Eingeiaiigt am J - MAI.1917 , f j mit ----- Beii&gen IS. a le tli ka. List ljudstvu v pouk in zabavo. SS? vsak četrtek in velja 8 hatl sam po utes, pl» •Jns*va" dobivajo 7- stane tnin» vred in v Maribora * poRIJanjcm na do» za celo l«to 6 K, pol leta 3 K in za četrt leta 1-50 K. Naročnina a Nemčijo S K, za na leto MM S K. — Naročnina se pošilja na: Upravniitvo „Slovenskega Ooapodarja" v Mariboru. — Lat se dopoii^ do odpovedi. — ...... ' - Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. naročnino, inserate in reklamacije. 1 kvadratni centimeter prostora stane 16 vin. posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 12 vin. — Rokopisi se ne vračajo. — UpravniStro! ae perforate za enkrat M vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 16 vin. Za večkratne oglase primeren po| "arte in zahvale vsaka petitvrsta 24 vin., Izjave in Poslano 36 vin, — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Ne» V oddelka ezaprte reklamacije so poMnint proste. Slovenci in Cehi, Hrvatsko-slo venski in češki poslanci postopajo že dalj« časa na Dunaju popolnoma dogovorno in složno. Združila jih j« nevarnost za njihov» v avstrijski ustavi zajamčene narodne pravic«. Njihovo število znaša nad 160 mož, torej skoro ravno toliko kakor število nemških meščanskih poslancev. Zadnji teden so se zopet vršila posvetovanja poslancev na Dunaju. Najprej so se posvetovali hrvat-sto-slovenski poslanci za se in češki poslanci za se, potem pa oboji skupaj. O posvetovanju so Izdali to izjavo: Dne 26. in 27. aprila sta imela predsedstvo in parlamenfarna komisija Hrvatsko-slovenskega kluba na Dunaju svoj« seje, v katerih sta razpravljala o zunanjem in notranjem poltičnem položaju Cesarjeva prizadevanja z a m i r Je klub s hvr težnostjo pozdravil. Napovedano sklicanje državnega zbora je klub vzel na znanje in izrazil ob enem enodušno prepričanje, da poslanska zbornica, ki tri leta ni bila s-klicana, ne more prevzeti odgovornost 1 za dosedanje odredbe glede na vprašanja prehrane. Ugotovilo se je, da dosedanje stališ-č e vlade v narodnopolitičnih vprašanjih nasprotuje avstrijski državni misli, Ravno iz ozirov na prave Interese države treba kar najod-ločnejše odkloniti, da bi se enostranske strankars' zahteve, ki so v nasprotju z narodno ravnopravno-stjo, proglašale za državno potrebo. Nasprotno pa bodo našle resnične d r ž a v n « potrebe v zastopnikih hrvatsko-slovenskega naroda vedno najtoplejše pospeševat elje. Nato ste se sešli parlamentarni komisiji Hrvatsko-slovenskega kluba in Češkega svaza k skupnem posvetu, v katerem so ugotovili popolno eno d u S n o s t y presojanju političnega položaja. Fojni spomini, (Janug Goleo.) (Dalj«.) Hvala Bogu, da je zatonilo pogubno in blatno Štirinajsto leto te grozne vojne, ker dandanes so o-ae žalostne razmere iz prvih časov izključene In nemogoče. Trdim pa tudi lahko in z mirno vestjo, da vojakom, ki stole danes v strelskih jarkih, se še njiti ne sanja, koliko da smo pretrpeli mi prvo leto. T« prestane težave, napore in pohod« brez konca in kraja je lahko zmagal le cvet avstrijskega voja&t-▼a; to je bilo naše aktivno moštvo in prvi rezervisti. Prepričal in uveril sem se tedaj, da je prenesel naS vojak v začetku več nego žival. Konji so cepa-li, a človek se je vlekel pokorno-udano naprej, kakor se mu je zapovedalo. Svetovna zgodovina bo pri-morana priznati,- da so bili prvi avstrijski bojevniki v bojih, na potu in v naporih junaki in udani trpini, kakoršnih ne dobimo nikjer ua svetu. Tako nezasluženo šibani od neizkušenosti ln naravnih sil, smo se pomikali nazaj skoro noč in dan, NoČevali smo vsako noč k]« drugje. Saj posamezni pohodi bi že ne bili tako neznosno dolgi, dosegli bi bili gotovo vselej odkazano no-•fiiSče pred nočjo, da bi ne bili stali in čakali na cc-■sti Tako smo pa najizdatnejši del noči, preapolnoč, prebili stoje v blatu. Zjutraj je bilo treba zopet zgodaj na noge. Obleka so ni utegnila posušiti, to je v-phValo silno neugodno in Škodljivo na zdravje. Ljudje so bolehali na želodcu in Črevesnem prohlo4enj:i. Vasi in bajt, kjer smo se ustavljal', ne bodem Državni zbor sklican. Cesar je sklical državni zbor za 30. maja. Se-dai pride tudi ljudstvo po svojih zastopnikih do besede. Dolga tri leta je moralo molčati, tiho gledati vse, kar se j« okoli njega godilo, nihče ga ni vprašal za njegove želj« in njegovo mnenje. Poslanci so bili brez moči in . vpliva. Njihovo posredovanje marsikje ni bilo več dobrodošlo, po nekod jim je bil za-branjen celo vsak dostop. Kaj je ljudstvo vse prestalo, na Slovenskem Štajerskem posebno od začetka vojske, to nam ostane vsem, ki smo bili priča njego vega trpljenja, nepozabno do zadnjega zdihljaja. Glavna in prva želja, ki jo bodo morali naši poslanci v imenu slovenskega ljudstva tolmačiti na Dunaju, je mir. Dovolj krvi je teklo, kupa trpljenja in bridkosti je polna.. Delo za mir bo poslancem tem laž e, ker se je haš mladi cesar sam postavil na čelo mirovnega gibanja v Avstriji. Svojim narodom hoče dati mir, to je njegova najvišja želja, in da jo izpolni, ne opusti nobenega koraka. Ljudstva s hvaležnostjo gledajo na mladega vladarja in dolžnost poslancev bo, da ga v njegovem prizadevanju podpirajo brezpogojno. Gorje onim, ki bi v sedanjih razmerah še hoteli preprečiti vspeh cesarjevega delovanja in iz katerihkoli ozirov spletkarili za nadaljevanje vojske! Druga velika naloga bo, da pos^tijo poslanci z gorečo bakljo v vse kote sedanjega gospodarskega življenja. Kako se je ravnalo z živežem, kako se ga hranilo in razdeljevalo. Kdo je smel trgovati s pri-uelki in s kakim dobičkom; zakaj so se nastavljali za pridelke trpečih kmetic najvišje cene, za pridelke industrialeev pa ne. Kar je bilo v tem oziru napačnega, se mora popraviti in spraviti v pravi tir, kar se Še da predrugačit'. se bo morclo predrugačiti. Tretja velika naloga državnega zbora bo, da ugladi vsem stanovom j ot v mirne čase. To bo najtežavnejša naloga. Vsi vemo. da nas vojska ne stane samo potokov človeške krvi in Človeških solz, am- pak tudi ogromno denarja. Dolgovi se bodo morali poplačati. Kar se je v tem oziru že ukrenilo, se je v veliki meri zgodilo na račun majhnih davkoplačevalcev, Poslancev naloga bo, držati svojo zaščitno roko nad žepom majhnih davkoplačevalcev ter skrbeti za pravično razdelitev vojskinih bremen, ki nam ostar nejo še po vojski. Vedno bodo morali državni poslanci imeti tudi pred očmi, da so poklicani varuhi avstrijske držav-» ne misli. Ta zahteva, da se Čutijo vsi narodi v Avstriji srečne in zadovoljne, kaUi srečni narodi, srečna Avstrija. Sovražnik državne misli je, kdor hoče en narod povzdigniti nad drugega, enemu pripoznati več pravic kakor drugemu. Vsi enako trpimo, za to moramo tudi vsi enako uživati. Ves narodnostni boi, ves notranji nemir izvira le iz tega, ker se tuintam greši proti enakopravnosti vseh narodov v Avstriji. Dela v državnem zboru bo torej dovolj* Bog ga blagoslovi! Ljudstvo naprej! Naš mladi cesar je zopet storil nekaj, kar ba njegovo priljubljenost med narodi samo pomnožilo.; Sedanja ogrska vlada se je med vojsko čudno dosledno upirala zahtevi opozicije, naj se vendar razširi volilna pravica za državni zbor* Vlada se je vedno bala, da li razširjenje volilne pravice na široke fudske množice moglo škodovati političnemu vplivu Madžarov in posebno madžarskih mogotcev. Sedaj pa je govoril cesar Karel odločilno besedo. Dne 29. aprila je poslal madžarskemu ministrskemu predsedniku Tiszi pismo, v katerem pravi, da je, odkar je začel vladati, vedno iskal neposrednega stika z ogrskimi vodilnimi osebami. Vsled vtisov, ki jih je dobil, naroča vladi: Pozivljem vlado, da vodi naprej državne posle in mi takoj predloži primerne predloge, iz katerih bo razvidno moje hvaležno priznanje za občudovanja vredne napore in za domoljubno zadržanje narodovo v usodepolnih dneh svetovne vojske. To se naj zgodi, da se v velikem načrtu osnuje.,o narodnogospodarske naprave. natančneje popisoval. Saj gališko selo je 'eduo kot drugo, umazano in čifutsko je prav vsako. Koliko da je vredno vedno pomivanje, pranje in snaženje našega slovenskega ženstva, sem spoznal še le v Galiciji. Tukaj je ženski spol len in zanikaron radi tega sta pa tudi snaga in hišni red pod ničlo. Nemarnosti gališkega ženskega spola se imamo zahvaliti'za mučno vojno šibo, za — uši! Tej neprestano grizeči golazni, ki trpinči naše vojaštvo že skoro 3 leta, je tekla zibelka v zanemarjenih gališkili nizkih bajtah. Bila i« tedaj v začetku kaj nepotrebna navada: Vsako jutro pr«d odhodom iz nočišča s« je vršilo od moštva na dno pekla ukleto delilirauie. Polkovnik s« > na konju postavil ob cesto. Mimo njega je morala stopati trdih, odmevajočih korakov in kakor •veča zravnanih postav stotnija za stotnijo. Moško stopajoč« in kot kolec ravne je oberst hvalil, sklonite, čohajoče se in zdeha^oče vsled kratkega spanja pa je zmerjal in karal. Oberstov jutrajni ukor je stotnik pri oddihih med potom iz jeze v strogosti in krzni podvojil ter potrojil. Nobeden častnik pač ni mogel razumeti, zakaj se moštvo pri nad vse sveto zapovedanim „Habt aoht!" očohava in drgne za vratom, po prsih in stognih. Jaz si nisem mogel sam razlagati te nemirnosti, a čul sem večkrat, kako :e kateri siknil karajočemu častniku v hrbet: „Prokleto, ko bi tebe tako ščipalo in srbelo, bi se tudi očohaval pred samim generalom!" Vsi smo se konečno zjedinlli in menili: te vojaške kretnjo so posledica premočeno obleke in mazanega perila. Pa kmalu smo se v tem mnenju boljše izšolali in zbrihtali. Bližali smo se roki San, Tedaj je že pa skoro vsak častnik segal s prsti za vrat in horsal si po stegnih. Moštvo se je meni tedaj še nerazumljivo in škodoželjno muzalo in posmihalo. V selo iz spomina padlega imena smo že dospeli zgodaj popoldne. Mene je ta dan tako ščipalo, me grizlo in mi gomazelo po životu, da po dohodu v vas nisem mogel več vzdržati. Vsa koža me je skelela od čohanja in krem-pljanfa. Skril sem se za gosto jelšje ob reki in zaOe! prav temeljit komisijon, Peklenska kuga! Ze koj1 prvi pogled na notrajno plat srajce me Je poučil, da sem ušiv kot potepen, zanikern berač. Tresel sem se gnusa in studa pri pogledu na mravljišče golazni, o kateri sem doslej le čital in slišal, a je še nikdar nisem videl in občutil. Velike so bile te gališke uši, da bi jih bil lahko pobijal s cepcem. Ce te ujeclajo bolhe, strešeš srajco, pa prepodiš vsiljivce. A jaz sem lomastil s srajco po drevesih, vendar niti jedna ni ni odirknila v grmovje. Gabilo se mi je tedaj še tar ko, da se jih ne bi bil lotil s prsti za nobeno nagrado ne. Vpiti in klicati sem začel v obupnosti, kakor bi me drl na meh, svojega slugo Lojza. Mož se mi je v obraz režal, ko je zagledal mojo srajco v grmovju in menil: „O, saj jih imamo že precej časa vsi od infan-terista do obersta. Vam vsem pri štabu so jih podtaknili voiaki nalašč, ker jih je stari ošteval pri de-filiranju." Loj z jo še pripomnil, da mi donese drugo perilo, da bom imel mir vsaj za eno noč. Skopal sem se tega dne pri dežju in pri treh stopinjah nad ničlo v reki San ter se preoblekel. Drugi dan sem našel in zajel šo večjo ušivo zalego nego prvič. Dokaz, da celo uši prija in ugaja snaga. Božja kaštiga! Oberst je gledal neverjetno in prestrašeno, ko sem mu pri mizi zaupal vzrok dnevne ln posebno po- Stran Ä. BLWEN8B flOfflHHIlH- 3. maja löll. in da s« razširi volilna pravica v meri, Bi odgovarja sedanjemu velikemu času in do-pmnešenim ljudskim žrtvam ter se ozira na življenjske državne pogoje." Cesar, ki tako blago in pravično misli, nam j« jamstvo za mogočen razvoj tudi v nagem ustavnem življenju. In pri nas še je marsikaj spremembe potrebno. V gosposki zbornici niso vsi stanovi in vsi narodi svojemu številu in pomenu primerno zastopani. Kmetski in delavski stan nimata nobenega zastopnika, naš slovenski narod trenotno tudi nobenega. Poslanska zbornica je še v tem oziru vedno nepravilno sestavljena, ker imajo nekateri narodi več zastopnikov, kakor jim gre po enaki volilni pravici z ozirom na druge narode. Deželni zbori še imajo vedno zastopstvo, ki sloni na predpravicah nekaterih stanov. Tudi okrajni zastopi nimajo širjega volilnega reda, istotako občinski zastopi ne. Vsa znamenja kažejo, da pride ljudstvo pod sedanjim velikodušnim cesarjem v polni meri do svojih zaželjenih pravic. Mirovno gibanje. Mirovna misel kljub vsem navidezno nasprotnim pojavom napreduje. Pri tem nas tudi ne sme motiti dejstvo, da se vedno nove države pridružujejo že vojskujočim državam. Njim je pač mnogo na tem, da so pri mirovnih pogajanjih tudi zraven. Ko se je začela ruska revolucija, ni bilo izkju-Čeno, da bo Rusija sklenila z nami posebej mir. Mislili smo, da bo potrebovala miru na zunaj, da se lahko uredi na znotraj. Toda kakor se vidi, je bila ruska revolucija boliše organizirana, kakor se je s-plošno sodilo. Četudi vse ne gre gladko, vendar do ■ovih notranjih nemirov še ni prišlo, Cetverospcraz-mm je imel na Ruskem pač lažje delo kakor pa mi. Njemu je bil prost dostop. Agitatorji, časniki in oe-nar so delali zanj neovirano na ruskih tleh, mi smo mogli vplivati le oddaleč. Kljub temu pa mirovna misel na Ruskem ni u-spala. Pač se voditelji izrekajo sedaj proti posebej miru in za nadaljevanje vojske, toda za splošen mir bi bili takoj, kajti ruska odporna sila je vsisd velikanskega revolucjijskega pretresa vendar le veliko trpela na frontah in v zaledju. Za to lahko rečemo, Rusija je pač za mir, a samo za splošen mir, ker npa pri splošnih mirovnih pogajanjih doseči boljše vspehe, kakor pri posebej miru. Notranje r azmere pa, ieravno «o razrahljane, še vendar niso tako nevarne, da bi bila že danes prisiljena za posebej mir. Socialdemokrati bodo ta mesec j moli v Stock-Kolmu mirovni shod, na katerega bodo prišli socialistični zastopniki iz vseh vojskujočih se držav. Ta shod je tako zamišljen, kakor mednarodni katoliški shod v Curihu meseca febrju-rja letošujsga leta. Namen njegov je, da poglobi mirovno misel v vojskujočih se državah. Sicer se četverosporazumovi socialisti nekoliko kuj a jo, toda na vse zadnje bo shod, Če pride na njem tudi do besednih spopadov, vendar nova vspodbuda državam, da ustavijo nesrečno vojsko. nočne srbečice« V toliko pa je vplivalo to odkritje na obersta, da odslej ni zmerjal nobenega prostaka več, če bi se bil pri defiliranju drgnil tudi z vsemi štirimi. Nemarno golazen smo pasli od tedaj vsi z neznatnimi presledki do sredine leta 1915. Vseh mogočih zdravil, strašil in še babjega praznoverja smo se oklepali, da bi prepodili krvoloke, a bilo je vse zastonj. Najbolje zoper uši je pač smrtna kazen s pomočjo obeh palcev na rokah. Kolikor jih pobiješ v prostem Času, toliko manj te jih ugrizava. in izsesava v noči. Temu na prvi pogled tako želodec obra-čujočemu poslu so se privadili sčasom vsi. V vsakem prostem času je tolkel uši prostak in oberst. — Jezdeci so polagali svoje perilo pod sedlo, da se je napilo konjskega potu. Konjski pot smrdi ušem, pred tem resnično ubežijo. Kaj jednostavno in priprosto sredstvo, da se človek pri pobiianiu preveč ne zmuči, je ogenj. Vojaki so navadno zanetili mogočen plamen. Ob straneh so zabili rogovile in jih zvezali s povprečnimi kolci. Na ta podstav so položili perilo in posedli o-krog ognja. Vročina ia dim omamita uš, da se spusti iz perila v ogenj ter razpoči ▼ žrjavioi, ako je dobre reje, s slišnim puhom kot Šrapnel, MoStvo je pri tem razpokavanju od vročine onemoglih in opečenih nSi uživalo veliko smeha in zabav«. Vzrok, da nas je mrcvaril r prvih mesecih ta ■trčen noč in dan, je tičal v i»m, ker smo bili danes In, jutri tam. Vedno na potu, ▼ naporih Tn v bojih. Nikdo ni ntegnil se preobleli ter očediti. Ce je tudi ■den premenU perilo, sosed, s katerim je v noči polival, pa ne, zjednaiili se s« krvosesu k makemu na polovic*. Največja »šja brezebzirioet je ta, da Kčiplje m ■grinsva ta grdeha t icči in Še vojaka, ki je zele Sedaj imamo mesec maj, k! je posvečen Kraljici miru. Veliko govorimo o miru, toda molimo zanj mnogo manj kakor v začetku vojske. Meseca majni-ka lahko popravimo, kar smo v zadnjem času zamudili- Več prosa. Ravnatelj g. Rohrman piše v dobrourejevanih „Dolenjskih Novicah": „Med rastline, ki so postale v sedanjem času večjega pomena, spada tudi proso. V prejšnjih Časih, dokler niso hili ljudje vajeni na riž, se je sejalo po naših krajih sploh veliko več prosa. Pozneje je pa riž izpodrival proso, tako, da se je v zadnjem času sejalo sploh manj prosa. A danes je pa proso zopet na višku in vredno, da ga bolj pridelujemo. Proso se ne odlikuje saJmo s svojo bogato rodovitnostjo in s svojim tečnim zrnjem, ki je danes najboljši nadomestek za riž, ampak tudi z raznimi lastnostmi, ki se zelo prilegajo našim potrebam, in ki hodijo danes bolj v poštev, kakor le kdaj poprej. Pri prosu je danes najboli povdarjati, da je ta rastlina malotrebna, da ne zahteva ne močno gnojenje in ne močnega dela. Vedeti moramo, da se ne da!o rastline, zlasti prstnine in okopavine, ki se danes močno prfiporočajo, poljubno razširjati, da smo pri teh rastlinah odvisni od gnoja in da nam danes obojega manjka. Pa tudi v drugih ozirih je proso dobro došla rastlina, ker jo sejemo najbolj pozno, tako, da jo je mogoče spraviti na tisto njivo še kot drugi pridelek. Pri nas se seje proso z najboljšim vspehom po rdeči detelji ali pa po kaki drugi zgodnji krmski rastlini, kakor n. pr. zeleni rži. Ce je šla letos kje zimska strn po zlu (je slabo prezimila), tudi nimamo za take prostore dosti boljših rastlin,- kakor je proso, tako, da je prav, če se vsaj en del taldh prostorov poseje s prosom. Ob letošnji pozni in dozdaj za delo skrajno neugodni spomladi nam pri prosu tudi to ugaja, da pride njegova setev nazadnje na vrsto, namreč koncem meseca maja in junija, ko se že zvrste vsa druga spomladna dela in se ni več bati nobene zamude zaradi nedostajanja delavnih moči. Potrebno seme se bo dalo tudi še dobiti, ker ga je sploh malo treba. Za en oral zadostuje namreč 18 do 20 litrov semena. In če nazadnje Še to vpoštevamo, da daje proso slamo, Ki je prvovrstna in večkrat boljša, kakor slabo spravljeno seno,, moramo priti do zaključka, Ha daje danes proso v resnici pridelek, ki je vreden vsega vpoštevanja in ki zasluži, da ga pospešujemo in po možnosti povzdignemo." Dostavljamo, da se naj slovenskoštajerski kmetje za semensko proso In tudi za ajdo takoj o-brneio do okrajnih žetvenih komisarjev, ki jih navajamo na drugem mestu! Naše žrtve za domovino. Pretresljiva in nepričakovana žalostna novica je zadela Zamudovo hišo iz S t a n e t i n e c pri Sv. Juriju ob Stavnici, Oče in gospodar je nagle smrti zapustil to nemirno in solzno dolino. Bil je potreben spanja kot riba vode. Bib smo pa tudi že vsled drgnenja in nočnega praskanja do krvi razmesarjeni, celo telo je bila ena skeleča krasta. Eno hvalevredno plat teh ogabnih trinogov pa sem vendarle dolžan omeniti: Gališka uš ne sili v lase na glavi. Kakor hitro je prenehala premična vojna, in so s« začeli pozicijski boji iz stalnih strelskih Jarkov, se je omejila, celo ponehala doba krvavega uft-jega kraljestva. Zapisal sem te vrste o mrčesu še precej kratko in površno, a vendar morda za občutljivi, nežni spol še prenatanko in prerobato. Te razprave se ne sramujem in ne črtam, ker živimo v časih bridke in posurovele resnice, kateri se mora umakniti prisiljena in priučena občutljivost. Vprašanje o ušeh je vredno v vojaškem življenju resnega pomisleka; spada pa tudi v pomehkuženo, varno zaledje, kjer se danes tudi ne šetamo med samimi z rožicami posutimi gredicami, ampak stopamo sklonjenih glav mimo bodečega vražjega strica in kopriv. U,ši smo se torej nalezli kot berači na blatnem in deževno mlakužastem umiku od Grodeka do Prze-mysla. Tedaj, ko smo se mi v septembru bližali trdnjavi Przemjsl, so ravno napeljaveli okrog utrdb brezštevilne žične ovire, zakopavali topove in izkopavali razne poljnke, nove utrdbe v okoli» mesta. Przemjsl že ima po naravi trdnjavsko lego, ker leži v kotanji, ki jo obdajajo krog m krog večji in manjši griči. Utrdbe so preoej daleč zunaj mesta, katero oklepajo in branijo v mogočnih, mnogobrojnih krogih. Za nagega nmika so ravne trebili po okolici gozdove in požigali krasne vasi v trdnjavski okoliši, da bi ne služile sovražnika v kritje. Kaj žalosten prizor so a a Ali ti strašne mogočni plameni v krogu, ki se požirali take lepa poslopja, katera Je pozidala najljubfti in najdražji zaklad Zamudove hiše. V najlepši dobi 52 let je moral darovati svoje življenje na oltar domovine. Nahajal se je v rezervni bolnišnici v Reki, kjer je dne 8. januarja umrl. Bilo je il mesecev, odkar se je za vedno poslovil od doma. Kakor da bi bil slutil svojo smrt, je še pred dnevi pismeno opozarjal otroka, naj pridno zahaja t Šolo, Rajnega Karela je vse rado imelo. Dne 2. aprila je na soški fronti ponesrečil mlad moža lončar Iv. Lašič Iz H r a n j * g o v e c pri Sv. Tomažu blizu Ormoža, oče sedmero otrok; Bil je cela tri leta na bojišču* Mož je veliko žrtvo-va Bil je marljiv delavec. Z visokega Javorčeka je burja navalila v njegovo kritje vode in kamenja s tako silo, da mu ni bilo mogoče uiti. Kako hrabro se e mož branil za dom in cesarja, priča njegov poveljnik, g. stotnik Vidic, kateri je za obupano družino med sobojevniki in s svojim lastni* prispevkom nabral čez 3000 K. Družina padlega se srčno zahvaljuje g. poveljniku in vsem darovalcem, kateri so ji v skrajni sili in v obupu priskočili na pomoč. Tudi narednik g. Mat. Vaupotič je veliko storil, da olajša gorje ubogim otrokom Srčna mu hvala! Naš prijatelj Vinceno FerenČak nam piše iz bojišča: Dns 18« aprila t. L, ob pol 7. uri zvečer, je sovražnik streljal preko Soče v naše strelske jarke z granatami in Šrapneli. Trije štajerski Slovenci bo se pri tem smrtno ponesrečili. Dva sta kar v tistem trenutku bila mrtva, le ubogi desetnik Janez Višnar se je še mučil dva dni. Bil je od prve granate, katera je v skalo padla, zadet Drobec skale je zadel Višnarja v glavo; bil je takoj brez zavesti. Med nadaljnjim streljanjem sem ga spravil v ležišče in v noči smo ga spravili v poljsko bolnišnico na Cepo-van. Tam je bil dne 20, aprila pokopan ravno pri farni cerkvi. Bil je zvest vojak in veren kristjan. Bil je tudi naročnik „Slov. Gospodarja." Od Sv.: Benedikta v Slov. gor. nam poročajo: Svoje življenje je dal za domovino in cesarja dne 22. aprila mladenič Jožef Keuc iz Zenja-ica. Na južnem Tirolskem počiva tvoje mlado telo, prijatelj naš mladi; na bojiščih še jokajo za teboj 3 starejši bratje, doma pa sestre z očetom in materjo. Prosi v nebesih za svoje ljube in za milo domovino svojo! Od Velike Nedelje se nam piše: Neizprosna smrt ima pri nas veliko žetev. Dne 13. aprila smo spremljali k zadnjemu počitku uioža-črnovoj-nika Vincenca Munda iz Trgovišča. Rajni je bil že od začetka vojske poklican v vojaško službo, ter si je tam nakopal bolezni. Zadnji čas pa je bil za nekaj mesecev oproščen. Na svojem domu pri i oni in otročičih je, spreviden s sv. zakramenti, umri. Bil je povsod spoštovan ter dober gospodar, ud gasilnega društva trgoviškega skozi 22 let — Dno 27 aprila pa smo položili v hladni grob mladenič i vojaka Henrika Cvetko, tudi iz Trgovišča, Boril s ! je 18 mesecev proti izdajalskemu Lahu, Dobil je 1-dni dopusta ter pri svojih starših, bratih in sebi; nagle smrti umri. Zadela ga je kap. Bil je tudi član Marijine družbe ter povsod zelo priljubljen mladenič. Spremili in nesli so ga na dom miru miadeniči-voja-ki, ki so ravno bili na dopustu, ter tudi v velikem številu Marijina družba. Do svidenja v nebeški domovini ! Vsem padlim slovenskim junakom «aj bo ljubi Bog večni Plačnik! žuljava roka v teku stoletij. V požganih vaseh so prizanesli le cerkvam. Gonili so tudi nepregledne črede govede v kritje trdnjave. Za utrjenimi griči in holml so gradili obsežne lesene barake za obrambne čete. Dve taki baraki so odkazali tudi nam v noči-šče. Spali smo dobro in bili do trda uverjeni, da nas obdržijo v obrambo trdnjave. Oh, s kakim veseljem smo ss oprijeli tega upa, ki nam je zagotavljal vsaf stalno streho in varnost pred dežjem. Drugega jutra po dohodu sva se napotila s Franclom v mesto, da si kaj nakupiva in dobiva kaj boljšega za pod zob in po grlu. Przemysi je veliko, močno židovsko mesto, a precej snažno in na pogled prikupljivo. MisMm, da je že gledala v mirnih časih vojaška oblast, na čednost in snago po ulicah. Zidje bi ga bili iz prirojenega, lastnega nagiba gotovo o-kabljali z gnojem in nesnago, Jesti se je tedaj dobilo in pijače tudi, karkoli je kdo poželel. Midva sva si nakupila tolikanj potrebnega perila in drugih reči Nosil sem v kupljeaem nahrbtniku in v rokah vse polno raznega blaga kot kraški tovorni osel. Saj tedaj se že ni nikdo spodtikal, če je tovoril tudi častnik na lastnem hrbta. Na trgu v bližini vojaškega kazina je preoej visok, ograjen, kamenit steber s kipom Matere božje. Dotod sem privlekel svoj tovor na hrbtu in v rokah, dalje ni Slo, preveč je bilo za moje moči. Odložil sem pri kipn in Franol se Je odpravil v mesto, da tztak-ne kakega voznika, ki bi nama zapeljal za dober denar nakup do naše barake, de me Je kedaj namazal prijatelj s sveje obljubo, tokrat me je potegnil za ee-le štiri ure. Lahke umljivo, da sem bil nevoljen in sem robantil stoječ tik aahrbtnlka cele v jezi in to-goti frozae Štiri nre. mmmrrr- ' r j vm* 3. maja 1917, ffiOmiSKi GOSPODAH. Stran Bi M a bojiščih. Na italijanskem bojišču od čtsa do časa živahno artilerijsko delovanje in g '-¡uije letalcev.. Večjih inlanterijskih podvzetij pa že del j časa ni bilo Na primorski fronti se vrši o pomembnejši boji v odseku pri Kostanjevici. N;. i so tam. it iijanomdne 28. aprila iztrgali jarek, k: t roga, ho »v lo čini prej izgubili. Na južnem Tirolskem mestumn. posebno v odseku pri prelazu Tonale, imd a rt lo. i.nki ogenj. Sicer pa je vojno delovanje radi iievar osti sne/enih plazov zelo omejeno. Na ruski froi.t, od Dvinska na severu do ru munske meje na posameznih odsekih artilerijski o-genj. Infanterija pa miruje. ,Razpoloženje med rus kim vojaštvom je še prejkoslej razdvojeno. Del vojaštva je za mir, del pa za nadal evanje vojske. Na r u m u n s k e m bojišču se bodo menda v kratkem pričeli napad' rusko-rnmunske : rmnde. Cet verosporazum je poslu! ■» užno Rusijo večje število angleških, francoskih in italijanskih častnikov, ki hočejo preustrojeno rumunsko armado voditi v Dob-brudžo in ost\lo rumunsko ravan. Naši so rodovitno rumunsko pobe pridno obdelal: ter se skrbno pripravljajo na sprejem Rusov in Rumunov. Na francoskem bojišču je prišlo 28. apr. do tretje bitke na 30 km široki fronti pri Arrftsu. Tudi v tej bitki, ki se nadaljuje, se še do sedaj Angležem ni posrečilo predreti nemške bojne črte. — Angleško uradno poročilo pravi, da so Angleži v-¿©11 v mesecu aprilu 19.860 nemških vojakov, francosko uradno poročilo pa pravi, da so Francozi vjeli v času od 16. do 28. aprila. 20,780 nemških vojakov. Angleško-francoske izgube v tej ofenzivi so bile o-gromne. Sodi se, da ie sovražnik izgubil 150.000 vojakov, Vrhovno poveljstvo vseh sovražnih armad na francoskem bojišču bo baje prevzel francoski general Kastelnau, namesto dosedanjega vrhovnega poveljnika generala Nivelle. Iz gibanja čet se sklepa, da se Francozi v Sampanji prpravljajo na novo velikopotezno olenzivo. V M nt c e d o n i j i so boji zopet nekoliiko oživeli. Dne 25. aprila je pri vasi Doldželi med Varda-rjem in Dojransl<('m jezerom prišlo do krvave bitke. Dve angleški diviziji ste napadli bolgarske postojanke z veliko silo, a jih nista mogli predreti. Na bojišču je obležalo nad 800 mrtvih Angležev, Tudi ob Strumi in Črni steni se vršijo večji boji. Na turških bojiščih severno od mesta Sa-mara ob reki Tigris v Mezopotamiji večji spopadi med Turki in Angleži. — Na kavkaškem bojišču ko. i z manjšimi ruskimi oddelki, ki prodirajo v smer proti severni Mezopotamiji. — Na egiptovskem boj -šču hudi artilerijski boji južno od mesta Gaza ob reki Vadi-Gaza. — Na ostalih turških bojiščih nobenih večjih dogodkov. HLszn& politične vesti i. Nemške stranke iščejo kandidata za predsedniško mesto v poslanski zbornici, ker se dr. Sylvester ne da več voliti. Z dr. GroBom, predsednikom Natlionalverbanda, si ne upajo na dan, ker ga niti v lastnih krogih ne marajo. Koroški poslanec Dober-nig bi bil nekaterim ljub, drugim tovarišem pa, se zdi vendar le premalo zmožen. Imenuje se še dr. Ding-hofer in dr, Stdlzel. Najnovejšji kandidat je 391etni dr. pl. Langenhan, ki ie baje še najmanj odvisen na vse strani. Mož je namreč milijonar. Torej bi tudi poslancem naj načelovali kapitalisti. Daleč smo že prišli Ne samo nemška ministra dr. Urban in or. Baernreither, ampak tudi poljski minister dr. Bobr-zinski se je dal potolažiti in vsi trije ostanejo še nadalje na ministrskih stolih. Ali je to poseben dobiček za Avstrijo, dvomimo, ker se gotovo niso dali potolažiti s praznimi besedami. Za načelnika gosposkozbornične desnice, v kateri se nahajajo tuoi naši škofje, je izvoljen grof Silva Taruka, Grof ie dobrega katoliškega mišljenja, Slovanom prijazen ter prijatelj sedanjega ministrskega predsednika Klam-Martinica. Razmerje med avstrijskimi Poljaki in Nemci ni več posebno prijateljsko. Vsi bolj narodno čuteči Poljaki so dan za dnevom bolj nezadovoljni s sedanjo nemško politiko v Avstriji. Narodno čuteči Poljaki zahtevajo, da bi se naj poljski del Slezije priklo-pil Galiciji, radikalni Nemci pa celo zahtevn o odcepitev Biale in drugih zahodnogaliških nemškomeša-nih gnezd od Galicije Seveda je še vedno med Poljaki večina takih politikov, ki ¡ma:o preveliko srce za nemška stremljenja- Ukrajinci ali Rusini v Galiciji in Bukovim so se odločno izjavili proti nameravani odcepitvi Galicije od Avstrije, ker bi bili tako na m lost ali nemi lost izročeni Poljakom, katere smatrajo za svo'e najhujše narodne nasprotnike. Ministrski predsednik Klam-Martinic je Ukrajincem obljubil, da ho edino državni zbor sklepal o odcepitvi Galicije in da bodo narodne pravice Ukrajincev zavarovane. Koroški Nemci so se že opotovano izrekli za u-stanovitev nemške višje trgovske šole za južnozaho-dne avstrijske dežele v Celovcu Na ta način hočejo ustvariti nemštvu ob Adriji in ostalili južnih deželah trdna tla za trgovino, ki se ho razvila po vojs- ki. Slovenci mor;mo vedno odločneje zahtevat,', da nam vlada ustanovi slovensko višjo trgovsko šolo za dežele na našem jugu. Hrvatski ban fikrlec je ustavil izhajanje lista „Hrvatska", glasila fraukovske stranke prava, ker je list risal zadnji čas preveč strupeno zoper vse druge stranke na Hrvatskem in jim očital, da delajo naši državi sovražno politiko. Glasilo Starčevičeve stranke prava „Prijatelj Naroda" pravi, da je oblast ust vila list tudi pred vsem zato, Ver vlada v naši drž'».vi sedaj novi duh, ki stremi za tem, da vse narode zadovolji in sprijatelii, a ne da se duhovi in narodi še bolj osovražijo. Frankovci nameravajo izdati nov rst. Avstrijska socialna demokracija je obhajala 1 maj s splošnim delopustom in velikimi zborovanji za mir Govorniki so vsepovsod povdarj'ali, da je avstrijska socialna demokracija za takojšnja mirovna pogajanja. Zanimivo ie, da socialisti povdarjajo, da se naj mir sklene, ne da bi se priklopilo naši državi kaj po vojski podjarml enih dežel. Enake „želje" so izrekli nedavno tudi soc i iL'st' v Nemčiji. Dosedanji avstrijski generalni oblastnik na Rusko-Poljskem v Lublinu, general Kuk, je odstopil. Na r!ogovo mesto je imenovan Polmk general gro? Septični, sorodnik nadškofa Septickega, ki se sedci vrača iz ruskega vjetništva. Avstrija m Nemčija Dunaska „Information" piše: \ko ima Nemčija pomisleke, ali bi se izjavila, da popolnoma soglaša z našim mirovnim stališčem je na tem mimo drugih razlogov tud' bistveno krivo, da se še nahaja v krogih nemškega, prebivalstva zelo silno protiangleško gibanje. Kajpada Nemčiia s svojim molčaniem le občutno zadržuje splošno raz-I jasnitev, ki bi pot do miru gotovo skrajšala. Tej resnici se tudi nepristopni nemški krogi dolgo ne bodo mogli odtegovati. Tudi tam mora zmagati misel, da se polnovreden, splošen in trajen svetovni mir da le doseči, ako se zbližata gospodarsko in prosvetno naj-močne ši velesili Nemčija in Anglija, in še le ako se podata na to pot, se bo dal doseči pravi in resnični konec svetovnega bo'a. Dokler se bosta Anglija, i' Nemčija sovražili in ne bosta našli dovolj moči za pobotanje, tako dolgo ni misliti na ozdravitev svetovne vojne bolezni. Vsaki dan, dokler Nemčija in Anglija tega ne spregledata, pomeni za celi svet, in ne najmanj za obe državi, ki se t a ko sovražita, nadaljevanje krvonrelivanja in uničevanja, dragoeenjlh dobrin. Irci svobodni? Angleška vlada hoče dati Ircem vendar enkrat nekoliko več svobode in namerava dolo. iti nekako samoupravo Irske ali takozvano „homerule." Samo protestanti v pokrafini Ulster bi se smeli sami odločiti, ali so za, to, da se grofije, ki imajo večinoma protestantsko prebivalstvo, pridružijo irski s,a-moupravi ali ne. Irski voditelji pa z angleškim vladnim predlogom niso posebno zadovoljni, V Dubllid se je dne 19, aprila vršilo zborovanje zastopnikov* irskih voditeljev. Shoda se je udeležilo 600 odposlancev. Predsednik grof Plunkett je proslavljal spomin padlih revolucijonarjev in ie zahteval, naj da angleška vlada zaprtim Ircem vsai tiste ugodnosti, ki ¡ih imajo vojni vjetniki na Angleškem. Vsak posredovalni predlog, ki ne da Irski popolne svobode, Trči z ogorčenjem zavračajo. Resolucija, ki zahteva za Irsko ljudovlado in popolno neodvisnost irskega naroda ter zastopstvo Irske na mirovni konferenci, je bila z navdušenjem sprejeta. Ljudovlade na Balkanu? Petrograiski list „Ruskaja. volja" poroča, da se med Srbi in Črnogorci kakor tudi Rumuni opaža veliko gibanje za ustanovitev ljudovlado v teh deželah. Načrt za združeno srbsko-črnogorsko ljudovlado je ba e že izgotovljen. Od Crnegore bi si Avstrija pridržala samo goro Lovčen, K a} bo s Kitajsko? Posvetovanje vojaških oblastnikov kitajskih pokrajin, ki se je vršilo v Pekingu dne 20. in 27. aprila pod predsedstvom ministrskega predsednika, se e soglasno izjavilo za udeležbe Kitajske v sedanji vojski. Velika večina kitajskega parlamenta, je za to, d , se Kitajska z oboroženo silo udeleži vojske v Evropi proti Nemcem. Predsednik kitajske ljudovlade se še ni odločil. Afriška Ijudovlada proti Nemčiji. V krog držav, ki so sovražne Nemčiji, jo sto- pila tudi zahodnoalriška Ijudovlada Liberija. Londonska poročila namreč zatrjujejo, da se bo izmed nevtralnih držav ; rva pridružila prihodnje dni Iju-riovlmla Liberija ceUerosporazumu v boju i roti Nem-(Mji. S tem se hoče močno razviti nemški trgovini v Zahodni Afri! i dat občuten udarec. Teden alte novice. Rojstni dan cesarice Zite. Dne 27. aprila se je i o vsej državi slovesno praznoval god naše presvetle cesarice Zite. Enako praznično se bo obhajal tudi prihodnji 9, maj kot rojstni dan naše mladostne vladarice, ki si je v tako kratkem času znala pr dobiti srca vseh državljanov. — Kn.-šk. Lavantinski ordinarijat je, kakor slišimo, že povabil mariborske urade k slovesni pontifikalni maši, ki jo bo,¡o služili Nj. Ekscelenca, prevzv. g, knezoškof v stolnici dne 9. maja ob 9. uri predpoldne. f Župnik Franc Hirti. Prvega dne Marijinega meseca majnika t. 1. je po dolgi, mučni bolezni za-tisnil na veke svoje oči goreči Marijin častilec, duhovni svetovalec in mnogozaslužni župnik slivniški, preč. g. Franc Hirti v starosti 70 let. Rajni je bil rojen dne 20. septembra leta 1847 v Ptuju, in v duhovnika posvečen leta 1870. Kot kaplan je služboval v Marnbergu, v Slov. Bistrici in v Mariboru do 1. 1880, ko je bil imenovan za vikarja v starosiavnem Ptuju, kjer je služboval celih 8 let do dne 21. julija 1888. Dne 22. julija 1888 je postal župnik v Slivni-pri Mariboru, katero službo je blagovestno opravljal do svojega zadnjega zdihljajav Rajni je bil duhovnik po Zveličarjevem Srcu, poln ljubezni in vneme za čast božjo in zveličanje duš. Njegova gorečnost ni pojemala z rastočimi leti in s pojemajočimi močmi, marveč je vedno rastla. Neumorno je deloval, dokler mu ni delo, trud in huda boRezen izčrpala vse moči do zadnje. Svojega delovanja ni omejeval med štiri cerkvene stene, temveč je dobro pojmoval in izvrševal papežev opomin k delu izven zakristije. Ce tudi že precej star po letih, je ostal vedno mlad po duhu ter se je popolnoma uživil v novodobno delovanje v in po krščanskih društvih. Kar ga je še posebno omililo njegovim župljanom in zlasti mladini, je bila njegova prijaznost in dobrosrčnost. Neka posebna milina, je obdajala vso njegovo osebnost in ravno zavoljo svoje dobroti-ivosti bo ostal nepozaben svojim župlianom, pa tudi svojim mnogoštevilnim prijateljem. — Pogreb blagega rajnega se je vr-šil v četrtek, dne 3. majnika, ob 10. uri predpoldne. Naj počiva v miru! Župnijski izpit so napravili te dni čč, gg. kaplani: M. Erhatič od Sv Benedikta v Slov. gor., F. Hohnjec iz Rečice, Anton Penič od Sv. Križa tik Slatine in Jožef Potočnik od Sv. Jurija ob Taboru. f Usmiljena sestra Helena Žurej umrla. Po dolgi bolezni je v 63. letu svoje starosti umrla u-smiljena sestra mariborske bolnišnice Helena Ema Žurej. Pogreb se je vršil v nedeljo, "dne 29. aprila, popoldne. N. v m. p.! Iz politične službe. Namestniški koncipist M. Steffan v Ptuju je premeščen od ptujskega okrajnega glavarstva k cesarskemu namestništvu v Gradec. V Ptuj je pa premeščen namestniški koncipist dr, Franc Sedlmayr. Odlikovanja. Z vojnim križcem II. razreda za zasluge so bili odlikovani: prvi državni pravdnik Viktor Verderber v Mariboru, državni pravdniki dr. erdinand Duchatsch v Mariboru, dr. Friderik Bra-v Celju, dr. Franc Hradetzky v, Mariboru, dr. Weingerl v Celju in višji ravnatelj mariborske Itaoške kaznilnice Alojzij Serda: z vojnim križcem III. \izreda za zasluge pa: upravitelj moške kaznilnice^ Mariboru Avgust Botlie, nadzornik straž Ivan KiVšič v Mariboru; z vojnim križcem IV. razreda: k;Viilnični nadpazniki Matija Salatov, Jurij MoslaoherJVjranc Gostič, Jožef Landsiedler, Marko Pegan, Stefaji Koban in Jožef Bitenc v Mariboru: kaznilniški pazniki Anton Vremšak, Jožef Kuželj, Lovro Hasberger, Andrej Učnik ter kancelijski nad-oficijant Matija Trojner, vsi v Mariboru. Slovencem v Celovcu. V Celovcu se nahaja sedaj mnogo štajerskih Slovencev-vojakov, Naznanjamo jim, da se vršijo slovenske pridige v maju vsako nedeljo v cerkvi sv. Duha. Mladinska organizacija. Pri Sv. Juriju p. Taborom se jo v nedeljo, dne 29. aprila, popoldne vršil v obeh mladinskih zvezah poduk, katerega se je udeležilo prav lepo število zavedne šentjurske mladine* Predaval je profesor vlč. g. dr. Hohnjec. Kraljica mira. Sv, Oče Benedikt XV, je dal napraviti kip Marije „Kraljice miru" v naravni velikosti. Nebeška kraljica sedi na kraljevem prestolu; s povzdignjeno levico (laja znamenje za mir, kakor bi hotela reči: „,Nehajte! Dovolj je krvoprelitja!" Z desno roko drži Jezuščka na krilu. Božje Dete i-ma v svoji levici olikino vejico; v desnici pa drži golobčka, kateri bi naj ponesel svetu veselo glasilo | miru. Kip „Kraljice miru" je sv. Oče namenil za vse glavne rimske cerkve. Irski niučenild. Sedanji sv. Oče bo v kratkem proglasil 257 irskih mučenikov, ki so za časa preganjanja katoličanov na Trškem prelili svojo kri za sv. vero. med zveličane. Blaženim proglašen. V Rimu so se vršile velike slavnosti, ker se je piemontski duhovnik Jožef Kotolenga proglasil blaženim, Kardinalski zbor. Sedaj je 66 kardinalov. Papež Leon XIII. jih je imenoval 14, Pij X. 34, druge pa sedanji papež. 34 kardinalov je iz Italije, 8 iz Francoske, 5 iz Španije, 4 iz Avstrq-Ogrske, 3 iz Angleške, 4 iz Severne Amerike, 2 iz Portugalske, po 1 pa iz Nemčije, Nizozemske. Belgije In južne A-merike. Ob 501etnici dr. Janeza Ev. Kreka. Častilci in učenci dr.. Jan. Ev. Kreka so izdali knjigo z gornjim naslovom. Dobiva se za 2 K v raznih knjigarnah. Ker ima dr, Krek tudi na Štajerskem mnogo prijatebev, bo knjiga tudi med nami našla dosti odjemalcev. Knjiga se naroča tudji v prodajalni Cirilo-ve tiskarne v Mariboru, Desetletnica „Mladosti." Glasilo slovenskih Orlov, „Mladost", obhaja svojo desetletnico. Krasno urejevau list obsega več zanimivih Člankov iz peres dr. Kreka, Andrej Kalana, dr. Ušeničnika in drugih, List, ki je mnogo pripomogel, da se je naša najlepša slovenska organizacija pred vojsko tako lepo in krepko razvila in pripravila slovenski in avstrijski domovini toliko vrlih borilcev, zasluži, da se ga posebno sedaj med vojsko podpira z novimi naročniki. „Mladost" se naroča v Katoliški tiskarni v Ljubljani in stane za celo leto 3 K. Šesto avstrijsko vojno posojilo. Dunajski listi poročajo, da se bo kmalu razpisalo šesto avstrijsko vojno posojilo. Pogoji bodo približno enaki, kot pri petem vojnem posojilu. Sedaj se bo videlo, ali bode sedanji finančni minister Spicmiler, ki izhaja iz bančnih industrijskih krogov, znal prijeti dovolj trdo tudi one ljudi, ki so si v vojski zaslužili nove milijone. Iz poštne službe. Poštni pomožni uradnik Jožef Zmrzlikar je dobil mesto pošinega odpravnika pri poštnem uradu v St. Vidu pri Ptuju. Sprejem v deželni zavod za gluhoneme. Deželni zavod za gluhoneme v Gradcu je bil delj časa zaprt, Sedaj so dobili nove prostore za gojence in se bo pouk v kratkem zopet pričel. ¡Kdor hoče koga s-praviti v ta zavod- naj takoj vloži prošnjo pri dež. odboru. Dva štajerska Slovenca izmenjana. V seznamu izmenianih invalidov, ki so nedavno prišli iz Rusije, sta tudi štajerska Slovenca: infanterist Er-nest Brezovšek od 17 pešpolka iz Laškega trga, in strelec Ignacij Culibik od 26. strelskega polka v Mariboru. Postavno varstvo za najemnike se je raztegnilo tudi na občine: Celjska okolica, Vransko, Bras-lovče, Vojnik, Lemberg, Mozirje trg, Žalec, Sv. Jurij ob južni žel., Šmarje pri Jelšah, Trbovlje, Laško HrastniK. Konjice trg, Križovci, Ljutomer, Gornja Radgona, Radenci, Veržej, Ormož, Karčevma, Rogaška Slatina, Središče, Breg, Rogatec, Berstje. Zvišanje notarskega tarifa. Justični minister je s posebno odredbo zvišal notarski tarif. Ko si pri vedno enakem delu vse zvišuje dohodke, pač nihče ne bi smel godrnjati, ako tudi kmet zaradi izredno napornega dela, in mnogoštevilnih večjih in novih stroškov zahteva tudi od svojih pridelkov zmerno z-višano ceno, Prihodnji uradni dnevi mariborskega okrajnega sodišča so: v pondeljek, dne 21. maja, pri Sv. Lovrencu ob koroški železnici, v četrtek, dne 24, t. m., pri Sv, Jakobu v Slov. gor., in v pondeljek, dne 4. junija pri Gornji Sv, Kungoti. Vojaški cenzuri v Radgoni in v Brucfcu o. M. odpravljeni. Poštno ravnateljstvo za Štajersko naznanja, da so odpravljene vojaške cenzure za politične okraje Radgona, Ljutomer in Bruck ob Muri. Sodnijska obravnava proti morilcu grofa Stiir-gkha. Iz Dunaja se poroča, da se bo obravnava proti morilcu ministrskega predsednika grofa Stiir-gkha, dr, Fricu Adler, vršila dne 18. in 19. maja pred dunajskim izjemnim sodiščem. Zdravniki so s-poznali, da je morilčevo duševno stanje popolnoma redno. Odlikovani podčastniki. Iz bojišča v Voliniji se nam poroča: Dne 24. aprila so bili odlikovani 4 mladi podčastniki od pešpolka štev. 87, in sicer: narednik Janez Lupša iz Ptuja z železnim zaslužnim križcem na traku hrabrostne kolajne In hrabrostno bronasto kolajno; četovodja Alojz Ogrizek iz Celja z bronasto hra(brosino kolajno; Prlek čel)bvodja Jožef Vrbnjak iz Grabonoša pri Sv. Juriju ob Sčavnici z bronasto hrabrostno kolajno. Odlikovana obmejna Slovenca. Iz Št. 11]a v Slov. gor. se nam piše: Ferdinand NikI od 47. pešpolka, sin veleposestnice v Selnici ob Muri, je dobil za svoje izvanredno hrabro zadržanje na fronti že 2 srebrni kolajni. Prvo je dobil na bojišču, drugo pa so mu pred kratkim poslali na dom, ko je bil na dopustu. — Izrednega odlikovanja je bil deležen štabni narednik Bogomir Hauptman iz Dobrenja. Iz lastnega nagiba je prodrl z vojem domobrancev proti višini 1781 v dolini Val d'Assa. Takoj se je polastil sovražne postojanke, vplenil je pri tem 7 topov, vjel 3 Častnike in 200 mož. Poleg tega se je polastil še Dbilo živil. Pri postojanki MaJga Portula je padel sfotoijski poveljnik. Narednik Hauptman je takoj prevzel stotniisko poveljstvo in je našo postojanko »roti ogromni laški premoči izvanredno spretno in lurabro branil. Ko so Lahi njegovo stražnico skoraj popolnoma obkolili, je v najhujSem ognju splezal na streho in dajal znamenje za pomoč, ki je kmalu uo. šla. Z maloštevilno posadko se je nato srečno prebil skozi sovražni obroč in tako sebe in svoje rešil v jetništva. Vjel je vsega skupaj 300 mož. Hauptman je dobil malo in veliko srebrno ter tudi zlato hrabrostno kolajno. Tako se bijejo zavedni obmejni Slo venci 1 Pozdrav iz italijanskega vjetništva. Franc C»* pin, doma iz Zagorja, nam piše iz italijanskega vjetništva in pravi, da je še zdrav. Pismo je potrebovalo iz Italije v Maribor skoro 6 mesecev. Oddano je bilo dne 11. novembra 1916. Cepinov naslov je: F. C., prigoniera guera, Komando Milit^re, Genova, j forte Begatto, Italija. Nikljasti novci po 20 vinarjev se še bodo naprej sprejemali pri vseh c. kr. uradih in bankah. Tatvine pri vojni pošti. Neštetokrat se je že pripetilo, da je vojak, ki je tedne in tedne hrepenel po zavitku od doma, prejel nazadnje prazno, zbito škatljo ali pa le ostanek vsebine. Kdo je kriv? Ali se res ne more priti na sled uzmovičem? Ako bi vojak, če tudi gladen, vzel le košček kruha, bi ga sodili po naglem sodu; ako pri pošiljatvi na bojišče zmanjka celih zabojčkov in zavojev, je vse tiho. Doma si uboga mamica pri ustih pritrga, da pošlje potrebnemu sinu košček prigrizka, a med potjo pa bog-vekje izgine. To ne sme biti in dolgoprstneži tee morajo vendar enkrat že izslediti! — Na Dunaju so pretekli teden zaprli 18 vojakov, ki so osumljeni, da so „jemali" vojaške poštne zabojčke. Ogromno število novih železniškin vozov. Lani so tovarne železniških vozov napele vso silo in moč ter dosegle vsoehe, kakor še nikdar poprej. Iz' delanih in obdelanih je bilo 18.000 vagonov, v primeri z 12.000 v letu 1915 in 3490 v letu 1914. Železniških strojev (lokomotiv) je bilo izgotovljenih lani 395,. predlanskim 273, leta 1914 pa le 211. Tovarne za vozila ima avstrijska uprava v Sanoku, Gradcu, Soverniku. Konigsfeldu, Koprivniku, Staudingu i Smichovu. Gospodarske novice. Proti verižni trgovini. Poroča se, da urad za ljudsko prehrano izdeluje nov zakonski načrt proti verižni trgovini (proti nepotrebnim prekupcem), Načrt se bo predložil še le državnemu zboru. Bi se pač lahko že prej zgodilo. Ako je ministrstvo izdalo celo postavo o inženirskih naslovih s § 14, bi bilo pač manj obremenilno, ako bi se izdala odredba proti po-dražujočim prekupcem. Slava našemu ženstvu! Dasiravno je pomanjkanje delavskih moči na kmetih izredno veliko, vendar gre spomladansko delo kljub dosedanjemu skrajno slabemu vremenu vrlo naprej. Naše vrle mladenke in žene ter drugi doma ostali vršijo sedaj uprav velikansko nalogo. Do sredine meseca majnika upamo, da bodo vsa nujnejša dela. na polju izvršena. Cena za semenski krompir. Uradno je določeno, da sme posestnik za semenski krompir zahtevati poleg dosedaj veljavne najvišje cene 15 K za meter-ski stot, še 5 K pri vsakem stotu in sicer za prebran krompir. Pogodbe za zgodnji krompir. Iz Gradca in drugih izvenslovenskoštajerskih krajev so prihajali zadnje dni razni kupci v naše kraje in so napravili s kmeti pogodbe radi dobave zgodnjega krompirja pred 10. avgustom. Ker najvišja cena 15 K za 100 kg velja še le po 10. avgustu, so obljubljali pretirar no visoke cene. Bati se je bilo, da bo mnogo krompirja šlo iz okraja in ga bo potem v okraju samem primanjkovalo* Radi tega je okrajno glavarstvo posredovalo, da se za zgodnji krompir pred 10, avgustom ne sme sklepati več nobenih pogodb. Sklepanje takih dobavnih pogodb velja še le po 10. avgustu. Galica je tukaj I Kakor izvemo iz zanesljivega vira, je došlo te dni na Štajersko že 90% naročene bakrene 'galice. Mariborski okrajni zastop jo razdeljuje od pondeljka, dne 30 aprila, naprej. Župani in zasebniki, ki so bakreno galico naročili pri okrajnih zastopih, naj prinesejo potrdila o vplačani ari an potrebno posodo (vreče) seboj. Cena je 8 K 40 v za 1 kilogram. Žetveni komisarji. Vlada je za Slovenski Sta-jer imenovala sledeče žetvene komisarje, na katere se je treba obračati radi dobave semen, delavcev, vprežne živine itd. Za okraj Celje in Mozirje je imenovan za žetvenega komisarja Frano Goričan, potovalni učitelj, Višnja vas, pošta Vojnik; za okraj Nemški Lonč: RudolI Krakolžik, strokovni učitelj v Grottenhofu pri Gradcu; za okraj Konjice: F. Mat-jašič; deželni vinorejski inštruktor, Wetzelsdorf pri Gradcu; za okraj Lipnica: Viktor Tutschka, strokovni učitelj v Grottenhofu pri Gradcu; za okraj Lju-iomer: Anton Puklavec, deželni vinarski adjunkt v Gradcu (deželna hiša); za okraj Maribor: Rihard Petrovan, c. kr. kletarski nadzornik, Maribor, o-krajno glavarstvo; za okraj Ptuj: deželni vinarski inštruktor, Ptuj: za okraj Radgona: Avgust Nesit-ka, nadučitelj v Halbenrajnu; za okraj Brežice: dr. K Leuschner, oskrbnik, Brežice; za okraj Slovenj-gradec: Martin Jelovšek, deželni živinorejski nadzornik. Gradec. Kje je riž? Tovarna za plianje riža in napravo riževega Škroba v Reki je imela I. 1916 698.527 K čistega dobička. Delničarji so dobili vsak po 200 K dobička od delnice. V naših trgovinah že leto dni ni ne zrnca riža. Kje je in kam gre riž, kateri vrže bogatim tovarnarjem toliko dobička? Čebula za seme. Semenska čebula je letos izredno draga in jo je tudi težko dobiti. Dunajski u-rad za zelenjavo in sadje (Gemiise- und Obstversor-gungsstelle, Dunaj I, Kohlmarkt 1) oddaja občinam, zadrugam, kmetijskim podružnicam in tudi posameznikom semensko čebulo v vrečah po 50 kg Cena ( K 80 v za 1 kg. Zbirajte zdravilna zelišča! Sedaj se začenja čas za zbiranje raznih zdravilnih zelišč v gozdu in na travnikih. Gotovo se nahaja v vsaki slovenski hiši knjiga Kneippov „Domači zdravnik", ki jo je izdala družba sv. Mohorja. V tej knjigi je seznam z-dravilnih zelišč in opis, kako je ž njimi ravnati. Cene za les. Iz Dunaja se poroča, da so avstrijske velike lesne trgovine sklenile sledeče cene za les in sicer za kubični meter: Hlodi, mehek les (bor. smreka, jelka) 40—58 K, trd les (hrast in bukev) 80—120 K, deske 'mehek les) 95—110 K, na Češkem 150-200 K, Hrastove debele deske 240-260 K, tanjše 265—280 K, Otesani ali oglati žagani mehki les 60-88 K, trdi les 230-250 K. Na Štajerskem se plačuje za hlode (stavbni mehki les) 35—¿3 K za kubični meter, za trde plohe 50—60 K. Mehke deske 85-118 K, oglati ali otesani les 70—110 K, trde deske 110—220 K. Cene so trdne, ker zelo primanjkuje blaga Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu so bile v pretekli dobi cene za tuj hmelj, ki so se gibale od 90 do 105 K za 50 kg, precej trdne in bodo naraščale ker je v velikem hmeljskem skladišču v Žatcu zgorelo 1200 meterskih stotov tujega hmelja. Od več strani prihajajo poročila, da so kljub dolgi in hudi zimi letos povsod vsi hmeljski nasadi prav dobro prezimili. Na Češkem in Moravskem, zlasti na Ogrskem. bodo letos obdelali samo dve petini hmeljskih nasadov in sicer tako, da bodo med hmelj sadili Še razne druge rastline, kot grmičast fižol, repico, ali krompir itd. Ogromen dobiček trgovine s kavo. Dunajska osrednja družba, ki ima v rokah trgovino s kavo, Je dosegla v letu 1916 nad 37 milijonov K čistega dobička. — Splošna avstrijska družba za vnovčenje živine na Dunaju je imela leta 1916 4% milijona K čistega dobička. Cene za tobak vnovič zvišane Na Ogrskem so vnovič zvišali cene za raznovrstne vrste tobaka in sicer za 20 do 40 odstotkov. Dunajski listi pišejo, da namerava tobačna uprava tudi v naši državni polovici zvišati cene za tobak. 175 vagonov koruze se pokvarilo. V Osjeku v Slavoniji se je pokvarilo 175 vagonov koruze. Kdor je to ogromno škodozakrivil, je napravil vnebovpijo-čo krivico. Kako prfhs^bi prišla la ogromna zaloga za kruha stradajoče pretftvalstvo! IV Budimpešti pa se je pokvarilo 34 vagonov pšenice. Nam pa je Ogri ne privoščijo. Vprašanja in odgovori. Primerne cene za vino v ptujskem okraju. Iz vinogradniških krogov ptujskega okraja se nam piše zadnje dni: Pod predsedstvom namestniške-ga koncipista dr. Steffana se je dne 17 aprila vršila v Ptuju seja komisije, ki določa cene raznemu blagu. Ta komisija je sklenila, da se nastavijo za vino sledeče „primerne" cene: 1. Za vino, ki vsebuje sladkorja 11 do 1454% in alkohola 5 do 6%%- 2 K do 2 K 40 v; 2. za vino, ki vsebuje sladkorja 1.4% do 17%% in alkohola 6% do 9% 2 K 80 v do 3 K 60 vin ; 3. za vino, ki vsebuje sladkorja več kot 17%% in alkohola nad 9% 4 'K in še več. Cene veljajo za vino v sodih, postavljeno do najbližnje železniške postaje, Da se more vino uvrstiti v posamezne razrede, se je s sedežem v Ptuju ustanovila komisija, ki bo določevala kakovost vina. Ta komisija je sledeče sestavljena: Oskrbnik Franc Rudi, krčmar Franc Osterberger, posestnik Karel Sima, krčmar Franc Brosch in urednik Karel Linhart. — Čudimo se, da se nas slovenskih kmetskih vinogradnikov ni povabilo k seji, ki je določevala vinske cene in se tudi ni nobenega od nas imenovalo v komisijo, ki bo uvrščala vino v posamezne razrede. Ali ptujsko okrajno glavarstvo ne ve, da ogromno večino vina pridelajo slovenski kmetski vinogradniki in ne ptujski meščani in krčmarji? O primernosti cene za vino, ki ima 5 do 6%% alkohola, kakor tudi za vino, ki vsebuje 6% do 9% alkohola, bi se dalo marsikaj povedati. To pa moramo pripomniti, da majhni in kmetski vinogradniki ravno pridelamo največ vina II. in III. vrste. Gospoda bo torej smela svoja vina prodajati po 4 K in še višje, dasiravno pridejo pridelovalni stroški kmetu in malemu posestniku ' mnogo dražje kot bogatemu meščani. Kmet mora plačevati visoke obresti od dolgov, meščan pa dela z obrestmi svojih hranilnih vlog in s svojimi velikimi dobički, ki jih je napravil v vojski. Meščan dela v vinogradih z kaznjenci, vojaki in vjetniki, Te delavske moči ga pridejo zelo poceni. Kmet pa mora najemati drage delavske moči. jim mora dati dnine po 3 do 4 K in še dobro hrano. Meščan in bogataš dobi bakreno galico, trdno kolje, umetna gnojila, cepl.fenke, in drugo vfnogradno gradivo mnogo ložje kot kmet, meščan dobi vojaške konje za vožnjo, kmet si vsega tega ne zna ali ne more spra>vit}. Gospoda si zna vi- no, ki je zrastlo v tisti legi kot kmetovo vino, z raznimi umetnimi kletarskimi sredstvi tako zboli šati, da ima 9% alkohola in ga torej prodajati po 4 K in šc dražje. Jaz imam n. pr. vinograd v Halozah. Poleg mene leži vinograd znanega ptujskega bogataša. Le ta je dobil jeseni od sladkorne centrale v Gradcu več meterskih stotov sladkorja za sladkanje mošta. Prosil sem tudi jaz, a kletarski nadzornik mi je prošnjo odbil, češ, da druga leta nisem rabil sladkorja, ga tudi letos ne dobim. Moj sosed prodaja vino liter po 4—5 K, a jaz bi ga moral prodati za 3 K, čeravno je oboje vino zrastlo na dveh sosednjih parcelah. !Ali je to pravica? Ali bo ptujski okrajni zastop protestiral proti nepravilno določenim vinskim cenam? Ce ne, kaj naj storimo? — Odgovor: Dvomimo, da bi okrajni zastop v tem oziru kaj storil, ker sedijo v njem večinoma ptujski meščani, vinotržci in krčma-rji. Vinogradniki ptujskega okraja naj napravijo vlogo na cesarsko namestnijo, v kateri se naj pritožijo proti enostranski sestavi dotične komisije. Stojte na stališču, da naj kmet določa cene za svoje pridelke, in ne meščan. Zavoljo sladkornih kart. Iz ljutomerskega o-kraja nas vprašajo: Ali sme trgovka eni osebi karte samovlastno odvzeti in jih drugi, izročiti? Ali sme pri 1 kg sladkorja odtegniti 10 dkg pod pretvezo, da se je mnogo sladkorja na železnici razgubilo? Pritožili smo se radi teh nedostatkov že na okrajno glavarstvo, katero je pritožbe odstopilo žandarmeriji v preiskavo. Do danes pa še nimamo nobenega odgovora. Kaj nam je storiti? — Odgovor: Trgovka pod nobenim pogojem nima pravice Vam karte odvzemati in jih drugim izročati Istotako tudi ne sme manjkati ne 1 dkg, še manj pa 10 dkg sladkorja. Ce se j*1 kaj sladkorja na železnici razgubilo, to odjemalcev nič ne briga. Škodo naj trgovec naznani tam, kjer je blago dobil, Ako so Vaše pritožbe pri okrajnem glavarstvu brezvspešne, obrnite se takoj na cesarsko namestniio v Gradec ali na c. kr. urad za ljudsko prehrano na Dunaju. Zavoljo preložitve občinske ceste, iz mariborskega okraja nas vprašajo: Del naše občinske ceste *6 vsled neprestanega deževja v tako slabem stanju, da je vsaka vožnja po tej cesti nemogoča. Z dvema posestnikoma sosednjih zemljišč se je občinski odbor zedinil, da prepustita profi nizki odškodnini zraven stare ceste toliko sveta, da se cesta preloži iz klanca na tisto zemljišče Ali moramo za preložitev občinske ceste imeti oblastveno dovoljenje? — Odgovor: Zadeva je čisto enostavna. Predno boste preložili cesto, napravite komisijski zaj isnik, v katerem se dotični posestniki s podpisom zavežejo, da prostovoljno odstopijo dotični svet, a občina jim odstopi u-porabo stare ceste, da si lahko tam posejejo travno seme. Zapisnik si naj občina in tudi posestniki dobro shranijo. Druga pot je, da se sprememba vpiše tudi v zemljiško knjigo, toda to stane denar. Zavoljo pisem v AmeriJko. Vojak nam piše: Kako naj pišem iz bojne Črte svojim bratom v Ameriko, da bom imel vspeh? Večkrat sem že pisal, pa vselej brez vspeha. — Odgovor: Poštni promet med Avstrijo in Ameriko je že davno prekinjen. Sicer pa je tudi prepovedano, pisati iz fronte v tujino. Razne novice. Kako so nekje v Belikrajini lisico lovili. „D. N." poročajo: Odkar je vojska, imajo tudi lisjaki in lisice večjo prostost, vsaj menda znaio, da so naši lovci v vojski, naše puške pa pri glavarstvu, zato so pa toliko bolj predrzne in prihajajo večkrat po svoj plen kar v selo. Stari lisjak je dobro vedel, da ima naš Bregar lepe in debele kokoši in kokote, vsaj jih je večkrat videl, kako so se pasle pod njegovo hišo, zato se mu je zahotelo po njih. Vedel je pa tudi dobro, da spijo nad svinjakom in si je mislil, samo dober skok, pa sem na svinjaku in mastna kokošja pečenka mi ne uide. Pa se priplazi po noči tiho pod svinjak in skoči nanj — da zna dobro skakati, je znano, vsaj spada v pasjo vrsto — toda se je zmotil. Ker svinjak ni bil popoden, skočil je nar mesto na svinjak — v svinjak. Z njim vred pa je padla od samega straha tudi kokoš. Kako blizu je imela zdaj zvitorepka svojo pečenko. Samo skočila bi bila nanjo in ji zavila vrat, pa bi se mastila z njo. Toda tega ni storila, ker si je mislila, kokoš bi zakrevčala in me izdala. Ko zjutraj naš gospodar Bregar vstane in gre mimo svinjaka, začuje v njem nenavaden glas in si misli, kaj bi neki bilo to. Ko odpre malo vrata svjinjaka, zapazi v njem v enem kotu lisico, v drugem pa kokoš. Hitro gre povedat svoii družini, kako nenavadnega gosta so dobili ponoči v hlev. Mož je pa tudi hitro naredil načrt, kako bodo vjeli sovražnika kokoši in kokotov.. Svojima hčerama, Marici in Katici, da vsaki motiko v roke, in jima naroči: Jaz bom svinjak odprl in ko skoči iz njega lisica, pa ji z motiko glavo odsekajte. In ko res odpre vrata, tedaj skoči ven — in hči ji odseka glavo. Toda komu? Kokoši! Pa so imeli tisti večer pri Bregarju dobro večerjo: kokošjo pečenko. Kaj pa lisica? Ta je ostala v kotu In si je mislila: naj poskusi najprvo kokoš svojo srečo in če ta odnese srečno svojo glavo in kožo, bom z drugim skokom pa jaz iz svinjaka. iToda naš Bregar ni odprl drugič vrat, ker se je bal, da mu morda Se lisica popiha i« njega. Vzel je rajši roglje ali gnojne vfle ia je od zgeraj ubil lisico. Najnovejša poročila. Avstrijsko poročilo. Dunai, 2. maja. Severno od ceste ob reki Ojtoz v Moldavi so nagi odbili ruski sunek. Sicer na nobenem boljišču nič novega. Naša pomorska letala so dne 30. aprila vspeš-no napadla pristaniške naprave v Valoni. Nemško poročilo. Berolin, 2. maja. Francosk bojišče: Južno od Yperna bojno delovanje oživelo. Artilerijski ogenj zopet živahnejši. Ob Aisni ponovni silni napadi francoskih poizvedovalnih Čet, V Sampaniji bili dne 30. aprila hudi boji. Nemci odvzeli Francozom 400 vjetnikov. Sovražni sunki skoro povsod ponesrečili. Maoedonsko bojišče: Živahnejši boji v kolenu Črne in na zahodnem bregu Vardarja. Naš cesar za šolsko mladino, p* e-pr ■ • • — m>{ ... . y y i NaS cesar je poslal naučnemu ministru sledeče lastnoročno pismo: V prosti naravi sem včeraj, dne 1. majnika, videl 2400 dunajskih šolskih otrok pri mladinskih igrah, vojaških in telovadnih vajah, ter slišal izbor no petje iz mladih grl, V zadovoljstvo mi je, da tudi šola pripoznava potrebo, da se šolska mladež tudi telesno razvija. Izrekam Vam Sn učiteljskemu osobju, katero v tako težavnih razmerah pospešuje telesni razvoj naše učeče se mladine, ki je najdragocenejši zaklad države, svoje priznanje in zahvalo. Admiral Njegovan načelnik mornariškega odseka. Na Dunaju je dne 28. aprila umrl jx)dadmiral pl Kailer, načelnik mornariškega odseka vojnega ministrstva. Za njegovega naslednika je cesar imenoval mornariškega poveljnika admirala] Maksimilijana Njegovan. Admiral Njegovan je torej sedaj poveljnik naše mornarice in načelnik mornariškega odseka. Nemški kancelar o miru. Iz Berolina se poroča, da bo nemški kancelar Bethmann~Hollweg danes, dne 3. maja, podal važno izjavo o vojnem položaju, vojnih c&ljih Nemčije in o miru. Ruski vojaški odbori na fronti. Ruski vojni minister je izdal ukaz, ki določa, da si mora vsaka armadna skupina, vsak polk, in vsaka stotnija izvoliti odbor, ld bo imel nalogo, s-krbeti za red med vojaštvom, za prehrano vojaštva in ki bo nadzoroval vsako zlorabo poveljnikov napram moštvu. Odbor bo tudi razsojeval o sporih med Častniki in nadzoroval volitve za odposlance vojaštva v ustvodajno skupščino. ______ 'i -i--*«*»M^^jjž^eifflraBBraaaiasmHBBt Angleži izgubili nad 100,000 mož. Iz Ženeve v Sviici se poroča, da izkazujejo angleški seznamki o izgubah v času od IG. do 30. a-p rila 101.703 mož, med temi 36,140 padlih. Toliko je torej stala Angleže sedanja ofenziva. General Petaine francoski vrhovni poveljnik. Iz Pariza se poroča: Dosedanji vrhovni poveljnik angleško-francoskih armad na francoskem bojišču, general Nivelle, je odstavfljen. Kot vzrok se navaja, da ogromne angleško-francoske izgube na tem bojišču niso v nobenem razmerju z uprav malenkostnimi vspehi angleško-francoskih armad v tej ofenzivi. Za naslednika mu je imenovan general Petaine. v,..¿t '"/¡Q Pol milijona Amerikancev pod orožje. Iz Londona se poroča, da bodo Združene države Severne Amerike na podlagi splošne vojaške obveznosti poklioale dne 1. septembra t. 1. pol milijona mož pod orožje. Bombe na Vilo Vitentino. Dne 29. aprila zvečer je pnplul oddelek našega zračnega brodovja nad krajem Vilo Vicentino Cblizu izliva Soče) in metal z dobrim vspehom bombe na italijansko vojaško taborišče in na druge vo- I jaške naprave. Vsa naša letala so se vrnila nepoškodovana. Kmalu nato sta metala dva sovražna zrakoplova bombe na naselbine pri Trstu brez vsakega vspeha. Z očetom sta se sešla. Metod Lesjak, doma od Sv. Jurija ob južni žel., sedaj na italijanski fronti, nam piše, da se je ob letošnjih velikonočnih praznikih na fronti nenadoma in popolnoma nepričakovano sešel s svojim očetom. Videl ga ni, odkar je oče vo jak. To je bilo veselo svidenje! Govoril je 38 jezikov. Nedavno je cestna železnica v Brnu na Moravskem povozila češkega pisatelja Františka Vymazal, Pokojni je znal 38 raznih jezikov, a živel kot samotar in se ogibal liudi. Preživljal se je kot korektor (popravljalec stavljenih vrst) v neki tiskarni. Konjska mrhovina ga je obogatila. Žid Gold berger v Pragi je na zvit židovski način dobival mrhovino crknjenih koni iz konjske bolnišnice v De-jircu pri Pragi. Žid je delal iz mesa klobase in meso tudi prekadil in primeroma drago prodajal, Gold-berger je svoj čeden „kšeft" uganjal celo leto, predno so mu oblasti prišle na sled. Dokazano baje je. da je napravil nad 300.000 K čistega dobička. Gold berger j a so zaprli,. Pegasti legar v Turčiji. Po vsej Turčiji razsaja pegasti legar. V prvi polovici meseca aprila je umrlo samo v Carigradu 719 oseb na tej bolezni. Poprečno umrje sedem odstotkov vseh oseb. ki zbolijo na pegastem legarju. Kako se množe muhe? Profesor O. Honard je izračunal, koliko potomcev bi imela muha» ki zleže štirikrat po vrsti po 120 jajčec. Iz teh jajčec se izležejo v desetih dneh muhe» Muha, ki je zlegla dne 1. junija prvikrat jajčeca, bi imela dne 10, junija že 480 potomcev, dne 20. junija 57.C00, dne 30. junija 6,912.000, dne 10. julija 829,440.000, dne 20, julija pa že 99,532,800,000. Izbirčnost ljudožreev. Že večkrat so razpravljali listi o čudnem dejstvu, da večina afrikanskih ljudožreev ne mara za meso belokožca. Ko so pred par leti umorili liudožrci na Novi Gvineji nemškega mineraloga Vernerja,- ne da bi ga snedli, je bilo dosti pisanja o tem. Ameriški listi so trdili^ da se boji Afričan uživanja belokožčevega mesa, da ne bi prišel vanj belokožčev duh; saj je pravi namen divjakov, če povžijejo svoje pobite sovražnike, ta, da preide vanje moč, katero je imel živeči sovražnik. Tem trditvam je ugovarjal ameriški pisatelj Hoffmann, ki je pojasnil, da ljudožrcem belokožčevo meso ne diši, ker vsled uživanja slanih jedi in dišav nima dobrega okusa. V Časopisu „Liberia", ki je izkajjajl v lju-dovladi istega imena v Afriki, je bil objavljen nek recept, kako naj se napravi belokožčevo meso, da bo užitno: „Belokožec je užiten samo, Če ga dobiš živega v roke. Tega postavi do vratu v tekoč potok, za vrat mu naveži votlih buč, da ne utone. Tri dni naj ostane v vodi, jesti ne dobi ničesar, pije lahko. Tako izluženo meso je za silo užitno," — Vsak afriški ljudožrč si opili sekanoe takoj potem, ko je prvič je del človeško meso. Udomačen divji golob. Stotnik Singler, poveljnik neke naše baterije, je pri rekognosciranju neke postojanke ob Dunajecu v Galiciji v pomladi 1915 našel težko ranjenega divjega goloba. Zanesel ga je v baterijo in ga tam zdravil toliko časa, da je žival popolnoma okrevala. Majnika meseca leta 1915 ]e morala baterija odriniti iz Galicije na primorsko bojišče. V Tarnovem je baterija stopila v vlak. Stot' nikov sluga je vzel goloba s seboj v železniški voz. Golob je večkrat poletel med vožnjo skozi okno, se vsedaJ na streho železniškega voza, letol naokoli in se zopet vračal v voz. Prišel je z baterijo v Bovec. Ko je baterija morala oditi pred Gorico, jo je golob zvesto spremljal. Ko je šel stotnik nekega dne iz Gorico v Volčjodrago, je golob ves Čas letel ž njim. Golob je še danes pri bateriji v strelni postojanki. Živež si išče sam. Kje največ štedijo? Ust „Gazette de Holland" prinaša statistiko o tem3 kje štedijo prebivalci najbolj Na podlagi izkazov posojilnic in hranilnic pride omenjeni list do zaključka, da v Avstriji najbolj štedijo, ker tu pride na vsakega prebivalca 220 IK vlog. Na Ogrskem je že slabše, tam pride povprečno le 190 K na enega prebivalca. Druge dežele pa so a veliki razdalji. V Franciji prištedi posameznik letno 145 K, v Belgiji 142 K, na Angleškem 128. v Italiji 127 in na Holandskem 114. Tat v cerkvi. Dobremu kmetu v švicarskem Oberlandu je bilo ukradenih več koz. Sel je k župniku, da se posvetuje z njim o načinu, kako priti tatu na sled in dobiti koze nazaj,. Župnik je bil sicer smatran za čudaka, a je bil zelo prebrisane glave. Pomislil je nekoliko, potem pa rekel, da prevzame na-se obveznost prisiliti tatu, da se pokaže. Drugi dan je bila nedelja. Kakor po navadi je bilo vse vaško prebivalstvo pri sv. maši. Ko je bilo vse končr no in preden so verniki začeli vstajati s svojih mest. se je duhovnik obrnil pred oltarjem in jim namignil, češ. da jim ima še nekaj važnega povedati. Vsi so u-bogali. Toda kljub temu je župnik zavpil: „In zakaj vendar ne sedite vsi. kakor sem vam naroČil?" — „'Sedimo, sedimo", so šepetali po cerkvi. — „Zdi se mi, da ne", je odgovoril župnik, „oni, ki je ukradel koze Petru Staufen, še ne sedi." — „Da, da", se je oglasil kmet iz zadnjih cerkvenih klopi, ,.tudi Jaz že sedim ..." Visoka redka starost. Policiji v Moskvi se j? predstavil neki Noškin, star 132 let, ki hoče obiskati svojo 82 let staro hčer. Noškin se je še udeležil vojne leta 1812. Tudi Nofikinova žena še živi in je stara 123 let. Dopisi. Maribor. Mestni prehranjevalni urad naznanja, da bo prišlo v tem in bržčas tudi v prihodnjem tednu na osebo in teden v Mariboru pol kilograma pšenične moke. — Želeti bi bilo, da bi se izdajale v bodoče krušne karte ne predpoldne kakor do sedaj, ampak popoldne, kajti predpoldne morajo ženske kupovati živila in kuhati, torej ne utegnejo še tudi čakati pri oddaji krušnih kart. Ruše. Deželni urad za pobiranje naklade na vino in meso je imenoval s 1. majem t. 1. g. Janeza Slaček, organista v Rušah, za voditelja krajevnega urada v Rušah. Pod ta urad spadajo občine: Selnica ob Dravi, Vurmat, Gersdorf, Janžev Vrh, Kamni-ca, Jelovec, Sv. Križ-, Firšt, Sober, Rošpoh, Slemen, Brestrnica, BoČ, Bistrica pri Limbušu in pri Rušah, Limbuš, Ruše, Smolnik, Laznica. in Lobnica.. Gostilničarji in mesarji iz teh občin se morajo odslej javiti v Rušah in ne več v Studencih. Št. Ilj v Slov. gor. God ljubljene cesarice Zi-te smo v nedeljo, dne 29. aprna, prav slovesno ob-haiali. Vse se je vršilo v lepem redu in se imenitno obneslo. Igre, petje in deklamacije so popolnoma zadovoljile občinstvo. Slavnostni govor je imel domači župnik č. g. Vračko, ki je proslavljal cesarico Žito kot pravo ljudsko cesarico. Bralno društvo se iskreno zaival u e vsem blagim srcem, ki so pripomogla k lepemu vspehu. Posebno pa se zahvaljujemo izvrstnim pevcem iz St. Jurija, St. Ilja, Jarenine in Svečine. Ljubezni, ki jo gojimo do mile cesarice, še pridružimo srčno željo po besedah slavnostnega govornika: Vsemogočni naj ohrani čednostno našo mater v največji sreči. — Bralno društvo je ob tej priliki poslalo najvišjemu dvornemu komornemu ura-du Nj.. Veličanstva cesarice Zite sledečo brzojavko: ,.Ob priliki proslave godu Nj. Veličanstva zbrani člani in gostje Katoliškega slovenskega kmetskega bralnega društva v St, Uju v Slov. gor. se globoko udano in spoštljivo klanjajo Nj. Veličanstvu in prosijo Vsemogočnega varstva in zaščite za svojo, z iz-vanredno udanostjo ljubljeno vladarico," Sv. Lenart v Slov. gor. Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb pri Sv. Lenartu v Slov. gor. ima svoj redni občni zbor v četrtek, dne 10. t. m., ob 10,, oziroma 11» uri dopoldne, v sodnijskjih prostorih s sledečim vsporedom: 1. Zapisnik zadnjega občnega zbora, 2. Poročilo tajnikovo in blagajni-kovo. 3. Volitev novega odbora. 4, Pristop društva k c. kr. avstrijskemu zakladu za vojaške vdove in sirote. 5 Predlogi. K prav obilni udeležbi vabi dr. Josip Kronvogl, c. kr. višjesodni svetnik, kot predsednik. Sv. Marko niže Ptuja. Pri tukajšnji šolski na-biralnici z-! peto vojno posojilo je podpisalo in večinoma takoj izplačalo 100 strank iz vseh devetih všo-lanih vasi lepo svoto 156.200 K, ki se po posameznih vaseh razdeli, kakor sledi: 1. Markovci s cerkvenimi vlogami vred 39.100 K, 2. Zabovci 38.000 K, 3. Bukovci 23.000 K, 4. Stojnci 22.000 K, 5. Sobotinci 17.100 K, 6. Prvenci 7000 K, 7. Novavas 5000 K, 8. Strelci 4000 K in 9 Borovci 1000 K. Od vseh teh vojnih posojil je 98 kratkih Spletnih državnih zakla-dnih listov in samo 2 večletni posojili. Vsa ta vojna posojila se obrestuje j>o 554 K od iOO K ter pošilja banka natekle obresti vsak pol leta, namreč dne 1. junija in dne 1. decembra po poštno-hranilni položnici vsakemu na dom. Kdor pa hoče. mu pa, banka, le natekle obresti zbira, shranjuje in zopet obrestuje, tako da naraste vplačanih 962 K v 5% letih na 1358 K Ta denar bo po končani vojski ljudem, prav dobro prišel. Markovčani so rešil' svojo čast! Upajmo, da se bo to zgodilo tudi pri drugi priliki! Celje. Orglavska šola šteje letos 11 učencev, med temi tri, ki so oglašeni k letošnjem izpltn. 7:n prihodnji tečaj se novi gojenci že sedaj sprejo ':> Celje. Mestni magistrat naznanja, da j , ■ povedano se voziti s kolesom po gornjem ozkem mo-stiču čez Savinjo v mestni park; nadalje preti vsar komur, ki bi vozil po mestnem parku po potih, ki niso označene kot ceste, z občutnimi globami. — Umrl je v 78. letu svoje starosti grajščak in rezervni mornariški častnik baron Karel Puthon. Imenovani je stal vselej v prvih vrstah nemških volilcev. Sv. Pavel pri Preboldu- Naše Izobraževalno društvo je vsled vojne gospodarske krize priredilo zbirko prostovoljnih doneskov v pokritje tekočih stroškov za vzdrževanje Društvenega doma. Zbirka se je zbog hvalevredne požrtvovalnosti rodoljubnih bt.-Pavelčanov,- kakor tudi drugih prijateljev našega Doma dobro obnesla. Ker vsled pomanjkanja prostora ni mogoče vseh dobrotnikov našteti imenoma, n" p. n. daritelji naj ne zamerijo, da se jim vodstvo I obraževalnega društva za njih dobrohotnost tem uo-tom vsem skupaj najtopleje za'hvaljuje ter ob enem dostavlja prisrčno prošnjo, naj mu ostanejo naklonjeni i naprej. Posebna zahvala gre tudi vrlim dekletom za izredno marljivost, s katero so zbirko začele, nadaljevale in dokončale. Njih imena so sledeča: Lina KraŠovec, Marekina Blumer, Frančiška Sošter, Marija, Kunst, Julijana Ocvirk, Mihael Vurkelc, P. Kos. Jožefa Matko in Justa Vedenik. Šalek pri Velenju. Naš rojak Franc Oštir od J 7. lovskega bataljona je bil odlikovan z bronasto J hrabrostno svetinjo « „Slovenski Gospodar" se lahko vsak dan naroči. Naročnina za cslo leto 6 K, za pol leta 3 K in za četrt leta 1 K 50 v. Za vojake za eelo lete 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Šmarnice „Kraljica vic" so popolnoma p o š 1 e in se torej prodajalna Cirilove tiskarne na tozadevna naročila ne more več ozirati. lioiedar za slovenske vojake za leto 1917 je aedavno izšel v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. 'I a íuiedar se je lansko leto našemu vojaštvu in civil-tistt osebam silno prikupil* Tudi po koledarju za leto 1917 že vojaštvo več mesecev močno poprašuje. Njegova vsebina je: a) Organizacija naše vojske iudi mornarice), b) Državne podpore za družine mobiliziranih z novimi odloki, c) Kaj dobijo vdove in si-{;!«! padlih vojakov, d) Podpore zaostalim padlih in pogrešanih vojakov, e) PreskrDa invalidov in njiho-/llž družin, f) Vojno zavarovanje, g) Odlikovanja Za soštvo. Povsod se jo oziralo na najnovejše odloke, Pridejanih je tudi več vzorcev, kako se delajo razne noge na oblastva. Posebno pa se bo prikupil našim /ojakom „Duhovni spremljevalec in molitvenik", ki »'•sega krasne, vojakom nad vse potrebne nauke in tsoíiíve. Ob koncu ima tudi nove poštne določbe. Za "«sne zapiske je pridejanega 48 listov praznega pa-^¿rja in svinčnik. Koledar je močno v platno vezan, a stane s poštnino vred K 1.10; po trgovinah se pa prodaja komad po 1 K, Naroča se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Prevzemne csne za 100 kg sledečih avstrijskih pridržkov (d-ž. zak. ržena moka (od mlinove postaje) . . . 43 50 » ječmenova moka za kuho.....60'— > ječatenova krušna moka ..... 43 50 » Ustnica uredniltva* Ptuj; O pomanjkanja tobaka in čudnem razdelj.vbcja se pritožujejo td vseb strani. Oblast f ravi, d» ie pon-anjkaoje toba'*s tako veliko, da t bljižnem ¿asa ni upat? na zboljšanje teh razmer, Domač« pridelovanje tobaka i» Se vedno s trojo prepovedano. Na češkem so se mno*e občine obrnile v » > > » » » > > .» > > > > ». » » > Prošnja mora biti naslovljena ia c. kr. domobransko min strstvo in vložena ¡¡>ii občini. Na prošnjo naj se dene kolek za 3 K. Občina n j prikuj i priperoča in jo pošlje «a c. kr. (krajno glavarstvo. — Creš j»vee pri Slov. Bistrici: Vprašajte rivnatslja (rraške živ nske vnovčeralniee g«sp. Fr. 8chneit«rja, zakaj so v 81»v Bistfici določevali tako iarednp nizke cene. Pozdrav! — Ues«t»ik Jakob Cepee, Grahovo: Z»na naj napravi prošnjo na cesarskega rame t-nika grefa Clarm, Gradec. — Alojzija Arlič: Pritožba la c. kr, nsmestnijo. — St Jaksb v Slov. gor.: Ssganei imajo praviso d« podpore Na mafiboisiem glavarstvu ima referat o tej sadsvi g. dr. Lanjšic (prehranjevalni urad, Edmund Šmidova ulica). Loterijske Številke. Gradec, dne 25. aprila 1917. 44 90 S8 58 86 Line, dne 28. sprla 1917. 46 4« 26 11 72 m _jr Iščem ž»garja, aii dam sago v najem. Vstop takoj. Ponudbe oa: Jurij Za eršoik, posest .ik izdelo-vatelj samokolnie v Št. Petra v 3av. dolini. |!C8 !?če se d8kle, katero zna kuhati za meščansko kuhinjo, Bal vrt je za i bielati in druga hišna deia za opravljati. Nastop lahko takoj. Plača po dogovorg. 8iužba je na deželi v meščanski hiši. Ponudb« na upravništvo pod „Majnik 3*7" Sprejme se takoj ena deklioa, icattra bi imela veselje do vttnar-skega dela. B ti mora krščanska, poštena in pridea Plača po dogovoru. Naslov je: Orosla? Kna-feic, Gartaer, Kalvarienberg št. 43 Gradec. 378 „Kasmetika lopo dišeč, osvežujoč, toaletni umi vsJbi prah, najboljši nadomestek, tako dragega dišečega toaleteega aili. Btane, dokler je kaj zaloge, 12 zavojčkov K 5 50 franko na povz«tje ali denar naprej. Poskn site in prepričani boste izvrstnosti tejfa praška. Krhlanko Iv., Hodoše, Ptuj. 373 Dva učenca, prednost taki, ki se se že kaj ačili, in dva pomočnika ta čevljarski obrt za fino in mešano delo se takoj sprejmejo. — Vtlika zaloga vseh vrst čevljev, tue dobro plai»jo ra-znovistna se »t ii'i» debro possi->eoa v in ne na solnco. Vprašania in ponudbe sprejftma: Rudu f Star;višrtlk, eksport gob v Konjicah Štajersko. Si2 = Gospodje = kateri imajo zaanrst i ed rok i-delai, podjetniki in tovarnarji sa spre mejo kot poto alei za prodajo strojneg» ojja, masiía, vaselina i¡i tehaičnih potrebščin. To-varnisk: podjetje tvrdka Hugo Po lák, centralni k n celar Krali. Vi-i.ugiadov, Praga Jun^aanova c. 33. Telefon pisjrne 549S, telefon tovarne 646E. 37e Gospe katere imajo znanost i*eJ rokodelci, podjetniki in tovarnarji s« sprttjmejO ket po-icvalci za prodajo strojnega ol a, mazila, vjze-liia in tehničnih potrebščin. Tovarniško pedjetje tvrdka Hago Poiak. centralni kancelar Kra,j. Vinogradov, Pse,- a, Jangrnanova cesta 33. Telefon pisarne 5495,. telef n tovarae 5455. 371 50fl K Vam plačam, ako moj za-tirole« korenin „Ria-Balsam" Vass kurj* o^tsa, f^radarice in trd» kož« v tre-, duek bre* bolečin ne odstrani. Cena •. lončka b jamstvom vred K 1-75, 3 lončki K 4 50, 6 lonč«ov K 7 50. Na stotine zahvalnih pisem. Ke-meny, E«šiee (Kassa) 1, Ptstfach 12/8f9. (Ogrsk ). (Br. 1) • ZAHVALA. Z žalostnim srcem naznanjanro vsem sorodnikom, znancem in prijatel jem tnino vest, da je naš blagi oče, odroma sin in brat ANC KOLMAN, posestnik in mizar v Hotinjivasi, dne 27. aprila v 29. letu svoje starosti mirao v Gospodu zaspal. Vsem, ki so blagega pokojnika spremili k večnemu počitku se iskreno zahvaljujemo, posebno preč. g. dr. Je rovšeku, č. g. kaplanu Belšak m tudi pevskemu zboru za ganljive žaio^tinke ob odprtem grobn. Priporočas-o ga v pobožno molitev in blag spomin. Slivnica, dne 2. maja 1917. 847 Žalujoči ostali. 1 MALA KAZNAMhJTI S-aa besed» stan« 5 viaaijov, p« ti »Trsta 18 vin, Mrtvaška oznanila is ahval« vsake petitvrsta 24 v, Is j are ia Poslano 66 vinarjev. Za ret ^rntne «bjavo tnaien popust. Inserati se sprejemajo le proti predplačilu. Zadnji čas sa sprejemanje inseratov torek opoldne. Lepo posestva na prodaj. Cez 7 oralov njive, viaoprad, sadoaosnik, |0«i, preša, stndenee pri hiši, poslopje ts« t dobre« stana. Ležeče ▼ Žikareih, četrt ur« «d Sv. Barbare pod Mariborom. Več ss izv« Pri Janezu K&jšp, posestnika t Žikarsib, pošta Sv. Barbara niže Maribora. 366 I Pridnega pomagala sprejm« takoj Matej Bregaat, korač v Orehovi vasi p. Slivnica prijliariboru. 868 Plemenska kobila in konj za važ-njc «o radi pomanjkanja krme proda. Na prodaj tadi visoke in nizko cepljene trte ter ekoli 4000 litrov ft*atpstrikega belega vina Vpraša se pri g. Brudermannu, Št. Peter niže Maribora. 862 (eplitese tople» 13.60« komad* r dveletnih cepijo nib trt rasličaih dobrik vrst ima aa prodaj posestnik in trtnar Tr. Horvat, Mostje, polt» Juršinci pri Ptnjn. Gena po dogovora. 366 Dobičkonosno posestvo s 4 kilami v najbljižaji marib< rski okolici z lepim g&dnim in zelenjavnim vrtom, se proda. Vpraša se pri Fr. Soliniek, Maribor, Latkergasse _v-.il_ Za gospodinja se sprejme na večje posestvo starejia oseba, nsoženjo-na ali vdova brez otrok. Ranmeti mora vsa gospodinjska ia poljska dela. Vstop takoj. Posadk« na u-prarniito pod ,, Gospodinja št. 356" Pri g. Antina Marčič, usnjarskem mojstru v Slov. Bistrici, se ba sprejelo vei delavcev za naprav-Ijanje bnkovik drv, Plača meterski seženj K 12"— in se bo tudi za hrano skrbele 355 Vojak m iiap§s$ɧ nikiast« ali is j «Ma K 10'-, I U - ia 18 K, s rotten srit-lob no ploščo K 1*-— 1*— 33., s Ia koUsjem K 24"— 80—, ■ œdi ara svMobno ploščo X SS' 88'-—, S6-—, z proristfßrias k»-ic^em £ 60 —, srebra« ma s aafag&ro xapeotnieo K 36--, 50"—, siata ura s raUg|yw> sapeataie»K90"—, W9-M0 ao j sms tre. ZameapM ¿t&e-ijons, ali pa decar ~-~~t Base proti potadja; na w- poieg 80 v Prva tivaria ssr Sven Kaiiraâ e. 1. k. dvomi dobavi) v Brfiaa 869 na Gstskspn. a Z> Pwedka prilika! Badi preselitve ! 25• komadov lepih razglednic, namesto K 20*— »daj same K l«-— franko pošilja, dokler kaj zaloge: M. Sapira, «ki portna hiša Galanta št. 116, Ogr-_191 Kupim KISLO ZELJE Tsake množine po najvišji ceni. Ako ima kdo kaj za «ddati, prosim poročila, pridem tndi sam na dem proTzet. S« priporočam spo-štoTaaj«m Jos. 8«rec, trgoree Maribor, Tegethof-ora «lica. 218 Posestvo bi kupil, 1 tU 2 orala zemlje, primerno za kolarj», lahki pogoju Kdo kij to, naj mi naznani. -Jožef Lašič, Kače it. 1*1 pri Ma-riborn. 363 Bakle za trgovsko hišo i a malo posestvo blizu Maribora s« takoj sprejme Predstavi *« uaj pri g. Iv. Zaff, Pebrežje pri Mariboru. _______ 546 Kupim blia c vrtom, zravea njivo in tgdi čo je gozdič na južnem Štajerskem ob jnž. žvlezniei. Ponudbe jo naslov ti na npravništvo „Slov. Gospodarja pod št 387" 9000 litre v dobrega belega in starega vina se prc.A. Kje, pove ia prijaznosti: Jarij Pevee, posest aik t Zibiki, p. PristoTa. Tzoroi se ne pošljejo. Kapeo naj prida na lice mesta. Pripelje se lakko na postajo Stranj« z vojaška železnico. Kap«« naj brzojavi prejšnji dan ali pa priporočeno t tta-p ras no pile vsaj 4 dal prej. 3(6 Pomočnik se takoj sprejme pri g. fr. Eokol, strngar, Wekcrgassc št. 1 Maribor._852 Organlsi in cerkorn k dobi zaia-sno službo pri romarski cerkvi M B. na Crnigori pri Ptnja. Prav dobri dohodki, lepo stanovanje. Oglasila na župni uradi 829 T lepem trgu v glovonskik goricah je aa prodaj enon&dstiopna hita z vrtom; primerna za obrtniška, trgovca ali zasebnika. Vprašanja na npravništvo tega lista pod aHiša It. 835'. Mala Lenčica sd Svetogc Bajt. Primerna knjižica za prv jv bhajance. Stane 50 v in so dobi v tiskarni sv. Cirila. Hiša na Teznu pri Maribora, no-vozidana s štirimi stanovanji, velika klet, stndenee in lep vrt. Cona 9666 K. Jožef Nokrep, Maribor, Mozartova ulica 59. 248 Prodam srojo pristavo t Boš-pahn pri Maribora. Badonosnik in travnik na pobočju hriba. Zraste 3 do 4 vagon« živinsko kme. Na posestvu so tndi primerna goepo-darska poslopja. Posestvo je kakor nalažč za dobičkonosno mlekarstvo in je v neposredni bližini Maribora. T «i se peizve pri posestniku Franca Smedej, Aob«rg, občina Roipak pri Mariboru, žapsijaKamnica. 289 STANOVANJE v Maribora soba ia kuhinja, sa takoj vzame v najem za 8 osebo in sloor v kaki mirni kišl. Ponudbo pod »Stalna stranka na upra-rništro Slov. Oosp". 270 „Solzna Avstrija" ®v« «ovi pesmi t trajni spomin: 1. „Z Bogem zvonovi!' in 2. „lenarita Marijina" stane vsaka s pošto Tred 25 vin., torej obe 50 vin. Knjiga pod naslovom „Solzna Avsteija" s 25 bojaimi pesmimi je še tndi za eno krono in 40 vin. na razpolago. Kdor je še nima, naj si jo takoj naroči. Znesek se lakko pošlje v neporabljenih poštnih znankah ali pa v denarja. Na brezplačna naročila se ne morem ozirati Naročaje se pri Matija Belec pri Sv. Boliaaku v Slov. goricah via Ptaj Štajersko. Automatična mišnica za podgane 3 K 80 v., za mili 4 K. i V eni noči se na-* lovi po 40 miši. Nobeno vreme ne vpliva in so same uredijo. Lovilnisa za knkiajske ža-želke „Rapld" polovi na tisoče žnželk v cai noši, K 5 70. Povsod najboljii nspehi. Mnogo pokvalnik pisem. S« pošilja preti povzetja. Poštnina 86 vin. Bazpoliljalaica Tinfner, Dunaj IH./72. Nouburg-giss.it 26. (1 Laszlč). T mesta Mariber se proda nove vila i 8. samostojnimi stanovanji, (tndi oa samostojne, stanovalce) z primernim vrtom. Cena (cenilaa) 26.000 K. Teč pove Simon Tok, Maribor, Dahačtva alisa 5. vrata 6. 880 «afi|a in vseh vrst SEMENA se dobijo pri trgovcu Ivanu Sirk, Maribor, Glavni trg. 260 JURIJ JDTERSCHIGG a »brni m ti kur d»« plemkmr r JHAMMMORU se priporoča slavnemn občinstva, da mi poveri vsa dela moje stroke. IzvTŠajem jih v vseh slogih, slikam sobe, trgovine, dvorane, fasade itd. po nizki ceni. 268 Spretna trgovska prodajalka, z-mežaa slovenskega in nemškega jeaika, ima lep rokopis, vešča špecerijsko, manafaktnrne in ždezni-narske stroke, želi svojo službo spremeniti, gTC tndi z veseljem na deželo. Bspisi se prosijo pod „Prodajalka št. 817" na apravni-štvo Slov, gospodarja._ V okolici SIot. Gradca iiiem malo posestvo v izmeri 2 do 16 oralov ali malo večje. Ne predaleč od cesto ia as preveč oddaljeno od mesta. Teodor Zdarskj, Tcgethof-ora aL 57. Maribor. 37 7 Momiak VABILO na deseti redni občni zbor hranilnice in posojilnice v Selnici ob Dravi reg. sad. z nem. zarezo., ki se vrši na praznik Iristuorega raebohoda t. j. 17. m»ja 1917 popaldaa ob 3. ari s sledečim nporedam: 1. Čitanje ia adabranje zapisnika o zadajam abiieas zborn. 2. Porodilo aaialstra. 3. Poročil« nadzorstva. 4. Potrjen je raianakega zakljačka za 1. 1916. 5. Volitar aačelstva. 6. Volitar nadzoratra. 7. Slučajnosti. Ako abčni zbor ob določeni ari ae bo aklepčan, se isti vrši aro pazneje ab rsakem števila člaaor. 888 Načelitvo. l© Pri slabostih vsled starosti in te-iavak v želodcu je konjak očiičen (destiliran) is starega vina že več stoletij anan kot najboljše sredstvo sa dolgo življenje in cjačenje. Pošiljajo se steklenice, ki vsebujejo 4 pcllitre 12 iet starega koajaka franko aa 40 kron. Sletnega koajaka, čudnodobro uspevajoče sredstvo za vdrg ijenje pri trganja v Členkih 4 poi-Utnke steklenice 82 K Prodaje te tudi vino od 66 litrov naprej. Bali rizling in rdeči bor gonile« Wa po 8 K 60 v. Benedikt Hertl, veleposestnik, grad Golič pri Ko-gjicah. Štajersko.__1 Klenr. Za 50.000 K se proda nadstrepna kisa s poslopjem na dvorišča vred v najbelj-prometni ulici v Mariboru, za vsako obrt pripravna, samo nekaj minut od Glavnega trga oddaljena. Vpraša se v npravništvo „Slovenskega Gospodarja" ped „Hiša v Mariboru št. 308". Ušcnee za slikarsko in pleskarsko obrt se takoj sprejme pri Jakobu Wengust, slikar in plsskar Špital-ska ulisa št. 10 v Celju. 803 Nîbenega zôhôhoia več Nobenih noč! bres spanja. Sredstvo ,Fides" sraact Inj« bol pri votlih sobovik, kakor tudi pri najbolj trdovratnem, revmatičnem aobcboln, kjer so ž« rss druga sredstva bila zaman. Ako nI napeta, cc peiij« Cena K 1'50, 8 škatljios K 4—. — Nobeno« kaajis aa sobovik veil Snežnobeio sobovjs se doseže s sredstvom „Kinsova vods sa sobe." Takojšni uspeh. Cona 3 K; 8 stcklcnieo K 5. Kemeny, Ko^Bî (Easchaa), I. Postfach 12/Z 90, Ograko. 2 H. S «k isaar Več vagonov CEMENTA ima na razpolago Kmetijska zadruga v Racah Zahvala. Podpisano vodstvo si usoja Nj. ekscelenci prezvišenemu knezoškofu iavantinskemu dr. Mihaelu Napotaik za dvakrat poslana živila za uboge delavce naše tovarne izreči svojo najudanejšo zahvalo. Hvaležaa srca naših delavcev in njih družin kodo gospoda knezoškofa, ki je nam ta darila naklonil, kakor tudi vse tiste blage dobrotnike v Iavantinski škofiji, ki so živila darovali, ohranili vedno v hvaležnem spominu kot svoje velike dobrotnike v teh težkih časih. Vodstvo Fiirthove tovarne v Ceršaku ob Muri, dne 29. aprila 1917. Vfinkler, ravnatelj. MUZEJ Slov. zgodovinskega draživa, Maribor, Koroška cesta 10. Darujte zanj vse zgodovinsko važne predmete, osobito vojne spomina. nilnica in posojilnica ¥ pegistrovana zadruga x neem. zavaxo sprejema srssilse Tine si mmi si jil esmiU« ïê 4 © o< Za nalaganja denarja po pošti so na razpoia gapo-ložnice c. kr. pošto« hranilnice na Donajn št. 92.485. Bentni d&rek plačuje zadruga s&aa. f>©soiil& daie članom na vknjižbo, na poroštve in zastavo pod zelo ugodnimi pogoji. Vknjižbo in drugo zemljeknjižno izpeljavo izvršuje posojilnica sama brezplačno; stranka plača le koleke. vsak delavnik od 9 do 12. ure dopoldne. 15 MT „Hotel Beli vol*'« Graika (casarja Viljema) cesta št. 9. Kmečka hranilnica ii sojiinica v Ptuju regisirovana zadruga z neomejeno zavezo. Uradne ure i so. Taaka sredo, rsak petok ia vsak sajaski daa «d 3. fe 43. m ia Tiriu aed«ü« «d 8. d« p«l It. v« do-pcid&e. Vpbč^e ia izpUUNg« sa radao n»* ob aradaih MUHb PojasisiJa se-.dajajo rsak daa «d 8. d« 12. ara dop Uradni prostori nabaj^« r ssiaoritskass samostaaa r Ptajm. Hranilne vloge objMKtaja p« 4 •/» i ^ '» T pa rtožitri im d« IS. i» zadaje^ pred dri^oas. Ncrzdignjsae obresti u koncem jaaija ia deoombra vsakega leta pripiŠqa gjar-jOCa ter kakor ta-le ebrestaje^o. Sprejessajo se kmailae rajifiee aragik zarodor kot rl«f«, aa da bi sc pri tam afhreatoraaja kaj prekinilo im a« da bi atramka imela pri teas kakib potor aii sitnab Na rasp«lag« se stramkaai breaplaiae peitae-bramilHe po-leinics it. 118.060 ia deaiači aabiralmlki. Posojila bo dajejo na rkajiib« pe 5*/«, n» f 5'/,*/«, n» imemie« |0>% ma listin in tek««i račoa pod. Prerzamejo bo dolgori pri drugih zarodih te saaeinftfl^ prošnje na sodnijo za rknjižbo in izbrk' rfa^fte Mk posojilnica brezplačno, stranka plača sam« kolek«, «ti Stnan & S¿U»*'£M¿»m eoÄfcöUAia. 8. naja 1917, D? a s auono naznanja, da je orworsi svoJ§ Odvetniško pisarno v Sevnici. Zahvala. Velecenjenemu c. kr. avstr. - vdovskemu in sirotinskemu skladu, oddelek: vojno zavarovanje, deželni urad Gr k d e c. Moj na bojišču padli mož, g. Simon Palir je bil pri Vašem okrajnem uradi v Mariboru sprejet v vojno zavarovanje za zavaroval ao svoto K 500"—• kljub temu, da sem še komaj po njegovi smrti vplačala zavarovalno pristojbino, vendar se mi je danes popolna zavarovalna s v o t a izplačala. Najprisrčnejte in najtoplejše se zahvaljujem temu dobrosrčnemu in dobrodelnemu pod;etju za to izdatno pomoč. Tezno pri Mariboru, dne 20, aprila 1917. Marja Palir. 177 Spretni zastopniki tudi ženske in vojni invalidi se iščejo za več okrajev. kakor C m ure k, Ljutomer, Radgona itd. pod ugodnimi pogoji Okrajno vodstvo c. kr. avstr. vojn. vdovski ga in sirotmsk,'ga sklada, oddelek za vojno zavarovanj«, Ptuj, pisarna: Minoritski trg št 2 842 Stare cape in cunj 378 kupuje p* visokih cenah vsako množino JANKO ARTMAN, Št. Jur ob jož žel. lestermnn & Comp Bohlerneubauten, Kapfenberg namerava glasom odredbe ck. prehranjevalnega ministrstva od 13. marca IS 1.7 št. I. 2148 takoj skle niti naravnost z pridelovalci krompirja pogodbe trn dobavo krompirja 1917 do 25 vagonov. Ponudbe takoj csebno, pismeno ali brzojavno na gornji naslov. Mi fščnmp tudi vsako množino druge zelenjave in socivii za takojšen in najugod- nejši nakup. 376 Summt; ¿anesljivo kaljiv» kopajte same pri tvrdki Ivatu It a in 1 k ar - Celje» Sta primer: deteljno seme, peso Mamut, rdečo in rumeao, aciično travino eeme, vrtuo in cvetlično po najnižjih dnevnih cenah. GevlI m znotraj obloženi m lesensms najboljše kakovosti, okovani kožuhovino, Št. 26—28 R 14 „ 29—34 K 17 „ 35—38 K 20 „ 39—41 K 23 „ 42—46 K 26 Pošiljanje po pošti. Povzetje. Zamenjava dovoljen?. Poštnina in stroški pošiljanja do 5 kg 1 K 40 v M. Scbram, Maribor ob D GOSPOSKA ULICA. 8« Pozor I Pozor! Oljkin, to je nadomestek olja, najfinejšega naoaiznega, garantiran, očiščen, zdravniško priporočan za vsakovrstne solate se dobi v praških zavitek za 1 1 K 1*60 20 zavitkov po 1 1 K 28 —. „ 2 1K3-— 100 .. „ 1 1 K 130—. Trgovci dobe prim»r -i rabat. Razpošilja Rudolf Ahfail r Zagorju ob Sari. 876 Razpošilja se po povzetju. Poštnina stane 75 vin Maribor, Koroška cesta 20, Kaj $ü b s zgodilo omiadi? S to mislijo se sedaj neprenehoma bavijo tisoči ijndij. P® mrzli zimi pričaksjemo vroče čase in vse njihove nevarassü epidemičeih in nalezljivih bolezni. Ce bodo oblasti prebivalstvo tudi nadalje tako podpirale z varnostnimi odredbami, tedaj se strahote notranjih nevarnosti, nalezljivih kužnih boleznih kaiior kolera, pegasti legar, griža ne bodo mogle razpasti. Epidemije prenašajo bolhe in drug mrčes, zato je treb največje snažnosti. Desificirajte roke in obraz, pri umivasja pa uporablajte lahko razio-pluo Lysoíorms. Grgrajts marljivo z lysoformom pe?rove mete. Oprava m tla naj se umije z 3% raztopino Lysoferma. Posebno priporočljivo je, da se umazano perilo zbere v vrečah in poiem mehča v surovi 3 ®/g raztoplini Lysoforma p® 24 ur dolgo. «s v ís*ki lekarni in drogeriji. Dr.Keleti»-" 'ijUro? i: Tarna- Ujoestt ^ M.«..) Kostanjev les kapi vsako množino po najvišjih cenah fskob Vretko, fllarlksr, Cvefjiisa ulica ifetr. 8. m sarskl mojster trs podjetnik Maribor, Moxarf-&va siika Si, 59, ¿e priporoča cenj. občinstvu na dežeii in v mesta za vsakovrstna dela. Telefon št. 15/VIII., Maribor. Odjenaleeni orskega Caraghes-mahu naznanjam, da ustrezam sedaj tudi večjim naročilom. Iz zavitka si pripravimo 1 liter nadomestka olja, ki je prav dobro uporaben za vsakovrstne so-iate, če todi nima oljne maščobe. Cena: zavitek I. vrste K 180, II. vrste K 2 30; po pešti poslan 20 vin. več. Kdor želi rekomandi-rano pošiljat» v, naj doda še 25 vin Poštna naročila in denarne pošiljatve sprejma Nat. Delmin, Ljubljana, Kopitarjeya al. ¿t. 6. Nadrobna prodaja za Ljubljano je pri Mariji Sponko, Kopitarjeva ulica, katera oddaja tudi že pripravljen nadomestek za takojšnjo uporabo Slednji se po pošti ne pesilja. »37 ¿stenjev les od lm dolgosti, 10cm debelosti naprej, klan a!i v deblih, vsake debelosti, kupi po najvišji ceni tvrdka: J. POGAČNlk, Ljubljana, Marije Terezije c. 13. 282 Kose! Kose! ¡Cd®r hoče imeti KCSO s katero se ni treba mučiti ter se lahko z enkratnim klepanjem z lahkoto kosi vsake vrste trav» celi dan, naj se obrne na. tvrdko: J, KraSovic ▼ Žale«, katera ima edino zastopstvo svefovnoznanih kos mamka »Poljedelsko orodje« in jih je tudi več tisoč 2e razpečaia. Z« dobro kakovost kos se jamči. Cenik na zahtevo brezplačno. Najnižje cene. Kose! Kose! inožli Anto kupi veletrgovina Kolenc. C Gena i steklenice te K 120. O dotam učinke-i tsh kapljic iaasga mnogo priznalnih m po* t rn^ti pisem. Fa Pflilj, mostna 1«kasna „pri ter-. carl®" Maribor, Slava! teg ¡§4, iS. 2 k h ? a J s. Wi*am ¿s bi ta kapele« kaj ptma$al*. Si* «os m ♦ «Hal, da m pomgaic, Vas» fereka» lepe hxtSa te friBc^afejR I- iibsrSo m» i»iBjiVs;e«aL Pn»lm, ¡KsSjlt» jsi iptt frln&kfk fs» ifiefiso in siesi btae ksfce? KCisis 3 Btekls»!?. $ pssiierm' t?*nSkBsjsiao. SNCRla nt, «Laa 8, 18 se zdravijo osebe, ki tr piionaprotinu.tr- flaniu 'a na bolezni v topli »ali (Hrvatsko) ISCHiaS. Pojasnila in načrti zastonj. (i«Ki«r.) Y Krapinskih iN ročaje, priporočajte, podpirajte v prvi vrsti svsj fot v Novem mestu Dolenjske Ilovice vsi dolenjski rojaki, ki živite na zelenem Štajerske»? Naprej plačana letna naročnina 3 Kroae, Izdajatelj ln zatribriff: Kateli®» Hakane društvo. HraOnSk: Kran]. Z.bt*. TCfek tiskarne av. Dlrila v JSarfRorUi t A