MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Uradnifttvo m uprav a i Maribor, Oospcska 11 / Tolafo« uraonMUa 2*40, uprav« 2465 Izhaja rasaa nadalja In praznikov vaajc dan ob 16. url / Velja masaSno prajaiaaa « upravi tl po polti 10 D ta, dostavljali na doai 12 Oto / Oglasi pa aanJka t Oglaa« aprajema tudi oglaani oddalak »Jutra" v L|ubl)ani i PeStnl čako»«i raium M. M.«*
JUTRA
Davki, monopoli in predvojne obveznice
Potrebne besede poslanca Vekoslava Špindlerja
Debata o državnem proračunu je spra vila v narodni skupščini na dan toliko pe rečih vprašanj, da jih ni mogoče vseh obravnavati. Tudi slovenski poslanci so se toforat pridno oglašali in obrazložili zlasti naše domače težnje. Poslanec Vekoslav Špindler je. kakor smo na tem mestu že poročali, govoril najprej o problemu naše prosvete, v nedeljo je pa spregovoril o še bolj pereči zadevi, o davčni praksi, davkih in eksekucijah. Posebno je grajal pogrešni način transi' e r a c i j predmetov, ki pridejo p-od izvršbo zaradi davčnih zaostankov in dolgov. Te transferacije se vrše po več
10	km daleč od sedežev davčnih uprav na stroške davčnega obveznika, ki mora obenem plačati tudi stroške za vzdrževanje, posebno pri živini. Fiksus pa pri prodaj iteh predmetov ne krije niti stroškov, kaj šele terjatev. Tako postopanje se mora na vsak način ukiniti. Danes iisamo velike, finančno močne občine, ki
morale prevzeti to blago, plačati dav-Sfte dolgove obveznikov in jih izterjati nato s prodajo blaga po ceni, ki ustreza Vr®dnosti. Zato se mora izpremeniti pravnik o izvrševalnem postopku za dav-cn® dolgove!
Nadalje je nujno potrebno, da nastopa-J0 davčni organi pri eksekucijah individualno, s strogostjo proti onim, ki imajo denar in bi lahko plačali, pa nočejo, a z obzirnostjo proti onim. ki so zares revni in še za prehrano nimajo sredstev. Nujno potrebno bi bilo proučiti vpra sanje, če je mogoče, da se predpisuje rent n in a tudi od terjatev, ki so pod sašiito po zakonu o raščiti kmeta in ali ie socialno pravično, da se predpisuje 'Jgradarina tudi delavcem, ki zaslugo komaj 400 do 800 Din na mesec in k« a jo le neznatno hišico, pa ničesar dru-Sega: in končno, ali bi ne bilo bolje tako kmeta kakor za državni fiskus, če bi 8e zemljarina plačevala četrtletno in ne j^Hetiio, kakor sedaj. Nič manj ni potre-11 a sprememba prakse pri odmeri in iz-*erhtvi trošarin s k ih glob. Tako so bili ljudje, ki so v sili m misleč, da je to dovoljeno, prodali sosedu ali komu drugernu 2 ali 3 litre vina. kaznovani z globo 1900 Din ali še več, česar ne mo-reio plačati, razven če se jim proda vse niihovo imetje! Zato je tu nujno potirebna n e s t i j a in ublažitev odredb čl. zakona o taksah.
Poslanec je nadalje govoril o m o n o-Jjalih, najprej o soli. Kritiziral je prodno prakso in zlasti to. da ne dobe ži-V;iH>rejci zadosti rdeče soli, ki jr- osebno v Sloveniji zaradi često slabe krme negodno potrebna in se ž njeno uporabo preDrečuieio tudi	živine.
ava državnih monopolov pravi sicer, da uporabljajo ljudje rdečo sol za lastne potrebe in morda se to v red'-'’- orimerih res dogaja, toda zaradi tega ne sme trpeti vsa naša živinoreja! V obn krajih Slovenije pa dobe trgovci tudi redkokdaj našo belo sol iz Kreke, ker n dostavlja zagrebška zakupni ca tvrdka R a d a n drago avstrijsko ali poljsko jodirano sol. Vsi protesti so zaman in zato bi morala finančni minister in vlada konč.n urediti to vprašanje. Vprašanje je tudi. če je sedanji način monopolske prodaje soli za trgovce, ki so v oddaljenih hribovitih krajih, pravičen, saj morajo kriti nesorazmer no visoke izdatke za prevoz in drugo izgubo, kakršne trgovci v prometnih krajih nimajo. Prodaja soli na veliko se bo morala urediti tako, kakor prodaja t o-baka. Tudi cene soli so previsoke in se morajo znižati. Posebno poglavje tvori nadalje trošarina na sladkoT. Cene sladkorja so pretirane. Vlada bi morala pretehtati vprašanje pretiranih čistih dobičkov sladkornih tovarn, ki izhajajo naravno iz pretiranih cen sladkorja. Tako je imela n. pr. tovarna v Novem Vrbas-i, ki ima 36 milijonov delniške glavnice, predlanskim 18, lani pa 14 milijonov dinarjev čistega dobička!
Zelo važno je vprašanje predvojnih o b veznic avstro-ogrske državne rente, ki so v rokah naših regulativnih h r a-n i 1 n i c v Sloveniji. Po odredbah mirovne pogodbe bi morala Jugoslavija prevzeti del avstrijskih predvojnih dolgov, in sicer po tečaju, po katerem so bili prevzeti bankovci Avstro-ogrske banke. Po nalogu oblasti so naše regHaiivne hranilnice v Sloveniji nakupile 1. 1921. na ta račun za okoli 86 milijonov avstrijskih kron obveznic te rente. Če bi se računale obresti samo po 4%, bi znašalo to na leto 3,600.000 kron. Ker pa se nakup teh rent že 15 let ne odplačuje. Imajo naše regulativne hranilnice na račun teh obresti odnosno nakupov zahtevati že okoli 52 milijonov predvojnih avstrijskih kron. To je za naše denarne zavode o-gromna vsota in je naravno, da so tudi zaradi tega vprašanja nmogi denarni zavodi zašli v težave. Že 1. 1930. je finančni minister obvestil Zbornico za TOI v Ljub ljani, da se bliža to vprašanje h koncu. Minister je obljubil, da se bodo vsa ta vprašanja rešila že do konca omenjenega leta. Žal pa ta zadeva še do danes ni rešena, čeprav so interesi omenjenih ustanov že izredno prizadeti. Vlada in finančni minister morata zato poskrbeti za čim prejšnjo definitivno likvidacijo teh dolgov, da bodo mogli naši denarni zavodi v teh izredno težkih časih vsaj malo zopet poslovati.
Italija pozna Se lastne interese
Prvi uradni seslanek šele danes — Brezuspešen trud, da bi se skrili resnični nameni — Konferenc« zadeva na težfcoče
RIM, 15. marca. Na včerajšnjih se- lije in njenih zaveznic, niso pa v nastankih se še niso pričeta pogajanja sprotju z legitimnimi interesi drugih
0 problemih, ki so na dnevnem redu držav. (Kje je tu logika? Op. ur.) Za-riinske konference, ker so bili le za- litev za malo antanto pa pomenijo na-sebnega značaja. Prvi uradni sesta- slednji stavki: »Odpor, ki ga kaže ma nek bode danes ob 13. uri, ko se se- !a antanta napram italijanski politiki stanejo Mussolini, Gombos in DollSuss v Podonavju popušča zaradi tega, ker k razpravi o uvodnih zadevali. Dasi uvideva, da Avstrija in Madžarska ni se tu veliko piše in govori o ogrom-' sta več lahek plen in ju ne more več nem pomenu te konference, se ven- držati pod svojo politično in gospodar dar doznava, da obstojajo velike raz- sko kontrolo. Ni res, kar je dejal dr. like med interesi Italije, Madžarske Beneš, da Avstrija in Madžarska ne
1 > Avstrije zlasti v gospodarskih za- moreta brez male antante zagotoviti
L vah. Vsaka država išče v prvi vrsti le svoje lastne koristi, zlasti Ita3 lija. Značilno pa je, kako se italijanski tisk trudi, da bi prikazal vse v nedolž ni luči, a se mu cilj vendar ne posreči. »Giornale d’ Italia« piše n. pr., da Italija ne namerava razdvojiti Avstrije in Madžarske ter male antante. Ita-
svojo gospodarsko bodočnost in prav lahko ni res, da je mala antanta pripravljena upoštevati vse potrebe teli dveh držav, ker doslej še ni ničesar storila za njiju.« Kljub temu pa raču* na Italija zlasti na Češkoslovaško, ki se v strahu pred Nemčijo nagiba vedno bolj na stran Rima in upa, da bo
Madžarske kombinaciie in sanje
panslovanski STRAH, ločeno sporazumevanje s posameznimi ČLANICAMI MALE ANTANTE .. ^IMPEŠTA, 15. marca. Včeraj-j s katerokoli državo male antante do ,n)l madžarski tisk Piše zelo obširno J sporazuma. Grof Bethlen je napisal 0 p??a^njili v Rimu in objavlja naj- j članek, v katerem piše o delu legiti različnejše vesti iz vseh delov sve- mistov in zatrjuje, da je Nemčija
[a, ki so polne samih kombinacij. Ta ko poroča »Ncmzeti Ujsak«, da se naprava proti bloku Italije, Avstrije In jjjadžarske, skleniti panslavistični , °k, ki bi ga tvorile Rusija, države ‘hale antante in Turčija. Tudi »Magy-^K« obširno piše o rimskih pagaja-*''' in naglasa, da se bodo po sklenje ze,h rimskem paktu pričela pogajanja
ttiai avam‘ ,,,a*e an*ante. toda ne z Vs £ antanto kot blokom, marveč z sao Posamezno državo. »Magyar ie prepričan, da bo prišlo bilo
svojim izstopom iz Društva narodov sicer zadala Franciji zelo težek udarec, toda s svojo akcijo proti Avstriji je izgubila svojo močno pozicijo.
lija ni naperila svoje akcije proti ni-1 potegnila za seboj tudi Jugoslavijo in komur in tudi mala antanta lahko so- j Romunijo.
deluje, kar pozdravlja tudi Francija, i PARIZ. 15. marca. Po poročilih iz Le Nemčija gleda na italijansko delo! Rinla, ,le bosta ne Gombos, ne Doll-nezaupanjem; nekoliko tudi mala;usg podala časnikarjem nobene izia-antanta, a bolj umerjeno. Nezaupanje ve pred koncem konference. Po drugi pa m uprav,ceno. Italija ne isce svojih vesti	„	R
ekonomskih interesov!?), njene tez-! .	.	.	.	...	,	*
nje ustrezajo težnjam Avstrije in Mad j rezerviram m se zdi, da konferenca
žarske(!), katerih naravni izhod na ne P°*eka tako, kakor se je upalo. To morje je Trst. Nato se obrača list na!se razvidi tudi iz tega, da obišče Gom malo antanto z apelom, naj podpre bos po vsakem razgovoru z Mussoli-
italijanska prizadevanja, ki v prvi vrsti res ščitijo legitimne interese Ita-
nijem nemškega poslanika von Has?T3, da ž njim dalje konferira.
Pogaiania med Nemčijo in Jusotlaviio
IZJAVA POSLANIKA BALUGDŽIČA. SPREJEM NEMŠKE TRGOVINSKE DELEGACIJE. PRIČETEK POGAJANJ.
BEOGRAD, 15. marca. Jugoslovanski poslanik v Berlinu g. Živojin Balugdžič, ki je prispel semkaj, je izjavil vašemu po ročevalcu, da se je pripeljal iz Berlina zato, da poroča kraljevski vladi o stališču nemške vlade do sestanka Mussolinija, Gombosa in Dollfussa v Rimu.
BEOGRAD, 15. marca. Davi ob 7.45 je prispela sem nemška delegacija za pogajanja o sklenitvi nove trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Nemčijo. Na kolodvoru so sprejeli delegate berlinski poslanik Balugdžič z višjimi uradniki zu-
nanjega ministrstva in trgovinskega ministrstva, nemški poslanik na beograjskem dvoru van Heeren z osebjem nemške legacije, kakor tudi člani tukajšnje nemške kolonije. Pogajanja se bodo pričela že danes popoldne. Popoldne bo prva skupna seja obeh delegacij, nemške in naše, na kateri se bo razdelil material pogajanj. Obenem bosta izmenjali obe delegaciji svoje predloge in poglede, nakar se bodo osnovali odseki po proučevanje podrobnih vprašanj.
Barthoujevo potovanje v Varšavo
PARIZ, 15. marca. Včerajšnji listi so poročali, da bo francoski zunanji minister Barthou obiskal Prago in Varšavo v drugi polovici aprila in da je predvčerajšnjim sprejel poljskega zastopnika poslaništva v Parizu in se z njim razgovarjal o podrobnostih svo jega nameravanega obiska pri poljski vladi. Z ozirom na to se včerajšnji »Petlt Parisien« sklicuje na obisk v Varšavi in naglaša, da bo Barthou, ki je bil vedno prijatelj Poljske, prisrčno sprejet v Varšavi in bo njegov obisk mnogo pripomogel k zboljšanju fran-cosko-poljskih odnošajev.
Strašna eksplozija v Ameriki
PARIZ, 15. marca. Kakor poročajo Iz Newyorka, je nastala v pristanišču Li-bertad (San Salvador) strahovita eksplo- i zija. Zaradi eksplozije velikih nmožin dl-1
PRORAČUN V SENATU.
BEOGRAD, 15. marca. Včeraj je bila prva seja senata, na kateri je bil določen dnevni red za proračunsko debato
SPALAJKOVIČ V PARIZU.
PARIZ, 15. marca. V Pariz sc je vrnil jugoslovanski poslanik Spalaj-kovič, ki se je več dni zadržal po službenih opravkih v Beogradu.
VELIKA NESREČA V BRUSLJU.
BRUSELJ, 15. marca. Pri vdoru stropa v neki tukajšnji hiši, v kateri sta hotel in kavarna, je bilo 15 ljudi ubitih, 10 p -nevarno ranjenih.
POLOŽAJ V ŠPANIJI.
MADRID, 15. marca. Včeraj jc L. la razglašena generalna stavka. Vlada pričakuje, da stavkujoči ne bodo uspeli s svojimi zahtevami, ker se nekatere kategorije delavcev niso pri’ ldjučile stavkujočini. Prepričana je,
ŽRTVE POTOPLJENE TORPE-DOVKE.
r OKIO, 15. marca. IDoslcj se je po srečilo potegniti iz japonske torpedov namita je bilo ubitih -150, po drugi vesti da bo prišlo do sporazuma med stavke »Tomocuri« skupaj 49 trupel. Iz- pa celo 20ft ljudi. Ogenj, ki je nastal po gubljeno je vsako upanje, da bi sc mo eksploziji, je vpepelil cel mestni del. gla rešiti ostala posadka.	1	Tudi rotovž je v plamenih.
betiiki in zidarji in da jc sedanja dolgotrajna stavka vzrok stavkajočih po litičnili gibanj.
Dnevne vesti
Požarna nesreča v GerežSi vasi
Mati, hči in dva reševalca v ptu ski bolnišnici Hči je danes umrla, mati umira
iT-yi ~u'Tr'i'jj.	a.	j	-JL,
-	V Gerečji vasi v ptujskem okraju je nastal sinoči iz še nepojasnjenega vzroka okoli 9. ure požar v stanovanjskem poslopju posestnice Marije Drevenškove. Posestnica, njen 20-letni sin in 17-letna hči so bili že v postelji. Ko jih je ogenj prebudil, so v strahu zbežali ven neoble-čeni, pozneje so pa zopet planili v gorečo hišo, da bi rešili vsaj obieko. Mlademu Drevenšku se je to posrečilo, mati Marija in hči Antonija pa nista več mogli na prosto. V skrajno nevarnost sta se podala gasilca Štefan Rozman in Franc Golob, da bi ju rešila. Posrečilo se jima je res privesti obe ženski iz goreče hiše, a pri tem sta dobila tudi sama tako hude opekline, da so ju morali prepeljati v ptujsko bolnišnico, kjer upajo zdravniki, da jima bodo rešili življenje.
Strašne opekline sta pa dobili Dreven-škova in njena hči. Z reševalnim vozem sta bili takoj prepeljani v Ptuj, in sicer
Sto v o priljubljenega polkovnika Po-padiča. Z včerajšnjim popoldanskim brzo vlakom se je odpeljal na svoje novo shiž beno mesto poveljnik mariborskega artilerijskega polka polkovnik g. Popadič. Na kolodvoru je bil zbran skoraj celoten častniški zbor mariborske garnizije in veliko število njegovih prijateljev in znan cev. Prisrčno slovo je pokazalo, kako priljubljen je bil polkovnik Popadič in kako velike simpatije je užival med mariborskimi nacionalnimi krogi.
Iz učiteljske službe. Za šolskega upravitelja osnovne šole na Sladkem vrhu je imenovan Fran Borko, doslej učitelj pri Sv Jakobu v Slov. goricah. Obenem je premeščena od Sv. Jakoba na Sladki vrh učiteljica Elica Borko-Krambergerjeva.
Odvetniška vest. V imenik odvetnikov s sedežem v Ormožu je bil vpisan g. dr. Ciril Kocmuir.
Iz duhovniške službe. Za župnika vikarja v Središču ob Dravi je imenovan duhovnik križniškega reda Alfonz Klemenčič; kaplan Ignac Godina pa je premeščen iz Dolnje Lendave v Turnišče.
Poroke. V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Janez Ferk, delavec in Matilda Venigerjeva, delavka iz Studencev; Oskar Klanjšek, trgovski pomočnik in Julijana Delova, modistinja; Mirko Germ, livar iz Studencev in Antonija Lande-karjeva, predica; Viktor Roth, ključavničar in Frančiška Selinškova, posestniška hiserka. Bilo srečno.
Srebrna poroka. Preteklo nedeljo sta v ožjem krogu svojih sorodnikov, prijateljev in znancev slavila srebrno poroko znana mariborska gostilničarja Štefan in Matilda Ivičeva v Rajčevi ulici. Jubilanta sta dolgoletna naša naročnika in je njuna gostilna na najboljšem glasu. Številnim čestitkam se priključujemo tudi mi in jima kličemo: Še na mnoga leta!
Naraščajoča Drava ovira gradnjo mostu na otok. V noči na preteklo sredo je Drava radi deževja in talečega se snega narasla skoraj za tri metre in povzročila že precejšnjo škodo pri gradnji novega mostu na Mariborski otok. Porušila in odnesla je zagatne stene pri stebru na 1«'-vem bregu in se z vso silo zagnala v podpornik na desnem bregu, ki pa je že toliko utrjen in tako močno zabetoniran, da mu ne bo kos. Poplavila je tudi brv in preti nevarnost, da jo odnese.
Joželovanje. Mariborsko Slovensko o-brtno društvo bo tudi letos na svečan način proslavilo praznik svojega zaščit nika. Na praznik 19. t. m. se bo ob 8.30 zbral v Narodnem domu obrtniški naraščaj z mojstri, odkoder bo skupni odhod k službi božji v frančiškanski cerkvi ob 9. uri. Po maši bo predavanje v Narodnem domu. Slovensko obrtno društvo v Mariboru vabi vse mariborske obrtnike, da se te proslave udeleže v čim večjem številu.
Prepovedan tisk. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati in razširjati v naši državi ilustrirani list »Le tre Venezie«, ki izhaja v Benetkah.
Univerzalni umetnik »Vilko« samo par dni. 16. še enkrat nastop %. Svengalija v »Veliki kavami«!
v zelo nevarnem stanju. Najhuje je bila ožgana mlada Antonija, ki je danes v strašnih mukah umrla, dočim se mati bori s smrtjo in je malo upanja, da bi ostala živa.
O	požaru so bili obveščeni domači in okoliški gasilci, ki so takoj prihiteli na pomoč, a niso mogli dosti rešit;. Ogenj se je razširil tudi na gospodarsko poslopje in upepelil vse do tal. Poleg pohištva, orodja, krme itd. je zgorelo tudi več kokoši in drugih domačih živali. Škoda znaša okoli 100.000 Din. Gasili so mimo domačih gasilcev pod vodstvom načelnika Kaisersteina gasilci iz Ptuja pod poveljstvom podnačelnika Brezov-ška, iz Hajdine pod poveljstvom načelnika Petjeta ter iz Št. Janža. Reševalna dela je vodil sanitetni referent g. dr. Vrečko iz Ptuja, ki je nudil ponesrečencem tudi prvo pomoč.
Petek 16
velika"
IViNGAll
Petek 16.
it
KAVARNA
Oddaja restavracije na glavnem kolodvoru. Direkcija državnih železnic v Ljubljani bo imela dne 17. marca 1934 ob 11. uri v pisarni šefa postaje Maribor gl. kol. pismeno licitacijo, da se zaključi direktna pogodba, za oddajo začasnega kolodvorskega bifeja na postaji Maribor gl. kol. za dobo šestih mesecev. V zakup se bo oddalo del prostorov dosedanje restav racije, in sicer: gostilniška soba ob cesti, meščanska soba, gostilniški vrt, kiosk za bife in del kleti. Početek obrata je predviden dne 1. aprila 1934, lahko se pa od strani železniške uprave preloži tudi na poznejši termin. Kolkovane ponudbe je treba vložiti zapečatene iti z oznako naj-kesneje do 17. marca 1934 do 11. ure pri šefu postaje Maribor gl. kol. Kot jannče-vina se mora položiti najkasneje do 10. ure dne 17. marca 1934 pri postajni bla-gajnici Maribor gl. kol. Din 10.000 v gotovini. Natančnejša pojasnila in pogoji so na vpogled pri podpisani direkciji, soba št. 59, vsak delavnik med 10. do 12. uro in pa pri šefu postaje Maribor gl. kol. med poslovnimi urami.
Mestni avtobusni promet sporoča, da se bo dne 18. in 19. tm. pomnožil avtobusni proimet na progi II., to je Glavni trg - Studenci. Vozilo se bo do koroškega kolodvora po Črtomirovi in Tvorniški cesti v obeh smereh.
Nezgoda. Sinoči se je pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju hujše ponesrečil stolni vikar Franc Kolenc iz Maribora. Peljal se je namreč na svojem motorju proti Mariboru in je med vožnjo padel z vozila ter se hujše poškodoval na glavi. Poklicani reševalci so ponesrečenega vikarja prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Nesreča pri zidanju hiše. V Vrhlogu je včeraj popoldne doletela 24letnega posestniškega sina Ivana Gregoriča huda nezgoda. Radi zadnjega deževnega vremena se je zrahljala malta in se je podrl precejšen del zida, ki je pokopal pod seboj omenjenega zidarja. Pri tem je zado-bil Gregorič hude poškodbe po vsem te lesu in so ga morali spraviti v mariborsko bolnišnico.
Smrt vzorne Slovenke. V Celovcu ic umrla v starosti 55 let gdč. Konstancija Cizelj-Aleš. Pokojna je bila pri vseh ce lovških in koroških Slovencih zelo spoštovana žena. Za časa plebiscita na Koroškem je bila izvoljena za članico ju goslovanske plebiscitne komisije v Ce lovcu, kjer je delovala v našo korist iz redno neustrašeno in odločno. Koroški Slovenci so s to plemenito rodoljubinjo izgubili svojo veliko zaščitnico in najblažjo dobrotnico.
»Križni pajek« — ta duhovita komedija Reimann-Schwarza, po kateri je bil zasnovan tudi film »Paprika«, se vprizori zadnjič na studenškem gledališkem odru v nedeljo dne 18. III. 1934 ob 19. uri. Obe prvi predstavi sta izborno uspeli ter se je nasmejalo občinstvo do solz. Za nedeljsko predstavo veljajo skrajno znižane cene —• 6, 4, 2 Din, tako da si igro lahko vsak ogleda. Ne zamudite te prilike!
Iz vrst naših planincev. V nedeljo 18. lovenskega planinskega društva na »Mariborski koči« zaslužnemu uredniku >Pla ninskega vestnika« g. ravnatelju dr. Josipu Tominšku ob 25-letnici njegovega urednikovanja častni večer, katerega se bodo udeležili naši planinci v velikem številu. Najbrže bo vozil avtobus do Reke. Čas odhoda in povratka avtobusa bo pravočasno objavljen. — Redni letni občni zbor mariborske podružnice SPD bo v torek 27. t. m. ob 19.30 v lovski sobi pri »Orlu« z običajnim dnevnim redom. Volitev letos ne bo, ker je bi! odbor lani izvoljen za dobo treh let. — Sedaj se že pridno dela na predpripravah za elekrifikacijo »Mariborske koče«, ki bi bila še tekom letošnjega poletja dovršena. Tok bo dobavljala nova turbina pri »Pohorskem domu«. Z elektrifikacijo bo stopil razvoj »Mariborske koče«, naše najvažnejše letne pohorske postojanke v nov stadij.
Zabavajo se lahko samo zdravi ljudje. Najmanjši prehlad, glavobol ali zobobol, Vam zabavo pokvari. Ako hočete to preprečiti, vzemite pri najmanjšem pojavni omenjenih bolečin eno do dve tableti Aspi rina in boste takoj zdravi!
Predavanje o zgodovini Srbov. Mariborska podružnica Združenja jugoslovanskih železničarjev priredi v petek 16. tm. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma predavanje o zgodovini Srbov. Predaval bo g. inž. Stanojčič.
Rdeči križ Studenci priredi 18. in 19. tm. štetje obiskovalcev Jožefovega sejma. Društveni funkcionarji bodo skupno z zastopniki vseh studenških društev tekmovali pri prodaji dinarskih znakov R. K. v korist revni deci. Obiskovalci sejma se naprošajo, da radevolje podprejo to plemenito akcijo.
Slovensko trgovsko društvo v Mari-
Na& Gdnd g!&d@il$£e
REPP-rn >
Četrtek, 15. marca ob 20. uri: »Natalija«.
Red C. Znižane cene. Zadnjič.
Petek, 16. marca: Zaprto:
Sobota, 17. marca ob 20. uri »Mala Flo-ramye«. Globoko znižane cene.
»Mala Floramye« bo v soboto 17. tm. pri globoko znižanih cenah, mesto najavljenih že »Rože v snegu« za prvi radio prenos mariborskega Narodnega gledališča. Repertoar se je moral spremeniti zaradi obolelosti g. Harasfoviča.
Opozarjamo na današnjo zadnjo predstavo »Natalije«, ki se vrši za red C in pri znižanih cenah.
Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdrav nikov-strokovnjakov potrjujejo, da so tudi oni. ki bolehajo na ledvicah, protinu, revmatizmu, kamenih in sladkorni bolezni zelo zadovoljni z učinkom »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.__________
Morilci poslanca Neudorferja pred sodniki, V torek se je pričela pred državnim sodiščem za zaščito države razprava proti morilcem narodnega poslanca Mirka Neudorferja, ki je bil ustreljen lani na svojem domu. Na zatožni klopi sedi 7 obtožencev, ki jim obširna obtožnica oči* ta, da so kot člani eligalne organizacije umorili narodnega poslanca Neudorferja. postavili peklenski stroj na železniški progi pri Rajhenburgu in Zaprešiču in delali za ločitev države od celote. Raz-sprava bo trajala več dni.
Privatni izpiti. Šolska oblast opozarja vse one. ki nameravajo vložiti prošnje za privatne izpite v letošnjem šolskem
boru priredi s sodelovanjem Trgovskega ! ]etu, da jih pošljejo neposredno upravam
pevskega odseka v soboto, 17. t. m. v gornji dvorani hotela »Orel« družabni večer z godbo, petjem, humorističnim programom in prosto zabavo, ter vljudno vabi vse člane in prijatelje društva, da se polnoštevilno z družinami udeležijo te prireditve. Začetek ob pol 21. uri.
Društvo »Šola in dom« v Mariboru pri redi v četrtek 15. marca ob 20. uri kinu »Apolo« predavanje za starše, učitelje in svoje prijatelje. Predava dr. Leopold Po-janec: »Jezikovna vzgoja naše dece —
»Ljubimkanje«, delo znanega dramatika A. Schnitzlerja, vprizori Dramski studio v nedeljo ob 20. (8.) uri v Nar. gledališču. Režira g. M. Furijan.
Studenčanke! Podpisujte se za svoje pravice! Do sobote zjutraj je razpoložena v dekliški osnovni šoli na hodniku, pritličje levo, podpisna pola za Vaš p d-pis za vse brez ozira, ali izvršujete kak poklic ali ne. Gre za to, da ostanemo v službi vse, pa naj si bo državna ali kaka druga služba.
Vitežke čete NO bodo imele v soboto
17.	tm. zvečer v Špurejevi gostilni svojo prireditev. Začetek bo ob 20. Vstopnina 3 Din. Na sporedu je več zabavnih točk in ples. Četniki in prijatelji, udeležite se prireditve v čimvečjem številu! Predvsem pa šo dobrodošli tudi Jožki in Jožice!
Slovensko obrtno društvo v Mariboru
vabi svoje članstvo, da se v polnem številu udeleži družabnega večera Slovenskega trgovskega društva v Mariboru, ki bo v soboto 17. marca 1934 v gornji dvorani hotela »Orel« v Mariboru. Odbor.
Mojstrski izpit. Pred izpitno komisijo sta te dni napravila mojstrski izpit iz pekovske stroke pekovska pomočnika Josip Berlinger iz Maribora in Franjo Vaupotič iz Slovenske Bistrice. Slednji je napravil izpit z odličnim uspehom.
Grajski kino. Danes zadnjič »Ljubi me in svet je moj«. Od! danes dalje prinašamo v journalu »Velike nemire na Dunaju«, vstaši v boju s policijo. Pripravlja se opereta »Viktor in Viktorija«.
Kino Union. Danes zadnjič Tom Mix in Ken Mavnard. Od petka dalje gijransko veledelo »S. O. S. Ledena gora«. Film je napete vsebine in poln krasnih naravnih posnetkov z ekspedicije na Gronlandu.
Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Josefove grenčice, Če jo popijete vsak dan zjutraj tia tešče, lagodnu milo iztrebljenje črevesja.
šol. na katerih jih žele polagati. Prošnje ie treba vložiti najkasneje do vštetega 10. maja. Vse morajo biti pravilno taksirane. Podrobnejše informacije dobe prosilci pri ravnateljstvih. Prosvetno mini-sterstvo, odnosno banske uprave bodo vse prošnje, ki bodo poslane neposredno ali pa izročene osebno, 'poslale šolam v pregled. V tem primeru se bo postopek pri reševanju prošenj zavlekel in bodo morali nositi posledice prosilci sami.
Lastniki koles, ki še niso poravnali redne letne takse Za leto 1934 se pozivajo, da store to takoj — najkesneje pa do 31. marca 1934. sicer se bo proti zamudnikom uvedlo kazensko postopanje.
Nov časopis. V Sofiji bo pričel v kratkem izhajati nov časopis pod naslovom »Jugoslovansko-bolgarski pregled«, ki bo zasledoval cilje za zbližanje Jugoslavije in Bolgarije.
Radio Ljubljana. Spored za petek 16. | t m.: Ob 11; šolska ura: življenje otrok pri raznih narodih; 12.15: narodne pesmi raznih narodov; 12.45 poročila; 13: čas. reproducirani koncert naših kvartetov: 18 orkestralna narodna glasba na ploščah; 18.30: predavanje o gluhonemi deci; 19: Sokolstvo; 19.30 izleti za nedeljo; 20: prenos iz Zagreba; 32: čas, poročila, za smeh in dobro voljo.
Poseben vlak v Planico k skakalnim tekmam! Tuisko-pronietna zveza v Mariboru organizira k skakalnim tekmam, ki bodo 25. t. m. v Planici, poseben vlak, ako se javi vsai 300 interesentov. Vlak bo odšel iz Maribora v nedeljo 25. t. m. ob 5. uri zjutraj in se bo vrnil okoli 1. ure ponoči. Udeleženci se sprejmejo no vseli postajah od Maribora do Zidanega mosta. Vozna cena, vštevši vstopnino k skakalnim prireditvam, znaša za osebo 100 Din. ir. to brez razlike, na kateri postaji se vstopi. S tem je dana športnikom in šport nim ljubiteljem na skrajnem severu naše banovine možnost, videti na delu najboljše svetovne mojstre v smuških skokih, kakor Norvežane brata Sigmunda in Birgerja Ruud, Sorensena, Poljaka Ma-ruscarsza in druge. Obenem bodo udeleženci lahko občudovali prirodue krasote našega zimskega raja — Gorenjske. Prireditev predstavlja torej za nas izredno atrakcijo, tembolj ker bodo drzni skakalci skušali porušiti svetovni rekord. Prijave sprejema najkasneje do nedelje.
18.	t. m. »Putnik« Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. int. -1-22. in »Ptitnik« Celje (blizu kolodvora). Hitite s nri-nvo, da omogočite ta krasni izlet!
V Mariboru, dne 15. III. 1934.
-i&HBSSES^SSSBBHKS - w-TT-iJ^W*V^T \v«m
Predavanja ljudske univerze
Nemški nerodni socializem in njega pomen za Evropo
Predavatelj je orisal probleme svoje-
Pretekli petek je predaval v tukajšnji Ljudski univerzi pisatelj in glavni urednik »Večernika« g. Radivoj Rehar o aktualnem vprašanju zmage in ciljev nemškega narodnega socializma in njega odnosov, odnosno vplivov na ostalo Evropo in svet. Pred mnogoštevilnimi poslušalci je orisal predavatelj najprej nastanek, zmago in propast političnih idej v zgodovini, naglašujoč, da sta dve glavni sili, ki se vedno vračata in borita druga z drugo: demokracija in diktatura, odnosno absolutizem. Sedanja vseob-ča kriza demokracije je utemeljena v tem, da ni več sposobna roditi novih idej in velikih oznanjevalcev, temveč živi ideja le od preteklosti, njeni zastopniki Pa.so posnemovalci ustanoviteljev; zato tudi ne more rešiti sedanjega kaosa.
Prvi napad na demokracijo je pomenila ruska boljševiška revolucija, kateri Je sledila fašistična v Italiji in tiarodno-socialistična v Nemčiji. Dasi izgleda. da obstoja med boljševizmom in fašizmom
—	narodnim socializmom ogromna razlika, je v resnici dosti manjša, kakor se zdi. Vsa ta gibanja so načelno protidemokratična in se ločijo samo po odnosu do gospodarstva. Boj se torej ne bije med boljševizmom in fašizmom, marveč med demokracijo in diktaturo. Demokracija ie ponekod že podlegla, drugod pa je potisnjena v defenzivo.
Nemški narodni socializem je zelo Mi-
ga predavanja z objektivnega zrelišča, ne da bi se skušal opredeliti za to ali ono smer, v kolikor je tako razglabljanje seveda lahko objektivno, ker absolutna objektivnost je mogoča pač samo v matematiki. Poslušalci so sledili predavatelju z velikim zanimanjem in ga ob-koncu nagradili z aplavzom.
Najstarejši človek na svetih se štirinajstih ženi
Najstarejši človek na svetu je nedvomno Zoro Aga, ki je bil po lastnih trditvah rojen leta 1774 in je star torej 160 let. Ko ga je pred dnevi obiskal neki no-. vinar, mu je izjavil, da se bo v kratkem oženil, ker mu je kot samcu življenje pre dolgočasno. Dejal je, da bo stopil v zakon že štirinajstič m da je njegova nevesta stara 40 let. Listi so pozneje priobčili obširne članke iz življenja Matu-zalema.
Važni naknadni amandmani
Pooblastila ministrom za ureditev najnujnejših vprašanj
Finančni odbor narodne skupščine ie po sprejetem proračunu odobril še nekatere amandmane. ki jih je predložila vlada. Med njimi je važno pooblastilo za spremebo uredbe o gospodarskih zbornicah. Ministrstvo za trgovino in industrijo se pooblašča, da lahko v sporazumu z ministrskim svetom spremeni uredbo o gospodarskih zbornicah, ki je bila izdana na osnovi obrtnega zakona.
Drugi važni amandman se nanaša na podaljšanje pooblastila vladi za izdajanje gospodarskih uredb z zakonsko močjo in je ministrski svet pooblaščen, da lahko izda uredbe v svrho ureditve in olajšanja gospodarskih razmer v državi, kakor tudi za pospeševanje gospodarske delavnosti sploh. Prosvetni minister je dobil pooblastilo, da sme dodeljevati učitelje tudi takim prosvetnim društvom, ki ima-
zek italijanskemu fašizmu, ki ga je tudi j jo svoje šole ali svoje internate. Doktor-podpiral in oplojeval, vendar je po svo-l ski izpiti se bodo do izdaje novih uredb Jih začetkih s Hitlerjevim povojnim de- polagali po starih predpisih. Minister dto
'oni samonikel. V glavnem se ločita obe gibanji po razliki italijanske in nemške mentalitete in splošnih razmer, po socialnih stremljenjih, ki so v. Nemčiji močnejša kakor v Italiji, po odnošajih do religije, odnosno cerkve in po nemškem rasizmu, ki ga fašizem ne pozna. Za objektivnega poznavalca je vendar Hitlerjeva zmaga silnejša kakor Mussolinija, ki mu ie Italija padla v roke kar sama. Da so vsa ta gibanja zmagala, je vzrok v razmerah, ki.so obstojale v svetu in speci-eliio v Rusiji. Italiji in Nemčiji. Treba si ie samo predočiti nemški narod po po-razu v svetovni vojni, pa razumemo zlah *a Hitlerjev uspeh, ne oziraje se na to, če bo lahko pomenil tudi v praksi to, kar si ie postavil za cilj v teoriji.
Z zmago narodnega socializma v Nemčiji ie bila silno omajana demokracija Povsod po Evropi in v svetu. Dokler je bila strta le v Rusiji in Italiji, nevarnost ni bila tako velika. Sedaj vstajajo fašistična, odnosno po narodnem socializmu pomlajena gibanja povsod, tudi tam, kjer ne bi pričakovali. Avstrija je že ob ^°neu demokracije, na Irskem in v Romuniji se je demokracija zaenkrat rešila v zadnjem momentu, drugod pa se prijavljajo novi boji. Tudi v središču demokracije, v Franciji in Angliji, vstajajo močna fašistično-narodnosocialistična gibanja in če pade demokracija tam, ie padla za dolgo dobo povsod.
N* Pa narodni socializem vplival na F.v ropo in svet sarno idejno, marveč tudi v enaki meri v modernopolitičr.em oziru. Cilj Hitljerja je, združiti vse Nemce in v eni sami nemški državi. Pri tem si je Postavil za prvo nalogo osvojitev Avstrije. Teoi etično je zadeva gotovo Pravilna, kajti če bi odrekali Nemcem pravico do združitve, bi odrekali tudi se-
1	Pravico do zahtev po Primorju in Kolški ter bi negirali^ samo idejo, na ka-ien' je bila ustanovljena naša Jugoslavi-Ja- Toda nobene pravice ne moremo prignati Nemcem do pokrajin, ki niso čisto njihove ali pa so bile potujčene šele v zadnjih časih, cesto z nasiljem. Nemški mirod bi moral spoznati, da ni zanj častno boriti se za St. Hi in Marenberk, ker ima dosti višje naloge in poslanstva. Toda diplomati ne presojajo problemov po Morijah, temveč po svojih praktičnih hotenjih, zato so konflikti neizogibni in tudi oborožena razračunavanja niso izključena.
Tak je dejanski položaj. Stojimo sredi besnega boja za zmago ali poraz med demokracijo in diktaturo. Naj pa zmaga '■i ali ona, dokončno problem s tem ne bf> rešen, ker se rešiti ne da. Življenje je večno presnavljanje, iskanje novega ’n vračanje starega. Življenje je boj!
za socialno politiko je pooblaščen, da razširi obvezno zavarovanje privatnih nameščencev na vso državo. Tudi je pooblaščen s posebno uredbo urediti zastop stvo članov Pokojninskega zavoda iz bivše Dalmacije v upravnem odboru Pokojninskega zavoda v Ljubljani.
Gledališki dinar se bo plačeval samo za kino-karte, in sicer znaša taksa za vstopnico v vrednosti do 6 Din po 50 para, za vstopnico v vrednosti nad 6 Din pa 1 Din. Vzakonjen je nadalje odlok ministrskega sveta o izvedbi agrarne reforme na škofovskem veleposestvu v Gornjem gradu. Gradbeni minister je pooblaščen najeti pri Državni hipotekarni banki potrebno posojilo za dovršitev novega parlamenta, katerega temelj je bil položen že leta 1906. Sprejet je bil tudi sklep, da se združijo z Beogradom mestna občina Zemun, občina Bežanija in 12 okoliških občin, s čemer je podana osnova za zgraditev velikega Beograda. Po-
HRIBOLAZCI
in vsi, ki želite to postati, mislite vedno na dva temeljna pravila, ki se glasita;
1. Ne nosi pretesnih čevljev.
2. Imej vedno s se-
DO) O d li u... fc? ■ in l/jg/r
znane jSyr»Jyr bonbone,
ker dajo ti moč in svežost.
PROIZVOD: „UNI0N*', ZAGREB.
svete je dobil nadalje tudi pooblastilo, da Iseben kredit v višini 3 milijonov je dolo
izda uredbo in pravilnik o enotnem pokojninskem fondu za starostno zavarova nje nerazvrščenetga igralskega osebja i n njihovih rodbin. Uredba o ribarstvu. ki je doslej veljala za področje bivše ljubljanske oblasti, je razširjena na vso dravsko banovino.
Minister za socialno politiko in narodno zdravlje je pooblaščen, da v soglasju z ministrskim svetom s posebno uredbo uredi vprašanje zaposlitev tujih državljanov. delavcev in nameščencev in takih, ki izvršujejo samostojne poklice ali imajo svoja podjetja. S to uredbo bo minister predpisal tudi posebno takso, ki jo bodo plačevali vsi delodajalci, ki zaposlujejo tuje nameščence, odnosno oni tuji državljani. ki imajo v naši državi samostojna podjetja. Tudi je ministrstvo za socialno politiko pooblaščeno izdati uredbo, po kateri se predpišejo za nezaposlene redne dnevne podpore v višini 5 do 15 Din za dobo do največ 20 tednov. Minister
čen za zavarovanje liške proge proti snežnim zametom. Izdan bo predpis, da bodo morali vinogradniki iztrebiti iz svojih vinogradov šmarnico in da jo bodo smeli imeti za svojo posebno in hišno porabo le do največ 500 trt. Prav tako je sprejeta tudi odločba, da se smejo v bodoče pristojbine, ki se pobirajo za živinske potne liste, uporabljati izključno le za veterinarsko zdravstvene potrebe.
John Situs:
Zgodba nerodnega Ifubimca
Saj veste, kakšne so bile Tantalove muke? Žejen je bil. pod nogo mu je žuborela voda; a ko se je nagnil, da bi pil. je voda izginila ... Ločen je bil, nad glavo mu je visela veja, polna najokusnejšega sadja, a ko je iztegnil roko. da bi sadje utrgal, je veja splavala v nedogled ...
Imel sem ljubico. V pismih sva si razlagala svoje hrepenenje... Po ulicah in parkih sva si v naglici stiskala roko .. • dvakrat, trikrat sva se za gostim grmom bliskoma poljubila, objela in zbežala vsak r.a svojo stran. Tantal sem bil tudi jaz.
Zakaj ona je bila žena. jaz pa samec, ki živim z materjo v skupnem gospodinjstvu. Z zelo pametno materjo. Absojvi-rala je življenjsko univerzo v zakonu z mojim očetom. Zato se boji zame in mi ponavlja:
»Boj se žensk! Živi počasi, da se ne zasopeš in da ne omagaš prezgodaj!«
Zelo modra je moja mati. Toda za zaljubljenca, ki hrepeni, koprni po dražestni ljubici, ljubezni željni ženi, so taki modri nauki bob ob steno.
Razmišljala sva le o tem: kje bi se se-šla na urico, dve... sama. nemotena, udobno, lepo na gorkem ...
Končno sem jo našel — sobico, toplo, polno mehkih preprog in blazin. Svojo sobo!
Treba je bilo le odstraniti mater. A
kam ž njo, da je vsaj dve uri ne bo domov? Z obiskov se vrača vselej že pred
Vsedržavni kongres naših sadjarjev.
Letos v septembru bo v Sarajevu kongres sadjarjev iz vse države. Kongres je sklicalo Srbsko gospodarsko društvo sporazumno z banskimi upravami.
Trgovinska pogodba z Albanijo, Po dol gotrajnih pogajanjih je vendarle prišlo do trgovinskega sporazuma med Jugoslavijo in Albanijo. Jugoslavija se je obvezala, da bo v Albaniji kupila ovčjo volno, kože, olje in druge predmete za 2.6 milijonov fr. frankov.
večerjo. Potem se ne gane nikamor več.
Pošlji jo k »Humletu«! mi je predlagala dražestna ljubica. »Pred poldvarajsto se ne bo mogla vrniti.«
»Če le ne uide poprej?« sem pomišljal.
»Nikakor! Duhovi, ki lazijo po strehah in si dajejo sestanke na pokopališčih ... kralji in kraljic, ki se more, zastrupljajo ... princese, ki blazne, prepevajo pikantne kuplete po odprtih grobovih ... nič zanimivejšega za stare dame solidnega okusa!« je dejala. »Reci ji, da ni nobeden detektivski ah dvorni roman napetejši, groznejši, pretresljivejši. In pojde!«
Pa sem ji res rekel in jo pregovoril. Mati je šla gledat »Hamleta«. Še ni sedela v gledilišču. ko je sedela moja ljubica že na divanu, obložena s svilenimi blazinami, v moji topli sobici.
Vse žarnice sem prižgal na lestencu... naložil v peč dovolj drv,.. pred divan sem pomaknil mizico in jo pokril z delikatesami.
Sam sem bil nakupil ribic, sirov, kaviarja, peciva, sladkarij, sirovega masla, nekaj buteljk sladkega vinca in kup naj-fir.ejših cigaret. Lepo sem pripravil krožničkov. vilic, nožev, čaš... O, dosti dela setn imel, da sem mogel sprejeti ljubico in da nama ni manjkalo prav ničesar...
Tako sva uživala... Končno sem sam skuhal na samovarčku še izvrstnega čaja.
Ah, bilo je krasno! In ljubica je bila sladka, prijazna, da se mi je vrtelo v glavi.
»Da bi bilo večno tako! Nikoli bi ne
Zadružni kongres. Kongres zadružne zveze bo 25. tm. v Beogradu. Na kongresu bodo naši zadružni strokovnjaki razpravljali o vseh vprašanjih, ki .so postala spričo poslednjih zakonov gospodarskega značaja in zaradi splošne gospodarske krize zelo aktualna za vse naše zadružništvo. Na dnevnem redu kongresa pa so tudi razni važni referati o zadružništvu iti njega bodočnosti.
Zborovanje banovinskih uradnikov in uslužbencev. Na ponedeljskem zborovanju delegatov uradnikov in uslužbencev iz vseh banovin, ki je bilo sklicano v Beogradu, da se ugotovi, kaj je -treba ukreniti za izenačenja pravic z državnimi uradniki, je bilo sklenjeno izročiti posebno spomenco predsedniku vlade ter notranjemu in prometnemu ministru.
Svetovni kongres mlekarjev. V času od 30. aprila pa do 7. maja bo v Rimu deseti svetovni kongres mlekarjev. Doslej je prijavilo svojo udeležbo 31 držav, ki bodo poslale na zborovanje svoje najboljše mlekarske strokovnjake. Na kongresu bo zastopana tudi naša država.
Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 22. do 28. februarja je bilo v Sloveniji 8 primerov tifuznih bolezni, 19 škrlatin-ke. 57 ošpic, .160 vnetja priušesne slinov-ke, 115 davice (smrtni 1), 17 šena, 4 otro-čnične vročice, 3'otrpnjenja tilnika. 6 hri-pe in 1 griže.
Živalske kužne bolezni v dravski banovini. Po stanju z 10. tm. je bila v drav sk* banovini svinjska, kuga na 39 dvorcih, 'svinjska'rdečica na 4, steklina na . 1 in konjske garje na 1.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. urri je kazal toplomer 6.6 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 5,8 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 14 stopinjah 726.2, reduciran na ničlo pa 724.5; relativna vlaga 90; od včeraj na danes i'e padlo 3.7 mm padavin. Vreme je oblačno.
hotela od tebe!« je vzkliknila končno, vstala s preprog in blazin tik divana ter stekla k zrcalu. Hitela si je ravnat frizuro, ki sem ii jo razdrl docela, da je bilo kakor blazna Ofelija.
čemu?« setn ugovarjal. »Pusti vendar, saj si- z razpletenimi lasmi najbolj dražestna!«
»Vem. Celo moj mož trdi isto... ampak enajst je minilo... mama se vrne!« je odgovorila smehljaje se in se odpravljata.
Neverjetno! Debele tri ure so mi minile kakor pol urice! Jojmene, nesrečnika, ki se mora poslavljati, prav ko je postalo čim dalje lepše!
Toda ura je resnično kazala že četrt na dvanajst. Še en objem... še en poljub.. . pa še en poljub... pa še en poljub:
»Zbogom, dušica sladka! Hvala ti. hvala ti!«
Spremil sem jo do vežnih vrat, jo še poslednjič objel, poljubil, vzdihnil ter stekel po stopnicah nazaj v svojo sobico. Urno sem otvoril okni, da soho prezračim. izpustim ven dim cigaret...
Naglo sem naravnal nagubančene preproge, uredil razmetane in zmečkane bla zine, odmaknil mizico, zaprl klavii4; ugasnil žarnice do dveh. zavil in poskril ostan ke najinega supeja... potem pa sem šel v kuhinjo umivat čaše, krožnike, vilice, i. dr.... jih spravil v kredenco in koške ... oh. hitel sem, delal, delal, da mi je curel pot s čela... Končno sem celo s cunjo odrgnil tla v sobi. Parketi so se zopet svetili...
(Konec jutri J
MARIJ SKALAN:
11
Roman h prazgodovine človeštva.
»Mlada sem in ne poznam teh reči,« je dejala Iftirama. »Zrasla sem pod potjo solnca v svetišču solnčnega božanstva. Učili so me samo plesanja in svetih obre dov. V tajne ljubezni me niso posvečali, kakor druge, ki so opravljale obredne združitve z žreci, ker sem bila zaradi svoje lepote in plemenitega rodu določena za dvor. Moj oče, ki je zapovednik, je ponosen name. Vsa pokrajina govori o moji visoki časti, ki sem jo dosegla. Bila sem samo v očetovi hiši, v svetišču in sedaj sem tu. Kako naj bi vedela, kako je zunaj v svetu. Tudi dvornega življenja še ne poznam tako, kakor ti. Plaha sem in boječa.«
»In nisi nikoli zahrepenela po moškem, ki bi hrepenel po tebi in mu ne bi bila samo igrača redkih trenutkov? Ali pa po več moških, po slasteh nebrzdanosti.«
»Ne vem. Včasih si zares zaželim nekoga, ki bi se mu lahko približala kadarkoli bi hotela in mi ne bi bilo treba ča-
kati na milost velikega, ki nas ima preveč. Včasih, kadar ne morem zaspati, zaprem oči in sanjam. Kako lepo je sanjati bede! Daleč odpotuje moja duša, v tuje, neznane kraje, sprehaja se po zelenih tratah in senčnih gozdičkih in čaka ljubega. Tiho prihaja, roke mi položi okoli pasu, v oči mi pogleda in se mi smehlja. Tedaj zatrepečem; prevzame me tajin-stvena sila in najrajše bi skoprnela. Pre-desto je ljubi veliki, včasih pa se mi zdi njegova podoba drugačna in drugače me gledajo njegove oči.«
»Vidiš, to je hrepenenje. Mlade so tvoje sanje, še čisto rahle, kakor cveti, ki so se komaj odprli. Ne cveteš še kakor bohotna roža, nisi še zreli sad. Jaz ne sanjani tako rahlo, bolj vroč, da, včasih ko plačen žgoč je moj sen. Takrat bi se za-sesala komu v prsa in bi mu z usti pila toplo kri. Zgorela bi v plamenu strasti...«
»Morda bo tudi moj sen kdaj bolj pekoč ...« je dejala zasanjano Iftirama. Čez
čas pa je vprašala: »Tatana, ljubijo vsi moški enako?«
»Kaj še! Nekateri so hladni kakor riba, drugi pa živi kakor zubelj. Nekaterim si samo razvedrilo iz dolgočasja, drugim neutešljiva potreba. Nekateri te vzamejo, ker se jim zahoče ženske, drugi zato, ker te ljubijo in si jim vedno v mislih. Tudi ženske nismo vse enake. Nekatere se vdajajo samo zato, ker je vdajanje njihova dolžnost, druge pa zato, ker jim je hrepenenje in najvišja izpolnitev življenja.«
»Kakšna si ti?«
»Prva nisem.«
Solnce je že zatonilo za večerne gore. Na park in srebrni ribnik sredi njega je legal modrikasti mrak. Na jutranji strani neba je rahlo rdel polni mesec. Šum vetrov je utihnil; veje in vejice so mirovale, listje ni šuštelo več. Labiudi so se odpeljali v tišino pod drevesa z do tal padajočimi vejami. Iz grmičevja so se oglasili spevi večernih ptic.
Fairaonove plesalke so priplavale na breg, otirale si vodo z bblik bokov, polnih grudi in rok in ščebetala kakor ptice. V modrikastem mraku so bile podobne vilam. Njihova telesa so bila kra-
sna in popolna, ko da bi jih bil izklesal največji umetnik iz zamolklo rožnatega mramorja. Potem so se pričele oblačiti. Sika je zapela s prijetnim glasen liub-i’-no pesem:
Moj ljubi je kakor lijana, kakor lijana, ki se palme ovija, je moj ljubi:
koprneče se bliža grudim mojim, grudim mojim, mehkim kakor volna; slastno se bliža ustnam mojim, ustnam mojim, sladkim kakor sad sigine. ker žejen je mojih slasti, moj ljubi, in jaz sem njegova zrela sigina...
Druge so jo spremljale polglasno in se pričele polagoma odpravljati proti dvoru. Počasi so izginjale v modrem mraku parka, dokler jih ni popolnoma zakrilo cvetoče grmovje. 'Samo refren njihove pesmi se je še slišal iz daljave:
. . . in jaz sem njegova, vsa njegova, njegova . . .
»Pojdiva za njimi,« je dejala Iftirama in se dvignila.
(Se bo nadaljevalo.)
Soort
Občni zbor SK Mure
Dne 7. marca t. 1. se je vršil redni letni občni zbor SK Mure v Murski Soboti, ki je tekom svojega desetletnega vsestranskega udejstvovanja dosegla lepe uspehe, da so bili in bodo ostali vedno v čast ne samo klubu, temveč celokupnemu sportskemu ugledu naše države. In to predvsem po svoji močni hazenski družini, ki je dosegla časten naslov prvaka Slovenije v internacionalnih tekmah. zmagala nad prvakom Italije in dosegla najboljši rezultat proti prvaku češkoslovaške. V svoji sredini ima tudi državnega prvaka v table-tenisu, ki je ved no častno zastopal barve kluba na raznih turnirjih.
Občni zbor je otvoril predsednik g. 'A’r-vaj, ki se je zahvalil v imenu kluba vsem, ki so pripomogli k tako odličnemu napredku kluba. Nato je podpredsednik g. Peterka v obširnem poročilu podal uspešno delovanje kluba v preteklih desetih letih. Iz poročil ostalih funkcionarjev je razvidno uspešno in vsestransko delovanje kluba.
Nogometna statistika beleži -4 javnih i. s. 17 prijateljskih ir. 7 prvenstvenih tekem. Od teh 16 dobljenih, 2 neodločeni in 6 izgubljenih. Gol score 93:55 v korist kluba. Iz blagajniškega poročila je raz-vidno, da je imel klub Din 42.366.— skupnega denarnega prometa.
Po poročilih posameznih funkcionarjev se je vršila volitev upravnega odbora. Soglasno je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Vincenc Arvaj, I. podpredsednik Josip Lipič, bančni ravnatelj. II. podpredsednik Josip Adamič, bančni uradnik, I. tajnik Raoul Peterka, bančni uradnik. II. tajnik Štefan Gorički, stud. iur., blagajniki Oton Cvetko, bančm uradnik, Štefan Vukan. trg. poslovodja, Gustav Fiirst, gospodar, Štefan Debelak, trgovec, gospodarjev namestnik Ivo Kar-doš, trg. pomočnik. Odborniki: Koloman Hirschl, trgovec, Edvard Dicttrich, inštalater. Oskar Heimer, dentist. Bela Nor čič, trg. poslovodja, Ladislav Nadaj, trgovec, Ludvik Števančec, krojač, Izidor Hahn, trgovec, Ernest Štivan, trgovec. Aladar Fiirst, trgovec, Ferry Kemeny, plačilni natakar, Geza Vezir, gostilničar, Nikolaj Puhan, poštni uradnik. Načelnik prireditvenega odseka Ladislav Frim, trgovec, načelnik nogometne sekcije Josip Tuik, avtotaksi, načelnik table-teniške, teniške in lahkoatl. sekcije Janez Nemec, cand. jur., načelnik smučarske sekcije Nikolaj Horvat, drž. uradnik, načelnik kolesarske sekcije Franc Paurič, trg. pomočnik. Častno razsodišče: Fran Koder, odvetnik. Slavko Vutkovič, poštni uprav nik, dr. Nikolaj Pinter, odvetnik. Pregledniki računov: Štefan Koltay, davkar, Štefan Šiftar, bančni uradnik, Ferdo Celec, ravnatelj Kmečke posojilnice.
V izraz hvaležnosti za posebno naklo-njenost sta bila soglasno in z velikim na-
vdušenjem izvoljena za častna člana g. Josip Benko, tovarnar in narodni poslanec in g. Ferdinand Hartner, industrijec in predsednik občine.
Mariborski smučarski klub ima svojo sejo upravnega in nadzornega odbora v petek dne 16. III. v klubskem lokalu. Kolodvorska ul. 1. — Važno radi občnega zboira!
Odbor za delegiranje sodnikov pri OOLNP, službeno. Nedeljske tekme sodijo: ISSK Maribor rezerva :SK Železničar rezerva g. Kopič, SK Slavija:SK Železničar g. Nemec.
SK Železničar, nogometna sekcija. V nedeljo 18. tm. igra rezerva ob 14.30 prijateljsko tekmo z,rezervo ISSK Maribora, ob 16. pa prijateljsko tekmo s SK Slavijo iz Varaždina. Ob 14. naj se javijo na igrišču ob Tržaški cesti načelniku sekcije naslednji igralci:	Sclnveighofer,
Zgonc, Papež, Foray, Jemšac, Turk I. in H., Komad, Seničar, Goričan, Wagner, Šnofl; ob 15. pa igralci: Mahajnc, Fran-geš I., II., III., Ronjak, Škof, Lešnik, Pezdiček, Eferl, Paulin in Habit. Načelnik
Čakovečki SK:SK Gradjanski 3:3. Preteklo nedeljo se je v Čakovcu odigrala nogometna tekma v korist blagajne LNP, in sicer med domačima rivaloma, ki je končala neo lločeno.
Plavalna tekma Avstrija Jugoslavija v Mariboru? Avstrijska plavalna zveza je obvezana, da pošlje letos svojo reprezentanco v Jugoslavijo. Jugoslovanska plavalna zveza je odredila mesto Dubrovnik za kraj meddržavne plavalne tekme med Jugoslavijo in Avstrijo, in sicer 1. in 2. septembra. Avstrijci pa so odgovorili naši zvezi, da jim je potovanje do Dubrovnika predaleč in zahtevajo, da se meddržavna plavalna tekma med .Jugoslavijo in Avstrijo vrši v Mariboru!
SK Rapid v Ljubljani. Mariborski Ra-pid bo v nedeljo 18. tm. gostoval v Ljubljani ter odigral proti liginemu moštvu ASK Primorja prijateljsko tekmo.
Mariborska zimskošportna podzveza. Tekma v smuku dne 19. t. m. na Peci, v organizaciji SPD Mežica, se izvede za prvenstvo Mariborske zimskošportne pod
zveze, na kar se posebno opozarjajo tekmovalci, ki so se udeležili razveljavljene tekme v smuku dne 11. tm. Prijave sprejema StPD Mežica.
Piui
Novoizvoljeni okrajni kmetijski odbor
je na svoji zadnji seji izvolil za predsed-j nika odbora posestnika in župana na Bregu Ignaca Vindiša. Dosedanjemu predsed niku Jankotu Žunkoviču. upokojenemu šolskemu upravitelju, je bila izrečena topla zahvala za njegovo požrtvovalno delo v kmetijskem odboru.
Športni klub Drava v Ptuju je imel v nedeljo 11. tm. svoj prvi redni občni zbor. Kakor je posneti iz poročila klubu-vih funkcionarjev, se klub prav lepo razvija in je tudi članstvo znatno naraslo. Pri voli tvali je bil izvoljen dosedanji odbor s predsednikom živinozdravnikom Lešnikom na čelu.
Trsničar Franc Muršec iz Jiuiršincev je bil preteklo soboto i>o opravkih v Ptuju. Na potu iz mesta po Ljutomerski cesti do Rogoznice pa je izgubil denarnico, v kateri je bilo 1200 Din gotovine in vojaško uverer.jc. Izgubo je prijavil policiji.
V Ljudski univerzi bo v soboto 17. tm. ob 20. uri predavanje o temi: »Najobičajnejše napake v dopisovanju«. Predaval bo ravnatelj meščanske šole g. Kveder.
Policijske vesti. Policija je aretirala 39 letnega brezposelnega delavca Ignaca Repiča, od Sv. Urbana radi ponovnega povratka v Ptuj, od koder je za vedno izgnan. Starega grešnika in delamržneža so izročili sodišču.
Kako se pripravlja Franclja.
Francosko vojno ministrstvo je napravilo pred dnevi zanimiv poizkus. Pet aeroplanov, ki opravljajo redno prometno službo med Parizom in Londonom, je čakalo pred hangarjem v Le Bourgetu na vzlet. Pet vojnih pilotov je pognalo motorje in pol ure kasneje je odletelo vseh 5 aeroplanov v vojno luko Chartresse. Tam so bili i>9 45 minutah vsi aparati predelani v vojna napadalna letala. Ta poizkus je pokazal, da se lahko v primeru vojne v najkrajšem času vsako potniško letalo predela v vojne namene.
Mali oglasj
Sobo odda
Razno
KRAJNIKE.
4 ni dolge, stebre za obralo, vse potrebščine za brajde in suh rezan les kupite poceni v lesni trgovini Albina Ceha, Maribor, Betnavska c. 4. 1033
SVETLI PREMOG DIN 37.— Mejovšek, Tattenbachova ul. 13, Tel. 2457. Karbopakct. 860
Prodam
SKORAJ NOVO SPALNICO
prodani za polovično ceno, tudi proti knjižici Mestne hranilnice. Naslov v upravi »Ve-černika«.	1026
LISICE IN DRUGE KOŽE
prevzame v strojenje, barvanje v raznih barvali in v popolno izdelavo Peter Sem-ko, krznar, Gosposka 37. 826
PRODAJAM
po znižanih cenah volovsko meso kg po Din 3 do 5. Mesar Maks Šerbec, Kralja Petra cesta 49, Studenci. 1021
HLEVSKI GNOJ
dobite v vsaki množini pri Trampužu, Razlagova ulica št. 11.	1015
OPREMLJENO SOBO
oddam takoj dvema osebama.j Dravska ulica 10, Razboršek.!
1029	i
SPREJMEM DELAVCA j
na hrano in stanovanje. Mlin-j ska ul. 35. dvorišče. J 025
Posest
STANOVANJSKO HIŠO
blizu Glavnega trga proda za Din 110-000.—. Posredovalnica, Maribor, Slovenska ul. 20.. 1027
Sokolstvo
Gostovanje Zgornjepolskavčanov v Slovenski Bistrici. V marcu leta 1931. so se oddvojili zgornjepolskavski Sokoli kot posebna četa od matičnega društva Slov. Bistrica. Pod predsedstvom g. šolskega upravitelja Josipa Rainerja so Zgornie-polskavčani razvili prav živahno prosvetno delovanje. Posebno marljiv je dramatski odsek. G.učitelj Ivan Vokač je z velikim trudom in ljubeznijo do stvari vzgojil skoraj stalno igralsko družino, ki je uspešno predvajala že vrsto raznih iger v domači vasi in v sosednjih krajih. Dne 10. marca t. 1. je omenjena sokolska četa gostovala v Slov. Bistrici z veseloigro češkega komediografa J. Štolbe: »Stari grehi«. Za igro je bilo v mestu kljub ponovni slabi izkušnji z raznimi gostovanji podeželskih odrov, mnogo zanimanja. Igralci so odigrali svoje vloge prav gladko, neprisiljeno in disciplinirano Ugodno so presenetili številne navzo-I če poslušalce tudi s svojo prirodnostjo ' — in želi mnogo polivale in priznanja. Sokolska četa Zg. Polskava s svojo igral . sko družino služi lahko za primer, kaj j se s požrtvovalnim in vztrajnim delom j lahko doseže v tem oziru v malih naših ! krajih brez teatrskih tradicij.
Sv. Lenart v Slov. goricah. V nedeljo
18. t. m. bo ob pol 4. popoldne v našem Sokolskem domu igra: »Užitkarji«. Opozarjamo vse naše brate in prijatelje, da obiščejo našo prireditev v čim večjem številu. Naprošamo zlasti bratske čete našega okrožja, da opozore svoje članstvo na to našo igro, ki .ie zajeta iz našega knietiškega življenja. — Na praznik
19. t m. bo ob 10. uri dopoldne v mali ; dvorani našega Sokolskega doma zbor
društvenih načelnikov slovenjegoriškesa okrožja. Na sporedu tega zborovanja so prav važne zadeve in zato želimo, da vsaka četa našega okrožja pošlje na zbor svoje zastopnike. — Že sedaj obveščamo bratskj edinice in vse naše prijatelje, da bo v aprilu tega leta na našem odru inl.n dinska igra: »Kralj Brkolin«. Zravo!
Sokolska četa Sv. Trojica v Slov. go-ricah je uprizorila 11. t. m. skrbno pripravljeno Golarjevo veseloigro »Dve nevesti«. Bratje in sestre se zavedajo, da le tako uspele prireditve^ poživljajo društveno življenje in množijo krog sokolskih prijateljev. Pohvaliti se mora režiser, ker je igjralcem zelo posrečeno predstavil svojevrstne tipe, ki nastopajo v tej veseloigri. Igralci pa so s svojo živr‘ pripomogli, da so bili gledalci do konca veselo razpoloženi. Pri zadnjih prireditvah je trojiški Sokol pokazal velik napredek na odrskih deskah. Na Jožefovo pa naj bi bila tudi naša prireditev, veseloigra »Poslednji mož«, tako dobro obiskana in zadovoljni bomo. Zdravo!
Kupujte svoje potrebščine pri našit' inserentlh t
V vsaka tanili in
Izdaja konzorcij * Jutra« v Ljubljani;
predstavnik Izdajatelja in urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
TANKO DETELA v Mariboru,