to mi spričuje katol. Cerkev, ta velika učiteljica narodov, ki njeno nezmotljivo pričevanje potrjuje sam Bog s tolike-rimi čudeži od Kristusovih časov do lurških čudežev naših dni. Nezmotljiva Cerkev, to je tisto, kar imamo samo katoličanil Zato pa mi tako lahko in z mirnim zaupanjem verujemo. Mi si nič ne delamo težav, kako; če Cerkev uči, vemo, da je. Sinemo premišljevati, pre-udarjati in preučevati; če pa ne moremo na vse ojgovoriti, ker nismo morda dosti učeni, nič za to: resnica je resnica. Na nebu in na zemlji je sto reči, ki o njih še največji učenjaki ne morejo nič pametnega povedati, Človeška modrost se ne more meriti z božjo modrostjo. Neskončna božja moč zmore, o čemer se nam še sanja ne. Za to, kar je potrebno vedeti, nam je Bog dal sv. pismo, pa Cerkev, ki nam sveto pismo razlaga. Protestantu n. pr. je težko. On iima sv. pismo, a nikogar nima, da bi mu ga nezmotljivo razložil. Črka se včasih lahko tako ali tako razume. Zato je med protestanti toliko zmede. Ta trdi to, oni ono; kar ta zatrjuje, oni zanikuje. Mi pa imamo en nauk in eno vero. Cerkev torej uči, da je Bog kaznoval za Noetovih časov hudobni svet z vesoljnim potopom, kakor pripoveduje sv. pismo. Na radovedna vprašanja, ki se komu usiljujejo, pa Cerkev nič ne odgovarja. Nekateri so dejali: Saj za sv. pismo ni treba, da bi bil potop res po vsej zemlji; vesoljen se lahko imenuje, če je zagrnil vso tisto zemljo, kar jo je Noe videl in poznal ali koder so prebivali ljudje. Sv. pismo pravijo, večkrat tako govori. Na primer: ko je bila za časov egiptovskega Jožefa tista velika lakota, pravi sv. pismo, da je bila lakota »po vseh deželah«, pravzaprav »po vsej zemlji«, in da so z »vse zemlje« hodili v Egipt živeža kupovat. Pomen je: daleč na okoli, po vseh krajih okoli Egipta je bila lakota in so ljudje hodili v Egipt po živež, gotovo pa ne: z vseh dežel na svetu ali z vse zemlje. Če bi kdo tako tolmačil vesoljni potop, ne bi bil krivoverec, zakaj Cerkev ni še o tem nič razsodila. Reči moramo celo, da veliko katoliških učenjakov o vesoljnem potopu tako misli: da je bil vesoljen, to se pravi, krog in krog po deželah, koder so že tedaj prebivali ljudje. Nekateri so še celo dalje trdili, da ni treba, da bi bil tisti potop vse ljudi po vsej zemlji končal. Zakaj, pravijo, sv. pismo včasih pravi ves svet, vsa zemlja, pa ne misli vseh ljudi. Ves svet, vsa zemlja, pravi, je hodila poslušat Salomonovo modrost. Kaj se pravi to: ves svet, vsa zemlja? Ljudje od okrog in okrog, iz daljnih krajev in dežel. Tudi če bi kdo kaj takega trdil, pa pravzaprav še ne bi bil krivoverec. Vendar se s sv. pismom lepše strinja in navadno tudi tako uče, da je vesoljni potop pokončal vse ljudi po zemlji. Kod so že takrat bili ljudje, tega ne moremo vedeti. Gotovo je torej to: Ob Noetovih časih je prišla strašna božja kazen na človeštvo. Razlila se je po deželah krog in krog strašanska povodenj, ki je vse pokončala; sa-2« шо Noeta in njegove, z živalmi, ki jih je Neo v barko vzel, je Bog čudežno rešil. Če bi se torej hoteli s tovarišem spuščati v daljnji razgovor, bi mu lahko rekli: Sv, pismo pravi, da je barka obstala na višinah v Armeniji. Odondot se je začel zopet širiti človeški rod po zemlji: na vzhod po Aziji v Indijo, Kitajsko, Mandžurijo in dalje proti severu. Vse kaže, da je bila v tistih časih Amerika še po suhem zvezana z Evropo. Poglejmo zemljevid! Še sedaj ju loči tam le ozek preliv. Ni pa tudi ne nemogoče, da so prišli ljudje s plavi ali ladjo čez. Časa je bilo dovolj, Abraham je živel 2000 let pred Kristusom. Od Abrahama do Noeta nazaj je bilo tudi gotovo še dosti stoletij, morda tisoče let. Komu se ne bi zdelo verjetno, da hi bili morda prišli ljudje s čolnom čez. Zakaj pa ne? Če so brodarili okoli, so lahko slučajno zadeli na suho zemljo in se tam naselili, lahko jih je pa tudi vihar zanesel. Saj vemo, da so prišli na ta način Normani že v 9. ali 10. stol., torej davno pred Kolumbom, v Ameriko. (Tovariš se moti, če misli, da je šele Kolumb Ameriko odkril. On jo je le na novo odkril.) Tako je mnogo potov, kako so se ljudje po zemlji razširili. Morda tako, morda drugače. Natančno nihče ne more povedati. Eno je pa gotovo: Človeška mnenja se menjajo, božja beseda pa ostane na veke! za 6. vojno posojilo je natanko določen. Še nekaj dni je prilika, da se izroči razpoložljiv denar državnemu varstvu v obliki 6, vojnega posojila. Nekatere moti dvom, češ, ali je pa dovolj varno? , . . Odgovor: Če država ne bo skrbela za varnost ljudskega premoženja, kdo pa bo? V tem ozir'u ne moremo drugega reči, kakor kar je izjavil finančni minister, »da je varnost obresti najvišja dolžnost državne finančne uprave, da bodo lastniki vojnega posojila tudi po vojski ohranili svoje mesto prednostnih upnikov avstrijske države.« Pri 6. vojnem posojilu se pričakuje velika udeležba malih in srednjih varčevalcev, dasi se z velikanskimi svotami pri-glašajo zlasti kapitalisti in bančni zavodi. Tisti, ki misli, da ni vredno, če bi se zgla-sil s svojimi 100, 200, 300 kronami, ne ravna patriotično. Pomisli naj, kar pravi znani rek: Zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača! Tudi mali podpisovalci naj torej dobe mesto v milijonski armadi, ki bo sestavila milijardno 6, vojno posojilo! Milijon kron. Deželni odbor kranjski je pri deželni banki podpisal en milijon ki on 6, vojnega posojila, — Pri ljubljanski kreditni banki je bilo do 24. maja podpisanega 7 milijonov kron 6. vojnega posojila. Banka je podpisala na svoj račun en milijon kron. — Tudi mestna hranilnica v Radovljici se je priglasila z milijonom kron za sedanje vojno posojilo. Pregled po svetu. Na pragu nove dobe, V seji Ožjega sveta S. L, S, dne 25. maja je predložil načelnik stranke dr. Š u s t e r-š i č sledečo izjavo, ki jo je Ožji svet so. glasno odobril: Stranka stopi v novo dobo ustavnega življenja v polni zavesti svoje odgovornosti nasproti ljudstvu in državi. Za hrvatsko-slovensko združenje. Temeljem ogromnih žrtev, ki jih ji doprinesel hrvatsko-slovenski narod v tej vojski za obrambo države in domovine, goji stranka trdno pričakovanje, da se skoraj uresničijo težnje hrvatsko-sloven-skega naroda po celotnem združenju v okviru habsburške monarhije. Za edinstvo vseh hrvatsko-slov. strank. Ker so v tem temeljnem teženju vse hrvatsko-slovenske stranke edine, jih po-zivlje S. L. S. na edinstveno delovanje v vseh zakonodajnih zastopih. Za demokratizacijo javnega življenja. Velikanske vojne žrtve celokupnega hrvatskoslovenskega ljudstva zahtevajo najodločneje tem žrtvam primerno razširjenje ljudskih pravic na vseh poljih javnega življenja, v smislu zdravo in svobodne ljudske samouprave, izključivši iz lir/at-skoslovenskih pokrajih drugorodno uredništvo, ki čustvovanja in teženj naroda razumeti ne more in čestokrat niti ljudskega jezjka ne zna. Za svetovni mir. Stranka postavlja vse svoje moči v službo mednarodnega gibanja za dosego častnega in trajnega svetovnega miru, v radostni zavesti, da to gibanje odgovarp docela blagim intencijam našega ljubljenega cesarja Karla I. * ft » Parlament, Hiša avstrijskega zastopstva se je zopet odprla. Državni poslanci bodo po več kot triletnih parlamentarnih »počitnicah« zopet mogli izvrševati svoje zvanje kot zastopniki ljudstva ter brez ozira na razne cenzure, ki so bile v preteklem času več ali manj potrebne, povedati, kar je bilo v tej dobi dobrega in sb' bega, kar se mora popraviti, predrugačiti. da bodočnost, ki bo obremenjena z nepreglednimi posledicami vojske, kolikortoli-ko prenesljiva. Vlada namerava predložiti celo vrsto nasvetov in zakonskih ponudb: društveni zakon, učiteljsko pragmatiko, zakon o proglasitvi mrtvih, postavo o vzgoji in k"' ženskem pravu za mladoletne, predlogo za izpremembo obrtnega reda, proračiinsKi provizorij za 1. 1917., postavo o davku n» vojne dobičke, predlogo o kovanem denarju, pregled naredb po § 14. in dr. Grof Tisza je šel. Dne 22. maja je do šla nenadna novica, da je ogrsko minist'" stvo s svojim načelnikom vred odstop»' Tisza je bil mož, k: je nastopa! s skrajn" silo; opozicija proti njemu se je poostril zato je izprevidel, da je bolje če se uinafcj ne. Njegovo dedščino bo prevzel m oz, bo moral zbližati opozicijo z delavn stranko. Ljubezen do bližnjega. V 41. štev, mariborske »Straže« beremo: Kaj nemško uho in nemško srce vse prenese! Slovence sovražijo do skrajnosti, četudi smo do zadnjega zvesti domovini in se naši fantje |,0rijo kot levi za Avstrijo. V našem mestu pa kar mrgoli Lahov, in nihče jim ne rcce žal besede. Lahi, ki so prišli z juga, imajo svojo šolo, za nje so laški uradniki. Slovenec, ki je tukaj doma, pa je tujec v lastni domovini.., Novi angleški mirovni pogoji. Lord La-mingsion, bivši guverner Avstralije, svak Edvarda Greya, je objavil, da se med Angleži širi misel na mir pod naslednjimi pogoji: J. Belgija bo zopet samostojna, ne sme imeti armade in trdnjav. Bodočo državno obliko bo določilo ljudsko glasovanje, 2, Srbija se bo pod črnogorskim princem združila s Črnogoro; bolgarske dele dobi Bolgarija, albanske pa Albanija, 3, Romunija izgubi Dobrudžo in del Vla-ike. 4. Alzacija-Lorena ostane Nemčiji, doji pa samoupravo in ustavo. 5. Poljska bo ieodvisna in odloča sama o svoji ustavi, j. Kurska in ostala nemška Rusija ostane uska, dobi pa najobsežnejšo samoupravo, I, Od Nemčije zasedena francoska ozemlja lodo Nemci brez odškodnine izprazni-i, zato pa dobi Nemčija gotove ugodnosti rudniški kotlini Bicy. Nemčija dobi za ivoje izgubljene kolonije ugodne trgovske lagodbe na podlagi odkrite politike v vseh irekomorskih ozemljih. 9. Avstrija dobi za xktopitev laške Tirolske in za ustanovi-ev italijanskega vseučilišča v Trstu ugod-losfi v Albaniji. 10. Morske ožine se od-iro svetovnemu prometu in pcstar.ejo in-ernaeijonalne. 11. Vojni odškodnini se mo-ajn odpovedati vse države. 12. Vse držaje se zedinijo na razorožitev. Rusija ima novo ministrstvo. Na čelu fu je dosedanji predsednik knez Ljvov, ministrstvo je vstopilo več socialistov, Zunanji minister je postal 301etni milijonar Tereščeriko, vojni in mornariški mini-iter pa socialist Kerenjski. Nova vlada iravi, da je sicer proti vsakemu posebne-"u miru, a hoče 'ovati za splošni mir >rez zemeljskih pridobitev in brez vojne idäkodnine. Obenem poudarja, da se ho-;c vojskovati z Nemčijo, da razbremeni ■ rancoze in Angleže na zahodnem boji->cu, V državi hoče vsepovsod dati ljud-ilvu pravice. Sklicati hoče čimprej usta- i Mdajno skupščino, ki bo določila bodočo j »bliko vlade. Zvijača. Ameriška vlada se pogaja z dadami entente, da bi nemške vojne ujet-n|ke prepeljala v Ameriko. Nemški podmorski čolni bi potem angleških tovornih Parnikov, ki bi jih porabili za prevoz, ne napadali, S temi ladjami bi seveda prevajali še marsikaj drugega, zato bi bili nem-j>k> podvodniki v vedni zadregi, ker bi nc kazalo napadati, Pritisk na nevtralce. Wilson je jel pri-'skati na Nizozemsko, naj prekine trgov-И \tVeZe z Nemčijo. Lisjak bi rad prido-Nizozemce, da bi svojo armado 300 aSOc ™ož dali na razpolago sporazumu, iiv 6ri- preti' da bo odrekla Nizozemski V()z '-ril, če ne posluša njenega glasu. Svetovna vofska. Vrhunec italijanske besnosti ob drugI obletnici vojske. Strašni boji na Krasu. Pri Jamljali so se naši umaknili za 1 km. Italijani ponovno vrženi s Svete Gore. Moč naše artiljerije. 13.000 Italijanov, med njimi 250 častnikov, ujetih. — Na Francoskem se boji nadaljujejo. — litis straši z ofenzivo. ITALIJANSKO BOJIŠČE. Krvava dveletnica. 23. majnika je preteklo dve leti, odkar nam je Italija napovedala vojsko. Dve krvavi leti —! Okrog bodo odprle oči! Pred dvema letoma so goste množice po italijanskih mestih demonstrirale za vojsko, — danes pa prenašajo po istih ulicah žrtve te vojske, ranjene, uničene, — ki kolnejo tisti dan, ko so klicali »Živio vojska!« Tisoči in tisoči so pred dvema letoma klicali na »korajžo« in na vojsko, — ker so menili, da bodo kar korakali v Trst in Ljubljano, — danes res korakajo tisoči in tisoči na ljubljanski Grad, zmučeni — umazani — pa večina veseli, da je zanje konec vojske. Toda razmerno je teh malo; ha tisoče jih leži sedaj nagro-madenih na Sveti Gori in na Krasu, naši si iz njih v sili delajo kriija. Dvadnevni odmor, 21. in 22. maja. Po neprestanih sedemdnevnih težkih pehotnih bojih je postalo 21, in 22, maja nekoliko Ni- Veiič. cesar Xarel in general pl. Arz na fronti v Galiciji. 700.000 Italijanov je napajalo s svojo krvjo bojišče, pa tudi naša kri je tekla v potokih, tudi naših grobov so polne kraške in tirolske doline. Devet italijanskih ofenziv se je strlo ob skalnatem Krasu in ob junaštvu Avstrijcev. Za dveletnico divja deseta ofenziva s silo, kakor še nobena. Da bi za dveletnico pokazali kak uspeh slavohlep-liemu ljudstvu, so ga njegovi voditelji zopet pognali na polje smrti — v naskok na naše skalne postojanke Ker je vodilnih m6ž strah priti domov brez uspehov — brez Trsta — zato morajo za njihovo dvomljivo slavo zopet stotisoči v smrt. Ubogo, zaslepljeno ljudstvo, kdaj se mu mirnejše. Italijanske čete so bile v prejšnjih bojih tako razbite, da jih je bilo treba zopet urediti in izpopolniti. V izpadalne postojanke so privedli Italijani nove rezerve. Pa tudi soveažna artiljerija je rabila odpočitka in nove municije. Italijani so streljali s tako naglico, da so naši večkrat lahko opazovali, kako se je tu in tam raz-letel kak italijanski top vsled prehitrega streljanja. V teh dveh dneh so Italijani samo pri Goriri poizkušali udreti v naše postojanke; bili so takoj vrženi nazaj. Nova vihra ob dveiets'ci. 23. maja je iznova zadivjala. topovska in pehotna bitka, in sicer s tako silo, s kakršno še nikdar 3« ne prej na tem bojišču. Že'22, maja popoldne je začela italijanska artiljerija s silnim ognjem pripravljati napad; 23, je pa izbruhnil pehotni naskok, ki po svoji ljuto-sti prekaša pač vše prejšnje boje. Še z večjo brezobzirnostjo, kakor v začetku te ofenzive, so vrgli ta in naslednje dni deloma na novo izpopolnjene polke proti naši fronti. Noč in dan se vale goste vrste sovražnih množic proti našim postojankam; toda val za valom sc razbija ob železnem odporu naših , čet, ki z brezprimerno žila-vostjp branijo svoje, na mnogih mestih popolnoma razbite in izravnane jarke. Krvava borba na Krasu, Glavni napori Italijanov v na novo poživljeni ofenzivi so naperjeni proti Kraški planoti. 23. maja so bile že od zgodnjih jutranjih ur vse naše postojanke in prostor za njimi v najhujšem bobnečem ognju. Proti 11. uri dopoldne se je pa začel prvi pehotni napad z močnimi silami pri Kostanjevici, ki se je izjalovil. Na posameznih mestih se je seveda malim oddelkom posrečilo priti v naše prednje črte, bili so pa z junaškim protinapadom — z bajonetom in ročnimi granatami prisiljeni, da so se umaknili. Toda ta napad je bil le pfedhodnik novih, še silnejših napadov. Isti dan popoldne se je sovražnik navalil v velikanskih množicah proti našim postojankam na Krasu. Povsod je bil vržen nazaj, le pri Jainljah je dosegel krajevni uspeh. Tu — med morjem in Kostanjevico — je segala naša bojna črta kakor zagvozda v italijansko. Kot nekaka trdnjava je stala tu naša postojanka obdana v obliki polumeseca od Italijanov. Sovražna artiljerija je popolnoma razstre lila naše utrdbe, zato se tu pehota ni mo gla več držati. Vzeli so jo za kilometer nazaj v že pripravljene postojanke. Višek krvave srditosti so pa dosegli ti boji 25. maja. Od Tolmina do morja se je val za valom podil proti našim postojankam in se razbijal ob njih. Pri Jamljah so naši hoteli iztrgati sovražniku izgubljene jarke; v tem času so se navalile nove sovražne množice k napadu. Tako je zadel napad ob napad. Vedno nove množice je pošiljal Cadorna v ta pekel; — toda naši so vzdržali in se niso umaknili niti korak nazaj. Sovražnik pa ima še dosti rezerv; ni mu še dovolj izgub; 26. majnika požene v boj sveže čete — in Kras je videl novo strahoto boja, kakršne ni mogoče popisati. Italijani potisnejo naše nekoliko nazaj, toda takoj se vržejo naši iznova na sovražnika in mu iztrgajo izgubljene jarke. Postojanke so večkrat menjale gospodarja. Neki ogrski polk je ta dan odbil 18 napadov in še sam trikrat naskočil. Od morja po vsem Krasu do Fajti hriba je divjala bitka semintja; toda sovražnik ni dosegel ničesar. Boji pred Gorico. Tudi vzhodno od Gorice je Italijan pretečeni teden večkrat naskočil; nikjer pa niso bili njegovi napadi tako gladko odbiti kot tu. Vsi njegovi napadalni valovi se navadno v tem odseku zrušijo že pred našimi jarki. Sveta Gora — krvava gora — posejana z mrliči. 23, t. m. se je Italijanom zopet posrečilo, da so vdrli v naše razstre-ljene postojanke na Sveti Gori, na onem mestu, kjer leže razvaline svetogorske cerkve in samostana. Toda tudi razvalin 4i naši ne puste sovražniku. Nemudoma pri-hite naša ojačenja, zgrabijo sovražnika in ga vržejo z vrha, V tem že hite italijanske rezerve na pomoč, da bi ustavile beg preganjanih tovarišev; toda bežeči oddelki potegnejo za seboj tudi rezervo in vsa množica drvi v divjem begu proti Soči, za njo naši vojaki, med njo in nad njo pa eksplodira nebroj naših šrapnelov in granat Vse pobočje Svete Gore je pokrito s stotinami sovražnih mrličev. Enako ljuti boji so se vneli na pobočju Svete Gore pri Vodicah za višino 652 in vzhodno od gore Kuk. 23. maja je naš silni topovski ogenj uničil vse sovražne napadalne kolone v prostoru gore Kuk. Višino 652 so bili Italijani po ljutem boju 24. maja začasno osvojili. Toda te zmage so se veselili le par ur. Podpirana po topovih je naša pehota izgubljeno postojanko zopet osvojila in zapodila sovražnika z gore. Nešteto ranjencev in mrličev pokriva pobočja te višine. Severno od tod — do Tolmina boji niso dosegli te sile kot drugod. Moč naše artiljerije. Kljub silnim italijanskim navalom prve dni desete laške ofenzive vsi naši topovi še niso posegli v boj. Na bojišče so naši privedli nove topove, ki zelo daleč streljajo. Ko so se Italijani z vso silo vrgli na Kras, so se pa ti oglasili. Naši letalci so opazili daleč zadaj pripravljene italijanske rezerve; na te so ti topovi namerili svoj ogenj in pa na itali-' janska skladišča in barake. V rezervah je nastala zmešnjava, skladišča in tabori pa so začeli goreti, da se je videl dim daleč naokrog. Sploh ima v teh bojih glavno vlogo naša artiljerija. V njenem strašnem ognju se zruši večina italijanskih navalov. Naša pehota se nahaja proti italijanski v veliki manjšini, zato bi ne vzdržala v teh bojih, če bi ne stala za njo številna artiljerija. Bojišče posejano z mrliči in težko ranjenimi, Uradna poročila pišejo o silnih sovražnih izgubah. Ranjenci s fronte pripovedujejo, da so si delali kritja s kupi sovražnih mrličev; — gotovo je tudi med našimi imela vojska bogato žetev. Italijanov so naši ujeli od 23. do 27. maja 13.000 in 250 častnikov. Naš tren. Italijanska artiljerija je obstreljevala vse ceste za našo fronto, da bi zabranila dovoz živil in streljiva. Marsikdo je že morda vprašal, kako v tem ognju dobe naši v jarkih streljivo, živež in vodo. V takih bojih se izkaže tudi naš tren. V najhujšem sovražnem ognju dovaža vse potrebno v prve jarke; seveda marsikak črnovojnik izdihne na tem* potu. BOJI NA FRANCOSKEM, Neprestani boji divjajo tudi na tej fronti, dasi ne več s tako silo. Sovražniki se sedaj boje nemške ofenzive, zato izku-šajo s topovskim ognjem razbiti zbirališča in zabraniti zbiranje čet. RUSKO BOJIŠČE, Rus straši. Čim bolj se razvija italijanska ofenziva, tem bolj se oglaša ruska artiljerija. Ogenj ji vračajo naši topovi, da ji pokažejo, da še niso zapustili te fronte in šli nad Italijana. DOGODKI NA MORJU. Žetev podvodnikov. 23. maja poroča nemški urad, da šo podvodniki potopili zopet nad 70 tisoč ton ladjinega prostora' 25. maja zopet o 19 tisoč in 26. o 19.200 potopljenih tonah. Vedno' več ladij gre na dno morja- Tudi nevtralci pri tern hudo trpe. Norveška mornarica je med vojno izgubila tretjino svojih ladij, to je 720 tisoč ton. Tedenske novice. Za mir. Izvršilni odbor S, L. S. na Kranjskem je v svoji seji dne 22. maja so glasno sprejel resolucijo, v kateri pozdravlja prizadevanja Nj Veličanstva cesarja Karla I. za dosego častnega miru, ki naj čimpreje osreči avstrijske narode. — Enako je izvršilni odbor pozdravil mednarod no zvezo katoličanov s sedežem v Curihu ki se je osnovala zato, da se pospeši mi-rovno razpoloženje med vojskujočimi sc državami. Izražal je željo, naj bi se pritegnili v to miroljubno zvezo tudi katoliški zastopniki nam sovražnih sil. Vsa pozornost Slovenije je obrnjena proti solnčni Goriški, kjer odbijajo nay; junaki besne navale italijanskih sil. Upamo, da se piše sedaj zadnje poglavje krvave vojske, da se pripra\lja pot do zaželjenega miru. V majniku srna še vselej dosegli izredne vojne uspehe po milosti najboljše nebeške Matere, kar smo zatrdno pričakovali tudi v letošnjem majniku. Nismo s« varali. Ravno 24. maja, ko smo praznovali god Marije Pomočnice kristjanov, je sila Italijanov obnemogla. Nezaslišano je, koliko vojaštva so prignali Italijani na soško fronto, neverjetno, s kakšno delavnostjo io s kolikim aparatom so se pripravljali na deseti glavni naskok! Naši so kljubovali, vztrajali in zadali sovražniku zlasti z novimi topovi občutne udarce, povzročili ogromne izgube. Naša srca trepečejo, a so mirna, ker zaupajo v Boga, na izborno vodstvo in na junaštvo naših preizkušenih armad. -— V soboto dne 26. maja se je pomikala z ljubljanskega kolodvora dolga vrsta (4600) laških ujetnikov, ki so jih spravili na Grad. Zanimivo je bilo gledati 130 višjih in nižjih častnikov, ki so korakali posebej. Za kanonika kolegijalnega kapitlja Novem mestu je imenovan g. Jakob Po-renta, župnik v Stopičah na Dolenjskem. Novo mašo bodo imeli letos naslednp novomašniki ljubljanske škofije: Iz četrte ga letnika čč. gg.: Ambrožič Josip 17-iu nija v Ribnici; Dolinar Anton 17. junija ] Domžalah; Gostiša Vinko 10. junija v Stan Loki; Gregorec Feliks 17. junija v Mengš» Hostnik. Anton 17. junija v Šmartnem pf| Litiji; Jakob-Rado Miglič 17. junija P" Sv. Križu pri Litiji; Peček Alojzij 10. jumi' v Velikih Laščah; Pintar Janez meseca septembra v Stari Loki; Pirknvič Jane* 17. junija v Št. Jerneju; Pivk Ivan 9. jumi» pri svetogorski Materi božji v frančiškanski cerkvi v Ljubljani; Potočnik Ciril, junija na Trati; Šuštar Franc 17. jum;a Vodicah; Trčelj Filip iz Šturij 10. junija Pf uršulinkah v Ljubljani; Urh Anton I nija na Vrhniki; Vilhar Ivan 10. junija v Postojni; Vovk Alojzij 10. junija na Polipi; Zupane Alojzij 17. junija na Krki. — Iz tretjega letnika čč. gg.: Arh Jožef 17. junija v Čemšeniku; Belec Frančišek 17. junija v Št. Vidu n. Ljublj.; Dovč Janez, 10. junija na Ježici pri Ljublj.; Gornik Anton 10. junija v zavodu sv. Stanislava; Morel Rafael 10. junija, Nadanje Selo; Semič Iv., 17, junija, Šturija; Tomazin Matej 17. junija na Brezjah; Vilfan Janez 10. junija v Vodicah. Premoga ni. Ljubljanska plinarna je morala ustaviti obrat, ker ni mogla dobiti kuriva, Kdo bi pričakoval? Po dneh hude vročine se je bilo 21. maja nekoliko shladilo; dež je rosil celo popoldne. Drugi dan je pihal občutno hladen veter ob čisto jasnem nebu. V jutro 23. majnika — je pa rosa zmrznila. Slana je poparila na Gorenjskem zgodnji krompir, fižol, orehe in drugo občutljivo zelenje. V okolici ljubljanski se je slana samo deloma poznala. — Do sv. Vrbana se res ne smemo zanesli, da je izključena nevarnost pozebe. Še vedno straši potres v krškem okraju. Prejšnji teden se je parkrat močno po-treslo, tako da so šipe šklepetale; slišalo se je tudi podzemeljsko bobnenje. Nesreče. V zmedenosti je skočil v Savo pri Litiji črnovojnik J. Kališnik, 30letni čevljar iz Kamnika. — V Zagorju na Krasu se je obstrelil hlapec Kruščev Janez, ki je našel granato ter potegnil za vrvico. Granata se je razpočila in mu razmesarila roko. Silni požari. Dne 22. maja je nastal požar v moravskem mestecu V y š k o v , ki ima 6000 prebivalcev. Silni ogenj se je z mestnega trga hitro razširil na druge hiše v bližini. V najkrajšem času je bilo uničenih 55 hiš; pogorel je tudi grad kne-zoškofa olomuškega, pristave, mestna hiša in pivovarna. Tudi pet oseb je zgorelo, — Se strašnejše je pa divjal dne 21. maja °^eri) v ogrskem mestu D j e n d j e š (ob vznožju gorskega slemena Mätra, okrožje Heves, kakih 50 km severovzhodno od Bu-mpešte). Mesto ima 16.000 prebivalcev. Skoraj popolnoma je upepeljenih 1400 hiš, j"ed njimi mestna hiša z arhivom, dve cer-kv'i javna poslopja in mnogo zalog. Gasiti mso mogli, ker ni bilo nič vode. 7000 oseb [e brez strehe. Ogenj je zanetila iskra, ki le padla iz dimnika na neko delavnico. Iz azvalin so izkopali čez 20 mrtvih oseb, «z 100 jih je več ali manj opečenih. Škoda znaša nad 30 milijonov kron. Cesar in ce-sanca sta se takoj odpeljala na kraj ne-«<*. — Istega dne je bil ogenj v koroškem kraju Peče ob železnici Beljak— Irbiž. Velika vas šteje 30 pogorelcev. — v Krkonoših na Češkem sta zgoreli dve veliki^ tovarni. Več sto delavcev je brez zaslužka. — V Augsburgu je uničil ogenj znano tovarno električnih žarnic »Wol-ram«. _ j)ne j g maja je p0gorela žum-erska vas Kupčina blizu kranjske meje. Ostali so samo dimniki in golo zidovje. .,e^erau posestniku je zgorelo 50 železni-voz koruze in 20 železniških voz dru-Ha žita. Vojaške novice. Dopusti. Cesar Karel I. je naročil in zapovedai, naj. se črnovojniki letnikov 1865 in 1866, ki so bili pritegnjeni v vojno službo, pošljejo prej ko mogoče na dopust, najkasneje pa do 30. junija t, 1. Izvzeti so tisti, ki žele sami ostati še dalje pri vojaštvu, in pa gažisti mirovnega stanja ter pripadniki korporacij, ki so podvržene črnovojniški dolžnosti, — Rodbinam in gospodarskemu življenju, bo na ta način vrnjenih znatno število mož, §§ 327. in 330. v. k. z. Vojna oblast opozarja na označeni dve določbi vojaškega kazenskega zakonika, po katerih se ostro (na bojišču potom naglega soda, v zaledju pri obtežilnih okolnostih s smrtjo na vislicah) kaznuje vsak hudodelski naklep, uničiti zaloge živil ali povzročiti bolezni pri živini (konjih) z namenom, da se oškoduje vojna moč avstro-ogrske države, ali da se koristi sovražniku. Vsakdo, ki bi takega hudodelstva namenoma ne preprečil, dasi mu je možno, ali ki bi namenotna takih stvari ne naznanil, je sokriv hudodelstva in se zoper njega uporabi § 330, v. k. z. »Rdečega križa dan.« Ministrstvo je dovolilo, da se v soboto 12. junija po vsi Avstriji priredi »Rdečega križa dan«. Vodstvo te prekoristne naprave na korist ranjencem in vojnim bolestnikom vabi, naj bi občinstvo ta dan pri trgovcih in obrtnikih karmoč veliko potrebščin kupilo; del izkupička bodo pa trgovine oddale v namene Rdečega križa. Naši trpini. V zavodu sv. Odilije v Gradcu je tudi več slovenskih oslepelih vojakov, ki so v oskrbi dobrih učiteljic. Za Slovence se posebno zavzemlje č. sestra Klara Verhunc. Zadnji čas je tem siromakom, ki se uče brati, pisati in raznega dela, došlo več darov v denarju in jestvinah. Obiskuje jih večkrat naš rojak č, g. dr. Al. Nastran. Kdor bi še hotel poslati kako darilo, naj je naslovi: Sestra Klara Verhunc, Odilien - Blindenanstalt, Leonhardstrasse, Graz. Dve leti se že pogreša vojak Anton Molek Lir. 20, 6. komp. Poizveduje in stroške plača njegov oče Matija Molek, Gradenc 16, p. Žužemberk, — Po dolgih dveh letih se je zglasil iz ruskega ujetništva Metod Lebar. Naznanja, da je zdrav in da od doma ne dobi nobenega pisma, dasi je sam že mnogokrat sporočil naslov. Ustanove za oslepele vojake. V Ljubljani je dne 24 maja umrla 94 let stara vdova Marija Pagliaruzzi, ki je zapustila do 200 tisoč kron v dobre namene, med drugim tudi za ustanove, ki jih bodo deležni v sedanji vojni oslepeli vojaki in vsled vojne osiroteli otroci iz kranjske dežele. Še Bo bridko. Dne 25. majnika je bila izdana ministrska odredba, ki zasega v vojne namene vse zvonove iz bakra, brona, medi. Vse zvonove, ki merijo na zunaj 25 cm ali več, bo treba naznaniti do 6, junija vojaški oblasti. Vse sile so napeli Italijani, da bi kako prodrli. Švicarski hsti pišejo, da se na obsoški fronti bore na strani Italijanov: Angleži, Francozi, Bclgijci, Srbi in Portu- galci. Če bo ta mešanica kaj premogla, je zelo dvomljivo. Gorje, Id ga izdajo suhe številke. Koliko trpljenja, gorjä in bridkosti je povzročila sedanja vojska, razodevajo velikanske številke, ki jih je navel angleški minister Henderson, ko je v Richmondu govoril o izgubah na bojiščih svetovne borbe. Pravi, da je padlo doslej okrog 7 milijonov vojakov; ranjenih je bilo do 46 milijonov ljudi. V vojni službi je sedaj okroglo 50 milijonov ljudi. Med vojne posle spada tudi pobijanje nadležnih šesteronožnih živalic, ki se prikradejo kot nepovabljeni gosti med vojaštvo zlasti v fronti. Dobili smo te dni gori s koroške fronte sličico, ki nam predoču-je, kako se naši vojaki v mirnih urah »kratkočasijo« z obiranjem teh neustrašenih zajedalk. Podpisana sta podlovca Mat, Ogris in Franc Metelko s pripombo »Tukaj ravno iščemo u ..«. Če bo moč bomo spravili sliko v list. Vsekako pa ostane spravljena za naš vojni muzej kot spomin na nenavadne čase. Poldrug milijon ženskih »rekrutov«. Na Angleškem je bilo pred vojsko venomer čuti o rabukah, ki so jih vprizarjale brezposelne ženske iz boljših hiš, osobito-v Londonu. Nagajale so parlamentu, ministrom in javnim oblastnikom ter zahtevale moškim enako državljansko stališče. Zdaj so utihnile in posvetile svoje moči domovini. 420.000 jih dela v municijskih tovarnah, 210.000 jih je nastavljenih v vojaških službah in pri mornarici, 40,000 pri železnicah, 58.000 v livarnah, 140.000 v velikih trgovskih podjetjih, 30.000 po hotelih in gostilnah, 82.000 pri aprovizaciji, 84.000 pri gospodinjstvu, 10.000 po tiskarnah, 45.000 je izučenih za vožnjo z avtomobili itd. Razne novice. Zahvalna maša. Ob drugi obletnici laške vojne napovedi so imeli v Trstu (23. maja) zahvalno sveto opravilo za božje varstvo v tem težkem času. Pri sveti maši, ki jo je opravil tržaški škof msgr. dr. A. Karlin, so bile navzoče vojaške in civilne oblasti ter mnogo občinstva. Odlikovanje. Dvornim svetnikom je imenovan svetnik deželne vlade kranjske Gustav Kulavic. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je podeljen okrožnemu zdravniku v Trebnjem: dr. Božidarju Kiissel. Premoga bo še primanjkovalo, zato je deželni moravski urad za pospeševanje obrti v Brnu razpisal tri nagrade (po 500, 300 in 200 K) za tiste obrtnike, ki bi sestavili in predložili nove sisteme štedilnih domačih ognjišč, da ne bi toliko toplote (doslej 60—70%) odhajalo brez koristi v dimnike. Enake nagrade so dovoljene tudi za spise, ki obravnavajo predloge zh. štedenje s premogom. Kesa se ministrski predsednik Klam-Martinic, da ni izpeljal načrta glede uve-ljavljenja nemškega, državnega jezika; skušal bo to doseči po drugačni poti. Tako nekako se je izrazil nasproti voditeljem hrvatsko-slov. kluba, ki so bili k njemu povabljeni 22. maja. Sedaj imajo poslanci besedo! Sumljivi izgredi so bili pretekli teden v Lizboni, Množice so plenile po pekari-jah in slaščičarnah. Nastopilo je vojaštvo s strojnimi puškami. Ubitih je bilo 10 oseb, 50 ranjenih. Mesto se obstreljevale vojne ladje Vojaštvo je le s težavo napravilo red. Vsi enako. Po gostilnah in hotelih bodo vpeljali enotne jedilne liste. Dobil bo vsak gost juho, meso, zelenjavo in močna-to jed. V odličnih gostilnah se bo dobila še ena »predjed«, a n-г iz mesa. Najden zaklud. Blizu vasi Griffen na Solnograškem je živel več let neki ščetar Anton Fellner; stanovanje je imel v neki duplini. Meseca februarja t, 1. je ta puščavnik umrl. Ljudje so jeli takoj govoriti, da je moral mož imeti denar in da ga je zapustil tistemu, ki bi ga zasledil, Kmeti-ški fantič Wippnig, ki je. o tem slišal, je vedel za dupline, kjer se je samotar navadno mudil; neutegoma gre, preišče skrivnostno stanovanje in najde v nekem loncu 500 srebrnih krone. Na Japonskem sili na površje močna stranka, ki hoče vreči dinastijo ter uvesti ljudovlado. Vlada je proti nezadovoljne-žem najostreje nastopila ter dala zapreti celo vrsto uglednih politikov v glavnem mestu Tokio. Gospodarski in tržni pregled. Kdo ima v sedanji vojski največje zasluge? Naši vojaki so prelivali svojo kri, prenašali mraz in vročino, pomanjkanje in težave v taki meri, da ni mogoče vsega ne . povedati ne opisati. Zaslužili so odlikovanja, zlate in srebrne svetinje, ki krase marsikaterega izmed njih, —- Odlikovani so bili uradniki, V pisarnah so bili, odloke pisali in strogo pazili na red in vse dajatve. Odlikovani so bili pri Rdečem križu, odlikovani zaradi vojnega posojila. — Kdo ima pa za vojaki največje zasluge? — Tisti, ki so največ delali in trpeli, da res zmagamo; najtežja moška dela so ženske opravljale, ob nedeljah ni bilo počitka; ponoči ni bilo spanja. Brez teh kmetic bi vojaki in meščani lakote pomrli. Dati so morale toliko žita in krompirja, da ga zdaj še otroci doma stradajo, toliko masti, da je še za dom nimajo. Nekatere so bile še občutno kaznovane, ker so razne pridelke za kak vinar dražje prodale, kot je bilo določeno; druge so imele dolga in nepotrebna pota k uradom, — In vendar so te železne ženske vztrajale. Po vsaki novi težavi in prevari šo se lotile dela s staro vnemo. Moški bi se že davno naveličali, ženske niso odnehale. Same so bose in večkrat raztrgane; brez priznanja in plačila izvršujejo mirno svoje delo. Njih odlikovanje so ž u-Ijave roke, plačnik pa Bog v nebesih ! Kako se ravno pri tistih, ki največ trpijo kaže zlato slovensko srce! Čeprav same nimajo veliko, si od ust odtrgajo, da revežem pomagajo. Te kmečke ženske imajo za vojaki največje zasluge, čeprav ni nobena izmed njih odlikovanja dobila, tii Kam so prešli... ? Vprašali so nas, kaj smo izvedeli na naše vprašanje, kam so šli vsi kranjski prašiči letošnjo zimo, ko jih je bilo toliko tisočev v Ljubljanp poslanih, Izvedeli nismo ničesar. Gotovo je, da zdaj v Ljubljani primanjkuje svinjine in masti, Z Ogrskega bo treba uvažati zelo drage prešiče. Govori se, da so šli celi vagoni mesa in masti. izven dežele in so nekateri pri teh kupčijah zelo obogateli. Ne vemo, koliko je resnice na tem. Prejšnja leta — pred vojsko — smo le po železnici odposlali živih prešičev čez 40,000 iz dežele; vsaj toliko je šlo tudi zaklanih. Za množino mesa in masti pa nobeden ne ve. Trst je dobival prešiče večinoma od nas. Takrat je imela Ljubljana masti in mesa kljub izvozu vedno zadosti. Čas je že, da se bi začela natančna preiskava. Koliko blaga se skvari! »Reichspost« _ poroča v št. 227.: Piše se nam: Način, ka-' kor se zdaj gospodari z maslom in mastjo, mora ljudem vzeti spoštovanje in zaupanje do central. S strogostjo se pri kmetih za- Mleko. Na Moravskem in v Gornji Avstriji se pritožujejo, da zelo veliko masla na'Češko in na Dunaj vtihotapijo. Na Dunaj dobijo zdaj na dan le 275.000 litrov mleka; niti tretji dei riavadne množine ne prihaja več na Dunaj. Kupijo pa veliko zgo. ščenega danskega in holandskega masla, To mleko je zelo slabo, ima le 2'7% toJšče, torej tretjino manj kakor naše, 1 liter takega mleka stane 3 K 90 v. do 5 K. Na Dunaju so mislili s 15. majem odpraviti visoke zimske cene za mleko. Zaradi pomanjkanja so jih morali pustiti. V Gradcu in v Pragi imajo enake cene, kakor na Dunaju, Na Ogrskem so vpeljali 18. aprila nove cene za mleko. Kmetom se plača 1 1 po 50 vin, Kdor ga kupi v mlekarni ali v trgovini, ga plača po 54 v. V Budimpešti se na drobno prodaja po 84 v. Na Koroškem so imeli popred določbo, da se je moralo od vsake tretje krave (če je imel le eno ali dve, je bil prost), dati na dan 11/. litra mleka. Ker so bile krave po zimi in ob slami suhe, ni bilo dosti mle. Dolina Ampezo na Tirolskem zvezana s pusterško dolino pri Toblahu. hteva maslo in mast. Ko je pa dragocena zabela v kakem skladišču nakopičena, se noben človek več zanjo ne zmeni, če se je tudi na cente pokvari. Strogo je prepovedano tako blago dati ljudem, predno se pokvari. Kmetom se je plačalo blago po 7 K za 1 kg. Če kdo iz okolice maslo potrebuje, mora cele ure čakati, da dobi to od vročine pokvarjeno maslo po 14 K, Vsak si lahko misli, kako se ljudje pritožujejo, ko se vedno ponavljajo stare napake. Pri krompirju je bilo ravno tako, le da je bil krompir po mrazu končan, maslo pa po solncu. Zabela in sedanja cena, Na Avstrijskem so zdaj sledeče cene: .s i -3 ; U I J s J J II E S -O И 5; W Kranjska . . 30—38 8 60 1060 T— 8— — Nižja Avstrija 32—12 7 20 — T— 8'40 — Solnograška . 28 5'50—6 — T80 8 75 — Gor. Avstrija 24 5—6 — T80 8'70 — Koroška . 40 6—7-60 — — — 7—9 Štajerska., 42 650 — 740 830 8'— Predarlsko . — 6'— — — — — Češka . . . 40—42 9 35 — 7'80 8'75 1168 Moravska. . 36 650-920 — 780 8'70 — Ogrska, . . 50—60 1060 — — — — ka oddanega. Zdaj so določili, da ga sme vsak kmet na osebo pol litra na dan porabiti, vse drugo se mora oddati. Enaka delitev? Generalni major Landwehr, pösebni cesarev svetovalec za pre-hrano, je pravil, da so načrti že napravljeni, kako bo od nove žetve vsak enako dobil. Ne sme se več zgoditi, da bi stradali vojaki na fronti, v zaledju bi se pa nekateri gostili z vsem, kar jim srce poželi. Tc načrte bo težko izpeljati. Saj ne morejo vsega žita naenkrat omlatiti ali kmetom pobrati. Najbrž se kaj takega ne namerava! ker bi se pretežko izpeljalo. Zadrega v Ameriki. V Ameriki se /elo boje, če bodo pridelali zase zadosti žita. Sicer se je vreme večinoma izboljšalo, da računajo že zdaj 73°/o navadnega pridelka-ko so še maja pričakovali le 63%. Pričakujejo vendar kvečjemu 10 milijonjv buse' nov ozimne pšenice, ko so jo aprili upa" 11-5. Kako je to mogoče? Pšenica je tako slabo prezimila, da so morali več kako' tretjino posejanega polja preorati, Ker s0 lani obsejali s pšenico 40 milijonov akroV to je 16 milijonov ha, so nad 5 34 milij°n°v hektarov, ali 10 milijonov oralov preorali, Kar ljudje pomnijo, ni bilo tam še nikdar tako slabo. Nekaj je pač zakrivila zima, ker so imeli v nekaterih krajih obširne države preveč snega in prehud mraz, v drugih pa premalo kalijeve soli. Pravi vzrok bo pa najbrže v delavcih, Tovarne za železo, orožje in vse druge vojne potrebščine imajo res zlate čase, kakoršnih še nikdar ni bilo. Da bi bilo še več dobička, dajejo delavcem visoke plače. Čim več je delavcev, večji je promet, večji dobiček. Ne smemo pozabiti, da je prišlo pred vojsko vsako leto nekaj milijonov ljudi v Ameriko, iz katerih so dobili najboljše delavske moči. Zdaj tega dotoka ni. Ker je zaslužek dober, so tovarne izrabile najboljše delavce iz kmetov v svoje obrate. Za delo na polju so ostali le bolj slabi in nevajeni ljudje. Toda vsak gospodar ve, da se mora pri kmetu zelo natančno delati, drugače ni veliko pridelka. — Ker jare pšenice več kakor še enkrat manj pridelajo, bodo v Ameriki letos komaj ,s svojim pridelkom izhajali, Že zdaj stane v Ameriki 100 kg pšenice 80—90 K. Kakor se kaže, bomo imeli jeseni splošno pomanjkanje živil. Petroleja zdaj povsod primanjkuje. Deželna vlada je nakazala večje množine posameznim glavarstvom in po teh sodnim okrajem. Ta petrolej je namenjen v prvi vrsti kmetijskim obratom, torej kmetom zlasti za pomoč ob živinskih porodih. Če se ne bodo županstva pravočasno brigala, se bo petrolej v mestih in irgih izgubil. Sicer ga na posameznega gospodara ne bo prišlo posebno veliko. Pozna se pa že pol litra, če je sila velika, * * * Pridelovanje vojne (sladkorne) pese. Kot vojno peso so označili sladkorno peso, ki ni namenjena za pridobivanje sladkorja, temveč za krmo in v sili tudi za človeško hrano. Sladkorna pesa uspeva povsod tam, kjer sejejo ozimno žito, seveda le na globoki, močno gnojeni in skrbno obdelani zemlji. Na slabših, plitvih legah daje manjši pridelek in je boljše, da se v taki zemlji spioh ne sadi. Sadi se v vrste, ki naj bodo oddaljene druga od druge krog 40 cm; jamice, v katere se položi več semen skupaj, Pa morajo biti 20 cm narazen. Ko pesa požene in ima koreninice debele kot močna slama, se izrujejo na vsakem kupčku vse rastlinice razen najmočnejših, ki morajo № 20 cm vsaksebi. Peso je treba tri do štirikrat okopavati, v začetku bolj na plitvo, kasneje bolj na globoko. Ko se listje toliko razraste, da pokriva perje zemljo, ni treba več okopavati. Sladkorna pesa dozori v 20 do 30 tednih; pridelek sprav-Ijajo šele oktobra. Ker sega korenina do-zorele pese zelo globoko v zemljo, jo je treba s posebnim orodjem rvati. Odrezano ustje je zelo dobra krma za govejo živino, »obče je treba sladkorno peso pridelovati skoro tako kot krmsko peso; zahteva le močnejšo zemljo, ki mora biti okrog 40 cm globoko preorana. Seme vojne (sladkorne) Pese se dobi pri podružnici zavoda za pro-mct z žitom ob času vojne v Ljubljani po ceni 1 K 60 vin. za 1 kg. Dotični posestni-ki bi bili pripravljeni, da sklenejo pogodbo za pridelovanje pese, dobe potreb- no seme brezplačno potom komisijo-narjev žitnega zavoda. Delo za ključavničarje. Rumeno kovino boclo pobrali za vojaške namene; zato bodo zamenjali vse vratne kljuke iz medi s primernimi drugimi kljukami, Z zameno bo naraslo veliko dela. Da to ne pride v roko špekulantom, se je ustanovila po prizadevanju dunajske »zadruge ključavničarjev« in s sodelovanjem dunajske mestne občine družba z omejeno zavezo pod imenom »Teg«, ki je že dobila od c. in kr, vojnega ministrstva naročilo za dobavo vratnih kljuk pod pogojem, da izvrši delo predvsem z domačimi obrtniki. Družba »Teg« je pritegnila v svoj delor krog tudi zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem, ki bo zamenjavo kljuk za vso deželo samostojno izvršil in sicer potom svoje Konfekcijske centrale za vojaške dobave. V vsakem kraju bo delo izvršil pristojni ključavničarski mojster, ali kak drug obrtnik sorodne stroke. Ker se bo moralo delo hitro izvršiti, zato se morajo predpriprave takoj začeti. Oblastveni razpisi v tej zadevi bodo v kratkem izdani. Da bo mogoče presoditi, kateri obrtniki naj se pritegnejo k izmenjavi vratnih kljuk, se pozivajo vsi obrtniki kovinskih obrti, da nemudoma priglasijo ustmeno ali pismeno v pisarni Zavoda za pospeševanje obrti, Dunajska cesta št. 22, Ljubljana, za kateri okraj in s koliko delavskimi močmi da žele prevzeti delo. Ta priglas je za enkrat obojestransko popolnoma neobvezen. Slike in črtice z bojišč. Čudna zgodba, pisana na papirju, ki je razbit od granatnega drobca. Bilo je meseca februarja, ko je bil naš oddelek v zaledju v neki tirolski vasi. Tam sva pila s tovarišem kupico vina. Kar se nama pridruži neko človeče s krasno Marijino svetinjico v roki, Poljubuje jo in dviguje kvišku. Čez nekaj časa pa reče, da jo da za pol litra vina. Jaz se nisem brigal zanjo, saj tako tudi sam nisem bil brez nje; zato pa reče možakar, da jo da za četrt litra vina. Hočem mu plačati, a se takoj zopet skesa in zahteva pol litra. Jaz ga zavrnem, da nič ne dam. Ko mi jo še enkrat ponudi za četrt litra vina, me pograbi jeza zaradi barantanja z Marijino svetinjo in plačam tiste vinarje samo, da se ne bo norca delal iz svete reči, Rečem mu pa, da mu je ne dam nazaj za nobeno ceno. Nato se obrnem proti tovarišu in rečem: »Jug, morda me bo pa prav ta svetinjica rešila smrti.« — In res me je. Prav s tem tovarišem sva bila 13. maja skupaj na prvi vojni'straži, ko nas napade sovražnik ob 11. ponoči. Vnelo se je tako ropotanje, da je bilo grozno. Že proti zadnjemu mi prileti neka stvar na glavo, da me nalahko. rani. Hudega bi ne bilo, a nisem imel ničesar na glavi; -kapo sem bil izgubil v ročnem metežu. Urno zakličem; »Jug, jaz sem jo že skupil.« Na prvi hip sem mislil, da je hujše. Jug mi reče; »Pojdi hitro proč, da se obve-гг žeš.« Sovražnik nas je obsipal z ognjem iz topov; tri granate so se razletele prav blizu mene; dobil sem več lahkih udarcev, puško mi je pa razbilo. En kos prileti in mi prebije obleko prav na mestu, kjer sem imel spodaj omenjeno svetinjico. Jaz sam sem ostal brez vsake poškodbe: zakar gre hvala Bogu in Mariji. — Ob sklepu po-. zdravljam vse čitatelje »Domoljuba« in tovariše po bojnih poljanah. Jožei Žgur. 24. maja še v snegu. Srčna ti hvala, dragi »Domoljub«, da nas tako redno obiskuješ v teh visokih snežnikih. Težko te pričakujemo, da nam prineseš novic iz ljube domovine in z raznih bojišč. Tudi jaz hočem danes nakratko popisati, kako živimo mi slovenski fantje tu v večnem snegu. V teh visokih hribih je mnogo trpljenja, posebno pozimi; drugi ne vedo, kaj je zima v teh krajih, kakor kdor poizkusi. Posebno huda je ledena burja, ki pobira z vrhov sneg in ga nosi v dolino, tako da včasih človek ne vidi deset korakov daleč. Strašno je videti plazove. Ko se trgajo v hribih in letijo z velikim šumom v dolino, pobirajo s seboj kamenje, zemljo, drevesa in sploh vse, kar dosežejo. Tudi barake poberejo, ako jim zapirajo pot. Barake tako zasujejo, da se nič ne vidi, kje katera stoji. Narejene imamo predore pod snegom, kakor krt pod zemljo, da moremo od barake do barake, do kuhinje in do drugih važnih točk. Sedaj se imamo že mnogo bolje, zakaj prišla je tudi k nam ljuba spomlad. Vreme imamo lepo; tudi solnce nas toplo ogreva in ptičice nam žvrgole za kratek čas. Samo nekaj manjka: cvetic. Kako lepo je videti v dolino, ko je vse zeleno in v cvetju; tukaj ni ne cvetic, ne zelenja, kajti narava še počiva pod debelim snegom. Kaj pa polentar? boste vprašali. Ž njim smo prav blizu skupaj, tako da se lahko pogovarjamo. Pa vseeno nam ne dela preveč sitnosti; samo včasih postane malo preveč darežljiv ter nam pošlje kak zamazan šrapnel, ki ga mu pa seveda takoj vrnemo. Ko to pišem, sedim na toplem solncu, moj tovariš F. čita ravno došli »Domoljub«, tovariš U. se pa kislo drži in zabavlja čez vojno, ker mu manjka tobaka. Tako pre-živimo dan za dnevom, mesec za mesecem, vojne pa le noče biti konec. Srčne pozdrave pošiljamo vsem Slovencem in Slovenkam ter bralccm in bralkam »Domoljuba«, Slovenski fantje in možje iz raznih krajev: Ciril Samokec, Vitovlje; Franc Glavina, Boršt pri Trstu; Franc Krajnc, Sv. Martin pri Celju; Čič Vrban, Polšnik pri Litiji; Kocijančič Evgen iz Brd; Lovrenc Kocbek, Sv. Benedikt v Slovenskih goricah,, Za okrepitev pljuč priporočamo masažo prsi in hrbta s Fetlerjevim oživljajočim rastlinskim esenčnim fluidom z zn. „Flsa-fluid". S tem se poživi delavnost kože in lci oženje krvi in ojači cel organizem. 12 steklenic tega dobrodej-nega domačega sredstva pošlje na vse strani franko za 7 K 32 vin. lekarnar E. V. Feiler Stu-btca Е1за trg štev. 16 (Hrvatsko). Moral bi biti vedno v hiši.. Mnogi zdravniki ga priporočajo. Mnogo nad 100.000 zahvalnic Obenem se lahko naroče Fellerjeve milo odvainjoče rabarbara krogljice z zn „Elsa-krogijice". 6 škatelj franko U 5 K 57 vin. (fe) Bog Ti teči vse! Noč je jasna, svetla, hladna, v njo strmi mi duša jadna; v zvezde lepe zre. Vem, tam gori ste vesele ve nebeške, zlate hčere; — moje ni srce. V duhu hodim po poljani; tja čez bojni log prostrani, moje spe srce. Zrem grobove izkopane, sveže, stare, vse prerane. Plaka mi srce. S tabo plakam, dobra mati; Sinko tam počiva zlati, tvoje ž njim srce. S tabo plakam, zvesta ženka; oh, usoda tvoja grenka, grenka je nad vse. In nedolžna, nežna decs, zate moja duša jeca. Bog se usmili te! In za te, nevesta mlada, kje so upi, tvoja nada? Strto ti je vse! Noč je jasna, svetla hladna; moja duša pa je jadna. Tožno je srce. Kdo te zleči bolečine glob je, kot morja globine? Bog! Ti leči vse! Gorenjka M. J. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 14 * % brez kakega odbitka. Uradne ure 06 HM io UöpöIü. Glej Inserat! Tedenska prafika. Petek, 1. j u n i ja: Sv. Juvencij, muč, — Sv. Gradjan, muč. — Sv. Fortunat. Sobota, 2. junija: Sv. Marcelm, Ij. sv. Erazem, muč. — Sv. Blandina, muč. Nedelja, 3. junija: Praznik sv. Trojice. Evang.: Jezus izroči apostolom učeni-ško, duhovniško in pastirsko oblast. — God sv. Klotiide, kraljice, in častivr. Beda. Ponedeljek, 4. junija: Sv. Kvirin, \ škof (f 309j. — Sv. Frančišek Kara čolo (t 1608). Torek, 5. junija: Sv. Bonifacij, muč, {f 755). — Sv. Valerija, dev. Sreda, 6. junija: Sv. Norbert, škof, ustanovitelj reda Premonstratov (t П34). Četrtek, 7. junija: Praznik presv. Rešnjega Telesa. — Sv. Robert, opat. — Sv. Ju-lita, muč. (t 395). — Sv. Filip, dijakon. Solnce vzhaja ob 4. u. 05 m., zahaja ob 7. u. 51 m. Luna: Ščip 7. jun. ob 3. u. 43 m. zjutraj. Sv. Bonifacij. (t 755.) Krstno ime sv. Bonifacija je Vitifrid. Pridevek Bonifacij (dobrodelnik) mu je prisodil papež Gregorij II., da bi ga s tem po-veličal zaradi njegovih zaslug. V mladosti se je vzgajal pri benediktincih v mestu Ekseter na Angleškem. Tu je dobil poklic, da je postal sam redovnik. Zaradi zaslug je bil izvoljen za opata, a Bonifacij je čutil v sebi poklic za misijonarja. L. 718 je romal v Rim, kjer je dobil od papeža potrebna pooblastila za misijonsko delovanje. Prepotoval je nato razne nemške pokrajine, zlasti Bavarsko in Tu-ringijo; povsod je zopet poživil krščanstvo, kjer so pa bili še pogani, je s svojo gorečo besedo prepodil temo zmot in nevere, vcepil pa krščanstvo. Ustanovil je celo vrsto škofij, med drugimi tudi v Solnogradu, Režnju, Freisingu, Pasavi, Paderbornu, Würzburgu in drugod. Zaradi neumorne delavnosti ga je povzdignil papež Caharija za nadškofa v Maincu in prvaka (primas) v Nemčiji. Njemu na čast so ustanovili v Nemčiji Bonifacijevo društvo, ki skrbi za katoliško propagando med severnimi Nemci. Pogoji za sprejem v „zavode". V knezoškofijski zavod sv. Stanislava se sprejemajo telesno zdravi in nravno nepokvarjeni mladeniči, zlasti taki, o katerih je upati, da se bodo po dovršenih študijah posvetili duhovskemu poklicu. V zavodu je popolna gimnazija s pravico javnosti. Gojenci dobivajo v zavodu vso oskrbo, namenu primerno vzgojo in pouk v obsegu in po načrtu, kakor to velevajo avstrijske šolske postave. Za mladeniče iz ljubljanske škofije je cela plača 600 K na leto, za mladeniče iz drugih škofij pa 800 K. Nekoliko gojencev se sprejme tudi brezplačno ali po znižani ceni, kolikor to dopuščajo sredstva zavoda. Vendar morejo dotični gojenci to dobroto le tako dolgo uživati, dokler se je po svoji pridnosti in po svojem lepem vedenju kažejo vredne. — Šolnina se ne plačuje. Le za prvi sprejem se plača pristojbina 10 K; pri vsakoletnem sprejemu pa se plača 4 K za učila. Vrh tega plača vsak gojenec 1 K za knjižnico. Prošnja za sprejem, naslovljena na kn.-škof. Ordinariat v Ljubljani, naj se prinese ali pošlje v zavod v Št. Vidu vsaj do 20. junija. Prošnji je treba priložiti: a) krstni list; b) potrdilo o stavljenih kozah; c) izpričevale o dovršeni ljudski šoli s pripomnjo, da se je izdalo, ker hoče učenec vstopiti v gimnazijo; d) izkaz o imetju, če prosi, da bi bil sprejet brezplačno ali po znižani ceni. Kdor bi žele! bolj natančnih pojasnil, naj se obrne do podpisanega vodstva. V Š t. V i d u nad Ljubljano, dne 16. maja 1917. VM'/ \/ «lil ASA Zvezda, ki Jo mora vsak imeli, če hoče biti deležen naših častnih zmag in vojne slave. Najnovejše. Boji ob Soči in na Krasu so se na bin-koštne praznike polegli. Posamezne sunke pri Jamljan in drugod so štajerski in istrski strelci hitro zavrnili in ujeli 300 Lahov. Nekatere naskoke je zrušila že naša artiljerija, —.Italijansko poročilo navaja najbrže pretirane številke o naših ujetnikih, pravi namreč, da so od 14. maja dalje ujeli Italijani 22.449 naših vojakov, med njimi 487 častnikov. To in ono. Nov list v povestnico sedanjega gorja. Predpisi za vojne straže so silno strogi; kazni za prestopke občutne. V noči od 20. na 21. maja sta bila na straži pri železnih tovarnah v Moravski Ostrovi, kjer so zaposleni ital. ujetniki, Jurij Zavrl, doma v Tujem Grmu, obč. Trebeljevo pri Litiji, in njegov tovariš J. W. Noč je bila nesrečna. Ušli so v temi trije Italijani. V velikih skrbeh je Jurij Zavrl tekel za njimi, a ni dohitel nobenega. Moža je bil — kakor poroča J. W. — za 2 minuti zaspanec posilil, da je stoje zadremal. Dobil je 2 leti stroge garnizijske kazni, ki bi jo imel nastopiti po vojni. Ovaden je bil baje, da je ležal in spal. Dovoljen mu je bil ravno poprej trimesečni dopust, Ko je šel k zaslišanju zaradi Lahov in spanja, je izvedel, kaj ga čaka. Možu se je jelo nato v giavi mračiti. V zmedenosti si je hotel življenje končati. Tovariš mu je pa vzel patrone iz puške. Ali možu se je tako zmešalo, da je Šel in skočil na glavo v lezeio raztopljene železne rude, kjer je v trenutku popolnoma zgorel, tako da ni bilo za nji" skoraj sledu več. Uboga žena in otroci!*»? mu bodi milostljiv. — Pokojni *e služil Prl vojakih dve leti. —^ Previdno. Dvorni norec francoskega krall» Franca I. se je pritožil, da .-nu je neki njegov sovražnik zapretil, da ga bo umoril. »Ako to pravi kralj, »ga dam čez pet minut nato obesiti^ " »Ljubše bi mi bilo,« odgovori norec, »če bi v» Veličanstvo to reč pet minut poprej naredili.' Vprašanja in odgovori. M. K. — Trstenik. To skrb ima c. kr. okr. glavarstvo. K. M, R. — Istra. Slov.-nem. slovnica z razgovori vred velja mehko vezana 3 K, trdo vezana Naroča se «Katoliški bukvami« 3 K 40 vin. Ljubljani. F. J. P. — Škoija Loka. Glede polajšav za jetnika 1865 in 1866 najdete pojasnilo med vojaškimi novicami današnjega »Domoljuba«. — Vaš oče pri vpoklicu najbrž še niso imeli 50 let. Zdaj bi ne prišli na vrsto. Poštni predalček. A. S., inval.i Misel dobra, oblika pomanjkljiva, jezik potrebuje pile, SKRIVALNICA. Prej možaki so možvali, ko v nedeljo so se zbrali: danes šolski že fantiči zbirajo se pri poliči; radi bi »veliki« bili, vsa in vse nadomestili. Lej — tu dva fantiča mala smotke v usta sta si djala. Modrovati clo že znata; zanju zdaj je doba zlata. Tretji ju skrivaj posluša, strup tobakov že okuša. Prav ne upa se na plan; stopil bolj je tja ob stran. Glej, kako pogumno vleče, da 'z oči mu solza teče! Izpiranje vratu s Fellerjevim blagodejnim, bol lajšajoči m, razkrajajočim fluidom iz rastlinskih esenc z znamko JElSAfMJID olajša dihanje. 12 steklenic 7 K 32 vin. prosto poštnine, lekarnar F.. V. Feiler, Stubiea, Elzatrg 16 (Hrvatska). — Cez 100.000 zahvalnih pisem in zdravniških priporočil. NSkakega zobobola več, nobenih nofii brez spanja. „Fides" lajša bol pri votlih zobeh kakor tudi pri najtrdovrat. revmat. zobnih bolečinah, kjer so odrekla vsa sredstva. Pri reuspehu denar naza)! Cena K 2*— 3 tubo K 6- , 6 tub K 8-— - Nikake дЛсг— ■"■iiiMw zobne prhline veö. Snežno bele zobe oeezcte s XIRIS zobno >odo. Takojßnji uCinek. Cena * 1 3»teki.R 5> KEMEflY, Kaschau I.pošt.pr. 12-Z.18 Ogreko. Vabilo na REDNI OBČNI ZBOR Mlekarske zadruge v Polhovem Gradca registr. zadruge z omejeno zavezo ki se bo vršil dne 21. judija 7917 ob i. url pop. na Pristavi 16. DNEVNI RED: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. — 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. — 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1916 — 4. Volitev likvidatorjev. — 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se 1 uro pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. 1322 Tolminska hranilnica in posojilnica registr. zadr. z neom. zavezo, tačas v Podraelcu vabi na svoj redni občni zbor ki se vrši v nedeljo, dne 3. junija t. 1. ob 2. url pop. v občinskem uiadu v Podmelcu s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva o poslovanju v letih 1915 in 1916. 2. Sklepanje o računskih zakijučkih za leto 1915 in 1916 ter o razdelitvi čistega dobička. 3. Naknadno odobrenje znižanja obrestne mere vlog in posojil. 4. Dovolitev nagrade načelstvu. 5. Razni predlogi in nasveti. 6. Volitev načelstva in nadzorstva. Tolminska hranilnica in posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo. I>. Cazafnra I. r. Polenčič 1. r. predsednik. tajnik. HbIiId pridna in poštena, vajena vsa-шМISKIE kega kmečkega dela, ki se razume dobro na gospodarstvo kakor tudi na gospodinjstvo, zeli nastopiti službo dekle; najiaje kje na Dolenjskem ali Štajerskem. — Ponudbe pod Poštena 1323 na upravo „Domoljuba". Išče se v gospodinjstvu in kuhanju dobro izurjena, krSčansko vzgojena, mlajša gospodična lepe, neomadeževane nravnosti iz ugledne rodbine za boljšo samsko osebo (velepos., prof., dr.) Ponudbe s sliko, spričevali in z drugimi podatki ter natančnim naslovom sprejema uprav-ništvo Domoljuba pod št. 1308. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 23. maja: 31, 10, 28, 45, 48. Line, 26. maja: 30, 10, 22, 50, 84. 1285 U 48/17-10 V imenu Njegovega Veličanstva cesarja! C. kr. okrajno sodišče v Kamniku je dne 27. aprila 1917 pravomočno razsodilo: Obtoženka Marija Štebe roj. Plevelj, p. d. Škofija, roj. 1855. na Klancu, pristojna na Mlako, kat. vdovljena, posestnica iz Gmajnice št, 19, je kriva, da je zahtevala začetkom meseca Svečana 1917 na svojem domu napram Jožefu Vidrih za liter svežega kravjega mleka po 40 v, da je tedaj izkoriščala izredne razmere povzročene po vojnem stanju, ko je zahtevala za neobhodno potrebno stvar očitno čezmerno ceno; zakrivila je s tem prestopek navijanja cen po § 18 točka 1 cesarsk. ukaza z dne 21. avgusta 1916 št. 261 drž. zak. In se obsodi po istem zakonitem mestu z uporabo § 266 k. z. na 24 ur zapora in 20 krou globe, v slučaju neiztirljivosti na nadaljnih 48 ur zapora dalje po § 389 lc. p. r. v povračilo stroškov kaz. postopanja in izvršitve kazni. V smislu § 23 nav. ces. ukaza se izreče, da, je objaviti sodbo enkrat brez razlogov v ljubljanskem tedniku „Domoljub" na stroške obtoženke. C. kr. okrajno sodišče v Kamniku, oddelek III, dne 21. maja 1917. 1280 U VII 401/17-2 V imenu Njegovega Veličanstva cesarja! G. kr. okrajna sodnija v Ljubljani je razsodila o obtožbi javnega obtožitelja zoper Ma-rijano Presetnik, 62 let staro, pristojno na Jožico, kat. vere, vdovo, poscstnico iz Stožic št. 27, nekaznovano, radi prestopka po § 20 odst. 1 cesarske naredbe z dne 24. marca 1917 št. 131 drž. zakona v navzočnosti c. kr. deželne sodnije svetnika v pok. Potrata kakor javnega obtožitelja, obtoženke Marijane Presetnik po danes dognani glavni razpravi po predlogu javnega obtožitelja, naj se obtoženka kaznuje, talco: Obtoženka Marijana Presetnik je kriva, da je dne 4. maja 1917 v Ljubljani izrabljajo izredne razmere, povzročene po vojnem stanju, zahtevala za potrebne reči, namreč za jajca, očitne čezmerne cene namreč 40 v za 1 jajce in je s tem zakrivila prestopek draženia po § 20 odst. 1 cesarske naredbe z dne 24. marca 1917 štev. 131 drž. zak. ter se radi tega obsodi po g 20, citirane cesarske naredbe z uporabo § 266 k. z. na 3 dni zapora in na 10 kron denarne globe, v slučaju neiztirljivosti na nadaljnih 24 ur zapora ter po § 389 k. p. r. v povračilo kazenskih stroškov. V smislu g 45, odst. 2, navedene cesarske naredbe se izreče, daje sodbo brez razlogov enkrat objaviti na stroške obtoženke v ljubljanskem časopisu „Domoljub". V Ljubljani, dne 16. maja 1917. Dr. pl. Hočevar mp. Edini slovenski zavod brez tujega kapitala jo: si VZRiJEWHK ZAVR^OVRLifilCR proti požarnim škodam in poškodbi cefkvenih zvonov Ljubljana, Dunajska eesta 17, lijubljana. Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam : 1. raznovrstno izdelane stavbe, kakor tudi stavbe mod časom zgradbe, ?. vse premično blago, mobilijo, poljsko orodjo, stroje, živino, zvonovo in enako, 8. vse poljske pridelke, žita in krmo, i. zvonove proti prelomu, 5. sprejema tndi zavarovanja na življenje, oziroma dožlvetjo ln drage kombinacijo in proti nožgodnm, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezno osebe za deželno nižjeavstrijsko zavarovalnico, od katere ima tndi deželni odbor kranjski podružnico. Varnostni saklad is rsSnui», ki so znašale 1. 191! K 678.8ÜC-17, so poskočile koncem 1.1813 na K 73IJ.147'17. Tedaj, člmvečje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolj bo rastel zaklad. Ponudb* ln poJaanUa daje ravnatelja Wo, glavno poverjenlštvo v Celju in na Preseku, kakor tndi po vseh farah nastavljeni poverjeniki. Cene primerne, hitra cenitev in takojinje izplačilo. Framydol e sredstvo za pomlaje-jenje las, ki"'rdeče, svetle in sive lase in brade za trajno temno pobarva. i steklenica s poSInino vred K 2-70. ßw^irnl ic rožnata voda. ki živo po-чуц* r deti bleda lica. Učinek je Cu- .......... ■■"—'■« dovit. 1 steklenica s poštni- I no vred K 2*45. Povzetje 85 vinarjev več. Na,|0v za ."jsjaij IHN GHOL1CH, drožerija pri angelu, Brno 641, Morava. 2525 d> lepo posušene hiipuiem v vsalii množini po najvišji idnevni cenj. V prvi vrsti /iurčke, potem leslčke, tur-;ke, medvedove tačke sploh vse vjste gob posušenih, ki : jih poznato kot užitne. Vprašanja in ponndbe sprejema: Rudolf Starovašnlk,' eks-port gob v Konjicah, staj. Edino dobri In solidni stroji so samo „Gritzner" in „flfrana" Prednosti r kroaljičen tek, biserni ubod (Perlstidi). Pouk o vezenju in krpanju brezplačno v hiši,' Edina tovar. zaloga Šivalnih strojev Josip Peteline Ljubljana blizu franč. mostu, 3. hiša za vodo. lOleina garancija. Hrastov \n v Ш1П in vejali Jz priraa kravjega usnja i lesenimi podplati, na-kovani, velik. Čevljev: 25—27 za par K 14 30 Izboren 28-30 31—33 34-36 37—39 40—42 43- 45 15-70 17-40 19-60 21-60 2500 28-— Delavski eevSji iz prima usnja, leseni podplati in nakovani, velikost čevljev: 42-45 za par K 20'70 dobavlja z Dunaja po povzetju pSchuftwarsiihaus', OiifteJ XIV., Sechilnuscrstrasse 3B/I. Ceniki o vojnih čevljih zastonj. razje takoj vsako nesnago. ^ ... Ne vsebuje škodljivih snovi. ZeilJO SG (Nadomesti najbolj, maščobno milo in prekaša po učinku in izdatnosti vse podobne predmete. 5 kg 28 kosov K 7'— franko po povzetju podjetje Bekera v Selnici, Čcčko Vam plačam __ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože tekom :i dni t; korenin.!, brez. bolečin ne odpravi RIA - ВА.У.SAM. Cena lončku v. jamstvo-nim pismom K ,1'7G, 3 lončki IX 4'БО, ( lonč-,kov J£ 7-50. Kemeny Kasohaii (Kassa)I., poštni predali 12 :io» Ogrsko. .ipÖ.üCBMihvalnic. ili.šaje, iiraste, srbečico lin druge kožne bolezni odstrani naglo in,, sigurno Paratol- domače mazilo. Ne maže, je popolno brez duha, torej se more rabiti tudi čez dan.Velik lonček K3 — dvojno - velik lonček K 5-50. Dalje Paratol -posipalni prašek, ki varuje najbolj občutljivo kožo. 1 škatlja K 2-50. Oboje se dobiva po povzetju ali predplačilu pri tvrdki lekarja M. Klein-,i Paratol-Werke, Budapest Vi,-10. EiitvSs u. 2B. 43» od 10 emt, debelosti naprej Jf|iri»f vsako množino po najvišji ' ceni tvrdka: JULIUS ŽIGAN na Polzel! v Savinjski dolini. — Pod istim pogojem prevzame tudi kostanjev les. ponudbe z navedbo cene franko vagon. 1192_" n Prostovoljno se proda: 1 posestvo v površini 30 juter s hišo za K 24.0G0 X posestvo v povräini 20 juter s hišo za K 19.000 1 posestvo v površini 10 '/2 juter za K 10.000 Zemljišča so izborne kakovosti, nahajajo se v selih blizu D.jakova, prodajo so pod ugodnimi pogoji in nizki ceni zaradi rodbinskih razmer, povzročenih po vojski. Pojasnila daje Dr. Matija Belič odvetnik v Bjakovu, Slavonija. V Л 1 I/ on Yv stane pri nas JLi ЧС A ШЛ. O V Ift mali fot. aparat ,.Omeg;a", vel. sliko '4X* kornpl. z malo opremo z natanč. navod. za začetnike. Apaio'. „Feriokt", vel. 4>/aV0 z motnim steklom, dvojno kaseto, dober objekt in malo opremo ter navodilom za začetnike le K 5. Zaklopnakamora,Gerlrud' vol 9X12; fina izvršitev z vsem potrebnim o-premlj. za razno lego, pr ma akromat. leča, kompl. s kovinasto kaseto in navodilom doklerv zalogi, le K42; zaUlopna omara za voiaštvo, za plcšee in iilrno. žepna oblika vel. tVaX6 le K 36; vol. 0X» lo 'K 42. Pošilja po povzetju. I'ostnina I JC. Export „Perfekt", Dunaj VII. Neustiftg. 137/140. Ц28 JazHnaCsillafl s svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi Lorelejskimi lasmi, ki sem jih dobila po ti mesečni rabi poinade, ki sem jo Iznašla sama. To ie edine sredstvo proti izpadanju las, za njih rast in negovanje, za ojačitev lasiSča, Erl moških krepko pospešuje rast rade, in žc po kratki dobi dale lasem in bradi naravni blesk in polnost, in jih varuje pred prezsodnjlm osivenjem do najvišje starosti. Lonček po K6-, K IB.- in K IS. Po pošti se pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornice, kamor je naslavljati vsa naroČila Ana Csiliag, Dunaj l, КоШпшгк! II. Krasni ostanki 40m ostankov batista, cefirja, knneiasa, crepej svile itd. za K 190-— 20 m za K 96-— razpošilja franko JAH. MAREK, Bystro pri No-vemmestu ob Metovi, Češko, — Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. 1260 1306 Pri tvrdki № OoHač v «lil šelenburgova ulica št. 5 v prvem nadstropju se zopet vsako sredo in soboto prodajajo oblačilnega blaga in pa lepe ženske izgotovljene obleke po nizkih cenah. krmila rata z Oddelek m sisdomestna krmiia. cenje (trstlka) ш moka iz bičeuja Centrala za krmila, oddelek za nadomestna krmila, kupuje mlado, na zraku posušeno bičevje (trstiko) po ceni K 16v- za 100 kg, povezano v snope, in gotovo moko iz bičevja po ceni K 32 — za 100 kg netto, franko vagon kake avstrijske železniške postaje. Vreče za moko iz bičevja se dopošJjejo poštnine prosto. ' /a zmletje bičevja potrebne stroje posodi v brezplačno porabo na željo centrala krmil, oddelek za nadomestna krmila. Ponudbe naj se pošiljajo na podpisano mesto, kjer se dobe podrobna pojasnila. m krnila, oddelek m nadonestna krnila DIIKIHJ I., Trattnerhof I. 1284 ПГ"""1 " innnnt ie innnnni-i K i Kupim B Kupim Q tabelni mwU jj o o D D 0 I ПР""' " "~ifT~"~ir-inr-ir-ir-|n Čebelni vosek in plačam za vosek v satovju K 2-80, za čisti vosek K 11-, za prav lepo blago tudi K12 — za kilogram. Viktor Irrasch, Tieibacb, Kor. Gostilničarji! >:го Gospodinje! m ftt Dokler je kaj zaloge, oddajam od ostanka E Ü ds „Silberia"-žlice (trpežne, posrebrene žlice iz trde kovine) po čudovito nizkih cenah: 12 kosov SILBERIA jedilnih 2llo — K 10-12 „ „ (dezertn.) otr. žlic 8*50 12 „ „ kavnih žilo - „ 6-50 v k ећ 86 kosov za samo K 26'—. Prlma jedilno orodje (nož in vilice) najfineje poniklj. £ 2 za par. Pošilja po povzetju ali predplačilu. Poštnina 90 vin Eksportb. TIHTNER, Dunaj III, NeuJinga. 28|L. Srbečico, lišaie „ odstrani prav naglo dr. Flesch-a „ru-javo mazilo". Mali lonček K 160, veliki K 3'— porcija za rodbino K 9-—. Z uporabnim navodilom se naroča pri: '.E.FlescIu Кгипвп- Apotheke, Raab (Зубг), Ungarn Ustanovljeno 1.1893. cU Vzajemno podporno Mm v LJubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestva, vrednostnih papirjev ali proti zaznambi na službene prejemke. ^ Vračajo se posojila v 7»/2, 15 ali 22V2 letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg štev. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila. Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 519.848 40 kron. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 41/2% • Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron. !! Hko še niste, pošljite naročnino !! Dobro „IKO" uro vsak občuduje in zaželi, kajti ona je mojstrsko delo urarske umetnosti! Razpošilja Velika izbira ur, verižic, prstanov, Iepotičja, daril 'M. v velikem krasnem ceniku, katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto. se po povzetju Neugajajoče zamenjam! Št. 99410 kovinasta anker Roskopf ura ....... K 1240 » 99449 Roskopf ura, grav. močna, 2 pokrova.....K 1680 » 99600 Radijska žepna ura ponoči sveteča......K 1620 » 99865 kovinasta verižica K 1'60 » 99645 Uhani amer. double zlato K 3'40 » 99022 Srebrni rožni venec K 9 50 L«sina znamka „IKO" svefovnoznana. Svetovna razpošiljainica Lastna protokotirana tovarna ar v Svfcf. H.SUTTNER LJUBLJANI št.l. Nobene podružnice. Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice. Dobri brivski in lasestrižni aparati 1. a britev iz srebro-jekla K S'50, 4, 5; varnostni brivski aparati, ponikl. K 3, 5; zn. .Perfekt4 s 6 rezili K 16; 20; dvorez. res. rezila tucat K 5, 6. I.alase-strižn.. K 11,12 Zamena dovoljena ali denar nazaj. Pošilja po povzetju ali predplačilu c, in kr. dvorni založ. JÄN KONRAD, izvozna tvrdka, Brüx št. 1751, Češko. 112 8 vinarjev (za 1 dopis.) Vas stane glavni cenik, Iii se dopoš-Ijo na zabtevo brezplačno. Prva tovarna ur Jan Konrad »» c. in kr. dvor. zal. BrOx 1554 (ČeSko.) Nikel ali jekl. ггго na sidro K Ö-, 7'-. 8--. Vojno-spomin. nikln. ali jekl. ure K 11-,12 -; armadno radij, ure iz niklja ali jeklo K 12. Masiv, srebrne lioskopt remont, ure s sidr. K 19'-, 20 -. Budilke, stenske uro v veliki izberi po nizkih cenah. S letno pismeno jamstvo. - Pošilja po povzetju. Zam. dovolj, ali donarnazaj. Na Gorenjskem se dobi v »Pivi Gorenjski razpošiljata!« Ivon Sovnik, Kranj Gorenjsko, po celem svetu znana »Gorenjska kosa«, vsakemu kmetovalcu zelo priljubljena. Kdor še ni poskusil te neprekosljive »Gorenjske kose«, za katero se jamči, (garantira) naj piše takoj po njo! — Dolgosti in cene „Gorenjske kose" so: cm 60 55 60 65 70 pesti__5 5 i/a 6 _ O '/j__7_ TFM 3-70 3 : s/30 „ 6 66 " "" 31/83 , 7-SO 31/30 . 8-70 37/30 , e-eo 40/42 „ 10'45 43,45 „ 11-50 Pošilja po povzetju. Neprimerno se zameni. Razpošiljalnloa vojnih čevljev in sandal S. HAYEK, Dunaj XIV/3., Sechshansersir. llfl Jetični Bolni na prsih Bolni na plučlh Nadušljivi Bledidm Škrofulozni Slabokrvni! Konečno so je našlo sredstvo, ki prinaša ravno n.... den i m bolnikom dolgozažel eno polajšanjein ozdravi enje: Lckaija Veriesa Apnenoželezni sirup. To sredsivo se jo izkazalo sijajno pri stotisod bol-1 nikib in ga tedaj priporočajo in porabljajo nalodličnoj&il profesorji in zdravniki kot najvažnejše sredstvo pr gorenjih boleznih, kakor tudi pri: oslovskem kašljn, angleški bolezni (rhahitis), blju- - vauju krvi, suhosti, ženskih bo-, leznih ter pri slabosti m utrujenosti vsake vrste. Kadi svojega i ri-jetnega okusa in -duha ga raai zav-živajo največji razvajene!, celo otroci. 8MF" Vojaki, ki so utrujeni in oslabijem vračajo z bojišča, ga radi jemljo z veliko Koristjo za utrditev in okrepitev organizma, ki je osla-bol po vojnih naporih. "ЦЦ I steklenica K 0. franko; 4. steklenice. navadno zadostujejo.z& «no zdravljenje, Co se pošl e denar naprej, K 17*— franko; pri L. Vertes Adler-Apotheke tucros 797. »4« Ш Naroča te sobotnega Slovenca \ LJUDSKA POSOJILNICA regisfrooatia zadruga z neomejeno zaveza v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6 ............................... sprejema pripne m šesto 5%°lo avstrijsko vojno posojilo po objavljenih pogojih, tako da stane nominalnih K100*—: I. davka prosto öW amortizacijsko državno posojilo 92 K. II. davka proste 5%'% dne 1. maja 192? vračljive drž. zakladnice 93*50 K. Vrednostni papirji aosfr. vojnega posojila se sprejmejo u brezplačno shrambo In npraoo. 1.2 Izdaja konzorcij „Domoljuba", Odgovorni urednik Jože! Gostinčar, državni poslanoc. Tiskala Katoliška tiskarna.