nmo a
vo:NZirt4*
vjisriam*
(zdele »Zasavski tednik« v Trbovljah. — Urejuj« uredniški odbor. — Odgovorni urednik Stane Šuštar. — Naslov uredništva in uprave: »Zasavski tednik«, Trbovlje 1. Trg revolucije 88. — Telefon 80-191- - Račun pri Komunalni banki Trbovlje 600-714-1-14« — List Izhaja vsako sredo — Letna naročnina 480 d r polletna 840 din. četrtletna 120 din, (neetična 40 din Cena izvoda v soiportat 10 din. — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Delo« « Ljubljani.«- Rokopisi ki morajo biti » uredništvu najkasneje vsek ponedeljek se ne vračajo
:i
Štev. 43.
en«.'
TRBOVLJE, 28. oktobra 1959
Cena 10 din — Leto XII
PROSLAVA 40-LETNICE KPJ IN SKOJ
DOGODEK TEDNA
Za por . '-en dogodek v teh dneh štejemo lahko naš:-! celotno Zasavje, za Slovenijo in še druge kraje Jugoslavije začetek rekonstrukcije širom po domovini znane trboveljske Cementarne. Tovarno je treba zaradi zastarelosti in obrabljenosti njenih strojnih naprav obnoviti in jo hkrati povečati, saj bo nova tovarna dajala našemu gospodarstvu po zgraditvi 300 ton izvrstnega Portland cementa, v perspektivi pa celo 500 ton dnevno.
Z rekonstrukcijskimi deli so pričeli v tovarni v ponedeljek, 19. oktobra.
Ta teden se tudi pripravljamo, da dostojno počastimo na Dan mrtvih, vse naše drage umrle, med njimi grobove padlih borcev in drugih žrtev NOV. Obiščimo gomile vseh teh naših dragih, ki jih žal ni več med nami ier ob spominu nanje sklenimo, da bomo vsi še z večjo vnemo gradili našo lepo domovino.
Srečanje na Dobovcu
V nedeljo je bil lep jesenski dan. Četudi je bilo nekoliko vetrovno vreme, ni to oviralo mladincev in mladink iz Zasavja in še od drugod, da n® bi na ta slavnostni dan prihiteli na Dobovec pod Kumom. 2e v soboto zvečer so se sešli skojevci In ostali udeleženci mladinske konference leta 1937 pri novi smučarski koči pod starim Kumom, kjer so ob tabornem ognju obujali spomine na težke, a toliko bolj slavne dni borbe jugoslovanske mladine, ki je bila močna moralna opora sta-
rim komunistom, neustrašenim borcem za lepšo prihodnost delovnega človeka.
Drugi dan, v nedeljo dopoldne, pa so prihiteli mladinci od vseh strani — iz Ljubljane, Hrastnika, Zagorja in Trbovelj ter še od drugod k smučarski koči nad Dobovcem, kjer je bila pred 22 leti Pokrajinska konfe-
renca SKOJ. Več kot 2000 mladincev in mladink sie je zbralo na tem zgodovinskem kraju, med njimi tudi Sergej vošnjak in predsednik Ck LMS Stane Kranjc.
Slavnostni govor na nedeljskem zborovanju slovenske delovne mladine je imel tovariš Sergej Vošnjak. Spregovoril je
IZOBRAŽEVANJE V HRASTNIKU
IZZIVBNJe Z LETALI
Kubanska vlada je aretirala 60 protJrevolucionarjev. Neznano letalo je napadlo 25. oktobra kamionsko cisterno na poti v provinci Las Vila«. Letalo je izginilo v neznano smer.
SPOPAD MED KITAJSKIMI IN INDIJSKIMI GRANIČARJI
Indija je postala okrepitev na obmejno postajo v vzhodnem Ladahu, kjer 8o se prejšnji teden spopadli kitajski in Indij*-tki graničarji. V tem času so kitajske čete zavzele še dva položaja na tem p4)dročju.
NEHRU 0 INCIDENTU
Predsednik indijske vlade Nehru je izjavil prejšnjo soboto v zvezi s položajem v Ladahu, da je kitajsko Indijski obmejni spor vzbudil mnogo bojazni, da pa misli, da se spopad ne bo razširil. »Ravnati moramo trezno in odgovorno ter ne sunemo pustiti, da bi nas zavedlo razburjenje« — Je dejal Nehru.
TITOVA IZJAVA — DOKUMENT OZN
Ob dnevu Združenih narodov Je tovariš Tito podal posebno izjavo. Na sedežu OZN so nje-gOvo izjavo razglasili ob dnevu OZN. s tem Je postala deklaracija Tita uradni dokument te mednarodne organizacije.
HRUŠČEV PRIDE V FRANCIJO
Premier sovjetske vlade Hroščev Je sprejel vabilo predsednika francoske republike de Gaulla, naj obišče Francijo. Oztum obiska bodo določili kasneje.
nadaljevanje konference o ATOMIH
Včeraj se Je nadaljevala konferenca o prekinitvi jedraklh boskueov Konferenca o prene-fmnJu Jedrskih poskusov se Je Mčela Sl. oktobra 1958 ter je brenehala s svojim delom v av-tuatu letos. — Poudarjajo, da Je konferenca sedaj v fazi diskusije najbolj kritičnih točk.
VOLITVE V ŠVICI
V Svlcl so bile v nedeljo vo-“tve za obnovo nacionalnega |*eta, id je nekako podoben Havanski poslanski zbornici. Iz-'[•1111 so 196 članov sveta od 1077 hzndldatov. Vsak kanton je vo-*lba enota tn v njem Izvolijo bo enega člana na 24.000 prebiralcev. — V 8vlc4 ženske nlma-Volilne pravice.
VRE M E
ZA ČAS OD 30. OKTOBRA DO 8. NOVEMBRA:
Konec oktobra, oziroma v **• '*tku novembra padavine s *ne-*0ni do nižin. — Pozneje sprvg
Na področju izobraževalne dejavnosti so v Hrastniku zadnje čase kar krepko poprijeli. Ze drugi teden deluje tamkaj večerna politična šola, katero obiskuje 27 mladih komunistov, ki po trikrat tedensko prihajajo na predavanja tn se udeležujejo razprav po krožkih. To delo bo trajalo vse do meseca aprila. — Prav tako so pričeli z večerno osemletko za 7. in 8. razred, v katere se je vpisalo 26 učencev. Začeli pa bodo še s poukom za 5. in 6. razred, ki pa se je zanje priglasilo doslej ie 16 kandidatov, vendar Se b0 to število še povečalo.
V obširnem Ciklusu predavanj, ki so v načrtu, se bodo delovni ljudje In ostali iz Hrastnika, Dola, Radeč in Zidanega mosta seznanili e temami družbenopolitične ln poljudno znanstvene vsebine ter v šoli za starše, ki se bo pričela meseca novembra. S predavanji so ie začeli, in to na petih krajih: Hrastnik (rudnik), Steklarna, Dol, Zidani most in Radeče. Prvo predavanje je bilo »Potrošnja in življenjski standard«, na drugem pa je bilo na dnevnem redu predavanje o zunanji politiki. Povprečna udeležba Je znašala po 50 poslušalcev, tako da je predavanja poslušalo na vseh navedenih petih krajih okrog 500 ljudi.
Izobraževanje pa poteka v Hrastniku še drugače, in sicer z raznimi strokovnimi tečaji na rudniku in steklarni, v gospodinjskem centru in še, drugod. V kraju nameravajo nadalje ustanoviti dva kluba (pri rudniku ln v steklarni), razmišljajo pa tudi o tem, da bi ustanovili filrflski klub, 61'gar namen je vzgoja filmskih obiskovalcev.
Področje izobraževanja ie to-
rej tudi v hrastniški občini obširno ter ima ustanovljena Delavska univerza obilo dela.
ZAKLJUČENA PROSLAVA 40-LETNICE SKOJ V HRASTNIKU
Prejšnjo nedeljo so se zbrala mladinca Hrastnika, Dola in Radeč, da počaste 40-letnico SKOJ. V ta namen so se sešli pri spomeniku padlega partizan na, mladinca Borisa Pusta, pod Kalsko planino.
Za to slovesnost je pripraivila mladina dolske gimnazije prav lep kulturni program. Sekretarka občinskega komitej a mladine t.ov. Marjana Žlindra je v kratkih besedah orisala razvojno pot SKOJ, očrtala pa tudi življenje padllega mladinca Borisa Pusta.
Po končani proslavi se je mladina zbrala v novi planinski koči, kjer je obujaila spomine na težko a slavno pot SKOJ.
o delu skojevcev, pomenu ne-. kdanje pokrajinske mladinske konference, o delu skojevske or. ganizacije ter o brezprimemi požrtvovalnosti vse jugoslovanske mladine v času NOV in v času graditve socializma. »Mladina je doprinesla velik delež k'ustvarjanju boljšega in lepšega življenja,« — je poudaril tovariš Vošnjak,
Po njegovem govoru se je razvil kulturni program ob sodelovanju godbe na pihala Svobode Center ter pevskega zbora »Slavček« Iz Trbovelj, recitacij-skega zbora trboveljske gimnazije ter godbe na pihala Svobode I iz Hrastnika. Sledila je še otvoritev na novo preurejenega smučarskega doma, na katerem je vzidana plošča v spomin na zgodovinsko mladinsko konferenco pred dvaindvajsetimi leti.
NA MRZLICI IN NA
OSTALIH PLANINSKIH VRHOVIH SE VIDI TELEVIZIJA — KAJ PA V DOLINI? — KDAJ BO?
PlenumobčinskegaodboraSZDLTrbovlje
DELO DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE IN LETOVANJE — STANJE TELESNE VZGOJE IN USTANOVITEV OBČINSKE ZVEZE ZA TELESNO VZGOJO V OSPREDJU PROBLEMATIKE
V petek 23. okt't>ra je zasedal na svoji 3. redni sej) občinski odbor SZDL v Trbovljah, ki 1e obravnaval obširno gradivo s področja skrbi za mladino, sloneč na aktivnejši dejavnosti
RAZSTAVA UMETNIŠKIH DEL MOŠE PUADA V TRBOVLJAH
Po Sloveniji že od meseca junija kroži razstava umetniških slik pokojnega Moše Pijada. To razstavo so si do zdaj ogledali v Slovenjem Gradcu, Mariboru, Ljutomeru, Murski Soboti in v Ptuju. Te dni je razstava odprta v Celju — v času od 3. do 15. novembra pa bo tla ogled vsem ljubiteljem umetnosti v Trbovljah, v veliki veži Delavskega doma.
Pričujoča razstava nam posreduje v celoti 44 del, od tega 30 olj in pastelov, kar je skoraj polovica celotnega umetnikovega opusa, ter 14 risb. Slike za razstavo so bile dane na razpolago v glavnem iz družinske zapuščinske zbirke, razen tega še od Narodnega muzeja v Beogradu, od umetnikovih prijateljev in raznih ustanov..
Omenjena razstava v Trbovljah nam bo omogočila, da bomo Mošo Pijada, ki ga poznamo predvsem kot revolucionarja, državnika in diplomata, neposredno spoznali tudi kot slikarskega umetnika.
Društva prijateljev mladine in občinske zveze DPM, vključujoč tudi letovanja otrok.
V prvi vrsti sta referat in diskusija nakazala potrebo po sistematičnem delu na področju skrbi za otroke, za kar je bil dan poseben poudarek ob Tednu otroka in kar bo potrebno aktivno ln konkretno reševati skozi vse leto.. Osnovna ugotovitev jo bila, da so DPM delala oolj kampanjsko kot pa sistematično ter so reševala v glavnem le problem letovanja in podobno. Glede na ustanovitev dveh stanovanjskih skupnosti v kraju je bilo sprejeto načelo, da se formirata le 2 djruštvl prijateljev mladine, tako da bi odpadlo DPM Zasavje, ki ni bilo delavno in je bilo le na papirju. Predlagano je bilo, da bi DPM na območju stanovanjskih skupnosti tudi vključila v svoj okvir članstvo s področij krajevnih odborov Čeče, Klek, Dobovec s tem, da bi perspektivno na teh področjih ustanovili samostojna društva, kar naj bi bila ena od nalog občinske Zveze prijate-
ljev mladine, ki se je kadrovsko in številčno okrepila.
Na področju skrbi za otroka je bila sprožena zamisel o ustanovitvi enotne baze za letovanja. Obveljalo je stališče, da je potrebno voditi vsa letovanja z enega mesta, katero naj bi prevzela občinska zveza DPM-Glede na zagotovitev potrebnih sredstev je bilo sklenjeno, da je treba takoj izdelati program letovanj, glede letoviščarskega centra pa je obveljalo mnenje, da naj se ga formira v skladi) s finančnimi možnostmi, medtem ko naj bi otroci po potrebi letovali v enem ali več krajih glede na možnosti m potrebe.
Na razgovor je prišla novoletna jelka, glede katere eo sprejeli načelo, naj obdaritve otrok n"e bodo več v okviru delovnih kolektivov, temveč da naj se organizirajo raje kolektivne obdaritve v šolskih skupnostih s praktični predmeti: orodjem za šolske delavnce, smučmi, sankami, po možnosti učili ipd., ki naj bi jih izvedla patronažna podjetja. SZDL bo sklicalo poseben razgovor z za-
ZEL0 VAŽNA IN NEODLOŽLJIVA NALOGA
Seznaniti ljudi s stanovanjsko reformo
nato zopet raz-oziroma lepega
* nestalno, a ”ol>j« suhega
/*ni«.na In čez dan postopoma Jj^leJe. Okrog 8. novembra ka-na kratkotrajno poslabšanje
bšdavlnaml.
Dr. V. M.
2e predsestvo Zveznega odbora SZDLJ je poudarilo v sklepni resoluciji velik dnnbeno-poiitični pomen stanovanjske reforme, zato sodi za nujno potrebno, da vse organizacije Socialistične zveze, zveze sindikatov in druge družbene organizacije, kakor tudi organi družbenega upravljanja v gospodarstvu in na stanovanjskem področju pripomorejo k čim širšemu seznanjanju državljanov z važnostjo te velike spremembe, jo spremljajo In nudijo pomoč upravnim ln družbenim organom v uveljavljanju novega sistema stanovanjskega finansiranja. Takšna njihova dejavnost bo pripomogla, da bo ta pomembni družbeno gospodarski ukrep čimbolj pozitivno vplival na skupni razvoj dežele jn pospešil nadaljnje zboljsevanje graditev stanovanj, ki bo postajala v našem bodočem razvoju čedalje bolj pomembna.
Naloge so torej jasne in obsežne ter zelo važne. Za Izvršitev te naloge niti nimamo kdo ve koliko časa, ker vemo, da stopajo vsi predpisi s tega področja bržkone v veljavo že s 1. januarjem prihodnjega leta. Kot rečeno, Imajo najpomembnejšo vlogo pri tem opravilu osnovne organizacije Socialistične zveze, njej pa morajo sev: da priskočiti na pomoč vse ostale pollt.čne ln družbene organizacije. NI dvoma, da se državljani močno zanimajo za stanovanjsko reformo, da tudi sami berejo v dnevnem in periodičnem tisku vse sestavke o tem vprašanju, vendar bi bilo napak,
če bi seznanjenje s tem vprašanjem prepustili zgolj tisku. Iz izkušenj vemo, da so osebni stiki, živa beseda največ pripomore k razčiščevanju raznih nejasnih vprašanj, zato bodo bržkone občinski odbori Socialistične zveze v zasavskih občinah sklicali najprej ožje, nato pa še širše sestanke z volivci, na katerih bodo tolmačili spremembe na tem področju. Važno bo volivcem podrobno obrazložiti vse, kar jih zanima, predvsem pa nov sistem finansiranja stanovanj, pomen uveljavljanja novih ekonomskih najemnin ln končno velik dru-žbeno-politični pomen teh ukrepov. V temle času ugotavljamo, da imajo ljudje sila različne in včasih ie kar nemogoče predstave o novem sistemu finansiranja in določanja stanovanjskih najemnin, v glavnem zato, ker sl nekateri ljudje kar prizadevajo, da bi obrnili nekatere stvari na glavo, spet drugi pa iz neznanja govorijo stvari, ki zares nimajo nobene zveze s doslej znanimi novimi predpisi »H novostmi na stanovanjskem pedročju. Zalo bo res mnogo odvisno cd trga, kako bodo osnovne organizacije in vse druge politične organi-zaclle začele akcijo pojasnjevanja in kolikor mogoče jmljudncje obrazla-gale vse, kar ljudi zanima.
Z reformo sc odpravi stanovanjski prispevek iz osebnih dohodkov, ki se je plačeval po 10r/e čiste plače. 6.5 tega prispevka se vključi neposredno v čiste dohodke zaposlenih ljudi. Prispevek za sklade za stano-
vanjsko graditev delavci in uslužbenci ne bodo več plačevali iz kosmatih osebnih dohodkov, marveč sc bo stekal iz dohodkov gospodarskih organizacij oziroma iz proračunov ustanov, in sicer v višini 4% celotnih kosmatih osebnih dohodkov delavcev in uslužbencev. Važno je, da ljudem obrazložimo tudi novo vlogo stanovanjskih skladov. Kar zadeva vlogo skladov za graditev stanovanj, je najvažnejši .moment, da postanejo skladi svojevrstne komunalne organizacije, ki poslujejo po gospodarskih načelih, in sicer ne samo na torišču kreditiranja, marveč tudi neposrednega investiranja v graditev stanovanj, kakor tudi na torišču koordinacije dela vseh činlteljev, ki sodelujejo v izpolnjevanju danega programa stanovanjske graditve na ozemlju določene komune.
Kot kreditorji bodo skladi tudi v prihodnje poslovali po že uvedeni praksi s tem, da se zaostri ekonomsko načelo, da se je treba ob pomoči natečaja in izbire najugodnejših prosilcev za posojilo prizadevati, da dosežemo člmvečji učinek v zgrajenem stanovanjskem prost4>ru na podlagi, razpoložljivih sredstev v skladih. Na. inesto bolj ali manj mehanične razdelitve kreditov bodo torej skladi v prihodnje že s svojo kreditno politiko bistveno prispevali k bolj racionalni graditvi stanovanj in k bolj aktivnemu pritegovanju sredstev, zlasti iz zasebnih virov in iz skladov skupne potrošnje gospodarskih orga-
nizacij. Bistvena Je tudi ta novost, da je treba mnogo več sredstev v kreditiranju zagotoviti stanovanjskim zadrugam, v katerih je najpo-sredneje uresničeno aktiviziranje državljanov in njihovih sredstev.
Povsem nova naloga skladov Je, da organizirajo neposredno investiranje v graditev stanovanj, bodisi za njihovo prodajo proti odplačilu v osebno lastnino državljanov, ali še večkrat za oddajanje teh stanovanj na podlagi sistema zaarane stanovanjske pravice. Čeprav namreč ni nobenih načelnih ovir, da se razvija kupovanje in graditev zasebnih sta-novanj — ker je stanovanje potroš-no sredstvo in ker po tej poti zbiramo največja privatna sredstva — vendar bo za dogleden čas postalo omejeno števNo družin, ki bodo gospodarsko sposobne, da si tV idobe zasebno stanovanje, čeprav tudi ob ugodnih pogojih kreditiranja in od-plačevanja. Zato moramo graditvi stanovanj v družbeni lastnini tudi v prihodnje p4isvečati največjo pozornost z razliko v primerjavi z dosedanjo prakso, da naj postanejo tu. di tu odločilni činltelji v graditvi stanovanj sami državljani, bodoči uporabniki teh stanovanj. Te državljane bi povezovali skladi neposredno ali preko stanovanjskih zadrug in jih vnaprej organizirali v bodoče hišne svete ter jim omogočili, da bi ob strokovni pomoči organov skl«, dov sodelovali v opravljanju vseh investltorsklh funkcij.
stopnlki podjetij, ki naj delovne kolektive seznanijo s sprejetimi načeli z enotno politiko na lem področju v občini. Organizacijo centralnih prireditev za Dedka Mraza pa naj bi izvedla občinska zveza DPM. Ob tem je bil dan poseben poudarek :be-ležju praznovanja novoletne jelke kot praznik otrok in družinski praznik, kar se lahko doseže le s kolektivnimi obdaritvami šolskih kolektivov s praktičnimi pripomočki in opustitvijo oblik obdarovanja otrok po podjetjih, kar je pretekla leta vzbujalo vrsto negodovanj -po kolonijah in nehote ustvarjalo čut manjvrednosti otrok glede na različne obdaritve.
Na področju telesne vzgoje so bile naglašene glavne misli kongresa za telesno kulturo ter napotki okrajnega odbora SZDL ter na kratko ugotovljeno stanje telesne kulture v občini. Sprejet je bil sklep 0 ustanovitvi občinske Zveze za telesno vzgojo ter Imenovan ustrezni iniciativni odbor, ki naj bi v kratkem izvedel vse organizacijske priprave za sklicanje ustanovne skupščine in Izvolitev stalnega vodstva.
Več so govorili o telesni vzgoji glede pogojev za telesno kulturo na šolah, ki so zelo majhni in se v glavnem omejujejo le na letni čas, ker šole nimajo ustreznih telovadnic razen na gimnaziji ln TVD Partizan,, ki pa sta v zimskem času polno zasedeti.
Kritike vredna je bila ugotovitev štaba za nabiralno akcijo za graditev športnih obiek-tov, kajti bore malo je bilo na tem pokrenjeno in zbrano sredstev v občini. Le za 200 tisoč dinarjev znamk je bilo prodanih po Komunalni banki, medtem ko je bilo na razpolago za 1,400.000 dinarjev znamk ln otokov. Vsekakor je bila štor) ena osnovna napaka, da se z akcijo niso obvestile vse organizacije v občini, oziroma kje se "lobi ustrezen material za prodajo, še posebno ker ostane organizaciji, ki proda določeno število znamk in blokov, 40 odstotkov od zneska, kar lahko uporabi za gradnjo športnih objektov, medtem ko porabi ostali del štab prav tako v iste namene.
Na temelju splošne razprave, ki je predvsem zadevala materialno oziroma finančno stran, so bili sprejeti zaključki, n0 katerih naj se ustanovi poseoen sklad za investicijsko graditev športnih objektov, izdela naj se orogram gradenj objektov tor določilo tvU.rebne lokacije, preko občinske zveze za telesno vzgojo naj se dobe sredstva za pošolsko telesno vzgojo, poživi naj se nadalje nabiralna ancl-;a za graditev športnih objektov.
Ob zaključku je plenum spre-
q! še nravila za »ubvencion.ra-oje družbenih organizacij in društev-	t»
S PLENUMA SZDL V HRASTNIKU
VaŽKOsS dela v društvih
Prej dnevi je zasedal plenum -Socialistične zveze v Hrastniku. Udeležili so se ga tudi predstavniki p.:samez-.lh ln fizkul-turnih organizacij na območju občine vključno Radeče.
— Letošnje leto je opaziti na področju sektorja Hrastnik delno nazadovanje dela v športnih in telesnovzgojnih društvih — je v svojem referatu nakazala sekretarka občinskega odbora SZDL. Videti je, da manjka v okviru celotne občine foruma, ki bi združeval organizacije in nakazoval smernice za delo v posameznih društvih. Pokazalo se je nadalje, da goje posamezna društva samo določene športne discipline, medtem ko se posplošenju športa ln telesne vzgoje ter pritegovanja novih članov v ostale športne veje ne posveča zadosti pažnje, kar se kvarno odraža v društvih ln zato ni napredka. Predvsem je opaziti, da se športno delovanje oslanja le na nogomet, medtem ko se n. pr. lahkoatleti-ka, odbojka, košarka in še druge športne discipline zanemarjajo. Poseben problem se pojavlja v TVD Partizanu v Hrastniku, kjer se posamezne sile cepijo že v samem vodstvu društva. Na področju občinske zveze telesnovzgojnih društev deluje 6 podružnic Partizana, v ostalo delo društev pa je vključeno 2472 članov, medtem ko je bilo to število leta 1958 večje (2690 članov). Planinsko društvo zajema 1347 članov, taborništvo Pa 376. V TVD Partizanu aktivno deluje 448 članov, v glavnem mladinci in pionirji.
Razprava po poročilu je pokazala, da je na splošno tudi v drugih organizacijah potrebno, da se poživi delo v športnih in ostalih društvih, kjer se združuje mladina in ostalo članstvo. Za člane SZDL je nujno potrebno, da imajo možnosti izživljati se v svojem prostem času, vendar ne samo v nogometu. Treba je vsekakor razširiti delo na
druge športne discipline, kakor smo že omenili. Le tedaj se bo število članov povečalo.
V razpravi je sodeloval tudi tovariš Polak iz Ljubljane, ki je v svojem nagovoru poudaril važnost dela v društvih, prav posebno pa članov SZDL, katera organizacija je odgovorna za delo in neuspehe v raznih društvih.
Nujno je, da se takoj začne s formiranjem občinske zveze za telesno vzgojo. V tej zvezi je že postavljen iniciativni odbor, ki
že pripravlja gradivo za formiranje občinske zveze. Ta zveza bi zajemala vsa telesnovzgojna
in športna društva, kakor: Bratstvo, Rudarja, Kemlčarja, TVD Partizan. Vsa ta društva bi tedaj povezano in koordinirano
delovala.
Zaključki, ki jih je rodila razprava, bodo za nadaljnje delo vsekakor koristni v Hrastniku in v Radečah. Posebno Je bilo poudarjeno, da je treba pričeti s pripravami za gradnjo fiz-kulturnih objektov na področju
cele občine, posebno tistih, ki bodo služili mladini, in to v okviru stanovanjskih skupnosti. V tej zvez; je nujno, da se prične tudi z zbiranjem sredstev za gradnjo objektov, kajti odbor za telesno vzgojo pri ObLO Hrastnik je to delo precej zanemaril.
Nujno potrebno je tudi, da se iz vrst prosvetnih delavcev, zlasti tistih, ki so zadolženi za telesno vzgojo mladine, pritegnejo k aktivnemu delu v telesnovzgojnih organizacijah.
Tudi pritegnitev novih članov
naj bo važna naloga vseh društev, posebno pozornost pa je posvetiti temu, da se zlasti vsa. mladina vključi v delo. Treba bo nadalje skrbeti, da se posameznim društvom nudi večja materialna pomoč. S sredstvi pa je seveda treba pravilno gospodariti in jih uporabiti tam, kjer bodo največ koristili.
Celoten potek plenuma je pokazal, da je bilo njegovo sklicanje zelo koristno. Vsi naj poprimejo za delo in uspehi ne bodo izostali,	R.
KAKO JE S POGODBENIM SODELOVANJEM V ZAGORSKI OBČINI
SONCE IN SENCE
GROZDJE JE OBRANO
Pisali smo že, da je bil letos določen znatno večji akcijski plan pogodbenega sodelovanja tudi v občini Zagorje. Pri nekaterih kulturah je bil plan za skoro več kot 150°,o večji, zato je razumljivo, da je občinsko politično vodstvo storilo vse potrebne korake, da bi bil plan v celoti realiziran.
Setev pšenice v pogodbenem sodelovanju je v glavnem končana. Kmetijska zadruga Izlake je imela plan 70 ha površin, do. segla Pa Je 50 ha; KZ Mlinše je imela 60 ha plana, realizirali pa so 53 ha, KZ Cemšenihj je imela plan 25 ha, dosegli pa so 22 ha; v Podkiumu je znašal plan 20 ha, dosegli pa so samo 11 ha. V celoti je torej doseženo 136 hektarov, kar znaša 78°/e. Kaj. pak pa je treba povedati, da je znašaj letos celotni plan 175 ha, lani pa samo 46 ha. Iz teh številk je videti, da je bil plan razmeroma ugodno realiziran, za kar gre prvi vrsti zahvala kmetijskim zadrugam, oziroma njenim vodstvom, delno Pa tudi upravnim odborom, zadružnim svetom in nenazadnje pomoči osnovnih organizacij socialistične zveze oziroma njenim odborom. Prav tako Je bilo ob tej akciji videti večje prizadevanje upravih odborov in zadružnih svetov. Večina zadružnih svetov je spoznala, da prinaša pogodbeno sodelovanje precejšnje koristi ne le zadrugam, marveč tudi kooperantom. Pa tudi drugi kmetje so ugotovili, da je pogodbeno sodelovanje koristna stvar ln da gre pri vsej stvari prvenstveno le za zvišanje kmetijske proizvodnje.
Ni dvoma, da bi bil Plan skoro dosežen, če bi se ne ponovile nekatere lanskoletne napake, na katere Je opozoril že plenum ob. tinskega odbora SZDL oziroma nekateri udeleženci plenuma. Sredi največjega dela je namreč zmanjkalo semena. Semena z« setev ječmena pa sploh ni
bilo. Le kmetijski službi občine gre pripisati, da je slednjič le prišlo dovolj semena, ln da so ga kooperanti pravočasno dobili. Pomanjkanje semena je bilo tolikšno, da so morali prenehati sklepati pogodbe.
Se bolj nemogoče je bilo to, da Sq nekateri odborniki osnovnih vaških organizacij Socialistične zveze pri akciji stali ob strani, oziroma sploh niso hotel; sodelovati, ali pa da bi tudi sami podpisali pogodbeno sodelovanje. Ni dvoma, da bo Imel; zato zadružni organi mnogo težje delo, saj So morali prepriče. vati celo aktiviste Socialistične zveze, naj podpišejo pogodbeno sodelovanje, namesto da bi jim bili v pomoč in oporo. Tako so v KZ Podkum nekateri odborniki »snovne organizacije Socia. listlčne zveze imeli vse mogoče
pripombe in opombe na račun pogodbenega sodelovanja, namesto, da bi pri akciji pomagali in tako dali drugim zgled, Nič čudnega, če v tej zadrugi oziroma na njenem območju niso dosegli dobrih rezultatov. V Cemšeniku niso hoteli podpisati pogodbenega sodelovanja niti nekateri odborniki krajevnega odbora, ponekod pa so naleteli na težave celo pri odbornikih občinskega ljudskega odbora. Občinski odbor ln občinski ljudski odbor bosta bržčas poklicala te odbornike na odgovor, kajti brez dvoma je, da so škodovali letošni akciji, namesto da b; jo vsestransko podprli.
Razumljivo je, da je z jesensko akcijo zaključen sam del kooperacijskega sodelovanja. Ti rezultati s0 bili sicer uspešni. Zdaj čaka zadruge kakor tudi
politične organizacije drugo opravilo, da namreč pripravijo vše potrebno za spomladansko delo. Takrat so na vrsti vse druge kulture. Prav bi bilo, da b; se za spomladansko akcijo še temeljiteje pripravili, izkoristili dosedanje slabe in dobre izkušnje in se že zdaj pomenili , z organi delavskega samoupravljanja, kako najboljše Iziti tudi iz te akcije.	_
ZBORI VOLIVCEV V ZAGORJU 4. IN 8. NOVEMBRA
Vrsta važnih vprašanj
Kako kaže s preskrbo s krompirjem v zagorski občini?
NE BO TAKO HUDO!
Razumljivo je, da so mnogi zagorski občani v skrbeh, če se bodo lahko pravočasno preskrbeli z ozimnico, predvsem s krompirjem. Kadar koli pripelje kamion na trg, je tam polno ljudi, ki bi radi take ali take količine te važne hrane. Treba je poudariti, da si občinski kakor tudi preskrbovalni organi močno prizadevajo nakupiti zadostne količine krompirja in zadovoljiti potrošnike. Kajpak je za tiste, ki imajo znance pri okoliških kmetih, mnogo laže kot tistim, ki so navezani na preskrbo trgovskega podjetja »Povrtnina«. Samooskrbovalci so doslej že skoro vsi preskrbljeni, saj podatki o zasebnem odkupu kažejo, da so okoliške vasi oziroma okoliški kmetje doslej prodali v Zagorje nad 70.000 kg krompirja. To je kar precejšnja količina, ki med drugim
Občni zbori organizacij SZDL
v ljubljanskem okraju se bodo zvrstili vsi do konca leta
LJUBLJANA, 26. okt. Na seji predsedstva Okrajnega odbora Socialistične sveže so razpravljali med drugim o pripravah na občne zbore osnovnih organizacij ln na novoletno jelko.
Priprave za občne zbore osnovnih organizacij bodo zajele vse tiste politične, gospodarske ln ostale družbene probleme, ki zadevajo življenje slehernega člana Socialistične zveze. Toda v osnovnih organizacijah v območjih mest In Industrijskih središč bod0 razpravljali predvsem o zadevah s področja graditve stanovanj in ekonomskih najemnin, o gospodarskih uspehih ln nalogah ter o preskrbi. V kmetijskih krajih Pa bodo osnovne organizacije razpravljale o povečanju kmetijske proizvodnje, o razširjanju ln utrjevanju kooperacije In po. dobnem.
Na današnji seji so prav tako razpravljali o programu političnega dela Socialistične zveze do konca leta. Tako so sklenili prihodnji mesec na sel1 okrajnega odbora razpravljati o Problematiki zdravstva ln o družbenem upravljanju na tem po-
NA DAN MRTVIH V TRBOVLJAH
Kakor vsako leto doslej bodo v Trbovljah tudi letošnji dan mrtvih počastili s primernimi pletetnimi slovesnostmi.
Na sam dan 1. novembra bo ob treh popoldne na mestnem pokopališču pred grobovi padlih borcev NOV žalna komemoracija s spominskim govorom ter sodelovanjem godbe na pihala In povsem zborom vseh DPD Svobod v občini.
Na zadnji seji sekretariata ZB NOV Trbovlje so se tudi pogovorili o pravočasni ureditvi vseh grobišč in spominskih kamnov.
Tudi vse šole bodo obiskale grobove padlih borcev NOV ln njihove spomenike ter jih okrasile s cvetjem in venci, ki jih bodo izdelali sami učenci oz dijaki.
dročju. Do konca leta pa bodo razpravljali Se o preskrbi mest ln Industrijskih središč ter o upravi ljudskih odborov.
Potem so razpravljali o letošnjih pripravah za novoletno Jelko, ki naj b: bila še bolj pestra tradicionalna prireditev za našo mladino kot doslej. Razen tega bo letos mnogo več prizadevanja za praznovanje novoletne Jelke v občinah.
pove, da pridelek le ni bil tako slab, kot je skraja kazalo. Vendar je res, da so mnogi kmetje imeli letos za skoro dve tretjini, ponekod pa še več, slabši pridelek oziroma letino in ga niti pri najboljši volji ne morejo več prodati. Res pa je tudi, da mnogi kmetje čakajo na boljšo priložnost, predvsem zimske mesece, da takrat vnovčijo svoj pridelek, ko bodo zanj več iztržili!
Po podatkih, s kateri*: razpolagamo, je doslej odkupljeno pri zasebnih kmetovalcih in podjetju »Povrtnina« okrog 95.000 kg krompirja. Težave so v tem, da vse tiste zadruge, s katerimi je podjetje »Povrtnina« sklenilo pogodbe, niso v celoti v stanju prodati krompir, ker ga niso toliko odkupile. Domače zagorsko podjetje se je zaneslo na podpisane pogodbe, zdaj pa ugotavlja, da nikjer ne bo moč odkupiti toliko krompirja, kot je bilo s pogodbo predvideno. Vendar, kot kaže, le ne bo tako hudo. Organi, oziroma osebje podjetja »Povrtnina« ln »Potrošnje«, so skoro vsak dan na terenu. kjer si prizadevajo odkupiti nadaljnje količine potrebnega krompirja. V prihodnjih dneh oziroma v teh dneh je spet prispelo nekaj vagonov tega pridelka. Pričakujejo, da bodo le uspeli zagotoviti najnujnejše količine krompirja, četudi bo nekoliko dražji, kot so računali.
Na nedavni seji občinskega ljudskega odbora v Zagorju so med drugim sklenili, naj bodo zbori volivcev dne 4. novembra, in sicer na ožjem področju mesta, in 8. novembra za področja vasi. Pred dnevi pa je o zborih volivcev, zlasti pa 0 vsebini teh zborov, razpravljalo še predsedstvo občinskega odbora Socialistične zveze. Na dnevnem redu je več zelo važnih vprašanj. Volivci bodo najprej poslušali poročila iniciativnih odborov za ustanovitev treh stanovanjskih skupnosti v zagorski občini oziroma njihove programe dela. Izvolili bodo potrebne organe teh skupnosti, poslušali poročila dosedanjih šolskih odborov in izvolili nove člane ter končno spoznali v!og0 in pomen poravnalnih svetov.
Vsebina teh zborov volivcev nudi torej zelo bogato snov za vsestransko razpravo ln seznanitev o nekaterih perečih, življenjsko važnih vprašanj. Predsedstvo je sklenilo med drugim, da bo za te zbore volivcev zainteresiralo vse politične in druge delavce, predvsem pa člane ZK. Zlasti važna bodo poročila iniciativnih odborov za ustanovitev stanovanjskih skupnosti in poročilo o vlogi poravnalnih svetov. Četudi tl odbori v tem času, oziroma odkar $o bili izvoljeni, verjetno niso moglj opraviti v celoti svo. jega dela, so vsaj poskušali najti najboljše oblike ln celokupno dejavnost bodočih stanovanjskih skupnosti. Gre za vrsto važnih življenjskih vprašanj, ki jih bo treba v najbližji ali daljnji prihodnosti skupno reševati. Novi sveti stanovanjskih skupnosti, ki bodo Izvoljeni na teh zborih vblivcev, bodo lahko z uspehom opravljali svoje naloge le tedaj, če bodo Imeli za seboj podporo in
sodelovanje vseh ljudi, živečih v tem ali onem naselju. Bližnja življenjska praksa organov stanovanjskih skupnosti b0 najbolj potrdila upravičenost ustanovitve teh skupnosti.
Nič manj pomembna ne bodo poročila dosedanjih šolskih odborov. Sprejet je zakon 0 obveznem šolanju. Reformirana šola se. naslanja v svojem delu na ljudske množice, na njeno vsestransko pomoč in sodelo-
vanje. Novoizvoljeni šolski od« bori bodo torej morali še te« sneje sodelovati v šolskih usta« novah, moral; bodo še trdneje in resneje pomagati šolam k vsestranskem razvoju in k učnim uspehom. Vse kaže, da bodo bližnji zbori volivcev v zagorski občini velikega pomena z,a nadaljnje utrjevanje našega organizma družbenega samo upravljanja in za nadaljnje uspehe na družbenem področju.
S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V TRBOVLJAH
Odlok o tržnem redu
Na zadnji seji ObLO Trbovlje so odborniki obeh zborov obravnavali in sprejeli odlok 0 tržnem redu v kraju z dopolnitvami, ki sta jih predlagali odbor-niški komisiji. Odlok ureja pogoje za kupovanje in prodajanje kmetijskih pridelkov na trgih ter daje trge v vzdrževanje, upravljanje ln nadzorovanje Komunali Trbovlje. Odlok nadalje predvideva, da pristojbine na trgih določa uprava Komunale, potrjuje jih pa svet za blagovni promet pri ObLO. Odborniki so predlagali, da se na trgu nastavi ustrezen tržni nadzornik, ki bo pobiral pristojbine In ki bi s potrebno avtoriteto skrbel za tržni red In kontrolo cen.
Glede na načrt sklepa o posebni udeležbi pri dohodku podjetja »Mehanika« v Trbovljah za Leto 1939, ki se priznava gospodarskim organizacijam, ki v tekočem letu povečujejo stopnjo dohodka nasproti minimalnim osebnim dohodkom v pri. merjavi s to stopnjo v preteklem letu, ter glede na predlog,
PO SVETU
Dan Združenih narodov, 24. oktober, smo proslavili v toplejšem vzdušju, ki obeta, da bo prineslo v mednarodne odnose več bodrila In vedrine. Z* sedanje obdobje Je le vedno mečimo, da se vsa mednarodna dejavnost na glavnih šahovnicah odvija v znamenju pripravljanja na sestanek šefov štirih velesil. V tem okviru dogajanja lahko zasledimo obema stranema lastno prizadevanje, pojaviti se na sestanku kar najbolj enoten; vzporedno s tem raste seveda občutek ljubosumnega nezaupanja v obeh blokih (in zaskrbljenost izven blokov), da ne bi govoril »eden v Imenu vseh«, kadar gre za reševanje važnih mednarodnih problemov. Tema dvema elementoma Je podrejeno vse drugo; v prvi vrsti podtalni prepir glede datuma konference in inflacija prvabll za sestanek s Hruščevlm.
Kot Je znano, je bil sovjetski premier za čimprejšnji sestanek na najvlšjl ravni, ki ga v mednarodnem govoru označujejo na kratko »summlt«, kar pomeni »vrh«. Na zahodni strani udeležencev bližnjega »summlta« gledišča niso tako enotna, Eisgphosver Je še dolgo po odhodu Hru!čeva Iz Amerike le posredno nakazoval, da so sedaj »zadostna Jamstva za vsaj minimalen uspeh šefov velesil«; šele pred kratkim so uradni predstavniki ameriške vlade sporočili, da b| predsednik želel sestanek še pred Novim letom.
V britanski prestolnici, kler Je bivši ministrski predsednik Maomillan odnesel Zmago na parlamentarnih vo'lt-vah ln znova postal predsednik vlade ,ie bilo razpoloženje že od vsega začetka za to, da bi člmprej prišlo do sestanka, o katerem Je le toliko govora In ki je sedaj enkrat zares na obzorjn. Razlaga za to nujo Je preprosta. V
Londonu, pa tudi v VVashingtonu menijo, »da Je treba kovati železo, dokler je vroče«. Z drugimi besedami; boje se, da bi se z zavlačevanjem mednarodni položaj na kateri koli občutljivi točki poslabšal, s čimer bi se poslabšalo tudi vzdušje, doseženo med sovjetskim obiskom v Ameriki, vzdušje, od katerega sl veliko obetajo.
ba ... Razen tega pa Je po sredi Alžir In alžirska razprava pred Združenimi narodi. Vsekakor bi Imeli Francozi ta grenki kelih radi za seboj, ko bodo šil na »summit«. In končno pravijo takole: »Najprej naj se sestaneta Niki ta In Ike, šele potem naj bi vsi štirje sedli za mizo. Drugače je prekleto nevarno, da na »summltu« ne bomo ni-
Inflacija povabil
Sovjetski premier »I želi čimhitrej-šega sestanka na najvlšjl ravni delo ma zato, ker bo to še bolj utrdilo njo-gov položaj doma, to je v tako Imenovanem socialističnem tab -ni, vš eto tudi Kitajsko. Po drugi strani pa Ima tudi on razlog za bojazen, da bl se med zavlačevanjem utegnilo na eni ali na drugi strani zgoditi kaj takega, kar bl zastrupilo sedanje ugodno vzdušje.
V Parizu razmišljajo popolnoma drugače. »Najprej se morajo vsaj nekajkrat sestati šefi zahodnih driav in ugladltl svoje nesporazume, da bomo lahko potem nastopili pred Rusi enotno; potem šele, recimo na pomlad, bl se srečali s Hruščevlm.«
Seveda Imajo tudi Francozi tehtne razloge za svoje stališče. Franclja se bo za mizo štirih velesil znašla kot revni sorodnik, brez atomski » orožja v žepu... Francoski strokovnjaki pa napovedujejo, da bo še čez dva meseca eksplodirala francoska atomska bom-
česar dosegli ln da se bosta potem »velika dva«, to je Eisenhovver ln Hru-sčev v Moskvi pomenila in sporazumela o vsem, o čemer bl se morali pogovarjati ml«. Zato Je Francija Usti zaviralni moment, zaradi katerega Je datum sestanka na najvlšjl ravni še vedno odprto vprašanje.
Rekli smo, da bl se oba tabora rada pojavila na »sumrnltu« kar najbolj enotna. Sovjetska zveza Je glede tega lahko bolj mirna kot njeni partnerji. NI se JI namreč treba ozirati na male zaveznike, ki so »že vnajprej solidarni z njo«, Zahod Je kazal na Kitajsko, češ, tu Je razpoka. Toda 9. oktobra so v Pekingu objavili poslanico, ki naj bl nadomestila manjkajoči komunike o obisku Ilmščeva. Stlrl najvišje avtoritete v državi so v tem sporočilo potrdile, da je »obisk Hruščeva v ZDA velik prispevek k ublažitvi napetosti v svetu In za krepitev miru«; v sporočilu. objavljenem ob obisku Indone-
zijskega zunanjega ministra Suhandrla v Pekingu pa so znova dali poudarek na koristnost koeksistence.
Drugače pa je položaj v zahodnem taboru, kje? so vezi med zavezniki bolj ohlapne ln odnosi taki, da lahko pridejo Interesi posameznikov bolj do izraza. Razen tega pa je posegla vmes še sovjetska diplomacija, ki je med zahodno zavezništvo vrgla ponudbo o bilateralnih stikih na najvlšjl ravni. V Parizu Je kot bomba eksplodirala novica, da bo predsednik sovjetske vlade Hruščev obiskal generala de Gaulla, Italijansko časopisje pa že nekaj dni vztrajno piše o tem, da bo piedsednlk republike Groneht povabljen v Sovjetsko zvezo,
Ce so v Londonu In Washlngtonu s kislim obrazom sprejeli vest o obisku Hruščeva v Parizu, so se v Bonnu direktno zgrozili: Franclja Je že dvakrat povedala, da smatra poljsko-nemško mejo za dokončno (bonnska vlada je ne priznava In se omejuje le na zagotovilo, da Je nasilno ne bo skušala spreminjati), sedaj pa bi utegnil de Gaulle v razgovoru s Hruščevlm Iti še dlje na račun Interesov svojega nemškega zaveznika.
Sestanek z visokim gostom pa bl dal predsedniku francoske republike tudi v razgovorih z ameriškimi In brltan sklml državniki več teže francoskim argumentom ln pogledom, na katere gledajo v LVashlngtonu In Londonu včaalh s zaskrbljenostjo, včasih z nejevoljo .,.
Skratka, čas, ki nas loči od »summlta« bo Izpolnjen z burnim H Intenzivnim diplomatskim dogalanjem, ki bo šlo za tem, da eni In drutl strani pridobi kar najugodnejši položaj za mizo štirih.
da se podjetju pavšalirajo obveznosti do družbene skupnosti za leto 1959, je LO sklenil, da se zadeva preloži na naslednjo sej0 ljudskega odbora, kjer se bodo s posebno pogodbo uredili odnosi med LO in »Mehaniko«. Za to se pooblašča svet za finance, da z upravo podjetja uredj in sestavi pogodbo. Razen tega je bilo sprejeto priporočilo, da svet za investicije in obrt skliče poseben razgovor z vsemi pavšaliraniml podjetji |n se z njimi pogovori glede programa dela podjetij ln kooperacije z ostalimi podjetji v republiki.
Ker je Cementarna Trbovlje vložila zahtevo za pridobitev posojila lz občinskega sklada za zidanje stanovanjskih hiš v letih 1960 In 1961 za gradnjo 20-stanovanjske hiše poleg sedanje 16-stanovanjske hiše pri Paher-jevi hiši, je LO preložil sklepa, nje na prihodnjo sejo, ko bi se ugotovila višina razpoložljivih sredstev sklada, kajti v ospredju razprave Je bila dokončna dograditev stanovanjskega naselja STT, za katero je treba še 25 milijonov din. Ljudski odbor je zavzel stališče, da mora SGP »Zasavje« najprej sko-nčati naselje STT, za katero je potrebno čimrpej najti sredstva. V kolikor bo treba najti posojilo pri Ljubljanski hranilnici, naj STT plača potrebne obresti. Imenovana J* bila 3-članska komisija za prekoračit ey proračuna za dograditev naselja STT.
Ljudski odbor Je razpravljal in sklepal tudi o odloku o položajnih plačah uslužbencev ObLO, ki so vsklajene s položajnimi plačami uslužbencev republiških organov, prav tako 0 ustanovitvi 3-članske občinske arbitražne komisije, ki naj rešuje spore glede na to, komu naj pripada stanovanje, če *e dva zakonca razvežeta, ter za reševanje sporov med upravičenci do stanovanja in podnajemniki ln za reševanje drugih nesoglasij.
Potrjena je bila tudi odločba
0	ustanovitvi stanovanjskih
skupnosti na temelju stališč*1 ki so ga zavzeli nedavni zbori volivcev. Sprejeta Je blla P°' sebna odredba 0 množičnih veterinarskih ukrepih za zatiranje nekaterih živalskih kužnih bolezni na stroške lastnikov žival*-
Dano je bilo poroštvo za *°' vesticijsko posojilo SGP >Z*' savje«« v znesku 4,885.000 din ** nakup tovornega avtomobila. Odborniki so sklenili, da se 1*' vrši plačilo anuitet za Blagovnico Iz proračunske rezerve t*r da se najame posojilo za načrte za gradnjo Pekarne v Trbovljah.
Končno st« oba zbora dala glasje k pravilniku 0 prejemkih
1	sebjs, zaposlenega v Gospod!0'* kem centru ter k pravilom Z**
voda za zaposlovanje Invalid0'' In manj zmožnih oseb »Tika« ’ Trbovljah.	t-
IZ NAŠIH DELOVNIH KOLEKTIVOV
Rudarji lepo dosegajo proizvodnjo
Oktober je navadno tisti mesec v letu, ko je povpraševanje po premogu največje. Zato je razumljivo, da vodstva naših rudnikov zastavljajo vse sile, da bi se proizvodnja normalno razvijala, in če so le možnosti, zelo prekoračevala. V rudniku Zagorje se sicer proizvodnja normalno razvija, tu pa tam celo nekoliko prekoračujejo plan, imajo pa nekatere težave, predvsem zaradi pomanjkanja lesa, medtem ko so težave še večje pri rednih investicijskih delih, ker manjka cementa.
Kot zanalašč povzroča izredno lepa in sončna jesen tudi pomanjkanje električne energije. Hudniki morajo zavoljo tega v povečani meri preskrbovati tudi termoelektrarne. Vse kaže, da bo pomanjkanje električne energije, kolikor ne bo kmalu dežja, ogrožalo redno proizvodnjo nekaterih industrijskih podjetij.
Ena izmed velikih težav pa je, kot je videti, tudi pomanjkanje jamskih delavcev. Pri rudniku Zagorje še vedno niso dosegli predvidenega plana zaposlovanja, ker jamskih delavcev sploh ne morejo dobiti. To kaže, da bodo morali organi delavskega samoupravljanja v bodoče resneje pogledati oziroma razmisliti, kako dobiti dovolj jamskih delavcev oziroma kako zanje preskrbeti primerno stanovanje in vse drugo, kar potrebujejo. Kolikor bi bilo na voljo zadosti prostora v obstoječih samskih domovih, bi bila stvar laže izvedljiva, tako pa niti prostorov ni na razpolago.
In kako kaže z izpolnjevanjem proizvodnega načrta za leto 1959? Kolikor ne bo večjih nepredvidenih težav, tako sodijo v zagorskem rudniku, bodo proizvodni plan povsem Izpolnili in ga morda celo presegli. Kajpak pa marsikaj ni od njih samih odvisno. Nekatere ovire so take vrste, da jih rudnik sam ne more rešiti. Na primer pomanjkanje vago-
nov za dovoz jamskega lesa. Les pa je eden izmed artiklov, ki jih v rudnikih nujno potrebujejo oziroma brez katerega ne morejo redno delati.
Prav bi bilo, da bi lahko na-
ši rudniki do konca leta brez vsakršnih ovir izpolnili svoje obveznosti in tako tudi letos dokazali veliko prizadevnost v izvrševanju svojih planskih nalog.
Iz deiovan a delavskega sveta SIT
Delavski svet Strojne tovarne Trbovlje je na svoji zadnji seji razpravljal oziroma analiziral tržišča in perspektive glede prodaje proizvodov svojega podjetja. Iz poročila direktorja tovarne je povzeti, da je podjetje založeno z naročili tako kot še pikoli in da tudi za naslednje leto nima prostih kapacitet. Prav tako je iz poročila šefa komerciale razvidno, da so prodajne perspektive za leto 1960 zelo ugodne in da je predlog plana v višini 2 milijard 400 milijonov dinarjev prenizek, glede na potrebe tržišč, da so kapacitete STT glede na zahteve premajhne in da je nujno potrebno povečanje kapacitet, sicer bodo naročniki krili svoje potrebe pri konkurenci.
DS je zaradi tega obravnaval tudi vprašanje rekonstrukcije tovarne. Sklenjeno je bilo, da se lotijo nadaljnje izgradnje tovarne, tako da bi z njo dosegli zadovoljive proizvodne kapacitete, s katerimi bi bilo podjetje v stanju povečati proizvodnjo naprav za
jamsko mehanizacijo jugoslovanskih rudnikov. V ta namen bo treba izvesti vsa potrebna pripravljalna dela. Delavski svet je sprejel sklep o najetju posojila za r.akup potrebnih strojev in opreme ter obratnih sredstev v znesku 636 milijonov 677.241 dinarjev. Poseben poudarek so dali tudi kvaliteti izdelkov.
Razprava se je nadaljevala glede poročila gradbenega odbora za gradnjo tovarniških stanovanj in stanovanjske problematike v kraju sploh. Na gradnji stanovanjskih blokov tako imenovanega kovinarskega naselja na Ličarjevem je kolektiv tovarne doslej opravil udarniško delo v vrednosti 11,126.150 din. Za dograditev teh stanovanj pa je sklenil najeti posojilo v znesku 35,629.483 dinarjev.
Strojna tovarna Trbovlje je nadalje pričela z razpravami o uvedbi obračuna po ekonom-
skih enotah. Delavski svet je zaradi tega sklenil, da v tovarni takoj pričnejo s potrebnimi pripravami na prehod na tak obračun, tako da bi bilo mogoče s 1. januarjem 1961 uvesti obračunavanje po ekonomskih enotah. Za prehod na novo obračunavanje bo potreben enoletni študij.
Glede na to, da je podjetju prepuščeno 2,442.000 dinarjev za sklad za kadre, kar predstavlja 40% celotne vplačane vsote, je DS sprejel ustrezni sklep o sestavi programa strokovnega izobraževanja ter dodelil tudi Delavski univerzi v kraju dotacijo v višini 250.000 dinarjev.
Končno je delavski svet potrdil osnutek proizvodnega plana STT za leto 1960 v skupni vrednosti bruto proizvodov 2 milijardi 400 milijonov din ter poročilo o izvršenih in še potrebnih nadurah v letošnjem letu.
PO AKTIVIH LMS
Ker se je delo aktivov in organizacij LMS v letošnjem letu v trboveljski občini zelo razmahnilo, je prav, da o* tem kaj več spregovorimo. Obrnili smo se na aktiv LMS na trboveljski gimnaziji, kjer so imeli
:
DELO NA HRASTNISKI CESTI
r
Kaj zato, če je v deželi jesen, samo lepa naj bo in tako radodarna s sončno svetlobo kot zadnje tedne. Zanimivo je, da so jesenski meseci, še posebno če so topli, v Zagorju venomer nekaj posebnega. Ljudje ne strpijo v stanovanjih,, vleče jih na cesto, v naravo, ali okrog hiš, kjer je vselej kaj za postoriti. Vsakoletna jesen prinaša s seboj tudi kopico opravkov. Pojdite samo tja k separaciji, oziroma pod »bunker«, kot pravijo, pa boste videli kolone »furmanov« kako hitijo nalagati premog na vozove, ki ga razvažajo na domove, kajti tudi tisti najvztrajnejši, ki so doslej še vedno kuhali na kuhalnike, polagoma začenjajo kuriti štedilnike, kajti večeri so že kar močno hladni. Pa pojdite na cestol Ljudje so že oblekli jesenske plašče, mladi Pa se postavljajo z najbolj modnimi površniki, jesenskimi »bundami«, medtem ko so tjpkleta oblekla živobarvne jopice, »jakne« kot pravijo, 1-n celo plašče. Toda vse to samo takrat, ko lega mrak na zagorsko dolino, takrat', ko se prižgejo luči cestne razsvetljave in s svojo bledoplavo svetlobo vznemir-
raje kot jutri, kajti nekaterim traja urejanje zadnjih reči na blokih že predolgo. Kaže, da je z blokom, ki ga grade združeni investitorji, nekoliko teže. Blok je dograjen, notranjost urejena, od nikoder pa ni šip. Kandidatov za vselitev pa je toliko, da bi bila potrebna najmanj še dva podobna bloka, da bi Lahko vsem ustregli. Na občini pravijo, da bodo vse prosilce sklicali na sestanek, potem pa naj ljudje sami odločijo, kdo je trenutno najbolj potreben stanovanja. Ni dvoma, da bo sestanek dokaj živahen.
Vsi obeti o nadaljnji graditvi stanovanj, kot je videti, letos še ne bodo izpolnjeni. Resda presenetljivo naglo raste v zrak tretji rudniški blok in da bodo kmalu začeli zidati podoben blok še v Kisovcu, toda računati na ta stanovanja pred koncem prihodnjega leta zares ni mogoče. Kaj pomaga, če je zidava še tako nagla, ko pa se obrtniška dela navadno zavlečejo v nedogled. Ljudje se ogrevajo za ustanovitev stanovanjske zadruge, ki jo ka-nijo napraviti prihodnje dni v Zagorju. Pre-

ZAGORSKE RAZGLEDNICE
jajo mlado kri... Drugače pa ob popoldnevih ljudje še vedno nočejo vzeti slovo od nič kaj radodarnega poletja.
OZIMNICE NA DNEVNEM REDU Kajpada ne more biti drugače: ljudje se jezijo, ko jiim prodajalke na tržnici delijo krompir po kilogramih. Kaj takega se ni zgodilo že vrsto let, najmanj pa so ljudje to Pričakovali letos, ko smo drug drugemu pravili, da se v kmetijstvu »premika na bolje«. Prodajalke morajo imeti zvrhano mero potrpljenja in zelo debelp kožo, da dopovejo Potrošnikom, da morajo skrbeti za nekaj sto ljudi ali pa celo več, in da ne bi bilo pravilno, če bi prodajale neomejene količine krompirja samo enim, medtem ko bi drugi ostali brez njega. Krompirja še ni dovolj, četudi se trgovsko podjetje na vso moč prizadeva rešiti situacijo, kot pravijo. Dobro je to, da večina'ljudi to razume in verjame, da bo podjetje skušalo ustreči, kolikor se bo najbolj dalo in da konec koncev le ne bo tako hudo, kot to hočejo dopovedati tisti najbolj črnogledi, ki v vsaki slabosti vidijo le neuspeh oblasti in celo države. Dobro je, da ljudje ne nasedajo takim zlem govoricam. Zadnjič so neki ženski kar pod nos povedali, da imajo dovolj njenega besedičenja, ko jih Je hotela »naplahtati«, da krompirja sploh ne bo za dobiti. Hudo je samo to, da so morale ženske vsak dan na trg po tiste kilograme krompirja, ko je vendar toliko drugih opravkov. Ljudi pa bolj motijo cene teh ali onih’ Pridelkov. Jajca so vsak dan dražja, navadno Za dinar, dva. Sadje tudi. Zdajle se najbolj občuti pomanjkanje skladišč. Ce bi bilo na voljo eno skladišče, bi lahko sadje vskladi-Stili in bi bila cena vsaj kolikor toliko bolj •talna.
V PRIČAKOVANJU VSELITVE V NOVO STANOVANJE Tisti, ki se bodo v kratkem vselili v dva n°va rudniška bloka, skoro vsak dan prihajajo na gradbišče. Vse njihove misli so osredotočene na tiste metre stanovanjske površl-
kamor bodo postavili pohištvo ln druge r«Čt. Najraje bi se vselili že danes, vsekakor
cej ljudi bi rado dalo za stanovanje nekaj svojih privarčevanih sredstev, samo da bi lahko čimprej dobili prepotrebne prostore. Zadruga bo morala storiti vse, da bo njeno delo čimbolj naglo.
OBETA SE RAZGIBANOST
Društva ln družbene organizacije začenjajo z rednim delom. Za zdaj se še nikjer ne pozna njihova dejavnost, kajti priprave za zimsko razgibanost so šele v teku. Toda nekateri načrti, ki jih imajo društva, obetajo kar precej. Lovci n. pr. hitijo urejati svojo kočo pod Gamberkom. Vsak dan pridne roke oblikujejo bodočo podobo tega njihovega zavetišča, ki naj bi privabljalo tudi druge ljubitelje narave. Svobodarji se učijo odrskih del, koncertov, in bi -sadi že prve dni novembra začeli z redno sezono. Mladina po podjetjih pa se pripravlja na letne konference. Delavska univerza’ začenja uresničevati svoj program. Vsepovsod pa nastajajo težave s prostori. Teh je vedno premalo, zato že kar nestrpno čakajo na dograditev delavskega doma, ki naj vsaj delno reši ljudi iz zadrege.
V teh znamenjih razgibane dejavnosti pa ostaja, kot je videti, v ozadju vprašanje množičnosti tega splošnega udejstvovanja. Ljudi je premalo. To, čutijo-svobodarji, pa to, drugo ln tretje društvo, organizacija. Tisti, ki že kjer koli delajo, so tako vprežen!, da jim to ali ono opravilo postaja že breme. Magične formule za pridobitev novih ljudi pa za zdaj še ni. Vsa skrivnost je v tem, da bo treba več neposrednega’ dela, da bo treba tej ali oni dejavnosti dati več mikavnih oblik, da bo treba bolj začeti gojiti družabnost, ki jo v Zagorju že lep čas pogrešamo. Pa ne družabnost v kakšni zakajeni oštariji, marveč v okusno urejenih prostorih, če pa teh ni, pa vsaj v sproščenosti ljudi in v iskanju takih oblik dela, ki bodo ljudi privabljale. Da ne bomo gojili zaprtosti vase, marveč skupnost ljudi, ki bodo pripravljeni udejstvovati se tod ali tam, samo če iz tega ali onega opravila veje živahnost ln dobra volja.
mladinci letni volilni sestanek (prvi v občini)-in na njem podali obračun svojega dela v pretekli sezoni.
Sklepi, ki so si jih zadali zia sezono 1958/59, so se v tem aktivu v veliki meri uresničili. Vse delo je v glavnem slonelo na počastitvi obletnice KPJ in SKOJ. Zaradi tega so to leto nekatere oblike dela zaživele bolj kot prejšnja leta, zlasti delo na kulturnem in športnem področju ter pri udeležbi mladine v mladinskih delovnih brigadah.
Ce si delo aktiva nekoliko podrobneje ogledamo, bomo videli, da so pričeli s politič-no-ideoloSkim delom zelo resno. Pripravljen je bil obširen program, ki ga pa zaradi pomanjkanja časa niso utegnili izvesti v celoti. Predelali pa so politični minimum, ki ga predpisuje CK LMS v vseh aktivih, zgodovino ZKJ in SKOJ.
Marksistični krožek, ki je bil dolgo časa edini v Trbovljah, je nekaj časa delal zelo aktivno, nato pa se je pokazalo, da je treba za delo v krožku najti neko novo obliko dela, ki naj bi btiij bolj konkretna in bolj povezana z življenjem in delom mladincev.
Naj večji uspeh pa je ta mladima dosegla pri udeležbi v MDB. Letos se je republiških in zvezne akcije udeležilo nad 60 mladincev. To število pa je precej večje, če prištejemo semkaj še vse udeležence zagorske MDB. Tako je bila letos v raznih mladinskih delovnih akcijah polovica vse gimnazijske mladine. To pa še ni vse njeno delo na tem področju. Ker je bila ena izmed sprejetih nalog tudi izgradnja svojega športnega igrišča, je mladina opravila na tem objektu preko 6000 prostovoljnih delovnih ur, kar je spričo števila gimnazijske mladine veliko. To je bil lep prispevek te mladine občini.
V počastitev 40-letnice KPJ je bila slovesna proslava tega jubileja, na kateri so sprejeli nove člane, najboljši mladinci pa so bili sprejeti v članstvo ZK. Recitacijskj zbor gimnazije je potem sodeloval še na centralni proslavi v Trbovljah ter na proslavi občinskega praznika. Vsa mladina
0 DELU IN PROBLEMIH INVESTICIJSKEGA BIROJA V TRBOVLJAH
Tudi v Investicijskem biroju v Trbovljah razmišljajo o uvedbi plačevanja po enoti proizvoda. V dejavnosti tega podjetja, ki je usmerjena na izdelavo idejnih in glavnih projektov industrijskih in rudarskih gradenj, se pojavlja pomanjkanje kvalificirane delovne sile. To vprašanje bi bilo laže rešljivo, če bi podjetje razpolagalo z ustreznimi delovnimi prostori in stanovanji za osebje.
Sindikalna podružnica v podjetju ima v načrtu, da organizira za strokovno usposabljanje kadra tečaj za učenje tujih jezikov ter strokovna predavanja iz projektiranja industrijskih objektov. Predavali bodo predavatelji iz Ljubljane in STT. V ta namen bodo tudi kupili magnetofon in plošče za učenje tujih jezikov (angleški, nemški, francoski ln italijanski). — Za razvedrilo svojih članov v prostem času namerava sindikalna podružnica urediti gledališki abonma.
SINDIKAT USLUŽBENCEV ObLO TRBOVLJE
je tudi že sprejel ustrezen program izobraževanja svojih članov. Pretekli teden so obravnavali na članskem sestanku predavanje »O religiji«, ki ga je imel predsednik Delavske univerze tov. Ado Naglav.
pa je sodelovala na Paradi mladosti. — Prav tako je bilo letos več izletov in ekskurzij v znane partizanske kraje.
Športno življenje je bilo letos zelo pisano, saj je bilo preko 30 športnih srečanj z drugimi organizacijami in klubi.
Velik uspeh je mladina gimnazije dosegla z izdajanjem mladinskega časopisa -MI MLADI«. Letošnje številke lista so bile posvečene raznim važnejšim dogodkom, v glavnem pa obravnavajo tematiko iiz NOV im iz zgodovine ZK. Da je časopis dosegel res lepo raven, dokazuje nedavna kritika v »Mladih potih«, ki pravi, da se ta list lahko meri z najboljšimi tovrstnimi listi v Sloveniji.
To je samo nekaj podatkov o delu mladine na trboveljski gimnaziji. Volilni sestanek, ki je bil že v septembru, je nakazal nove oblike dela in aktivnost mladine. Ves aktiv pa si je z novim komitejem na čelu zadal nalogo, da mora delo ostati na isti ravni kot letos, da mladinski aktiv opraviči izkazano mu priznanje, ki mu ga je izrekel ObK LMS Trbovlje — prvo mesto med organizacijami LMS v občini.
d DELU ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA
VSAK OBRAT RUDNIKA TRBOVLJE- HRASTNIK— ZAGORJE NAJ IMA OBRATNI DELAVSKI SVET
Na Rudniku Trbovlje—Hrastnik so pred dobrim le» tom izvolili prvi obratni delavski svet za obrate rudnika v Hrastniku. V letošnjem letu pa so izvolili tudi obratni delavski svet na jamskem obratu Trbovlje.
Na zadnji seji upravnega odbora podjetja pa je bilo med ostalim izraženo mnenje, da je treba na vseh obratih izvoliti obratne delavske svete.
Obratni delavski sveti kot organi upravljanja ne pomenijo osamosvajanja obratov, ki bi kazalo na cepitev gospodarske organizacije kot celote. Nasprotno — s primerno ureditvijo novonastalih odnosov postaja ta celota še bolj zavestna skupnost v gospodarski organizaciji povezanih proizvajalcev, ki dobro poznajo naloge, namen in probleme te skupnosti in ki vprašanja svojih obratov rešujejo v luči nalog in namena enotne gospodarske organizacije.
S posebnim poslovnikom je osrednji delavski svet rudnika določil osnovne pristojnosti obratnih DS. Določeno delovno področje obratnega delavskega sveta našteva vrsto vprašanj, ki sodijo v njegovo kompetenco in ki jih rešuje sam s čimer razbremenjuje osrednji delavski svet podjetja. Seveda mora biti delovanje obratnega delavskega sveta, ki rešuje specifična in ostala drobna vprašanja v svojem delovnem območju, v skladu s koristmi podjetja kot celote. Smisel obratnih delavskih svetov je razbremnltev osrednjega delavskega sveta velikega podjetja, da le-ta laže rešuje kompleksna vprašanja svoje gospodarske organizacije.
Zaradi tega je umestna pripomba, da je potrebno in priporočljivo na vseh obratih velike gospodarske organizacije izvoliti obratne delavske svete, pri čemer naj se v večji meri angažirajo za delo sindikalni odbori obratov, ki morajo biti zainteresirani na delu in uspehih obratnega delavskega sveta.
Obratni delavski sveta olajšujejo urejevanje vseh družbeno-politčnih In družbeno-gospodarskih vprašanj in so nov člen v izpopolnjevanju in razširjanju organov samoupravljanja v podjetjih.
Bogat program za izobraževanje prosvetnih delavcev v Trbovljah
Na občnih zborih novih sindikalnih podružnic prosvetnih in znanstvenih delavcev v občini Trbovlje, ustanovljenih prejšnji teden, so odbori vseh treh podružnic sprejeli obširen in konkreten program polltičn.0 - ideološkega izobraževanja teh delavcev.
Glavne izobraževalne teme, kj jih bo treba obravnavati na več predavanjih, s0 naslednje:
1. Socializem kot svetovni zgodovinski proces (3 teme); 2. Komuna — družbena skupnost (4 teme); 3. Iz zgodovine ZKJ in delavskega gibanja v revirjih (3 teme)'; 4. Problemi in naloge prosvetne in kulturne politike (4 teme); 5. Socialistična preobrazba našega kmetijstva (iz
PROSVETNI DELAVEC MORA BITI TUDI DOBER DRU2BENO-POLITIČNI DELAVEC
V	četrtek 22. oktobre so se zbrali prosvetni delavci ln ostalo osebje šol trboveljske obč.ne na svojo letno sindikalno konferenco. Namen konference je bil tudi Izvedba reorganizacije sindikata prosvetnih ln znanstvenih delavcev, pri čemer so se v občini formirale 3 podružnice, v katere se vključi razen prosvetnih delavcev tudi tehnično in administrativno osebje posameznih učnih zavodov.
To zborovanje je posebno obogatilo predavanje tov. Avguština Laha predsednika ideološke komisije OK ZKS Ljubljana, ki je v tehtnih in konkretnih izjavah podal predavanje »Naša šola na novi poti«. V predavanju je bil dan poseben poudarek položaju prosvetnega delavca v družbenem življenju glede na to, da brez Ide-ološko-politično Izobraženega prosvetnega delavca ne more biti govora, o šolski reformi. Nadalje oblikam izobraževanja kakor tudi metodam šolskega pouka, ki mora temeljiti na sodobnosti učnega gradiva. Naglašena je bila nadalje potrebna skrb sindikalnih podružnic prosvetnih delavcev za mladinske in pionirske organizacije na šolah.
Poročilo dosedanjega vodstva društva učiteljev in profesorjev ter razprava sta zajela obširno dejavnost prosvetnih delavcev ter načela vrsto problemov, ki s svojo aktualnostjo zadevajo življenje in delo le-teh. Posebno Je bilo načeto vprašanje dela strokovnih aktivov po predmetih, glede česar je bil sprožen predlog, da se le-ti formirajo v okviru občine, ne pa v okviru posameznih šol zaradi enotnega dela in izmenjave izkušenj. Posebej je bil dan poudarek tudi zapisovanju rezultatov posameznih učencev, kjer je bilo na-glašeno, da ne zadostuje le končna ocena, marveč tudi splošno mnenje o napredovanju in pogojih posameznega učenca. Prav tako so načeli vprašanje nastavitve psihologa, katerega delo je nujno potrebno pri izvajanju šolske reforme. Posebno pohvalo so na konferenci izrekli patronatom podjetij za posamezne šole glede na tehnično pomoč, ki Jo nudijo šolam, stavljen pa je bil poseben predlog, da bi učenci posvetili zasluženo pozornost podjetjem s prireditvami za posamezne kolektive.
V	razpravi je bila nadalje sprožena misel o ustanovitvi mladinskega kluba, ki bi bil opravljen z ustreznimi pripomočki za izobraževanje v šolah In kj bi organizirano vodil skrb za zabavni del. Izžrebano je bilo mnenje, da bi tak klub lahko bil v Delavskem domu ter da se mladina more posluževati tudi kluba Svobode II. S tem bi tudi odpravil,! neugodno čakanje na vlak vseh vozačev v naših srednjih šolah.
V	razpravi so prav tako obnv-navall stanovanjski problem prosvetnih delavcev, delo sveta za prosveto ObLO. delo prosvetnih delavcev pri vključevanju mladine v društva. Se posebej je bilo poudarjeno, da bi morali posamezni strokovni prosvetni In športni delavci prevzeti delo v krožkih z mladino ln tako mladino pritegovali v društva. — Pri razgovoru o ekskurzijah učencev je bilo omenjeno. naj bi si le-ti v prvi vrsti ogledali bližnje gospodarske organizacije, ki dajejo zadostno »i ovi za praktično razumevanje predavanih snov*
Tov. Janez Železnik, organizacijski sekretar občinskega komiteja ZKS Trbovlje, pa je nakazal potrebo po ideološko-politično dobro vzgojenega prosvetnega delavca, opozoril je tudi, da razprava ni dala temu zaželenega poudarka ter da obstaja mnenje, da so bili nakazani momenti preveč Jasni ali pa so preveč odmaknjeni, da bi jih razumeli — končno pa je naštel vrsto gospodarskih problemov občine, ki narekujejo reševanje vprašanj postopno in po aktualnosti ter glede na proračunska sredstva, ki so na razpolago.
Po izglasovani reorganizaciji društva učiteljev in profesorjev so se zbrali člani v posameznih treh sindikalnih podružnicah, kjer so izvolili svoje upravne ln nadzorne odbore, delegate za okrajno konferenco in sprejeli program dela, ki zajema široko ideološko-politično delo v okviru programa, ki ga je izdela OK ZKS Ljubljana, ter ostalo dejavnost: skrb za mladino ln pionirsko organizacijo na šolah, strokovne ekskurzije, družabno življenj« in oddih prosvetnih delavcev. t.
referata Edvarda Kardelja o socialistični preobrazb; kmetijstva).
Študij bodo prosvetni delavci izvajal; v dveh delih na mesečnih sestankih sindikalnih podružnic, in sicer od meseca oktobra do meseca januarja ter od februarja do maja prihodnjega leta.
Sindikalna podružnica prosvetnih in znanstvenih delavcev srednjih Sol je še posebej sklenila, da bi bil študij vsak drugi torek na ta način, da bi bilo več individualnega študija, na kar bi na vsakem skupnem sestanku predvsem razglabljali o posameznih problemih.
Nadalje so ob tej priložnosti sprejeli poseben program vzgojnih tem za roditeljske sestanke na vseh šolah v šolskem letu 1959-60, ln sicer posebej za predšolske ustanove, osnovne šole po razredih, strokovne šole in pomožno šolo. 5la vsak razred je predvideno 6 tem, oziroma za 8. razred 6 tem, s čimer bi prosvetni delavci v okviru roditeljskih sestankov neposredno pomagali staršem pri vzgoji otrok. Teme so za osnovne šole prilagojene tako, da se v vsakem razredu predava drug ciklus predavanj, prikrojen za vsak razred oz. za stopnjo izobraževanja v razredu, pri čemer želijo prosvetni delavci pe. dagoško pomagati staršem prt domači vzgoji. Teme obsegajo: Vzgojne naloge naše družbe, Šolska reforma in zakon o osnovni šoli, Družinska vzgoja in vpliv okolja na vzgojo, Odnos med fanti [n dekleti, Spolna vzgoja, Izbira poklica, Moralna vzgoja, Psihofizične lastnosti otrok itd.
jašek v truovljah v jesenskih dnevih
OB GOSTOVANJU CELJSKEGA GLEDALIŠČA V TRBOVLJAH
10-IET POKLICNEGA GLEDALIŠČA
Slovensko ljudsko gledališče tiskarnama, uprizoril vrsto gle-v Celju, ta bo v četrtek, 29. daliških predstav. Glavna ka-oktobra gostovalo v Delavskem rakteristika tega obdobja je domu v Trbovljah, slavi v tem predvsem manifestacija sdoven-
letu dva pomembna jubileja: 110-letnico prve slovenske gledališke predstave v Celju in 10-letnico poklicnega gledališča.
Današnje poklicno gledaliišče v Celju je rezultat težke borbe, revolucionarnega poguma, ki
skega jezika. Mnogo je bilo vzrokov, da je gledališko delo Čitalnice zamrlo. Nad omenim samo dva: zanimanje za gledališke predstave jo iz leta v leto bolj pojemalo in se vse bolj osredotočilo na politično Uvlje-
JESEN JE TU!
ga je leta 1849 pokazal celjski tiskar nar JANEZ JERETIN s tem, da je upr.zoril v takratnem nemškem gledališču v Celju Linhartovo »Zupanovo Micko* — težke borbe, ki je glavna značilnost celjske kulturne zgodovine. V pomladni dobi avstrijskih narodov je tudi v Celju vzklilo življenje, ki je bilo za do takrait zatirane naše slovenske prednike nekaj povsem novega. Čeprav se prvi začetki nemškega gledališča v Celju javljajo že leta 1791, o slovenskem gledališkem življenju vse do leta 1648 ne moremo govoriti, kajti vso politično in gospodarsko moč so imeij v rokah nemški priseljenci. Sele viharna pomlad 1848 je prebudila narodnostno zavest v Slovencih, in ko se je Jeretmu pridružil še JOSIP DROBNIČ, ki je ustanovil v Celju prvo dramsko šolo in jo oskrboval s prevodi dramskih del, je slovensko gledališko življenje res zaživelo in se še bolj razvilo, ko je na čitalniškem odru EVGEN JERETIN, son celjskega
nje, pa tudli neprimerni prostori so bili velika ovira.
S postavitvijo Narodnega doma 1896 in s prihodom DR. RAVNIHARJA v Celje je gledališko delo spet kmalu zaživelo, veselične čitalniške prireditve pa so zamenjale celovečerne predstave v Narodnem domu. V tem času je začelo delati »Celjsko pevsko društvo« in v okviru tega je dr. Ravnihar osnoval dramatični odsek, kj je predvzel vso skrb za gle-
dališke Predstave. Po odhodu dr. Ravniharja iz Celja se je njegov naslednik RAFKO SAL. MIC takoj lotil nadaljevanja njegovih gledaliških prizadevanj. Dramatični odsek Celjskega pevslkega društva je iz leta v leto bolj napredoval in se je leta 1911 osamosvojil v »Dramatično društvo«.
Dramatično društvo je postavilo gledališko delo v Celju na povsem nove temelje, kajti narodno prebudni »ljudski« repertoar ni več zadovoljeval potreb in zahtev celjskega gledališča. Poklicni gledališki delavci, ki so vodili celjsko gledališče po letu 1920 — MILAN SKRBINŠEK, RADO ŽELEZNIK VEKOSLAV JANKO in VALO BRATINA — so želeli dati celjskemu gledališkemu življenju ob nacionalni osvoboditvi tudii idejno smer Ko je kasneje prevzel vodstvo celjskega gledališča MILAN KOSIČ, je združil vse napredne dramske skupine različnih političnih struj v eno in ji dal ime »Celjski studio«, ki ?a štejemo za največji dosežek celjskih amaterjev.
Po osvoboditvi ie v Celje prišel HINKO LESKOVŠEK, ki je skupan s FEDOR.TEM GRADIŠNIKOM dal smer novemu gledališču. V=» vcč'° zahteve, ki jih je ceHsko občinstvo postavljalo pred amaterje, in vse večje dolžnosti teh do celjskega občinstva so zahtevale v kratkem času ratrilične organi-zaciiske spremembe, dokler ni oblast 1. amrla 1949 naročila upravmiku Fedoriu Gradišniku, da v Oltu organizira poklicno gledališče.
Ni 7go.i.j n=kliuč*°. da eelisko gledal''ob svoiern jubileju postavlja na oder prav “Kranjske komedijante«, “■omediio, »■b-atera Linharta mu Županovo M?cko tiče«. Ta »Županova Micka« je domvela svojo Posebno zizod-ivjno njeno uporabnost in motiviko pa zablodimo od nr-ve uprizoritve 1799, ko so lp lirvri-zoril; »PerletH Inn besedniki krajn xne«. pa vp« do dapa^o ’ ’b dni. »Županovo M'»ko« zakadimo v po-du-iisrb ustanovtitvo no-gjodialii^ča *n sin.ovnnla Dramafčn»**a Ani$tv'* z unrri. zrzrltndlio -Žnaanoza AT■ o« ,Ton=z Tcro-Hn zz/oj »nsko '*'->.dQ''.,8k»> idzdianJo v Coliu. Z »Županovo Mieko« je Bleiweiss
udaril pečat slovenski kulturi, čeprav jo je spačil v napol operetno čdtalniško skazo. Ko sc je pripravljala njena stoletnica, je Andrej Vošnjak zasnoval igro, v kateri je prikazal vrh razsvetljenstva (Vodnika, Linharta, Zoisov krog in igralce, ki so v »Micki« igrali). V prologu se zberejo vsi igralci pr: Zoisu, od koder gredo polni zaupanja, vere, pa tudi skrbi v gledališče, v epilogu pa se vsi zberejo pri Zoisu in so navdušeni nad uspehom. Pravo obliko pa je »Zupanova Micka« dobila šele s Kreftovimi »Kranjskimi komedijanti«, kjer je uporabljena originalna Linhartova komedija kot središče romantično-pro-svetljensike teatralike To originalno »Županovo Micko« je uprizorilo tudi Slovensko narodno gledališče na osvobojenem ozemlju 20. februarja 1945 v Črnomlju. In končno z »Županovo Micko** oziroma »Kranjskimi komedijanti« je celjsko gledališče pred desetimi lete proslavilo 100-Letnico prve gledališke predstave v Celju.
Delo je zrežiral Andrej Hieng, sceno je zasnoval arh. Sveta Jovanovič, kostume pa je zasnovala Alenka Bartl-Serševa V glavnih vlogah nastopajo: Pavle Jeršin (Zois), Sandi Kraši (Linhart), Marija Goršičeva (Linhartovka), Angela Hlebce-tova (Suzana), Anton Petje (grof Hohenwart), Vera Perova (Micka) in Janez Eržer. (Matiček), sodeluje pa ves ansambel, pomnožen z amaterji
BeS
IZOBRAŽEVANJE V INDUSTRIJSKI KOVINARSKI ŠOLI
Na zadnji seji mladinskega vodstva na Industrijski kovinarski šoli v Trbovljah so razpravljali o pričetku dela marksističnega krožka. Začetek dela tega krožka so določili za konec tega meseca oziroma pričetek prihodnjega meseca. V celoti so sprejeli program Ideološke komisije okrajnega komiteja ZKS Ljubljana, ki nre-dvideva 11 tem, ki zajemajo področje marksističnega izobraževanja: »O marksizmu«, »Religija in njen smoter«, »Razlike med meščansko in socialistično demokracijo«, »O revizionizmu«, »40 let mladinskega gibanja v Jugoslaviji« itd.
907-87-25?
Karel Malovrh
OSEMDESETLETNIK
24. oktobra L 1. je poteklo SO let od rojstva manega hrastmškega javnega delavca KARLA .UALDVRalA. KOjen leta 187» v Zagorju kot s.n rudarja, se Je tudi sam po dokončani ljudski sou zaposlil v zagorskem rudniku, zatem pa v zagorski steklarni. Ze v m,a-din letih se je prnliuiil socialističnemu delavskemu gibanju m postai elan Unije rudarjev. Vet let Je Uli tuni predsednik podružnice te rudarske »liidusalne organizacije v Zagorju.
Ko so organizirani delavci prevzeli v avoje roke vodstvo Konsumnega urustva rudarjev v Hrastniku, k| Je bilo dotlej pod posredno upravo in vplivom rudniškega vodstva, so Hrastničani poaiicau iz Zagorja Karla Malovrha In ga izbrali 1. avgusta 1908 za ravnatelja te delavske zadruge. Na tem meetu Je tovariš malovrb ostal — razen med leti okupacije — vse do svoje upokojitve 88. septembra 194«, ko je vodil tedanjo Nabavno proaajno zadrugo (Naprozo) v Hrastniku, ki Je nastala z Združitvijo prejšnjih konzumnih zadiug.
Seveda tovariš Malovrh ni ostal izven delavskega političnega gibanja. Že leta 1»12 Je bil izvoljen na socialistični listi za občinskega odbornika v Trbovljah, kar Je ostal dolga leta ln Je bil nekaj tet tuat podžupan te delavske občine. Ko pa Je Hrastnik postal samostojna občina, Je bil Malovrh Izvoljen leta 1»M za prvega delavskega župana v Hrastniku. Ta ‘.»volitev je bila leta 1834 ponovljena In tako Je oatal na vodstvu občine do aprila 1M1.
Ze leta 1112 Je ustanovil Delavsko izobraževalno druitvo »Vzajemnost« In po njenem razpustu leta ISIS »Svobodo«. V Izobraževalnem drultvu Je deloval vse do upokojitve. Kot ravnatelj Konsumne zadruge rudarjev Je peskrbel, da Je bila sezidana in zatem večkrat Izboljšana prosvetna dvo-rana v zadružnem domu pri rudniku, ki Je bil več desetletij zadel delavskega prosvetnega življenja v Zg. Hrastniku. Svoboda I ga Je izvolila za vse te zasluge za častnega čla-
D\r duhu svojih načel Je vzgojil tudi svoje otroke, med katerimi navajam režiserja Karla Iz Trbovelj In kapelnika ter zborovodjo Viktorja iz Hrast-
BlObenem ko Jubilantu čestitamo k njegovemu visokemu žtv-ijenjakemu jubileju, mu želimo. da le dolgo v polnem zdravju uliva sadove svojega dela In spremlja «'ad tev nove Jugoslavije po navalih ki Jih Je vse žtvljcnie *egov»rl*l ln se boril z* njihovo uresničili	CV. A K.
V soboto 17. t.m. je gledališče Svobode-Center v Trbovljah tiho in neopazno odprlo svojo letošnjo sezono z Antona Korena igro v 3, dejanjih VOHUNKA 907. Uprizoritev tega dela je bila predvidene že za konec lanske sezone, vendar zarati. nastopa trboveljskih gledališčnikov na revijah v Velenju in na Hvaru ter zaradi gostovanja v Celju In Kočevju ni prišlo do premiere v lanski sezoni.
Ta igra mladega režiserja beograjske Komedije prinria našim odrom nov, skoraj neznan žanr kriminalke. Zelo napeto in razburljivo, kot kak kriminalni film, pripoveduje avtor igre usodo mladega Ln lepega židovskega dekleta, ki jo zato, da bi pomagalo staršem in svojim rojakom Zidom, postala nemška vohunka. Po nalogu svojega šefa poišče zatočišče v stanovanju angleškega obveščevalca že s trdnim sklepom, da zda Nemce, ker ve, da so atarsi že na varnem. Zaljubi se v Angleža im prestopi v anglsško obveščevalno službo. Piisec ' je dogajanje postavil v emo Izmed okupiranih dežel pred vstopom Anglije v drugo svetovno vojno. Štorija se razplete Sele v končnem prizoru, ki je tudi višek vse Igre,
Režiser Milko Rak je pravilno postavil vso težo dogajanja na dialoge nrled vohunko Siro ln obveščevalcem Cortnom. Uspelo mu je, da je s pornič'« glasbenih vložkov ustvaril vzdušje, ki ga mora nujno dihati uprizoritev take kriminalke.
IZPRED SODISCA
ZAHRBTNI NAPAD
Kako daleč lahko privede so-vraitvo med družinami, Je pokazala obravnava v preteklih dneh pred okrajnim sodiščem v Trbovljah. Zagovarjati se Je moral ata-rejli kmet, ki Je napadel nič hudega slutečega soseda.
Nekega dne Je obtoženi N, N. na nekem godovanju nekoliko pil, potem pa se Je po gozdni poti vračal domov. Bilo Je le malo mračno, ko Je srečal poškodovanca, k, se Je vračal »kupno z leno ln sinom domov. Brez besed Je pustil vse tri mimo sebe, potem pa Je moža. k| Je šel zadnji, nenadoma napadel. Prizadeti se ni utegnit braniti, ker napada niti najmanj m pričakoval. Obtoženec ga Jo dvakrat udaril z nekim trdim predmetom po glavi.
Na obravnavi napadalec dejanja ni priznal, ampak Je celo trdil, da se ga Je napadeni sam lotil In da Je rani na glavi dobil v boju.
Hodllče temu zagovoru ni moglo verjeti, ker Je ogled strokovnjakov na kraju samem mimo navedb prič dal prav napadencu.
Na koncu motamo pripomnili, da sodba še ni pravomočna, zato tudi Imen in kraja prizadetih nismo navedli.
K sceni Jelka Potočana bi bilo pripomniti, da bi morala garsonjera diplomata biti morda boli okusno opremljena. Zelo je motil stoječi obešalnik ln pa za okras sobe neprimeren oleander.
Glede na vse možnosti, ki jih nudi razsvetlj evalni park na trboveljskem odru, bi luč bila lahko bolj učinkovita.
V glavnih vlogah vohunke in obveščevalca sta nastopila Ivica in Franci Jarc. Oba sta odigrala svojo vlogo prepričevalno, morda se je vohunka za spoznanje bolj približala liku ki si ga je pisec zamislil. Višek je dosegla v nastopu z Blecher-
jem (tov. Potočan), ki je postavil skupno z Leewejem (tov Cešnovar) enotna lika dvojice brezobzirnih nemških obveščevalcev na oder. Dejanje je teklo več ali nanj dinamično — le konec, ki predstavlja višek, b moral biti zaigran bolj efektno.
V splošnem lepa uprizoritev Vohunke 007, ki je 87 gledalcev držala veš čas v napetost1 ln bo najbrž {udi ostalim 25 gledališčem Svobod v Sloveniji, ki to Igro sedaj študirajo, prinesla lepe uspehe navzlic temu, da je pri krstni izvedbi tega dela v trbovljski gledališki dvorani zijala občutna praznina...	K.M.
Klati teleta je prepovedano!
Preteklo leto 9. julija je izdal Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za kmetijstvo ln gozdarstvo odredbo o prepovedi klianja telet. Predpisi je utemeljen, kajti na ta način bomo povečali število goved, potrebnih za prehrano prebivalstva. Na tej osnovi je prepovedano klati junčke, stare do 3 mesecev, ln teličke, stare do 6 mesecev. Kako se spo-tuje ta odredba, je dolžan nudzorovati občinski veterinarski inšpektor. Predpis je stopil v veljavo 1. avgusta 1958.
Skoraj eno leto smo potrebovali, da smo začeli izvajati to odredbo. Nastopile so različne objektivne težave, ki so opravičile to zakasnitev. Te težave so bile: neorganizirana pitališča, izkušnje v pitanju, tržne razmere in cene. Vendar smo sedaj že tako daleč, da bomo morali dosledno izvajati predmetno uredbo.
Dne 4, junija letos je republiški veterinarski inšpektorat izdal uredbo, ki Vsebuje v bistvu isto kot zveznu odredba o prepovedi klanja telet. Ves trud v smeri izvajanja uredbe služi preprečevanju gospodarske škode. V takšni gospodarski akciji, ki bo imela za posledico večji pridelek mesa, lahko odigrajo največjo vlogo veter.narji, kajti razen nadzor nega organa je veterinar lahko tudi strokovni svetovalec. Zoper kršitelje uredbe pa naj bi uvajali stroge kazenske postopke. Vse napredne države v svetu ne dovoljujejo klanje telet. ker hočejo pridelati več zrelega mera. Tudi nam je znano, da dš tele in mlada živina največji prirast v določenem času in nismo mogli
tega izvesti brez uredbe. Torej je bil nujen administrativen korak.
Trenutni ni ovir, ki bi onemogočale izvajanje uredbe. Kmetijska poslovna zvezia v Litiji ima že dovolj časa organiziran odkup telet v Zasavju. Odkupi so po enkrat mesečno pri posamepznih zadrugah. Po dogovoru so tl dogoni vsak prvi četrtek v mesecu. Težav za izvajanje uredbe ni, mto tudi ni opravičil za črni zakol. Po izjavah upravnih organov v Zagorju Je bilo pri »Koteksu« prodanih precej kož na črno zaklanih telet. S tem ne mislimo reči, da so črni zakoll samo na zagorskem področju. Praksa je pokarala, da so ti povsod in da bo treba ostro nastopiti proti takšnim kršilcem odredbe. Število odkupljenih telet se še malo ne približa naravnemu prirastku in pa številu preko odredbe prodanih telet. Na področju Kmetijske poslovne zveze v Litiji (Zasavje) je letni naravni prirastek okrog 4700 telet. Ce jih ostane polovica za obnovo črede, je tržni višek še vedno večji- kot pa sedanji odkup.
Res je, da je v zadnjem času privezovanje telet zelo veliko in edino pravilno. Skoda, ki nastaja zaradi preranega klanja telet, je zelo velika. Povprečna teža telet, ki so se pri nas klala, je okrog 80 kg. Novi predpisi pa dovoljujejo naj-nltjo težo 200 kg. Ze sama razlika pokaže, da Je bilo Zasavje letno oškodovano za približno 280 ton mesa.
Za izvajanje te gospodarske akcije so odgovorni upravni organi, kmetijske zadruge, veterinarji in kmetijske poslovne zveze.	B- s*
Kaj je novega v Zagorju?
GRADNJA OLIMPIJSKEGA BAZENA. — TO dni so bili izdelani vsi potrebni načrti za gradnjo novega olimpijskega bazena v Potoški vasi. Poseben gradbeni odbor, ki bo vodil vsa dela pri izgradnji tega objekta družbenega standarda, Je že sestavljen plan dela, gradnja bazena pa je v polnem razmahu Zda) so na vrsti zemeljska dela, kmalu pa bodo začeli tudi betonirati, v kolikor bo seveda na razpolago cementa. Četudi ni moč natanko povedati, do kdaj bo bazen zgrajen, lahko rečemo, da se bo gradbeni odbor prizadeval, da bi bil ta objekt čimprej na voljo ljudem.
OBČINSKI ODBOR ZB NOV VABI NA KOMEMORACIJO. — Kot vsako leto bo tudi letos 1. novembra komemoracija na kraju, kjer so bili leta 1944 ustreljeni talci in na grobu talcev. Občinski odbor ZB NOV je v ta namen že pripravil vse potrebno. Posebno pa vabi občane Zagorja, da se te žalne slovesnosti, ki bo 1. novembra nekaj po 14. url, udeležijo vsi ljudje iz bližnje okolice. Predvsem vabilo člane zagorskih delovnih kolektivov, političnih in množičnih organizacij.
PRIPRAVE ZA PLENUM OBČINSKEGA ODBORA SZDL O DELU DRUŠTEV. — Na zadnji seji predsedstva pri občinskem odboru Socialistične zveze so govorili tudi n pripravah za razširjeni plenum občinskega odbora SZDL, o delu in vlogi društev In društvenih organizacij v minulem letu In o načrtih za prihodnje obdobje. Plenum bo pripravila posebna komisija pri občinskem odboru SZDL. ki bo skušala izluščiti iz dosedanjega delovanja društev in društvenih organizacij vse dobre in slabe strani udejstvovanja in predvsem dati upravnim odborom društev napotke za bodoče delo. Posebno skrb bodo posvetili politični vzgoji ln sploh izobraževanju ljudi v društvih in družbenih organizacijah.
GOSTOVANJE SLEPIH V ZAGORJU. — V soboto zvečer so v dvorani TVD »Partizan« v Zagorju nastopili slepi, ki delujejo v okviru
društva »Jereb« iz Ljubljane. Slepi gostujejo skoro vsako leto v Zagorju. Tudi letos so pripravili bogat program glasbenih, pevskih, recitatorskih in drugih točk. Gostovanje Je uspelo.
NASTOP PEVSKEGA OKTETA »SVOBODE« ZAGORJE. — V nedeljo so člani pevskega zbora, ki deluje pri »Svobodi« Zagorje, prire-dill v dvorani gasilskega društva v Kotredežu koncert umetnih in narodnih pesmi. Oktet »Svobode« sc je doslej uveljavil že na številnih prireditvah v Zagorju, na rednih oddajah »Pokaži, k^j znaš« v RTV in drugod.
IZ ZAGORJA JE ODŠLO PRECEJ MLADINE NA DOBOVEC. — Spominske slovesnosti v okviru 40-letnice KPJ in SKOJ na Dobovcu se Je tudi iz Zagorja udeležilo znatne število mladih ljudi. Ze na večer pred prireditvijo je odšlo na Dobovec precej ljudi, med njimi tudj nekateri starejši, predvojni skojevci. Naslednji dan pa Je prišla na slavnost rudarska in ostala mladina.
ZAČETEK DELA POLITIČNE SOLE V ZAGORJU. — Pred kratkim Je v Zagorju začela z delom večerna politična šola, ki jo obiskuje 30 slušateljev. Sola bo trajala več mesecev, obiskujejo pa Jo nekateri sekretarji ObO ZK in drugi politični delavci. Kaže, da bo v kratkem začela z delom tudi večerna osemletka, četudi je za zdaj za to šolo nekoliko premalo priglasnic. Upajo, da bodo še z nekaterimi propagandnimi ukrepi zagotovili večjo udeležbo.	f
NA IZLAKAH BODO NADOMESTNE VOLITVE. — Ker je dosedanji odbornik občinskega zbora pri ObLO Zagorje v trinajsti vo-I»vni enoti na Izlakah odšel na drugo službeno mesto, bo občinski ljudski odbor razpisal nadomestne volitve, ki bodo bržkone 15. novembra.. Prav tako bodo Izvolili novega odbornika za zbor proizvajalcev pri občinskem ljudskem odboru (lz skupine industrije na rudniškem obratu Kotredež).
v Trbovljah
Večerna politična šola. — Tudi v Trbovljah so pričeli z delom na večerni politični šoli, ki bo trajala 7 mesecev. Solo obiskujejo predvsem mladi komunisti, ki imajo tedensko po 2 predavanji in razpravo. Pouk se je pričel 6. oktobra. Solo obiskuje 30 slušateljev.
Večerna osemletka za odrasle. — Te dni je začela delovati večerna osemletka za odrasle v šoli v Trbovljah II. Za večerno šolo vlada veliko zanimanje ln se je zanjo priglasilo preko 50 slušateljev.
Zanimiv razgovor o filmu. — V klubu »Svobode II« v Zg. Trbovljah je bil prejšnjo sredo zanimiv razgovor 0 filmu, ki se ga je udeležilo 25 poslušalcev, največ žena in mladine. Razgovor je vodil Vitko Musek lz Ljubljane. Po razgovoru so Izvoliti odbor filmskega kluba, ki je sklenil, da bodo v klubu Svobode II taki razgovori o filmu vsakih 14 dni, ki bodo združeni tudi s predvajanjem raznih filmov.	C
Instruktaža poravnalnih svetov. — Pretekli teden je bila tudi v Trbovljah instruktaža članov obeh poravnalnih svetov v občini, ki jo je izvedel predsednik okrajnega sodišča v Trbovljah- — Člani poravnalnih svetov so se ob tej priliki seznanili s svojimi glavnimi nalogami jn dolžnostmi.
pred otvoritvijo razstave del Moše Pljade.
—	V Trbovljah bodo 3. novembra letos v veliki veži Delavskega doma odprli umetniško razstavo del pokojnega revolucionarja — slikarja Moše Pljade.
Razstavljenih bo 44 Izbranih umetniških del, ki ponazorujejo umetniško stran življenja neutrudnega ln neustrašlj ivega revolucionarja Moše Pijade.
Podroben popis članov Zveze borcev NOV.
—	Na zadnji seji sekretariata občinskega odbora Zveze borcev narodnoosvobodilne vojske Trbovlje so med ostalimi vprašanji posebej poudarili važnost natančne evidence članov Zveze borcev narodnoosvobodilne vojske občine Trbovlje. V zadevi bo za vsakega člana izpolnjena obširna kartoteka, ki bo vsebovala razen- splošnih podatkov tudi navedbe o zdravstvenem stanju posameznega člana, kar bo ugotovil poseben zdravniški pregled oziroma po že obstoječih zdravstvenih Indikacijah. — To nalogo bodo Izvedli v naslednjih mesecih in mora biti delo Izvršeno do konca meseca februarja 1960.
Konstituiranje stanovanjskih svetov. — Te dni sta se sešla na svoje prve seje sveta obeh stanovanjskih skupnosti v okraju. Obeh zasedanj se je udeležil podpredsednik občinskega odbora Socialistične zveze tovariš Slavko Borštnar, ki je člane seznanil z obširnim področjem dela stanovanjskih skupnosti
in vlogo njihovih organov. — Na prvih sejah sta bila izvoljena izvršilna odbora ter odbor za materialno in finančno kontrolo poslovanja stanovanjske skupnosti.
V Zgornjih Trbovljah so izvolili sedemčlanski izvršilni odbor, za predsednika sveta pa tovariša Janeza Narada, sekretarja STT. V stanovanjski skupnosti Spodnjih Trbovelj pa so izvolili za predsednika sveta tovariša Dušana Povšeta, direktorja Komunale Trbovlje, medtem ko so v izvršilni odbor izvolili devet članov.
Bankovci Po 50 dinarjev še v veljavi. —
Pri naših bankah je bilo v zadnjem času več pritožb, češ da nekatere trgovske poslovalnice In gostinski obrati odklanjajo papirnate bankovce po 50 dinarjev. Ti bankovci so še veljavni v in ostanejo d0 nadaljnjega še v prometu.
Smrtna nezgoda v Strojnih tovarnah Trbovlje- — Pretekli četrtek, 22. oktobra, se je zgodila v Strojni tovarni v Trbovljah huda nesreča. Smrtno se je ponesrečil obratni električar tovarne tovariš Jože Kralj, član delavskega sveta Podjetja. Nezgodo je povzročil tok 380 voltov. — Pokojni zapušča ženo po dvomesečnem zakonu.
Domača slikarska razstava. — Te dni razstavljata v veliki veži Delavskega doma svoja slikarska dela slikarja-amaterja, dijaka trboveljske gimnazije Gvido Burja ln Leopold Hočevar. Številni gledalci se pohvalno Izražajo o razstavljenih delih, od katerih so nekatera že prodana. To zanimivo razstavo si Je pred dnevi po naključju ogledal tudi dr. Klaus Bre-pohl iz Dortmunda, ki je bil nad nekaterimi deli obeh amaterjev Izredno iznenaden, saj so med njimi slike, za katere bi poznavalci te umetnosti trdili, da Jih je delala roka akademsko izobraženega umetnika
Nekaj bo treba storiti. — V neki prejšnji številki smo pisali o pregradah, ki so jih postavili prizadevni trboveljski ribiči v Trbovelj-ščlcl, da bi zaustavili hitrost vodnega toka in obenem ustvarili pogoje za zarast rib. Sedaj moramo žal ugotoviti, da se za temi pregradami zbira nesnaga posebno tista iz mestne klavnice Mislimo., da bodo morali pristojni krajevni organi nekaj napraviti, zlasti še sedaj, ko Je gladina zaradi suše zelo nizka.
Cene živil. — Trboveljski trg )e bil v soboto nekoliko slabše založen kot teden prej, In tudi nekatere cene so poskočile. Privatni prodajalci so nudili živila po naslednjih cenah: jajca 28 din (25), čebulo 60 (40—45), solato 100 (60), Jabolka 40—30 (40), motovilec 200, zelje 20 (16), paradižnik 80 (—), korenje 40 (40), hruške 40 (—). fižol, liter 90 (1 kg 75—83). kostanj, liter 60 (—). — Cene v oklepajih so cene, kakršne Je postavilo trgovsko podjetje »Vita-mlnka« v svojih poslovalnicah
Pečen kostanj. — Priljubljeni trboveljski prodajalec Sukri Je te dni zopet odprl o6 glavni cesti pri Volkerju svojo stojnico, v kateri prodaja našim najmlajStm sladokuscem (seveda tudi vsem ostalim!) dober pečen kostanj po razmeroma nizki ceni: 50 din liter. Ce primerjamo to ceno s ceno surovega kostanja na trgu (60 din), se nad poštenim Su-krljcm, ki Ima med našimi najmlnjšlmi državljani kup zvestih prijateljev, ne moremo pritožiti,
in Hrastniku
TEČAJI ZA JAMSKE VOZAČE. — Na Rudniku TrbovIJe-Hrastnlk, obrat Hrastnik, skrbe za vzgojo kadrov z raznimi tečaji. Tako delujeta sedaj v podjetju dva tečaja, dopoldanski hi popoldanski, za Jamske vozače, ki Jih je 280 in bodo morali vsi skončatl tečaj s področja hlglensko-tehnične zaščite ter nato napraviti Izpit. To velja za vsakega, ki bo hotel biti zaposlen v jami. Tečaji so prirejeni po skupinah po 40 mož, In to vsak torek hi petek. — Odziv za obisk tečaja Je bil zelo dober ter se predavatelji zelo trudijo, da bi predvideno učno snov tolmačili tako, da bi bila vsakemu razumljiva.
TOLMAČENJE RUDARSKEGA ZAKONA. — Na Jamskem oblatu Hrastnik so prejšnji teden ohrazlagall novi zakon o rudarstvu, ki Je stopil v veljavo 13. oktobra t. 1. Najprej so najvažnejše člene tolmačili vsem, tehniškemu osebju In ostalim uslužbencem, nato pa te rudarjem na obratnih konferencah.
NA KALU V JESENI — Vsi, ki oblikujejo našo planine, vedo. da 1e posebno prijetno v jeseni na Kalu, zlasti še sedaj, odkar so tamkaj v planinski koči preuredili gostinski lokal. Razen tega lokala so v planinski postojanki zgradili tudi sohe za prenočevanje. Letos Jih bodo skončall sedem, nalo pa bodo uredili Se tri nadallnje sohe. Ko bodo vsa prenavljalna dela v pl a n haski koči na Kalu zgotovljena. bo v njej na razpolago 14 soh. vsaka s tremi posteljami. nadalje skupno ležišče za 23 oseh. Tako ho lahko na Kalu prenočevalo uidi po sn In še več gostov. — Nov radllskl sprrlemnlk, gramofon, nadalje nove peči v gostinskih sohah znatno pripomorejo, da se obiskovale! koče priletno počutijo Prav fako lep je na Kalu pod Mrzlico tudi televizijski sorelem. lako da številni ljubitelji narave radi pobile na to planinsko postojanko našega Zasavja. Prekrasna smučišča na Kalu bodo tudi pozimi privabila marsikaterega vnetega smučarja,	,
CENE ZELENJAVE V HRASTNIKU. - Ko se Jr naš dopisnik prejšnji petek mudil v Hrastniku, se je na Tržnici pozanimal tudi r.a Izbiro zelenjave In njene cene. Izbira Je bila Sc kar dobra ln tud k orne niso bile pretirane Čebula je bila naprodaj po 4n din za kg, belo arije po 18 din, rdeča peaa po 33 din, kislo zelje po 36 din. jabolka Ihobovrll po 40 din, grozije pu HO din endivija 30 din, cvetača 76 din, ohrovt 23 din. korenje 38 din ln limone po zon din.
ZHOR! ZAVAROVANCEV. - Te dni 80 ime'j v Hrastniku in Radečah sestanke zavarovane* delovnih kolektivov. Razpravljali so o sploShlD problemih v zdravstveni službi, prav tako obravnavali tudi finančno poslovanje zavod* za soc. zavarovanje.
UREDITEV MUZEJA NOV. — Občinski od' bor ZB NOV Hrastnik Je Imel letošnjo let® precej problemov. Te rešuje postopoma. I)o s®' daj so roSlll vprašanje ureditve Muzeja NOV* — Organizacija Je nadalje skrbela In še skrb* za vse tiste tovariše, ki glede starosti oz. f1*1' valldskega zavarovanja Iščejo priznanje let J sodelovanje v NOV. Postavljena komisija J® doslej obravnavala 30 zadevnih vlog ter J**| predložila v odločitev na okrajni odbor NOV. Ta odbor je do sedaj ugodno rešil osel® prošenj. Posebno vprašanje Zveze borcev ’ Hrastniku Je spomenik padlim borcem žrtvam fašističnega terorja v kraju, ln slcC[ zaradi tega, ker v neposredni bližini spom®' nlka urejujejo potok, zadevna dela pa so opustošlla okolico ln tudi ožji prostor ■pon*®' niha. Ta prostor bo treba do dneva mrtvi** urediti, prav tako so v teku okrasitve Hr0'1£ padlih borcev na Dolu In ostalih pokopališč**1,
NOV OTROŠKI VRTEC. — Oh nedavne**1 tednu otroka so pri Steki trni odprli nov vrt®®| v katerem Je našlo zatočišče 60 otrok. Pf®® vsem so v vrtcu v dnevni oskrbi otroci ** poslenth mater. Vr**r nudi malčkom za »*<r men d<ina ml znesek tudi malico.
PRETEP ZARADI LJUBEZNI. — Ob P18*'' nem dnevu v Steklarni dne 13. ln lfi. t. m* ^ se hudo pretepali pri stanovanjskih hišah n« železniško postajo. Nekateri so se v h,lz' p gostMnlrl močno opili, nato pu v poznih ,,r ^ zaradi ljubezenskih zadev sooprljell. *lf’7l,1itp te«n spopada n* razveselit« ' »iti r rP<*v,‘ Ilik vozom so morali v trboveljsko kirurško *' nlšnleo prepeljati <1. M. ki Je bij večkrat ‘.e hoden z nožem. Ureze po rokah z poženi ^ dobila oh tej priliki tudi L. M - Ostali rrti^ stanovale! tega naselja so sr nad tem ol' šklm dogodkom močno rrralMI In so mnr,0(j. da Je najboljše, če se pr»tepnč| presele od »
SKR A.lftANJE STA7. d STEKLARJEV.
Pred dnevi Je v hrasti 1 k* Steklarni komlPlht da Izdela predira r» skrnllmje ^ lovnega staža za npplonHt*« v-ep «tekiaf*.pg delavcev, ki moralo df!*M svotem P<1|tl pod kzredno težavnimi rn' ’** Predlog vv’|'1sfg vse tovarne, stekla v državi In ho p>edio pristojnim Čtnlteljeni v ludlj ln odločitev
OD SREDE DO SREDE
CdMM NOGOMETNA LIGI
PORAZ IM PADEC NA LESTVICI
UUBUANA : RUDIS 1:0 (0:0)
Sedm0 kolo v SC ligi Je prine-«o nekatera presenečenja, ki so, zlasti na samem vrhu lestvice, povzročila nekatere spremembne. Branik se je preselil s prvega na tretje mesto ter ga je poraz še najbolj prizadel. Enako velja za Rudarja, k; je lz Ljubljane prišel brez točk in mu trenutno po točkah pripada četrto mesto Lahiko rečemo, da je Rudar zamudil lepo Priložnost, da se z ostalo trojico na vrhu malce odalji od srednjega dela. To pa Je važno za končno razvrstitev. Ce pa upoštevamo še igro Rudarja v zadnjih tekmah, Pa res ne moremo biti optimisti. Zlasti velja to za tekmo v Ljubljani. Slaba in nezanesljiva igra v obrambi je bila vzrok, da so domači večkrat nevarno napadali, in 'e vratarju Ahlinu gre zahvala, da ni prišlo do katastrofe. Solidno
igro sta prikazala samo stranska halfa .toda ker zvezi nista imeli povezave z napadalci, Je bila igra raztrgana, brez pravih kombinacij v napadu. Resda so imeli nekajkrat stoodstotne prilike, toda kaj hočemo — če so ostale neizkoriščene! V celoti se Je pokazalo, da napadalna petorka ni vlgrana in ob takih dejstvih ne moremo pričakovati ugodnejših rezultatov. Skratka: če analiziramo dogodke skoro vseh 90 minut na ljubljanskem Igrišču, lahko ugotovimo, da je bila to gotovo najslabša igra Rudarjeve enajstorice v letošnji sezoni.
V predtekmi sta naslonili mladinski moštvi obeh ligaških nasprotnikov. Zal pa vsa gornja dejstva veljajo tudi za Rudarjeve mladince, ki so s svojo igro dosegli samo — poraz (3:1).
LJUBLJANSKI NOGOMETNI P0DZVEZI
BRATSTVO KLJUB PORAZU NA PRVEM MESTU
jLOVAN : BRATSTVO 1:0 (0:0)
Bratstvo je v nedeljo bolj po nesreči izgubilo tekmo s Slovanom, kar je delno zasluga drugače odličnega sodnika Jakšeta, ki je takoj v prvih minutah igre izključil Ocepka zaradi ugovarjanja. Zamerimo mu samo to, da v tem Pogledu ni imel enak kriterij tudi za igralce Slovana, konkretno vratarja. Tako je Bratstvo igralo ves čas igre z 10 igralci in bilo vkljub temu v premoči, toda napadalci Bratstva niso izkoristili danih toožnostl. Vse je že kazalo, da bo rezultat neodločen .vendar je Slovan io minut pred koncem dosegel edini zmagoviti gol in dve dragoceni točki. Na lestvici vodi te vedno vkljub porazu, ki ima enako število točk kot Slovan, toda boljšo razliko v golih.
Težko pričakovana zmaga
Rudar (Hrastnik) . OLVMPIA (Ljubljana) 3:1 (1:0)
500 gledalcev je bilo v nedeljo zadovoljnih na stadionu Rudarja
v Hrastniku nad težko pričakovano zmago domačega »Rudarja«, igra obeh moštev je bila zelo raz-Sjbana, vendar je Rudar imel iniciativo v rokah ves čas igre. Od bčni vratar gostov Je rešil moštvo še večjega poraza. Rudar je ‘mel priliko že v 2. minuti doseči Ed, prav tako so Imeli možnost doseči gol domači v 12., 15. in 20. minuti, toda nič. Sele v 26. minuti je Rorčič dosegel prvi gol in ie rezultat do konca prvega polčasa ni spremenil. V 45. minuti Je Urlep povišal na 2:0, 01ympia je * tnalu nato znižala na 2:1, končni ^zultat Pa Je postavil Zorčič v minuti, ko je dosegel tretji •°1 za Rudarja.
Najboljši pri Rudarju so Ji: Selak v obrambi In Hauptman v napadu. — Sodnik iz Ljubljane je sodil dobro.
Visoka zmaga Proletarca
PROLETAREC : LITIJA 5:0 (1:0)
Proletarec je v nedeljo na svojem Igrišču odpravil »Litijo« z visokim rezultatom 5:0. Tekma Je bila prav dobra. In to od obeh moštev. Sodnik Goli iz Ljubljane Je sodil dobro. Gole so dali Franci Prašnikar 2, Strane 2 In Mitič 1.
V	predtekmi so mladinci Proletarca premagali mladince Grafi-čarja z 2:1.
NEPOPOLNA LESTVACA
1.	Bratstvo	7	6	0	1	28:2	12
2.	Slovan	7	6	0	1	25:7	12
3.	Proletarec	7	6	0	1	25:11	12
Kakor je razvidno, so na lestvici
trije na prvem mestu, toda boljša razlika v golih Je omogočila Bratstvu, da ostane še na prvem mestu.
V	nedeljo Igrajo zasavska moštva naslednje tekme: Svoboda Kisovec bo igrala doma z Domžalami, Litija gostuje v Kamniku. Proletarec gostuje v Ljubljani proti 01ympijl, Rudar Hrastnik na Javorniku. Bratstvo pa bo igralo doma s Papimičarjem.
Svoboda
zmagovita
SVOBODA (Kisovec) : KAMNIK 4:1 (2:1)
2e takoj v začetku Igre so domači zapisali rezultat 2:0 — v 5. in 9. minuti. Nato se Je igra precej uravnovesila, vendar z lahko prednostjo svobodarjev, ,kl so
koristiti. V 42. minuti so gostje vendarle dosegli prvi — zadnji in obenem častni gol iz 20 metrov.
V	drugem polčasu so se šanse za gol pred obemi vrati menjavale, vendar brez uspeha. Sele v 75. minuti in v 90. minuti so svobodarjl zaključili rezultat 4:1.
Na splošno sta obe moštvi pokazali slabo igro. Gole so dosegli: Gostiša, Gošte. Strmšek in Grujič.	R. P.
ROKOMET
Rudar: TVD Koper 24:11 (11:4)
V	prvenstveni tekmi republiške rokometne lige je Imel Rudar v gosteh novince v tej konkurenci in se s prepričljivo zmago obdržal na, prvem mestu. Zmaga tu res ni bilo vprašanje, saj so domači že v prvih minutah igre vodili z rezultatom 7:1. Preostali čas igre prvega polčasa pa sta bila nasprotnika skoro enakovredna — vsaj po učinkovitosti. Gostje so zaigrali bolje ter so z dobro cono v obrambi malce zaustavili začetno serijo domačih. — Obe ekipi sta prikazal: lepo dinamično igro. ki je gotervo zadovoljila številne gledalce. Za ekipo iz Kopra pa velja omeniti, da bo gotovo lahko še lepo napredovala, saj tudi tokrat n; imela tako podrejene vloge, kot to kaže gornji rezultat.
V	drugem delu tekme so domači spremenili svojo taktiko, saj so se omejili bolj na »kontra napade«. To se je pokazalo kot zelo uspešno in razlika v golih se je stalno večala. Skoda pa je, da igralci v obrambi niso bili dosti paljivi, saj so — po igri sodeč prejeli preveč golov.
S to zmago je Rudar še vedno na prvem mestu pred Odredom, ki je v tem kolu premagal Slovana s 26:15 (8:5) in ima tako slabši količnik. — Sodnik Selan je bil dober. — Sole so dosegli: Kosmt-na 3. Bandel, Jurca in Rizvič po 2 ter Kveder in Kastelic no 1 za goste, za domače pa: Ačkun 11, Berger 6. First 4. Jekoš 2 in Simončič 1.
V	predtekmi je moštvo Rudarja II igralo prljatelisko tekmo z Odredom n. Neodločen izid 17:17 (8:9) je plod požrtvovalne igre in pa razpoloženega igralca Zupančiča. ki je samo dosegel 11 golov.
ZENSKE
PAPIRNICAH (Vevče) : RUDAR
5:6 (3:2)
Zmaga na tujem igrišču Je povsem zaslužena, saj So bile Rudarjeve igralke boljše. Sprva so zaradi napak v obrambi domače vodile že s 3:1 toda tudi ostra In hitra igra jim ni zadostovala, da b ohranile to razliko. Zmaga Rudarja bi bila lahko še večja, saj so igralke zapravile nekaj zelo ugodnih priložnosti ter tudi 2 pe-nala. Precej pa jih je motilo pri igri igrišče, ki je v Vevčah pokrito z lešem.
Igra obeh ekip Je bila hitra in razburljiva. Opazno pa ie- da je rokomet v ženski podzvezi lepo napredoval. — Sodnik je bil dober. — Za domače so bile uspešne Petercu P. in Peterca M. po 1 in
ROJSTVA
TRBOVLJE; Marija SAJEVIC, ,ma; Marija ZUPAN, Hrastnik, sina; Ana LOGAR. Gabrovka, hčerko: Marija VOZEL, Zagorje, sina; Stanka GAJZER, Zagorje, sina; Stanislava MURN, Trbovlje, hčerko; Ida SEME, Trbovlje, hčerko; Marija LEBAR. Trbovlje, sina; Ana OROŽEN, Hrastnik, hčerko; Ivana BLAZNIK, Sklen-dovec, hčerko; Ana SKRINAR, Tr-bovlje-Dobovec, hčerko- Marija MAJDIČ. Zagorje, hčerko.
BREŽICE:	Ana SRECKOVIC,
Brežina 66, hčerko; Frančiška LAZANSKI, Velika Dolina 20. hčerko; Bariča NORSIC-HOGAC. La-duč 52 hčerko; Ema MIRT. Žabjek 29. sina in hčerko; Frančiška SU-SEC. Sv. Križ 61, hčerko; Kristina SALAMON. Sevnica, hčerko; Terezija ZIDARIČ. Krška vas 71, sina; Alojzija BARBIČ, Videm -Krško, sina.
imeli precej lepih priložnosti za Lomovšek 3. gole za Rudarja pa dosego gola, a jih niso znali iz-Blenelli 2, Jarc 3 in Bola 1,
DELAVSKI DOM TRBOVLJE
V četrtek 29. oktobra gostuje v gledališki dvorani Delavnega doma Slovensko ljudsko gledališče iz Celja z delom kratka Krefta »Kranjski komedijanti«. Predstava ob 15. za Mladinski abonma, ob 20. za večerni abonma. Proste vstopnice so v prodaji pri blagajni Del. doma za obe predstavi.
Ljubitelje gledališča, ki se doslej še niso abonirali na •ledališke predstave SLG iz Celja, vabimo, da se naknadno vPišejo pri blagajni Del. doma. Cene so ostale neizpreme-njene. Letošnji repertoar celjskega gledališča je znatno boljši
lanskega. Vabimo vas, da postanete stalni abonent in •talni obiskovalec vseh gledaliških predstav v Trbovljah.
Uprava.
RAZPIS
Občinski ljudski odbor Trbovlje — komisija za usluž-*mske zadeve — razpisuje prosto mesto veterinarskega higienika.
Pogoji: 1. predpisana strokovna izobrazba in praksa.
. Ponudbe poslati na Oddelek za občo upravo ObLO mbovlje najkasneje v 15 dneh po razglasu razpisa.
NITEČIJ ZI AKADEMIJSKE SESTAVE
, *nrttian Slovenije, zveza za te- vedeno. pripravi svojo skupino *»sno vzgojo razpisuje NATEČAJ do določenega roka, ki je nave-,enav za telovadne akademije. den v tem razpisu.
Najbolje ocenjene sestave od sestavljalcev, ki se udeleže tega natečaja pod II.. bo Partizan Slovenije priznal sledeče nagrade:
I.	8.006 din
II.	5.000 din lil. 3.000 din
Vsi ostali pogoji za udeležence natečaja pod II. pa so isti kot za udeležence pod I, tega natečaja.
PARTIZAN SLOVENIJE
.Natečaja »e lahko udeleži vsak er«ivl]an(ka) FLRJ.
„ *-kademl]ska sestava Je lahko ”»monjena 2a te-le oddelke:
«’ *a moško deco V z‘ žensko deco « Za Pionirje -* *• pionirke
J4 mladince i za mladinke , '» člane j' za Članice
' Za mešane skupine (po spolu a,l starosti).
..Sestava je lahko prosta vaja ,!tez orodja) ali vaja z orodjem g Pr. s kiji) ali na orodju. ..sestava mora :
’ Po vsebini, obliki ln metodi Ustrezati starostnemu oddelku Ozlroma skupini, k| JI Je na-
5 Sltf Jflz.!olo»ko pravilna:
1 Ustrezati prostoru, ki Je 10 m «, *lrok ln 8 m globok:
1 l|Uet| glasbeno spremljavo.
natečaju ne moreja »odelo-tit™ avtorji z vajami, ki so le ie Javno prikazane.
•voi Sestavljale« mora predložiti VjV* **e'° spisano In sicer v telo-bTJUem, strokovnem Jeziku. Obe-ik " mora predložiti (Udi klavlr-lja® partituro za glasbeno sprem-
g.i!f‘tečajnik mora poslati svoje »a ? Partl-zanu Slovenije, zvezi »1 « ‘sne vzgojo Ljubljana, poit-l. ,®eetial Itev 174 najkasneje uo
'tbruarja 186n.
U ,Xl”r mora biti do 15. februar-4V18 6 pripravljen da bo na zalili,.* ocenjevalne komisije Partl-v 5 Slovenije prikazal svoje delo tei-Ulubljanl z ustrezno skupino puUUcev In telovadk ttJ^Moženu uela bo ocenila pobi]"4 komisija Partizana Slove-
haj?rtizan Slovenije “Ui> ocenjenim l
* »agradet
i «0 ooo din II 50.1100 din . Ut. 30.000 din bigi Na natečaju lahko sodelujejo ki 1 začetnikl(ce), sestavljalcl(ke), *rov *° vešči pisanja telovadno klu.uPvnega jezika. Tak natečaj-•o Priglasi samo evoje delo ‘uka, kakor Je že zgoraj na-
P0R0KE
TRBOVLJE:	IVAN JANEŽIČ,
ključ, mojster iz Trbovelj in JOŽEFA KORITNIK, delavka iz Trbovelj.
BREŽICE: Porok n.1 bilo.
Bardorfer; 12.40 Ansambel Milan Stante s solisti Izvaja pesmi ju- x goslovanskih narodov; 14.06 Popevke iz San Remo 1959; 15.40 S knjižnega trga: 16.90 Šestdeset minut prijateljem zabavne glasbe; 18.00 Turistična oddaja; 18.45 Radijska univerza — Dr. Stanko Lajovic: Medicina in storilnost pri delu: 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
PETEK, 30. oktobra
8.05 Poje zbor Madrigalistov lz Celovca p. v. GUntlterja Mitter-gradneggerja; 9.00 Naš podlis,ek — Dr. Ivan Ribar; O sinu Loli; 9.45 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe-. 10.10 Izbrali smo za vas: 11.30 Družina in dom; 11.45 Kvintet Niko Štritof poje ob spremljavi Štirih fantov pesmi iz Slovenske Benečije; 13.30 Lahek spored izvaja Mariborski intrumentalni ansambel: 13.50 Narodne pesmi za glas in harmoniko; 1410 15 minut s Kmečko' godbo; 17.10 Razgovor z volivci; 18.00 Človek in zdravje — Dr. Bogdan Tekavčič: Spočet naj bo zaželjen otrok: 18.lo Kvintet Avsenik vas bo zabaval; 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled.
SMRTI
BREŽICE: Martina TOMšE, hči kmetovalca lz Dobena 2 — Čatež, stara 1 leto; Franc NOVAK, prev-žitkar lz Gor. Genarta 16, star 69 let.
TRBOVLJE; Ivan PUST iz Trbovelj. star 75 let; M-ariJa ŠULN, roj. Izlakar, druž. upokoj. lz Trbovelj, stara 28 let; Matilda GUČEK. roj. Regačnlk lz Zidanega mosta, stara 65 let; Alojzija KRAUS. roj. Zolger iz Hrastnika, stara 79 let; Jože KRALJ lz Trbovelj star 29 let; Maks SEVER lz Trbovelj, star 73 let.
KINO
Pomembno priporočilo v preventivnem zdravstvu
Odbor za soc. politiko In zdravstvo zveznega zbora v Zvezni ljudski skupščini Je spričo nujnosti, da je treba posvetiti skrb organizaciji in funkcioniranju zdravstvene službe, zlasti pa, da Je treba še z večjo prizadevnostjo Izvajati preventivno zdravstveno varstvo državljanov, za kar Je predvsem treba vzgajati srednje medicinske kadre In Izboljševati higiensko in tehnično zaščito pri dolu, sprejel pomembno priporočilo za vse občinske ljudske odbore, zdravstvene organe In zavode, delovne kolektive gospodarskih organizacij, posebej še za delavske svete.
Pot te priporočilu naj se poskrbi za Izvedbo potrebnih preventivnih zdravstvenih mer, pretehtati Je nadalje vse možnosti za čim hitrejšo organizacijo in razvoj mreže higiensko - epidemioloških ukrepov. Posebno pozornost je treba posvetiti vprašanju šolanja čim številnejših srednjih medicinskih kadrov, zlasti medicinskih sester. Prav tako Je storiti vse *a čim uspešnejšo hlgiensko-tchnicno varstvo pri delu, zlasti pa za usposobitev kadrov v podjetjih ln zavodih ki naj skrbe za to varstvo.
Za izpolnitev vseh teh obsežnih zdravstvenih nalog se Je lotiti izdelave perspektivnih načrtov.
Kino »Delavski dom« v Trbovljah: 28. in 29. oktobra ital. film »Siromašni a lepi«; od 30. oktobra do 3. novembra amer. barv. cinemaskop-ski film »Obračun v Teybel Roku«.
Kino »Svoboda — Trbovlje II«; 30. okt. amer. film »Hei-dl«; 31. okt. do 2. novembra franc. barv. cin. film »Poslednji raj«; 3. in 4. nov. amer. barv. cin. film »Davek na krutost«. V nedeljo 1. novembra matineja amer. barv. film »Opustošena džungla«.
MALI OGLASI
Prodam motorno kolo DKV 250 ccm. Informacije: »Tapetništvo« Trbovlje. PRODAMO dvostanovanjsko hišo z lepim vrtom, gospodarskim poslopjem v Zagorju, Selo 1, dne 29. oktobra ob 9. uri na javni dražbi na sodišču v Trbovljah.
PRODAM srednje posestvo 2 ha
50 a z vsem Inventarjem, 20 minut od postaje Blanca.. — Alojz Baškovič, Kladje 19, P-Blanca.
OBVESTILO
Turistično ln olepševalno društvo Trbovlje bo imelo v četrtek, 29. oktobra 1959 ob 17. url v dvorani Doma SZDL (Pri Forteju) v Trbovliab svoj redni letni občni zbor. Spričo tega vabimo vse članice in člane društva, da se občnega zbora za gotovo udeleže. Nanj pa vabimo tudi vse prebivalce naše In drugih dolin, ki se zanimajo za razvoj trboveljske doline, njeno olepšavo ln turistično pomembnost.	odbor
RADIO
OPOZORILO
Vse tiste, ki bodo razširjali laži v meni, bom tožil. — Rakih Kadri, Cesta 9. avgusta 34. Zagorje,
SOBOTA, 31. oktobra 8 35 Od polke dorumbe; 9.30 Zbo-r: Zorka Prelovca; 11.00 Zabavni zvoki; 11.50 Anton Shwab: Sonček moj; 12.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.30 Narodne za soliste in ortcester v priredbi Filipa Bernarda; 14.25 Zanimivosti iz znanosti in tehnike: 15.40 Na platnu smo videli, 16.30 Za prijetno razpoloženje; 17 10 Melodije za vas-I8.O3 Jezikovni pogovori; 20.00 Pokaži, kaj znaš.
NEDELJA. 1. novembra 7.15 Partizanske pesmi po narodnih melodijah; 8.00 Mladinska radijska Igra — Jana Milčinski: Ga-ražarjeva mama; 8.30 »S nko očetu partizanu«; 8.40 Karol Pahor: Slovenska suita; 10 00 Se pomnite, tovariši; 10.30 Slovenske zborovske skladbe; ll.3o Reportaža: Kragujevac: 12.45, Slovenski oktet poje slovenske narodne pesmi; 13 30 Za našo vas; 15.35 Zborovske skladbe na tematiko NOB; 16.00 Reportaža z žalnih svečanosti; 17.10 Melodije za godala:	20.30 Balade Mateja
Bora
PONEDELJEK, 2. novembra 8.40 Umetne pesmi poje Zenski vokalni kvartet; 9.20 Priljubljene
popevke; 10.10 Evropski plesni ln zabavni orkestri; 10.40 Pet minut za novo pesmico — Stanko Prek: Samotni grob; 12.00 Pet narodnih pesmi: 12.25 Pet pevcev — pet popevk; 13.30 Domače polke in valčki; 14 25 Radijska šola za višjo stopnjo- Pred odhodom v vesolje; 15.40 Listi iz domače književnosti: Pesnica Anica Cernejeva; 18.00 Radijska univerza — vzroki za nastanek religij; 18.15 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana pod vodstvom Milka Skobrneta; 20.45 Kulturna tribuna.
TOREK. 3. novembra
8.35 Od foxtrota do rumbe; 10.10 Iz arhiva zabavne glasbe; 11.30 Oddaja za otroke; 12.25.Alpski zvoki; 12.45 Poje ženski zbor »Svoboda« Celje, vodi Tone Tržan; 13.30 Igra Mariborski godalni ansambel; 14.10 Slovenske narodne v priredbah za glas ln klavir; 14.26 Zanimivosti iz znanosti iz tehnike; 16.00 Izbrali smo vam; 17 10 Razgovor z volivci; 18.45 Razgovor o mednarodnih vprašanjih; 20.30 Radijska igra — Alexandre Rivemale - Henri Colpi; Slon v hiši.
PET PREMIER V PRIHODNJEM LETU
Ob novi sezoni
Poročil* poslušajte vsak dan ob 5.05 , 6.00 , 7,00, a.00, 10.00, 1B.O0, 5 05, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00,15.00. 17.00 ln 19.30 v radijskem dnevniku ter ob 22.00. »Naš jedilnik« vsak delavnik ob 6.40, »Kmetijske nasvete« vsak delavnik ob 12.15. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo« ob torkih, četrtkih in sobotah ob 14.36, ob nedeljah pa ob 12.00 in 14.15. Oddajo »Dobro jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 6.00 do 7.00.
SREDA, 28. oktobra
8.05 »Prvi koraki v glasbeni svet; 8.30 Od tu in tam: 9.00 Jezikovni pogovori (ponovitev); 9.40 Pevca Gaby Novak ln Dušan Jak-šlč; 11.00 Priljubljene popevke; 11.55 Sto taktov zabave; 12.25 Pisanj zvoki z Dravskega polja; 12.45 »Pozdravi z gora«; 13.30 Trlo Avgusta Stanka; 14.00 Komorni zbor RTV Ljubljana izvaja pesmi čeških skladateljev; 15.40 No-vost na knjižni polici — Alberto Mora-via; Rimske zgodbe; 17.10 Sestanek ob petih- 16.45 Domače aktualnosti; 20.00 Marij Kogoj: Dve skladbi za klavir.
ČETRTEK, 29. oktobra
8.40 Nastopa Ljubljanski vokalni oktet; 9.45 Četrt ure s kvintetom orglic Branka Kralja; 10.30 Za vsakogar nekaj lz zabavna glasbe; 11.30 Oddaja za cicibane; 12.00 Trlo
V Zasavju je med vsemi dramskimi družinami najuspešneje delovala gledališka skupina Svobode-Center ia Trbovelj. Ta dramska skupina je dala skupno z Mladinskim in Pionirskim gledališčem v sezoni 1958-59 šest premier z 32 predstavami. Doma je nastopila 28-krat, štirikrat Pa je gostovala, in sicer v Velenju, Celju, Kočevju in na Hvaru, Skupno si je ogledalo vse predstave 9241 ljudi, na gostovanjih pa 1630.
Dela, kj jih je postavila na oder ta trboveljska dramska skupina, so bila; »John ljubi Mary«, »Rdeča kapica«, »Sneguljčica«, »Bratovščina Sinjega galeba«, »Direktorjev rojstni dan« in »Vojak Tanaka«. S slednjim gledališkim delom je dramska družina nastopila na republiški reviji v Velenju in na zvezni reviji amaterskih gledališč na Hvaru, gostovala pa je z njo šez. v Celju in Kočevju.
Program gledališča Svobode-Center za sezono 1959-60 je kaj pisan. Prvo premiero je gledališče že dalo preteklo soboto ter uprizorilo delo domačega avtor, ja Toneta Korena »Vohunka 907« v režiji Milka Raka. Konec novembra bo na sporedu Acharda »Življenje je lepo« v režiji Rada Cešnovarja, v začetku februarja je v načrtu uprizoritev Brechtovega »Švejka v 2. svetovni vojni« v režiji Karla Malovrha. Za naslednje premiere so predvidene Goldonijeva »Mi-randolina« v režiji Karla Malovrha in po vsej verjetnosti »Strast pod bresti* ali pa »Naše mesto«.
Gledališče mladih pri Svobodi-Center ima na programu igro »Jezični doktor Petelin« v režiji Jelka Potočana, nadalje v teku sezone 5 enodejank, ki bodo služile v glavnem za študij z mladino in gostovanja v okolici Trbovelj, Predvidene so eno-
SLAB SPOMIN
Pred nekim sodiščem v Cludad Mexico se Je moral zagovarjati zaradi dvoženstva neki Joaguin Morin. Sodišče Je namreč zvedelo, da se je ta mož, ko Je bil z nekim dekletom poročen že pet dni, oženil v mestu Ciudad Mextco z drugim dekletom. Ko Je sodnik prebral obtožnico, Je obtoženec v svojo obrambo navedel naslednje: »Prosim slavno sodišče, da upošteva, da imam že od otroških let slab spomin.«
DOMISLICE VELIKIH
ODKRIT ODGOVOR. — Nekoč so VVinstona Churchilla, ki je tudi »likar — amater, vprašali, čemu vedno slika pokrajine ln nikdar portrete. — Državnik je odgovoril; »Zato, ker polja drevesa, morje in gozdovi ne zahtevajo, naj bi bili na sliki takšni, kot so v resnici!«
dejanke od Marinca »Nesporazum«, »Joj, glava« in »Sodobnj scenarij«, od Nušiča »Diletantska predstava«, od Boj ara Pa »Statističar«. Pionirsko gledališče Pa pripravlja za novoletno jelko Pavla Golie »Pikica in Tonček« v režiji Geni Rakove.
Bodoče delo gledališče Svobode-Center pa ni izčrpano v pripravljanju in izvedbi navedenih odrskih del, temveč ima v načrtu vsak mesec po’ enkrat čajanko za vse člane gledališča, združeno z raznimi strokovnimi predavanji ter obravnavanjem in razčlenjevanjem odrskih del, ki so v študiju, — V okviru Mladinskega gledališča bo študij jezika in mask. Predvidena so gostovanja v dvoranah Trbovelj, v Čečah ln na Kleku, na Do-bovcu, v Hrastniku, Dolu Pri Hrastniku, Zagorju, Zidanem mostu in Radečah, Seveda pridejo ob teh gostovanjih v poštev sam0 tista dela, ki jih je na scensko mogoče uprizoriti na tem ali onem odru.
Vodstvo dramske skupine
Svobode-Center pa bo poskrbelo tudi za dvakratni obisk gledaliških predstav v Ljubljani. Ustanovilo bo nadalje literarno sekcijo v okviru Mladinskega gledališča ter priredilo ob zaključku sezone skupni izlet.
Načrt bodočega dela te odrsk8 skupine bo bogat in namerava tudi prihodnje leto sodelovati na reviji amaterskih gledališč Slovenije v Velenju. Za vzpon gledališča Svoboda-Center v Trbovljah se je zahvaliti pravil, nemu delu, da je namreč znalo pravočasno vključiti mladino v svoje vrste, na drugi strani Pa je uspeh tega amaterskega gledališča zahvaliti kajpak neutrudnemu in nesebičnemu delu vseh igralcev in režiserjev ter ostalim delavcem, nič manj pa tudi požrtvovalni lektorici prof. Janežičevi.
Pogoji za nadaljnji razvoj in napredek gledališča Svobode-Center so dani, potrebna Pa mu je seveda tudi pomoč od vseh ljubiteljev te lepe umetnosti in občanov revijskega kraja. ar.
KUPUJTE IN NAROČAJU
..ZASAVSKI
TEDNiK"
DIVJI PMSICI SO LETOS ŽE SPET NADLEŽNI
Iz pogovorov x zasavskimi kmeti smo zvedeli, da so se v zadnjem času pojavili v gozdovih našega Zasavja že nekateri tropi divjih prašičev. Zdaj povzročajo že precejšnjo škodo po njivah, zlasti na odročnih kmetijah. Precej čekanarjev se klati v gozdovih okrog Mamolja, Maljaka in Polšnlka.
Litijski lovci so Jih že nekaj dni čakali v zasedi, doslej pa vse zaman. Največ škode so napraviti divji prašiči v okolici Spodnjega Loga, vasi na desnem bregu Save, med Litijo in železniško postajo Savo.
Sedem kmetov Je te zaprosilo za ocenitev škode, ki so Jo napravili nasilni divji prašiči. Lovsko društvo Litija je določilo že posebno ocenjevalno komisijo, ki bo na terenu pregledala nastalo škodo In Jo ocenila.
Letošnjo spomlad »o Izplačali litijski lovci — po Izjavi predsednika tov. Tineta Kosa — okrog 88.080 din škode, ki Jo Je povzročila lansko Jesen raznovrstna divjad, največ srnjad. Lansko leto divji prašiči skoraj da niso silili na polja, ker so imeli tedaj še obilo hrane v gozdovih, kjer le dal kostanj, pa tudi želod In žir mnogo priboljška. Letos pa Je bila bol) slaba letina kostanja, želoda ln žira. Zato silijo divji prašiči na polja ln uničujejo koruzo, peso, repo In druge posevke.
Lansko leto je bilo v naši dolini mnogo manj divjih prašičev kakor prejšnja leta. v sezoni 1988-87 so zasavski lovci ustrelili okrog 80 divjih prašičev, dobri poznavalci našega gozdnega bogastva pa sodijo, da so nekaj čekanarjev pobili tudi divji lovci.
Značilen dogodek Je doživel v nedeljo, dne 23. decembra, mladi litijski lovec tov. Tone Merlak, tedanji poslovodja litijske Kmetijske zadruge, ko je na lovu v enem dnevu ustrelil kar tri divje prašiče. 8 petimi streli Je z repetirko podrl na ozemlju šmarske lovske družine v dobri minuti tri mladiče, ki so se mn približali. Tone Je ugledal na razdalji kakih 80 korakov štiri mladiče In je tri podri v enem samem zamahu. Lovci Iz Rmartna so Imeli tedaj res Izredno uspel dan, saj Je podrl tudi četrtega divjega prašiča član šmarske lovske družine tov. Hostnik, logar Iz Smartna.
Istega dne so v sveže zapadlem snegu odšli na lov tudi litijski lovci. Ugledal! so e divjih prašičev In trije člani so nanje tudi streljali. Divjad pa jim Je pobegnila. Prt poslednjem zagonu pa so hudomušni Lltljanl opravičili smolo svojim trem članom tov. Lojzetu Trampužu, Janezu Kosu in lovskemu veteranu Jožetu Bo-rlšku, ko so Izračunali starost svojih navdušenih članov, ki je znašala kar 208 let. Tovariš Trampuš Je bil tedaj star 65 let, Janez Kos Je imel eno leto več, medtem ko sl Je naložil tov. Borlšek na ramena že 74 let.
Vse kaže, da bodo Imeli zasavski lovci letos precej posla z divjimi prašiči In da bo letošnji škoda precej večja od Škode v prejšnjih letih.	(jž)
DRUŠTVO REJCEV MALIH ŽIVALI V TRBOVLJAH
bilo. Zato, tovariši, vsi se bomo odzvali gornjemu vabilu ter se ob te) priložnosti razgovorili za preteklo In prihodnjo dobo. Želeti je, da na tem sestanku ne manjka nihče, nasprotno, vsak Ima enega ali več sosedov, ki pač ljubi male živali, da tudi njega ali več od njih pripelje s seboj, Cim več nas bo, tem temeljiteje bomo precenili sedanji položaj ter začrtali pot za prihodnje. Zato, tovariši, na svidenjel
Tajništvo
Po dobi dveh let pasivnega stanja naslovnega društva z današnjo objavo obveščamo vse člane, da bo društveni sestanek dne 29. 10, 1959 ob 17. url (8, url pop.) v dvorani bivše Fortejeve hiše.
Da je bilo društvo v dobi zadnjih dveh let pasivno, so za to bili tehtni razlogi t. j. — društveni prostori. Ker pa društvo beleži že precejšnjo število let svojega obstoja, mislimo, da1 ni med nami člana, kateri bi se strinjal jn odobraval takšno stanje, kot je
bo priznal sestavam sle-
33. — Grad Kolovec je kraljeval na pol pota med Kamnikom ln Brdom, Njegov lastnik grof Ilohcnvvart Je zbežal pred Francozi In prepustil posestva oskrbniku Stefanu Poljaku. Ta je bil mlad mož. komaj osemindvajset let star. Pravijo, da nove metle dobro pometajo In za mladega Stefana je ta pregovor gotovo veljal. Na gradu In na posestvih je Imel tak red, kot ga ni bilo nikoli poprej.
Ko pa so se razpasle tatvine, za katere so dolžili. Rokovnjače, je Poljak razpisal nagrado za rokovnjaške glave.
34. — Da mu je ‘a to predrznost Se tisto noč Izginil lz hleva najboljši konj, se jo kmalu zvedelo In ljudje so se mu smejali: »Kaj pa se gre z bikom bost!«
Poljaku je bilo te skoraj žal, da se je tako vrgel v odkrit boj z rokovnjači — ne, da bi se jih bal, po sredi je bila druga stvar: ženil se je namreč. Za gledal se je v Reziko, lepo hčer kamniškega sodnika Gavriča. Zadnjo nedeljo so ju že vrgli z leče. V takih prilikah se je bilo pa le nekoliko nerodno pretepati s rokovnjači.
35. — Tako je bilo razpoloženje na gradu, ko je Blaž prinesel novico o rokovnjačih. Mozol je govoril precčj zmedeno, toda ko je omenil brdskega pisarja, je Poljak skočil na noge. Blaž mu je moral ponoviti vse ie enkrat, vendar vedel ni več, kar je že povedal.
Pijančku so se kar usta raztegnila, ko mu je oskrbnik dal precejšen obrok razpisanega denarja, ostalo pa mu je obljubil, ko se bo stvar dobro Iztekla.
36 — Stefan je takoj velel osedlati konja ln zdrvel na Brdo. Ko je prišel v pisarno k doktorju Burgerju, je takoj sprožil zadevo, zaradi katere je prišel. Ko mu začne pripovedovati o njegovem pisarju, je Burger sunkoma vstal s stola in odpri vrata V sosednjo pisarno. Soba, v kateri je še pred nekaj trenutki sedel pisar Rak, je bila prazna. Črnilo, k| se še ni posušilo, je pričalo, da je moral biti nekdo še pred kratkim tu-
VEČ KOT 114 MILIJONOV OBISKOVALCEV
Zanimanje za film postaja v naši državi vse večje. VM kinematografi, ki jih v Jugoslaviji ni malo, so imeli lansko leto 114,282.000 obiskovalcev. Ta številka je šestkrat večja kot v letu 1939.
Število kinematografov v naši državi se je znatno povečalo ln jih je bil0 konec leta 1958 1524. tako da pride na vsakega državljana FLRJ en sedež na 37 državljanov. Zelo različna Pa je slika po republikah glede števila prebivalcev proti številu kinematografov. Tako pride v Sloveniji l kinematografski sedež na 22 prebivalcev, v Hrvat-ski na 31 prebivalcev, v Srbiji na 36 prebivalcev, v Črni gori na 48 prebivalcev, v Makedoniji na 54 prebivalcev in v Bosni, in Hercegovini na 65 prebivalcev. — V Sloveniji obiskuje vsak kinematograf novprečn0 6515 prebivalcev, v Hrvatski 9549, v Srbiji 12.705, v Črni gori 14.182, v Makedoniji 19.291 in v Bosni in Hercegovini 20.361. Največ hodijo v kino prebivalci Slovenije, in sicer na enega prebivalca 10 obiskov letno. Slovenija ima tud, glede na število prebivalcev največ kinematografov in tudi najbolj ugodno bilanco prebivalcev proti številu sedežev v kino dvoranah.
Prebivalci glavnih mest republike v primerjavi z ostalimi ljudmi obiskujejo kinematografe tri do štirikrat več. Tako je bilo v Beogradu lansko leto v kinematografih 10,801.807 ljudi ter je vsak prebivalec Beograda gledal 21 kinematografskih predstav.
Ljubljančani so v tem pogledu še boljši. Vsak od njih je bil lani 28-krat v kinu. Vsak prebivalec Titograda je bil preteklo leto na filmskih predstavah 23-krat, vsak zagrebški meščan pa 20-krat
Ob vsem tem Pa je treba vzeti v poštev, da je število kinematografov v Jugoslaviji še vedno premajhno po mestih ln da je njihov razpored neenakomeren. Tako je razpored kinematografov po mestih in vaseh nezadovoljiv. v zahodnem delu Bosne in Hercegovine na primer 850 tisoč ljudi nima nobene kinematografske dvorane, medtem ko pride v drugih delih Bosne na 78.000 prebivalcev 53 stalnih ki-
nematografov. v hrvatski republiki s0 okraji, kjer pride na 13 prebivalcev po 1 sedež v kinu, so pa spet okraji, kjer pride na en sedež 78 prebivalcev. V celi Jugoslaviji je okrog 40°/o stalnih kinematografov v naseljih, kj imajo manj kot 5000 ljudi. Ti kinematografi so nerentabilni, nimajo obiska in predvajajo eno do dve predstavi tedensko. Na drugi strani sq pa spet velika mesta, ki imajo premalo kino dvoran. Tako je v Sko-pju en kinematograf, ki ga obiskuje 17.333 ljudi, v Šaraje-vb 16.600, v Beogradu pa 13.676 prebivalcev.
Veliko število'kinematografov je, ki se ne vzdržujejo sami od prodanih vstopnic, temveč so
jim potrebne dotacije. Zanimiva je številka, koliko so dali obiskovalci kinematografov s svojim obiskom pomoč domačemu filmu. Od prodanih vstopnic v letu 1958 so dali obiskovalci domačemu iiimu 897.335.000 dinarjev.
Program predvajanih filmov v Jugoslaviji je prav dober, vendar so ugotovili, da smo v zadnjih letih uvozili preveč filmov. Zato se je uvoz tujih filmov delno omejil. Vseeno Pa imajo kinematografi dosti možnosti, da izberejo dober filmski program, pri tem Pa naj jim pomagajo programski sveti pri kinematografih, ki morajo pri vsakem kinu obstajati po zakonu o filmu.
Domislice velikih
KDO JE PRVI? — Slavnega pianista Paderewskega so nekoč vprašali, koga šteje za največjega pianista na svetu. Umetnik je smehljaje odgovoril: »No .. . tega ni mogoče reči kar tako enostavno . .. Toda na drugem mestu je vsekakor Godowsky.«
OVIRA. — Neki novinar Je vprašal Ernesta Hemlngwaya: »Katera je bila največja ovira, na katero ste naleteli v svoji karieri?«
»Uspeh!« Je odgovoril slavni pisatelj.
COROT IN RIBE. — Znamenitega francoskega slikarja Corota Je neki njegov reven
80 LET BREZ ZOBOBOLA
Na Švedskem vsi zavidajo Asti Mtiller, ki Je pred dnevi praznovala 80 let starosti in je ob tej priliki povedala, da ni nikdar v življenju bila pri zobozdravniku. Vseh 80 let ni imela ta ženska nikoli zobobola In Je njeno zobovje še danes popolnoma zdravo.
Ko so jo vprašali, kako je to mogoče, je Asta Moller odgovorila, d» m nikdar v življenju uživala sladkorja — niti ne v kavi. To je vsa njena umetnost z zdravimi zobmi.
NA SONCU JE VROČINA 100 MILIJONOV STOPINJ
Iz Washlngtona prihaja poročilo, da vlada v atmosferi sonca vročina 100 milijonov stopinj. Temperatura na soncu je desetkrat večja, kot so doslej mislili. Ta ugotovitev Je rezultat vrste poskusov z izstreljenimi raketami, ki jih je napravil raziskovalni inštitut ameriške vojne mornarice v zadnjem času.
učenec nekoč povabil na večerjo. Dejal mu Je: »Prosim vas, nikar se ne Jezite na mojo ženo. Danes je petek in za večerjo je pripravila ribe.« — »Ribe? Imenitno! Saj Jih obožujem,« je dejal Corot in močno hvalil večerjo, tako da mu Je učenec končno dejal: »Ako zares ljubite ribe, vas vabim k večerji vsak petek.« Odtlej Je Corot vsak petek prihajal na večerjo k svolemu učencu.
»Lepo vas prosim, dragi mojster,« mu je dejal gostitelj neki petek, »nikar se ne jezite na mojo ženo. Danes je pozabila pripraviti za večerjo ribe.«
»Oh, imenitno!« Je ušlo Co-rotu. »Kakšna sreča! Rib niti videti ne morem ...«
KAMOR SODI. — Srbski književnik Janko Veselinovič Je bil urednik »Zvezde«. Nekoč je prišel v njegovo uredništvo neki mlad pisatelj in ga vprašal: Kaj ste napravili z mojo zgodbo, ki sem vam Jo poslal?« — »Hm, kakšen je bil že naslov vaše zgodbe?« ga je vprašal Veselinovič. — »Les!« je odgovoril mladi pisec. — »Veste, porinili smo Jo v peč!« je smehljaje se odgovoril urednik.
r
Kadar priroda »tolče rekorde«
Ce nastopi huda vročina ali mraz in če tedne in tedne neprestano dežuje, ali pa če kaka starka doseže sto let in podobno, se znanstvene kronike izpopolnijo s primerjavami teh pojavov v raznih dobah in raznih krajih. Ti rekordi narave utegnejo biti kaj nenavadni in zanimivi.
Tako je bilo 13. septembra 1922 v Azizi (Tripolita-nija) najvišja .temperatura vseh časov, saj se je termometer povzpel na 58 stopinj C. V Oimekonu in Verho-jansku (Sibirija) pa je bil 7. in 9. februarja 1892. leta najhujši mraz, — 68 stopinj pod ničlo. Rekorden mraz je bil tudi leta 1949 v višini 3000 metrov na Gronlandu — temperatura je padla tam na 66 stopinj pod ničlo.
Najvišja povprečna letna vročina, 31 stopinj C je v Lughu (Italijanska Somalija), najvišja pa na Južnem tečaju, 32 stopinj pod ničlo.
Tudi deževje ima svoje rekorde. V mestecu Jefferson v Iowi je padlo v 60 sekundah 17,5 milimetrov dežja. Poseben rekord so zabeležili 22. junija 1947 v Mis-souriju, ko je padlo v 42 minutah 300 milimetrov dežja. Svetovni rekord nosi pa Cherrapunga v Indiji, kjer že 47 let zaporedoma pade letno 1.143 cm dežja.
Najbolj suh kraj na svetu je puščava Arica na severu republike Chile, kjer je v 43 letih padlo le 0,51 mm dežja. Predelov brez dežja pa je še več.
Se nekaj o dolgosti življenja rastlin. Ce ne bi pripisovali nekemu drevesu v Avstraliji (kar pa ni povsem točno) starosti 12.000 let, bi bilo najstarejše drevo cipresa na pokopališču Santa Maria del Tule pri Oaxaci v Mehiki. Cipresa je stara 5000 let in ima obseg 50 metrov, medtem ko je neka sekvoja v Califomiji tudi že precej prekoračila starost 4000 let.
Med živalmi so najstarejše želve, ki živijo od sto do sto petdeset let. Med živalske starce zaidejo tudi sloni, pri katerih vsak deseti prav gotovo doseže 65 let. Med sesalci dosežejo visoko starost tudi konji. Rekord je postavil neki konj s 62 leti, precej pa jih je preživelo 50 let. Najstarejši osel je poginil s 47 leti. Rekord povodnega konja je 41 let, nosoroga 40, kita pa 37 let.
V glavnem trdijo, da živijo velike in manj rodovitne živali dalj kot manjše, ki se zelo hitro množijo na primer žuželke, ki znesejo tudi po več sto tisoč jajčec).
Najvišja žival je plavi kit, ki tehta tudi 119 ton (najtežji slon je tehtal 6 ton 400 kg).
Visoko starost doseže tudi človek. Najvišje povprečje je v Holandiji, kjer dosežejo moški 71 let, ženske pa 73 let. Zelo stare ljudi je pa najti povsod na svetu. Polkovnik Walter W. Willams iz Franklina v Teksasu je praznoval 14. novembra 1956 svoj 114 rojstni dan. Tudi najtežji je bil Američan Miles Darden iz Severne Caroline. Tehtal je 450 kg in dosegel 59 let. Največji novorojenček je tehtal 10 kg in 680 g, njegova mati Anna Bates iz Ecosse (Kanada) je bila visoka 2 metra 29. Glede višine rekordi niso bili vsi točno zabeleženi — znan pa je na primer rekord Roberta WadIowa iz Ma-nistee (Michigen), ki je imel 2 m 68 in je umrl leta 1946 v starosti 22 let.

OD TU IN TAM
Republikanski papagaj. — Ves
britanski tisk je omenil smrt najbolj znanega angleškega papagaja Sandyja, ki je dosegel
IZ FILMSKEGA ALBUMA
PRIZOR
FILMA »TONE
TONČKA«
staroet devetih let ln je znal Izgovarjati 350 besed ter ponoviti 12 otroških pesmi. Dobil je ime »republikanski« papagaj, ker se je stalno upiral naučiti se angleške nacionalne himne »God Save th« Queen< . . .
Odprava prohibicije. — Indijanci šestnajiterih plemen v kanadski provinci Ontario smejo sedaj svobodno kupovati alkoholne pijače. Oblasti so dale to dovoljenje Po referendumu, ki so ga napravili med temi indijanskimi plemeni.
Zanimiva novica, — »Vaših otrok in kanarčkov ne puščajte v bližino televizijskih aparatov I« — opozarja nemški tisk svoje državljane. Izkušnje so pokazale, da zvok od okrog 15 tisoč vibracij v sekundi, ki ga imitirajo televizijski prejemniki, počasi ubije manjše ptice ln zelo moti slušne organe malih otrok.
Kri v prahu. — Rdeča krvna telesca miši in ljudi, ki so Jih zmrznili in dehidrirali, jih nat0 spremenili v prah ter shranili za leto dni, »o spet postala vitalna, kakor Je pokazal poskus, ki so ga napravili v nekem medicinskem inštitutu ameriške mornarice. V vodi raztopljen krvni Prah je spet oživel brez kakšnih sprememb.
Izginuli corpus dellcti. _______
Pred nekim sodiščem v India-nopolisu v Ameriki #o začeli proces proti nekemu Eugenu
PRAVI, DA JE LEPA
'Turnerju, ki je obtožen, da je Ilegalno žgal whisky. Ta sodna obravnava pa se ni tako končala, kot je mislil državni tožilec, to Pa zaradi tega, ker je v čudnih okoliščinah zginil s sodne mize »corpus delikti«, namreč pol litra Turnerjevega domačega žganja , • .
Oskar za odkritosrčnost. —
V dnevniku »Bergen Evening Re-cord« se je Pred dnevi pojavil oglas, o katerem pravijo, da bo dobil Oskarja za odkritosrčnost«. Ta oglas Se namreč glasi: »Zakonski par, ki se prepira zaradi svoje vročekrvnosti, s tremi slabo vzgojenimi otroki ln dojenčkom, ki kašlja, išče primerno stanovanje z nizko najemnino«.
Da ne bo staršem dolgčas. —
It: Se nat ob iti poročajo^ da je odšel 18-letnj študent Jim Aikej na nekaj stotin kilometrov oddaljeno mesto, kjer bo obiskoval univerzo. Da pa oče in mati ne bosta preveč žalovala za njim, jima je kupil v neki menažeriji — opico, da ju bo kratkočasila. Starši tega fanta pa sedaj ne Jokajo toliko za sinom, pač pa zaradi škode, ki jo živahna opica vsak dan napravi v njunem stanovanju. 2e prvi dan se je opica obesila na dragocen lestenec v Jedilnici, se na njem veselo gugala, tako dolgo, da je padel na tla ln se razbil . .
Kmetijski nasveti
Da se svinje ne lotijo kože dreves. Nekaj vrst svinj napravi veliko škodo na drevju. Ostri zobi prašičev se zarijejo v drevesna stebla in store mnogo večjo škodo kot glodalci. Priporočljivo je, vse svinje, k; se s svojimi zobmi lotijo sadnih dreves v vrtu, izločiti kot plemenske živali. Ako pa so kmetovalci iz kakršnega koli razloga primorani spuščati prašiče v sadovnjake, tedaj naj drevesna stebla ograde s tremi količi in dodajo trnje. Posebno škodo delajo take svinje na koščičastih sadnih drevesih: slivah, češnjah in drugem.
Muškati so vinske trte, katerih grozdi imajo posebno močan in prijeten duh. Tovrstno grozdje se posebno ceni, ker Je zelo prijetnega okusa in se prišteva v vrsto žlahtnega namiznega grozdja, daje pa tudi močno ln odlično vino. Ena Izmed najboljših vrst iz te skupine je tako imenovani hamburški muškiatclec. To je grozdje, ki Izredno lepo diši. Trs je bujen In rodoviten- Grozdi so veliki in jagode niso stisnjene. Jagode so zelo velike In jajčaste oblike. Ta trta se sadi v lahki zemlji ln v taki (strmi), kjer se voda kmalu odcedi. Trta »e reže na kratko.
Nega nadušUlvih konj. — Na-
dušljevi konji so uporabni za delo, če se bolezen ni razvil® tako daleč, da jih sapa duši. Tako konji potrebujejo čim več čistega zraka. Hlev je treba stalno zračiti. Nadušljiv konj laže prenaša hladen kot topel zrak.
Konju, ki je obolel za naduho, je treba polagati krmo v odrejenem času In mu dati možnost, da dalje žveči, ker teže jč kot zdrav konj. Potreben mu je tudi daljši odpočitek. Ne smemo 8* uporabljati za najtežja dela.
Slama kot živinska krma. —’
Slama kot živinska krma ni re' sen obrok zy krmljenje, ker nima dovolj beljakovin in Je tudi težko prebavljiva. Vendar moramo h krmi dajati žitn° slamo in še od drugih zrnatih rastlin kot dopolnilo. Žitna slama vsebuje določeno kislino. h* vpliva na prebavne sluznice v telesu In pomaga pri prebavi krme, zlasti kadar živino hranimo z moko, otrobi in repo, ker tla brana ne draži prebavnih sluznic. Zaradi tega trajno 1° obilno krmljenje s tako hrano povzroča slabo prebavo. Te) nevarnosti se izognemo, če t0' vrstni krmi dodamo slamo.
(S. 8.)
SREČANJE V TRAMVAJU
Ko Je tramvaj odpeljal s poslednje postaje, je bil že skoraj prazen. Kajti ob tem času so bili delovni ljudje že davno v svojih pisarnah in tovarnah, ljudje brez dela so se pa' ali vozili z avtomobili ali pa niso imeli niti toliko, da bi se peljali s tramvajem.
Ta nasprotujoča si razreda ljudi sta zastopala tudi edina popotnika v tramvaju: mlada dama, ki je imela svoj avto ravno v popravilu, in mlad mož, ki ga je nujen opravek prisilil, da je poslednje pare žrtvoval za tramvaj.
Njegove pičle premoženjske razmere ga pa niso prav nič ovirale, da ne bi občudoval izredne lepote svoje sopotnice. Zdela se mu je kakor poosebljena milina, ki je iz kraljestva sanj zašla v trdo vsakdanjost. In zdelo se mu je, da na njegove občudujoče poglede odgovarja z nežnim nežnim smehljajem. Misel, da bo kmalu odhitela neznano kam, da se bo Izgubila v velemestneip vrvežu in izginila za zmerom, mu je bila kar neznosna. Toda kako naj to prepreči? Celo, če bi se mu posrečilo, da bi se z njo zapletel v pogovor In če bi, kar se mu je zdelo skoraj neverjetno, privolila iti z njim za kakšne pol ure v slaščičarno na razgovor — kako naj bi ji priznal, da si celo takšnega Izdatka ne more privoščiti? Da, pozneje nekoč, morebiti že v doglednem času, ko bo dobil obljubljeno služ-bico, potlej ne bo dalje okleval. Kajpak jo ne bo nagovoril s kakšno neumna frazo, kakršne baje uporabljajo njegovi prijatelji pri bežnih srečanjih; dejal ji bo nekaj čisto posebnega, na primer čisto preprosto: »Ali hočete postati moja žena?«
Mladega moža je v njegovih sladkotrpkih sanjah zmotil sprevodnik, ki je stopil v tramvaj. Za trenutek mu je zastala sapa, ko je sprevodnik prešteval njegov den^r. Ce ga ne bi bilo dovolj? Toda njegov strah je bil neutemeljen, dovolj ga je bilo, moralo ga je biti dovolj; saj ga je pred vstopom na tramvaj trikrat preštel.
Zadovoljen se je potlej sprevodnik obrnil k dami. Odprla je torbico, da bi vzela denar iz nje. Iskala je, najprej mirno, potlej pa čedalje bolj živčno; naposled je privlekla vso vsebino na dan: glavnik, škatlico za puder, rdečilo za ustnice, ključ, in neštevilne druge, nepogrešljive drobnarije. Z očarljivim nasmeškom, ki si je bil že v naprej v svestl svoje zmage, Je dejala:
»Pozabila sem svojo denarnico doma.« Toda sprevodnik v tem pogledu ni poznal šale.
»Potlej morate izstopiti!« Osupla ga je pogledala’
»To je izključeno, že tako in tako sem pozna. Denar vam pošljem po pošti. Pustite me vsaj, da se peljem do postajališča taksijev.« Sprevodnik je pa trdovratno odklonil. Tedaj je pogledala mladega moža s pogledom, ki je prosil pomoči; mladi mož sl je bil pa že davno na jasnem, da je njegova dolžnost poseči vmes. Toda kaj naj stori?
Na srečo je imel sprevodnik opravka pri vhodu. Mladi mož je stopil za njim:
»Svojo uro vam zastavim« je rekel. Sprevodnik je bil s tem zadovoljen. Kakor trot težko breme je padlo s srca mladega moža, toda z najravnodušnejšim obrazom, ki si ga morate misliti, je stopil nazaj v voz in je dami Izročil vozni listek.
»Zelo sem vam hvaležna«, se je zahvalila ne£no se smehljajoč. »Byo bi kar strašno, če bi morala istopitl.«
»Da, res je, to bi bilo »strašno«, mu je ušlo. Na ta poklon mu Je odgovorila s prisrčnim pogledom. V njenem glasu je bilo nekaj nežnosti, ko je nadaljevala:
»Pozna sem — koliko je že ura, prosim?« Mehanično je segel v žep, kjer je bila še pravkar njegova ura...
»Zdaj je natanko...« je zajecljal. Na srečo Je tramvaj prav takrat peljal mimo neke cerkve. »Natanko sedem minut čez pol,« je dokončal in se globoko oddahnil.
»Potlej moram poiskati taksi,« je dejala ln vstala. »Ali vas smem prositi za ime in vaš naslov, da vam vrnem posojeni znesek?« Spet si je moral beliti glavo. Ime jc že Imel, celo lepo Ime: Pavel Gartner. Z naslovom je bilo pa težko, odkar so ga danes zaradi neporavnane najemnine postavili pred vrata.
»Morebiti bi lahko sam prišel po denar?« je predlagal. Oklevala je. »Tega ne morem zahtevati od vas. saj...« Na lepem se je pa nečesa spomnila: »Jutri bom povabila majhno družbo na čaj. AH ne bi hoteli biti tudi vi moj gost?« Hitro mu je izročila prav majhno posetnico, potlej pa je izstopila In še preden seje zavedel, je že izginila.
Kljub temu, da so ga postavili iz stanovanja na cesto, je imel pa še kar srečen dan. Poslovni razgovor je potekel proti pričakovanju izredno ugodno. Vsekakor se mu pa sreča kljub temu ni na široko smejala.
»Pridite čez nekaj tednov!« S temi besedami ga je ravnatelj odslovil.
Cez nekaj tednov! Težak problem, če človek nima strehe nad glavo in ne beliča v žepu. Toda, če je človek tako mlad In že nekaj ur tako neznansko zaljubljen, in če prihaja v deželo še pomlad, potlej se da v ne preveč hladnih nočeh na klopi v parku čudovito sanjati. Sanjati o bodočnosti, o ljubljen' ženi in o obeh skupaj. 2e Jutri jo bo spet videl! Sele jutri!
Ni ga strpelo tako daleč od nje, mahnil Jo je proti njeni vili, saj je imel naslov na majhni posetnici. To Jc bil pravcati gradič, okrog njega se je pa košatil velikanski park. Tukaj torej j" stanovala princesa, za to, z bod§?o žico zavarovano železno ograjo, sredi teh gredic in grmičev, ki so se že zdaj, kakor na prvo povelje pomladi, bohotno razcveteli.
Težka misel mu Je legla na srce. Ali naj pride Jutri k njej praznih
rok? Ali se ne bi spodobilo, da bi Ji prinesel šopek cvetlic? Toda od k<^ naj jih vzame?
Razgledal se je. Daleč okrog ni bilo videti žive duše, kajti spr^! hajalcl niso nikoli zašli v ta okraj. Ni dolgo premišljeval: spretno je skoč** čez visoko ograjo, po prstih se je plazil po škripajočem pesku. S trepetaj8' čim srcem je iz vejic španskega bezga sestavil prekrasen šopek. Potlej je previdno vrnil. Na lepem mu je pa kar kri zastala, kajti zaslišal j® lajanje psov, ki so z velikimi skoki dirjali proti njemu. V poslednjeIt! trenutku se je zavihtel čez ograjo. Le čudež ga je rešil, da se ni natakni na bodečo žico. Toda zdaj je bil na varnem ln v svojih rokah je dr*8 dišeče vejice.
»Oh, ti čudoviti cvetovi!« Je rekla lepa, mlada dama, nežno se sme£ Ijajoč, ko ji je drugi dan Izročil šopek. In njen hvaležni pogled ga je gato poplačal zu prestani strah.	»
Bil je v prijetni družbi samih dobro vzgojenih ljudi; nobeden lzn^L njih ni pozabil gostiteljici prinesti cvetja. Posebno pozornost je pa Pl svečala njegovemu španskemu bezgu; sama je prinesla vazo in zmeroi»* znova je očarana občudovala težke bele cvetove.
»Pridite spet kmalu!« ga je vabila ob slovesu.	m
Tako je postal redni gost pri majhnih družinskih prireditvah * zmerom je prinesel s seboj krasne cvetlice. Vendar Jih zdaj ni tako tc** dobil kakor prvič. Odkril je namreč neko lestvo, po kateri je udobno sP‘r zal čez ograjo in tudi psi ga niso nič več nadlegovali.	„
Med tem časom so pa minili tudi tedni, ki je o njih govoril ravn8 telj. V nekaj dneh bo lahko nastopil službo in potlej bo lahko svoji Pr‘.| cesi povedal vse tisto, kar so doslej izdajali s mo njegovi vroči pogJe.,ji In potlej ji bo lahko tudi priznal, od kod so bile vse tiste cvetlice, ki J v revščini ni mogel kupiti. Ali mu bo oprostila?
Se poslednjič je tvegal svoj nočni pohod, toda prav to pot Je i1^ smolo. Ni mogel najti lestve in si je roko ranil ob bodečih žicah o6r8J Spet so se na lepem pokazali psi, in ga pognali v beg.	j„
2alosten In osramočen se je drugi dan pojavil v vili praznih rok-‘j zdelo se mu je, da je tudi njegovo princeso to bolelo. S pomilovali11 pogledi je opazovala obvezo na njegovi roki,	^
Sploh so oili tisti dan vsi ljudje nekam potrti. Sobarica na Priltl Je hodila okrog z rdeče obrobljenimi očmi.
»Kaj »e je zgodilo?« Jo je sočutno vprašal.
»Gospodična mi je očitala s'iahovlte reči,« je potožilo dekle. »Zakaj?« hotel vedeti. Saj še sama ne razumem,« Je •8l"n.1tl ubožlca. »Sicer je tako uopustljlva - snoči sem pa pozabila pri8'1 ' lestev k vrtni ograji In zapreti pse...«	-fl
Tedaj se je njegov r .raz raziasnll; razumel Je, dn nima svoji Pr'n.l-|<o ničesar več priznati, ne svoje ljubezni In nič drugega, saj že tako ln 18 vse ve	fl
»Da, že dolgo vem, dn me ljubite,- mu je odgovorila s svojim ne*n„| smehljajem, »hi ml treba šele zdaj pripovedovati. Kajti obve** vaši roki pove več kakor vse bes- de>