.F-; 
BOŠTJAN KIAUTA 
OPAZOVANJA IZ ŽIVLJENJA POTOČNIH KAČJIH PASTIRJEV 
V LOŠKEM POGORJU 
Ko smo v Loških razgledih 1961 podali pregled do leta 1960 ugotovljene 
lokalne favne kačjih pastirjev loškega ozemlja, smo označili prispevek kot uvod 
v poznavanje te skupine žuželk na tem področju.' Nadaljnja sistematična raz 
iskovanja kačjih pastirjev v Loško-polhograjskih hribih in biologije nekaterih 
značilnih tamkajšnjih vrst, izvedena pretežno v letih 1960—1962, so izpopolnila 
pred tremi leti podano sliko: tako v favnističnem oziru, kot tudi s stališča pozna 
vanja načina življenja nekaterih loških vrst. 
V pričujočem prispevku podajamo pregled bioloških in ekoloških opazovanj 
na obeh na loškem ozemlju živečih vrstah družine potočnih kačjih pastirjev 
(Cordulegasteridae): Cordulegaster boUoni (Donov.) in C. bidenlatus Selys^ Obe 
vrsti sta vezani na hitro tekoče, hladne gorske potoke in sta brez dvoma eko 
loško najzanimivejši in najznačilnejši obliki podreda raznokrilih kačjih pastirjev 
(Anisoptera) na našem področju. Njun razvoj in način življenja je doslej le 
delno in slabo poznan. 
Vrsto Cordulegaster boltoni je opisal kot prvi I. A. Scopoli, ki je podal tudi 
bakrorezno sliko odrasle živali (imaga).' Iz katerega najdišča na nekdanjem 
Kranjskem je opisani primerek izviral, avtor sam ne omenja. Možnost, da je bil 
primerek ujet nekje v Loškem pogorju, ni izključena, vendar nam manjkajo 
zadostni pozitivni podatki. V okolici Škofje Loke se je Scopoli mudil leta 1758. 
to je v času, ko je že zbiral gradivo za svoje delo Entomologia carniolica.' Vrsto 
je opisal pod imenom po Linneju opisane oblike Libellula grandis ( = Aeshna 
grandis /L./), ne da bi ji dal samostojno sistematsko ime.' Ekološki podatki, ki 
jih navaja avtor v opisu, se ne ujemajo z dejanskim stanjem. 
Vrsto Cordulegaster bidenlatus je šele leta 1843 opisal Belgijec Edmond 
baron de Selys-Longcliamps, utemeljitelj moderne odonatologije (vede o kačjih 
pastirjih). Opisani primerek je izviral iz Liega v Belgiji.' 
Zahvaljujem se dr. M. A. Lieftincku, bivšemu ravnatelju Zoološkega muzeja 
v Bogorju na Javi, Indonezija (sedaj Leiden, Nizozemska), ki mi je iz svoje 
bogate odonatološke knjižnice ljubeznivo oskrbel kseroks-kopije nekaterih red 
kejših del. Enako sem hvaležen upravi Mestnega muzeja v Roveretu (Italija), 
ki mi je posredovala Scopolijevo korespondenco, omenjeno v tem prispevku, ter 
tajništvu Societa Alpina Friulana v Vidmu (Udine, Italija) za posredovanje 
Tacconijevega dela, objavljenega v društvenem glasilu. 
183 
Sistematski in zoogeografski položaj družine potočnih kačjih pastirjev s posebnim 
ozirom na rod Cordulegaster in obe na loškem ozemlju živeči vrsti' 
Fraser je v svoji monografiji o tej družini' razdelil kordidegasteride v štiri 
rodove s 44 vrstami in podvrstami. Družina ima kozmopolitski značaj, njeni 
zastopniki manjkajo le na manjših otokih in skoraj na vsej afriški celini. 
Rod Cordulegaster" živi le na severni {K)lohli in je zastopan s 13 vrstami 
in podvrstami v Starem svetu in z 9 oblikami v Severni Ameriki (ena od teh 
živi le v srednji Mehiki). Nekateri raziskovalci imajo deljeno mnenje glede 
sistematske pripadnosti ameriške vrste diastatops in jo postavljajo v rod Zoraena. 
medtem ko je bil za ameriški vrsti obliquus in fasciatus predlagan nov rod 
Taenioguster. V Starem svetu sta bližnja rodu Cordulegaster orientalska rodova 
Allogaster in Autogaster, nekoliko oddaljenejši sorodnik pa je kitajsko-indijski 
rod Chlorogomphus. 
Favnistični položaj rodu Cordulegaster — edinega evropskega predstavnika 
te družine — je v Evropi zaradi nejasne vrstne sinonimike in nezadostnega 
gradiva iz Sredozemlja dokaj nejasen in izredno zamotan ter nam danes še ni 
mogoče podati zadovoljivega favnističnega pregleda v Evropi nastopajočih oblik. 
Ta ugotovitev velja tudi za Jugoslavijo ter za celotno področje Balkana in sredo 
zemskih otokov." Posamezne oblike žive od skrajnega severa (C. boltoni na Šved 
skem od 64" 21" severne zemljepisne višine)'" do Sicilije. 
Tudi v Sloveniji favnistične razmere te družine, ki je zastopana le z vrstama 
boltoni in bidentatus. Se niso popolnoma raziskane. Obe vrsti nastopata le kra 
jevno — pač v skladu s svojimi posebnimi ekološkimi zahtevami. Na Sloven 
skem je skrajno znano vzhodno najdišče za C. bidentatus na Pohorju," medtem 
ko je za Furlanijo navedena le vrsta C. boltoni.'^ V Beli krajini favnistične raz 
mere še niso dovolj poznane. Prav tako v Slovenski Istri nobena od obeh vrst 
tega rodu še ni bila ugotovljena in obstaja le manjša možnost, da nastopajo 
predstavniki te družine tam avtohtono.'" 
V L<Mko-polhograjskih hribih je rod dokaj pogosten. Odrasle živali letajo 
ob hitro tekočih, zaraščenih potočkih, opazovane pa so cesto tudi daleč od voda 
v višinah okrog 1000 metrov in više (Lubnik. Blegoš. Koprivnik. Črni vrh. 
Bukov vrh itd.). V Loških hribih jih je cesto mogoče opazovati na razvodnih 
grebenih, ko prehajajo iz doline enega potoka v sosednjo (n. pr. na grebenu 
med Grmado in Toščem, t. j. med dolino Ločnice in Mačkovega potoka, pa v 
hribih, kjer poteka razvodnica med Poljansko Soro in Gradaščico itd.). 
Ličinke so našli v Brebovnici. Ločilnici, Ločnici, Mačkovem potoku itd. 
Nismo jih pa doslej našli niti v gornjem toku nobene od obeh Sor. Žive na 
mirnejših ali zatišnih mestih, včasih v malih tolmunih, za jezovi (Ločnica), v 
razlivih itd. 
Razpoznavni znaki za obe loški vrsti 
Potočni kačji pastirji so velike in močne živali — med največjimi v domači 
favni kačjih pastirjev. Samice imajo izredno dolgo in močno leglo (ovipozitor), 
ki se je razvilo kot posledica posebnega načina odlaganja jajc. Po dolžini trupa 
prekašajo celo našo največjo vrsto Anax imperator Leach. Morfološko predstavlja 
leglo potočnih kačjih pastirjev prehodno obliko med družinama Aeshnidae in 
Corduliidae. 
184 
Od drugih oblik domačih kačjih pastirjev je predstavnike te družine lahko 
spoznati po črno-rumenem oprsju in zadku ter po velikosti, ki znatno prekaša 
podobno obarvane predstavnike iz družine Gomphidae. Oči se stikajo na temenu 
le v eni točki, medtem ko je pri eshnidih stična črta daljša, oči gomfidov pa 
se ne stikajo. 
Ličinke so med največjimi v evropski favni in so po zgradbi lovilne krinke 
nekoliko podobne onim iz družine Libellulidae. Od teh kratkih in čokatih živali 
se ločijo ličinke potočnih kačjih pastirjev že na prvi pogled po telesni dolžini, 
ako jo primerjamo s širino. Pri površnem pogledu jih je nekoliko teže razlikovati 
od eshnidov. Najvidnejši razpoznavalni znak predstavlja kosmatost telesa in okon 
čin, zlasti pa še širina prvih zadkovih členov, ki je enaka širini oprsja (pri 
eshnidih so ti členi znatno ožji). Ker žive ličinke potočnih kačjih pastirjev v 
normalnih pogojih vedno zakopane v mulj in blato, so — z izjemo oči — vedno 
blatne in porasle z algami. 
Obe loški vrsti sta si na prvi pogled habituelno dokaj podobni, le da ima 
vrsta boltoni več rumenega vzorca kot bidenlatus. Najjasneje se obe obliki ločita 
v naslednjih znakih: 
A) Odrasla žuželka 
1. C. boltoni (Donov.). — Srednji členi zadka imajo po dva rumena prečna 
obroča." Trikotnik na glavi med očmi je rumen. 
Samec: osnovi zgornjih zadkovih nastavkov (appendices superiores) stoje 
blizu druga druge in nastavka tvorita med seboj oster kot. 
Samica: leglo je na osnovi rumeno, sicer pa črno. 
2. C. bidentalus Sel. — Srednji členi zadka imajo le po en rumen prečni trak. 
Trikotnik na glavi med očmi je črn, z dvema majhnima rumenima pegama. 
Samec: osnovi zgornjih zadkovih nastavkov sta odmaknjeni druga od druge 
in nastavka ležita med seboj vzporedno. 
Samica: leglo je popolnoma črno. 
B) Ličinka 
1. C boltoni: krilni zasnovi tvorita na hrbtu med seboj oster kot. 
2. C. bidentalus: krilni zasnovi sta si vzporedni. 
Morfološki opis razvojnih stadijev obeli loških vrst 
1. Cordulegaster boltoni (Donov.).'* Krilata žuželka. Takoj po izlevitvi je 
rumeni vzorec živo citronsko obar\an. Kasnejša črna polja so na tej zgodnji 
stopnji še vijolično-rjavosive ali rdečerjavkaste barve. Oči so sive. skoro neopazno 
zelenkasto se svetleče. V nekaj daeh dobi trup dokončno rumeno-črno in oči 
zeleno barvo. 
Velikost loških primerkov: samci: 55—61; 42—48, 4,5—5; samice: 61—64 
(vštevši leglo); 45—46: 5—5,8. 
Jajce. Jajca so ovalne oblike in po velikosti največja med domačimi ekso-
fitskimi vrstami kačjih pastirjev (eksofitske vrste polagajo jajca prosto na 
185 
[jodlago za razliko od enofitskih oblik, ki jih odlagajo v živa ali odmrla rastlin 
ska tkiva)." V trenutku, ko zapuste leglo, so jajca bela, nekoliko rumenkasto 
nadahnjena. Kasneje postanejo najprej svetlo rdeče-rjavkaste in končno rjavo-
oranžne barve. 
Velikost: 0.7—0.8 X 0,5—0.6 mm. 
Ličinka. Glava je pravokotna. Maska (lovilna krinka) ima obliko šlema. 
Oprsje in osnovni členi zadka so enako široki. Krilni zasnovi tvorita na zadku 
med seboj oster kol. Na isti starostni stopnji in v enakih okoloških pogojih so 
ličinke samic navadno večje od samcev in jih je od slednjih lahko ločiti po 
zasnovah legla na devetem zadkovem členu. Močno kosmate živali so vedno 
blatne. Očiščene od blata so okrasto sivo-rjave do črnikasto sive barve. Pravi 
loma so samci intenzivneje obarvani od samic. Navadno je tudi njih risba jasneje 
vidna. Le redko je obratno. Takoj po levitvah so mlade ličinke dokaj izrazito 
rumeno obarvane, le oprsje je zelenkasto. Starejše živali (približno tri leta in več 
stare) so ob levitvah rumeno-rjavkaste. 
Velikost levov (exuvia) z Loškega pogorja: dolžina telesa: 37.5—45,5; 
širina glave: 7,5—9: širina zadka: 7,8—9.5. 
2. Cordulegaster bidenlutus Sel. Krilata žuželka. V grobem je podobna 
zgoraj opisani obliki. Od nje se razlikuje po manj razvitem rumenem vzorcu: 
na zadkovih členih 4—8 je le po en rumen obroč. Trikotnik na glavi je pri 
obeh spolih črn, z dvema majhnima rumenima pegama. Zgornja zadkova na 
stavka imata po dva zobca, namesto le enega kot pri boltoni (od tod latinsko 
ime te vrste!). 
Velikost primerkov z loškega ozemlja: samci: 53—59,5; 43—45.5; 3,4—4,8; 
samice: 57—63: 45—52: 4—5,3. . 
Jajca in levi niso bili opazovani.'" 
Ličinka se razlikuje od zgoraj opisane vrste po vzporedni legi krilnih 
zasnov in po odsotnosti trnov na osmem in devetem zadkovem členu. 
Po zadnji levitvi je merila ličinka sanica z loškega ozemlja: dolžina: 35,5, 
širina glave in širina zadka: 8.2. 
Biologija in ekologija potočnih kačjih pastirjev na loškem ozemlju 
Cordulegaster boltoni je izrazit prebivalec planinskih potočkov in mrzlih, 
zaraščenih vodnih izvirkov. Niti na loškem ozemlju niti drugod v Sloveniji ni bil 
ugotovljen v ravninskih predelih. S tem v zvezi je zanimivo omeniti opazovanja 
bernskega odonatologa O. P. Wengerja, ki je opazoval to vrsto ob stoječih vodah 
na Lobsigenskem in Neuenburškem jezeru, v Belpu in Tessinu (Gordola), 
V juliju 1953 je imel priliko opazovati v Belpu polaganje jajc v stoječo vodo. 
kar je za to vrsto vsekakor izreden pojav."' V Evropi nastopa C. boltoni v gorovjih 
do višine 1400 metrov," v Loškem pogorju pa so bili opazovani posamezni primer 
ki vse do najvišjih vrhov. Oblika hidentatus se zadržuje pogosteje tudi v ravnin 
skih gozdovih, ob hitro tekočih vodali. vendar je tudi ta vrsta vezana bolj na 
hribovite predele. Kolikor se v strokovni literaturi poroča o najdbah potočnih 
kačjih pastirjev v širokih ravninskih predelih brez tekočih voda. gre nedvomno 
le za slučajnostne pritepence. 
Prve dni po izlevitvi letajo mlade žuželke v vlažnih gozdovih in po vlažnih 
gozdnih parobkih. Starejše, spolno že popolnoma zrele žuželke, se v takem 
186 
okolju nikoli ne zadržujejo. Pojav, da žive mlade živali nekaj dni po preobrazi)! 
— do časa, ko dosežejo popolno spolno zrelost — v drugačnem okolju kot sta 
rejši, zreli osebki, je med kačjimi pastirji splošen in ima namen nekake začasne, 
preventivne izolacije spolno še nezrelih živali od zrelih žuželk in tako onemogoča 
poizkuse prezgodnje kopulacije. 
Zreli samci letajo od konca junija do septembra ob bregovih in nad 
gladino zaraščenih potočkov. Njih let je manj eleganten od eshnidov in vzbuja 
vtis nekake negotovosti ali »previdnosti«. Navadno letajo v višini od pol do 
enega metra, starejše živali tudi do 2 m visoko. Medtem ko je let eshnidov 
skoro neslišen, povzročajo potočni kačji pastirji s krili značilen šum, ki postane 
zlasti izrazit ob koncu poletja, ko so krila že nekoliko izrabljena in poškodovana. 
Kdaj pa kdaj pa žuželke sedajo na krajši počitek. Pri tem je značilno, 
da v nasprotju z gomfidi nikdar ne sedajo na gola tla, temveč si izbirajo za 
počivališča le zelene liste, vejice ali (redko) drevesna debla v neposredni bližini 
potoka, navadno le take rastlinske dele, ki mole neposredno nad vodno gladino. 
Krila so pri tem vedno pravokotno razprta, prva dva para nog sta usmerjena 
naprej, zadnji pa nazaj, da daje tako sedeči živali stabilnejšo oporo. S tem se 
razlikujejo od eshnidov, ki se navadno obešajo na rastlinske dele in imajo vseh 
šest nog primaknjenih kolikor mogoče blizu drugo k drugi. Počitek pri potočnih 
kačjih pastirjih nikdar ne traja dlje kot nekaj sekund, največ minuto, nakar 
nadaljujejo z letom. 
Od vode se samci oddaljujejo le, kadar menjajo bivališče ob enem potoku 
s sosednjimi. Za hip tudi, ako se poženejo za plenom, ki skuša uiti v bližnjo 
goščavo ali travnik ali če preganjajo kakega vsiljivca (navadno kačjega pastirja 
iste ali sorodne vrste) iz svojega lovskega revirja. 
Opazovanja o lovskih revirjih, ki si jih laste posamezni osebki in iz katerih 
odganjajo istospolne pripadnike svoje in sorodnih vrst, nam za potočne kačje 
pastirje še popolnoma manjkajo. Zdi se pa, da so le-ta znatno razsežnejša otl 
onih, ki jih vzdržujejo potočnim kačjim pastirjem po telesni velikosti podobni 
eshnidi. Eden izmed vzrokov za to leži gotovo v dejstvu, da potočni kačji pastirji 
nikdar ne tvorijo tako gostih populacij, kot je to primer pri \Tstah Aeshna cjanea 
Miill. in Anax imperator Leach. Brez dvoma bo študij teritorializma potočnih 
kačjih pastirjev v Loških hribih ena izmed najaktualnejših in izredno hvaležnih 
nalog bodočih raziskovalnih del na tem področju, primerjava zbranih podatkov 
z onimi že znanimi za nekatere druge oblike na tem ozemlju pa nam bo v \eliko 
pomoč pri osvetlitvi številnih, še nerešenih etoloških problemov v tej skupini 
kajčili pastirjev, ki populacijsko do danes še ni bila raziskovana. Pri tem mislimo 
tudi na problematiko tendence odlaganja jajc v zgornjih predelih vodotokov, ki 
jo je bežno nakazal P. S. Corbet (prim. v seznamu slovstva njegovo delo 1962 b). 
Ponoči spe potočni kačji pastirji na rastlinskih vejicah, molečih preko vodne 
gladine. To smo opazovali posebno pogosto ob Ločnici. Hrastnici in zlasti še na 
bregu Selške Sore v Soteski pod Lubnikom. Za razliko od nekaterih vrst eshni 
dov. ne letajo potočni kačji pastirji nikdar ob mraku po sončnem zahodu, opa 
zovati pa jih je mogoče poleti v polni aktivnosti ob sončnem vremenu vse do 
sončnega zatona. 
Samice letajo razmeroma počasi in še okorneje ko samci, kar je vsekakor 
posledica nesorazmerno velikega in močnega zadka. Zadržujejo se vedno v nepo 
sredni bližini potočkov, vendar nikdar tik ob vodi. Do vode pridejo le. kadar 
polagajo jajca. , . • 
187 
Način, kako odlagajo jajca, je pri potočnih kačjih pastirjih edinstven v tem 
redu žuželk.^' Navadno poiščejo samice majhne, ne pregloboke in od glavnega 
vodnega toka cesto nekoliko izolirane plitvine in tolmunčke. s čim bolj mehkim 
dnom. Verjetno izhira žuželka taka plitva mesta v potoku zaradi optičnega odsei'a 
vodne gladine in potem empirično preizkuša globino s potapljanjem zadka. 
Točna opazovanja o tem, nam, žal, še manjkajo. Samice jKJtočnih kačjih pastir 
jev sd bile opazovane pri polaganju jajc tako v smeri ]>roti bregu, kot tudi 
obrnjene proti potočnemu strženu.^' Nad vodno gladino leta samica v višini nekaj 
cm, s pravokotno navzdol obrnjenim zadkom. V ritmičnih presledkih se spušča 
do vode in zabada zadek v potočno dno. približno trikrat v dveh sekundah. Če 
doseže z leglom mehko dno, polaga vanj jajca." Razumljivo je, da si žival pri 
tem cesto poškoduje zadnji par kril. Dejansko imajo samice v poznem poletju 
večinoma bolj ali manj poškodovana krila in leglo, zaradi mehaničnega drgnjenja 
ob peščena zrna na potočnem dnu tudi cesto razbarvan zadnji del zadka — ne 
redko do polovice dolžine. Tak primerek iz Hrastnice je shranjen tudi v zJjirki 
muzeja v Škofji Loki. 
Na loškem ozemlju smo opazovali odlaganje jajc od julija do sredine sep 
tembra, v času od 10. ure do 17.30. 
Gojitev ličink v laboratoriju je precej komplicirana in zamudna. Prezra-
čevalec je v akvariju neobhodno potreben. Znano mi je, da doslej še za nobeno 
od o^beh na loškem ozemlju živečih vrst ni bila v celoti izvedena. Na podlagi 
osemletnih opazovanj v naravi in krajših gojitev v laboratoriju, bi bilo mogoče 
domnevati, da traja celoten ciklus razvoja od jajca do krilate žuželke v Loškem 
pogorju nekako 4—5 let, ob neugodnih vremenskih pogojih (dolge zime in po 
gostne ter dolgotrajne poletne suše) pa še več. Brez dvoma imajo potočni kačji 
pastirji najdaljši razvoj med evropskimi vrstami, ki mu je tudi med kačjimi 
pastirji nasploh le težko najti primere. V naravi najdemo v vsakem letnem 
času ličinke vseh razvojnih stopenj in starosti, 
Polodrasle in odrasle ličinke potočnih kačjih pastirjev so razmeroma dokaj 
močne in izredno velike. Z edino izjemo potočnih rakov pa v naravi nimajo 
pravih sovražnikov, same pa so dokaj agresivne do katerekoli živali, ki jo morejo 
doseči in obvladati. 
Na plitvem potočnem dnu leže vedno zakopane v mulj in blato. Tehnika 
zakopavanja je enaka kot pri libelulidih. S premikanjem telesa navzgor in 
navzdol napravijo v mehko dno najprej malo vdolbinico. Ležeč v njej, pritegnejo 
zadkove členke kolikor mogoče tesno skupaj, da tako skrajšajo telesno dolžino 
na minimum, ko se sunkovito zopet sprožijo, dvigne sunek oblak okolišnega 
blata, ki jih prekrije. Pri tem drže konec zadka z dihalno odprtino vedno neko 
liko navzgor, da ostane dovod sveže dihalne vode prost. Ko so docela zakopane, 
si z nogami osvobodijo blata del glave tako, da gledajo iz blata le oči, lovilna 
maska in libije nog. Le-te pa so tudi tako umazane in po barvi prilagojene barvi 
okolice, da je žival le težko razlikovati od okolja. Le rjave oči ostanejo popolnoma 
čiste in vidne pozornemu opazovalcu iz ptičje perspektive. Ta način zakopavanja 
se bistveno razlikuje od gomfidov, ki se zakopavajo z gla\o naprej in pri tem 
mečejo s prednjimi nogami blato in pesek na vse strani. 
Ličinka potočnega kačjega pastirja praviloma le redko menja svoje oprezo-
vališče ter se hrani le s plenom, ki zaide slučajno tik pred njeno lovilno masko. 
. Le kadar je lačna, se izkoplje iz ležišča, da si poišče plen. Kot večina roparsko 
živečih živali, vzdržijo tudi ličinke potočnih kačjih pastirjev izredno dolgo stra-
188 
danje. Ne da bi živali utrpele kakršnokoli škodo -— razen majhne zamude v rasti 
in razvoju — smo jih v akvariju stradali 90 dni. 
Potočki, v katerih se na loškem ozemlju te živali razvijajo, imajo ponekod 
deloma periodičen značaj ter se ob suhih in toplih poletjili deloma ali popolnoma 
izsuše. Pri tem so zanimiva opazovanja o obnašanju ličink. Le-te postanejo 
nemirne, brž ko se vodni režim zniža do neke določene, v različnih vodotokih 
različne višine. Živali potujejo po potoku navzdol in iščejo majhne vdolbine pod 
skalami in koreninami, kjer tudi ob suši navadno še ostane nekaj vode. 
Tu ostanejo, dokler se ob prvem deževju vodna gladina zopet ne dvigne. Ako na 
svoji poti ne najdejo primernih zatočišč, se zarijejo v vlažen mulj in tako prebi 
jejo sušno dobo. Verjetno vzdrže tudi v popolnoma suhem okolju — kar je 
v naravi le redko — vsaj nekaj dni." 
Pozimi se zakopavajo ličinke potočnih kačjih pastirjev kolikor mogoče 
globoko v najglobljem delu struge. Že v zgodnji pomladi, takoj ko se odtajajo 
bregovi, pa potujejo živali iz zimovališč na sončna mesta v potoku in se kasneje 
zakopavajo v plitvinah na zgoraj opisani način. Preplašene beže navadno v glo-
bokejšo vodo. 
Tudi v času levitve žival navadno ne menja dosti svojega ležišča. Takoj po 
levitvi je zopet vsa umazana in pokrita z blatom. Ako je imela pred levitvijo 
zadovoljivo prehrano, se navadno en do dva tedna po levitvi ne hrani. 
Preobrazbo v krilato žuželko smo opazovali na loškem ozemlju v prvi polo 
vici junija. Poteka ponoči, v toplem vremenu tudi v zgodnjih jutranjih urah. 
Pred preobrazbo zleze ličinka po primerni korenini ali drugačni rastlinski 
opori kaki 20—40 cm iz vode. Levitev traja dve do dve in pol ure. Čas je 
v veliki meri odvisen od zračne temperature. Nenaden naliv ali dež zadrži 
pričetek levljenja; ličinke, ki so že zlezle iz vode, se vrnejo nazaj, ponovno 
pridejo iz vode šele naslednjo noč. Če se je proces levitve začel že pred dežjem, 
se kljub nalivu nadaljuje. Zanimivo je, da poškodujejo dežne kaplje le prese 
netljivo majhen odstotek v takem vremenu se preobražajočih živali. V teh tre 
nutkih razvoja so mladim, še mehkim in popolnoma brezbrambnim kačjim 
pastirjem najnevarnejši sovražniki ptice, ki preže nanje. Smrtnost med kačjimi 
pastirji je prav v tem kratkem obdobju daleko najvišja. Da se nevarnosti pre-
žečih roparjev kolikor mogoče izognejo, izbirajo nekatere vrste — med njimi 
tudi naši potočni kačji pastirji — za to zadnjo in najneveu-nejšo stopnjo pre 
obrazbe prav čas zgodnjih jutranjih ur, ko so njih nočni sovražniki že prenehali 
z lovom, dnevni pa še niso pričeli. 
Sklep 
Z zgoraj podano sliko o življenju potočnih kačjih pastirjev v Loških hribih 
smo si skušali približati to zanimivo živalsko skupino tudi z etološke — doslej 
pri študiju domačih kačjih pastirjev dokaj zanemarjene strani. Žal je kljub pri 
zadevanju še vedno ostalo mnogo vrzeli v poznavanju življenja (biologije in 
ekologije) ter obnašanja (etologije) teh in drugih naših kačjih pastirjev. Še 
vedno ne poznamo podrobnega poteka osebnega razvoja potočnih kačjih pastir 
jev in činiteljcv, ki nanj vplivajo, njih lovskih revirjev, psihološko-ekoloških 
problemov pri odlaganju jajc. zlasti pa je še pomanjkljivo naše znanje o biolo 
giji, ekologiji in etologiji njih populacij (kolonij). Vsa ta opazovanja bodo 
zahtevala v prihodnosti še mnogo potrpežljivega sistematičnega, a zato tembolj 
hvaležnega dela. Kakršna koli opazovanja in podatki o teh ali katerih koli loških 
189 
živalih, poslana upravi Loškega muzeja (po možnosti z zbranimi primerki), bi 
v marsičem lahko prispevala k poznavanju še vedno tako slabo raziskanega 
živalstva loškega ozemlja in Slovenije sploh. Naj ta prispevek služi kot spodbuda 
za tako delo. ' ' • 
', • Opombe in literatura .. 
Opombe: ' Kiaula B., Prispevek k poznavanju kačjih pastirjev na loškem ozemlju. LR 
VIII (1961). 174—182. — " V delu. omenjenem v prednji opombi, vrsta C. bidentatus ni 
navedena. i\a tem ozemlju je bila ugotovljena šele leta 1961. Za vrsto C. annulatus (Latr.) 
uporabljamo Donovanovo ime Cordulegasler bolloni (= Libellula bolloni fiij Donovan 1807). 
Bolj udomačeno ime C. annulatus. s katerim je vrsta omenjena tudi v LR \ III. str. 178 in 181 
ter v seznamu odonatne fa\ne Slovenije (Biol. vestn. VIIl. Ljubljana 1961). po modernih 
nomenklatorionih pravilih ni več veljavno, ker predstavlja Lalriellov sinonim Aeshna annnlata 
Latr. 1804 nomcn preocupatum zaradi indijske vrste Aeshna anmilala Fabricius 1798 ter je 
torej Donovanovo ime, kot časovno drugo, v tem primeru prvo pristojno in edino veljavno 
(glej tudi op. 18 in prim, članek: Longfield C, ^iomcnclature of the European species of 
Odonaia. The Entomol. Month. Mag. XC, 145—138. London 1954). — ' Scopoli I. A.. 
Entomoiogia carnioliea eshibens Insecla Carnioliae indigena et distribula in ordines. genera, 
species, varietates. Methodo Linnaeana. Vindobonae 1763, Opis je na str. 259—260. risba na 
nepaginirani tabeli 42. Opis je dokaj neja.sen in priča, da je imel Scopoli v mislih več vrst. 
Poleg slike, le »nucha flava« v opisu brez vsakega dvoma kažejo na to vrsto. K opisu ni 
Linne ničesar priponmii. tehničnega značaja pa je njegova opomba k ilustraciji, o kateri piše 
Scopoliju v pismu z dne 8. marca 1771 (prim. delo: Cobelli G. e C Delati. Leltere inedite 
di Carlo Linneo a Giovanni Antonio .Scopoli. Publ. Mus. Civ. Rovereto XV, str. 22. Roverelo 
1889). — ' Praefatio k drugi izdaji Flora carnioliea (Scopoli I. A., Flora carnioliea exhiben? 
plautas Carnioliae indigenas et distributas in classes, genera, species, varietates, ordine Linnae-
ano, Edilio secunda aucta et reformala I—11. Vindobonae 1772). Od tu je povzet podatek 
o Škof ji Loki tudi v publikaciji: Voos W.. loanncs Antonius Scopoli. I.ebcnsbild eines bster-
reichischen \aturfoseher und dessen Kenntnise der Pilze Krains. Verh. Zool-bot, Ges. Wicn 
XXXI, (1881), str. 22. — ' Gradivo je zbiral v letih 1758—1762 (Praefatio k Entomoiogia 
carnioliea etc., gl. op. 3). Prim. članke: Kiauta B., Ob dvestoletnici Scopolijeve Entomoiogia 
carnioliea. Proteus XXV (1963 a), št. 4—5, 122—123, Ljubljana: isti: Bakrorezi k Scopolijevi 
Entomoiogia carnioliea. Kronika XI (1963 b). št. 1, 37—60, Ljubljana: isti: Beležka ob dvesto 
letnici registracije favne žuželk v slovenskih gorah (1763). Planin. ve.«tn. XIX (1963 c), št. 2. 
78, Ljubljana. — " Prvi je opozoril na to sinonimiko II. llagen (prim. njegov članek: Die 
Kupfer zu ScopolJ"s Entomoiogia carnioliea. Sfeltin. Ent. Ztg. .XV, št. 3, 81—91. Sletlin 
1834). Prim. članek 1963 b iz op. 5. — ' Seljs-Longchamps ?. de Ann. Soc. Ent. France I 
(1843). 109. — ' Najvažnejša sinonimika družine Cardulegasteridae Banks 1892: Gomphines 
Selys 1850; Fissilabres Selvs 1854; Gomphinae, Vacuibases Seljs. Hagen 1858; Cordulega-
sterina Hagen 1875; ('ordulegasterinae Buchercker 1876; Cordulegasterinae Lucas 1900. 
('ordulegasleridae Jac. u. Bianchi 1905. — ' Frascr F. C, A revision of the Fissilaboideu 
(('ordulegasteridae, 1'elallidae and Petaluridae). Order Odonata. Pt. I. Cordulegasleridae. Men. 
Ind. Mus. IX (1929). — '" Sinonimika rodu Corduteganter Leach 1815: Taemogasfer Seljs; 
Tliecaphora Charpcntier; Zoraena Kirby. — " Prim. za položaj v Jugoslaviji delo: St. Quentin 
D.. Die Libellenfauna Dalmatiens. Verh. Zool-ljol. Ges. Wien LXXXX—LXXXXI (1944), 73. 
— '' Valle K. J.. Die Verbreitungsverhiilliusse der ostfenoskandischen Odonaten. Acta Ent. 
Fenn. X (1952), 1—87, Helsinki. — " Consiglio C, Cordulegasler bolloni bolloni (Donovan) 
in Italia e notizie sugli Odonati deirisola d'Elba. Rev. d. Biol. X (1958). 187—189, Peiugia. 
— " Dorfmeister G.. Eberstaller J.. Gatterer F. und L. Moglich, Bericht iiher eincn zoologi-
schen .Ausfiug auf das Bachergebirge bei Marburg. unternommen am 4. Juni 1863. Mitt. 
natvvis. Ver. F. Steicrmark II (1864), 120—127. (iraz. — '" Tacconi G., Le Libellule del 
Friuli. In Alto XVII (1906), 27—30, Udine, — '" Prim. favnistični seznam za Slovensko 
Istro v članku: Kiauta B., Lindenia tetrapliylla v, d. Lind. und Somalochlorn melalica meridio-
nalis Xilsen aus Nordvvestistrien (Jugoslavvien) (Odonata: Gomphidae. C.orduliidae). Beitr. 
naturk. Forseh. SV^' — DeutschI. XXII (1963), 65—66. Karlsruhe. — " Južne oblike so 
intenzivneje rumeno obarvane. — " Sinonimika obeh na loškem ozemlju živečih vrst (na tem 
mestu jo podajamo, ker se naši potočni kačji pastirji navajajo v strokovni literaturi pod naj 
različnejšimi sinonimi, kar v veliki meri povzroča zmedo v favnistiki): 1. Cordulegasler bolloni 
(Donovan): Libellula grandis .Scopoli 1763 (gl. po. 3), Libellula jorcipata Harris 1782 (Expo-
sition of English In.'iccls, including the several Classcs of ^europlera cte.. tab. 23. fig. 3, 
190 
London), Aeshna annulata Latreille 1805 (llistoire Naturelle des Crustaces et des Insectes 
XIII, 6. Pariš), Libellula boltoni (ii) Donovan 1807 (Natural History ob British Insects \II, 
tab. 4.'?0. London). Aeshna lunulala Charpentier 1825 (Horae entomologicae. 29, Wratislaviae), 
Aeshna charpentieri Kolenati 1846 (.Additamenta ad Melelematum Enlomologieorum V, 114, 
Petropoli). (Kolenatijev opis se nanaša na južno, danes sistematsko priznano raso (.'. boltoni 
charpeiiticri Kol.): 2. Cordulegaster hidenlatiis Selys 184.3 (gl. op. 7. Uel živali, opisanih v tej 
monografiji kot C. annulalus. pripada po avtorjevih lastnih popravkih v letih 1850 in 1857 k 
vrsti C. bidenlatus). — " Prim. poglavje o polaganju jajc v razpravi: Kiauta B.. Odonatna 
favna v porečju Kamniške Bistrice. Kamniški zbornik IX (1963). Kamnik. — "° Schiemenz H. 
(Die Libelleu unserer Heimat, Lrania Verlag, Jena 1953) dalje za samice z dolžino eksuvija 
39—44mm. — •" Prim. opomljo prevajalca (Wenger O. P.) na str. 246 v delu: Robert P. .\., 
Die Libellen (Odonalen). Kummerley & Krey ^ erlag, Bern 1959. — " Prim. delo. omenjeno 
v op. 20. — -' Prim. tudi članke: Ris. F.. iNotizen iiber schweizcrische i\europteren und 
Odonaten. Mitt. schvveiz. entom. Ges. VIII (1890), 194.: isti: Oviposilion in Cordulegaster. 
Entom. !\e\vs V (1905), 113, Philadelphia; Drabble F.. Method of ovipo.^-ilion liv Curdulegaster 
annulalus. The Entomologist XXX\I[I (1905). 310. London. — '' 'S hilehouse F. C, British 
Columbia Dragonflies (Odonata) \vith Notes on Distribution and llabits. Amer. Midi. Nat.XXVI 
(1941), 448—557. — '' Kennedy C. H.. Notes of the life history and eeology of the dragonflies 
(Odonata) of Central California and Nevada. Proč. L. S. nal. Mus. Lil (1917). 483—633. 
— "' Zdi se. da ima optični refleks površine v splošnem dokaj pomembno vlogo pri izbiri 
primernih mest za odlaganje jajc. Tako .so (»ročali: R. Puschnig (Albanische Libellen. Koijov\ia 
V. 33—48, 113—121. 208—217. 313—323. Wien 1926) za vrsto Ophiugomphus forcipatus. F. 
C. Fraser The Fauna of British liidia. Odonata III. London 1936) za vrste rodu 
Cklorogomphus ter F. C. Whitehouse (prim. op. 24) xa vrsto Macromiu magntfica o opazo 
vanjih, ko so živali zamenjale lesketajoče se cesto z reko ali potokom. Isto je bilo 
eksperimentalno ugotovljeno tudi za kačje pastirje stoječih voda. H. Steiner (Die 
Bildung dcr Hochmoorlibelle Leucorrhinia duhiu Vand. an ihren Biotop. Zool. ]b. Syst. 
LX.\\'ni. 65—96. Jena 1948) je delal poizkuse z barsko vrsto Leuconhinia duhiu. \a mestih, 
kjer živi le-ta kačji pastir, je pripravil umetne »mlake« t. j. pole črnega papirja, obkrožene 
z belim papirjem. Ti modeli so privabili samice, da so se jim približale in preizkusile navidezno 
»vodno gladino«. Avtor je razložil to značilno obnašanje na sledeči način: naravne barjan.ske 
mlake, v katere ta vrsta polaga jajca, so optično zelo temne barve, njih bregovi pa so navadno 
porasli s šotnim mahom, ki se v poletju izsu.ši in obledi. .Samice optično zaznajo kontrast 
temne in svetle barve in se takemu predmetu približajo. Ako v njegovi neposredni bližini 
prejmejo še potreben olfaktorični dražljaj (vonj), prično z odlaganjem jajc v temnem polju. 
Pri umetni »mlaki« je dražljaj seveda izostal in živali so se umaknile. — ' Znani švicarski 
raziskovalec kačjih pastirjev in slikar žuželk, P. A. Robesl, je opazoval ličinko C. boltoni. ki 
je prebila 30 ur v sobi v nekem popolnoma suhem kotu. ne da bi pri tem utrpela kakršno 
koli škodo (prim. njegovo knjigo, omenjeno v op. 21). 
Ostala uporabljena literatura: Brauer F., Die Neuroplera Europas und insl)e.--onde.-e 
(isterreichs mit Rucksicht an ihrc geographische Verbreitung. Fesischrift zur Feier der fiinf-
uudzwanzighjarigen Bestehens der k. k. Zool.-bot. Ces. ^ ien. 263—300. Wien 1876. — Capra 
F., Odonati di Liguria. Ann. Mus. Civ. Si. Nat. Genova LX1I (1945), 25.3—275. — Conci 
C, Odonati dci monli Picentini (Campania) e deli" Aspromonte (Calabria). Mcm. Mus. Civ. 
St. Nat. Verona VIII (1960), 89—99. — Conci C. e C. Nielscn. Odonata. Fauna d" llalia I 
(1956), 1—295, Calderini, Bologna. — Consiglio C Odonati deli'Italia meridionale e degli 
Abruzzi. Mera. Soc. Ent. Ilaliana XXXI (1953), 98—108. Genova. — Corbet P. -S.. Age 
determination of adult Dragonflies. Acta XI. Int. Kongr. f. Ent. III (1962) a, 287—289. Wien, 
—• isti: .\ Biology of Dragonflies. London 1962 (b). — Corbet P. S.. Longfield C and N. 
W. Moore. Dragonflies. Collins, London 1960. — Eda S.. Notes on »Balhing« and »Drinking 
Water« in the Odonata. Tombo III (1960), 26, Tokvo. — Kiauta B.. Pris]ievek k poznavanju 
odonatne favne .Slovenije. Biol. vestn. VIII (1961). 31—40, Ljubljana. — isti: Odonatna 
favna Triglavskega narodnega parka in okolice (Odonata Fbr.). Varstvo narave 1 (1962), 
99—117, Ljubljana. — Kormondy E. J., Territorialitv and Dispersal in Dragonfhes (Odonata). 
Jour. Nevv York Ent. Soc. LXIX (1961), 42—52. — Lieftinek, M. A.. Odonata Neerlandica 
I—II. Tijdschr. Ent. LXVIII, LXIX (1925, 1926), 61—174, 83—226. Amsterdam. — Long 
field C, The Dragonflies of the British Isles. Warne, London 1949. — May E., Libellen oder 
Wasserjungfern (Odonata). Tiervvelt Deutsehl. XXVII (1933). 1—124, Jena. — Needham J. G. 
and M. J. Westrall. A Manuel of the Dragonflies of North America (.inisoptera). Barklev & 
Los Angeles 1955. — Portmann A.. Die Odonaten der Umgebung von Basel. Inaug. Diss.. 
1—101. Lorraeh 1921. — Schmidt E.. Libellen. Odonata. Tiervvelt Mitteleur. IV, Ib (1929). 
1—66, Leipzig. — Spuris Z.. Strjekozy Latvijskoj SSR. .Vkad. Nauk L. S. S. R., Riga 1936. 
191 
Zusammenfassung 
BEOBACHTUNGEN BETREFFS DER BIOLOGIE, DER OKOLOGIE 
UND DER ETHOLOGIE DER QUELLJUNGFERN IM BERGLAND VON ŠKOFJA LOKA 
(Odonata — Cordulegasterldae) 
Nach Besprechung der systematischen Stellung der Cordulegasteriden und der faunisli-
schen Verhiiltnisse beider in Slowenien auftretendcn Arten schildert der Autor seine biologi-
schen, bkologischen und ethologischen Beobachtungen an den Arten Cordulegaster boltoni 
(Deuovan) und C. bidentatus Selys. Scine Erorterungen stiitzcn sich auf sechsjiihrige gelegent-
liche und zvseijabrige sjslematiscbe Beobachtungen (1960—1962) im Bergland von ?kofja Loka 
sowie im Laboratorium. 
Cordulegaster boltoni tritt ausschlieBlich im Gebirge auf und dringt hicr bis zu den 
hochsten Gipfeln vor, regular zumindest bis zu 1000 m Sechbhe. An den Wasserscheiden 
«urden Vertreter dieser Art bfters beim Hiniibcruecbseln aus einem Tal in das andere 
beobachtet. C. bidentatus cnlwickelt sich auch in der Ebcne, doch nur in schnellflieBenden, 
gewbhnlich etwas alkalischen Was5ern. 
Jimge. geschlechtlich noch unreife Tiere halten sich in Biotopen auf. in denen reife 
C.ordulegasteriden nie anzutreffen sind (in groBer Entfernung vom Wasser). Dle reifen Miinnchen 
fliegen dicht am Wasscr und beleben ein bis zu 230 m vvcites Jagdrevicr. Ein und dasselbe Tier 
konrrte im selben Gebiet bis zu vier aufeinanderfolgenden Tagen beobachtet werden, doch 
fehlen noch diesbezugliche eingehendere Untersuchungen. 
Die Weibchen fliegen bloB «ahrend der Zeit der Eiericgung unniittelbar iiber dem 
Wasser; sonst halten sie sich immer nur in der Nahe des Baches auf. Bei der Vi ahl fiir die 
Ablegung der Eier giinstiger Platze folgen sie optischen Reflexen. Darauf folgt eiue empirisehe 
Schatzung der Wassertiefe und der Beschaffenheit des Bachbettes. 
Der slovsenische Text legt die Entvvicklungsphasen der Tiere im einzelnen dar. Im 
Bergland von .'Skofja Loka dauert der gesamte Zjklus 4—5 Jahre (C. boltoni). Lange Winter 
und baufige sovvie langandauernde Diirren kbnnen ihn um ein Jahr verzbgern. 
Die Larven vergraben sich dureh Heben und Senken des ganzen Kbrpers. Ein Ort.s-
wechsel findet bei normalen Verhaltnissen nur sellen statt. Eine Wanderung ijachaufivarts 
konnte nie beobachtet werden, wohl aber vvurden bei Diirre Massenwanderungen l)achabwiirts 
registriert. 
Ira Aquarium iiberstehen die Larven beider Arten ein 90-tagiges Hungern. olme am 
Organismus Sehaden zu nehmen. Beim Vergleich mit Kontrollexcmplaren verzbgerte jcdoch die 
Hungerperiode die darauffolgende Hiiulung um sechs Monate. 
Die Metamorphose zum gefliigelten Insekt erfolgt in den spatcn Nacht- bzw. friihen 
Morgenstunden. Die Dauer der Htiutung biingt von der jevveiligen Lufttemperatur ab (2—2'/z 
Stunden). Schon aus dem \^'asser herausgcschliiptte Larven kehren ins Wasser zuriick, uenn 
noch vor Beginn der Metamorphose ein plbtzlicher Rcgengtifi cntritt. In solchen Fiillen erfolgt 
die Metamorphose erst in der darauffolgcnden Nacht. Vi enn der Rcgen schon nach Beginn der 
Hautung einsetzt. wird diese dadurch nicht verzbgert. Eine Sterblichkeit oder Bcschladigungen 
durch Regentropfen vvahrend der Metamorphose sind statistisch fast nicht erfaBbar. 
192