Poštnina niačana v gotovim. Leto XIV., štev. 147 Ljubljana, torek 27« junija 1933 Cena 2.— Dir i_.juuiju.jja., tviituijeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, VVien št. 105.241. Naročnina aiulsu uiuccui, i^uj i,«.— Za inozemstvo Dm 40.— (Jredmživo: Ljubljana, Knafljeva unča &. Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126, Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel 65. Rokopisi se ne vračajo. po tarifu. — uglasi Razočaranje iz Sofije Iz bolgarske prestolnice že dolgo ni bilo tako presenetljive in obenem razveseljive vesti, kakor je bila nedeljska novica, da se je vlada odločila z železno roko poseči v gnezdo makedonstvuju-ščih ter zatreti to sramoto in nesrečo bolgarskega naroda. Odveč bi bilo naši javnosti razlagati, kdo so makedonstvu-jušči. Poznamo jih dovolj dobro pri nas, poznajo jih sedaj tudi že po ostali Evropi- Iz prvotne, pred desetletji ustanovljene in takrat morda res kolikor toliko idealno zamišljene tajne zveze se je makedonska revolucionarna organizacija počasi razvila v družbo morilcev, razbojnikov in tujih plačancev, pripravljenih za vsak zločin. Že v nekdanji borbi proti Turkom je organizacija krenila na kriva pota, ko je neprimerno bolj kruto in odločno nastopala proti srbskemu življu v takratni turški Makedoniji kakor pa proti turškim oblastem. Po porazu ob Bregalnici si je nadela kot glavno nalogo, da z ognjem in mečem ovira srbsko kulturno delo v zaostali Makedoniji. Po svetovni vojni je to svoje blazno početje še nadaljevala, obenem pa s svojim terorizmom sedla za tilnik bolgarskemu narodu, da si ga popolnoma zasužnji. Ves njen bes se je v prvih letih po vojni skoncentriral proti Stambolijskemu, ki je skušal premostiti zijajoči prepad med Jugoslavijo in Bolgarijo ter zbližati oba bratska slovanska naroda. Letos je minilo deset let, odkar se je zločinski bratovščini posrečil črni naklep, ki je poleg idealnega jugosloven-skega domoljubja Stambolijskega zahteval še tisoče in tisoče žrtev iz vseh slojev bolgarskega naroda. Bolgarija je prišla res popolnoma pod peto makedon-stvujuščih, ki so se pobesnelo znašali nad vsemi svojimi nasprotniki in naprtili bolgarskemu narodu kaj žalosten sloves. Z vso silo so pri tem nadaljevali tudi svoj stari posel ter s svojimi krva-vltni zločini neprestano vznemirjali prebivalstvo Južne Srbije, pa tudi prebivalstvo obmejnih predelov Grčije in Ru-m unije. Maša držav? je poskrbela za učinkovite ukrepe proti vpadom makedonskih razbojnikov, skritih za nacionalistično V i n ko. Ko je dobri narod v Južni Srbiji \ VI. d?, ni več na milost in nemilost izrečen zločincem, marveč da ima v državni stli mogočno podporo in zaščito, re je sam z vso iskrenostjo pridružil J obrambni akciji zoper zločince. Odslej je bili vsak poizkus napada na naša tla že v kali zatrt. Ravno ono prebivalstvo, o katerem pravijo makedonstvujušči, da ga hočejo »osvoboditi«, jim je samo iz-podrezalo možnost za nadaljnje krvavo udejstvovanje. S pomočjo južnosrbskih domačinov naši varnostni organi vsako razbojniško tolpo zajamejo že na rneji i-n jo ali uničijo ali pa zavrnejo nazaj v Bolgarijo. S tem je bil zadan makedonstvujuščim odločilen udarec. Pobiti na torišču svežega udejstvovanja, so se zarili v svoj slepi zločinski fanatizem. Tavajoči v brezdelju, so začeli razglabljati svo_ program in pri njihovih nasilniških na-turah je kmalu prišlo do »debate«, ki je med slično svojatjo edino mogoča. Začela sta govoriti parabelum in bomba. Razbila se je grozna vojna med pristaši obeh struj, v kateri so se makedonstvujušči razcepili, med orotogerovci in mi-hajlcvci. Pet, šest let sem ni minil teden, da v Sofiji ali v okoliri ne bi bil izvršen kak političen umor. Ako je po golem naključju potekel kak teden brez sličnega dogodka, so morilci temeljito nadoknadili izpadek že naslednje dri. Letos je medsebojno klanje med ma-kedonstvujuščimi še bclj pobesnelo. V zadnjih mesecih umorov niso šteli več po tednih, marveč že po dnevih. Redek je bil dan, da ne bi kronika zabeležila vsaj en političen umor. Slabe volje je zato postajalo celo že ono inozemstvo, ki drugače v svojem nasprotstvu do Jugoslavije simpatizira z makedonstvuju-ščimi in jih celo podpira. Še bolj slabe volje je postajalo trezno bolgarsko prebivalstvo, ki si tudi ne želi ničesar bolj iskreno nego mir in reda. Od vseh strani so se kopičili očitki proti vladi, ki je mirno gledala vsa ta zločinska početja in ni ničesar ukrenila, da bi jim naredila koncc. Razočaranje v inozemski in domači javnosti je bilo tem večje, ker so ob nastopu sedanjega nacionalnega režima mnogi upali, da ne bo dajal več potuhe makedonstvujuščim. Z zadoščenjem so zato v Bolgariji sami in v inozemstvu pozdravili vest o odločnih ukrepih sofijske vlade. Na žalost je trajalo to veselje samo kratek dan. Sledijo je silno razočaranje, povzročeno po utemeljenem sumu, da je šlo v nedeljo v Sofiji le za tam-tam, ki naj nasuje inozemski in morda čudi domači javnosti peska v oči. Obsedno stanje nad Sofijo je trajalo samo 24 ur. Policija je aretirala nekaj komunistov in nekaj sto brezposelnih, ki ne moreio dokazati, od česa žive. S tem je bila vsa aksija pri kraju. Tistih nekaj sto bomb," HITLER NE POZNA NOBENE MEJE » Tudi cerkev mora služiti njegovemu režimu — Katoliška duhovščina je kapitulirala, evangeljski cerkvi je postavil svojega komisarja Berlin, 26. junija, r. V težnji, da oživo-tvorijo svojo politično ideologijo, ki so jo proglasili za najvišji zakon nove Nemčije, se hitlerjevci niso ustavili niti pred cerkvijo, ki je doslej tudi v Nemčiji čuvala svojo nedotakljivost. Obe nemški cerkvi, rimskokatoliška in evangeljska, sta se čutili po hitlerizmu ogroženi ter sta snovali odpor. Katoliški škofje so izdali skupno pastirsko pismo, v katerem so proglasili hitlerizem za poganstvo, Hitlerja pa za brezverca ter prepovedali duhovnikom dajati hitlerjevcem zakramente in jih puščati v cerkev. Ko je Hitler prevzel državno oblast, so preklicala svoj anatema in priporočali vernikom, naj se pokore Hitlerjevi oblasti, ki mu je dana od Boga. Toda to Hitlerjeve politike ni spremenilo in po kratkem odmoru je nastala sedaj nova borba med cerkvenim in kljukastim križem. Hitler je najprvo uničil komuniste in razveljavil njihove mandate. Nato je svojo borbo posvetil sociainim demokratom, razbil najprvo njihove strokovne organizacije, uničil njihov tisk ter naposled prepovedal celo samo stranko in razveljavil vse socialistične mandate. Njegova moč v parlamentu se je s tem znatno okrepila. Zadnje dni pa je Hitler posvetil »izenačenju« svojih vladnih zaveznikov, nemških nacionalcev in uničenju zadnje opozicije, to je katoliškega centruma in v njem koa-l!ran;h klerikalnih strank. Nemški nacio-nalci mu niso nudili mnogo odpora. Razen par ustmenih protestov ni brlo slišati o nikaki resnejši akciji. Zato je mogel Hitler z vso silo svojega režima navaliti na klerikalce. Zadnje tri dni je po vsej Nemčiji uvcdsl postopanje za popolno unifika-cijo Nemčije na političnem polju. Zvest devizi, da poleg narodne socialistične stranke ne sme v Nemčiji obstojati nobena druga politična stranka, je Hitler razpustil vse katoliške delavske organizacije ter jih postavil pod komando narodno-socialističnih zaupnikov, ki imajo nalogo, da izvedejo formalno "likvidacijo in vključijo krščanske socialce v hitlerjevsko delavsko fronto. Vsi poslanci bavarske ljud-sise stranke aretirani Preostala je sedaj samo še politična or-garvzaciia nemških klerikalcev in tudi s to misli Hitler obračunati. V teku zadnjih dveh dni so bili aretirani vsi uglednejši voditelji bavarske ljudske stranke ter vsi državnozborski in deželnozbor«ki poslanci te stranke. Razen tega je Hitler odstavil vse klerikalne občinske svetnike in klerikalne funkcionarje v drugih javnih korpo-racijah. Med aretiranimi je tudi prelat Leicht in cela vrsta katoliških duhovnikov, ki so napadali Hitlerjev režim in hujskali v cerkvi proti vladi. Duhovščina se je odrekla politiki Videč, da je Hitler odločen iti prekč vseh protestov in groženj z izobčenjem, so se škofje sestali k nujnemu posvetu ter so upoštevajoč sedanje prilike, sklenili, ukloniti se Hitlerju. Vsi duhovniki so dobili navodila, naj opuste vsako politično delovanje in vsako kritiko ukrepov narodno-socialistične vlade. Sa verski škof je posredoval pri vladi in dosegel, da je Hitler Izpustil aretirane duhovnike, v kolikor niso bili funkcionarji bavarske ljudske stranke ali drugih katoliških strank in političnih organizacij, toda podpisati so morali izjave da preklicujejo svoje poprejšnje napade na narodnosocialistični režim ter da se odrekajo vsakemu političnemu udejstvovanji in da ne bodo niti posredno niti neposredno v cerkvi aii izven nje vplivali na ljud stvo v protirežimskem duhu. Komisar v evangeljski cerkvi V še hujših stiskah je evangeljska cerkev, ki ima v Nemčiji ogromno večino. Kc ie protestantski škof Bodelschvving, ki jc najvišji protestantski cerkveni dostojanstvenik v Nemčiji, podal v znak protesta proti vladi ostavko, Hitler ni dopustil novih volitev, marveč je kratkomalo tudi cerkvi postavil svojega komisarja. Med duhovščino je vzbudilo to seveda veliko nevoljo V Eisennachu so imeli včeraj zborovanje s katerega so poslali vladi protest proti uvajanju poiitike v cerkev. Zdi pa se, aa ie njihov odpor bolj platoničen. a tudi vlada ne ka/e volje, da bi popustila. Po kapitulaciji katoliške in protestantske cerkvc je postal Hitler tudi na cerkvenem polju v Nemčiji nekak diktator in duhovščina j bo smela delati samo to, kar bo njemu i V » t vsec. Socialiste zapirajo na debelo Istočasno nadaljuje narodnosocialistični režim akcijo proti socialistom in komunistom, ki jih zapirajo kar na debelo. Skoraj vsi socialistični poslanci so že zaprti, prav tako pa ni nobenega vodilnega funkcionarja socialističnih organizacij, ki bi ne bil v zaporu ali pa v koncentracijskem taborišču. Samo v Magdeburgu in Senften-bergu so včeraj aretirali 465 socialistov tn komunistov. Hindenburga zadela kap ? Berlin. 26. junija. AA. Glasove, ki so se pred nekaj dnevi razširili, da je Hinden-burg obolel, je vlada kategorično demontirala, vendar pa niso čistj brez podlage, keT je bil maršal pred odhodom v Neudeck zelo utrujen in se je .celo govorilo, da ga je zadela kap. Veekako je vlada čuvala njegov odhod v tajnosti. Po vesteh iz dobrega vira se je maršal zdaj že čisto jp°mo-£3l ir se bo sredi julija vrnil v Berlin. Ponesrečen manever z zagonetnimi letaki Pariz, 2-6. junija, r. Zadeva z zagonetnimi letali, ki so se v soboto najprej pojavila nad Berlinom, a v teku včerajšnjega in današnjega dne nad raznimi nemškimi mesti in sipala protirežimske letake, postaja vedno bolj sumljiva. Pri sedanjih razmerah v Nemčija je docela izključeno, da bi mogla tuja letala priti na nemška tla ali v Nemčiji brez zasledovanja in ugotovitve njihovega izvora izvajati take akcije. Zato se vedno bolj utrjuje sum. da je vse skupaj zgolj manever narodnih socialistov, ki bi radi rred inozemstvom pokazali, ka-je Nemčija rzročena na milost in nemilost svojim sovražnikom ker nima lastnega vojnega letalstva. Nemški tisk očividno pc naročilu na dolgo in široko razpravlja o tem problemu in javlja, kje vse so se pojavila »sovražna« letala. Tako so jiih danes opazili nad Magdeburgom, Dortmun- dom, Hamburgom in še na nekaterih drugih krajih. Povsod so metali letake, ba.;e komunistične vsebine, toda čudno je, da teh letakov doslej še nikjer niso našli n;ti izsledili. Hitlerjevski »Angriff« le malo preveč očitno kaže pravi namen te akcije. Izvedel je anketo pri »vodilnih osebnostih« nemškega letalstva ter jih vprašal, na kak način bi se po njihovem mnenju mog;a Nemčija obvarovati pred takimi političnimi napadi iz zraka. Promptno so soveda vsi odgovorili, da je to mogoče samo z vojnim letalstvom, kj ga mora Nemčija zaradi tega na vsak način dobiti. London, 26. juni-ia. g. Kakor v Franciji tudi v Londonu ne verjamejo uradnim nemškim poročilom o misterioznih rdečih letalih. ki so prejšnji teden baje leteli nad Berlinom. Izjavljajo, da nemška poročevalska služba v zadnjem času. zlasti od požara poslopja državnega zbora, preveč računa na lahkovernost javnega mnenja sveta. »New Clironicle »opozarja na to, da so bili ob času, o katerem se trdi, da so 'e-tela letala nad Berlinom, ravno zbrani rri vladi na konferenci vsi inozemski novinarji. Niti eden od njih ni videl letakov, ki so jih baie metali z letal.. Vsi nemški listi zahtevajo sedaj očividno na mig vlaae uvedbo policijskih letal za Nemčijo. V Sofiji vse pri starem Obsedno stanje je že ukinjeno; aretirani so bili samo brezposelni delavci, makedonstvujušči pa more in ubijajo dalje Solila, 26. junija, r. Sobranje je v soboto sprejelo zakon o uvedbi smrtne kazni za politične zločine, to je za atentate, politične umore in za poizkušene umore, a smrtna kazen naj zadene tudi one, ki bi tako dejanje zasnovali in druge napotili, da ga izvrše. Takoj po sprejetju tega zakona je vlada odredila obsežno policijsko akcijo, da očisti glede na vsakodnevne umore v Sofiji prestolnico vseh sumljivih in nezaželjenih elementov. Vojaštvo je obkolilo vse mesto, zaprlo vse dohode, a istočasno je bi! prekinjen ves telefonski, brzojavni in železniški promett. Tudi v Sofiji sami so ustavili v-s promet in vse hiše so morale biti zaprte. Nihče ni smcil zapustiti svojega stanovanja, niti diplomatski zastopniki, izvzemši poslanikov osebno. Policija je nato od hiše do hiše izvršila hišno preiskavo, perhistrirala vse stanovalce in one, ki se niso mogli zadostno legitimirati, aretirala. Ta generalna hišna preiskava je trajala včeraj ves dan do pozno zvečer. Skupno je poiii ciija glasom službenega komunikeja aretirala 50 komunistov in 1104 druge sumljive osebe. Zap'e-nila je 250 pušk. 600 revolverjev, 200 ročnih bomb, 1 peklenski stroj, 400 vžigalnikov za bombe in eno avtomatsko pištolo. VSe zaplenjeno orožje so z avtomobili odpeljali na policijsko direkcijo. Šele snoči okrog 9. je bila splošna hišna zapora ukinjena, a danes dopoldne je bilo ukinjeno todi obsedno stanje, ki je bilo proglašeno iv zvezi s policijisko akcijo. Kljub temu postopanju vlade, ki naj bt dokazalo, da je trdno odločena, napraviti red in preprečiti nadaljnje pokdlje, pa je bilo celo med policijsko racijo izvršenih •več novih napadov. Sredi Sofije je bil včeraj ob 2. z,iiutraj ubit študent veterine Cvetan Botev, okrog 22.15 pa je bi! izvršen bombni atentat na tiskarno Kamberov. Malo poprej so našla ubitega bivšega tajnika sindikalnih organizacij Josifa Toševa. Storilci so v vseh treh primerih kljuti strogimi« vladnim ukrepom izginili brez sledu. V diplomatskih krogih so bili sprva presenečeni nad akcijo vlade, ki je bila razširjena celo na dip'otnatska zastopstva; •toda dejstvo, da je bilo istočasno zvrše-n;.h kar troje novih zločinov s političnim ozadrem, re da bi bili storilci izsledeni in izročeni roki pravice, meče na vso to akcijo čudno luč. Vse kaže, da je bil glavni namen vlade, na tresti inozemstvu peska v oči. dočim bo v resnici ostalo vse pri starem. Aretirani so bili večinoma brezposelni delavci, dočim se makedonstvujušči, katerim naj hi bila vsa akcija namenjena, še nadalje svobodno sprehajajo po Sofiji. V Avstriji še ni miru Nasilja in izgredi narodnih socialistov se nadaljujejo — Aretacije avstrijskih hitlerjevcev v Italiji Dunaj, 26. junija d. Včeraj je bila na Dunajn k a klor tudi drugod v Avstriji zopet cela vrsta izgredov, ki so jih povzročili narodni socialisti. Posebno na Duna-jru je prišlo zlasti zvečer do večjih spopadov, ko so se vračali ljudje s prireditve nemških telovadcev v stadionu. Narodni socialisti so izzivali udeležence z raznimi vzkliki in na mnogih krajih je prišlo zaradi tega do hiujših spopadov, pri katerih je morala posredovati policija. Del narodno-socialističnih demonstranta v je vdml tndi v notranje mesto. Policija je aretirala okoli 30 izgrednikov. V soboto ponoči so sikušali narodni 6o-ciailisti s p»moč.ftj petioleja zažgati prostore športnega kluba Hakoah, kar pa jim je paznik igrišča še pravočasno preprečit V Gimnndenu je bil v soboto ponoči izvršen bombni atentat na hišo župana in deželnega poslanca dr. Thomasa, ki p.a je piovzročil samo gm-ot.no škodo. V Linzu so aretirali nekega gimnazijca, ki je z dvema drugima tovarišema pripravljal več bombnih atentatov. O izpredih poročajo tudi iz Solmograda, kier so morali oja čiti gairnizijo, da ni prišlo do ve&iib spopadov. O raznih sličnih incidentih poročajo tudi iz drugih krajev. Ponekod so pušk in revolverjev, ki jih je policija pri svoji raciji zaplenila, pač ni bilo treba dolgo iskati, saj je vsako dete v Sofiji vedelo, kje se nahajajo. Niti las pa se ni skrivi! prav nobenemu voditelju makedonstvuj-uščih, ki uprizarjajo vsakodnevne politične umore, atentate in poulične borbe, čeprav je vsej javnosti, zlasti pa policiji in notranjemu ministru dobro znano, kdo im kje so. V soboto sprejeti »zakon za pobijanje političnih zločinov« je na videz tvoril pričetek akcije proti makedonstvuju-ščim, ki neprestano snujejo tudi napade na jugoslovensko mejo in onemogočajo izboljšanje odnošajev med Bolgarijo in Jugoslavijo. Po poteku nedeljske akcije pa ni mogoče dvomiti, da bo ta zakon ostal le na papirju za izgovor, da je vlada storila vse, kar je bilo potrebno. Ako bi šlo bolgarski vladi res za tem, da napravi konec političnim umorom, obmejnim incidentom in atentatorskim napadom na sosedne države, bi moral biti prvi njen korak pač razpust vseh organizacij makedonstvujuščib ter aretacija voditeljev in organizatorjev teh zločinov. O -<3em tem pa ni niti sledu. In že v času, ko je vojaštvo blokiralo sofijske ulice in je policija vršila »hišne preiskave«, sta bila izvršena dva nova politična umora in je bila vržena bomba na neko tiskarno. Makedonstvujušči in njihovi plačanci se še nadalje mirno iz-prehajajo pc Sofiji in snujejo nove zarote in načrte za nadaljnie atentate in poboje. Toda ne inozemska ne bolgarska javnost se ne bosta dali več varati in prej ali slej bo morala bolgarska vlada odkriti svoje prave karte. zaplenili večje količine orožja. Dosedanja preiskava zaradi bombnih atentatov na Dunaju, ki so zahtevali 6io. veške žrtve, in raznih drugih terorističnih dejanj, je ugotovila, da so bili krivci v glavnem člani vojaš>kih Formacij narodnih socialistov. V icolikor so bili sokrtoi politični voditelji, skušajo še dognati. Snoči se je razširila vest. da &e je posrečilo več avstrijskih narodnih socialistov prijeta na italijanskem ozemlju. Aretacije so bile izvršpne v Trbižu. Bo'canu In Mestru. V Mestru so aretiran 7 narodnih socialistov, v Bolcanu in Trbižu pa Po 5. Policija v Interesu praJskave še ■nI objavila imen aretiranoev. Izvedeia je tudi, da so avstrijski narodni socialisti natreravtali na italijanskem ozemilu v bližini avstrijske meje osno«ati aglt;»cij-eko centralo, v kateri bi pripravljali nova teroristična dejanja v Avstriji. V pristojnih italijanskih krogih na Dunaju izjavljajo, da utegne biti ta vest verjetna, ter naglašajo v nasprotju z ne katerimi Informacijami listov, zlasti ma džar9kih, da se italijanska politika na sproti Avstriji ni prav nič izpremenila Vn 0estenrelohls>che8 Abengblatt*, ki ima zveze z >Heimats-sehnizom«, doznava lz Berlina, da nameravajo Izigmati iz Nemčije vse žide, ki so avstrijski d rž avli: a/ni. Mnogo avstrijskih židorv je že sedaj prispelo v Kufstein ter se govori, da jim bo sledilo še 400 avstrijskih Židov. V Berlinu se bavijo z načrtom, da prepovedo avstrijskim Židom vsak prihod v Nemčijo. Avstrija zahteva obrambna letala Dunaj. 26. junija AA. >Die Stunde« zahteva glede na to, da Je te dni prišlo na.d i^Inz neko tutje letalo, naj dobi Avstrija določeno število lovskih leta.l, da. bn mogla braniti svoja ozemllja pred letalskimi napadi. Razgovori o tem se bale že vrše z državami podpisnicami saint-geiranain&ke mirovne pogodbe Ojačenje obmejnih straž * Dunaj, 26. junija s. Kakor doaoava >Tp-legraph*, je bila v zadnjih dneh ze*lo oja-čena avstrijskla straža vzidolž nemške meje. Posadke na Tirolskem, Solnogra-škem in Zgornjem Avstrijskem so bile zelo .povečane. Ti ukrepi imaijo svoj vzrok v tem, ker namerava najodno-socialistič-na organizacija »Deutffhe Jugend« na dan podpira versailileske mirovne pogodbe, napraviti pthod na avstrijsko mejo, da »(pozdravi svoje nemške brate*. Fey naslednik Dollfussa? London, 26. junija, č. »Dailv Express* poroča v senzacionalni obliki, da je avstrijski zvezni kancelar dr. Dollfuss na zadnji seji ministrskega sveta izjavil, da bo p.>dal ostavko, če se sedanje razmer? v Avstriji takoj ne izpremene. Ce bi res prišlo do njegove ostavke, bi zvezni predsednik Mi-klas imenoval za zveznega kancelarja sedanjega ministra za javno varnost Fe "Roosevelt p<-i svoii akciji upošteval z°'o dober psihološki moment, ker je ameriško gospodarstvo «°daj v pravem poletu, ki mora ostati stalen, kar se da doseči le s tem. da se stalno obdržijo visoke cene. Podkomisija za trgovinsko politiko je nadaljevala razpravo o kontingentih in yvozn;h prepovedih. Nemški dele^t Fosse ie v dališem govom pobijal norveški prfd-log. nai bi se vrHa za temelj razprav konvencija iz 1. l^7". Glede kmetijstva ie iz-iavil. da ie Nem^iia prisiljena zaščititi kmetiiske s'oie. Mnenja je. da je treba najprej nre^ti problem klavzule z naiveč-io u«*odno«tio, pri čemer priznava potrebo nekaterih izjem. Nadalje je nagiasil. da denarna «t«bilnost ni edini problem, ki ga ie treba nainrei rešiti, ker so še drugi problemi. zlasti problem dolgov, ki ovira io okrevsnie svta od krize. Na koncu ie nred1a«al, nai «e u« ta novi redakcijski od-bor. ki naj n*ouči britanske predloge, da se olajšaio bilateralni razgovori. Madžarski delegat Nickl je predlagal, naj bi se poljski pridelki v vprašanju kon-tingentacije podobno tretirali kakor indu-stri iski. Argentinski delegat Huevo je poudaril, da smatra Argentina zopetno .vrnitev največje trgovipeke svobode kot bistven pogrni za gospodarsko obnovo. Pol iski delefat Sokolovsk? ie v Imenu bolgarske, estonske, madžarske, letonske, poliske. rumunske. češkoslovaške in ju^o-siovenck«. delegaciie izrekel izrečne pomisleke h konvnerfii o odpravi oment»v, ?e ne h' v«d ia1» tudi za poljske nn'dp'ke in ra p^fMke, ki so podrejeni poljedelski prnfzvodn Ji. Ttaliianski delegat Ciancarelli je izrazil pomisleke k britanski tezi slede na delitev koptin«?pntacije v dve kategoriji. Naposled ie oredsedn:k predlagal, naj se ustanovi redakcijski odbor iz i^anov angleške. švicarske, severno-ameriške. norveške. francoske, polivke. belg5'cke, italijan-sk". nemške in madžarske delegacije. Dopoldne Je francoski finančni ministeT Bonnet posetil v zakladnem ministrstvu Chamb^Haina in konferiral z njim o vprašanju dolgov. V podkomisiji za začasne ukrep? fe britanski deWa* zakladni minister ChamW-lain na kratko orisal položaj upniških držav kot odTovor na pritožb^ dolžniških rl?-loeatov. Med drueim ie deisl: Zgodovina zunanjih posojil v zadniih letih kaže, da poeoj«valei n® morejo imeti pravega za- upanja in ravno zaradi pomanjkanja zaupanja ie problem kapitala nekako postavljen na slavo. Nato je izrazil svoje simpatij© dolžniškim državam, v prvi vre»ti tistim, ki izvažajo si-rovine in poljske pridelke, ter nagiasil, da bi poprava cen bilo najboljše in najtrajnejše sredstvo za uraditev vprašanja dolgov. Kar 9e metod tiče, je za bilateralne razgovore med dolžniki in upniki. Naposled je povabil dolžniške države, nai vse 6tor», da si zopet pridobe zaupanje tistih, ki so jim pomagali v preteklosti in ki bi jim utegnili zopet pomagati v bodočnosti. Sestanek Roosevelta in Normana Davisa Washington, 26. junija AA. Predsednik Roosevelt se bo sestal jutri z Normanom Davi som, ki se je včeraj vrnil iz Londona. Daviš mu bo poročal o ženevskih in londonskih razgovorih, nakar mu bo Roosevelt dal navodila. Predsednik zunanje političnega odbora reprezentančne zbornice Mac Rejmolds, ki se sedaj mudi v Londonu kot ameriški delegat na gospodarski konferenci, je včeraj izjavil, da gospodarska konferenca »bistveno napreduje«, obenem pa je obžaloval, ker so se razširili glasovi o nesoglasju med člani ameriške delegacije. Dejal je, da vlada v delegaciji popolna soglasnost. Sodba v brnskem procesa Brno, 26. junija. Pred državnim «odi-ščev Brnu je bila danes razglašena sodba v procesu proti skupini čeških fašistov, ki so meseca januarja izvršili napad na vojašnico v Brnu. Kakor znano, sta glavna voditelja te »revolucije« pobegnila v inozemstvo ter sta se nekaj časa mudila v Splitu, od koder sta bila preko Rumunijc izgnana na Češkoslovaško in tam aretirana. Obtoženih je bilo skupno nad 60 udeležencev. Obsojeni so: glavni obtoženec tega upora Kobzinek na 6 let ječe, njegov pomagač drogerijski pomočnik Gajdl pa na šest mesecev ječe. Vodja fašistov bivši general Gajda ie bil oproščen, prav tako so bili oprošče-ni major Uvira in še dva konjeniška kapetana.. Ostali obtoženci so o-bsoieni na 6 mesecev do 4 leta ječe, skupno 45 let in 6 mesecev ječe- Obnova razorožitvenih pogajanj Pariz, 26. junija. AA. Zunanji minister Paul Boncour ie danes sprejel Hendersona, ki se je na po-tu v Ženevo ustavil v Parizu. Razpravljala sta o možnostih uspešnega dela na razorožitveni konferenci. London, 26. junija. AA. Angleški delegad Eden je odtpotoval ob 15. v Ženevo z letalom. da bo jutri prisostvoval sestanku predsedništva razorožitvene konference. Einstein član pariške akademije Pariz. 26. junija. A A. Akademija znanosti ie popoldne izvolila namesto umrlega Michelsona nemškega učsnjaika Einsteina kot inozemskega člana. Italijanski prekoatlantski polet zopet odgoden Rim. 16. junija, s. Start italijanskega letalskega orodovia nod poveljstvom ministra 7.n 7r.\k,>plovstvo. Ralba. ki bi se moral izvršiti danss. jf» bil zaradi stalno slabega vremena nad Alpami, Nemčijo, Nizozemsko in Anglijo zopet odgoden. Konferenca izvoznikov sadja Beograd, 26. junija, p. Te dni se Je vršila na iniciativo zavoda za pospeševanje zu nanje trgovine v Beogradu konferenca trgovcev in izvoznikov sadja. Konfe'renca je trajala tri dni ter so na njej vsestransko proučili položaj našega sadjarstva, stanje obetajoče se sadne ledne ter položaj na svetovnem tržišču, upoštevajoč v prvi vrsti one sadne trge, ki prihajajo za izvoz našega sadja v prvi vrsti v poštev. Perspektive niso preveč ugodne. Na eni strani se pojavlja velika konkurenca drugih držav, na drugi strani vplivajo na razvoj našega izvoza razne devizne in trgovinsko-politične omejitve. Močno vpliva na nazadovanje našega izvoza sadija tudii brez vestnost gotovih trgovcev, ki s svojim početjem kvarijo sloves našega bla'ga. Konferenca je ugotovila, da je ne samo za izvoz sadja, marveč za celokupno naše gospodarstvo, predvsem za trgovino i.n industrijo, neobhodno potrebno, da se organizira dobra poročevalska služba, ki bo sproti obveščala o položaju na inozemskih tržiščih, o gibanju cen in o vseh drugih zadevah, ki so za nas važne. Za uspešno pobijanje tuje konkurence, ki se pojavlija baš na onih tržiščih, ld so za izvoz našega sadja najvažnejša, Je v prvi vrsti potrebno, da strogo pazimo na kva-li-teto in opremo blaga, določenega za izvoz. Slabo blago in neokusna oprema nam najbolj Škodujejo. Zaradi tega na-j se uvede najstrožja kontrola in brezvestnim trgovcem odvzamejo koncesije. Poleg tega je neobhodno potrebno, da se izvoz-niki sadja primerno zaščitijo pred mahinacijami brezvestnih kupcev, ki zelo škodujejo naši izvozni trgovini,. Posebna rozomost naj se posveti izvozu našega sadja tudi pri sklepanju trgovinskih pogodb, kajti Izvoz sadja ne predstavlja samo važne postojanke v naši trgovinski bilanci, marveč tudi važno gospodarsko panogo, kt vedno bolj pridobiva na važnosti, ker predstavlja vir dohodlkov za našega kmeta. Končno se ie konferenca bavila tudi z raznimi ujmami in dragimi pojavi, ki uničujejo naše sadje ter je v posebni resoluciji naprosila merodai-ne čimiteflje, naj nemudoma izdajo potrebna navodila za pobijanje sadnih §kod'ltjivcev. ki uničujejo ne samo sadje, nego tudi drevje, kar prinaša ogromno škodo sadje rejcem Ohranitev pomorske zveze z Grčijo Beograd, 26. Junija. A A. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine razglaša: Zaradi nenavadno težkih in neugodnih razmer na svetovnem tržišču za pomorstvo in prefleo-mor9ko trgovino je postalo problematično tudi vzdrževanje naše doslej edine redne zveze z Grčijo. Jadranska plovidba je bila sklenila, da zaradi čedalje večjih materialnih izgub ukine svojo redno paroplovno progo med našimi in grškimi lukarm, toda na prošnjo interesentov, zlasti iz južnj^ Srbije. pa tudi iz drugih delov naše države, je vzlic precejšnjim izgubam, ki je s njimi zvezano nadaljnje vzdrževanji te linijo zaradi velikega padca blagovnega prometa, sklenila, da še za dva meseca podaljša plovr bo med našimi jadranskimi in grškimi lu-kami. Jadranska plovidba upa, da bodo naši gospodarski činitelji dotlej uifr3.mli vse potrebno, da se ohrani ta parnISka zveza, ki je velikega pomena za naš izvoa. Iz državne službe Beograd, 26. junija.. Z odlokom ministra socialne politike je postavljen za uradniškega pripravnika pri državnem higienskem zavodu v Ljubljani dr. Avgust Kor-ber. Smrt zagrebškega zdravnika športnika Zagreb, 26. junija n. Danes je umrl znani zagrebški zdravnik dr. Alfred Salek, ki se je predvčerajšnjim zastrupil z verona-lom. Bil je znan v zagrebških krogih posebno kot zdrartnnik nogometnega podsaveza in predsednik SK Gradjanskega. pokojnik je bil sanitetni podpolkovnik v pokoju. Ameriški državni primanjkljaj Washlngton, 26. Junija AA. Državna zakladnica je zaključila pretekli petek letošnje fiskalno leto s primanjkljajem 1 milijon 750.000 dolarjev. To je že tretjič po vrsti, da se Je državni proračun zaključil s primanjkljajem. Najnovejša opereta slovitega pariškega ljubljenca Maurice-a Chevalier-a Njegova partnerica je znamenita pevka in krasotica MAC DONALD Film ljubavnega čara, najbogatejšega razkošja, očarljivih arij in melodij, dovtipov, smeha in zabave! Predstave ob 4„ V* 8 in Vi 10 zvečer Kot dopolnilo najnovejši Para-mountov zvočni tednik. Globoko znižane cene! Elitni kino Matica Telefon 2124. Kr. banska tkalnica preprog Drinske banovine v Sarajevu OGUčite razstavo sarajevskih preprog v kazinski dvorani v MARIBORU od 26. do 29. junija od 9. do 12. in od 2. do 7. ure zvečer. Sprejemamo naročila na 24mesečno odplačevanje brez naplačila Sokolska armada narašča čeprav pride glavni del udeležencev še le danes z 20 posebnimi vlaki, se je že do sinoči zbralo v Ljubljani nad 8000 Sokolov in Sokolic Ljubljana, 26. jiunija. Dasi Je do danes prispel v LJubljano šele manjši del udeležencev aleta — glavni daji prihoda je šele jrutri, ko bo od vseh strani države in še onkraj meje pripeljalo dvajset posebnih ■ vlakov — je vse mesto že preplavljeno od sokolskih gostov. Podoba je, kakor da naša maia metropola ne bo zmogla dovoli; prostora za vse desettisoče ln desettisoče Sokolov ln Sokolic, ki bodo se priseli za oba glavna zletna dneva. Ljuiblcaničani smo skromni ljudle, toda za letošnji Eokolski zlet se bo naša s/krommost inoraLa še boli stisniti sarna vase. Ulice v sredini mesta &o nolme gostov. lokaJi so že z*daj vsak večer nabito polni, po vsem mestu zmanjkuje prostora. Zrvllienje po mestu je od jutra do večera razgibano že s/korad 4o viška. Posamezne skuipine, ki prihajajo od posebnih in od redmih vlakov, so med občinstvom na vsak korak deležne viharnega ipo-Bdravfljanta. Prihajajo: Sokoli z Juga ln severra. fiu-madinci in Hrvatje, Črnogorci ln Bosanci, (Čehi, Eusi, Slovani od povsod in v«a Ljubljana se adi, kaikor da jo je vesoljno sl-ovanstvo izbralo za svoje glavno mesto Zvečer oživijo ulice do vrhunca. Preoro-sti selski Sokoli z juga v opankah ln svoji domači noši s sokoleko čepico na glavi, ruski Sokoli t šikornjih in rdečih ru-bašikah, Čehi v svojih estetiko umerjenih krojih, vmes pa bele čepice mornarjev s ■sinjega Jadrana in sive bliuze naših vojakov: to so živo pisane bajive, t katerih se veletok zletskega vrvenja preliva po večernih ulicah mesta. Ljubljana sama, tista stara sama pred sabo doma&a Liub ljana je domala ipotonila v njem: v teh večernih urah, ko od povsod odmevata pesem in godlba, ko govorijo ob ulicah praznično okrašene in razsvetljene izložbe in ko se s*tari mestni čuvaj. Grad kopije r nedeljsko beli luči nad mestom, se je slovenska LJufbljana strnila v eno z vsemi brati, ki eo jo prišli obiskat od Vandarja in lz črne gore, od Dunave ln Jadrana, pa še z brati od zlate Prage in tod daljnega Krakova. Zdi se. kakor da že ulice same čutijo, da ee pripravljajo v n(jih pomembni do«odiki. ki bodo ostali zapdsani 7 naši zigodovini. Slovesen sprejem ruskega Sokola Popoldne ob 2. so prišli ruski Sokoli iz vzhodnih in južnih pokrajin Jugoslavije ž njimi tudi deputacija ruskega Sokola iz Bolgarije. Oblačno nebo, zdaj pa zdaj nalivi, a kljub temu se je zbrala na kolodvoru velika množica ljubljanskega občinstva, bratje in sestre iz Češkoslovaške in iz naših južnih krajev, da pozdravijo ruske Sokole, naše brate, ki so si moraii poiskati nove domovine po vseh državah Evrope. Prišli so tudi reprezentanti sokolskega vodstva s podstarešino SKJ br. Ganglom starešino Ljubljanskega Sokola br. Kaj-zeliem in tajnikom ljubljanske sokolske župe br. Flegarjem. Zdelo se je, da bo ves sprejem pokvaril naliv. Vendar počasi se je le pričelo Jas-niti. Vlak prihaja. Godba Sokola I. igra slavnostno korac-nico. Vlak vozi počasi ni postajo. Množica vzklika. Ruski Sokoli so tu. odzdravljajo skozi okna vagonov z vzkliki in rožami Rusi in Rusinje izstopajo, se pozdravljajo Tu pa tam je videti genljiv prizor. Sestajajo se svojci in znanci, ki se morda 2e leta in leta niso videli. Po starem slovanskem običaju se pozdravljajo s poljubom Malo je besed. A oči jim sijejo v taicc iskrenem veselju, da čuti človek vso njihovo srečo in bolest sredi klpečega navdušenja, kakor da je ves, prav ves njihov. Ruska duša je, tista velika, vseslovanska duša, ki osvaja. Sokolstvo triumflra v bratski vzajemnosti, v delu za srečo vsega Slovanstva m vsega sveta. Kljub naletavajočemu dežju snemajo praporščaki s praporov ovoje. Iz ovojev se prikažejo krasne zastave beograiske, zemun-ske, vranisk?, zagrebške Jn ljubljanske ruske' sokolske edinice in veliki prapor Ruskega pokrajinskega Saveza v Jugoslaviji. Na krasna umetniška dela pada dež. Težka z zlatem, v ruskem, skoro ikonskim slogu prevezena svila se moči. Vendar nihče ne misli na to. R.isko Sokolstvo pozdravlja Ljubljano. Masarykova cesta je pravo taborišče. Množica kljub dežju še vedno narašča. Sokoli pa 6J formirajo v sprevod. Ruska po-velia sekajo ozračje. Disciplina ruskih Sokolov je vzorna. Tudi ruska dekMa in ruske žene so prihitele na sokolji klic bele Lrjbljane, da manifestirajo v kro^u svojih bratov in sestra moč slovanstva. Ljubljančani »e divljo njihovim mičnim, skoro nekam kok»tnim sokolskim krojem. Med zvoki sokolske godbe f»e premikajo prve vrst«. Iz množice šine pozdravni vzkrik. Vse ozvalovi. Za godbo koraka zastopstvo jugoslovenskega Sokola. m?d niim pa starpšinstvo ruskega: br. Drejline. starosta SRS; br. Arta-monov. podstarosta in starosta Pokrajinskega saveza SRS v Jugoslaviji; dalje br. Kambulin. načelnik obeh savezov; prosve-tar br. Baljrar; tajnik SRS br. Grabor in tainik Pokrajinskega Saveza br. Rževttt To skozi desetletja v klinikah od strani prvovrstnih strokovnjaških avtoritet preizkušeno sredstvo za nego las prepreči, kakor je dokazano, nastanek prhljaja in izpadanje las, krepi lasišče ter da Vašim lasem mladostni, naravni sijaj nalik svili ter rah'o in polno kodravost. če stalno negujete lase in lasišče s S Pixavonom in Pixavon-Shampoonom negovani lasje se dajo prav lahko frizirati, kot posebna prednost tego sredstva pa slovi ta, da s Pixavonom negovani lasje lahko obdržijo vsako obliko. Domače vesti ♦ Finančni direktor g. dr. Valjavec Je službeno odpotoval t Beograd. Nadomestile ga pomočnik g. Sedlar, ki sprejema stranke v«ak delavnik od 10. do 12- ure. ♦ Izpremembe v državni službi. Imenovani so: Alojzij Sajevic in Rudolf Saksi-da za obrtna učitelja t 9. položajni skupini na tehnični srednji šoH v Ljubljani; Mihael Kristan za služitelja 2. položajne skupine v državni bolnici za ženske bolezni v Ljubljani; Franc Lakovič za policijskega agenta-avaničnika 3. skupine pri upravi policije v Ljubljani. Premeščeni na so: državni cestni nadizornik-zvanlčnik Martin Kavčič od tehničnega razidelka sreskega načelstva v Novem mestu k tehničnemu razdelku sreskega načelstva v Ljubljani; državni cestni nadzornik uradniški pripravnik Andrej Rihtaršič pri < estnem odboru v Kranju k tehničnemu razdelku sreskega načelstva v Novem mestu; državni cestni nadzornik uradniški pripravnik Josip Slekovec pa od cestnega nadzoraištva v Šoštanju k tehničnemu razdelku sreskega načelstva v Ljubljani z uradnim sedežen v Ribnici. Državna zvaničnica 2. skupine Malči Kifer-ie pri ban ski upravi v Ljubljani je trajno upokojen«*- ♦ Izprememba v banovinskl službi. Z odlokom banske uprave so Imenovani: lnženjer Jože Burger za banovinskega tehničnega pristava v 8. položajmi skupini pri tehni nem oddelku banske uprave v Ljubljani; dr. Štefan šobar za banovinskega zdravnik a-uradniškega pripravnika tv ja.vmi bolnišnici v Brežicah; dr. Veko- Velika narodno-sokolska veselica I slav Vrbujak za asistenta pri javni bolnišnici v Murski Soboti; -Ivan Možina za računskega pripravnika pri bansiki upravi t Ljubljani, Ivan Svetec pa za služitelja pri javni bolnišnici v Murski Soboti. ♦ Dil«mlrai Je za gozdarskega Inženjer-]a na zagrebški univerzi g. Karel Kramer iz Kamnika, član in bivši odbornik JAD »Triglava« v Zagrebu, čestitamo! ♦ Beograjskim Slovencem. Društvo prijateljev Lužičkih Srbov priredi 29. t. m. ob četirt na 19. v veliki dvorani nove univerze hižički dan z govorom, petjem in recitacijami. Kazale se bodo tudi sklop-tiftne slike iz življenja Lužičkih Srbov. Vstopnina je v prvih vrstah po 3 Din, v zadmjih po 2 Din. Vabijo se v Beogradm živeči Slovenci, da obiščejo to zanimivo prireditev. ♦ Na prvi mednarodni konferenci dela, ki zaseda ta mesec v ženevi, zastopajo našo kraljevino kot predsednik in prvi delegat g. Konstantin Fotič, opolnomočenl minister in staini delegat piri Društvu narodov, kot drugi delegat g. Dušan Jerenlč načelnik ministrstva socialne politike ln naaod.nega ZKiravja, kot ekspenta vladnih delegatov g. Radovan Matjašič, direktor O UZD v Zagrebu in g. dr. Stojan Bajič, sodnik v Ljubljani, nadalje kot delegat delodajalcev g. Djoka Djurčln, generalni tajnik inustrijskih korporacij t Beogradu in krst delegat delojemalcev g. Bogdan Krekvf, generalni tajnik delavske sindikalne zveze. ♦ Diplomski Izpiti na tehniški srednji šol! v Ljubljani so bili zaključeni 21. t. m. Kot odposlanec ministra trgovine ln industrije je izpraševa-lnemu odboru predsedoval g. inž. Hrovat Alojzij, univ. profesor v LJubljani. Na arhiteM'onsko-grad-benem odseku je opravljalo izipit 9 kandidatov, za tri mesece je bil odlktonjen 1 kandidat, za šest mesecev 1 kandidat, za leto drni 2 kandidata. Na strojnem odiseku je opraVKallo izpit 26 kandidatov, za tri mesece so bili odklonjeni 4 kandidatje, za šest mesecev pa 1 kandidat. Na elek- DANES DRAŽBA moških oblek, hlač, površnikov i. t. d. v PREŠERNOM ULICI ŠT. 54 torotebnlš/keni odseku je opravljalo Izpit 18 kandidatov, za tri mesece je bil odklonjen 1 kandidat, za šest mesecev 2 kandidata, za leto dni 4 kandiidatje. Na geometrskem odseku sta opravila Izpit uspešno 2 kandidata. ♦ Diplomski izpit na drž. u6iteljsk|l šoH v Ljubljani so se začeli 2. t. m. ter so trajali izvzemši nedelje ln praznike do 26. t m. K topi tu se je prgilasilo 36 kandidatov in 81 kandidatk, ki so letos dovršili V. razred na zavodu ter 4 kandidatke ki so polagale diplomski izpit drugič, 1 konkraktualni učitelj ter 4 kontraktualne učiteljice. Popravne izpite ima: 12 kandidatov in 15 kandidatinj; za eno leto 'odlklonjeni sta 2 kandidatki in 2 kontraktu aln i učiteljici. ♦ 10 letnica mature. Maturanti humanistične gimnazije v Ljubljani 1923 se zberemo ob 10 letnici mature drevi ob 20. t hotelu Bellevue v Ljubljani na prijateljski sestanek. ♦ Absolventom ljubljanske re«lke 1923! Oh lOletinici mature se ne snidemo pri »činkloletu« kakor je bilo javtljeno, temveč v gostilni »pri Nacetu« na šmartinskl cesti ob 20. ♦ Sestanek aamarltancev. Jutri v Bredo ob 14. sestanek vseh sodeluijočih samari-tamk ln samaritanov na eokolskem zletišču v ambulanci (kino Tivoli). Pridite tu-idi drugi samarltanl in samaritanke. ♦ Iz zdravniške zbornice. Zdravnica volonterka dir. žtefa Divjakov a Studenci pri Ljubljani ln dr. Marija Kur altov a, zdravnica volonterka r Ljubljani, Bta bili 6. t. m. vpisani v imenik Zdravniške zbornice za dravsko banovino. ♦ Graditelj praške katedrale umrl. V soboto je v Pragi umrl slavni češki arhi- I na veselišnem prostoru velesejma Pri ljudeh z nerodnim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Jo-sefove« grenčice, če jo popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesja. tetot dr. Kamll Hllbert, graditelj praške katedrale sv. Vida. O njegovem življenjskem delu je bilo še pred kratkim v Ljub Ijani zanimivo predavanje. Pokojnega umetnika bodo v toplem spominu ohranili »lasti vsi oni številni Slovenci, ki bo ob sokolskih zletih in ob drugih prilikah radi obiskovali tudi znamenito katedralo in praški grad in ki jim Je rajni dr. Hllbert rade volje prijazno vse razkazal. _ Po svoji rodibinl je bil dr. Hllbert mnogo navezan na Ljubljano, saj živi tu več njegovih ožjih sorodnikov in znani slovenski slikar Jaro Hilbert je njegov nečak. ♦ NoVI grobovi. V Spodnji! Reftlcl Je umrla posestnica gospa Marija Jen jeva ln bo danes ob 17. pokopana na farnem pokopališču v Rečici ob Savinji. — V La&kem j« ugrabila smrt g. Blaža Zupane a, brivskega mojstra in hišnega posestnika. Njegov pogreb bo Jutri ob 17. na mestnem pokopališču v Laškem. — V Ljubljani pa sio umrli: gospa Erna Kovačeva, sproga tenorista opere, ki bto pKJ, ki so se poškodovali na vožnji. Njihove poškodlbe pa niso težke: med gosti tudi doslej še ni bilo nobenega primera itežijega obolenja. peč Lutz ♦ Licitacija za zakup kolodvorske restavracije v Knlnu bo pri železniški direkciji v Zagrebu 2l. julija v sobi 53. Pogoji in Informacije se dobe na postaji v Kninu in pri zagrebški železniški direkciji, soba 53. SOKOLI! SOKOLICE! Posetite slaščičarno in kavarno Petri ček« na Aleksandrovi cesti št. 6. — Prvovrstni sladoled in najboljše pecivo. 7493 ♦ Raba plemen ItašUi h nazivov. K našemu nedeljskemu članku o tej rabi nas opozarja bralec: Raba plemenltaških na-ziviov nI bila odpravljena le po vidovdan-ski ustavi, ampak je danes reprobirana tudi po odst. 3. ČL 2. zakona o osebnih Imenih z dne 19. februarja L 1929. in stavljena celo pod kazensko sankcijo (ČL ž^.) Uprava oblasbva bi morala te kajzen6ke sankcij« češče uporabljati In bi kmalu dlosegla namen zakonodavca, kakor so ga v češikoolovaškl. ♦ Tovarna Jos, Reich sprejema mehko ln škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. Iz Ljubljane u— Ob obletnici smrti velikega Jugo-slovena dr. Žerjava se pokloni spominski odbor manom pokojnika danes ob 9. uri na pokopališču pri Sv. Križu. Prijatelje in čestilce idej, za katerimi je neumorno stremel, vabimo, da se poklo-nitveni deputacijl pridružijo. — Spominski odbor. Prebivalstvu mesta Ljub I Jam«, Dne 29. t. m. po 8. ari »prejmemo r našo sredin'o 86 češkoslovaških aktivnih ln re-eervnlh oficirjev. Vabimo vsa narodna društva ter vse ostalo občinstvo, da ee po možnosti v čim večjem številu udeležijo sprejema pred hotelom >Undonomt. Posebno pa p'ozlvam'o rezervne oficirje in dobrovoljee! — Sprejemni odibor. u— Iskrene čestitke novemu maglstrat-nemu direktorju g. Jančigaju. Preteklo soboto se je vršila Izredna seja Zveze društev magistratnih nameščencev z dnevnim redom: tekoče zadeve in slučajnosti. Sejo je sklical podpredsednik Zveze g. Nace Mi-hevc, ki je izvajal: Seja je sklicana, ker smo smatrali za svojo dolžnostf da čestitamo na tem mestu zvezdnemu predsedniku g. Jančigaju k imenovanju za magistra tnega direktorja, da čestitamo možu, ki Je zastavil vse svoje sile v prospeh naše organizacije in šel vedno znova na delo, čeprav so grozili neuspehi. Zbrali smo se, da čestitamo možu Jeklene volje, razvitega socialnega čuta in pravičnosti, ki se je vedno neustrašeno boril za pravice mestnih uslužbencev in ki ga prosimo, da bi tudi na svojem sedanjem položaju ostal naš ln deloval med nami in za nas. Besedo je povzel nato tajnik Zveze g. Pelan, ki je orisal ogromno delo predsednikovo za koristi magistratnega nameščenstva. Izrazil je tudi upanje, da bo ostal g. predsednik i na novem mestu Se vedno na čelu organizacije. V Imenu tehničnega strokovnega društva je govoril podpredsednik g. Vovko. Nato so govorili to čestitali novemu direktorju še ravnatelj g. Dražil za Društvo magistratnih upokojencev, gosp. Oblak za Društvo magistratnih nižjih uslužbencev, gg. Rejc ln Furar pa za mestne delavce. u— Pred sestankom delegatov Jugpalov. češkoslovaških lig v Ljubljani. Dodatno k poročilom, ki Jih Je objavilo >Jutro< •mlniule dni, smro danes Izvedeli, da bo lz Bmna prispelo večje številk) članov tamož-asje lige, kakor je bilo prvotno napovedano. Pto najnovejših vesteh bo .prispelo lz Brna okrog sto oseb. Tem prijateljem našega narLjnbi me nocoj,. Zvočni kino >Ideal< predvaja v naš! državi izdelani zvočni film >Fantoin Dnicimitorja« z Ito Rino in Hinikom Nučičem. V kinu »Ljubljanski d tvor« teče Istočasno naš izvrstni domači film »Triglavske strmine«. Zlasti brate Čehe ln ostale goste opozarjamo na ta diva filma s krasnimi posnetki prirod-nih lepot in planinske romantike. Slednjič še poudarjamo, da bo predvajala ZKD v kinu Matici danes ob 14., Jutri ob 11. in v četrtek ob 11.30 film o praškem vsesokolslkem izletu, katerega ogled moremo vsakomur le priporočati. u_ K poročilu o Narodncvobramtoni razstavi. V ponedeljddovem »Jutru* se je pripetila v članku »Svojih ne pozabimo* nelihilba pomota glede znanega Mazizinlje-vega citata lz knjige »Dolžnosti človeka*, kjer pravi: »Odprite šestilo: postavite eno konico na sever Italije drugo na Parmo _ zavrnite...« In pjo njegovem pogolt ne Itd. Do te neljube pomote je prišlo takio, da Je Izpuščena po krivdi tiskarskega Škrata cela vrsta stavkov ln Je taiko pokvarjeno naslednje Jedro: Mazzlnl-liev polkrog se točno ujema tudi z etnografsko mejo med Italijani ln Jugosflove-nl in nikakor ne zajame niti najmanjše nacionalne lasitnine. Ta veliki Italijan je v svoji poštenosti točno povedal, do kle Imajo 11 ali jasi svoje pravice. u_ Okrožni odbor šentjakobskih krajevnih organizacij JRKD opozarja da bo danes na predvečer "Vidovega dne ln v počastitev slovanskega Sokolstva prižgan ob 20. na Ljubljanskem gradu kres. u_ Razstavo ženskih ročnih del In spominskih predmetov priredi za ča pokra-flmskega sokolskega zleta 'državni osrednji zavod za žensko domačo obrt t LJubljani, Turjaški trg 4. Oglejte si razstavo! u_ Združenje brlvoev, frizerjev Itd. v Ljubljani vljudno prosi sv^e člane, da dadio svojim nameščencem ob priliki pokrajinskega zleta SKJ prosto, da se lahtko udeleže nastopa ln sprevoda. u_ SokoN poaetite »Hotel Tlvolt« Največji vrt. a ŠOLSKI DOrtii? Telefon 33-87. Vesele pustolovščine sladke ANI ONDRE v komediji polni prijetnih Sal to smeha „K IK I" Predstave: danes ob Jutri ob 5., 7. in 9. uri, v četrtek ob 5, 7. to 9. url CEJNS- ves, ki obkrožajo vvšehradsko brdo, se bleskeče pod menoj Vltava, stostolpa zlata Praga s Hradčani v ozadju kipi proti nebu, v bližini, nekoliko korakov za pokopališčem, pa se objemajo v zahajajočem pomladanskem solncu mladi ljudje, polni prekipevajočega zdravja in veselja nad življenjem. S pokopališča rahlo veje hladen veter; zdi se mi, da slišim odmev Sla-vina: »Ač zemreli — ješte mluvi!« Vera Dostalova. Dr. Josip Čerin: Sokolska mo?. Pravkar ie izšla v samozaložbi skladateljevi koračnica »Sokolska moč«, ki jo je zložil višji ka-pelnik dr. Josip Čerin in poklonil ljubljanskemu Sokolu ob TOlelnici. Koračnica, ki simbolično ponazoruje nastop sokolskih čet, je ifektna. hvaležna in spretno napisana skladba, ki bo izvajana prvič javno pri nastopa ljubljanskega Sokola, ki pa se bo gotovo priljubila splošno. Izdaja je Jako lična, litoarafija brezhibna. Razen klavirske izdaje, ki je naprodaj v knjigarnah, obstoja tudi aranžma za salonski orkester, ki sra je dobiti pri skladatelju. Za zletna dni gotovo jako priporočljiva skladba v naši, v tem oziru tudi ne jako bogati literaturi. NAREDITE SI SAMI KOPALNE OBLEKE iz posebne volne. Kroji brezplačno. TONI JAGER, Ljubljana, Dvorni trg 1. Tempo časa zahteva da ste zavarovanj proti nezgodam. Naročite »Jutro«, nezgodno zavarovanje je zastonj pri Zavarovalnici »TRIGLAV" u— Spet neurje nad Ljubljano. V nedeljo Je bilo vreme prilično ugodno In Je tu pa tam celo posijalo za hip solnce. Sicer pa so se podili pod nebom krog in firog temni oblaki in poskušali do*ečl tudi LjuMjano, da Izpraznijo svojo mokro vsebino nad mestom vendar &o j*.h sape zagnale drugam in smo imeli r Ljubljani razen zgodnjih jutranjih ur pred dežjem mir. Tem huje pa je bilo zvečer ln ponoči. Malo po 22. so se naenkrat zigmlli nad Ljubdjano težki črni oblaki. Zrak Je postajal z mrakom čedalje bolj zaduši JI v Kimaiu Je pričela pihati sapa, a ko Je utihnila ta, »o se spet odprle nebesne zatvornlce in že Je bila prva nevihta t«. Prej živahne ulice, po katerih so se kre-tale ogromne sokolske množice so tile naenikralt prazne, tisti hip pa so oživeli v»i lokali: gostilne, kavarne, slaj&čičarne ln bifeji. Pozneje je prenehalo deževati le za kratek čas, da so domačini ln gostje vsaj m ogli I doseči prenočišča. Ponoči Je sledil naliv za nalivom, proti jutru pa je pričelo treskati, da je biLo groza Sledil je tresk za (treskom ln je strela nekajkrat udarila v drevesa t Mestnem logu ln pa v strelovode na strehah hiš, tako da ni povzročila škode. Več ur je liio kakor Iz škafa in se deževje ni h*ote>3 pomiriti še vse dopoldne. Sele po 15. se Je pričelo spet svetlikati nad mestom to se je spet pokazala sinjina. u— V Ljubljaničino strugo Je spet udarila voda. Komaj so lz Ljubljani čine struge pod trimostjem delavci izsesali vodo ti pričeli nadaljevati z deli, že Je pov*ro£U zopet naliv v nedeljo ponoči hudo čkodo. V nedeljo so bili delavci t Ljubljanici zaposleni ves dan, ponoči pa je spet vdrla v strugo to včeraj dopoldne narasla, skoro do metra, zopet so morali prekiniti s deli to spet bo treba iz usedlin to jarkov sesati vodo, da se bo moglo ob prtlično lepem vremenu nadaljevati z deli, ki jih sproti tako rade ovirajo letošnje nenavadne vremenske prilike. Narodna zabava, koncerti, ples itd. u— odkrito skrivališče nakradene robe. V rožniškem gozdu Je bdia včeraj zjutraj izsledena to aretirana neka znana vl&čuga to tatica, ki se zadržuje v LJubljani že par let, to se je ker j® izgnana lz mesta, zatekla poslednja čas v Rožnik. Družila se je z raznimi tatovi Aretiranka se Je tekom zasliševanja odločila, da pokaže mesto, kjer je skrivala nakra/eno robo. V gozdu so potem res našli skrivališče nakradenega blaga in sicer: veliko odejo za avto z m on ograjen om j. K-, več parov čevljev, razno žensko obleko, zimski moški suknjič in razno drobnarijo. Iz Celja e— Zadnji vlak s češkoslovaškimi Sokoli bo vozil ▼ Ljubljano danes okrog 10.15 dopoldne skozi Celje. Pozivamo Sokolstvo in ostalo občini tvo, da se v čim večjem številu udeleži pozdrava na kolodvoru. Vstop na peron bo prost e— Sokolska župa Celje je dane« poslala legitimacije za četrtinsko vožnjo t Ljubljano za ono članstvo, ki zaradi odsotnosti na obveznih okrožnih zletih ni prejelo brezplačnih vozovnic. Ako bi katero .društvo prejelo več legitimacij nego je naročilo znakov, bo zletni odbor naknadno obremenil sokolske edinice za manjkajoče zneske. e— Na Vidov dan bo ob pol 8. služba božja v župni, ob pol 10. v pravoslavni in ob 10, v evangelski cerkvi. Rezervni oficirji naj pridejo v uniformah v župno in pravoslavno cerkev. e— Upokojitev v vojaški službi. Na lastno prošnjo je upokojen kapetan I. ki. gospod Rudolf Juvanc ▼ Celju. Dosedanjo njegovo upokojitev je Državni svet kot nezakonito razveljavil. e— Potujoča kmetijska razstava bo prispela v Celje na Vidov dan zjutraj in bo svečano otvorjena ob 8.20. Mestno načel-stvo vabi narodna in kulturna društva, da se v čim lepšem številu udeleže sprejema in opozarja občinstvo na zanimivost razstave s pozivom, da si jo ogleda t čim večjem številu. Upravi obeh mestnih narodnih šol obveščata, naj se v smislu odloka sreskega načelstva mladina, ki je stara nad 10 let, zbere v sredo točno ob 8. zjutraj v mestni narodni šoli, nakar bodo odšli dečki :n deklice pod nadzorstvom uči-teljstva na kolodvor, da si ogledajo to zanimivo in poučno razstavo. e— Zborovanje kmetijskih podružnic }z celjskega okoliša bo na Vidov dan ob 10. dopoldne v hotelu »Evropi« v Celju. e— Bančni zavodi na Vidov dan ln na praznik 29. t. m. ne bodo poslovali. e— Številne žrtve nesreč. V nedeljo sta trčila na cesti pri Velenju dva avtomobila drag v drugega. Pri karambolu so se zdrobile šipe. Steklo je prerezalo 15 letni Blan-ki Komorski iz Celja, ki je sedela s starši v enem avtomobilu, kite na levi roki. V7 soboto se je 38 letna delavčeva žena Marija Gregorčičeva iz Gaberja vsekala s sekiro in si občutno poškodovala levico. V Prelski je padel 33 letni brezposelni delavec Anton Lesjak po stopnicah ta si iz-pahnil levo nogo. V Rogatcu se je 18 letni trgovski vajenec Hinko' Surlak pičil z zarjavelim žebljem v roko in si zastrupil kri. Na cesti med Malimi Braslovčani in Pre-serjem je v nedeljo zvečer neki avtomo-bilist prodrl na tla 33 letnega posestnika Mihaela Pergerja s Preserja. Perger je dobil težje poškodbe na glavi in lažje na rokah. V nedeljo je neki avtomobilist povozil 76 letno občinsko revo Nežo Jesihovo s Ponikve. Jesihovi je počila lobanja. Poškodba je smrtno nevarna. V soboto 24 t m. zjutraj je prišla 27 letna služkinj« Mariia Topliškova iz Trnovca pri St. Juriju ob juž. žel. pod voz posestnika Jožeta Straže. Kolesa so ji zmečkala obe nogi. Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici. e— Smrtna žrtev pobesnelega bika. V soboto popoldne je pobesnel bik pri nekem posestniku ▼ okolici St. Jurija ob juž. žel. Bik se je zagnal v 60 letnega delavca Ivana Zebiča in ga sunil s tako silo v trebuh, da so Zebiču počila čreva. Zebiča so prepeljali v bolnišnico, kjer je v nedeljo 25. L m. umrl. e— Za avtobusni izlet v Logarsko dolino sorejema pisarna SPD Celje, Prešernova ul. 6, dvorišče, obvezne prijave najpozneje do 28. t m. do pol 13. Odhod izpred hotela Skoberne v sredo 28. t m. točno ob pol 19. Povratek iz Logarske doline 29. tega meseca zvečer. e— Uradni dan Zbornice TOI bo za Celje in okolico 4. julija od 8. do 12. v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ulica št. 8. e— Takoj si nabavite nove srečke drž. razredne loterije. Dobite jih v celjski podružnici »Jutra«. Iz Maribora a— Prihod češkoslovaških Sokolov. Poseben vlak s češkoslovaškimi Sokoli, ki gredo na ljubljanski soko-lski zflet, bo prispel v Maribor danes dopoldne ob 8.45 uri. Vsa mariborska narodna javnost se poziva, da se pokioštevilno udeleži sprejema sokolskih bratov na glavnem kolodvoru. Sokolski gostje nadaljujejo vožnjo rrotl Ljubljani ob 9.20. a— Sokoli iz Maribora ln okolice, ki sc bodo odipelijali na pokrajinski sokolski zlet v Ljubljano, se opozarjajo, da bo vozil iz Maribora le en sam poseben vlak in sicer danes ob 16.30 uri. Tega viaka naj se v prvi vrsti posluži vse telovadeče članstvo, dočim se ostali udeleženci lahko odpeljejo z rednimi vlaki. a_ Mestno načelstvo ▼ Mariboru opozarja. interesente, da je razpisanih 30 mest za sprejem v strojno Solo vojne mornarice v Kumboru. V poštev pridejo le kandidati rojeni med 1. julijem 1915 in 30. junijem 1918, Id so dovršili najmanj 2 leti dela v železokovinski stroki, oziroma tej sorodni obrti, ali pa ki imajo vsaj 3 razrede srednje šole, dovršene z dobrim uspehom. Prošnje je vložiti do 15. avgusta. Vse podrobnosti se izvedo prt mestnem vojaškem uradu, a— Deset let nacionalnega detovamja. Aglltw> in prvo nacionalno društvo v Krče-vini-Košakih »Luna«, ki goji med svojim članstvom prelepo slovensko pesem, bo proslavilo v nedello 2. julija desetletnico svojega obstoja. Ob tej priliki bo v krče-vimski narodni šoli ob 10. dopoldne društveni slavnostni občni zbor z veliko slavnostno akademijo, na kateri bo pelo več moških zborov. Vstop je vsakomur prost a— Zveza mladih intelektualcev. V sredo 28. t. m. bo širša seja matičnega vodstva. Za vse funkcionarje je udeležba nujna. — Celodnevni izlet k Sv. Duhu v četrtek 29. t m., zbirališče ob 7. pri moškem učiteljišču. a— P. n. delodajalci naj se obračajo na Borzo dela za inteligenčne poklice. Borza posluje r Sodni ulici 9/III., uradne ure vsak ponedeljek, sredo in soboto od 14. do 16. a— Nezgoda pri de!n. Preteklo soboto je padel pri spravljanju sena s senika 55-Iftni posestnik Jože Stober iz Spodnje Korene v Slovenskih goricah in zadobil težke notranje poškodbe. Iz 24 ume nezavesti se je predramil šele v mariborski bolnišnic!. a— Poskušen samomor. Včeraj popoldne ob 16.30 so bili poklicani reševalci ▼ Kazlagovo ulico, kjer se je zastrupila 19-letna služkinja Elfrida. Dekle so prepeljali v bolnico, kjer so ji izprali želodec in je že izven nevarnosti- a— Prefrigana sleparka v rokah pravice. Policija je včeraj prijela po dolgem iskanju 34 letno znano postopačko Jožefo L., ki je osleparila nedavno neko kmetico v Rošpohu za 500 Din gotovine, 1000 Din vredno zlato zapestno uro in dežnik, dvema drugima kmeticama izvabila 100 in "0 Din, neki stranki v Mariboru pa ukradla moško srajco. Iz Trbovelj t— Obisk češkega novinarja. V soboto je obiskal Trbovlje član uredništva enega največjih čeških listov »Češke slovj« g. Franta Klatil, ki se je posebno zanimal za socialne razmere delavstva in za socia^e ustanove po revirjih. V nedeljo je obiskal Litijo, popoldne pa se je vrnil v Hrastnik na koncert »Slavčkov«, katerih ne more pozabiti ie s turneje po Češkem. Gospod Klatil bo potoval še po ostalih industrijskih krajih Jugoslavije. t— Srečke državne razredne loterije so dospele. Igralci naj jih čim prej zamenjajo. Iz Konjic nj— Srebrno poroko je obhajal te dni 5ef tukajšnje davčne uprave g. Šuc Štefan s soprogo Marijo. Še na mnoga leta! nj— Član Južnega Sokola je bil ob svojem bivanju v Ljubljani tudi g. Ogorevc Martin, bivši trgovec v Konjicah. Imel je na svoji trgovini napis »Trgovina pri Južnem Sokolu«. Napisna tabla je bila od narodnih nasprotnikov ponovno odstranjena, a g. Ogorevc jo je vedno spet obesil na svoj lokal. Iz Ptuja j— Na Vidov dan 28. t. m. bo ob 8. v riroštijski cerkvi slovesna zadušnica z mo-itvami za vse za domovino padle junake. Trgovine morajo biti med službo božio zaprte. j— Kino bo predvajal v sredo ob pol 9. in četrtek ob pol 19. in pol 21. film »Za- Eadna fronta« s Kampersom in Diesslom. »odatek kulturni film ZKD. KINO »LJUBLJANSKI DVOR« Telefon 2730 ___ Najlepši film o naših alpskih lepotah, film, ki nam pričara divno kraljestvo zlatoroga (TrigCav&fce strmine Predstave ob 4., >/28. In 9. zvečer Sokolstvo v naših vaseh V slovenskem predelu naše domovine je sokolska ideja pognala zdrave in globoke korenine tudi v naših vaseh. Tod imamo ali samostojna sokolska društva aBi sokolske čete, ki vrlo zavedno in požrtvovalno izvršujejo sokolske naloge in dolžnosti. Dokaz temu je tudi večje število sokolskih domov, ki so jih bratje iti sestre zgradili sami z velikimi žrtvami, a tudi z veliko ljubeznijo do naše vzvišene vsem nam skupne sokolske stvari. Kmetovalec v naših krajih Je obrni! svoje bistre oči sam vase in je prišel tfo spoznanja, da more in mora sam odločati o svoji usodi, da mu ni treba valpeta, ki bi ga ravnaj po svoji volji, nego, da je tudi kmetovalec svoboden državljan v svobodni državi. Naš kmet točno izpolnjuje svoje dolžnosti nasproti vsem uradom, zakaj naj bi se meta! pod peto onega, ki bi ga hotel trdo držati v sponah odvisnosti in nesamostojnosti? To samozavest daje našemu kmetiSke-mu Ljudstvu ideja sokolskega bratstva in sokolske enakosti, ki ga navdaja s ponosom, da je tudi njegova žuljava, toda vsega spoštovanja vredna trda dlan v ogromni verigri slovanske sokolske moči. Visoko se dviga čast in pošteno Ime našega kmeta Sokola pod sokoisko zastavo kot gotovo poroštvo našega skupnega napredovanja v vsakem pravcu javnega življenja. Bratje Sokoli z našega podeželja, pozdravljam Vas v našem sokolskem krogu. Zdravo! E. Gangi. Počastitev spomina dr. Ivana Oražna V okviru zletnih svečanosti se bo vršila jutri ob 8. spominska svečanost za blago-polkojnim prvim starosto JSS br. dr. Ivanom Oražnom na pokopališču pri Sv. Krištofu. Svečanost se bo udeležila delegacija Slovanske Sokolske Zveze. Vabimo vse sokioteko Članstvo in ostalo občinstvo, da se pridruži delegaciji. Zbirališče ob po! 8. pred Narodmim domom, odkoder odkorakamo skupno na pokopališče, kjer bo kratka spominska svečanost in polaganje vencev. Telovadna akademija na zletišču Drevi ob 20.30 bo na zletišču telovadna akademija in tekme v odrskih nastopiih. Pri akademiji nastopijo naša najboljša sokolska društva z najnovejšimi telovadnimi skladbami, ki jih dosedaj še nismo videli na naših akademijah. Spored akademije, odnosno tekem je naslednji: 1. »Morje«, izvajajo člani Maribor-matica; 2. »Rano«, izvajajo članice Osijek; 3. »Ritam mladosti«, izvajajo člani Bjelovar; 4. »Ritam i pokret«, izvajajo članice Zagreb IV (za tekmo članic v odrskih nastopih). 5. »Os-merica«, izvaja moški naraščaj Sokola I. Tabor; 6. »Gimnastika«, izvajajo članice Maribor I (za tekmo članic v oderskih nastopih); 7. »Ruski ples«, izvajajo član! in čiianice Maribor-matica; 8. »Svetlo i tmini-na«, izvajajo članice in ženski naraščaj Samobor; 9. »Pesma borbe«, izvajajo člani Bjelovar; 10. »Što čutiš, Srbine tužni«, iz-vaijajo člani Maribor-matica; 11. »Veče na Skolju«, izvajajo gojenci strokovne podčastniške šole iz Sibenika. Sokolstvo in občinstvo naj se udeleži te akademije v čim večjem številu, zlasti, ker ne bo na Taboru dovolj prostora za vse udeležence pozdravnega večera. V primeru deževnega večera bo akademija v telovadnici Narodnega doma. Film o IX. vsesokolskem zletu Posetnfse pokrajinskega zleta opozarjamo na zvočni film o IX. vsesokolskem zletu v Pragi, ki ga predvaja Zveza kulturnih društev v glavnih zletnih dneh 2«., 27., 28. in 29. t. m. v prostorih elitnega kina Matice. Predstave bodo danes točno ob 14. uri, 28. ob 11. uri, 29. pa ob pol 12. uri. Na film opozarjamo predvsem posetnike zleta iz odda jenej?jfc krajev, ki sicer ne bodo imeli več prilike istega vrtdeti. Naj ne bo Sokola al? SokoLce, ki si ne bi šel ogledati še v slikan nevidne graj.dijcznc manifestacij? sok 'ske misli, sokolske discipline in vsesokolskega bratstva. Izletnikom po zletu Izletniški odsek za I. pokrajinski zlet v Ljubljani je izdal lično brošuro s seznamom vseh izletov po dravski banovini in na Jadran. Opozarjamo vse one brate in ostalo občinstvo, ki namerava po zletnih dneh napraviti izlete, da si nabavijo »Iz-letna navodila«, kii stanejo z legitimacijo Din 6.—. Legitimacije brez »Izletnih navodil« se ne bodo pod nobenim pogojem izdajale. Legitimacije in navodila se bodo dobivala pri izletnem odseku v avli Narodnega doma, na kolodvoru in na vseh krajih, ki jih bo označil Izletni odsek. Vabimo vse brate, da si čim orei nabavijo legitimacije za i&le.te, da ne bo navala ob ziletaih dneh in po zletu. Kot zastopnik poslanika ČSR v Beogradu dr. Pavla Welilnerja se udeleži pokrajinskega zleta v Ljubljani legaci ski svetnik češkoslovaškega poslaništva v Beogradu dr. Jan Reisser. Slovanski sokolski večer n Taboru. Zletni odbor priredi danes o>> v dvorani sokolskega doma na Tab' i pozdravni večer slovanskim gostom. : no zdravnem večeru bosta sodelovala' ^ba >Sloge« ter Završanov kvartet. Po* ^'iei-jelnih pozdravih bo družabni večer 8 ,>ie-sum na letnem telovadišču, kjer je r ta namen postavljen pleenl oder. Teloradi&če bo sijajno razsvetljeno. Pozdravne govore v dvorani bodo prenašali zvočniki na telovadišču. Vabimo narodno ženstvo, da se udeleži pozdravnega večera po možnosti v narodnih nošah. Vstop z zletnim znakom prost, sicer pa 3 Din za osebo. Ob sokolski povorki 29. t m. Je za od-bornice ženskih društev, ki ne bodo nastopile v narodnih nošah, rezerviran balkon v I. nadstropju kavarne »Emone«. Ker Je število prostorov omejeno, se bo izdalo le gotovo število nakaznic, ki jih bodo tajnice društev razdelile v damski sobi kavarne »Emone« danes 27. t m. med 16. in 18. uro. Vsaka reflektamtka mora skrbeti za zadostno količino cvetja sama. — Frania Tavčarjeva. Sofeokko društvo ID Iz Zagreba prlred! ▼ otoviro zletnih svečanosti na Vidov dan ob 20. v dvorani Sokola I na Taboru akademijo s sodelovanjem članov Narodnega gledališča iz Ljubljane go. Mire Danilove Ln g. V. Bratine, Kluba koroških Slovencev, emigrantskega društva »Tabor« iz Ljubljane in Sokola i Raba. Beograjska Sokolska župa priredi v vseh prostorih hotela »Tivoli« pozdravni večer in poziva vse članstvo in meščane, da se udeleže svečane prireditve 29. t. m. Sokolska godba, pJe3 in zabava. Češka Sokolska godba Lovny koncerti-ra v kolodvorski restavraciji 27., 28. in 29. t. m. zvečer vsakokrat od 20. do 24. ure. Veaaflični prostor na Veieseimu bo od danes do 39. t m. odprt vsak večer od 7. ure dalje. Danes je vstop prost + Sokoisko druStvo Kranj proslavi Vidov dan jutri ob pol 21. na letnem telovadišču ob kresu ter vabi vsa društva, da se pridružijo, občinstvo pa k posetu. Ob slabem vremenu se bo proslava vršila v telovadnici. Sokoisko društvo Semič bo imelo svoj javni nastop dne 6. avgusta in prosi sosednja društva, da za ta dan ne pripravljajo sličnih prireditev. Gospodarstvo Obtok bankovcev nadalje pada Tudi najnovejši izkaz o stanju Narodne banke od 22. t. m. kaže nadaljnje padanje obtoka bankovcev, in sicer za 87-1 milijona Din na 4348.8 milijona Din (to Je za 480 milijonov manj nego lani ob istem fasu). S tem je naš obtok dosegel novo, Se nikoli sa beleženo nizko stanje. Sk.ipaj je v zadnjih 2 tednih obtok bankovcev nazadoval za 111 milijonov Din. Padanje obtoka bankovcev Je v fini Ju sezonski pojav, ki smo ga opažali tudi druga leta. Leta 1929. smo baš na isti dan (22. junija) zabeležili prvič padec obtoka pod 5 milijard; to je bil obenem minimum obtoka za dotično leto. Vzporedno s krčenjem obtoka so ee obveznosti na pokaz povečale v tretji Četrtini junija za 30.7 na 1015.2 milijona Din; predvsem se je dvignilo dobroimetjje gospodarstva na žirovnih računih ia 54.1 na 325.4 milijona Din. Na aktivni strani se }e podlaga ▼ zlatu in devizah zmanjšala za 1-5 na 1901.9 milijona Din, dočim je račun deviz, ki se ne vštejejo v podlago, narasel za 3.4 na 48.1 milijona Din. Ponovno se je dvignil račun kovanega denarja v blagajnah, in sicer za 15.6 na 382.5 milijona Din. Oči vidno prihajajo še nadalje iz kovnic novi srebrniki po 50 Din, ki jih promet le polagoma absorbira. Menična in lombardna posojila pa. ee niso mnogo spremenila. Razmerje kritja je ostalo emako kakor ▼ zadnjem izkazu. Kritje obtoka bankovcev in obveznosrti na pokaz znaša v zlatu in devizah 35.45 «/» (po zadnjem izkazu 35.44®/»), kritje v samem zlatu pa 33.49»/» (33.45%). Stanje na dan 22. t. m. je bilo naslednje (v milijonih Din; v oklepajih razliki nasproti 6tanju od 15. t. m-): aktiva: podlaga 1901.9 (— 1.5), od tega v zlatu 1796.8 (+ 0.1), v valutah 0.1 (— 0.3), v devizah 104.9 (— 1.3); kovani denar v blagajni 382.5 (+ 15.6); devize, ki se ne vštejejo v podlago 43.1 (+ 3.4); posojila na menice 1976-2 '(+ 0.3); lombard 325.2 (— 0.1); stari državni dolg 1814.3» ( + 0.2); začasni avans glavne državne blagajn? 600.0 (—); pasiva: obtok bankovcev 4348.8 (— 37.1): obveznosti na pokaz 1015.2 (+ 30.7), od tega nasproti državi 4.5 (— 0.3), po žirov-nih računih 325.4 ( + 34.1), po raznih računih 685.2 (— 3.1); obveznosti z rokom 1217-2 (4- 1.6). ★ Za pravilno presojo gibanja vsega našega denarnega obtoka je potrebno tudi ve-deti, koliko je kovanega denarja v obtoku. Kakor znano, izdaja kovani denar država preko Narodne banke, ki ima tofino evidenco, kar pa objavlja le četrtletno. Do lanske jeseni, ko smo dobili srebrnike. j? bilo pri nas v obtoku za okrog 150 milijonov Din kovanega drobiža iz niklja, prvotno je bilo tega drobiža v obtoku skoro Gospodarske vesti — Trgovinska pogajanja z Grčijo. Kakor poročajo iz Aten je tja dospela jugo-slovenska delegacija za pogajanja zaradi obnove grško-jugoslovenskega trgovinskega sporazuma. = Likvidacijski proces v trgovskem življenju Dunaja. V prvih letih po vojni se je trgovsko življenje na Dunaju zelo nezdravo razvijalo in napihnilo. Sedaj pa je že vrsto let opažati postopen proces likvidacije. Dunaj je imel pred vojno 650 trgovcev. Po vojni je to število naraslo na 15.000, sedaj pa se je zopet skrčilo na 8000. Nazadovanje števila trgovskih obratov se je v zadnjem času ustavilo, število trgovskih nameščencev, ki se je po vojni dvignilo na 44.000, je padlo na 37.600 (pred vojno 40 tisoč). Najhujše pa je nazadovanje števila nameščencev pri denarnih zavodih, ki se je v letih inflacijske konjunkture (1922 do 1923) naras'o na 28.000—80.000 ,sedaj pa je padlo že na 7.000, torej na eno četrtino. — Dobiček sladkorne tvornice v Vrbasu. Pretekli teden se je vršil redni občni zbor tvornice sladkorja Bačka d. d. v Novem Vrbasu, ki je razpravljal o bilanci za leto 1932. Čisti dobiček tvornice se je sicer zmanjšal, vendar znaša še vedno 9.05 milijona Din odnosno s prenosom iz 1. 1931 10.09 milijona Din (1. 1931 12.94 milijonov dinarjev). Od tega dobička bo 7.5 milijonov Din porabljeno za dividendo od 60 dinarjev na delnico (1. 1931. 75 Din, leta 1930 75 Din, 1 1929 50 Din) na valorizirano delnico od 400 Din nominala. — Živinski sejem v Ljubljani se zaradi praznika sv. Cirila in Metoda vrši že v torek 4. julija. = Dobave. Strojni oddelek državnih že-železnic v Ljubljani sprejema do 6. julija ponudbe za dobavo 150 komadov lopat za sneg; gradbeni oddelek pa do 7. julija ponudbe za dobavo 1000 kom lopat zajemalk (teža 1.5 kg) in 12 kom. Ia avstrijskih nosilcev. VSAK NAROČNIK ».JUTRA« k zavarovan za 10.000 dinarjev i 170 milijonov (izkovano ga je bilo za 200 milijonov); ker ga pa promet ni toliko potreboval, je nekaj tega drobiža priteklo zo-pe ličine okrog 150 milijonov na niklajst drobiž, tedaj vidimo, da je bilo ob koncu marca t prometu za okrog 500 milijonov Din srebrnikov (istočasno so vzeli iz prometa bankovce po 10 Din. ki jih je bilo prej v obtoku za 450 milijonov). Srebrnikov bo vsega izkovanih za 1 milijardo Din (za 450 milijonov po 10 in 20 Din in za 550 milijonov po 50 Din). Novi srebrniki po 50 Din 90 doslej prišli šele deloma v promet. Najnovejši izkaz Natodne banke zaznamuje v postavki >kovani denar« vsoto 382 milijonov, od tega je za okrog 330 milijonov srebrnikov. Če vzamemo, da so prišli že vsi novi kovanci po 50 Din iz kovnic (očividno pa še kujejo zadnje partije), tedaj je treba od skupne vsote dovoljene izdaje srebrnikov (10C0 mibjonov Din) odbiti gornjih 330 milijonov, tako da bi znašala v skrajnem primeru vsa količina srebrnikov, ki so že v obtokj, 670 milijonov Din, ne pa 1 milijardo, kakor se pogosto sodi. Ce dodamo še obtok nikljastega drobiža, dobimo za konec junija maksimalni skupni obtok kovanega drobiža t višini 820 milijonov Din. Preden bodo prišli v promet vsi izkovani srebrniki po 50 Din, bo preteklo še več mesecev, kajti izkušnje kažejo, kakor v drugih državah, tudi pri nas, da promet !e počasi absorbira nove kovane novce, v nasprotju z bankovci, zlasti večjimi, katerih obtok je mnogo bolj elastičen. Kakor rečeno. je bilo ob koncu marca v prometu okrog 500 milijonov srebrnih kovancev: da smo te srebrnike spravili v promet, je trajalo skoro 8 mesecev Borze 26. junija. Na ljubljanski borzi je danes deviza New-york znova nekoliko popuščala, dočim je bil London čvrst. Tudi devizi Tnst in Berlin sta čvr9teiši. Avstrijski šilingi so se v privatnem kliringu trgovali po 8.85 (v Zagrebu po 8.80, v Beogradu po 8.75). Grški boni eo ee v Zagrebu trgovali po 41, v Beogradu pa po 43. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila danes Vojna škoda mirna pri tečaju 197 do 200 brez prometa (v Beogradu je bil promet po 199.50 in 200). Okrepilo se je 7°/o investicijsko posojilo, ki se je trgovalo po 45.50. Promet je bil še v 8n/o Blairovem posojilu po 39. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2303.18 — 2314.54. Berlin 1361.25 — 1372.05, Curih 1108-35 do 1113.85, London 194.75 — 196.35, Newyork 4591.60 _ 4619.86, Pariz 225.88 — 227, Praga 170.79 — 171.65, Trst 301.01 — 303.41 (premija 28.5 °/o). — Avstrijski Šilingi v privatnem kliringu 8-85. Curih. Pariz 20.38, London 17.596, New-york 415.25, Bruselj 72.40. Milan 27.20, Madrid 43.50, Amsterdam 207.60, Berlin 123. Dunaj 58.75, Stockholm 90.50, Oslo 88.50. Kobenhavn 78.50. Praga 15.41, Varšava 58.05, Bukarešta 3.08. Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 11-41, London 30.78. Milan 47.82, Newvork 725.90, Pariz 35.74, Praga 25.41, Curih 175.16, 100 S v zlatu 128.14 S pap. Efekti Ljubljana. Vojna škoda 195 — 196, 7°/» investicijsko 44 — 43, 7°/» Blair 36 den., 8% Blair 37 den., 7°/o Drž. hipotekama banka 54 den., 4°/o agrarne 25 _ 26, Gfi/o begluške 33 — 34. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 197 — 200. 4°/o agrarne 23.50 — 30, 7°/o investicijsko 44 — 46, 70/» Blair 36 — 37, 8»/» Blair 38 — 39. 7°/» Drž. hipotekama banka 52 — 55. 6°/o begluške 33 50 _ 34.50; bančne vrednote: Narodna banka 3750 _ 3800, Priv. agrarna banka 220 — 224; industrijske vrednote: šečerana Osijek 137 — 140. Trbovlje 145 — 155. Isis 15 — 25, Narodna šumska 25 den., Gutmann 135 bL Beograd. Vojna Skoda 200, 199.50 taklj. 7*/« investicijsko 45. 44.75. 4°/o agrarne 24.50 do 26.50, 6% begluške 34 bi., 8®/» Blair 37-50 zaklj., 7®/o Drž. hipotekama banka 52.50 _ 54, Narodna banka 3800 — 3900, Priv. agrarna banka 221 — 224. Blagovna tržišča ŽITO. + Ljubljanska borza (26. t m.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudijo se (vse za slovensko postado) plačilo 30 dni: pšenica (po m.evski tarifi): baška 76 kg po 272—277.50, baška 77 kg po 285—2S7.50, koruza: (po mlevski tarifi): baška promptna po 117.50—120; za junij 125— 127.50 moka: baška »0< po 420—425. banatska po 430—435. + Novosadska blagovna borza (26. L m.) Tendenca za koruzo čvrsta, sicer nespremenjena. — Prometa je bilo 35 vagonov. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, Som-bor, srednjebaška, gornjebanatska, baška potiska, baška ladja Tisa, sremska 212.50 do 215; gornjebanatska, gornjebaška 210 do 212.50: baška, sremska, ladja Begej 210 do 215. Koruza: baška in sremska 69—71; baška, okolica Sombor 70 — 72; slavonska 73 — 75; baška za julij 71 — 73; baška bela 70 — 72; banatska 67 — 69; sremska za julij pariteta Indjija 70 — 73. _ Oves: baški, 'sremski in slavonski 87.50 — 92-50. — Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 98 do 100; pomladni 66/67 kg 100 — 102.50. — Moka: baška, banatska M>g< in >0gg< 345 do 360; »2t 335 — 340: >5« 305 — 320; »6* 2S5 — 290; ,7« 185 — 195; >8* 65 — 67.50. — Otrobi: baški 52.50 — 57.50. — Fižol: baški, sremski beli 95 _ 100. 4- Budimpeštanska terminska borz« (26. tega meseca). Tendenca stalna. Pšenica: za okt. 10.73 do 10.75; rž: za avg. 6.09 do 6.10, za okt. 6.70 do 6.70; koruza: za julij 7.63 do 7.65, za avg. 7.75 do 7.77. Repertoarji LJUBLJANSKO NARODNO GLEDALIŠČA DRAMA . Začetek ob 20. Torek, 27.: Celjski grofie. Izvjo. ZndSane cene Sreda, 28.: Tartaffe. Izven. Znižane OPERA Torek, 27.: Turandot. Gostujd ga. Zinka Vilfan - Kunčeva. Zadnjič. C. Znižane Sreda, 28.: Gorenjski slavfek. Izven. Znatno znižane cene od 3) Din navzdol. Četrtek. 29.: Prodana nevesta. Izven. Znatno znižane cene od 30 Din navzdol Vse, dramske ini operne predstave se vr?e v gledališčih. ★ Poslednja dramska predstatva ▼ letošnji sezoni bo v sredo 28. t. m. Uprizori ee Mo-lierova komedija >Tariufffe< z g. Kraljem v naslovni ulosri. Komedijo je naštudiral dr. Branko Gavella in ie ena najboljših predstav letošnje dramske sezone. Veljajo znižane dramske cene. Puceinijeva opera »Turandotc i go. Zinko Kunčevo, odlično članico zagrebške opere kot gostom, se poje drevi za red C. To Ja poslednja uprizoritev opere »Turandot« na našem odru. V bodoče se ne bo ponavljala, zato še prav posebno opozarjamo na to izvedbo krasnega poslednjega Puecinijevega dela. Za ostale sedeže veljajo znižane operne cene od 40 Din navzdol. V obeh glavnih zletnih dneh 'jprizorl naša opera dvoje narodnih opor. Na Vidov dan pojo slovensko opero >Goren.iski slav-ček<, na praznik v četrtek pa večno lepo Smetanovo opero >Prodana nevesta«. Obe predstavi sta izven in veljajo znatno znižane cene od 30 Din navzdol. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja poccenijo: L čas opazovanja, 2 m •i—i „ O -0J A H "O B O O O. — 95 ~ ^ O u g ho O. -S o 3 w X a> -i-, 03 X 3 X V D, «1 s 3 £ o X trn § J si ■w CU tn m £ « D. N (3 3 I « M«* S 8 es * JS u (0 & « u fi Elektrika kot pro izvajateljica toplote Čeprav so fizikalne osnove električne toplote že prav tako dolgo znane kakor osnove električnih strojev, je začela industrija dosti pozneje graditi električne toplotne stroje. A šele v povojnem času so ti dosegli svoj sedanji pomen. Skoraj ni področja, v katerem bi se ne dali s pridem uporabiti in zato sta tudi njih število in raznolikost tako velika, da ju je v kratkem pregledu nemogoče našteti. Prihodnji mesec se otvori v Essenu posebna razstava, ki bo dala prvič širok pregled o stanju električne toplotne tehnike ta njena uporabljena področja. Ze to kaže, kako mlada je še razmeroma ta tehni ka, a obenem tudi kako važna. Lahki dovod električne energije in to, da se da avtomatično uravnati, sta morda najbolj vplivala, da se električni toplotni stroji danes ta ko uporabljajo, pri lakiranju pločevin, sušenju kovinskih ali keramičnih izdelkov omogoča elektrika kakor pri ne številnih strojih natančno obvladovanje vseh temperaturnih procesov. V gradnji strojev, ladij, visokih poslopij je električno varenje povzročilo celo revolucijo in stopilo na mesto zakovanja ali uporabe litega železa. V zadnjih letih se širi tudi uporaba električnih segrevalnih naprav v poljedelstvu, v rastlinjakih in toplih gredah za zgodnje pridelke. Franeija proti inflaciji ;.\y.v w.y.y\ va v.w.».\ ; l i^^taš^ I Georges Bonnet, ki Je na londonski svetovni gospodarski konferenci energično branil francosko načelo proti inflaciji Dobro zavarovani zobje Filmska zvezdnica G e i i P a t r i c k, ki si je dala zavarovati svoje zobe za bajno vsoto 25.000 d.»1arjev Nemci se pripravljajo Nemško vojaštvo je dobilo nove uniforme, ki so po mnenju hitlerjevskih strokovnjakov »praktičnejšo« — za vojno seveda! Na levi vejak v stari, na desni pa v novi uniformi Pendrek se ne zlaga z nemško kulturnostjo Policijska predsednika v Krefeldu m Miinchenu-Gladbachu sta odredila odpravo pendrekov, češ, da je to orožje kulturnega naroda nevredno in da se ne zlaga z uniformo nemške policije. Hitlerjevska Nemčija mora to dobro vedeti. Zato je uvedla takoj od začetka v policijsko prakso tudi uporabo ročnih granat na ulici, za kulisami, po zaporih pa velekulturne srednjeveške pridobitve jeklenih palic, izbijanje zob, skopljenja, pulitve las in še česa podobnega. V Ameriki so zgradili amfiteatru sličen park za avtomobile, kjer puste posetniki kina svoja vozila in jih tudi med predstavo lahko odpeljejo brez vsake motnje. V avtomobilskem parku je prostora za 400 vozil Obsodba nečloveške matere Sodišče obžaluje, da ne more izreči smrtne kazni Berlinsko porotno sodišče je izreklo sodbo v procesu proti Marti Boddinovi, o kateri smo obširneje poročali, da je skušala svojo šestletno hčer dvakrat na nečloveški način spraviti s sveta, poleg tega je nameravala zastrupiti svojega moža, upokojenega poštnega uradnika, s svetilnim plinom. Da bi prejela po nedolžnem otroku visoko zavarovalnino, mu je dala nekoč požreti šop bucik, drugič pa ga je vrgla z mosta na železniški tir, kjer je pa obležal težko poškodovan in nezavesten med tračnicami, tako da ga vlaki niso mogli povoziti. Dva železničarja sta našla ubogo dekletce v tem položaju in ga spravila v bolnišnico. Boddinova je spočetka napotila oblasti v napačno smer, češ, da je otrok postal žrtev neznanega razuzdanca, toda resnica je prišla kmalu na dan. Pred sodniki se je obtoženka zagovarja- la, da je hotela poleg otroka spraviti tudi sebe s sveta, toda vsi indiciji so goa-orili proti temu njenemu zagovoru in za verzijo, da jo Je pri njenih krivih dejanjih vodil najnizkotnejši pohlep po denarju, ki ga je potrebovala za svoje razuzdano življenje. Sodišče jo je za vse njene grehe obsodilo na 15 let prisilnega dela, 10 let Izgube časti in policijsko nadzorstvo, v utemeljitvi te razsodbe je sodišče samo obžalovalo, da zakon zb poskušen umor niti če ga spremljajo takšne okoliščine kakor v tem primeru, ne predvideva več nego 15 let ječe. Smrtna obsodba bi bila edino pravična pokora za krivde, kakršne si je naprtila obtoženka. Na vprašanje, da-M sprejme kazen, Js obsojenka jokajoč odgovorila, da si hoče to prej premisliti, Javnost pa jo je sprejela z zadovoljstvom. Nabobov sin v medkrovju V Londonu se je ustrelil princ Singh Chiura, sin in dedič nawalgharskega ma-haradže. Njegova zgodba je značilna za krizo današnjih dni, ki se ne ustavlja niti pred najmogočnejšimi in najbogatejšimi. Lansko leto je prispel princ kakor mnogo drugih indskih mladeničev v London, da bi tu na kakšni univerzi požel nekoliko sadov zapadne kulture. Prišel je z »majhno« prtljago 90 ogromnih kovčegov, z velikim spremstvom in desetimi avtomobili, najel si je v najrazkošnejšem hotelu za celo palačo sob zase in svoje spremstvo. Očetu je bila malenkost podpreti ga z ve-Hkim bančnim kontom in tako ni nič čudnega, če se je eksotični princ namesto za jus zanimal bolj za zabavišča in je živel v velikem razvratu. Ko mu je zmanjkalo denarja, je stopil pač v banko in si dal Izplačati ček za visok znesek. Toda nekega dne so mu v banki sporočili, da nimajo zanj nobenega denarja več in princ je spoznal, da je mislil njegov oče resno, ko miu je bil že pred časom sporočil, naj se omeji v svojih izdatkih, ker Je doba krize zelo omejila tudi dohodke domače hiše. Princ je z«šel v težaven položaj, iz katerega se je že zaradi hotelskih računov skušal pomagati s tem, da je ponudil svoje avtomobile in drugo razpoložljivo imovino v nakup. Toda to so bili zelo slabi posli. ki so zalegli komaj za nekoliko dni. V tej stiski se je obrnil do očeta, da bi mru svetoval, kaj naj stori. Oče ga je naj-prvo oštel po vseh pravilih, potem mu je dejajl, naj se vrne na z vsem spremstvom na prvem parniku, in sicer v mečUrrovju, ker je to najcenejše, domov. V medkrovju? Med preprostimi potniki? Princu to ni šlo v glavo. Za vsak primer si je šel ogledat, kakšno je to ladijsko medkrovje. Rezultat tega obiska Je moral biti za stna indskega mogočnika porazen, ker je obsedel nekaj časa brez besede na nekem stolu v ladji. Potem se je hipoma odstranil od spremstva in si pognal kroglo v glavo. Nov planetoid V zvezdami Johanjesburg pri Berlinu so odkrili nov planetoid, ki je prejel označbo »1933 HH«. Njegova pot sega v nasprotju s potjo vseh drugih, doslej znanih planetoidov tudi v notranjost zemeljske poti in tako se mala zvezda naši pre-mičnici lahko približa bolj nego vsak izmed planetoidov. Nova moderna bolnica Pri obledeli sivorumenkasti barvi kože, motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Josefove« grenčice. V zdravniški praksi se »Franz Josefova« voda radi tega posebno uporablja, ker naglo odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ANEKDOTA Heldelberški mmeralog Blum je bil pri izpitih včasi zelo dobrodušen. Nekoč je prišel k njemu kandidat medicine in ga opozoril na to, da kot medicinec pač ni preveč podkovan v mineralogiji. »No, bo že šlo. Cesar ne veste vi, bom vedel jaz«, je odgovoril Blum in tako je šel izpit ob vzajemnem dopolnjevanju gladko skozi. Matematik Dirichlet Je bil velikan v svoji stroki, a kot učitelj zelo slab. Nekega dne je sošolec zavidal na glas njegovemu sinu za pomoč, ki mu jo mora veliki oče prožiti pri matematičnih nalogah. »Ah,« je dejal mladi Dirichlet, »tu ni kaj dosti opraviti. Male poštevanke in preprostih enačb ne zna več.c rm.§p. . 3Mmk lili^k^mM V pariškem predmestju Clichy bodo zgradili bolnico, ki bo opremljena z vsemi mo dernimi zdravstvenimi napravami KARIKATURA K prepovedi socialnodejnokratske strank« v Nemčiji. Lobe bivši pre kel, da je tako zaljubljen vame — da bi me kar pojedel!« »Zakaj pa te ni?« »Ker mu je zdravnik priporočil, naj postane vegetarijanec!« (»Vart Hem«), p o rt Češkoslovaški prvak v nočni tekmi Jittri zvečer nastopi amaterski prvak Češkoslovaške AFK Kolin prvič v Ljubljani. Zaradi zletnih prireditev bo tekma nočna, da se s iem omogoči obisk tudi udeležencem zleta. Za gostovanje Kolina vlada zlasti med češkimi Sokoli veliko zanimanje. CKiveč b biio govoriti o vrlinah moštva, ki je doma z velikanskim naskokom zmagalo v prvenstvu, ne da bi izgubilo 1« eno tekmo. Kolin ne slovi samo zaradi izredne prodornosti in kombinacije, na glasu je tudi kot eno najbolj fair moštev na Češkem V Ljubljani bodo nastopili v najmočnejši sestavi, ki si je doma priborila naslov državnega ra*vaka. Tudi Ilirija bo posta.vila v borbo najmočnejšo enajstorico, ki. bo prisilila nasprotnika, da bo pokazal vse svoje znanje. Velika športna senzacija pa se pripravlja Ljubljančanom v četrtek, ko bo proti gostom nastopil naš državni prvak Concordia. Kolin je ramreč pred več ko desetimi leti že gostoval v Zagrebu in je takrat porazil Concordio, ki pa še ni bila na taki •višini kot je danes. Tekmi se pričneta obakrat ob 20.45. Glede na veliko zanimanje bo prodaja vstopnic olja dneva na igrišču od 17. dalje. V odmoru tekme bodo nastopili lahkoatleti v me-tenni kladiva, med njimi državni prvak Goji«. Water-polo tekma Jug (Dubrovnik) komb. : Ilirija Drevi ob 21. bo iz igračev dubrovniške-ga Juga, ki so prihiteli na sokolski praz-n.k v Ljubljano, sestavljeno moštvo odigralo vvater-polo tekmo proti kompletnemu moštvu Ilirije. O Jugovih vvaterpolistih pisati bi bilo odveč. Dovolj karakteristično za njih je dejstvo, da so že celo vrsto let nepretrgano prvak države v water-polo in to tako v kategoriji juniorjev kot seniorjev. Vsaka državna reprezentanca je sestavljena skoro izključno iz igračev Juga in njih številni uspehi v mednarodnih tekmah. V 1. 1931 so premagali B-garnituro Madžarov, ki slovijo kot najboljši waterpolisti sveta, kar s 5 2, pričajo dovolj glasno, da jugovci znajo igrati. Ilirija je kljub skrajno neugodnemu vremenu pod vodstvom avstrijskega interaa-cionalca Dunajčana Alfreda Salzerja ves čas marljivo trenirala m so zlasti tehnično vsi igrači od lani mnogo napredovali, tako da bo igra brezdvomno zanimiva in tudi lepa za oko. Pred water-polo tekmo se bodo vršila tekmovanja v nekaterih disciplinah plavanja ,kjer bodo poleg kompletne plavalne sekcije Ilirije starta.li tudi številni plavači-Sokcli, ki se udeleže zletnih svečanosti. Tako je že zasigmran nastop močne ekipe Juga z državnim prvakom, fenomenalnim Luko Ciganovičeiv na čelu in nekaterih zagrebških plavačev, z gotovostjo pa se pričakuje, da bodo sodelovali tudi nekateri odlični p'avač-1 iz Splita (Birimiša, Gazza-ri) in s Sušaka (Marčeta, Nini, Grkinič), ki pridejo tekoi \ današnjega dopoldneva v Ljubljano. Vstopnina k tekmam, ki se vršijo ob svitu žarometov na kopališču Ilirije, bo minimalna., tako da jih lahko vsakdo obišče, srkolski zletni znak pa bo upravičeval Še do posebnega popusta. V primeru neugodnega vremena bo tekma preložena na 30. t. m. ali pa odpovedana. Hermesove kolesarske dirke. Na novozgrajenem igrišču Hermesa v šiški se bodo vršile v nedeljo 2. julija velike med-klubske kolesarske dirkališčne dirke. Hermes, ki si je z velikim trudom zgradil krasno moderno igrišče in moto-kolesarsko dirkališče, edinega te vrste v naši ožji domovini, je že ponovno dokazal, da spada v vrsto naših naja-gilnejših klubov. Nedeljske dirke bodo prva tovrstna večja prireditev ter obenem nekak uvod v serijo dir-kališčnih kolesarskih dirk, ki se bodo tekom leta še vršile (tako dirke Primorja za prehodni pokal bana in župana to pa dir-ke Save itd.). Za dirke vlada osobito med kolesarji ogromno zanimanje ter so že in še bodo prijavljeni naši najboljši kanom kolesarji, da si v lepem in napetem boju iz-vojujejo krasna darila, ki so v ta namen razpisana. Ker je vstopnina minimalna, vabimo vso športno javnost, da dirke poseti. Pričetek dirk je točno ob 15. Vsi prijavljeni kolesarji se pozivajo, da se pol ure pred pričetkom javijo vodstvu dirke. Amater : Elan 2:2 (1:1). V nedeljo se je vršila v Trbovljah prva kvalifikacijska nogometna tekma med SK Amater : SK Elan. Ob ugodnem vremenu in precejšnjem številu publike sta se moštvi predstavili ss. g. Dolinarju. Tekma je pričela V ostrem tempu in že v 2. min. prvega polčasa doseže Elan po lepi kombinaciji vodstvo. Nato se znajde Amater in v 4. min. izenači. Do polčasa se rezultat ne izpremenl. V drugem polčasu stisne Amater Elana v kazenskem prostoru, toda Novomeščani rešijo par sigurnih golov. Končni rezultat 2:2. Publike veliko. Sodil je g. Doli-nar, ki je bil pri foulib malo nesiguren; priznal tudi ni tretjega gola za Amater. Za enkrat si je priboril Amater eno točko. Prihodnjo nedeljo igra Amater drugo kvalifikacijsko tekmo z Elanom v Novem mestu. Moštvo se odpelje iz Trbovelj zgodaj z avtomobilom. Kdor se želi udeležiti vožnje, naj se oglasi pri tajniku Stepišniku. Nov športni klub v Mariboru. V soboto zvečer je bil v Slugovi gostilni v Studencih ustanovljen ^Studenški športni klub«, ki šteje že sedaj izredno veliko število članstva, kar pač dokazuje, da se tudi naši bližnji okoličani v delavskem delu predmestja živo zanimajo za šport. Klub, ki se je razvil iz prejšnjega »Studenškega smučarskega kluba«, bo gojil vse športne panoge. Izvoljena je bila naslednja uprava: predsednik Juvan, podpredsednik Papež, tajnik Verlič, n' tajnik Habit, blagajnik Fras in Huber, odborniki Stauber, Ogrizek, Gomolj, £rein, Berlek in S. Gomolj, nadzorni odbor greiber, Novakovič in Kumper-stak. Razpis tekmovanja v plavanju in water-polu za prvenstvo Ljubljanskega plavalnega pod saveza v letu 1933. Tekmovanje se vrši v soboto 22 in nedeljo 23. julija 1933 v bazepu športnega kopališča SK Ilirije v Ljubljani. Ura pričetka se objavi kasneje. Program ln vrstni red tekmovanja (Stan-dard-progTam drž. prvenstva): 60 m prosto juniorjd, 50 m prosto juniorke, 400 m prosto seniorji, 100 m hrbtno seniarke, 100 m prsno juniorji, 4X100 m prosto senior-ke, 4X50 m prosto juniorji, 4 X 200 m prosto seniorji, 3X100 m mešano juniorke, 200 m prsno seniorke, 200 m prsno seniorji, 200 m prosto juniorjd, 1500 m prosto seniorji, 3X100 m mešano seniorji, 100 m prosto juniorke, 100 m hrbtno juniorji, 100 m prosto seniorke, 100 m prosto seniorji, 100 m prsno juniorke, 4X50 m prosto juniorke, 3X100 m mešano seniorke, 3X100 m mešano juniorji, 100 m hrbtno seniorji, 400 m prosto seniorke, 100 m hrbtno juniorke. Razdelitev water-polo tekem po do-šlih prijavah ob priliki žrebanja. Tekmovanje se vrši po pravilih in pravilnikih JPS a na 50 m dolgi progi s trdnim startom in obrati. Vsak klub sme na poedino točko prijaviti največ štiri tekmovalce, oziroma dve štafeti ter v vsaki kategoriji (juniorji, seniorji) po eno water-polo moštvo. Prijavnina znaša za osebo in točko Din 2, za štafeto Din 8 in za vvater-polo moštvo Din 15 in jo je poslati obenem s prijavami, sicer se iste ne bodo upoštevale, prijave je poslati do sobote, 15. julija ob 18. priporočeno na naslov: Božo Kramaršič, Ljubljana, Rimska cesta 9, IT. nad. Pozneje do-šle prijave se ne bodo upoštevale, žrebanje se vrši v sredo 19. julija ob 20.30 v posebni sobi restavracije Emona. ASK Primorje (nogometna sekcija). Zaradi sokolskih praznikov bo danes izjemoma od 17.30 naprej trening liginega moštva. Vsi in točno! 2SK Hermes. Danes ob 20. seja upravnega odbora pri Beliču. Nogometna sekcija poziva vse Igrače ob 18. strogo obvezno na trening. NSK Sparta, Danes ob 20. seja. Na isto se vabijo ob 20.30 igralci Zupančič Evgen, Vrhovec Ivan, Zavrl Rudolf, Repotočnik Avgust, Zavrl Ivan ln Perko Božidar. M^ n Torej 27. junija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45.: Dnevne vesti. — 13.: Cas, plošče, borza. — 18.30: Radio orkester. — 19.30: Naša mala letovišča. — 20.: Schumanove duete pojeta gdč. Korenčanova in g. Brandsteter. — 20.40: Belokranjska ura: govori dr, Kocč, pevski oktet in metliška godba. — 22: Čas, poročila. — 22.15: Radio jazz. Sreda, 28. junija. LJUBLJANA 10: Prenos občnega zbora Ljubljanskega Sokola iz Narodnega doma: govore Kajzelj, dr. Murnik in drugi predstavniki Sokola. — 22: Radio - orkester. — 12: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 16: Prenos razvitja prapora Ljubljanskega Sokola — govor Nj. Vel. kralja ali njegovega zastopnika, govori ministrov, prvega namestnika starešine br. Gangla in drugih predstavnikov J. S. — 17: Radio - orkester. — 18: Otroški kotiček. — 18.30: Angleške plošče. — 19: Potovanje v Maroko in na Visoki Atlas. — 19.30: Literarna ura. — 20: Jugoslovenska glasba radio - orkestra. — 21.30: Čas, poročila. — 21.4: Slovenski vokalni kvintet. — 22.15: Radio - jazz. BEOGRAD 15: Narodna glasba. _ 16.30: Orkester. — 19-30: Jugoslovenski skladatelji. — 20: Slušna igra. — 20.45: Orkestralen koncert. — 22.30: Ciganska godba. — ZAGREB 12: Jugoslovenska glasba. — 17: Koncert orkestra. — 20.30: Violinski in klavirski koncert — 21.10: Jusroslovenski večer. — 22.40: Plesna glasba. — PRAGA 19-25: Orkester. — 20.20:" Violinski koncert. — 20.55: Jugoslovenski večer. — 71.05: Grško - katoliški rekvijem. — 21.30: Iz Gun-duličevesa »Osmana«. — BRNO 19.25: Pro-sram kakor v Pragi. _ VARŠAVA 18.35: Komorna glasba. — 20: Konoert orkestra. — 21.10: Klavir. — 22.30: Plošče. — DUNAJ 11.30: Lahka glasba. — 16.55: Moderni skladatelji. — 19: Slavni valčki. — 20.30: »Sarajevo«. — 21.55: Lahka godba orkestra. — BERLIN 20.30: Simfoničen koncert. — 22 35: Brahmsova glasba. — K0NIGSBERG 20.30: Program iz Berlina. — Koncert orkestra. — MOHLACKER 20: Večer starejše dasbe. — 21: »Siegfriedova smrt«. — 23: Nočni koncert iz Monakovega. — BUDIMPEŠTA 20: Plesni večer. — RIM 17.30: Orkester. — 20.45: Operni večer. Najcenejše bivanje na morju v hotelu-pension PILAR z dependanco Ljuba miš a 11 Prvovrstna dunajska ln domača kuhinja. Zbirališče Slovencev. R. TRATNIK. za pivo, hrastov les, suhe za 30, 60 in 100 literske sode KUPIM 1 VAGON. Ponudbe v nemščini nujno na Franz Schittelkopf, Bindermeister, Innsbruck, Mariahilferstrasse, Tirol, Austria. 7570 BORZA BOBE, PELA iN POSESTI »Jutrov« mali oglasnik donaša vsakomur velike koristi. •V* z znanjem nemščine, hrvaščine, strojepisja in stenografije se sprejme takoj. Ponudbe pod »Industrija 333« na ogl. oddelek »Jutra«. 7571 PLANINSKI DEKLIŠKI POČITNIŠKI DOM Reichenau a. d. Rax (Semmering) šport, (tenis, plavanje), dopomočni pouk v jezikih, cene času primerne. Pojasnila: Villenpen-sionat B. Freylers Nfg. A. Metzger, VVien XIII. (Alt Hietzing), Maxingstrasse 6. Telef. R 35-2-75. 7202 ' ? '." •V*:'; -V '»"•*; f*-j/ *'«"• ••£«>. ObSlai LtatV »T* Mmbm pograbim uno4 Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš srčnoljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod posestnik In gostilničar dne 25. t m. po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika bo v torek, dne 27. junija 1933 ob y25. uri popoldne od doma žalosti Poljanska cesta 52 na pokopališče k Sv. Križu. LJubljana, dne 25. junija 1933. JOŽICA KAL AN roj. MARINKO, soproga; MILAN, VIKTOR in JANKO, otroci in vsi ostali sorodniki. 7572 Prekrasno polt za nekoliko dinarjev Moja koža je bila žolta, temna, uvela, ljuskinasta in polra neugodnih zajedalcev. Znojnice okrog nosa, na bradi in na čelu pa so bile razširjene. Danes se vsi divijo moji nežni, baržunasto beli koži ter zavidajo moji lepi polti. Vsaka žena lahko sedaj napravi »vojo kožo belo, nežno in lepo, če dnevno uporablja kremo Tokalon, ki redi kožo. Krema je bele barve in brez maščobe, vsebuje pa preparirano smetano in oljčno olje, kombinirano z dodatki, ki kožo napenjaio in belijo. Krema prodre v kožo takoj, umiri razdražene kožne žleze, zožuje razširjene znojnice ter razkraja zajedalce tako, da popolnoma izginejo. Najtemnejša in najodpornejša koža postane svetla La nežna. V treh dneh dobi ta koža nepopisljivo novo lepoto in svežino, kar se ne bi dalo doseči na noben drug način. Potrebno je, uporabljati to kremo redno vsako jutro. havtoiinskog' hotela u Jablanici na/ff. Po propisima Zakona o državnom računovodstvu izvršiče se u 11 sati dana 12. jula 1933 god. u kancelariji Otseka za trgovinu, obrt i industriju Kr. Banske uprave u Splitu ofertalna licitacija u skračenom roku za zakup banovinskog hotela u Jablanici na N. Licitanti mora ju ispunjavati vse uslove: a) da dokažu uvje-renjem nadležne ustanove, da imaju sve uslove u smislu zakona o radnjama za samostalno vodjenje ugostiteljskih radnja, b) da su se uspješno bavili vod jen jem ovakovih radnja naj-manje 5 godina; c) da prikažu ljekarsko uvjerenje o zdravi ju; d) uvjerenje o plačenoin porezu za tekuče tromjesečje; e) svjedodžbu dobrog moralnog i političkog ponašanja, stara najviše tri mjeseca. Početna licitacijska suma za zakup na 5 godina iznosi Dinara 60.000.—. Kaucija za naše državljane Din 10.000.— a za strane Din 20.000.—. Detaljni uslovi mogu se dobiti u Otseku za trgovinu, obrt i industriju i ekonomatu Kr. Banske uprave u Splitu, sreskog načelstva u Mogtaru, Konjiču, Bugojnu i Prozoru te kod Nad-zorništva državnih puteva u Jablanici. K. Vin br. 8635-33 Iz kancelarije Otseka za trgovina, obrt i industrija Kr. Banske uprave u Splita. 7574 Oglasi v „Jnfra" imajo siguren uspeli VSAK NAROČNIK »JUTRA« Je zavarovan za 10.000 dinarjev! Sprejmite vsi, ki ste spremili našo nepozabno, dobro ženko, hčerko, sestrico in tetko Herminco Gomi roj. Cegnarjevo na njeni poslednji poti in ji darovali prekrasno cvetje, našo najprisrčnejšo zahvalo, Ljubljana, dne 26. junija 1933. 7579 Žalujoči ostali. Kloneč se težkemu udarcu usode javljamo potrtim Rfigp« srcem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nepozabni soprog, brat in svak, gospod mg&i .-.-V.■*; hišni posestnik in brivski mojster v Laškem imejitelj reda Sv. Save V. stopnje danes, dne 26. t. m. ob 8. uri previden s tolažili sv. vere za vedno zaspal. Maša zadušnica se bo brala v petek 30. t. m. ob 7. uri zjutraj. Pogreb nepozabnega pokojnika bo na Vidov dan ob 17. uri iz hiše žalosti na mestno pokopališče v Laškem. Laško, dne 26. Junija 1933. ŽALUJOČA SOPROGA IN OSTALI SORODNIKI. m IZOLACIJSKE PLOŠČE □ D □ □ □ □ □ □ v velikosti 50X200 cm, razne debeline, prepojene s čistim magnezitom dobavi v vsaki množini po konkurenčni „ALPEKO" trg. ind. družba, Ljubljana 7408 □ □ □ ceni § □ □ □ □ Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo pretužno vest, da nam je umrl naš nad vse ljubljeni soprog, oče, brat in stric, gospod Božo Iflrdjesfi nar. vod. I. ki. ki je dne 24. t. m. po kratki mukapolni bolezni v 56. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika bo v torek, dne 27. t. m. ob 10. uri dopoldne izpred mrtvaške veže garnizijske bolnice k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 26. junija 1933. Žalujoča DANICA, soproga, VILJEM, stud. teh.; >31-LOSAV, por. art. stud. teh. in ostali. 7581 V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša nad vse ljuba dobra soproga, zlata skrbna mamica, stara mamica, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa w% m% Sš mm te posestnica dne 25. junija po kratki mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne bo v torek, dne 27. junija ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Spodnja Rečica štev. 37, na farno pokopališče Rečica ob Savinji. Spodnja Rečica-Bohinj-Mihvaukee-Mozirje-Paraoin-Ljubljana, 26. VI. 1933. ŽALUJOČE RODBINE: 7575 JEIiAJEVE, TOMINŠEK, DELE J A, KARNIČNIK. James 00ver Corwood: 36 Hči divjine Roman »Tavish — velik zlodei,« je dejal. »Mon pere nič moliti zanj. Mij-u!« se je zarežal. Mar ni bil prav on vse te mesece trobil »mon-peru«, da je Tavish zlodej in da je vsa njegova koča polna hudičkov? »Mij-u!« je ponovil še glasneje. »Zlodej je! Vrag!« Urno in maščevalno je priskočil k Tavishu, ga zgrabil za noge, ki so tičale v mokasinih, in ga v Davidovo zgražanje srdito vrgel v plitki grob. »Vrag!« je zakrakal še enkrat in jel kakor norec metati zmrzio prst na truplo. David se je obrmii proč. Kar slabo mu je postalo od mrličevega zamolklega padca in ropotanja grud na njegov zmrzli obraz, ki je s strašnim režaniern na ustnicah strmel proti zvezdam. Občutek tesnobe in strahu ga je spremil v kočo. Naložil je na ogenj in sedel, da bi počakal očeta Rolanda. Čakanja ni bilo konca ne kraja. Slišal ie Mu-kokiia. ko ie odšel. Miši so jeie spet šumastiti okoli njega. Ura je bila že minila, ko je začul od vrat nekakšen glas — kakor da bi nekaj s kremplji praskalo po lesu. Še trenutek, in praskanju se je pridružilo tiho cviljenje. Počasi je odprl vrata. Bari je stal pred pragom. Dve ribi mu je dal opoldne, zato ie vedel, da lakota ni mogla prignati psa h koči. Skrivnostna slutnja mu je bila povedala, da je David sam; hotel je. aa bi ga spusti! noter; ta želja mu je tlela v očeh. ko je togo stal zunaj v mesečini. David ie iztegnil roko, da bi ga zvabil skozi vrata, ko je začul mehko hrstanie korakov v snegu. Bari je izginil kakor siva semca. hitrejša od vetra. David je kotnaj videl, kam jo ie ubral. Pred njim ie stal oče Roland. Umaknil se je v kočo. ne da bi kaj rekel, m misijonar je vstopil. Smehljal se je. Očividno se ie bi«l skoraj popolnoma umiril in zbral. Vrgel je rokavice z rok in si s posiljeno vesel ostjo pomel dlani nad ognjem. A vendar je bilo v njegovem vedenju nekaj nenaravnega — nekaj, kar je s strašnim naporom izkušal zatajiti. Bil je podoben človeku, ki je prebil mnogo dni hude duševne muke. Oči so mu pridušeno, vročično gorele; ramena so mu visela, kakor da jih ne bi več mogel držati pokoncu; drgetal je, še ko si je me! roke in se smehljal. »Čudno, kako mi je šlo to do živega, David,« je rekel, kakor da bi se opravičeval. »Ta moja slabost je kar neverjetna. Nekateri-krat som gledal smrti v oči, a če bi bilo treba zdajle stopiti venikaj in mu še enkrat pogledati v obraz, ne bi mogel. Kar neverjetno je, a vendar je res. Komaj čakam, da bi zapustil ta kraj. Mukoki bo kmalu privedel pse. Vrag. pravi Mukoki. Nu, morebiti. V najboljšem primeru bi ga imenoval čudnega človeka. Najbolje je. da kar pozabiva nocojšnjo noč. Odprla vam je zelo nevšečen pogled v življenje na našem severu. Treba je. da jo pozabiva. In da pozabiva Tavisha.« Nato je dodal, kakor da bi bil zanemaril nekaj važnega: »Preden odrinemo, moram še poklekniti ob njegovem grobu.« »Ce bi bil vsaj počakal,« je rekel David, komaj vedoč, kaj govori, »če bi bil vsaj počakal do jutri aH do pojutrišnjem--« »Da, če bi bil počakal!« Misi'jonarjeve oči so se zožile. David je slišal udarec njegovih čeljusti, ko je spustil glavo na prsi in skril obraz. »Ce bi bil počakal.« je ponovil za Davidom; »škoda, da ni počakal!« In njegove roke so se razširile, se stisnile in otrpnile, kakor da bi tiščale nekoga za grlo. »Prijatelje imam tam, cd koder je bil prišel,« je David trudoma spravil iz sebe. »in upal sem. da mi bo moge! kaj povedati o njih. Gotovo jih je poznal, vsaj po imenu, če ne drugače.« »Ni dvoma.« je dejal misijonar, še vedno strmeč predse, in takisto počasi razklenil prste, kakor jih je bil stisnil. »A kaj, ko je mrtev.« Nekaj dokončnega je bilo v njegovem glasu, in kakor v poudarek svojim besedam je vzdignil glavo in pogledal Davida. »Mrtev,« je ponovil. *in pokopatn. Zdaj niti ne moreva ugibati, kaj bi bil utegnil povedati, niti ne snieva. Kakor sem vam že rekel, David: nisem katoličan, niti ne pristaš angleške cerkve in vobče nobene vere, ki dima ustanovljeno ime; od vsake sem pa nekaj sprejel v svoj kredo. Potujoč misijonar — kar sem — mora do neke meje zatajevati svoie lastno najnotranje prepričanje im spravljivo prevzemati vse člene krščanske vere; nad vsemi drugimi postavami je pa ena, ki jo mora ohraniti neprekršeno. Minulosti mrtvih ne sme ničesar podtikati in skrivnosti živih ne sme izreči na glas. Pozabiva Tavisha.« Njegove besede so zazvenele Davidovemu srcu kakor mrtvaški zvonec. Ce je prej upal, da mu bo v skrajnem primeru vsaj oče Roland kaj več povedal o Tavishu, je bilo zdaj tega upanja kcmec. Misijonar je govoril s skoraj mehkim glasom; pristopil je k Davidu in mu položil roko na ramo kakor oče rodnemu sinu. V tem trenutku je bil zrasel nad vsa vprašanja, ki so utegnila drhteti v Davidovi duši. S pogledom in dotikom, ki sta pričala o globokem nagnjenju, je bil postavil med seboj in med tovarišem zid, enako nedotakljiv kakor zapoved, ki jo je bil pravkar omenil. In čudno: s tem je ustvaril tudi nekakšno boliše razumevanje. David je bil vesel, ko jih je prekinil Mukokijev glas in pasji hrup. Urno so pobrali tistih nekaj reči, ki so jih bili zanesli v kočo. in jih zložili na sani. David se ni več vmiil v kočo, ampak je ostal s psi na robu gozda, med tem ko je stopil oče Roland še h grobu, kakor je bil napovedal. Mukoki ga je spremil, rn ko je misidonar obstal pri temni gomili v belem snegu, je David videl, kako je Krijec nalik senci smuknil v kočo, kjer je še vedno gorela luč. Nato je opazil, da oče Roland kleči; Indijanec se je čez trenutek mirno vrnil iz koče in se pridružil Davidu in psom, ne da bi pogledal nazaj. Cene malim oglasom Ženitve In dopisovanja: vsaka beseda Dm 2.— ter enkratna pristojbina za šilro ali za dajanje naslova Dm 5—. Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Dm 1.—. Po Din I.— za besedo $e zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo ood rubrike »Kam pa kam«, aAuto-moto«. »Kapital«, »V najem«, »Posest«. »Dikah«, »Stanovanja odda«. »Stro/i«, »Vrednote«, »Informacije«, »Žival;«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ah službe, plača za Za odgovor 3 Olffl v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Dm 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro alt za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajem je naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din W.—* pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase fe plačati pri predaji naročila, oziroma jth fe vposlati v pismu obenem z naročilom. Vsaka ix"M>da 50 par; za da;a-n:« nasiova ali h S.V n J Din. (1) Zastopnike išče posojilnica m »brk privatnih »trank ia taključevanje posojil! Ponudbe na: »Kreditna i\ druga«. Ljubljana, pp. 307 — Zn«tr.k:" \ti odjovor! 201 1 Šofer i kavcijo. dohi služibo k osebnemu avtomob u. P> mirih? na fig»*rr. oddelt-k »Jii.tr«« pod »Ka ve: :a «. !!W«SM Plačilno natakarico br. Ha ■ «spr ki lp jw>: hor P . :«o. *«<> dobro i'-vi- io, kavcije zmožno, ■o slov.. srbohrvaščine n«*r>f-:.n». r dobrimi i?eva'-: vočjih ob a.tov. ma dobro serTirati in 5j„>sobna občevanja z jš n pnb'"ko. s.p-ejmf p! Triglav v ?«n'>: ob •i. S:u?ba dob-a :,n stai-v ie.tn ii z;mi. Rd 2000 Do do 51X1.000 D™ ta vse svrbe. stanove io p.i*ijee. odpad liivo v malih mlečnih obrokih. dajejo »S'avbn» Mobilme Zadruge«. Ljub Ijana. Me^t.oi trg St. 25/1. Iščejo poverjenike. 200 16 Steparico d-«- T c o« br« n i> vn s.ranora!i,>. 7a ka r b: vni:'a ma1en.kn«,.n'0 Ponudbe na ndde'ek >.I.i*ra« pod t> »Miiroijiibna«. l&Krl-l Dečka ki dn-v-;š:l šo'o. i-prtjimHm k»t vajfn r % za bridko in frizersko «Hrf. — S?'.on Fran-ehetti. Ljuh^ana. Tyr5eva c. 20. 19405-14 besed« 50 t»r: M daiftnje narfova ali z* Hfr« f* 3 Din. (2) Trgovski pomočnik mešane »'m-ke. priden in pošten, išče nameščenje v m»=-*u ali na deželi. Cenj. ponudbe na osraa. oddelek »Jntmc pod š:fro »Majhna t»ača«. 1925S-2 Kniigovodstveni veščak i dolgoletno prakso in Ta referencami se priporoča ta vse kniiiffovodfttven« po-a e, sestavo in revizijo bi-.ani", ureditev davčnih zadev. Zm»ren honorar. Po-n.'dHe na oddelek »Jutra« pod »Bilanca«. 19172-2 Dobra perica ' me»to. even*. vzame p..-i" o tudi r>a d-om. po-niid^-e na ■1g'a»ni oddelek ».I,itra« pod šifro »Ilt.hra perica«. 19087-S Dekle z dežele ma do in simpatično, vaje ao vi»eh v gospodinjstvo »•padajočih del. želi premeniti sluiho kot g»po dn;ak« pomočnica. Naslov v ocia^nem o^ldekti Jutra S 19372-2 Mesarski pomočnik z večletno prakso, sprejme tako; službo — najraje na deželi. Noa-lov v ogl. oddelku »Jutra«. 1M03-2 Slikar dnber dp'flvec. išče služb" Ki.«!ov*•'■' daj. N'as'ov v oglas, o« Ide liku »Jutra«. 19:181-6 Akumulator 12 V., sko-aj nov. ug-odne n apr oda j. F.' e k t roi n d u M r i j a Ljubljana. Oe^po^vce.ka e. 19116-6 Kdo posodi 3—15.000 Din rjroti pr-no-meetnii vknjižbi na eno nadstropno hišo. Naslov v oglasnem oddelku ..Jutra' 19380-16 35.000 Din pof/oji!a i?čem za dobo 6—8 itipsp ••ev proti viso.k:m ob res t im in dobremu jamstvu. Ponudbe na oglasni .izdelek »Jutra« p"d »St. 194«P9-16 Tihega družabnika s kapitalom 50.000 Din sprejmem za dobičkonosno podjetja. Poroud'be na ogl. fiddel.ik »Jutra« pi>d šifro .St. fiOO«. 19*10-16 V«aka boseda 1 Din: ( r.i dajanje naslova ali S j n Š:fryi pa 5 Din. (!0) | Avtomobile in motocikle svetovnih znamk, najnovejše modele, nove. pa tudi rabljene. kupite lahko proti hranilnim Knjižicam pri avtotvrd-l:i 2užek. Ljubljana. Tavčarjeva 11. 19265-10 Isliosmerni motor ',2 H P. kiiipra. Naslov v og'asnnem oddelku Jtitra. 19378-tiO Avtomobili pripraven za ture. n»- čain, najboljše rnamke. do bro ohranjen, prodam po :7.redno ugodmi ceni. Vprašanja na oglasni odd-elek »Jut.na« pod šifro »Avti«. 18900-10 Dva avtomobila osebni Fiat 514 in tovorni Ford. dvoumni, malo rabljena. radi družinskih razmer po ugodni ceni prodam Dorvee na podruž. »Jutra« v Mariboru po-d »Avtomate' 514«. 19119 10 la tx»«»di>. Oglasi ao cijatnega xnačaja po 50 paj beseda. Z« da janje naslova ali r,a šifro 3 Din. o«iroma 5 Din. CM) Kolesa tovarniško nova. od preostale zaloge, prodamo po najmi-žji ceni. E ektr-oto.ns.ka družba. Krekov trg ]0/H. 19006-11 Kolo trpežno, v dobrem stanju proda Mlakar, Gosposka ulica 10. 1940014 I Vsa ka iM^ih 1 Dvn; I sa dajanje naslova ai: f ia š' fro pa 5 J>in. d«) [ 25.000—50.000 Din poftoji'1« na m«n;oo »Ji hipoteko, abjotut.no zanesljivo. rabimo. NasAov pove oglasni oddelek »Ju.tra 1. 18803-16 Hranilno vlogo Mer>-ine, Kmet«=ke. odnos-no L."ud=ke posojilnice — aH P'»-m»» dohrometja kupim. Poo;id'he na ogtas. oddelek vJut-ra« poni »Pr-omotno«. 19114-16 Proti hran. knjižici ali prepisu do*>ro:m»tja nd dam tovarniško noo- osebna a vto. najnovejšega modela Ponudbe na 0'g'as. oddelek »Jutm« pod »Prvovrstna znamka«. 19120-16 ■iKi. Or-*>n. Vsakovrstno zlato Sar»nje najvišjih eenaD CERNE - juvelir Ljuhjana Wolfov» alica 8 l'rg. oglasi po 1 Din bese.!*: on dajanje naslova ali za šifro 5 Di: Oglasi socialnega t na čaja vsaka bošeda 50 par; za dajanje nasiova ali za šifro 5 Din. (1 S) Sokolski kroj za srednjio postavo, pro dam. Nasliov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19®79-d3 Vrsaka heeeda 1 Din: za dajatvjri malora ah ia Šifro pa 5 Din. (20) Zemljišče v IjuMjaneki okolici kupim. Ponudbe z navedbo lege in cene na oglasni odd. »Jutra« pod »Solmč-no«. 19169-20 Vilo v Mariboru enonadstr., lepo in ">!iič-n.o, 10 minmt od kolodvora, z velikim vriom. 3 dvosohn:mi in 2 eno«=nhni-mi stanovanji, pričam za 250.000 Din. — Pojasnila daje R. Kiffmann, Maribor, Meljska cesta št. 25. 19102-20 Bnodružin. hišico s trgoi-s-ktm lokalom, trafiko in vrtom prodam ped zelo ugodnimi pnsro-ji v občini Zgwflja Š;št«. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19391-'-O Parcela v Trnovem 600 ms. naprodaj po 20 Din. Poizve se v trgovini Pajik, Sv. Petra cesta 51. 19205-20 Trgovci, pozor! Prodam za trgovino pripravno hššo z vrtom — tudi proti br« ti ikri knjižici Ro*3ica štev. 36. Dom-žale. 19S97-20 Ma.ihno hišico 7. majhnim posestvom ali vplirkim vrtom kupim v h ižini Maribora. V goto-vem p'ača.m 20—tJO.OOO Din. Ponudbe na podruiž. »Ju.t.ro« v Celju šifro »Ač.« 19:>s9-20 V »a ka 0t»e 1 j Dir. za dajanje naslova sncm oddelku »Jutra«. Sprejme se «amo prvošoiec iz dobre hiše. 19048 f£ Dijaka nlžVfcolca, dobr« vrnjenega, siprejmem n« siano-vanje z najbojjšo oskrbo, blizu realke. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 19112-22 m Pension Zanier Sv. Pavel pri Preboldu — Savinska dolina, Dravska banovina. Zračne sobe, prvovrstna hrana, lep vrt, smrekov gozd, tenis. 6f> m dolg lasten kopalni bazen in Koipelji v reki Savinji. Krasni izleti v Savinjske planine. Penzija dnevno 40—50 Din. Na željo prospekti. 19375-38 r Ul Vsaka b«»ed« t Din: za dajanje naslova a« šifre pa 5 Din. (24) V podružnici Jutra v Celju je dvignit) sledeča pisma: Čedna gospodinja. Eksistenca, Bncijan, Nov, Obrt Prikupi jiva. Zaupnik. Zeio ugodno. 1. junij. Vsaka t>«se■' - v :' v-,; ^OTB® * Prostovoljno gasilno drnfitvo LJublJana-Sp. Slška naznanja žalostno vest, da je umrl naš dolgoletni načelnik in častni član, tovarifi HvanJfto 99 Pogreb našega nepozabnega načelnika bo v torek 27. junija ob pol 15. uri iz hiše žalosti Jernejeva ul. 14. Velezaslužnega tov. načelnika ohranimo v globoko hvaležnem spominu. LJubljana, dne 26. junija 1933. 7577 ODBOR. V neizmerni žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša srčnoljubljena soproga, dobra mati, hčerka, sestra, teta, svakinja in sinaha, gospa Emca Kovač roj. Žuraj soproga tenorista kraljeve opere v pokoju dne 26. t. m. ob uri zjutraj po dolgotrajnem, mu-kapolnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere mirno preminila. Pogreb drage nam pokojnice bo v torek, dne 27. t. m. ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJubljana, dne 26. junija 1933. LEOPOLD KOVAČ, soprog; KRISTA,' hčerka in žalujoče rodbine: KOVAČ, RUMPELJ, ŽURAJ, LA-PAJNE in BOSCH. 7573 Mestni pogrebni ta vod Občina Ljubljen« Urejuje Davorin Ravljen. Lzdaja za Konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikai. ia Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratm del je odgovoren Aioj2 Novak. Vsi ? Ljubljani.