Offto« of PubBeatloa Ml South LavrndaU TtUphont, Rockw.ll «904 GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEUNOTE L^^ŽiS^SŠ; L C\ik*pK Bn »oboia, 25. auguita (August 25), 1928. 8TEV.—NUMBER 200 Faiizaft iaaa Italiji v splošaa bankrot ^ zadnjih šestih »»odh Jr bankrotiralo 6016 trgovakih In Industrijskih tvrdk. Pogajanja konterakih delavcev in popotnikov. — Juriadik-tičnl upor mod eloktHčarji In gledališkimi delavci. — Po-copljonjo dolavatva In levi-barake unij«. Prodniki m bUl kroftnjarjl a Al-vankamf in nujno drobnlno. Potomci ao pa vredni 30 milijonov dolarjev. Parta, 24. avg. — Val vollke ekonomske kriie drvi preko Italije. V zadnjih ieatih moaoolh jo propadlo 6016 trgovski in industrijskih podjetij. Gospodarski krahi so na dnevnem rodu. Podjetniki dolie Mussolinije-vo vlado, da je t svojo visoko stablllsadjo lire povzročila kri-so. Mussolini je hotel imeti visoko valuto na slati podlaft, da •e Italija postavi pred svetom, pri tem pa je naredil veliko kon-fuzijo v conah in mesdah. Italijansko blago nima trga, kar ne more tekmovati s tujimi iadelki in posledica je, da tovarne in prodajalnioe zapirajo vrata. ljubljanska resolucija razkači- la prrrrvefs slovenskega pre- mljerja. ~ • » Helgrad, 24. avg. — Prsmijer dr. Korošec so jo danes odločil, da naredi konec agitaciji kmet-Hko-demokratake koalicije na Hrvaškem in v Sloveniji, ki jo sačsla separatni parlament in bojkotirala belgradsko vlado. Dr, Korošec jo prišel do tega sklopa, ko je is vedel, da so po. slane! kmeieko-demokratske koalicije včeraj »borovall v Ljubljani in na javnem shodu spre. jeli resolucijo, na podlagi katere so I »rekli zaupnico programu pokojnega Stepana Radiča in iija-vili, da bodo njihovo stranke vodile boj proti fialgradu. Nova HaaaaHava l4raHa- ,New York, N. Y. — Mesdni odbor lončarskih delavcev se je sešel s podjetniki v Atlantic Cityju, da ss zavrte narodna skupna pogodba in se vrnejo na-saj k pogodbam it devetnajstega stoletja, ki so blls veljavno in ladelane sa vsako tovarno posebej. Organisacija lončarskih delavcev zahteva deset odstotkov mezdnega povišanja za gotova dela, krajši delavnik In boljše delavne razmere v tovarnah. Na tak način evropejake vlade razbijajo stavke mornarjev. PROSVEJA 255ZL- CI AHIIJO 8IXJVE> NARODNK PODPORNI LASTNINA 8LOTIN0U NABODNB PODPOBNB pel WU; Cklemgo la Cbm rJO m Isto, H.7I mm >el UU. ta m NfUltlMlIftlM TB08VBTA" A«MM -THE ENLIGflTENMINr i> U>M StaUB ( Chieago |7JS. an4 tortfa Chlesffo) ud mHBM or TMt JhtPkEšTED DaUa ? oklepaja a. pr Hiua KAPITALISTI NADALJUJEJO SVOJO STARO IGBO ZA POMNOŽENJE PROPITOV. Kapitalistična teorija je ta, da se javnim Interesom najbolje služi, ako se federalna komisija ne vtika v njih posle in preiskuje njih metode za hitro nagromadenje velikih profitov. Ampak te preiskave zveene obrtne komisije pokazujejo drugo stran dolarja, ki govori, da so te preiskave zvezne obrtne komisije skrajno potrebne, ker razkrivajo zvijačne metode, s katerimi znajo kapitalisti izmotati dobiček iz konzumentov, ki fe ne sanjajo, da so take metode v praksi za pomnoienje dobička. Ljudstvo čita o velikih sleparijah, ki jih odkriva zvezna obrtna komisija pri preiskavanju propagande za javne potrebščine. Ampak to ljudstvo nikdar ne izve, kako se vrfte manjši naskoki kapitalistov na žepe konzumentov. Pred leti smo čitali, kako se je umetno maillo-*-mar-garin, prodajalo kot pristno maslo. Predsednik kompa-nije, seveda milijonar, je bil obsojen tudi na eno leto ječe, a je bil pomiloftčen, preden je potekla njegova kazen. Na tisoče delavskih gospodinj je bilo ogoljufanih,'' ker so margarin plačevale po ceni ?a pravo in pristno sirovo maslo. , Ampak to se je zgodilo že več kot pred enim desetletjem in ljudstvo je večinoma že pozabilo na sleparijo. Vprav sedaj je pred zvezno obrtno kombljo slučaj, ki dokazuj«, da kapitalisti le ravno tako hrepene po velikih dobičkih, kot so pred deset ali več leti. Zvezna obrtna komisija je odločila, da Bayuk Cigara kompanija sme rabiti na svojih smotkah le ted*j znamko "Kovana" ali "Macuba," ako so smotke izdelane deloma ali pa v celoti iz tobaka, ki je zrastel na Kubi. Ta prepoved pokasuje jasno kot beli dan, kako se ogla&a tobak in izdelki iz njega. Vsako oglašanje tobaka smatrajo kapitalisti za postavno, če odgovarja resnici ali ne, samo da se spravi z dobičkom v denar. American Snuff kompanija je zopet druga kompanija, ki je prizadeta vsled te odrfcdbe. Kompanija ne sme vporabiti pri svojih oglasih besede "zobni," ako ta produkt ne vsebuje drugega kot tobak, ravno tako mora prenehati z oglaševanjem, da tobak za nosljanje ozdravi zobobol, krvaveče čeljusti, nevralgijo in druge bolezni. Indiana Quarteret Oak kompanija je tudi obvisela v mreži. Ta kompanija je prodajala lep slabe j še vrste kot mahagonij. Aabam Radium kompaniji v Chicagu je prepovedano peodajati njene produkte kot radij v zdravstveno »vrhe, kajti njen produkt ne vsebuje radija in nima nobene aktivnosti radija. Neka druga korporacija je prodajala materijal sa strehe, češ, da je neizgorljiv in je zaščita proti požahl. Tej kompaniji je bila prepovedana prodaja njenega produkta kot neizgorljiv materijal, ako v resnici ni neisgor-IJiv. Neki drugi kompaniji je prepovedano prodajati čevlje z vladno znamko kot "armadnl čevlji," ako čevlji nisp bili res izdelani tako in Iz takega materijala, kot ga določajo vladne Specifikacije. * Kompanije, ki ao ujete, morajo podpisati iijavo, da ne bodo kaj takega več storile in se ne bodo posluževale nepoštenih metod v konkurenčnem boju. Ali koliko kompanij ni ujetih, oglašajo pa blago pod napačnimi pretvezami? Te kompanije prodajajo še nadalje hlago In svoje produkte pod napačnim oglašanjem, ki zabije konzumente, da ga kupijo in plačajo sanj višjo ceno, kot je blago v resnici vredno. TI slučaji, ki dosežejo zvezno obrtno komisijo, ao le majhen delček vseh slučajev, ki no izvršeni. To pokazuje, kakšno moralo ustvarja kapitalistični Konpodarski sistem. Ironična nt ran tega gospodarskega sistema je ta, da vlada nastopa v interesu poštene konkurence in ne v Interesu konsumentov. Konsumenti trpe največ vaM blaga, ki se oglaša napačno. Konsumenti kupujejo blago, ker verjamejo, da je blago res tako kot govori oglas. Kadar produkt kupijo in ga prično rabiti, st šel« prepričajo, da so bili oale-parjeni, da so kupili nekaj, kar ne odgovarja ogfaau. Da se odpravijo take sleparije, je treba odpraviti blagovno produkcijo in distribucijo za profit in uvesti sistem blagovne produkcije in distribucije za ljudske potrebe. VEsn iz mmm r.Klpirajmu svoje čaaepisje! Proatfter, Wyo. — Iz te naselbine le redkokrat pride kakšen dopis v Proeveto. Pohvaliti ae na moremo posebno, ker so delavske razmere pod ničlo. Brezposelnih je veliko in ne svetujem nobenemu, da bi sem prišel delom, ker ga ni. Pred kratkem so podjetniki zopet odslovili veliko število delavcev. Kapitalisti se ae brigajo za naa in aaše družine. Kadar imamo delo, nas izkoriščajo in kadar ga nimamo, ae ne »menijo nas, čeprav lakote poginemo. Ako bi Mtt vsi delavci organizi-ranl politično in strokovno, bi se tak* stvari ne dovajale. Dolžnost delavcev in farmarjev je, da se bolj zainteresirajo za politično organizacijo in pri volitvah oddajo glasove za kandidate, katere postavi socialistična stranka. Slovenski delavci in farmaiji bodo koristili sami sebi, ako bodo čitali Prosreto in Proleterea, ki se borita ta naa in povsod zagovarjata naše interese. Kako potrebna je politična organizacija delavcev ae je posebno pokazalo v Pennsylvaniji In drugih krajih, kjer so pre-mogarj Ji na stavki. Ako bi bili rudarji organizirani tam politično i* Imeli svoje zastopnike v državnih leffislaturah. bi "železna in premogovna" policija ne »stopala tako brutalno, kot je. »remogarjl so Hi v zadnjem ča-I »kozi preskulnje, v katerih so se lahko mnogo naučili. Omenim naj, da sem naroČil Prosvete za mojo sestro v starem kraju. Pital par dnevi sem prejel od njq pismo, v katerem se mi zahvaljuje za list in ga ne more prehvaliti. John Stanraanik. Pismo vojaka. Colltoweod» O. — Pred par dnevi sem dobil pismo od mojega nečaka, ki se kot novinec na-v srbski arnpdi, Ker je pisma zelo važna in o-piauje -azmere, bo nedvomno zanimala ameriške Slovence. — L. M. ^ Pismo se glasi: Dragi strici Pričakoval sem vaših cenjenih novic, ali zaman, čeprav sem vam pisal že trikrat od tu; ali prejemate pošto, ali se Js*ub-ja? Pri zdravju sem Ae precej ta enako upam o vas. Dovolili mi boete, da vam po-nbvno opišem moje potovanje Iz bWe Ljubljane v to mestece. Na dan 80. marca sem odpotoval Iz Ljubljane v Maribor ter se javil na Bojnom okrugu. V Mariboru so nas zadržali dva dni in dve noči, in sicer brez jedi ter se vidi že iz tega, kako skrbijo sa naše ljudi. Dne 1. aprile smo odpotovali proti Zagrcjbu, kjer smo dobili hrano, in sicer malo juhe In kruha. Popoldne smo odpotovali proti Slavonskemu brodu in tudi Um smo dobili jesti. Celo noč smo čakali na vagone, nakar so nas spravUi v luksuzni vlak za živino, kjer smo bili natrpani po 40 v enem vagonu. Bilo je mraz in zvečer smo bili brez luči; človek se ni mo-gel odpočiti. Četrtega dne v jutro smo dospeli v Bosanski brod, kjer smo preeedli na še bolj luksuzni vlak In to na ozkotirno šeleani-eo. V tem vlaku so nas natrpali. da B<>g pomagaj. Naš brsovlak ae je ustavljal na vsaki postaji, tako da smo mislili, da se vosi-mo s Orient ekspresom. Okoli desetih zvečer tega dne smo dospeli v Sarajevo, kjer eo nam dali kruha in malo slanine sa dva dni; to se je tako vleklo; da je strah. Hree sa mi je krči-•s. ko smo sa vosflt po Boani. Ljudje so bolj Azijati nego Kv-ropejri; povsod nesnaga, kamor se Je oarlo oko; povsod veliko u-ine oholi pol. ti v Rudo, le Je čne k rižev pot: do Ruda smo i* meti 66 kilometrov pešhoda; izmučene od Aolge vošnje so nas gonili naprej in naprej. Nosili smo vsak svoj kovčeg, težak od 16 do 20 kg na ramah. Ne vem, kako da sem prispel živ na cflj; mnogo jih je omagalo in oetak) zadaj. Drugi dan so nas preob-lejtli, ostrigli ter okopali, pa smo se odpočili Tu je preSej Slovencev. Mesto, tako ga namreč imenujejo — ni dosti večje od naših vasi; ima 2000 prebivalcev. Ulice so ozke in vijugaste, okna hiš so Zamrežena in tonske si zakrivajo obraze, a moški so oblečeni po torško. Za muslimane je polno džamij; katoHčani nimajo evoje cerkve, pravoslavni imajo malo kapeHeo. Na 10. aprila smo pričeli vežbati, na* kar je takoj pritisnila velika vročina. Vatajamo ob 8.46 zjutraj, toda ob 7:80 smo že na vežbališčn. — Vlada veliko sitnarenje in poniževanje; kmet, ki se ne zna niti podpisati, vas komandira in dela karkoli hoče vami. Fplovica rekrutov je nepismenih, pa hočejo, da jim bomo mi podložni. Da bi jih vrag vzel! In tolčejo kakor da bi bili žiyina; nek oficir je udaril slovenskega novinca za uho s tako silo, da mu je prebil slušni boben in fant je oglušU. Neki ka-plar pa jo tako tolkel nekoga drugega in mu dajal "čučenje" (to je, da mora vzeti kovčcff na roke ter sa mora pripoglbati s pribitimi koleni, toda ne sme doseči tal); doMčni človek je postal nespoaoben za armado. Vi« elite, taka je naša fina vojska. Hrano imamo zelo slabo. Zjutraj nam dajo malo kruha v vreli vodi, opoldne košček meea s fižolovo juho, toda če z mrežo lovite fižol, ae boete našli niti enega. Zvečer je riževa juha. To je stalno vaak dan ista hrana. Zvečer in zjutraj ne morem je»; sti; rajši nič kakor tako svinjarijo. V jedi aa najde vsega vre-ga: kamenje, opeka itd. Oblečeni smo kakor cigani t; * vsi raztrgani. Blagor avstrijski vojaki, ki je bila tako dotfeo oblečena! Ne vem. ali vam je znano, da so ubili gtfci v Narodni skupščini Pavle Radtta in dr. Baearič-ka ter ranili Štefana Radiča Ur tri druge voditelje Hrvatov. To kaže, da so re*> civiliaireni narod. Za komandirja imamo nekega Iatrijana, Slovenca, ki me je vzel v pisarno, tako da sem malo na boljšim od drugih. — Plače imamo osem dinarjev mesečno, odnosno deset, toda vsak mesec nam odtržejo nekaj. Pozdrav! Vaš nečak. Nesreče v rovih. Now Waterford, Precej Časa se nisem oglasil v Prosveti in tudi sedaj nimam poročati kaj veselega. VeČina nas dela pri Dominioff Coal Co. in še precej stalno. Deb v rovih je silno nevarno In v zadnjih par tednih je bilo šest rudarjev ubitih v okoliških*jamah. Vsi so bili Angleli. Take so delavčeve dividende! Herman Drobeach, tajnik It. 658 SNPJ. Skoraj vsak okraj v Združenih državah je poakrbel za svoje nepreskrbljena siromašne starca. dirom vse dežele je najti u-božnice. ki Jih zovejo "almi-houses," "poorhousee," "work-houses" ali "poor farms." Jako pogosto so take ustanove zastarele, katerih se nepreskrbljeni otroci in stsrcl kar boje. Števil-ne privatne organizacije so ustanovile moderne domove sa starce (houses for the aged), ali navadno se uboia! starec najde popolnoma od\ isalm od mllostlnje. Federalne, državne ln mestne uprave, kakor tudi, številne privatne imiuatrijalne organizacije so uvedle pokojnine ta svoje ostarele delavce (n jih tako r National Civic Federation je proizvedla preiskavo o gospodarskem in f laičnem stanju oseb v starosti čez 65 let v 11 mestih in dveh manjših podeželskih mestih v državah New York, New Jersey. Petmsylvama in Connecticut Ta Študija je sicer hotela dobiti podatke, ki bi bili tipični za veo deželo, ali, kakor se vidi, se je omejija le na štiri vzhodne dežele ob Atlantiku, kjer je povprečna privatna i-movina zdaleka večja kot na jugu in celo kot na zapadu. dtudija je izpustila osebe, ki se nahajajo v privatnih ali javnih zavodih. Od starcev in stark, ki so jih preiskovalci po-setili, je ena četttiha izjavila, da poseduje po $10,000 ali vec vrednosti. Skoraj ena petina je imela od |10Q0 do 19000. Nekaj čez SO odstotkov ni imelo ničesar. Dohodek od lastnega posla ali dela je imelo 40 odstbtkovi. dohodek je znašal najmanj 1000 dolarjev na leto. Položaj, ki je razviden iz /študije, je vse drugo kot ugoden. Več kot ena četrtina starcev ni imela nilcake imovine, dočim 16.-8 odstotkov ni imelo ne itnoyine ne zaslužka. Z drugimi besedami, ena izmed vsakih Šest oseb v starosti čez 65 let ali več nima nikakega dohodka za preživljanje. . Od vse izprašane skuftne od 13,785 ljudi sta bili dve petini popolnoma ali deloma odvisni od tuje pomoči. Večina jih je bila odvisna od lastnih otrok, prijateljev, javnega ali privatnega dobrodelstva. Sest držav ima zakone o pefcoj* ninah aa starce. 1 Vedno bolj ae opaža tendenca, da ae oskrbovanje starcev v zavodih zamenja s pokojninami. Sest držav, Colorado, Kentucky, Maryland, Montana, Nevada In Wisconsin ter teritorij Alaska so uvedli mirovine za starce. Po teh zakonih je državljan, star 70 let ali več, ki je neprestano stanoval v državi petnajst let in katerega imovina znaša čez 3000 dolarjev, upravičen do pokojni-rie, jitera skupaj z mogočim njegovim ostalim dohodkom ne sme presegati $1 na dan. r ; Dognalo se je, da tudi tako skromen znesek more ohraaiti družinsko življenje ^a starce, mesto da bi bili postavljeni v u-božnico. Problemi starcev bodo najbrž prišli v pretres v bodočih zasedanjih raznih legislatur, ker so bili že predloženi razni predlogi o "direktnih pokojninah," sistemu socialnega zavarovanja ali kombinacij obeh. FLlB. AhJI 1 " -tM~ 111108 ItanaiaKl priiOflO Is prirodeniščevih sapiekev. V založbi "Kosmosa" je izšla letos zanimiva knjiga H. O. OPAZOVANJA Čudeži, v katere Smith veruje in čndeši, ki jih Smith uganja. Pred par dnevi so Smith u o-ficijelno povedali, da je W1 pred dvema aMsecema nominiran predsedniškega kandidata slavne demokratske stranke in Smith je oficijelno sprejel. Procedura je smešna, kajjCi Smith ve od prve minpte, da je bil nominiran in še tiato minuto je hlastno sprejel nominacij?, to-d^ grobna tradicija je taka. in O.. .:,L I,,.;,, 1 — 1---- M. naa , t, smitn ni mriv jcaaor m njegov bratec Hpover. Zdaj ni beseda o tem, kaj je Smith povedal — o tam drugič — pač pa, kako je povedal. Smith je žejo napreden mož v znanosti tehnikeiot je njetfov papež, ki se zanima za avtomobile hi radio. Smith je sproti oddajal švoj sprejetveni govor na radio jn v tistem momentu ga je poslušalo okrog 70 milijonov ljudi po . vsej Ameriki in slišali so ga lahko tudi v Evropi. V tistem momentu? Ne, ljudje, ki so bili v Chicagu, so fta slišali prej kakor oni, ki so stali netkaj korakov od njega! Elektrika potuje Hitrejše kakor zvok. Se več. Smith ae je nekaj dni prej vadil v svojem govoru in takrat eo vzeli govoreči film, katerega so potem predvajali v stoterih gledališčih in dvoranah po deželi v istem momentu, ko je kandidat aktnalno govorit. Bilo je, kakor da ae je Smith razkosal na tisoče kosov in vsak kos je kot popolni Smith stal in govoril z naturnhn glasom milijonom na tisočerih krajih A-merike. Res čudo modeme tehnike. v okviru katere se človek tako i. gra z naravnimi elementi. Smith kpt katolik verujt \ za gotove čudeže, ki so v realnem življenju nemogoči, razen če hi se hotela natura postaviti na glavo samo ljudem na ljubo Med drugim verjame, da človek še danes lahko pokliče Boga na zemljo istočasno na stotih krajih sveta in povsod je Bog celota v podobi kolačka in se pusti istočasno zaviiti. / Smithu in drugim, ki to k verjamejo, je to velik Čudež -ču(Jež je samo zato, ker žive v veri v ta čutfaž. Ce verjameš, je čudež — večja je vera, večji je čudež — "če tie verjameS, pa ni vse skupaj nič. Radio, govoreči film, televizi-jon itd. je fakt, ni noben čudež. Čudež bi pa bU, če bi bU Jezu« pred malo manj kakor dvstisoe leti v teku svoje pridige na gori postavil predse mikrofon zvezan s svojim govorečim likom v stanovanjih vseh prebivalcev tedanjega sveta, tako da bi ga bili povsod slišali in videli. Tega ni storil — tega čudeža ni znal, da-si je bil Bog! Čudeži, ki jih pripisujejo Jezusu, so bili le taki dogodki, ki so v njegovih Časih in pri nje; govih ljudeh lahko veljali za čudeže. Danes je lahko vsak elektrotehnik in kemik čudodelec, pa če je največji ateist. Kaj je ie ostalo o0 "čudežev" primitivnega človeštva? vet mesecev brez oblaka, zima pa je mfla kakor £ri nas pomlad v mesecu rožniku. , Tako pa je zgolj i\a obrežju dežele, ki je (natah&ne izmere še nimamo) po nekaterih petkrat tako velika kot Nemčija in ki jo pokrivajo strašne puščave in nemara največji pragW na svetu. Potoval sem po arabski puščavi, videl sem tudi Saharo, ftffled na te pustinje zgrfcbi človeka bolj nego če vidi avstralsko puščavo, zakaj tam potuješ dolge dni in ne opaziš nikjer niti borne trave, dočim je v Avstraliji milijone grmov in pravo pravcato morje cvetlic. Vzlic temu je avstralski serub (Ciitaj skr&b, poseben tip pragozda z zelo omejeno favno- in floro) ali goščava« kakor pravijo ondotni ljudje, človeku veliko bolj, tuj m sovražen. Tu namreč jie dobiš vode za nič na avetu; nikjer ni oaze, sploh ne kraja, kjer bi imel belopolti človek najskrom-nejše življenske povoje. V A-friki in Arabiji pa 90 pasovi s tropsko bujnim . rastlinstvom, zelene oaze, ki nekatere preka-Prancšja: "Urwald". V nji«pi-|*«jo P° velikosti marsikatero suje odlični nemški prirodcpieec nemško vojvodino.. živalstvo in rastlinstvo v raznih pragozdih na naši zemlji. Pragozd se deli namreč v več tipov in je v posameznih delih aveta različen. Pojdimo z avtorjem v avstralske pragozdove, ki so nam izmed vseh najmanj znani in nam nudijo uprav fantastičpe podobe. Avstralija je še vedno najmanj znani del sveta, — začenja H. G. Franck Ne samo zato, ker sta • ddbri dve tretjini avstralske površine v izmeri skoraj deset miljonov četvornih kilometrov označeni na vseh semljevidih belo s pikčastimi Črtami, ki človeku mnogo povedo, ampak tudi zato, ker izo-brašen Evropec prav o avstralskem življenju kaj malo ve in zna. Poglaviten vzrok je pač daljava. Avstralci so akoraj naši protinošci. Najhitrejše potovanje s parnikom traja Že 40 dni. Tem večje je tedaj naše presenečenje, ko najdemo na avstralskem obrežju drugo A-meriko, milijonska mesta z do-nebnlki in s ulicami, čijih promet prekaša Berlin. Potem do-spemo v krasne pokrajine, kjer se stati pšenica, pa v idilična V avstralskih puščavah dežuje skoraj toliko kot pri nas. Kako bi drugače zraatla goščava in trava! Toda zgornje plasti obstoje iz kamenja, ki popolnoma iprepušča vodo, zato se ne drži na površju. Nikjer ni vrelca ne potoka in reke; več tisoč kilometrov naokrog ni nobenega neposrednega sledu po vodi. Kar Je pade is oblakov, izgine takoj v globini in bi se dala dobiti samo tako, da bi zemljo globoko na vrtal L To pa se ne da izvesti, ker je v teh pokrajinah premalo ljudi. Peti del sveta je skoraj tako velik kot Evropa, a na njem ne živi 460 milijonov ljudi kot v Evropi, marveč komaj dobrih 6 milijonov. Izmed teh biva več kot trt milijone ljudi v velemestih. Lahko bi rekli: na tri milijone četvornih metrov pride v notranji Avstraliji komaj en človek... Daiela je potemtakem nkoraj brez ljudi; goščava pa je popolnoma neobljudena. Lahko bi človek potoval tedne in tedne in ne bi srečal človeka. Toda kdo bi pač potoval, aaj bi moral poginiti od fteje. Sredi goščave je sicer reč zlatih Iz KalgoorHe smo krenili z majhno zalogo vode v serub, globoko v avstralski pragozd. Vodil nas je stari gozdni tekač, ki pozna ta svet že dobrih trideset let z lovov na kenguruja in (kot iskalec zlata. Se en pogled na zadnjo hišo a poprovim drevesom, — potem se raztegne prašna ta, razkopa-na trda prst. Eno uro daleč ni niti drevesa in ne bilke, zato pa nas neusmiljeno qvre solnce. Tu in tam vidiš ostanke pralnic zlata. Prav zaradi zlata so tolikanj razrili in razkopali zemljo. Zares, čudovit je zlati blesk, ki je razsut vee naokrog po pesku.. Katerikoli košček kamna pobe-reš, v vsakem vidiš drobne zla-torumene luskinice. Zlata je tod od sile, ali kdo naj ga išče, ko je v notranji Avstraliji malo ljudi. Samo ondi, kjer teče zlata žila, so se rudarji oprijeli tal. Pred tridesetimi leti so ležale v pesku še cele keipe zlata; danes so kaj redke. Vee do večera »mo hodili po zlatem pesku. Uud*k*m M*. N. mtajk. r-kotaH, kipjl*. l^S •U j« L 1980 j, bOo tnUj v Zdrulf- M *»*»*> Nmr. kJiuK n. ZtiJ "S!"/0??'*' nlh drUvah okoli i milijonov Vrtoichlo je u-gotovil, da je saša vse pridelka uničila in da je trta tako ogr* žena, da bo le malo vina. Resolucija zahteva pričetek že davno napovedanih javnih del. ureditev zadrug .da bo kmet dobival cenena posojila. In Obsirm*t t izterjevanjem dosedanjih po*'v jll In davščin. Prefektu predli spomenico o strašnih skih razmerah na Koprščinl. kako razjedata auša ia — fššis* AcMnJk n I * t I** * - -m - SOBOTA, 25. m* Vesti principi katouske morale v slov einiji. j), a zgodovinska dokumenta slovenskega kkrikaliama teku sadajlfc leL (Izvirno.) , I j ubijam«, avgust, 1928. 0 katoliški morali na Sleven ukem se je že mnogokrat Jrtaaio in pri tem pisanju m je vodno povdarjaflo, da prav ta slovenska katoliška morala vztvarja vzdržne razmere. Duh denun* cijanstva, ki se je vzbudil vse* kakor baš v predstavnikih ix| agitatorjih SLB>ven ski delovni razred. Kakšnih metod pa se poslužujejo sedaj SLS-arji pa je razvidno iz naslednjih zgodovinskih okrožnic, ki jih je poelaio tajništvo slovenske ljudske stranke na svoje zaupnike in votilce Prva je datirana iz leta 1914, a druga iz leta 1938, Samo 14 let je mzHke, a morala je ostala docela neizpromenjena. Leta 1914 »o pisali: Grozodejstva v Sarajevu, živinsko surovi umor plemenitega in mogočnagfetf^itaika.Slaven cev in Hrvatov ter njegove pre* blage soprog^ je razkrilo rtkra no na narodtaena teletu Jugoslovanov ; hudodelsko vele•«<#)■ uko zaroto. Nobenega dvoma ni, da, delu je ta zarota tudi na Slovenskem in ukuža na prikupijtv način zvesti slovenski narod odtujiti svoji veri in. Avstriji, V t^&rn smislu delujejo razni listi, ki se sicer včasih potuhnejo, njihova glavna smer pa je dosledno obrnjena na razkristjanjenje ljudstva in otrovanje s strupom ve* lesrbskega protiavstrijskega na-cijonalizma. Gre se za zaroto zoper obetoj katoliškega slovenskega naroda. V tej resni uri je v prvi vrsti dolžnost SLS, da ebVtttajt naše ljudstvo preteče mu nevarnoeti Obračamo se do vseh naših »upnikov z nujno prošnjo, da posvečajo tej zadevi največjo pozornost in o vsem kar Izvedo, nemudoma poročajo tajništvu SLS v Ljubljani. Zlasti se pros poročil o sledečih točkah: |l. Ali se opaža v vašem kraju kak pojav v smislii velesrb-«tva, odnosno protiavstrijstva? Od katere strani? 2. Ali se razširja v vašem kraju časopisje? Kdo je razširja? 3. Kdo je v vašem kraju naročnik kakega slabega lista, kot ■■"Slovenski Narod", "Naš ta namen lažejo, obrekujejo in nujskajo, kakor smo le redko doživeli pri splošno znanih su (surovostih naših nasprotnikov. Pa tudi razni voditelji in plača-ni agitatorji hodijo po dešeli, da bi nahujskali ljudi proti naši stranki. po gostilnah, po sejmih, po železnicah, po trgovinah — povsod skušajo zanesti med ljudi nezaupanje. Najstrašnejše si je dovolilo "Jutro", ki v grdi sliki napada načelnika naše stranke, dr. Ko-*ošča, in ae pri tem ne ustraši bogokletno izrabljati Kristusovega trpljenja. Temu grdemu početju moramo napraviti konec. In tu morajo sodelovati vsi naši somišljeniki. Treba je v tem boju največje odločnosti, Če tudi stane nekaj žrtev. Naročamo: , 1, Skrbite, da pride dovolj mož na sestanek zaupnikov, ki bo sklican za vaš okraj. Kdaj in kje ste posebej obveščeni! kake stalne službe ter se je večinoma brez dela potikal okoli. Gojil je že dalje časa razmerje z Ano, ženo posestnika Antona Javha v Vlntgarju. Ana Javh je bila gmotno od svojega moža ne- ptdsvbtk Proti ripu*u\* starih RAZNE VESTI obletnica ka 8acwm in vanzkttubm l'kaznova-na po vsem svetft. _ , ji m .___ v junijski številki Labor re- odvisna, pečala se je z branjeri- view razpravlja delavski tajnik _ jo ter je Imela poleg slape v Daviš o vprašanju etarosti v in-l-i-.../^ tttt.. „ ... Vintgarju malo stojnico, kjer je dustrijalnem življenju. Ur Da- ^ j prodajala v poletnih mesecih vis podarja znano okolščino, da1 ■ tovarišev, kruh, sadje, razglednice in sliČ- je med delodajalci čim dalje bolj »o. s tem seje preživljala aama (opažati tendenco odpuščati de- rvieh c|vtatiranjh središčih so se ibrali dne 22. in delom« vzdrževala Judi Sliv- Mavoe, ki so dosegij gotovo sta-mka. Njen šeatdesetletni mož Ust. Nekdaj ee je por* dajalo I a vguHa' delavci ntw York, n. y. — Skoraj v industrijskih slavnoat in Van- Anton je bil za^len kot mizar opmvKIti odpušiu* takih VEoTIilt^ * pri ^i sekciji aa Jericah lavcev v Industriji železa in iJS^EL SS^a in ie nad dvajset let. Bil je v slu- Wa. kjer je manipuliranje s t- H vesten in marljiv. Zara- Žko kovino zahtevalo telesno si-' "* ln Ogor" di nezvestobe svoje žene pa že lo, kjer je žar ognja i z peči za- več mesecev živel ž njo v hteval vztmjnoet, kjer so of- skupnem gospodinjstvu, temveč romne in nevarne maAinerije bi- ziJ iteatlt jržis^jss Čenje na tem, kar se imenuje massachuaettaka justlca. v mestu, v katerem t>lva Sacco-van-ev obrambni odbor so ttio- priiel pogledat tudi zvečer. nedeljo onih dni, ako je dovek ohranil m a ¥ silo in vztrajnost i*> starosti Med Javhom, njegovo ženo in petdesetih let, je »oral zatajiti no ta spominsko alavnoat.l London. Berlin, Parts, Bom-bay, Sangaj, Canton, Sydney in Slivnikom ti ^ >totinf drugih mest je obha u, je j kanja, nakar sta si oba nasprot-|ki so si pobarvali »a*. k o so jiml^uln j^j^^u ribltetcte i, je ^^^^ - čast «^dobrosrfnemu čevljarju de- m , mtt -------.ki so si pobarvali »ae, ko so j in nika skočila v lase in se strašno začeli sivetf. Težko je bilo naj Sovjetska unija je odredila, id} se teden od dne 19. avgusta 25 uvgusta 65S?uŽLZJ*^ ""Vili na električni stol. ne za vrat, in ta je v smrtnem boju dustriji je obstajala navada, da L)0 ve* duhu ne sluhu <1 2 Mriuit _ . ^ in *unil n^otni- «> odpustitev delavca v starati ^h k šem kraju sestanek aomišljeni- buh. Slivnik se je malo opotekel, zlate ure, tupatam celo z darom kov in razložite vse dogodke. Iz nato pa se je zgrudil in zaradi v irotovini . . . a ^ -je ......... njih grdi namen, da škodo- bik) prepeljano v mrtvašnico na 1()^no AtJevllo 7Tt Hnl(. K _ ejo za revizijo ustanove, ko so Patije okoliškega prebivalstval^nfL stJost^t meja za l, bili in so v stojem srcu še ved- «6 večinoma na strani Javha, ki ^ N^^H^ nil^J^ o, , ^ , . 4 no centrahsti. V ranici ravno je tiha in mirna duša ter je le ^l^^MM^o H ^ P°ldrU,ri ^^ svojim kričanjem ovirajo ra- fj^ - Vlada 1 ^ U1 UbUa1^ 111 ^ 10 50 NeaolMnost te prakse temelji zgmdi velik jez na severnem pri- na okotlčini, da so vzroki odpu-|toku Sun Riverja v Montani. Vizijo. Dopovejte ljudem, da sel^vo^ mož moral pokoriti na "Kmetski list" ali kjer govore Prijatelj nam piše: Ko proti naši stranki. Nikar ne 8em •• avgusta zvečer vračal redimo sami gada na svojih pr- m^01' Sesterže pri Ptujski gori sih. Tudi, kadar gredo naši ku- proti domu' sem ugledal ob poti povat v trge in mesta, tudi Um pwišče revne bajte in zraven,. rn,vhamrt a naj pazijo, da ne podpirajo so- p^®tno žensko z dvema otro-li?„~^^ vražnikov svojega ljudstva. lkon1*' Vsi trije so ležali zraven več. Na eni stemni je znanoat v I nabiralnik, iz katerega m bodo zadnjih tridesetih letih zna$no umetno namakala zemljiftča. Na-podaljšata dobo žttljenja. Sedaj biralnik bo imel ime po pokoj-uživamo večjo oaafrno higijeno nem senatorju Oibsonu; življenju. z drugimi besedami: 4. Imejte natakni ^ 40,000 žaajeev navalilo v Ka aado. VVinnipeg, Man., Kanada, 24. na aori iinenovanTl^ k»a7t nebom' k«i »« je zgodilo? Zlob- ,eb"° Wlnnlpag, Man., Kanada, 24. t. s? isz^jfodrtftt* roka je vpepililaTjto in ^ % brezpos^uih d^ aki je zgorelo vse, kar je se tak poteguje za karkoli pri aašfk.ljudeh tokrat je treba I so Glas", "Slovenski Dom", "Učiteljski tovariš", "Sava", "Zarja" itd. 4. V katerih gostilnah ali furih javnih prostorih je kak ^ list razpoložen in kateri?, Prosimo za najnujnejši odgo-*>r na ta vprašanja, da fco ve- 20. junija v Narodni skup-Vsled strahovite aurovo-^ **katerih poslancev iz pribi ^ Hadičeve zveze ao nastale ■ttomlci tske razmere, da so rr posledico strašni zločin miča. Vsak umor j^mo, tudi političen umor. To p nas vse čisto jasno. Jasno * s* 'Udi, da je treba odločno i*>*topanje Prlbičevič-j^^ve zveze, ki je usUvila ^"lo 7l>omice in z zmerja-** "> krikom hotela priti do ji« sedaj iz- Jn. Z|^ilwik| nMiin " "»^omiaeliio čaaopiaje. 0 Kmetski liat", "Domo. "Jtitr I!"; ' Narod", pi- ~ ^ *> poslanci slr mo- krivdo za Račičev zločin ^"vtfiti • mU tka ftLfl. V še i-| mela. Tako je reva danes brez velika tn odlična dela. Benečan- lovcev ji prillo v zapolni Ka-ski dož Dandalo je zasedel Čari- nado iskat dela na farmah pri grad, za ontti čaeov neverjeten i žetvi plenice in rži. 3M00 pro-čln, ko ji ml «0 let star. dad.|si!cav ji ži uposlenih ln ostali dobe delo ob koncu tega tadna. Delodajalne agent uit, ki naje-majo delavce za farmarje, poročajo, da Imajo zdaj dovolj _ njim obračunati. .... k Cirm^io no*,, o^a Pb,eJte» *>rez živeža, brez strehe 5. Opozorite vse naše somiš-h b naivečii bedi 7. ljenike, naj bodo v tem boju od-J^^lTb veliki angleAki državnik, ločai. Noben se ne ame dati u- la v^ naimaniš^dlr ^ b« obvladujoča osebnost v »trahovati od nasprotnih kriča- gIov je; u^k^,^^ ^ ko je bil čez čev, ampak je treba vsakemu od- kft v se8teržah 34 Ptuiska «o- 80 it,r- imi1- ločno povedati, da ne pustimo L j- 2 ' . -' /r mo ljudi v visoki sUroati, ki ao I ljudi za pospravo vso kanadske obiskovati svojih voditeljev v £ na odličnth miattti in na vaakem I litine. zlasti ne svojega načelnika. To L strahovita nevihta V Mid"r°^u delavnoitir Jir-to velja povsod: na železnici in do- V6clh je , kfnetu Juriju ^ je nadaljni dokaz, kigovoripnv ma pod lipo, v gostilni in na sej- ku atrejft tne^ua ^^ M v ti preranemu odpuščanju delav- mu Kdor je naš, mora našo L^ kjer M dom^i ^ cev. Znanost, iznajdbe in splošni pošteno stvar zagovarjati .inL^nj V€net. strela je oneave- napredek sb olajšati veČino fi- . . . braniti. LtiU otro^ oknA ^^ žičnega dela. Na drugI strani so petek 2^1. avgusta, Temperatura 6. Ce bi kje kaka občina ime- noma razbila ter 'povzročila o- Manične aUe in razvoj avto- v zevemem tlllnolsu ji padla la naročeno "Jutro", če bi kdo Ug. Zgorel je strop sUnovanj- ^^ priprav silno po^večali zvečer na 55. naših delal oglase in objave v skegm poslopja, vsa gospodarska prodtlkt4vn#(,t deUvc*' IUdl ^ } SlovMska Narodna Podporna Jednotal , ISe4^M',non1t niče 7. Poročajte nam o uradni- lito, krma. Skoda Je «ek> velika kih, ki ae tepozabljajo proti naši |in je le malo krita t zavaroval vi. plte. verne Dakote. tu mošnja temperatura Je v nekaterih krajih padla na 28 in vse je smnnlto. , stranki. 8. Poročajte, kaj počno nasprotniki in kakih sredstev poslužujejo proti naši stranki. | nino. Gasiti ae ni dalo, ker ae tukajšnji možje, večinoma sami pristaši SLB, brigajo največ zal kapele in niti ne mislijo na po- 9. Vsi naši somišljeniki mo- trebo »sallnlh priprav, rajo zvedeti za zlobno delo nar IJATNICA UREDNIŠTVA. (ilencoe, O« — a. M. k. —i Pošljite nam pogodbo, da vidimo. kaj ji v nji in nato Vam odgovorimo. (Pozdrav. Duraaft C1ty. Pa. — j. tl — | Smrtna koaa v Trbovljah. — aprotnikov in vsi se morajo po-|Rinaldo Marija, žena rudarja, sUviti v bran. Kdor je naš, 61 let; Kovač Rozalija, iena ru , mora biti v takih trenutkih tu-1 dar ja, 25 let; DoHnšek Terezija, P«™*«® » noreti, ki je zadela di odločen. zasebnica, 72 let; Kokotoc Ivan, vas Gornje Jeeero, je bilo že pri Se enkrat prosimo, da gornja rudar, 35 let; Kadivnik Anton.M»čeno v Prosveti. Prošnjo gle-navodila točno izpolnite. |ain rudarja, 8 mesecev. d« nabiranja prispevkov r^U1- Ljubljana, dne 10. julija 1928. *-*> LV^ttL^rSL^I ^ J,h 'nost" v LJubljani naznanja v ker u uredniške zadeve. HpriV|te v za|Kir radi svoji številki od 10. avgusta, da PoKdrAv( začasno ne bo več izhajajo, ker Ellzabeth, N. J, — "Vseved' tiskarne nočejo več na puf ti-1 nei." t- Dopisa ne moremo pri skati, čitatelji list nočejo plBče- občitl brez vašega (»odpiaa. Po-vati... V Ljubljani pa govore, I ^ra v t da ae hošejo komunisti a tem rešiti prod stroški totbe, Id j( je proti njim naperil s. Ant. Kristan Za tajništvo Slovenske ljudske stranke v ljutfljanf: GabrovŠek 1. r. Kam gremo v Sloveniji? v dobo avstrijanstva ali srbijan stva? Za nas je to vse jednako; jednako pa tudi za vse poštene Slovence. Klerikalizem na Slovenskem nadaljuje svojo pot, toda pot v svoj prepad, kajti judje morajo spregledati in o-Člstitf pšenico od ljulike. Prireditelji Sacco-Vanwttljeve gš dneva aretirani. Kanaa« City, Kana. — Deset članov tukajšnjega Mednarodnega delavskega , obrambnega odbora je bilo v četrtek aretiranih, ker so priredili Saeeo-Van-zettljev spominski večer na dan obletnice eksekscije v Msssa-cbusettsu. Aretacija Je bila Izvršena na |Kxllagl zakona proti "kriminalnemu aindlkalismu" Iti bi rade tega. toljkl Zagovorniki tarifa kri- cl po povldanrm ta1upu. Zahtevali bodo taradno kongresno aaaedaaijf Sa pognanjo kvl šku zaščitnega tarifa. Waaklagtpo, d. c. — Podporniki taščitniga tarifa na tikati lia !n druge prodtlltte, vr^e e aedaj, da sa mora povišat! sa-ŠŠitni tarif, ftedanj! Urlf aa jim tdi prenizek, Zahtevali bodo, da kongres v mesecu marcu obdr-lava izredno sasedanje, ki se naj peča • povišanjem tarifa, fimith in Hoovir sta ene misli glede ta* rifa. Nekateri juftni demokratje so tudi za povišanji tarifa ln tako bo ravizija tarifa naVigor prava igrača. Ljudstvo bo pa nosilo poslodlii. ^ -7ROS varr A? 2blbzniaki htrojkvodjr hk i4pominjajo uhtanovi-tkija hvojk (>r(iani/a-cuk. Določili ao mn 115 mesečni pentlje. t , v m ■ ■■ Mlddletows, n. t. — Od ti- leznlških strojevodij, ki so ustanovili Bratovščino fteleznišklh strojevodij lil kurjačev, živi e-dino št Willlam t. Dotty. - Ta je spisal pravtlŠ, ko je bila organltacija^.;, ustanovljena v Port Jervisu. n. y. OrgsnlzscU ja mu Ji priznala 955 mesečne ponzlj« do njegove smrti. Raš to, da si lanske t*ko rada umetno barvajo laso, kale, da m blondlnke sAa redke. Gledališki ravnatelj Ziegfeki, istotako v New Vorku, pravi: naj- Deček Wlllow iDelavskl alMtlaentje v Jugoslaviji so pokpendl v Zagrebu svoj mesečnik pod imenom lyondon*ki kvit/vk Bhaktape-i si je vi h fastlleev ji rasglasll konkurz m verz aa čast genijal-nega dramatika., določeno je bi-i b. da se verz vkleše v ploMo na ki je glasilo delavskih sbstl. Urejuje ta list marljivi socijalistični borer Štefan Colner. Umri je dekan Anton Kob-lsr v Kranju v starosti 70 lit. Krvava tragedija v Vlatgar-jo. v lepem romantičnem Vintgarju ie je v nedeljo 5. avgusta okoli 11. zvečer odigrala krvava drama, pri kateri je izgubil Ifv. jenje 52-letni brezposelni delavec Matevž SUvnik, doma It gor-janske občine. Matevž Slivnik ji bil svoj čas zaposlen kot strojni mazač v e-ektraml KJD v Vintgarju. a ao ga pred dvema letoma odpustili zaradi lenarenja in neveet-Od te«a časa ni imel si- Radnički antialkoholni pokret/l^^nu »lov i toga pesnika. Kmalu utonil pri | KpriagNu. CMoago. — Kdwln Mar«IV, star 10 let, čigsr starši žive na 2745 So. Cramrford ave., je v sredo padel v reko Desplalnef; ln utonil, ko je zibal čoln, v ka terem sta se s starejšim bratom vozila po vodi pri Willow Hpring «u. a a------... MMula^liiiL iT| Iircpfl ffilT nftBVVVIIIIB • Mesi(M) t$Ly, 24. avg. — I'red»olavske Me« l/f TT RAZNO — Zakaj odhajate vedno zadnja Iz gledališča? —Zato, da bi ljudje mirffll, sem sedela v prvi vrsti parterja. [je dobil krotek odgovor. Piano i te ie glasilo: P. n. Dovolimo al nndtti vam loferto za dobavo verza na ča«t Prosimo c obratno pošto [sporočite, kakšno so jobiteato- i rsamer.- In v [nI braatl je u Z odličnim spoštovanjem. -[Reklamni ssvsi. "Plavolaake bodo kmalu redkejša atvar na avetu." ^ Bilo težko ji izpolniti gledališki ansambla s Havolaalml žen-rtkami. Rrunetke «9 na prlhier napram nJim naravnost v preobilici. Zanimivo Je dejstvo, da je v južnejših drŽavah unije več bloncMnk nego v severnejših. Tb Je radi tega, ker ji anglosaška tri ns severu bolj pomašnha a priseljenim drugorodnlm .Bili* mentom nego ns jugu. A tUdI tu ae rodi med sto otroci komaj pit ptavolaalh In litotdlko rde-im, Te trditve ameriških strokovnjakov so gotovo zanimivo, s kar ao Še drugega navedli v tej zveti, js naravnost frapahtnn. Trdili so, da so plavolaake bolj neukrotljive nego Ženake 1 dru- roo barvo las. Edino profaeor Mitzingsr Jt imtl nasprotni izkušnje s študentkami na tvoji univerzi. V ostalem pa pravijo takšni strokovnjaki, kakor Je le omenjeni gledališki ravnatelj Ziegfeld, "da imajo plavolaake malo gospodinjskih lastnosti. Kot zakonske Žens niso primerne: so namreč premalo pokorne. To Je bržkone v zvezi s njihovo energično«!jo. Ne morajo biti mirne, ne ljubijo vedno Istega moža in so nad vse muhaste." Ziegfeld ti bo Že treba verjeti, ker Je izročen 1 eno najbt»ših : ameriških blondlnk. Droga frupuntna trditev ji (a, da #0 tudi telesno krepkej še od brunutk in črnolask. Tretji se je na primer spomniti, da no Žen»kv aevfro - germanskega tipa, ti |.I '^vedinje in Danke, močne po*t«ve, pri tom tirni pre. vladuje plava barva las a pretežno večino nad vsako drugo barvo, Znani newyor!kl sntr»-|Milog dr. Oohorne je prišel (k> Utiga zaključka In če ugotav* tja. da so V*wyorčanke v splošnem manjše nego Američanki s P1.AVOI.AHh JE VEDNO - _ I MANJ. Bogata letin« groadja. 1 Chlcago- — Kakor poročajo Ir. Sm nedavnem m«lnarodnem in **Preoplošne ia da dopuščajo toN- mičnimi barvili. - - :■■ 1 ko izjem, kolikor jih Štiri »ttoce aedim U v p*a» iatovalAam uporu in la »tdaj tiiMm prlinai, kaj itm itoril i ivojim malim ftatakom — • Iti-n let hira Mllkom KlafnerJ««. . Č€ bi povtdal kje sem ga pustil, bLf« fa — kakor te bojim — ne otrese! nikdar, ko bi ga naili. Vem, da bi bile njegove prve besede: "Zakaj pa aedi* tu?" Ah ti nesrečni "zakaj." Vač kakor fttiri mesece to obljubljali starti MUku. da bo M njegov stric —- to sem ja* — i njim na irprehod. Ce sem torej hotel ali ne, moral sem t njim, ko sem nesrečnim stariem obljubil, da pripeljem pametnega dečka zdravega nazaj. Dajal sem mu tudi takoj, ko sva stopila iz hiie: "Drii me za roko, ds se ti nič ne zgodi." /'Zakaj naj «e mi nič ne zgodiV* S tem vprašanjem ma je otrok takoj presenetil. ~Ve*. Milček, lahko bi U povozili." "Zakaj bi povozili bai mene in zakaj ne bi na primer povozili tebe?" 'TI si le majhen." "Zakaj sem pa majhen?" "Kar si lale Štiri leta star." "U zakaj lam šele štiri leta star?" — •U Jih nisi pet" •In kaj. če bi jflrMl pet?" •Potem bi bil ta lato dni sta-rejšL" "Kaj j« to: starejši "Pogftei tam ono gospodične? Ta je štarajša." "Zakaj praviš taa ono, strkT "Zato, kar je to, kar je tam, tam in ne tukaj, dragoc." Takaj tukaj V Zdaj sem bil pa jat na vrsti, vprašujem. •Zakaj bi pa bil vesel, MU- I ček?" "Kar bi bil parnik." In kako bi to naprivU. * bi M pgmik?" "Pihal bi. stričak, ia po mani [bi plaaali ljudje in zvonili. Bil bi parnik In bi bljuval ogenj." Naenkrat je posvetil vso #vo- "Veš kaj, ljubček, molči se- jo poaornost molu, ki je škropil daj." : "Zakaj naj Dal sem mu zaušnico. Dečko se je razjokal in jaz sem prigovarjal: * "Torej nikar ne tali več P Obrisal si je oči s rokavom in "^f*aj bi ne tulil?" "Ker si moš." "In zakaj eem mol?" "Ker nisi deklica." "In y*W*J nisem deklica?" -Ker nosiš hlače, ljubi otrok; sicer boš pa le še izvedel, ko boš starejši." . 'TI imaš tudi hlače, stric r "Saj vendar vidiš, Milček." . "Zakaj nisi tudi ti tak pobič. kakor sem jaz?" "Ker sem ie velik." "Kaj bom tudi jaz velik?" 'Tudi ti boš velik, tods zdaj pa lepo jezik za zobmi!" "Zakaj Jezik za aobmi?" "Ker bi te sicer lahko zagnal v reko." "Potem bi bil pa vesel, stric." cesta. "Zakaj pa poliva ta gospod cesto?" "Da odstrani prah." . "Zakaj pa ne polije tudi pri nas?" "Ker ne sme." "Zakaj ne sme?" . "Ker bi nam pokvaril obleko." . "Zakaj bi nam pokvaril oble-kor r "Ho, z vodo vendar; voda bi pokvarila." "Zakaj pa ne poliva s pivom?" "Kar bi se opil." "Zaradi tega bi se opil? Ti se tudi večkrat opiješ, stric, mama je povedala. Zakaj si Zveri-•tric?" 'TI tega ne razumeš, Milček, toda zdaj pa molči, sicer ti zopet kaj priselim." "Zakaj ." "Ker me zmerjaš." "Zakaj bi te ne zmerjal? D6-ma te tudi." na, Ob oltaiju la "Prešteto" provl A. iabe ' Pogumno in brez strahu je stopil Benedikt na most; saj je prehodil to pot ie neštetokrat, dan za dnem. Ne da bi se oprijel ograje, je korakal naglo preko mostu. Ko je dospel do sreda brvi, je ustavil korak In pogledal v globino. In tu se je počasi priplazila izkušnjava v njegovo dušo; ni bilo sicer to danes prvikrat, da se ga Je polastila, toda šele danes, po tem pogovoru z grofom, ki mu je predočil, kaj ga čaka. če se vrne v samostan, je začela ta izkušnjava poganjati korenine v njegovem srcu. Nemo strmeč je gledal v globino, v kateri je bobnel hudournik, čigar šumenje In bobnenje je prihajalo na njegovo uho, na katero Je šepetalo in vabilo, kakor s človeškim glaeom: "Cemu se izročati človeškim rokam, če pa lahko tvoja roka sama dopolni usodo, kateri si Itak zapadel? En skok — in vse bo končano; hladna voda bo objela tvoje vroče čelo, ki se ne more odvaditi misliti, in srce, ki ne more utripati hladno in počasi pod meniško haljo. Saj ja itak vsa, vse zaman, kajti nesrečna prisega, ki si jo polotil pred oltarjem, te veše na cerkev za vse večne čass! Ona te trle od ilvlje-nja, od njegovih zakladov in njegovega soln-čnega soja; ona ta neprestano vleče in kliče nazaj v staro samostansko hlapčevstvo! Kn sam odločen korak, In veriga je pretrgana, breme pade t tvojih plač! Cemu se še mudil in čakaš? Benedikt je nepremično strmel v globino, ki ga je tako vabeče klicala. Tedaj pa zadene njegovo uho glas zvona; nehote je dvignil glavo In prisluhnil. Da, zdaj mu je veter prinesel jssnejše na uho klenkanje zvona, ki Je vabil tam v romarski cerkvici vernike k svetemu opravilu; cerkev Je klicala svojega duhovnika. Počasi Je odstopil Benedikt od ograje, ki b( se bila v naslednjem trenotku zlomila od teše njegovega telesa; počasi se Je vzravnal ter obrnil svoje oko od zapeljive globine. S težkim vzdihom se je mladi duhovnik obrnil ter stopil preko mostu. Unodepolni most je ostal za njim, on pa Je nadaljeval svojo pot. ki ga je vod i ls k — oltarju. Dvanajsto poglavje. — Gospod iupnik, pri vaj pa res brijejo vetrovi kakor za stavo. In vaše poti so usmiljenja vredne; pri našem vosu se je zlomilo kolo. P<>1 m rt v I sva dospeli sem preko teh lukenj in kamnov, ki Jih je polna pot. župnik Klemen, ki Je pravkar hotel vstopiti v ftupnišče. Ja zaslišal te besede za seboj, »e obrnil ter ugledal dvoje dam. — Da, da. — je dejal topni k. — tukaj v hribovju je malo udobnosti — Zato vas tudi prosiva zs par ur zatočišča v vašem lupnišču, — je rekla starejša obeh dam; — ne boVa vam delali nadlege. Dami sta bili Frančiška, vzgojiteljica, in Lucija. Ko sva na povabilo iupnika vstopili v tupnišče. Je pričela Frančiška pripovedovati tupniku. da se vračati iz A., da je ostal njun ftpremljevaiec. Gunter, pri i>oAkodovanem vo-zu, nju pa poslal naprej do prve vssi. kjer upajo dobiti voz. da se odpeljejo naprej v Dobravo. — Vos se bo le dobil, seveda, če se vajin •premljevalec kmalu vrne. zakaj ko se zmrači, vam ne bi * vet oval potovati naprej; nočno potovanje je v hribovju nevarno V tem slučaju \ bi morale sprejeti mojo goetoljubnoet; soba za toste sicer nI prašna, ker stanuje v njej moj mladi kaplsa. toda prepričan sem. da se bo v tem slučaju rad umaknil In tudi za vnšega rv »poda se bo dobil prostor. Lucija dozdaj še ni odložila svojega plašča, temveč se je radovedno ozirala po sobi. Pri zadnjih besedah, ki jih je izgovoril ipnik, pa je postala pozorna. — Kje pa se nahajsmo pravzaprav, častiti? — je vprašala, in t upnik se je Čudoma čudil, kako to, da je mlada deklica pri tako navadnem vprašanju zardela. , — Da, saj res, kako se pravi temu kraju? — se je vmešala starejša dama. — Rekli so nams, naj greva do prve vasi, ne da bi nama povedali ime iste. — Vi se nshajate v N. Dobro, da se je pri teh besedah župnik obrnil k starejši dami, sicer bi bil moral opaziti, kako Je obličje mlajše Še bolj zardelo. Mlajša je med tem stopila naglo k oknu, pogledala ven, nato. pa se ozrla na vrata, kakor bi vsak hip pričakovala, da bo vstopil nekdo, pred katerim jo je strah. — Nikakor ne razumem, kje se Bernard mudi toliko Čaaa, — je rekla Lucija. — zdaj bi , bil lahko še davno tu. Jaz mu grem naproti. Vzgojiteljica je odmajala z glavo; — Ma-ri ostanite tu! Ali vam še nI dovolj te naporne poti? - — Saj ne grem daleč, — je rekla mlada deklica, — zgrešiti pa tudi ne morem, če grem vedno po poti, po kateri sva prišli. ^ Frančiška ae je še vedno obotavljala, da bi Ji dovolila oditi, tedaj pa se je vmešal župnik, ki je opasil nemir mlade deklice ter smatral to skrb za brata: — Kar pustite gospodično, — je dejal prijazno. — V naših hribih se ji ne more nič ža-lega primeriti, prepadov, v katere bi utegnila pasti, pa v neposredni bližini tudi ni, če ne zapusti poti, po kateri je prišla. Zdaj je tudi vzgojiteljica popustila in deklica Je odšla. Hitela je naprej ter obstala šele tedaj, ko je prišla iz vasi. Saj pa tudi ni vedela, kam naj pravzaprav gre, kajti, da gre bratu naproti, to je bila le pretveza, ker ae je bala, da bi vstopil on. ki je Izvajal* nanjo tako čuden vpliv. Pri tem seveda nI vedela, da je nevarnost, o kateri je mislila, da je zdaj za njo, da je ta nevarnost pred njo. Ko je dospela do vozne poti, je Lucija za-ntan gledala po krivuljah iste; niti kočija z vozom, niti brata nI bilo nikoder videti. Zato je sklenila, da gre po poti bratu naproti; zgrešiti ni mogla; sioar pa ji je bilo pred vsem na tem. da pride čim dalja od župnišča. Tako Je šla deklica že nekaj čaaa navzdol po poti, ko Je mahoma začula korake za seboj. Obrnila se je in spoznala tujca v temnem plašču, ki se JI ja še Iz dalje odkril ter jo pozdravil. Mladi grof Banek! Izprva ga je za tr*>-notek zamenjala z nekim drugim, ogrnjenega v tem temnem plašču; — ne«, čudno, kako je adaj aličil onemu drugemu. K maju Je bil Bogomir ob njeni strani. — To Je res tešavna pot v teh hribih. — Je dejal — toda vi, goepoditna, imate lahke noga. kar tako hitite preko teirs kamenja. Zagotavljam vam. da če ne bi Imel trdnega upanja, da vas dohitim, vam ne bi mogel slediti po tej raz* drapani poti. » S to galanterijo se ji je brez nadaljnega pridružil ter obetal ob njeni strani, kakor bi imel pravico za to. Lucija je nehote naravnala svoje korake h kraju poti, tako da je bil med njima dokaj širok prazen prostor. — Da me dohiti te? — je dajala hladno. — AH ste »ploh vedeli, da sem tukaj? Grof se Je smehljal. — Videl sem vas še pred pol ure. ko ste vstopili a avojo epremlje-valko v tupnlšče. kajti prav takrat sem se vrnil spet v vas. Ze sem Izgubil vaa upanje, da bi mogel s vami govoriti, ko vaa^ja slučaj privc- dol sem. * ____ 05 t*--------— + Toda to ni lepo od njih." . "Tudi od tebe ni lepo. stric." Dal sam mu alopet klofuto. On pa ni niti zami£al4» je rekel: "Kajne. Jokati ne smem; ti tati na jokaš. Kadar ti teta kakšno pripelje. In zakaj te tepe?" Sunil sem ga v hrbet. Obmolk-nil je in potem zaklkal, kakor hi se nič ne zgodilo: "Zakaj nimajo hiše zadaj vrat? Zakaj jih imajo baš tu?" In temu Je sledila še cela vrsta vprašaj zakaj je drevo drevo, zakaj m veje navzgor obrnjene, če Klajo iz dreves mehurčke in podobno. Ko sva videla psa, jevprsšal. zakaj ni mačka (ponovna zaušnica). Dolg premor. V njegoVi glavici so se porajala nova vprašanja. "Zakaj ne delajo k angelov varuhov pogač?" — "Zakaj se znojimo?" — "Zakaj ne moliš jezika iz ust kakor pes, dragi stric, kadar ti Je vroče r'-"Zakaj nisi pes, ampak slon?" — "Zakaj imaš rilec?" Sla sva mimo kolodvora. Obupan sem se obrnil k Milku: "Bi se rad peljal na Ogrsko?" "Zakaj bi se naj rad peljal?" "Ker bi ti kupil vozni listek in bi ae skupaj peljala; veš, s parnim strojem." Zatleakal je z rokami. Kupil sem dva listka do Pusta Mada-rad, do zadnje železniške postaje sredi brezkončne puste. Opazil fem, da me je otrok neprestano izpraševal: "Kdaj dospe-va? Kdaj me odložiš?" Končno se je zgodilo tudi to. Od postaje sva šla en dan v pusto in tam sem dejal Milku, naj me počaka. "Zakaj naj čakam, strio?" y \ . "Kar si tako pametna glava." In hitro sem se odstranil. Za seboj sem čul še njegov nedolžni glasek: "Zakaj tečeš, stric?" In čez nekaj časa: "Stric, zakaj me grizejo mravlje?" In to je moja izpoved. Bernard Horst: MEPC2M l-Jtr' ■ $; ■ 11" : * ] Ko js dorastla Janu Havlu iz HarmarJa hčerka, sije kupil no-vo puško. .Ia prav js storil, kajti bila je res potrebna. Petnajstfetna Hikia je ostala vsak večer v visoki travi in vdihavala hladen večerni zrak. Komaj razvita, nedrija so se sama ponujda strastnim ustnicam. Hilda fš ležala v travi in se hrepeneče fldnla v noč. In tema jo je objemala kakor krepke roke strastnega ljubimca. Nekaj se ji penilo v prsih, srce ji je močno utripalo. Čutila je avoje vroče dihanje in željno so se ozirale njene oči tja gori na cesto. Tam po cesti so korakali proti gozdu mladi fantje v okovanih čevljih, s suknjami čez pleča in s krivci za klobuki. Toda stari Havel je bdel v zakajeni izbi in • H i ki i na brata, krepka, zagorela fanta, sta hodila po dvorišču. , Narava ae je prebujala. Čarobna pomlad je objemala zemljo in vse stvarstvo je zahre^ penelo po novem življenju. A včeraj, baš včeraj Je Hilda plesalla z vaškimi fanti, krčma je bila polna mladih pleaalcev In dima. Med njimi Je bil tudi Horft s avojimi poželjivimi očmi In krepkim, volovakim vratom. | ,- V. Pripovedoval Ji je, kako se o-zira po divjih zajcih In obljubil jI je, da ji prineee prvega, ki ga ujame v zanko. Potem ata od šla iz krčme v bližnji gosd, kjer sta nekaj čaaa molče stala in«se gledala. Hilda sama ni vedela, kaj se godi i njo. Bila je vsa prerojena, kri Ji Je vrela po žilah. v glavi jI je šupelo, in zdelo •e ji je, da ji bo arce vaak čas počilo. Tako je vedno, kadar stoji mlado dekla a fantom sredi pomladi v temnem goedu. dele čez nekaj čaaa jI je segel Hom nekam v lase. Nagnil ■e jek nji. rekoč: — Hilda I A to ni bila kar tako na veter izgovorjena beseda. Hilda Je povesila oči in začutila na vratu njegove ustnice, ki so jo r pekle kakor žerjavica. Potem sta se ozirala aamo v nebo. kjer so aa utrinjale zvezde In padale tja dala« nekam za gosd. In teko se je zgodilo. Vedno •e /godi tako. kadar pride po. mlad in pokliče mlada dekleta v ■I" življenje. Noč ima svojo moč, pomlad pa je za deset noči. Seveda, kakor je že običajno, stari ni o tem nič videl. Zgodilo Se je v soboto. Bilo je prvič, toda ne zadnjič. Pomlad in mladost zahtevata svoje pravice. A v nedeljo po plesu, v vaški krčmi, je odSla z njim daleč v gozd, tja za potok, kamor zaide redko kdo iz Har-in a rja. Smejala sta se tam, plašila ptiče in Horn je oponašal na prste kosa, ki je Žvrgolel na bližnji smreki. In znova^gta se smejala, vsa raegreta in polna hrepenenja. Tam daleč v gozdu jo je Horn strastno objemal ift poljubljal in vdihaval njeno mladost in pil iz polne čaše opojnosti. Pomlad je zahtevala in vzela svoje. Vračala sta se ločeno, Horn šele čez dobro uro za Hiklo. Nihče ju ini videl, nihče ni mogel trditi, da sta dala pomladi kar je pomladnega. In res ni nihče trdil. Tako je minil prvi pomladni mesec, za njim drugi in pol tret* jega. Horn je hodil s Hildo v gozd in vsaka pomladna noč je dobila, kar je njenega. Plesal je s Hildo v vaški krčmi in kajpak, tudi stepel se je zanjo, ker so mu jo hoteli prevzeti/Tedaj so že vedeli vsi, koliko je bila u-ra, samo stari Havel in njena brata še nista vedela. Slednjič so se pa tudi njim odprle oči. Kar naenkrat so se zavedli, da hodi Horn, ta črno* lasi fant krepke postave in s repih oči, k Hildi v podstrešno izbo. Nu, dogajalo se je v Harmar-ju in drugod, da dekleta niso odpirala okenc svojih izb. "ji rentačil, klel te bijal, da se je treslo tramovje. Pozabil je menda, da je nekoč, ko je bil še fant, tudi sam la-zil k svoji izvoljonld in drugim dekletom in sicer tudi skozi