Uredništvo in upraoništvo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ uhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti »sak dan od 11.—12. ure dopold. Telefon St. 113. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo Maribor, dne 17. maja 1909. naročnina listu: Celo leto..........12 K Pol leta ...... 6 K Četrt leta.......... 3 K Mesečno............. i K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. lnserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Letnik I. Trgovcem in obrtnikom. Dne 24. t. m. imamo Ivolitve za deželni zbor v naših trgih. V njih volimo tudi slovenski obrtniki in trgovci. Za nas je vprašanje,, ikoga naj volimo, mnogo važnejše nego za uradnike, Mi živimo in moramo živeti v tesni gospodarski zvezi s kmečkim ljudstvom iz okraja, nam torej tudi ne more biti vseeno, ali mi živimo s kmečkim prebivalstvom v političnem boju ali pa kot politični prijatelji. Vsi vemo, na katero stran se je (postavilo kmečko prebivalstvo po svoji ogrmni večini. To ni stran, kjer načeluje dr. Kukovec. (Politično nemodro bi torej bilo od nas slovenskih tržanov, ako bi se mi sedaj, ko je kmečko prebivalstvo obrnilo (hrbet dr. Kukov-čevi stranki, postavili za dr. Kukovca. Slovensko ljudstvo bi to moralo razumeti (kot izzivanje. To bi se reklo, dražiti naše kmečko prebivalstvo, s katerim nas veže toliko vezi! Nobeni stranki se ni priklopil dr. Medved, ki kandidira kot samostojen kandidat na »slovenskem narodnem programu. Ce njega volimo, ne more nam zameriti nobena stranka! Zato pa je moje mnenje, da moramo trgovci in obrtniki nastopiti v tem voiilnem boju vsi za dr. Medveda, Slovenski obrtnik. Dr. Kukovec in inteligenca. Kot zadnji udarec v volilnem boju fea kmečko skupino, ki se danes d,končuje, je izdal dr. Kukovec minoli teden ilustriran letak proti Kmečki zvezi. Ilustracija predstavlja kmeta, ki nese na svojih ramenih grozno debelega župnika. Da je ilustracija {takšna, na tem dr. Kukovec ne bo imel mnogo krivde, ker nismo ‘nikdar slišali, da bi imel take zmožnosti za karikaturista. Toda pod sliko je dr. Kukovčev tekst! Ta tekst najjasneje dokazuje, kake duševne zmožnosti ima voditelj Narodne stranke, ki se sedaj ponuja našim trgom kot zastopnik slovenske inteligence. (Pa Kukov-čevi „inteligenci“ ne bomo delali nobene krivice, ponatisnemo njegovo izredno „inteligentno“ literarno delo doslovno. Eto! „Pogovor med naprednim kmetom in zvezarjem leta 2000 po Kristusu, Napredni kmet: Ljubi zvezar, obžalujem te, težko nosiš župnika. PODLISTEK. Ura. (Konec.) Strah jo j« bilo ponoči, ko ni slišala nad seboj ljubljenega tiktakanja; po dnevi «e ji je zdelo, da leze čas uprav pd' polževo, — • ah, saj ni imela najmanjšes (Stvarice, ki bi jo zabavala in veselila, vse je zdaj tako megleno, dolgočasno. In odtujila se je svojim ljudem. Kadar je Makovka začela ž njo gov< riti, opomnila je babica vselej ure, to pa se |e zdelo hčeri že „preveč neumno, ven in ven tarnati zaradi!/tako ne znatne stvari. Zato je babica rajše molčala. O čem pa naj govori o drugem,, kakor o svoji uri. . * * Mak je tiho 'šival pri svoji mizi. Žena je odšla nekam v vas, otroci pa >so bili pred hišo. Okrog babičine postelje, po odeji, pc/ vzglavji in celo po, njenem obrazu so posedale muhe in brenče spet odle-tava.Ie. Babico je obvladal spanec. Vzbudila se je že pozno v noč. 'A ko se vzbudi, skloni se v postelji kvišku, upre roke na blazino in gleda s široko odprtimi (očmi v temo. — Tik-tak, tik-tak, tik-tak! Habič* so začne tresti od vznemirjenja in od slasti. Odkod prihajajo ti glasovi? Počasi idene nogo izpod odeje in poskuša vstati. Ah, starost, onemogla starost! Tri mesece najmanj je, Že tega, odkar je zadnjič mogla priti ob palici do vrat. Odslej pa ji ni bilo mogoče več 'storiti dveh korakov. Zvezar (jezno): Kaj te briga, jaz delam po božji volji in po postavah Kmečke zveze. Napredni kmet: Dr. (Korošec je leta 1907 Kmečko zvezo baje zato ustanovil, da bi združeni kmetje bili močnejši in bi se lažje borili proti kmečkim sovražnikom. Kako je to, da danes suhi kmetje debele župnike na sprehod, posite? Zvezar: Tiho, liberalec! Ali smo združeni kmetje močni ali ne, je naša stvar. Ti vendar ne bodeš dvomil, da sem n. pr. jaz sam vsled Kmečke zveze prav močan, saj tehtajo gospod dobra dva centa, pa jih (nesem jaz po blatu in v,odi na sprehod, ki me je skoro sama kost in koža. Napredni kmet: To vendar ni namen Kmečke zveze! Zvezar: Prijatelj liberalec, pravi pomen Kmečke zveze je, da smo z duhovniki tesno, zvezani. Tesnejše zveze nego med menoj in našim župnikom pa vendar ni mogoče misliti. Kmečka zveza je danes taka, da župnike na sprehod nosimo. Napredni kmet: No, častitam ti, prijatelj zvezar! Vesel sprehod!“ Prosimo, to je do pičice dosloven ponatis naj-uovejšega Kukovčevega letaka! Mi povdarjamo, da, je dosloven. (ponatis, kajti vsled velikanske duševne plitvosti, ki leži v njem, se bojimo, da bi kdo dvomil o doslovnosti ponatisa. Začudeni, se vprašamo: Ali res hoče slovenska naša Iržka inteligenca poslati dr. Kukovca, kot svojega zastopnika v Gradec? Tildi v očigled taki revščini njegovih (duševnih izlivov? Ne, tega naši trgi ne smejo storiti slovenskemu narodu! Kot neodvisen, samostojen kandidat, ki kandidira na starem slovenskem programu,, (je nastopil dr. Anton Medved, profesor v Mariboru. Njegovo ime, njegovo narodno mišljenje, njegove zmožnosti so znane po celem Slovenskem. Slovensko tržko prebivalstvo potrebuje resnega in delavnega zastopnika, ne pa plitvega strankarskega trazerja! Nesramni lažniki« Narodna stranka v celem volilnem boju ni rabila niti enega poštenega sredstva, njeno tedino in pa njej najbolj ročno orožje je laž in obrekovanje. Laž ji je že tako prenapolnila celo bistvo, da se ji po žilah mesto krvi pretaka otrovani, smrdeči sok laži in natolcevanja. Tjik-tak, tik-tak, tikartak. Babica zbere vse svoje moči. Upre se z roko ob posteljnak fin posluša par trenotkov. — Tam visi, poleg omare, Bli,zu tu je*, miza; da bi le do nje prišla; samo, (dva koraka* Babica razprostre roke in trepetajoča, pol v sanjah omahuje;'dalje; noge -je odločno krščansk in odločno naroden. Njegov namen je braniti z vsemi močmi verske svetinje j n narodne pravice slovenskega ljudstva, kakor je to 'doslej vedno in povsod storil. Oziral se bo na opravičene zahteve in potrebe vseh stanov, ki so v trgih zastopani. Potem govori kandidat so zadevah veržej-skega trga, o željah, katere posebno priporočajo t,r-žani svojemu bodočemu poslancu; Govorniku se je burno pritrjevalo, osvojil si je srca nas vseh. Za njim je govoril naš rojak profesor Kovačič, ki je s konkretnimi vzgledi pokazal v pravi luči Narodno stranko kot brezversko, nenarodno in protiljudsko. Posamezni tržani so Še potem izrazili svoje domače želje in potrebe. Dne 24. maja gremo vsi na volišče in bomo dali glas dr. Medvedu. Koncipijent Kukovec se vje prav ža prav prišel iz nas norčevat, ker je rekel, da ne potrebuje naših glasov, z druge strani pa nam je grozil, da ne bo nič delal za nas, če ga ne bomo volili. Torej njemu se gre le za osebno čast, ne pa za, blagor ljudstva; če mene volite, bom delal, če ne, pa lahko gladu umrjete, jaz se ne bom brigal ga vas. ,Vse drugače sta nam povedala gospoda govornika, zadnjo nedeljo. Prosto nam je voliti, je rekel eden, četudi daste nasprotniku svoj glas, se naši poslanci ne bodo maščevali, delali bodo tudi potem za vas, ker blagor in potreba ljudstva je več kakor strankarske koristi. Izvedeli smo, da se Kukovec tudi po drugih trgih baha, češ, ne potrebujem vaših glasov, mi je itak že zmaga zagotovljena. Zavedni tržani bodo pripomogli, da Kukovec ostane doma in se \ne bo v Gradcu bratil z nemškimi nacionalci in socialnimi demokrati. zabaven večer v Rajhenburgu je blagovolil prirediti g. dr. Kukovec. Iz vabil, ki so bila poslana med volilce, se vidi, kako malo je g. dr. informiran o razmerah onih trgov, kjer kandidira. Njegovi sestanki imajo edini ta namen, da spozna kar najnatančneje razmere v teh trgih. Tega namena pa s svojim sestankom pri nas ni dosegel, kar hočemo razvideti iz sledečega. Zbralo se je okrog 16 volilcev ter kakih 30 drugih ljudi, ki so prišli na sestanek deloma nehote (obhajala je namreč požarna bramba valeto svojega vodje) deloma pa zato, da bi kazali svoje navdušenje za naprednega in prosvitljenega svojega generala. G. Križan iz Sevnice otvori zborovanje ter predlaga za predsednika g. Lenarda, ki da besedo dr, Kukovcu. Najprej je gospod doktor razložil zgodovino trškega mandata, potem agitiral za Horvateka, nato pa prešel na naše zadeve. Zanimivo je že vedeti, kako se je bila borba za trški mandat, ki je seveda „po splošnem mnenju mnogih, pridobitev narodne stranke“, a še bolj zanimivo je to, da je v zadnjem trenutku prišel človek, ki hoče narodni stranki to pridobitev iztrgati! Oh g. Kukovec, kako majhen patos je bil v tistih Vaših besedah. „Jaz ne dvomim o svoji izvolitvi, ker je gotovo, da odločijo štirje trgi zmago, kateri so: Žalec, Braslovče, Vransko, Središče“. V svoji samozavesti Vam je vsejedno, ako Vas voli tistih par volivcev, ki so v Rajhenburgu. Z večjim povdarkom se hočete za nas potegovati potem, ako se bomo mi zdaj potegovali za Vas. Kdor pa bi skusil rovati zoper Vas, ki ste že v svoji domišljiji izvoljen poslanec, ta bi škodoval le sebi, ker bi ga potem Vi seveda ne mogli zastopati v deželnem zboru. „Zvest bom onim, ki bodo zvesti meni!“ — Da se s takim prezirljivim govorom ne dobijo simpatije poslušavcev, je jasno. Kako se že glasi tista pravljica o medvedovi koži? V nadalnjem izvajanju smo slišali, da moramo Slovenci kot manjšina o deželnem zboru manevrirati med Nemci in socialdemokrati j kar pa ni tako lahko, to je namreč odvisno „od razumnosti in nerazumnosti poslancev“. Da se na gospodarskem polju odobrava skupno postopanje poslancev različnih struj, tega ni bilo treba še posebej pov-darjati. Slišali smo med drugimi Vaše besede „Jaz sem se potegoval za kompromis, ker sem bil velik nore; klerikalna stranka je rekla, da se kavsajmo!“ Le malo potrpljenja g. doktor, to kavsanje bo trajalo le nekaj dni, potem bo pa največja sloga zavladala med nami, ki bo boljša od vsakega kompromisa. Zanimivo je bilo slišati, da so pristaši „kmečke zveze“ strogo duhovniška stranka, Plo-jevce ste imenovali „manj duhovniško stranko“ a šele na tretje mesto ste postavili narodno stranko, kar je bilo od Vas popolnoma logično in pametno. Kakor dobi pri razpisu katere službe mesto tisti, ki je prvi v terni, ravno tako bo tudi „duhovniška stranka“ obdržavala svoje prvo mesto. Da je Vaša stranka silno „napredna“, tega ni bilo treba razlagati Vašim pristašem, ker že to sami dobro vedo, a drugim ni treba pojmovati Vaše „naprednosti“. Ali so se Vašim naprednjakom širile prsi, ko ste tako navdušeno naglaševali svojo naprednost! Marsikateri strupen pogled je švignil na nekatere nazadnjake, ki so se upali priti med napredno misleče ljudi, ter celo s svojimi medklici večkrat spravili g. doktorja iz konteksta. Za zabel smo dobili nekaj besed o g. dr. Medvedu, ki so vredne da jih zapišemo: „Tudi moj protikandidat ni narodni kandidat; on sicer to piše, a samoobsebi razumljivo je, da ne kandidira na naroden, ampak na nenaroden program. Oni kandidat, ki se ne priznava k nar. stranki, ne more sam o sebi trditi, ds kandidira na narodnem programu. On si ne upa povedati, da kandidira na ravno istem programu kakor „Kmečke zveze“ kandidati.“ Torej g. dr. Medved, ako hočete biti naroden kandidat, pristopite k nar. stranki, da se Vam ne bo očitalo, da ste klerikalec! Za počt! Zapomnite si g. doktor: kdor si upa nastopiti kot samostojen kandidat, nima strahu v svojem srcu, tim manj pa še g. vaš nekdajni profesor, ki ga dobro poznate. Ne zamerite še drugim trgom, ako se odločijo zoper Vas, kakor ste izjavili pri nas, da nam ne boste zamerili, če iz osebnega prijateljstva volimo dr. Medveda. Dozdaj ste „poslanec“ ali naš poslanec ne bodete nikdar! Živel dr. Medved! Gomjigrad. Z veseljem pozdravljamo kandidaturo v tržki skupini g. profesorja dr. Ant. Medveda. To je mož, ki ga že ime samo priporoča. Visokoučen, izobražen, delaven, povsod priljubjen, tega bomo volili. Kdor ga je že slišal kedaj govoriti, temu ostane v ne-zbrisnem, lepem spominu. Zdaj pa še par besed o Kukovcu, ki ga je postavila za kandidata liberalna stranka. Kdo pa spada v Gornjemgradu k liberalni stranki? Komaj kakih 10 mož, katere prav dobro poznamo. Večina teh možakarjev je tudi v okrajnem odboru, pri liberalni Posojilnici in v obč. odboru. Kako znajo ti gospodariti! Pri obč. odboru so že prišli do tako ogromnih dolgov, da pobirajo 183% občinskih doklad. Kako so gospodarili pri okr. odboru, je širnemu svetu že znano. Pri liberalni Posojilnici tako gospodarijo, da mora kmečka hranilnica in posojilnica pri liberalni zapadle hran. vloge po akvokatu iztožiti in iztirjati. Pri občinskih sejah delajo take sklepe, da se jim celi svet smeji, na pr. so sklepali o tem, zakaj se jim je kaplan smejal. In ti ljudje so postavili za kandidata Kukovca. Ali jim bo ta upal kedaj kako resnico v obraz povedati, naj tako ne gospodarijo? Nikoli, saj je od njih odvisen. Drugače bo ravnal dr. Ant. Medved on bo skušal vam davkoplačevalcem olajšati breme, zato pa 24. maja vsi njega volite, ako bi volili od gornjegrajskih liberalcev odvisnega Kukovca, bi šlo po starem receptu naprej zmiraj v večje dolgove. Torej živel g. dr. Anton Medved, on je naš kandidat! Ljubno. Liberalni shod. V petek zjutraj je prinesla pošta mnogo vabil, v kterih vabi gosp. dr. Kukovec posameznike na shod, ki ga bo imel popold. ob 4. pri Plezarju. Gospod doktor se je pripeljal ob 2 uri in si je najprej naš trg ogledal, potem čakal na zborovalce. Med tem so nekteri po trgu za shod agitirali in ne brez uspeha! Ob 4. uri so se res zbrali in bilo jih je z dr. Kukovcem in našim Miklavžem vred 13 — 0 smola, nesrečna števiika in med temi še je bila ena ženska, nekaj naših in 4 nevolilci, med njimi nadučitelj Terčak od sv. Frančiška in učitelj Sijanec iz Gornjegagrada! Za Boga! gosp. dr. Kukovec ali niste brali v Straži štev. 52 na zadnji strani: „Kjer ima gosp. Šijanec kaj opraviti, tam gre gotovo „šif.“ Politični pregled. Državni zbor. Zbornica je pretečeni teden končala razpravo o sladkorni pesi ter soglasno sjklenilia, naj poseben odsek proučuje to, za češke in moravske kmete vele-važno vprašanje. Nato je prišel na vrsto nujni predlog dr, Masaryka zaradi zagrebškega, veleizdajni-š-k^ga. procesa. — Veliko upravičenega razburjenja med Slovani je povzročila zadnji Čas ogrska agrarna banka v Bosni. Vendar so yladtoe stranke za sedaj v bosanskem odseku Se rešile vlajdo z neznatno večino petili glaspv. A vlada se svoje zmage ne more veseliti. Se enkrat naj .tako zmaga, pa padle. A z zmago vlade ni še končana zadeva ogrske bosanske agrarne banke. Dr. Šušteršič je namreč vložil nujni predlog, po katerem bo prisiljena zbornica, da se peča s predlogi Vukoviča, ki obsegajo vse zahteve Jugoslovanovi glede na bosansko agrarno banko, s 'katero se izroči bosanski kfcnet na milost in nemilost Mažarom, ali bolje, maŽarsMm judom, ki so pravi gospodarji na MaŽarskem, Ni izključeno, da ob tej priliki pade Slovanom sovražna Bienerthova vlada, osobito Še, ker zelo vre v „Poljski ljudski stranki“, ki ni (zadovoljna ’s ,protislovansko politiko ^Poljskega kola“ in pristopi najbrže „Slovanski enoti“. Ob bitki v zbornici upajo Bienerthovi vladi nasprotne stranke, da dobe za svoj nujni predlog navadno večino. - Ogrska kriza. Cesar in kralj je odpotoval iz Budimpešte, ne da bi krizo rešil. Ni se odločil komu izroči vlaido, pač pa je odločno izjavil:- 1, cHa, bo krizo, naj se razvije kakorjkoli hoče, reševal le ustavnim potom; 2. da vztraja na tem, da mora, Kdorkoli pride do vlade, izpolniti, Kar je .cesar od Mažarov leta 1906. zahteval' in z "Wieckerlom skije nil tozadevno pogodbo; 3. da vlade samim Košutoveem, pristašem programa, leta 1848., ne izroči, marveč), da mora kabinet pfc pretežni večini stati na načelih leta 1867., Nekateri mislijo, da bo cesar vlado grofu Andraßsyju povedi. Toda Andrassy je svojo vlogo najbrž Že1 doigral. Vanj krona ne zaupa več tako kakor svoj čas. On igra dvoumno poetiko, vrhtejga pfa je onečastil svoje ime z načrtom volilne reforme, ki bije v obraz zahtevam, ikakor jih je postavila krona v paktu leta 19|06, Shjer pa 'Andrassy gahfevla, da se dado Mli-Žarom armadne Koncesije, kar pa cesar nikakor noče dopustiti. scujoč les ali na čaroben inesečev refleks v starem gozdu. Poznam take starce. Tudi se radi približajo plesalcem, poprašajo po zdravju, po zabavi itd. in stiskajo vročo, od valčka razburjeno roko v svoji veli, mokrotni in kakor naga golazen mrzli roki dolgo, dolgo, oči svoje čudne uprte v rožo na prsih ali v razgaljen vrat. In pogled leze po licu navzgor počasi, počasi kakor mokra mrzla žaba, da se ustavi prav pod čelom. Vzdržati takega pogleda ni lahko: enkrat ga pogoltneš celega, a drugič se ti ustavi. Človek še ukrene samo pred resnico, pred lažjo se ne ukrene. Laži strmo gledamo v oči, izzivalno*- rekla bi: boja-, zmageželjno, a resnici tega ne moremo. Vi — resnica je nekaj tako velikega, mrzlega, v vsem svojem obsegu tako ostudno nagega, da vam vzdigne želodec in se z robcem pred usti okrenete. In v teh očeh, v teh fosforescujočih očeh je resnica. Ta je namreč, ki tako pošastno sveti in straši mlade ljudi. Stara gospa, njena mati, je zmajala z glavo: — Jaz sem vendar tudi stara, a takih oči zares nimam. Saj vem, kakšne* imam: sive, morda svetlikajoče se kakor polito steklo: šipe po i dežju imajo tak blesk. To je od starosti, mogoče tudi od solza. . «. — Ali mama, tebe nisem mislila. Saj sem rekla: nekateri ljudje. Vsi daleko ne. Poznam ljube starce,. Iki imajo čisto človeške oči; če bi jim zakril obraz, bi bili, po očeh samih soditi, mladeniči. Gospod stotnik — ali nima lepih oči? Gorke kakor dva oglja in polne življenja kljub temu, da je star. Moj Bog! Kaj more človek za to — navsezadnje, da ima fake ali take oči, a tisti, ki jih ima,/ (jih naj skrije, naj gleda skoz okno ali v zrak, da ne uiuči ž njimi mladih ljudi. Ali se ne skrivajo nekateri starci zato, ker fmajo take oči? Ali ne veš, da nekateri starci nočejo pogledati v oči, če jih Ogovoriš. Vedo, da imajo gnil fosfor v njih in da so neprijetni ž njimi. Njih roke pa so tople in mehke in izražajo misli tako kakor oči. Glej, tvoj oče! Star je osemdeset let in že. nič več ne gre iz izbe. Kadar pridem k njemu,, mi gorko stisne desnico in me posadi k sebi na zofo. In mu govorim in on govori meni in njegova roka leži na moji kakor mehek kožuh. Take misli obidejo človeka pod njo kakor pod kožuhom: zima, pravljice, sani, kragjuljici, sneg, sneg, sneg — prava zimska štimunga. In ko pripoveduje, je njegov (glas tih, a je dr* vil kakor glas zvona, ki je že zelo star in se ne upajo močno biti po njem, a še drži. Pripoveduje mi pa vsakdanjosti, kakršne se dogajajo v njegovi samotni, že trideset let nespremenjeni izbi, vsakdanjosti iz svojega (življenja med štirimi stenami, obsvet-ljenegja od šolnca podne, ponoči od plinove svetilke. Vsakdanjosti — ampak tako ljubo, tako zanimivo, da čutim, (da Še je življenje v njem, čeprav staro, znižano v temperaturi precej, a vedno Jjubeče kakor nekdaj in Še dolgo ne udano v konec in razdejanje. A isvojih oči mi ne da. Uprte so v kolena ali v moje krilo, po sencah veh spoznam smer njegovih pogledov : nikdar (niso nastavljeni proti meni. In iščem jiH včasi, ker ibi rada pogledala vanje, a jih skriva, Mislim iz obzirnosti: on je namreč fin mož. Vitka plesalka je stisnila mantilo na prsih in požurila korake. Zapihalo je od vseh strani, ker smo dospeli na prosto. Vrste petnadstropnih hiš so planile od nas in nas pustile sredi ravnine same. Dunaj je v takih predmestjih mrliško samoten in tih, kandelabri gledajo od daleč, kot bi se bali priti bliže, zvezdnato nebo ’je prav nad njimi redko posejano s svetlimi zrni. In kako dolgi so taki okraji! V večnost grejo, v sivo in iz sive večnosti pridejo. In če se gre ponoči Črez tak okraj, se odnese kos samote in neljuba misel s seboj (domov. Plesalka se je bliže stisnila k meni — instinktivno kakor žival, zakaj- njena navada to (ni bila. Njeno telo Ise je že dolgo shladilo od plesa, ki je trajal celo noč prav do jutra, a zdaj je zopet vstala vročina v njem, vročina in mraz obenem. — Ali ga niste videli? Mislila sem, da ga boste /udarili, a ste tako gledali pred se, kot da nič ni bilo. Stal je pred menoj kakor navaden človek, le oči je imel, nasajene v moje kakor sveče. Veste, mislila sem, da mi stopi voda pod kožo, tako sem se prestrašila, ko je stal pred menoj. Ko ’so njegovi pogledi primrznili na moje, je iztegnil še roko. Počasi, ne hitro, da (bi se ne strla, zakaj bila je iz voska. Počasi se je bližala, škripajoča v laktu, in sedla na mojo. Meni se je zdelo, da Ime pokoplje pod seboj golazen iz predpotopne dobe s svojo opolzno mokroto in s svöjim golim mrazom. Mislila sem, da boste udarili. Prav v oči bi ga ibili udarili. Streslo jo je, čeprav smo bili že blizu hiš, in tenka mantila je izmirom dregdtgl^ oh njenih glež-nih. Ozke roke so ležale pod vratom prekrižane, kot đa tiščijo k tlom grozo, ki hoče vstati iz grla. — Mislim, , ta človek je pustil lužo v mojih očeh. Ali ga niste videli ? Pri tretjem valčku, ko se vam je tako sijajno posrečil lok okoli steklenega stebra, me je zadela njegova luč; nisem- se je mogla ubraniti, ker ste me držali za obe roki: skozi morje rdečo svetlobe lestencev in toalet sta vsplavala dva zelena mehurja kakor iz močvirja ven r— dva zelena obroča velike široke žabe. Fej! Vstrepetalo je njeno mlado telo in usta, naslonjena na prsi, so se skrivila v groznem studu. Tisti čas se je iz velike ulice vsipala godba Bošnjakov kakor toča, in skozi visoka okna so zakričale toalete patrones. Tukaj so Še plesali. Atlas-Šoln ob moji strani se je ustavil kakor pred grozo. Njegova belina je bila kakor belina ozkega, od prestrašene svetlobe oblitega obraza. — Fej, bežimo! In plesalka je planila v beg. ( Krila so frčala za njo kakor strta jadra celo dolgo cesto navzdol. Meni ni preostalo nič drugega, nego bežati za njo, da se ne zgodi nesreča. Našel sem jo pri vratih njene hiše, stisnjeno ,v kot in dregetajočo po vsem telesu. Balkan. Te dni je bilo v Carigradu slovesno opasanje meča novemu sultanu. (Turki namreč ne kronajo svojega vladarja, ampak on si opaše meč.) Mladoturki še vedno obešajo na javnih prostorih obsojence. Po, ročila pravijo, da Albabci niso nič kaj preveč prijazni Mladoturkom. Med Albanci ima o(dstavljeni| sultan Abdul Hamjid mnogo osebnih prijateljev^ Čisti Javljajo, da je prišlo do razpora nojed mlajđoturškim odborom in vojaštvom» Turški državni] zbor'sedaj raz* pravi j a o spremembi ustave. Veleizdajalski proces. Izpovedbe prič iz Dvora so jako čadne. Povzročile so med prebivalstvom kar naravnost senzacijo. „Kot prva priča Dvora je bil poklican sodni akceäist Krpan Ljudevit. Zagovornik dr. Lukinič je nasprotoval temu, da bi bil Krpan zaprisežen, češ, da je on nagovarjal Beka v Dvora, naj izpove proti obtoženemu Bekiču, da je videl pri njem viseti sliko kralja Petra. To naj pa izpove zato, da se maščuje nad obtoženčem, ker ga je naznanil radi tatvine. Državni pravdnik se je izrekel za to, da se priča zapriseže. Zagovornik vnovič naglaša, da se Krpan ne sme zapriseči, ker je napeljeval Beka h krivemu pričevanju. Vzlic ugovorom zagovornika je sodišče sklenilo, da se priča Krpan zapriseže. To je povzročilo veliko razburjenje med občinstvom. Priča je pripovedoval, da se je, odkar je zasedel kralj Peter srbski prestol, jela močno širiti srbska ideja po Dvora. Pričel se je v ti3tem času tudi razdor med Hrvati in Srbi. Vsa društva so postala sedaj srbska in hrvaška. Dekleta so jela nositi na oblekah všite srbske grbe. Kmetje so se jeli zavzemati za svojo zemljo, govorili so, da je srbska zemlja in da jo ne smejo za nikako ceno dati iz rok. To gibanje sta drezala in netila še posebno obtožena Živkovič ter Bekič. Po Dvora so bile zelo močno razšiijene slike kralja Petra, katerega poznajo vsi v Dvora in okolici, ker se je tam za časa bosanske ustaje zadrževal, mnogo občeval s priprostim narodom, katero ga nazivlje naš kralj. Za časa volitev je slišal klice: „Živela Srbija, Živijo Karagjorgjeviö!“ Za gozdarja Gjuriča je rekel Krpan, da je med narodom razširjal slike kralja Petra. Predsednik: „Ali ste slišali, da je on med narod širil tudi grbe kraljevine Srbije?“ Obtoženec: „Da, tudi to sem slišal“. Predsednik: „Vi ste rekli, da ste slišali o tem, da Bosna, Hercegovina in Hrvaška pripadejo sedaj pod Srbijo.“ Obtoženec: „To sem po večkrat slišal govoriti po okraju. Na pričine izjave so reagirali razni obtoženci, seveda z dovoljenjem predsednika. Raznoterosti. Veenemščinar Kukovec se osmelja v svojem listu napadati slovensko duhovščino, med njimi dr. Medveda, da ni narodna, da so klerikalci dosledno protinarodni. Kaj takega se upa mož, ki je proglasil geslo: Več nemščine!, voditelj sitranke, katera se pri vsaki priliki veže z Nemci in nemškutarji. Tak mož ni vreden,; da bi naši narodni duhovščini odvezal jermena na črevljih. Brzojavi za Krala. Na dan ožje volitve med Horvatekom in Kralorn se je na)spodnještajerske župnijske urade poslala naslednja brzojavka: „Volite zdaj Fr. Bral, da ne zmaga socialdemokrat, Ivan Zemljak.“ Vsak pameten Človek vidi, da je to izmišljeno ime in cela brzojavka nemškonajcionalni volilni manever, kateremu si ni dal nil4do speljati na led. Le tam tega ne uvidijo,. jkfter je neumnost in hudobija doma, pri „N, Dnevniku“, Nasprotno, Narodna stranka izrablja to potvorjeno brzojavko kot dokaz, da je duhovščina izdala papolo Eaj nemškega nacio-nalca Brala. (Z ljudmi, 'katerim je politična strast vzela še tisto trohico pameti in razuma, ki so jo Smeli, ni več mogoča resna beseda, za nje je še samo pomilovanje! Brzojavi za Krala. Od djrugp strani se nam poroča, da so se te brzojavke na župnijske urade poslale iz slovensfco-liberaliiih kr.pgov.; y (Nameravali so namreč ti dični slovenski bratci h(aše zaupnike speljati na led in potem lopniti po stranki. Verjetno je to tudi zbog tega, ker je bil napad na našo»stran-ko v „N. Dfeevniku“ že popolnoma pripravljen, kar se ne more izvršiti v zadnjem trenotku. Na vsak način lopovstvo — naj si bo nemškonacionajno fali pa slovenskolibleralno. Stoletnica bitke pri Aspernu. Dne 2T. in 22, maja bo preteklo 100 let, kar je slavni nadvojvoda Karol premagal Napoleona. Do tedaj so smatrali Napoleona m nepremagljivega in vsa Evropa je trepetala pred /njim, Pri lAsp^rnu mu je pa sreča odpovedala. Vrli avstrijski junaki so pod poveljstvom nadvojvode Karola pri Aspernu popolnoma porazili Napoleona. Na obeh straneh je padlo v bitki nad 50,000 mož. Prvič je bil v tem slučaju Napoleon na bojnem polju premagan in to ga je tako potrlo, posebno pa še dvadnevni hudi napori, da se ga je polotil smrti podoben spanec in da so se že bali za njegovo življenje. Najbolj pa je Napoleona žalostila izguba izvrstnega vojskovodje Lapnesa, kateremu je kroglja iz topa obe nogi odtrgala. Preprijazni g. Pivko, ali morda veste, kdo je poslal v petek tisto brzojavko iz Maribora Nar. dnevniku češ, da so klerikalci izdali parolo za Krala, ali pa, kdo je spisal tisti čedni dopis iz Maribora za sobotno številko! Za „Volilni sklad“ so darovali: Al. Cilenšek 1 K, Al. Musi 1 K, Mirko Volčič 1 K, Lira Bohak 1 K, Ana Sterk 1 K, Anton Knaflič 1 K, Jože Cilenšek 60 v. Živeli! Posnemajte! Slov. kat. akad. tehn. društvo „Zarja“ v Gradca si je izvolilo na svojem I. občnem zbora dne 14. t. m. za letni tečaj 1909 sledeči odbor: Predsednik jur. Ant. Ogrizek, podpredsednik med. Andrej Arnšek, tajnik jur. Joško Ilc, blagajnik tehn. Franjo Puch, knjižničar med. Ljud. Kramberger, gospodar med. Stjep. Deanouc, odb. namestnik med. Ljud. Horvatin. Štajersko. Maribor. ,V Dravo je skočila danes zjutraj ob 5. uri iz železnega mosta v koroškem predmestju 20-letna mladenka, Julij an a iJaunik. Vzrok neznan. Kapela. Včeraj je priredila S» K, Z. v. rojstni župniji kandidata Zemljiča volilni shpd, ki je zelo lepo uspel. Vkljub' temu, da se je shod razglasil le pri cerkvi, .se je zbralo zelo veliko Število volilcev, Id so z napeto pozornostjo sledili izvajamjem govornika. Shodu je predsedoval g.! Pušenjak, podpredsednik je bil vrli župan rajdinskj /g» Ant, Divjak» — Kot zastopnik S, K, Z, je govoril g. VL Pušenjak o bodočih nalogah deželnega zbora in je ožigosal postopanje „Stranske združenih Slovencev“' ter njenega kandidata Zemljiča, Navdušenje za kandidate S» K. Z. je veliko, postopanje Zemljičev^ se je splošno obsojalo. Št. Jurij ob Ščavnici. Včeraj se je vršil v gostilni M. iTerstenjak volilni shod IS, K, Z., kateremu je predsedoval župan Fr, Vuk. Mnogobrojni pristaši S. K. Z. so z zanimanjem poslušali teastopfnika S. K. Z., Vlad. Pušenjaka, ki je razvil program bodočega delovanja deželnega izbora in razkrinkal delovanje stranke združenih Slovencev in njenega kandidata Zemljiča. Z navdušenjem so se sprejele kandidature Ivan Roškar in Fr. Robič. Žetale. Včeraj dne 16. t. m. je bil shod K. Z v naši fetari Šoli. Govorili so dr, Korošec, kandidat Vrečko in Bele. Shod se je vršil mirno, le nadučitelj Pesek iz Narapelj je naredil tuintam kak bolj ali manj neumen medklic. Bogateč. Shod K. Z. se je vršil dne 16. t. m. pri gospodu Reioherju v Gaberju. Liberalci, nemškutarji in socialdemokrati so se zvezali, da bi delali nemir. Toda poskrbelo se je odločno za red in mir in popolnoma mirno je lahko govoril kandidat Vrečko. Vrhutega so Še govorili dr. Korošec, Bele in Glinšek. Cirkovce. Shod v soboto popoldne se je izborno obnesel. Prišla sta oba kandidata S. K. Z. ter z navdušenjem pozdravila vrle Cirkovčane, katerih je bilo okoli 80 zbranih; častno število za delavnik. Prepričani smo, da bo volitev za S. K. Z. pri nas tndi častna. Sv. Jakob V Slov. gor. Shod državnega poslanca in kandidata K. Z. g. Roškarja se je izborno obnesel. Lepo število volilcev iz šentjakobske in sosednjih župnij je prišlo poslušat svojega poslanca in spremljalo njegova izvajanja z navdušenimi „Živio“ klici: Tukaj volimo Roškarja in in Robiča. Bog daj tndi drugod tako. Staritrg pri Slovenj gradcu. Shod Kmečke zveze v nedeljo je krasno vspel. Udeležilo se ga je okoli 100 oseb. Siiodn je predsedoval odbornik Kmečke zveze gosp. župan Schöndorfer. Govorila sta g. državni poslanec Grafenauer in Cenčič. Ljudje so bili zelo navdušeni za dr. Verstovška. Staritrg pri Slovenjgradcu. Vabilo na majniško veselico, ki jo priredi Kmetijsko bralno društvo v Staremtrgu pri Slovenjgradcu v nedeljo dne 23. majnika ob 4. uri popoldne. Na vsporedu je: Nova podučna igra v petih dejanjih: „Za križ in svobodo“ in šaloigra: Čašica kave. Za mnogoštevilni obisk prosi Kmetijsko bralno društvo. Letuš. Volilni shod katerega je imela Narodna stranka v četrtek, dne 13. maja 1.1. se je navidezno dobro obnesel. Bilo je navzočih kakih ICO oseb. Prišla sta dr. Karba in Goričan, zvesta si dobrega uspeha, ki sta prav imenitno slikala in govoričila na dolgo in široko, čajte, celo do desetih po noči. Ali glej čudo! — Farbo pa sta imela tako slabo, da se je samo dveh prijela, dragi kmetje pa smo se jima le smejali in sklenili voliti one može, katere nam K. Z. priporoča ter tako pripomoči k sjjajni zmagi. Nogo si je zlomila 171etna dekla Štefanija Jehart pri Sv. Lenartu v Slov goricah. Prepeljali so jo v mariborsko bolnišnico. Zdole pri Brežicah. Zdolski nemškutarji in pa liberalci so že od novega leta sem pisali v „Narodnem listu“ o občinskih volitvah za občino Pleterje. Bili so docela prepričani, da bodo zmagali. 12. maj, ko so se vršile občinske volitve, je pa pokazal, kako zelo so se zmotili liberalci in njihovi bratci nemškutarji. V vseh treh razredih so sijajno zmagali pristaši S. K. Z. V tretjem volivnem razreda so bili izvoljeni Pajdaš Martin 143 glasov, Karl Presiček 142, Cerjak Janez 140, Drenovec Matevž 139, Omerzel Jože 138, Leo Martin 138. V dragem razredu so dobili Šoba Alojzij 40 glasov, Glas Jože 31, Soba Janez 31, Robek Jože 30, Bogovič Janež 30, Bogovič Franc 30 glasov. V prvem razredn so izvoljeni Urek Anton, Stergar Franc, Ban Jože, Knhar Frane, Kovačič Jože in Kos Anton; dobili so vsak po 17 glasov. — Nasprotniki so dobili v tretjem razreda po 15 glasov, v dragem razredn proprečno 9 glasov in v tretjem razredn 8 glasov. Koroško. Huda ura. Iz Spodnjega Dravograda se nam poroča: Strašna huda ura je razgrajala dne 14. t. m. v tnkajšni okolici. Prišel je hnd naliv, pa tndi toča, sicer precej drobna, se je vsula vmes. Strela je udarila na več krajih. Udarila je med dragim v veliko lipo pri proštniji, jo precej oškodovala pa tudi raztrla uto, ki je stala pod njo. V uti je bila neka delavka, ki je pa, že po posebni^ sreči, ostala nepoškodovana. Večje škode huda ura ni na-napravila. Zborovanje 10. t. m, glede reforme! /gimnazije je bilo jatfo dobro obiskano» Udeležil se ga je i Šolski referent pri deželni vladi» Vsi govorniki so bili za to, da se ustanovi tudi vi Celovcu že v jeseni reformna gimnajzija in sicer čel Je mogoče takoj s tremi razredi, ki se potem v petih letih razvijejo v cel zavod. V ta namen naj spremenijo obstoječe paralelke na gimnaziji ali realki ali pa naj bo zavod takoj popolnoma samostojen» Niastani se lahko jv kaki privatni hiši od začetka» Sklenili so tuldi enoglasno resolucijo v tem smislu, ki pjojde na šolski sveti — ta se bo temu pridružil —, in na ministrstvo» Občinski svet se je že tudi lenoglasno izrekel v tem smislu, ni pa sklenil, kot smo ppmotomja poročali, sam ustanoviti tak zavod. Ministrstvo je sploh' za nove zavode, tako, da se bo vsa akcija biržkone posrečila, ker so se je energično lotili. Samoumoi* dveh vojakov. Pred tremi dnevi se je zelo nevarno obstrelil v Beljaku podčastnik 3» art. polka, baje „vsled razžaljenega ponosa“, v gozdu pa so našli mrtvega kanonirja istega polka. Na župnijo! Javorje fje prpsentiran tamošnji župni oskrbnik Ö» g» Fran Božič, Obsojen je bil pemšk^naicionalni visokošolec Reiner iz Velikovca, kjer je brez vsakega povoda »žalil slovanskega visokošolca Sosa v gostilni pri Kollo-rosu z „Windischer Zottel“, na 80 kron denarne globe, »ali pa osem dni zapora z dvema postoma in 'dvakrat trdo posteljo. Stoletna slavnost na Predfelu. Dne 18. t. m. se bo pri spomeniku „Hermann“ na Predelu praznovala stoletna slovesnost junaške brambe predilgke trdnjave zoper Napoleonovo vojsko. Pri tej slovesnosti na Čast padlim vojakom bo imel 18, t» m» pri spor meniku sv, mašo knezonadškof goriški Franc Borgia dr, Sedej. Kranjsko. Veliko javno telovadbo, (bodo priredili notranjski iin| goriški Orli na binkoštno nedeljo dne 30. t. m. v Vipavi. Priglasilo se je že Črez sto telovadcev za udeležbo. Slavnost se bo vršila v naslednjem redu: do 10. ure izberejo se vsi telovadci in izobraževalna društva v Logu pri Vipavi, kjer je staroznana božja pot. Okolu 1411. ure dospo fr Vipavo, kjer bo slavnosten sprejem. Po sprejemu bo sv. maša na prostem na trgu. Po skupnem »obedu bodo imeli telovadci ob V»2. uri nastop k skušnji in ob 544. uri se vrši velika javna telovadba. Pri telovadbi svira popolna vojaška godba 47. pešpolka iz Gorice. Nastopili bodo tudi po telovadbi govorniki iz Ljubljane, ,'da bodo povečali slavnostni dan. Vojaški superior 3, kora v Gradcu A. Jaklič je imenovan od cesarja za častnega kanonika ljubljanskega kapiteljja. Inozemski gostje v postojnski jami. V ponedeljek 10. t. m. je obiskalo svetovnoznano postojnsko jamo 100 angleških in amerikanskih gostov, ki so se s posebnim vlakom pripeljali iz Reke. Ti izletniki so si že ogledali več podzemeljskih čudežev, tudi velikansko takozvano mamutovo jamo v Severni Ameriki, a izjavili so se odločno, da Postojnska jama presega vse in ji sliši prvenstvo svetovnih jam. Med izletniki je bil tudi izdajatelj časobisa »,Newjork He-ralda“, kateri se je namenil proučevati kraški svet in izdati potem v svojem listu obširen, natančen i; velezanimiv dopis. Roparski napadi se zlasti po Dolenjskem jako množe. Zlasti v onih krajih,, Ikjer so odšli moški v Ameriko in so pustili ženske same doma. Tako se je že nebroj takih činov dogodilo okoli Turjaka. V neki hiši je tatove prepodil zvest pes, v drugi se jim je posrečilo, da so ukradli dva velika amerikanska zajca iz hleva v vrednosti 10 K. Tako se godi, ako gredo moški od hiše in v Ameriko. Primorsko. Italijanski jezik 4aot ‘/vodilni faktor v Trstu. Kakšno ulogo v iredentizmu igra tržaški mestni svet. se je pokazalo sedaj jzopet v jako drastičnem osvit-ju, Proti volilnemu imeniku za občinskje volitve je bilo vloženih 1910 reklamacij» Zavedni Slovenci, kateri so vložili (323 reklamacij, feo jihi napravili: seveda slovensko. Toda to ni bilo tržaški gospodi po volji. Mestna delegacija, ki ima v prvi inšltanci odločati o reklamacijah, je y,se po Vrsti odklonila — ker niso bile spisane v blagi laščjrai. Ali že ne bo kmalu to rogoviljenje proti slovenščini vfjTrstu prenehalo? Zavedni Slovenci, zahteviajte prajvicei /za svoj jezik. „Banca popolare Goriziana“ je imela v zad-jem času zelo veliko škode, kakor povzamemo iz raznih listov. Vzrok tem izgubam 'je baje ravnatelj banke, ki je na lastno roko in brez vsakega pooblastila odborovega igral z bapičnim denarjem na različnih borznih špekulacijah in pri tem zgubil poldrugi milijon kron» Da niso vlagatelji trpeli Škodie, so moduli odborniki povrniti denar in spopolniti primanjkljaj vlog. Pri občinskih voUtvah v] Pulju so Hrvati postavili v, tretjem in petem razredu svoje lastne kandidate. V petem razredu, ki je volil jod 9'. do 12- t. m. je v drugem slovanskem okraju bil izvoljen 'dr. Laginja brez protikandidata,: Tretji razred je pričel z vplitvijo včeraj, dne 16. t. m» in bo volil do 20, t. meseca. Krojaški tečaj v Kanalu. Oskrbhištvo zavoda za pospeševanje obrti v Gorici priredi v Kanalu tečaj krojače in sicer v slovenskem; jeziku od 7. junija do 3. julija t. 1. Poduk bo brezplačen in bo trajal 4 tedne» {Oglasiti se je 'db 28. t, m. pri oškrb-ništvu omenjenega zavoda. MALA NAZNANILA ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev. Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori. Zelo ugodna prilika! Prodam prostovoljno žago in mlin na potoku, 6 miuut daleč od izliva v Savo, pri lepi cesti. Kolodvor Zidanmost je oddaljen 1 aro, trg Radeče '/aure.V kratkem se otvori železniška postaja. Izvrstna lega tudi za večje podjetje s pomočjo elektrike. Cena zelo nizka. Slovenci, ki se zavedate kake veljave, pridite, sicer bo tujec porabil pričujočo ugodno priliko! Prodam tudi pripadajoče posestvo: njive, gozd, travnik, vinograd. Več pove Ant. Podlipnik, Loka pri Zidanem mostu. Lepo posestvo blizu Velenja v Spodnjem Štajerju, v ravnini in sicer zidana hiša, zidani hlev, 8 oralov njiv, 2 orala hmelja, 8 oralov travnikov med tem 2 orala sado-nosnika in 8 oralov dcrastlega gozda z mešanim drevjem, skupaj 26 oralov, nerazdeljeno ali pa tndi samo polovica proda se za nizko ceno. Plačilo ugodno. Ponudbe naj se pošljejo pod „Posestvo“ na uredništvo tega lista. 91 Izknšen samski organist ob enem tudi cerkovnik se takoj sprejme v Leskovcu pri Ptuju. 111 OC* Ugodna prilika! "9(1 40 m ostankov različnega snkna, samo izvrstno blago za !5Kproti povzetja. Dolgost ostankov: 4 — 16 m. Kanavsz 40 m za 17 K odpošilja Pik Vilhelm, Hrenov ob Hetavi, Češko. 114 Platneni izdelki Rudnih gor so na dobrem glasu, — so pa tudi pristni in trpežni — če se naročijo naravnost iz Rudniških gor. Ostanki cefirja, primerni za obleke so nsjcenejši pri izdelovatelju Jožef Anderšek v Bistri pri Novem mestu ob Metavi, Češko. 40 m najboljšega sukna stane 18 K. 112 Pomislite, predno naročite, kako blago dobite! Samo pri meni dobite 40 m kanavasa, oksforda, barhenta ostanke cefirja za 16 K. Dolgost ostankov 6—16 m. H. Breč, tkalnica Nohod. 113 53 Slikar in pleskar Franc Divjak v MARIBORU, župnijska ulica št. 7 prevzame vsa dela dekoracijske in slikarske stroke ter se priporoča slavni duhovščini in cenjenemu občinstvu in izvršuje svojo obrt po najnižjih cenah. Ako se skličete na „Straža“ dobite po znižani ceni Blahut Ivan O v Bukovici pri Frideku (Šlezija) || pošilja izvrstno čisto platno vseh vrst. Vzorci se pošiljajo na zahtevo zastonj. Trgovci imajo velik popnst. 104 Prva prodajalna domačega snkna, kakor snkna za gospode in gospe, je pri tkalniški zadrugi „Vzajemnost“ Hronov ob Metavi (Češko). 30 m različnega snkna, platno, oksfort, cefir, kanavas itd. (v vsaki hiši vporabno) se vpošlje za 15 K. Vzorci in ceniki zastonj. Od 25 K se pošilja franko. 105 Pozor! Slovenci! Pozor! Josip Macuh, Maribor Stolna ulica štev. 5. se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek. Postrežba točna, cene nizke! Na razpolago je tudi velika zaloga izgotovljenih oblek po jako nizkih cenah. 84 SMRT doleti vsacega, ampak sreča samo tistega kateri naroči sedaj belo platno v velttrgovski hiši R. Stermecki, Celje (Štajersko). po 36 v. po 40 v. po 44 v. po 46 v. po 48 v. po 60 v. po 54 v. po 60 v. Štajersko platno m. . . . Slovensko platno m. . . . Savinsko platno m. ... Vojašto platno m. ... Domestih platno m*hko m. Gorsko platno debelo m. Istrija tkanina, mehka m. . Holandska tkanina, mehko m. Vzorci zastonj in pošiljatve čez 20 K franko. k Ljudska hranilnica in posojilnica y Celju, n registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta. Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št. 8. Hranilne vloge se obrestujejo po 4VS% brez odbitka rentnega davka. Domači hranilniki se dajejo na dom brezplačno. Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo Posojila na zemljišča po 5°/» do 51/,% brez in z amortizacijo. Posojüa na zastavo vrednostnih listin. Osebni kredit na menice in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. Konvertacija vknjiženih dolgov z najmanjšimi stroški. kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo. - Oskrbuje svojim članom izterjevanje njihovih terjatev. Brezplačno reševanje vseh zadev. V trenutku um® ogenj mnogim posestnikom poslopja in s trudom spravljene pridelke. Nimajo pričakovati izdatne pomoči, ako niso dobro zavarovani Kdor potrebuje tozadevnih pojasnil, naj se obme na Vinko Vabič-a mlajšega, trgovca in okr. zastopnika Dunajske zavarovalne družbe v Žalcu. 108 Zavaruje najceneje! Skrbi za takojšno in kulantno izplačilo oškodovanim! Restavracija XXXX^ Narodni dom v Mariboru. Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd. Pivo iz budjeviške češke pivovarne. Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni. Sobe za tujce. Za obilni obisk se priporoča 37 Lojzika Leon. Olje od motorja oddaje 100 kg. po 25 K. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. DS" Cerkveni Peter Markovič akadem. slikar v Rožeku na Koroškem 86 priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov. g ^ občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij. JF vr posebno altamih in bandernih slik, križevih po tov itd. vse na posebno trpežno platno in v ja- ££ ♦♦ ko stanovitnih barvah; slikam zdaj v zimskem Ä času doma v svojem atelijeju in izdelujem manj-g ša dela, popravljam tudi umetniško stare umetne y slike: za poletni čas se pa priporočam že zdaj ▼ za večja dela: za slikanje cerkva v različnih w slogih. Cene po dogovoru in brez konkurence. _0 w ^ 23^ ksiii:i»m:i Kdor želi trpežno vrhno suknjo, naj se obrne z zaupanjem na izdelovalca FRANC STRNSKY v Lišni, pošta Nemacka (Moravsko). 7 vrhnih sukenj s poštnim povzetjem po 1 K 20 vin. komad. Kdor kupi enkrat, kupi zopet. V zalogi je principijelno trpežno sukno. Vzorci se ne pošiljajo. 103 Ignac Božič narodni krojač t Mariboru, Tegethofova nlica 16, y hiši dr, Rosine se priporoča slavnemu občinstvu, kakor tudi . preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talarjev po najnižji ceni. Zaloga 78 vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin. V nujnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 nrah zgotovi. »j „Lilienwebe“ nemški izdelek, Komeniuswebe“ češki izdelek prekaša v kakovosti vsako plat-nino. 1 komad v dolgosti 20 m za samo 13 K pošlje po poštnem . povzetju Karl Beromek, Vamberg Češko. Vzorci se pošiljajo zastonj. Kavo, žgano in nežgano pošilja po poštnem povzetju v vrečicah po 5 kg poštnine in carine prosto na ise kraje trgovina „Merkur“ I. Bilc, ilirska Bistrica pri Reki. Santos 12 K 60 v. San Domingo 14 K. Poseben cenik se pošlje zastonj in franko. 109 lilililllililililllililililillll 3MB* Za nakup priporočamo tvrdko 91. E. Šepec, Maribor Grajiki trg štev. 2 katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske obleke, svilnate in druge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno sukno (štofe) za moške obleke, površnike, fino sukno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naram-nice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilib, perje za blazine itd. 7