Izdaja Britanska obveščevalna služba. — Cena mesečno: za tuzemstvo 2 S, v inozemstvo 5 S. — Posamezna številka 50 grošev
Leto V.
CELOVEC, Božič 1949
Številka 51

Politični pregled J
BOLGARIJA
Kakor poročajo, so izvršili smrtno kazen nad bivšim namestnikom bolgar. skega ministrskega predsednika, Traj. čo Rostovom en dan po razglasitvi ob. sodbe. Bolgarska poročevalna agencija je razširila vest, češ da je Rostov pred svojo smrtjo priznal vse svoje grehe in se jih pokesal ter uvidel pred sodiščem svoje napačno zadržanje, ki bi lahko na. pravilo škodo državi in umazalo vlado.
Govornik britanskega zunanjega mi. nistrstva je izjavil, da je zadnje „pri. znanje“ krivde Rostova malo prepriče. valno, ker je tudi umorjeni Petkov baje tih pred smrtjo vse priznal. Rostov je bil pač kriv, ker je zagovarjal svojo ne. dolžnost.
Preteklo nedeljo so se vršile v Bolga. riji splošne volitve, ki so prinesle ko. munistični domovinski stranki 97,66 od. stotkov oddanih glasov. 110.090 glasov je bilo neveljavnih. Nastopila ni nobena opozicijska stranka. Komunistično vod. stvo je pokazalo pred volitvami izredno nervoznost in z grozečimi govori sililo volilce, naj oddajo svoje glasove za do. movinsko stranko.
Kakor poročajo, je izvršil samomor s tem, da se je vrgel pod cestpj| železnico, bolgarski državni pravdnik Parmatorov, ki je zastopal pri razpravi proti Kosto. vu obtožnico. Ta samomor je priča za močne nesporazume v vodstvu komuni, stične stranke Bolgarije. Boj med komunistično skupino, ki se zavzema za odvisnost Bolgarije od Sovjetske zveze, in med ono. ki simpatizira z Jugoslavi. jo, .se bliža vrhuncu. Izgleda. da Moskva ne bo odlašala z ostrimi „čistilnimi“ ukreni.
AVSTRALIJA
Novoizvoljeni ministrski predsednik Menzies je objavil sestavo svoje nove vlade. Nova koalicijska vlada bo imela v parlamentu okrog 30 sedežev večine. V senatu ostane delavska stranka še naprej najmočnejša. V novi koalicijski vladi je 14 članov liberalne stranke in 5 članov kmečke stranke.
JUGOSLAVIJA
Po poročilih katoliške poročevalne agencije se niso izpolnila upanja, da bo sedaj postal položaj Cerkve v Jugosla. viji lažji. Nasprotno, boj proti Cerkvi se še poostruje. Vernike skušajo z vsemi pripomočki propagande in z direktno^si. lo odvrniti od obiskovanja božje službe in prejemanja svetih zakramentov. Duhovnike silijo k vstopu v ljudsko fron, to. kar pomeni praktično vstop v komu. nistično stranko. Duhovniki, ki ne klo. ni jo pritisku, so pod strogim nadzor, stvoru. Cesto je čuti o aretacijah duhov, nikov in če pride do razprave, jim nava. dno očitajo, češ da so bili v zvezi s prej. šnjo vlado ali da so vodili propagando proti vladi ali da so v zvezi s pobeglimi vojnimi zločinci itd.
Mnogo kongregacij in redov je bilo ukinjenih. Premoženje so zaplenili, ljudi pa izgnali. Značilno je pri vsem tem tu. di to, da jugoslovansik tisk z odobrava, njem priobčuje poročila o preganjanju Cerkve v ostalih ljudskih demokracijah.
AVSTRIJA
Posebni opolnomočenci štirih zuna. njih ministrov za avstrijsko državno po. godbo so sklenili na svoji 243. seji pre-teklo sredo, da začasno prekinejo svoje razgovore in se sestanejo glede tega vprašanja ponovno 9. januarja v Lon. donu. Pri dosedanjih razgovorih so se mogli sporazumeti glede sledečih vprašanj: kaj naj se zgodi z nemško in zave. zniško vojaško imovino v Avstriji, oskr. bovanje zavezniških vojaških grobov v Avstriji, kaj naj se zgodi z nemško imo. vino in kaj naj se zgodi z nemškim in zavezniškim materialom, ki je v obratu.
Na splošno pričakujejo, da bo prišlo pri novih razgovorih do sporazuma, Ker je sovjetski zastopnik Zarubin izrazil upanje, da bo prišlo v Londonu do spo. razama. Sovjetsko zadržanje v New Torku je bilo v zadnjem obdobju razgo.
vorov popolnoma negativno, dasiravno je sovjetski zastopnik že poleti v Lon. donu in ob začetku razpravljanj v Nev/ Torku ponovno porujsaril, da bo možno priti do sporazuma^Ce se bodo zedinili glede vprašanja nemške imovine. Ko pa so se glede tega vprašanja zedinili, ker so zapadni zavezniki popustih pri svojih zahtevah v prid Sovjetski zvezi, je njen zastopnik preprečil vsak sporazum gle. de premoženja Združenih narodov v Avstriji in glede avstrijskih dolgov. Sc. vjetski zastopnik je poudarjal, da zavisi sporazum od izida pogajanj med zastop. niki Sovjetske zveze in zastopniki Av. strije glede povračila stroškov, ki jih je imela Sovjetska zveza s svojimi pošilj. kami za pomoč Avstriji. Kakor znano, so se zapadne velesile odrekle vsakemu plačilu s strani Avstrije za svojo pomoč, ki ji jo nudijo, da premaga svoje povojne težave.
FRANCIJA
Na izrednem kongresu francoske so. cialistične stranke so sprejeli resolucijo, v kateri so se člani kongresa izrekli s 1933 glasovi proti 957 glasovom za to, da ostanejo zastopniki socialistov še nadalje v vladni koaliciji. Predlog, da bi zapustili socialistični ministri vlado, so odklonili. Sklep, da ostanejo sociali, sti še nadalje v vladi, pa je odvisen od gotovih pogojev in sicer: od zvišanja plačilne zmožnosti, sprejema zakona proti trustom, nadaljnjega izvajanja podržavljenj in zagotovitve socialne varnosti ter zvišanja mezd za 3000 frankov mesečno za najslabše plačane de. lavce.
Vodja komunistične stranke v Fran. ciji Thorez je napovedal čistko v vrstah stranke.
RÜMUNIJA
Namestnik romunskega ministrskega predsednika Dej je izjavil pred dnevi v Bukarešti,^ da je potrebna v vrstah ko. munistične stranke čistka, ki se bo tika. la oportunistov in elementov, ki so se vrinili v stranko, dasiravno nimajo ni. česar skupnega z delavskim razredom.
Pretekli teden so usmrtili tri romun. ske častnike, ki so bili novembra obso. jeni zaradi špijonaže, kakor pravi ob. tožnica.
SOVJETSKA ZVEZA
Pretekli teden je prispel na obisk k maršalu Stalinu vodja komunistične Ki. tajske Mao Tse Tung. V diplomatskih krogih so mnenja, da bo Sovjetska zve. za verjetno sklenila s komunistično Kitajsko pogodbo o prijateljstvu in zave. zništvu, kakor jih ima z ostalimi vzhodnoevropskimi državami.
20. decembra so z veiikim pompom j proslavljali po vsej državi 70. rojstni dan maršala Stalina. Med sovjetsko ljudstvo so razdelili ob tej priliki 1 mi. lijon Stalinovih slik.
ČEŠKOSLOVAŠKA
Glavni tajnik češkoslovaške komuni, stične stranke- Slansky izjavlja v zadnji številki kominformističnega glasila, da so tekom tega leta morali zadušiti na Češkoslovaškem tri poizkuse strmoglav. Ijenja sedanje komunistične vlade. — Češkoslovaške oblasti, pravi Slansky, so skoro dnevno primorane aretirati vohune in saboterje, ki so v službi ^Amerike in Anglije ter Titove tajne službe.
Slansky se obrača v svoji izjavi tudi proti katoliški Cerkvi, katero označuje za „orožje angloameriškega imperiali. zma“. „Vemo, da boj s Cerkvijo ne bo lahek niti kratek,“ je. izjavil Slansky.
Ta napad na Ameriko in Anglijo je bil do sedaj najbolj napadalen, kar so jih kdaj izvedli češkoslovaški politiki.
NEMČIJA
Zavezniški visoki komisarji v zapadni Nemčiji so odobrili nov zakon glede iz. trebitve militarizma in nacionalnega socializma, ki bo nadomestil že obstoje, čo zakonodajo na tem področju in se strinjal z določili zasedbenega statuta.
V novem zakonu so predvidene kazni za vsako delovanje, ki bi moglo voditi do ponovnega oživljenja militarizma ali bi kršilo določbe, ki prepovedujejo nacio. nalnosocialistične organizacije ali orga. nizacije vojaškega značaja.
Zvezni kancler dr. Adenauer se je sporazumel s tremi zavezniškimi visoki, mi komisarji glede načina, kako bo Nemčija soudeležena pri mednarodnem nadzorstvu Porurja. Za nemškega za. stopnika pri tozadevni komisiji so ime. novali zunanjega ministra zapadnonem. ške zvezne republike Blücherja.
VZHODNA NEMČIJA
Kakor poročajo, so aretirali v vzhod, ni Nemčiji dva visoka nemška policij, ska uradnika. Česa ju obtožujejo, bodo šele javili. Eden od obeh aretirancev je drugi namestnik policijskega šefa vzho. dnega Berlina Markgrafa. ki je že pet mesecev na „dopustu“, Seidel.
Seidel, katerega so Sovjeti leta 1948 imenovali za policijskega šefa v svojem predelu, je znan kot liniji zvest komu. nist in je takoj po svojem imenovanju pričel s čistko med policijskimi nastav. Ijenci.
VAŽNOST PORURJA ZA EVROPSKO GOSPODARSTVO
Urad trgovinskega ministrstva Zdru. Ženih držav za mednarodno trgovino je izdal publikacijo z naslovom „Porurje, njegov ustroj in njegova gospodarska važnost“. Iz knjige je razvidno, da pride, lajo v Porurju trenutno 93 odstotkov premoga in 80 odstotkov jekla cele za. hodne Nemčije. Knjiga prikazuje tudi zgodovinski razvoj porurske industrije ter opisuje, da so začeli izkoriščati po. rursko rudarsko bogastvo v 13. stoletju s priprostimi pripomočki, moderna sred. stva pa uporabljajo od leta 1837.
Premog, katerega ugotovljena in ver. jetna ležišča cenijo na 213.600 milijard ton, je glavni naravni vir pokrajine; poleg tega pa so v Porurju tudi mala ležišča železne, svinčene in cinkove ru. de. Temu bogastvu pa moramo dodati tudi rudninska ležišča bližnjih con za. hodne Nemčije. Tu šo rudniki svinca, cinka, mangana, kamene soli, apnenca in drugih rud, katerih važnost je nepo. sredno povezana s porursko industrijo.
SVOBODNO DELAVSTVO IN SO. VJETSKA TABORIŠČA ZA PRISIL.
NO DELO
William Green, predsednik Ameriške zveze dela (AFL), katerega so izvolili za podpredsednika nove internacionale svobodnih sindikatov t. j. delavske zve. ze ,je bil ob zaključku kongresa v Lon. donu med važnejšimi govorniki zadnji.
William Green je izrazil prepričanje, da je namen ustanovitve nove zveze sin. dikatov „odstraniti zidove med narodi in ustvariti nov svet, ki bo temeljil na svobodi. Dostavil je, da bodo za dosego tako visokega cilja mobilizirali moralno in materialno silo delavcev celega sveta.
Na koncu seje so sprejeli sklep, ki označuje sindikate sovjetskega vpliv. nostnega področja za čiste „vladne ustanove za izkoriščanje delavcev“. — Sklep protestira tudi proti sovjetskemu sistemu taborišč prisilnega dela in za. hteva čimprejšnjo mednarodno preiska. vo glede teh taborišč.
MESEČNO PRIBEŽI 2500 OSEB V SVOBODO
V radijski oddaji „Glas Amerike“ so poročali, da pribeži okoli 2500 oseb me. sečno iz satelitskih držav Sovjetske zveze v države zapadne Evrope. Poročilo temelji na podatkih funkcionarjev mednarodne begunske organizacije v Ženevi.
TAJNA POSVETOVANJA GLEDE NADZORSTVA ATOMSKE ENERGIJE
V Lake Succesu so se sestali v sredo zastopniki „petih velikih“: Velike Bri. tanije, Združenih držav, Francije, Ki. tajske in Sovjetske zveze in tudi Kana. de, da sklenejo pogodbo glede medna, rodnega nadzorstva atomske energije. To je prva konferenca šestih stalnih članov komisije za atomsko energijo pri Združenih narodih, odkar je zahtevala glavna skupščina na svoji zadnji seji nadaljevanje informativnih razgovorov.
BOŽIšNI NAGOVOR SV. OČETA
V petek 23. decembra ob 11 uri bo imel sv. oče božični nagovor, naslovljen vsemu svetu. Nagovor bo prenašala va. tikanska radijska postaja (na kratkih valovih 19, 25 in 31 m ter na^ srednjih valovih 391 m) kakor tudi več italijam skih in inozemskih postaj.
Nagovor bo vatikanska postaja nato prenašala tekom dneva prevedenega v 23 različnih jezikih, med drugim tudi v slovenščini in hrvaščini (v nemščini bo ob 14. uri).
MEDNARODNI JERUZALEM
Posebni politični odbor Glavne skup. ščine Združenih narodov je s 35 proti 13 glasovom odobril predlog 'pododbora za popolno internacionalizacijo Jeruzale. ma pod upravo Združenih narodov. Gla. sovanja se je vzdržalo 11 držav.
Ta sklep mora dokončno odobriti Glavna skupščina na seji, kjer je po. trebna dvotretjinska večina. Za predlo.' ženo internacionalizacijo, za katero je stavila predlog Avstralija, so se zavzele arabske države, sovjetski blok in neka. tere republike latinske Amerike. Proti pa so bile med drugimi Združene drža. ve, Velika Britanija in Izrael.
IZENAČENJE VOJNE OPREME IN VEŽBANJA
Velika Britanija, Združene države m Kanada -so sklenile sprejeti načrt, po katerem bodo popolnoma izenačile oro. žje in vojno opremo vseh svojih oboro. Ženih sil. Preteklo je več kakor dve leti, odkar so se te tri države začele pogo. varjati o tem vprašanju, sedaj pa je mi. nistrstvo za obrambo objavilo spora, zum glede tega vprašanja. Na podlagi tega sporazuma je zagotovljeno, da v času potrebe, ne bo nikakih tehničnih zaprek na poti do popolnega sodelova. n ja med oboroženimi silami vseh treh držav. Istočasno pa bodo skušali izva. jati največje varčevanje pri uporabljanju skupnih virov vseh treh držav.
EVROPSKA VALUTA V NAČRTU
Iz Londona poročajo, da je britanska vlada izdelala vrsto predlogov, da se po. stavi plačilni promet med državami za. padne Evrope na novo podlago, še ta teden bodo predložili te predloge osta. lim državam članicam Organizacije za gospodarsko sodelovanje v Evropi.
Britanski načrt predvideva v prvi vrsti ustanovitev nove valutne banke, ki bo izvedla plačilno izenačenje med vse. mi državami zapadne Evrope. Po bri. tanskem mnenju mora biti nova usta. nova enostavno zgrajena ter mora biti zmožna delovati brez Marshallove po. moči. Končni cilj naj bo popolna mož. nost zamenjave valute vseh evropskih držav.
FINANČNI MINISTRI SE POSVETU.
JEJO V PARIZU
Finančni ministri 12 držav, ki so članice Atlantske zveze, oziroma njihovi zastopniki so se sestali ta teden v Pa. rižu, da razpravljajo o vprašanjih po. stopka. Seje se udeležujejo poleg fran. coskega finančnega ministra še britan. ski finančni minister in opolnomočenec za Marshallov načrt Harriman.
Pri tej konferenci razpravljajo tudi o tem. kdo naj postane stalni vodja Orga. nizacije za gospodarsko sodelovanje v Evropi. V zvezi s tem je bilo že parkrat imenovano ime Belgijca Paula Henrija Spaaka.
ČISTKE V SOVJETSKIH PODLOŽ.
NIŠKIH DRŽAVAH
V tedenski reviji o svetovnih zadevah, ki izhaja pod naslovom „United States News and World Report“ čitamo o čistkah v sovjetskih podložniških državah v preteklih 12 mesecih. Obtožili so 995 oseb zaradi špijonaže in nad 115 oseba, mi so izvršili smrtno kazen.
Omenjena revija prinaša preglednice obsojenih oseb in tistih, nad katerimi je bila izvršena smrtna kazen.
Češkoslovaška 319 obsojenih 44 usmr. čenih; Bolgarija 79 obsojenih 22 usmr. čenih; Madžarska 88 obsojenih 10 usmr. čenih; Romunija 55 obsojenih 16 usmr. čenih; Poljska 354, proti katerim so se vršile razprave, 23 usmrčenih.
Revija naglasa, da so te čistke znak slabosti in negotovosti komunistične partije.
n^o^c
Ali ste že videli v ostrem božičnem mrazu majhne dečke beračiti na cesti? Skoraj poletna je njihova obleka, okrog vratu imajo ovito staro cunjo, vrtijo se pred vašimi nogami in blebetajo na pa. met naučene besede. Tudi vas zebe, mu. di se vam, da bi prišli čimprej v gorko sobo, zaradi tega ste nevoljni na berač, ke, ki bežijo pred vašimi nogami. Ubogi malčki so velikega pomilovanja vredni.
O takem dečku vam bom pripovedo. val. Bilo je zgodaj zjutraj. V vlažni mr. zli kleti se je prebudil. Njegova suknji, ca je bila tanka, trepetal je od mraza. Sedel je- v kot za zaboj in si preganjal dolg čas s tem, da je opazoval, kako mu puhti sapa iz ust...
Toda bil je zelo lačen... in ure so bežale ... Znova in znova je stopal do le. žišča, na katerem je ležala njegova bol. na mamica. Slamnata blazina je bila tanka, namesto vzglavnika je imela culo pod glavo. Kakšna usoda jo je tja pri. peljala ? Bržkone je bila prišla z dečkom iz kakega drugega mesta in nenadoma obolela...
Prazniki so pred vrati, zato so ostali prebivalci kleti odšli: le v oddaljenem kotu je stokala v revmatični bolečini osemdesetletna starka. Prejšnje čase je služila kot pestunja, zdaj je v samoti umirala. Stokala je in godrnjala in zmerjala dečka, da se je bal približati se ji. Pijače je dobil v hišni veži, le skor. jice kruha ni mogel nikjer dobiti. Vedno znova je stopal k materi, da bi jo pre. budil. V mraku mu je bilo tako plašno pri srcu. Že je nastopil večer. Luči niso prižgali. Otipal je materin obraz in se čudil, da se ni zganil in je bil mrzel ko stena. Kako mrzlo je tu, si je mislil, medtem ko je njegova roka počivala na ramenih matere. Nato je dihnil na svoje prstke, da bi jih ogrel. Ko je našel na ležišču svojo kapo, je odšel tipaje, in ti. ho iz kleti. Odšel bi bil že prej, a se je bal velikega psa, ki je ves dan tulil pred sosednjimi vrati. Deček je smuknil na ulico.
Bog, kakšno mesto! Kaj takega svoj živ dan ni videl. Kako temna je bila pro. ti njemu noč v kraju, iz katerega je prišel; njihova cesta je imela samo eno svetilko. Nizke lesene hiše so bile zapr. te; kakor hitro se je začelo mračiti, ni bilo nikogar več na cesti, vsi so se za. klenih v hiši, le psi so se zbirali v tolpe, po sto, morda celo po tisoč psov in so tulih in lajali vso dolgo noč. Toda v ti. stem kraju je bilo toplo in dajah so mu jesti. Tu... pa Bog, da bi imel samo skorjico kruha, da bi potolažil lakoto!
Kako se vse tu pretaka in kriči! Ne. številne luči in množica ljudi, konji, vo. zovi. Iz nozdrvi bežečih konj je puhala
sapa in zmrzovala, kopita so tolkla sko. zi zmehčani sneg na kamen. Ljudje se drenjajo in... Bog, kako rad bi jedel, četudi samo majhen košček! Nenadoma so ga prstki tako zelo zaboleh.
In zopet nova uhca; ah, kako široka! Tu ga bodo pohodili. Kako vsi kričijo, letijo, se vozijo... In luč, tohko luči! Kaj je to? Ah, veliko steklo in za ste. klom soba in v sobi drevesce do stropa. To je božično drevesce z brezštevilnimi zlatimi papirčki in jabolki. Okrog bo. žičnega drevesca ležijo male punčke in konjički. Po sobi letajo otroci, lepo oble. čeni, čisti in se smejejo in se igrajo in jedo in pijejo. Tu — neka deklica pleše z dečkom; tako lepa deklica! Tudi god. ba je tu, skozi steklo se sliši.
Ubogi deček vidi vse, se čudi in se smeje. Zdajci pa so ga začeh boleti prst. ki na nogah, prstki na rokah so postali rdeči, niso se hoteh več upogibati in so boleh, če jih je zganil. Deček je začel bridko jokati in je trpel dalje. Skozi drugo steklo je videl zopet sobo, ki je bila prav tako kot prva okrašena z bo. žičnim drevesom. Na mizi je ležalo pe. civo vseh vrst, mandeljnova potica, ru. meni hlebčki. Tu so sedele štiri bogato opravljene dame; vsakemu, ki je prišel, so dale potice, vrata so se odpirala ne. prestano, s ceste je vstopala gospoda.
Deček se je splazil do vrat, jih odprl, stopil v sobo. Hu, kako so zakričah nanj, mu pomignih, naj gre proč. Ena izmed dam je stopila do njega, mu stisnila ko. pejko v roko in mu odprla vrata na ce. sto. Kako se je malček prestrašil! Ko. pejka se je strkljala na stopnice: saj ni mogel stisniti prstkov, da bi jo držal. Naglo, naglo je bežal proč — kam, ni vedel. In bežal je, bežal in dihal v svoje ročice.
Toda, kaj je to! Ljudje stojijo in se drenjajo: v oknu za steklom so izpo. stavljene tri punčke, oblečene v rdeče in zelene oblekce, prav take kot žive. Star možiček sedi na stolici in premika roko, kakor da igra na velike gosli. Dva druga stojita poleg njega in drsata po mahh goslih, kimata s svojima glavama v taktu, se pogledujeta, njune ustnice se premikajo; prav res, govorita, le da ju ni slišati izza stekla.
Malček je sprva mislil, da so živi. Ko je izprevidel, da so le punčke, se je sme. jal. Še nikoli v svojem življenju ni videl takih punčk. Res mu je bhzu joka, toda če pogleda na punčke, mu je nenadoma do smeha. Zdajci se mu je zazdelo, da ga je nekdo prijel za suknjico od zadaj; tu je stal nenadoma velik poreden pa. glavec poleg njega, ki ga je udaril po glavi, mu iztrgal kapico in mu podstavil nogo. Padel je na tla. Ljudje so vzklik.
nih. Prestrašil se je, planil kvišku in bežal, bežal — kam, ni vedel — na neko tuje dvorišče in se skril za skladovnico drv. Tu je temno, si je mislil, tu me ne bodo našli. Počenil je, od strahu se je jedva upal sopsti...
Nenadoma mu je bilo lahko, tako ne. znano lahko. Roke in noge ga niso več bolele, toplota je prešinila njegovo telo, bilo mu je tako toplo, kakor da je na peči. Zgrozil se je vase. Bil je zaspal. Kako dobro je tu spati... Nekaj časa bo po. sedel, nato bo znova šel k punčkam. In kako mu sanje kažejo punčke, se je smehljal malček... Prav kakor bi bile žive ... Medtem ko punčke igrajo, se mu zdi, da mu poje mamica uspavanko. Ma. mica, jaz spim. Ah, tu je tako dobro spati.
.,Pridi k meni, k božičnemu drevescu, deček,“ je zaslišal mil glas nad seboj. Deček je mislil, da ga kliče mati, a ni bila ona. Nekdo se je nagnil do njega in ga objel v temi. In kakšna luč mu je svetila nasproti! O, kakšno božično dre.
Koroški deželni muzej je vojna hudo prizadela, bombe so razdejale velik del poslopja, zbirke so bile deloma tudi hu. do poškodovane in podsute. Priznati moramo, da more pokazati vodstvo mu. žeja že precejšnje uspehe pri obnovi in pri zopetni opremi deželnega muzeja; to še tohko bolj, ker mora vsa dela izvr. šiti pri razmeroma zelo skromnih denar, nih sredstvih, ki jih daje v glavnem na razpolago deželna vlada.
Ravnateljstvo muzeja prireja od časa do časa v obnovljenih prostorih muzej, ske palače posebne razstave. Tako je bilo komaj pred kratkim zaključena zelo dobro uspela II. mednarodna raz. stava umetne fotografije.
Za praznike je priredilo ravnateljstvo spet zanimivo razstavo, ki bo gotovo privabila mnogo obiskovalcev. Ta raz. stava ima pet glavnih oddelkov: prvi del nam prikazuje v štirih okusno izdelanih vitrinah izdelke iz stekla in porcelana. Redko vidimo kozarce tako krasne izde. lave, kakor so tu razstavljeni. — Drugi del tvori geološka razstava, ki v lepo izbrani zbirki prikazuje koroški marmor, nadalje serpentin, redke käme, nine kakor n. pr. takozv. kamenit rog egiptovskega boga Amona i. dr. Zelo zanimiv je naravoslovni odd e. 1 e k razstave, ki nam poizkuša prika. zati živalstvo v koroški zimi. Tu nam kaže zobe volk, ki je prizadejal kot „kmečki strah“ toliko škode v letu 1914
vesce! Ne, to ni božično drevesce. Še ni. koh ni videl takega drevesca. Vse se sveti, vse se leskeče in okrog njega so same punčke. Ne, to so dečki in deklice, v svetlih oblekah, letijo k njemu, po. ljubljajo ga, peljejo ga s seboj in on plava z njimi... Mati ga gleda in se ve. selo smehlja. Mati! Mati! O, kako do. bro je tu, mati! In znova so ga poljub. Ijali otroci in on jim je pripovedoval o punčkah za steklom. „Kdo ste vi, dečki, ih kdo ste ve, deklice?“ je vpraševal...
„To je Kristusovo božično drevesce,“ so mu odgovorili. „Tega dne da Kristus drevesce za tiste otroke, ki ga na zemlji nimajo.“
In malček je slišal, da so bili dečki in deklice prav taki revčki kot on. Eni so umrli od mraza, drugi od lakote, tretji od udarcev. In vsi so zdaj tu, vsi so zdaj angelci, vsi so pri Kristusu, ki jim proži roke in jih z njihovimi ubogimi materami blagoslavlja. In matere stoje ob strani, spoznajo svoje dečke in dekli, ce, jih poljubljajo, jim brišejo solze in jih prosijo, naj ne jočejo, ker mu je ta. ko dobro...
Naslednjega jutra so našli hlapci tru. pelce zmrznjenega dečka za skladovnico drvi.
v Labodski dolini. V nasprotni kot^se je postavil zadnji medved na Koroškem, ki je strašil na Gorah in so ga končno okrog leta 1850 ustrelili na Škrbini nad Dravo. Med znamenitostmi koroškega živalstva so še zimski zajec in hermelin, srna, kuna in lisica, med pticami pa so. va, šoja, drozgi, kalini in divji golobi.
Najzanimivejši del praznične razstave pa je gotovo narodopisni odd e. 1 e k, ki poizkuša prikazati običaje in navade ter doživetja podeželskega pre. bivalstva v razdobju božičnih praznikov. Zastrašijo nas tu najpreje skoraj stra. hotne postave parkljev, že pa nas za. čudijo krasno sestavljene jaslice, saj so jaslice pač veren prikaz pravega doži. vetja našega prebivalstva. Sicer je res že tudi božično drevesce prodrlo skoraj v vsako kmečko hišo, toda pravo domač, nost nam dajo le jaslice, katerih začet, nik je sv. Frančišek Asiški v 13. stoletju. iz Italije so se jaslice razširile in udomačile po vsem katoliškem svetu. — V kolikor torej že nujno hočemo imeti na božični večer tudi božično drevesce, naj bi bile pod drevescem ali pa poleg drevesca vedno tudi kot bistveni del bo. žičnega večpra lepo urejene jaslice. Ne moremo nikakor dosti priporočati, naj bi si vsi ogledali jaslice, ki so razstav. Ijene v muzeju.
Razstavo zaključuje prikaz navad in običajev od božiča do Treh kraljev. Za.
(Nadaljevanje na 11. strani)
F. N. Dostojevski:

Med prazniki v deželnem muzeju
Ing. —r:
Skmmsii med usi&m m %emi§š
5.
lit. Kaj so atomi?
(Nadaljevanje)
Atomi so najmanjši dosedaj poznani deli kake enotne snovi (materije) ali kakor pravimo — kake kemične prvine (elementa). Take kemične prvine so n. pr. vodik, kisik, dušik, ogljik, klor, fosfor, žveplo, železo, baker, svinec, živo srebro, zlato, platina, radij, uran itd.
Te kemične prvine so ali plini (n. pr. vodik, kisik, dušik itd.) ali pa so trdna telesa (n. pr. železo, baker, svinec itd.) So pa tudi prvine, ki so lahko v plinastem ah pa v trdnem stanju (n. pr. ogljik v obliki oglja, saj ah grafita).
Toda vkljub tej raznolikosti v zunanji obliki kakor tudi v drugih lastnostih je vsem skupno eno: to je način izgraditve njihovih atomov.
Dosedaj smo rekli, da je atom najmanjši del kake enotne snovi, torej kemične prvine, ki se niti s silo niti s kemijskimi sredstvi ne da več dalje dehti.
Tako je bilo še mišljenje vede pred
dobrimi 50 leti. Atom je tudi tako majhen, da je obstajal sicer v teoriji, torej v glavi učenjakov kot nek določen pojem, toda videl ga še nihče ni. Po najnovejših dognanjih znanosti meri jedro atoma komaj stomilijardni del enega milimetra, to je tako majhen delec, da ga ni mogoče razločiti niti pod najmočnejšim drobnogledom.
Na kak način pa so potem prišli znanstveniki sploh do ugotovitve, da atom obstaja in da so celo mogli dognati, kako je zgrajen?
To je bilo mogoče dognati le na podlagi opazovanja svetlobnih učinkov, ki so se pokazali pri obsevanju in presevanju raznih snovi z gotovimi žarki (n. pr. z rentgenovimi žarki).
Ce v zatemnjenem prostoru izpostavi, mo debelo brušeno steklo, takozvano prizmo, napram dnevni svetlobi tako, da pride luč v prostor in do prizme le skozi razmeroma majhno odprtimo, se pramen svetlobe v prizmi razprši v več delov raznih barv, ki so enake barvam v mavrici. (Zato rečemo tudi. da se svetloba „razmavriči“.) Ta pojav razpršitve svetlobe se znanstveno — v fiziki — imenuje „spektralna anali, z a“. Te barve dobimo, če razpnemo v omenjenem temnem prostoru zadaj za prizmo kako belo steno ah platno. Te barve se menjavajo oz. prehajajo od leve na desno od živo rdečega odtenka v
rožnato, nato rumeno, zeleno, modro in končno na desni v vse mogoče odtenke (nijanse) vijoličaste barve.
Ta razhčnost v barvah izvira iz različnih snovi v soncu, iz katerega izhaja dnevna svetloba. Po najnovejših dognanjih ne obstajajo sončni žarki iz nič drugega kot iz najdrobnejših delcev sončne snovi same.
Ker so pa v soncu razne snovi, obstaja iz istih snovi tudi vsak njegov najmanjši delec, torej tudi tisti delci, ki sestavljajo sončne žarke. Pri prehodu skozi stekleno prizmo se sončna snov porazdeh na sestavne dele, torej na kemične prvine; ker pa je vsaki prvini (ah elementu) lastna gotova barva, dobimo na platnu potem ono skupnost ali pravilneje raznolikost barv, ki tvorijo mavrico.
Toda učenjaki niso na ta način opa-zovah le prirodno sončno luč, temveč tudi razne umetne plamene n. pr. raznih kovin in sploh najrazličnejših snovi, ki so jih pripravili do tako visokih temperatur, da so žarele. Nato so na platnu študirali barve in premikanje raznih značilnih črt v njih ter s tem vedno bolj prodirah do skrivnosti lastnosti teh snovi.
Velik napredek na polju svetlobnega ali, kakor pravimo, optičnega raziskovanja pa je bil dosežen z iznajdbo rent-genovih žarkov in nove snovi, ki so ji
dali ime radij. Ta snov izžareva sama od sebe gotove žarke, ki so podobni rentgenovim. Ti žarki izvirajo iz tako-zvanih radioktivnih snovi, kot je n. pr. kovina uran.
Kovina uran se stalno sama od sebe, torej prirodno pretvarja. Izgublja na svoji snovi, ki jo izžareva in se pri tem presnavlja v druge, nove prvine. Ena teh je kemična prvina ali kemični element z imenom radij. Radij izžareva dalje, in izgublja dalje na svoji snovi in je torej le nekaka vmesna postaja pri pretvarjanju ah bolje rečeno — pri razpadanju urana. Vendar mu je ostalo ime in po njem imenujemo radioaktivne vse snovi, ki imajo lastnost, da prirodno izžarevajo žarke.
Radioaktivni žarki pa se zelo razlikujejo, od sončnih. Skupno vzeto je njih količina manjša, zato je pa njih energija ali prodornost večja.
Rentgenovi žarki spadajo v vrsto radioaktivnih žarkov in o njih je znano, da prodrö gotova telesa in tako morejo na platnu napraviti sliko o notranjosti predmetov, skozi katere prodirajo. Rentgenovi žarki torej niso le važni za zdravniško preiskavo, temveč so dali ključ tudi za preiskavo raznih prirodnih snovi in tudi za preiskavo najmanjših delcev teh snovi, to je njihovih atomov.
Jedro atoma je dva- do pettisočkrat težje od skupne teže vseh elektronov, ki
Božic v „
Angleški božič je praznik veselja in tovariškega objema. Družinske domač, n os ti svetega večera tam ne poznajo. Prazniki se tam začno na Sveti dan zju. traj, ko strežejo gospodarji svojim po. slom, oficirji svojim vojakom — da, v vojašnicah celo prinesejo oficirji na Sveti dan zjutraj skodelice čaja voja. kom, ki so še pod odejami v posteljah. Potem sledi božično kosilo, ko se gosti s puranom in božičnim „pudingom“ pri isti mizi družina gospodarja in vsi nje. govi nastavljene! in posli. Dobra volja se stopnjuje vse popoldne, ko pride čas božičnih daril in ko prvič nažgo božično drevo ob zgodnjem mraku.
Zadnja leta pa je nova iznajdba — radio — uvedla nov običaj v angleški božič. Božični dan popoldne priredi „Po. tovanje okoli sveta“, ko slišijo poslu, šalci pri družinskem ognju v svečano okrašenih sobah pozdrave svojih soro. jakov iz vseh delov sveta, iz vseh kra. jev, kamor sega Britanska družba na. rodov. Potovanje se začne na britan. skih otokih ,obide vso zemeljsko oblo in se zaključi v Londonu z govorom bri. tanskega kralja; to je edini dan v letu, ko stalno nagovori kralj svoje poslu, šalce.
Tako so odpotovali letos že začetkom novembra trije zastopniki BBC v odda. Ijene kraje sveta, da pripravijo to od. dajo.
Razen britanske radijske družbe pri. pravljajo za božič tudi letalske družbe vse udobje za one potnike, ki bodo primorani potovati z letali med božičnimi prazniki. Tako bo božičevanje tudi na letalih zelo veselo.
Največja zabava, ki je zelo privlačna v teh dneh. pa je božična cirkuška pri. reditev v Olimpiji v Londonu. Otvori. tvene prireditve se običajno udeležijo tudi člani vlade in drugi odlični domači in tuji gostje.
Že v začetku decembra popolnoma preuredijo ogromno poslopje Olimpije, kjer so med letom razne velike razsta. ve. Vse dvorane se spremenijo v vese. lične prostore. Cirkus Olimpija je leta 1920 ustanovil Bertram Mills. Ko je pred nekaj leti umrl, sta prevzela vod. stvo sinova Ciril in Bernard. Izdatki za božične predstave, ki jih ima ta cirkus, so seveda veliki. Najboljši umetniki do. bijo namreč po 100 funtov na teden. Precejšnje vsote denarja pa so potreb, ne tudi za vzdrževanje živali. Tako bo. do letos n. pr. porabili za šest mladih slonov, ki bodo nastopili, po eno tono sena na teden. Vsi ti izdatki pa bodo vsekakor kriti z vstopnino, ki jo bodo radi plačevali zabave željni Londončani.
Letošnja prireditev bo pod vodstvom
ing liji_______________________
Cirila Millsa, ki je pri iskanju novih mednarodnih talentov preletel med apri. lom in septembrom nič manj kot 56.000 kilometrov. V tem času je obiskal 140 cirkusov, kabaretov in predstav na pro. stem v tako odaljenih krajih kakor Los Angeles in Švica. Od povsod je pritegnil nove igralce, ki bodo med 20. decem. brom in 2. februarjem nastopali v Olim. Piji-
Med tiste, za katere bo božična doba precej naporna, pa spadajo tudi angle, ški poklicni nogometaši. So to igralci vodilnih nogometnih klubov, ki morajo prav za božične, praznike odigrati štiri naporne tekme. Zato praznujejo nogo. metaši svoj božič prav za prav šele ca. krat, ko so prazniki že mimo. V Angliji so za božič odkazali športu važno me. sto. Vkljub mrazu, ki ga vedno prinese, jo s seboj decembrski dnevi, bo samo pri tekmi med Anglijo in Walesom 24. decembra po dosedanjih predvidevanjih navzočih približno dva milijona ljudi. Božične športne prireditve pa niso orne. jene samo na nogomet. Poleg tega bodo tudi tekme dirkalnih psov in konjske dirkg z ovirami. Dalje so na sporedu turnirji v zaprtih prostorih, turnirji v zaprtih prostorih, turnirji v namiznem tenisu in tekme v posebni angleški narodni igri z žogo. O igralcih golfa je znano, da odigravajo svoja božična sre. Čanja z rdečo kroglo, ker se boljše od. raža na debeli slani ali snegu kakor pa bela.
Vsakoletna božična prireditev je tudi plavalna tekma za pokal Petra Pana. Ta tradicionalna tekma, ki bo letos prazno, vala že svojo 86.1etnico, se bo vršila na božično jutro na 90 m dolgem jezeru Serpentine v londonskem Hyde Parku. Tekma se bo vršila ne glede na tempe, raturo ali vreme, O tej tekmi bi lahko
... in
Na Zahodu Združenih držav praznujejo Božič drugače kot v drugih delih države. Tu je le „zelen" božič. Seveda vedo tudi tam, da spada k „pravemu" Božiču zimsko razpoloženje, znancem in prijateljem pošiljajo tradicionalne božične razglednice z zimskimi pokrajinami in prizori s sanmi, na odprtih ognjiščih prižgejo ogenj in si drgnejo roke ter s tem simbolizirajo mraz, toda zunaj v vrtovih še vedno cvetejo vrtnice — zdaj v decembru.
Božič je na Zahodu skupna zadeva vsega sosedstva. Kdor le količkaj more, si nabavi poleg božičnega drevesa, ki stoji v sobi, še drugo božično drevo, ka-
dejali, da je postala že ukoreninjeni običaj, ker je niso opustili niti med voj. no. Lani se je tekme udeležilo največje število udeležencev, kar jih pomnijo v zadnjih letih. Bilo je 21 članov plaval, nega kluba Serpentine, katerih starost se je sukala med 20 in 70 leti. Tekma se je vršila pri 4 stopinjah C, Ce bo jezero letos zmrznilo, bodo po vsej določeni dolžini razbili led. V bližini jezera stoji kip Petra Pana, „dečka, ki ni nikoli do. rastel“. To je prisrčni knjižni lik, ki ga je ustvaril sloviti angleški pisatelj po. kojni sir James Barrie.
Povsod pa seveda ne bo tako veselo. Mnogo bo tudi ljudi, ki bodo prebili bo. Žič v popolni osamelosti. Kdo so ti lju. dje? Brez dvoma so to čuvaji, ki oprav. Ijajo službo na 200 svetilnikih in svetil, niških ladjah vzdolž angleških obal. Bo. žičevanje osebja teh svetilnikov prav gotovo ni praznično, ker divjajo običaj, no ravno okoli božiča najhujši viharji. Če čolni, ki dovažajo hrano, ne morejo zapustiti pristanišč, je božični obed teh ljudi prav skromen — slana govedina v škatlah in prepečenec. Običajno an. gleško božično kosilo sestavlja; puran, češpljev puding in mešano suho sadje.
Osebje ladijskih svetilnikov prebije en mesec na ladji, nato pa 14 dni na kopnem. Pri svetilnikih na kopnem pa mora ostati osebje v službi dva meseca in ima nato en mesec dopusta. Čeprav morajo ti ljudje ostati za božič daleč od svojih domov in svojih dragih, pa vkljub temu niso pozabljeni. Zanje skrbi kapitan Parnell, načelnik posebnega od. delka misije, za pomorščake, katerega naloga je preskrbeti dostavo daril tem možem, ki opravljajo daleč od doma svojo dolžnost in s svetlobnimi znaki svarijo ladje in čolne pred čermi, plitvi, nami in drugimi nevarnostmi morja. Običajno spremlja za božič čolne, ki do. stavljajo pakete, tudi kak duhovnik, da opravi za te samotne ljudi božično sve. to mašo.
v /Imeriki
terega postavijo v vrtu. Tisoči božičnih dreves na prostem pozdravljajo potnika, ki se v decembru vozi skozi ceste za. hodnih mest. Na cestah enorodbinskih hiš nastajajo pravcati „drevoredi božičnih dreves“, tako na primer v Altadeni in Fresnu v Kaliforniji. V Seattlu, v državi Washington, se vrši vsako leto tekmovanje božičnih dreves na prostem. Najlepše drevo dobi nagrado. Sveče so pa že zelo redke —- na njihovo mesto so stopile barvaste električne žarnice.
Poleg dreves, katera okrasijo zasebniki, postavljajo tudi občinske uprave mnogih mest na glavnih trgih velika božična drevesa. Čez ceste napnejo cve-
tlične verige, na žicah mestne razsvetljave visijo papirnati zvonovi, smrečje krasi drogove svetilk.
Proslave na prostem so zelo razširjene po vseh zahodnih državah. Najbolj znana je proslava, ki se vrši vsako leto na božični večer v Kings Canyon narodnem parku v Kaliforniji. Tu stoji slovito „božično drevo naroda" — posve-čeno vsem Amerikancem. Je to sequoiä — drevo, ki spada, kot znano, v družino dreves z rdečim lesom, ki so najstarej. ši živeči organizmi na zemlji. V Kings Canyon parku so 2000 do 3000 let stare sequoia drevesa.
Na jugu zahodnih držav se opaža pri božičnih proslavah močan špansko-me-hiški vpliv. Tako je postal Madrid (naglasa se prvi zlog: Madrid), vasica z manj kot 200 prebivalci slaven kot nekak Oberammergau. Vaški prebivalci so večinoma rudarji v bližnjem premo-' govniku, poleg tega pa so tudi zelo spretni v raznih ročnih delih in delajo v svojem prostem času celo leto za božično razstavo, ki prikazuje v lesu, lepenki in barvah miniaturne prizore iz svetega pisma. Ti prizori pod milim nebom so izvršeni tako umetniško dovršeno ,da se vrši vsako leto v to gorsko vasico pravo romanje. To je tem bolj značilno, ker ne vodi v ta samotni kraj nobena železnica. Toda 20. decembra vsakega leta, na dan otvoritve, brni in ropota v Madridu vse polno avtomobilov z milijonarji iz Hollywooda ali z navadnimi turisti ali — v zadnjih letih — z Indijanci, ki si hočejo ogledati to znamenito igro; poleg tega pridejo seveda tudi cowboyi iz okolice in cesto študentje iz novomehiške univerze. In prihajajo vsako leto, kajti peščica prebivalcev Madrida zastavi vso svojo energijo, da priredi vsako leto nekaj novega. Na Svetih treh kraljev praznik — tu v Madridu, kjer govorijo še vedno mnogi špansko, pravijo splošno „Dia de los Santos Reyes“ — je razstave konec in prebivalci zamenjajo spet rezbarski nož z rudarsko sekiro.
Zahod je pa kljub vsemu polen nasprotij in kdor želi, ima lahko tudi tu pravi zimski božič; če se popelje v gore. V smuških kočah Kaskadnega pogorja Oregona in Sierra Nevade v Kaliforniji in posebno na znanih zimsko-športnih področjih Idaha v Skalnatih gorah vlada v božičnem času ravno tako življenje kot v Carmischu, St. Moritzu ali St. Antonu.
Značilni pa ti kraji niso. Za Zahod je značilen „zelen božič“ — čas, ko hodijo ob toplih večerih Ijiidje od hiše do hiše. in občudujejo na prostem stoječa božična drevesa svojih sosedov, katera krasijo tucati malih lučk.
■mmmMmwMW
ga obkrožajo. To se pravi z drugimi besedami, da je več kot 99% vse materije na zemlji združene v jedru atomov in le majhen del, to je en sam odstotek, v elektronih.
Elektroni obkrožajo jedro in se vrte krog njega kot zemlja krog sonca in le.to jih reši, da ne padejo vsled privlačne sile jedra v jedro sa. mo. Privlačna sila jedra pa v tem primeru in težnost, temveč je ona sila, ki vedno privlačuje pozitivno in negativno elektriko. Toda s tem da nastanejo vsled vrtenja elektronov okrog jedra in tudi vsled njihovega vrtenja okrog lastne osi sredob^žne sile, ki delujejo privlačni sili nasproti, je doseženo ravnotežno kroženje elektronov okrog jedra.
Elektroni so nositelji po ene enote negativne, protoni v jedru pa nositelji po ene enote pozitivne elektrike. Nadalje je s tem, da je število elektronov enako številu protonov, podano ravnotežje tudi v elektrostatičnem oziru in atom deluje na zunaj kot neelektričen, torej nevtralen. Šele če kak zunanji vpliv, kot v preje opisanem primeru rentgenov žarek, prodi-e v atom in od njega odcepi kak elektron, torej delec z negativno elektriko, se nevtralnost ali povezanost obeh polov neha in atom postane električen (v našem primeru pozitivno električen).
Vse 'fizikalne in kemične spremembe, ki se izvrše v atomu, izdejstvujejo oz. povzroče elektroni. Če pride do kemične spojitve dveh ali več različnih snovi v novo spojino, kot n. pr, apna in kisika v žgano apno, se združijo atomi apna z atomi kisika. Vendar kemične spremembe v atomu samem ne sežejo dalje nego do zunanjega torej od jedra najbolj oddaljenega pasu. Jedro samo ostane pri tem popolnoma nedotaknjeno.
S tem da elektroni z veliko brzino obkrožajo jedro, delujejo na jedro magne-tično in ustvarjajo okrog njega silno močno elektromagnetično zaporno polje, ki odbije vsak poskus zbližanja delca kakega tujega atoma. Ker je torej več kot 99 odstotkov celotne mase združene v jedrih atomov, predstavljajo ti največjo „trdnjavo sveta".
Toda kakor je bilo pri vojskovanju v starih časih zaledje od posledic vojne kolikor toliko zavarovano in so šele moderna orožja tudi zaledje, spremenila v fronto, tako so tudi razkritja novejšega časa dala znanstvenikom v roke orožje, s katerim so močno potrkali na vrata silne trdnjave atomov in pričeli rušiti njih zidove.
To znanstveno „obleganje“ „trdnjave“ atomov z namenom polastiti se v nji skritih ogromnih energij se v znanstvenem svetu imenuje razbijanje atomov.
IV. Razbitje atomov
Do sedaj se je posrečila le spojitev poedinih kemičnih prvin v razne kemi. čne sestave ali spojine. Tako sta se n. pr. združila po en atom natrija in po en atom klora v eno enoto natrijevega klorida ali kuhinjske soli. To spojitev so opravili, kakor smo že omenili v prej. šnjih člankih, le elektroni v vsakem atomu in še to le oni v zunanjih slojih atomov ležeči, jedra sama pa so ostala nedotaknjena.
Že od srednjega ^-veka sem je bil sen alkimistov, to je ljudi, ki so se pečali z iskanjem in „varjenjem“ žlahtnih kovin, da bi pridobili zlato s kemičnim pretvarjanjem iz kake druge bolj raz. širjene in torej bolj cenene snovi. Z dru. gimi besedami: iskali so pota, kako bi mogli spremeniti eno kemično prvino v drugo, kakor če bi hoteli spremeniti ki. sik v dušik, srebro v zlato i. t. d.
Ker je pa bistvo vsake kemične prvi. ne (aii elementa) združeno in skrito v jedru njenih atomov in je jedro tako težko dostopno, je tudi pretvoritev ene kemične prvine v drugo ravno tako te. žka. ako ne skoraj nemogoča.
Vendar pa so tudi v prirodi sami vi. dne izjeme. Vzemimo radioaktivne sno. vi. Uran je kovina in kemična prvina, ki izžareva radioaktivne žarke in s tem izgublja na svoji snovi, pretvarjajoč se
pri tem v nove. prvine, med njimi v radij.
Ta proces pretvarjanja pa gre zelo počasi. En sam gram radija potrebuje, da s pomočjo izžarevanja popolnoma ;z. gine, nad 20.000 let. S tem se sprosti zelo velika energija, toda porazdeljena na tako dolgo dobo je v enem samem hipu dinamično neznatna; vendar pa imajo, kakor že omenjeno, svetlobni delci radioaktivnih žarkov precejšnjo energijo in prodorno moč.
Kje pa leži prav za prav vzrok za pri. rodno propadanje urana, ki je izvor radioaktivnosti ?
Zaradi nestalnosti uranovega jedra je gotovo, da zadostuje razmeroma le majhen vzrok, da se tako ravnotežje, ki itak izgleda, kakor da bilo prisiljeno, poruši. V vesoljstvu, v takozvanih ko. zmičnih žarkih, je vedno najti proste nevtrone, ki se skušajo združiti s prvim atomom, ki ga najdejo na svoji poti. Tak nevtron ali več nevtronov pa mo. re jedro spraviti iz ravnotežja, da izloči kak svoj delec in se s tem spremeni (razpade) v novo kemično prvino.
Opazovanje teh prirodnih procesov je spravilo učenjake na misel, kako bi tako razpadanje urana in s tem sproščenje energije, ki je z razbitjem atoma v zve. zi, pospešili in bi tako zvišali sproščeno energijo.
(Dalje prihodnjič)
OCafr nam p/nnala iei& 1950?
1950 - 2000, doba sreče in gospodarskega blagostanja
(Kaj je zapisano o tem polstoletju v egiptovskih piramidah?)
Tam kjer se pričenja puščava Sahara, je blizu glavnega mesta Kairo vas Gizeh. Blizu tega naselja se dvigajo proti nebu veličastne piramide, ki so jih dali postaviti nekdanji egiptovski kralji — faraoni.
Največ ja med temi piramidami je Keopsova piramida, ki je bila zgrajena, kakor so preračunali, leta 2344. pred Kristusovim rojstvom, stara je torej okrog 4400 let. Ta piramida ima v temelju kvadratično obliko in njena dolžina ter širina je po 227 metrov, višina Pa 137 metrov (stolp cerkve sv. Štefana na Dunaju je tudi 137 metrov visok, kupola cerkve sy. Petra v Rimu je 132 metrov visoka). Izmere piramide so pa v takratnih enotah za razdalje, to je v egiptovskih palcih ali colah. V notranjosti piramid so hodniki in dvorane. Hodniki pa niso povsod enako široki, ampak so včasih široki in visoki, cele galerije, pa spet zelo ozki in nizki, da more človek le sklonjen iti naprej.
2e davno so se zanimali raziskovalci in razni zgodovinarji za notranjost piramid in so poizkušali iz dolžine, hodnikov in iz izmer širine in višine hodnikov ter dvoran izračunati starost pira. mid in tudi — odkriti bodočnost. Glavni raziskovalci piramid so bili Angleži in Italijani. Ti so pri raziskovanju piramid prišli na misel, da pri dolžini hodnika pomeni ena dolžinska enota, to je en egiptovski palec, eno leto. Iz tega so preračunali, da je bila zgrajena največja, to je Keopsova piramida, leta 2344. pred Kristusovim rojstvom. Ako začne, mo s tem letom pri začetku hodnikov v piramidi, pridemo naravnost do presenetljivih ugotovitev o bodočem poteku zgodovine človeštva in to od leta 2344 pred Kristusom pa vse do leta 2000 po Kr. Te ugotovitve so raziskovalci napisali ne šele v zadnjih letih, ampak že leta 1865.
Ako vzamemo za začetek računanja leto 2344, pridemo po oddaljenosti 858 palcev do križišča hodnikov. Ta točka odgovarja letu 1486 pred Kristusovim rojstvom, to je leto ,ko so odšli Izraelci iz Egipta. Nato sledita dve zelo značilni točki v hodniku, ki odgovarjata letom Kristusovega rojstva in Kristusove smrti. Od te zadnje točke dalje se hodnik zelo razširi in je tudi visok, tako da more človek iti po njem popolnoma zravnan, kar naj bi pomenilo nekako prerojen je človeštva. Naslednja točka odgovarja letu 800 po Kristusovem rojstvu, to je leto kronanja cesarja Karla Velikega.
Ako gremo po hodniku še za 295 palcev naprej, pridemo do točke, ki naj^po-meni leto 1095, to je leto prve križarske vojne. — Naslednja značilna točka je leto 1492, leto odkritja Amerike. Po
nadaljnjih 25 palcih dolžine se oblika hodnika spet spremeni, to je leto 1517, leto reformacije. Sledita zelo značilni točki — leto 1804 in leto 1815, to je leto Napoleonovega kronanja in leto Napoleonovega padca. Kmalu nato pa je že tudi zaključena takozvana krščanska doba in sledi takozvana mehanična doba, ki je označena z letnico 1844, leto prve železnice. Nato pa sledi del hodnika ,ki je nizek, kar bi nekako značilo, da je duševna kultura človeštva padla. Še prav posebej je nizka točka, ki označuje leto 1914, to je leto začetka prve svetovne vojne. Po tem delu hodnika je mogoče iti le močno sključeno in to vse
C Zamjii pcsacKiuiUt
A.B-C-C =• hodnik, ki naj označuje zgodovinske dogodke od prvih početkov človeštva do leta 2344 pr. Kr.
D " leto 2344 pr- Kr. (ko je bila piramida zgrajena)
E — leto 1486 pr. Kr. (:izhod Izraelcev iz Egipta)
F = leto Kristusovega rojstva G = leto Kristusove smrti
do točke, ki označuje leto 1918, ko je. bila prva svetovna vojna končana. Nato pa postane hodnik spet bolj širok in višji in je mogoče po njem hoditi zravnano do točke, ki označuje leto 1928 in še naprej do leta 1936. To leto je označil graditelj piramide kot posebno slabo v zgodovini človeštva in res se je to leto začela španska državljanska vojna, ki je nekako uvod v drugo svetovno vojno.
Naslednja značilna točka je v oddaljenosti 2i/2 palca, to je avgust leta 1938, čas konference v Monakovern, ki je zagotovila Hitlerju Češkoslovaško. Nadaljnja značilna točka je pri septembru leta 1939, to je začetek druge svetovne vojne. Naslednji del hodnika konča pri točki, ki znači konec meseca aprila leta 1945, čas, ko je končala druga svetovna vojna v Evropi. Od tu naprej pridemo do značilne točke, ki označuje avgust leta 1945, ko je padla prva atomska bomba.
Tako .srno po hodniku v Keopsovi pira. midi prišli do leta 1950, ki začenja drugo polovico tega stoletja. Gotovo bo vsakega najbolj zanimalo, kaj nam po-
ve hodnik v Keopsovi piramidi o dogodkih bodočih let. Hodnik postane širok takoj po točki, ki označuje konec druge svetovne vojne, to je avgust leta 1945, še posebej pa se razširi in zviša hodnik pri točki, ki označuje leto 1950. To bi značilo, da se pričenja to leto boljša doba v zgodovini človeštva. Še prav posebej se razširi hodnik strmo navzgor do točke, ki označuje leto 1992, torej skoraj do leta 2000,ko hodnik preneha in preide v takozvano dvorano kraljev. Ali naj sodimo po tem, da bo leta 2000 konec sveta?
Raziskovalci piramid zagotavljajo, da se v prihodnjih letih prične srečna
„Thanksgiving Day“ (zahvalni dan) je zelo priljubljen praznik Združenih molitvijo, pa tudi s svečanimi pojedinami. Vsako leto določi predsednik Združenih držav s proglasom dan te svečane proslave, ki pade tradicionalno na zadnji četrtek novembra. Letos je bil ta dan 24. novembra.
„Dan zahvale“ je podoben prazniku jeseni, ki ga praznujejo s proslavljanjem sadov zemlje v Angliji, vendar ima v Združenih' državah večjo važnost, ker ga v svečanosti prekaša le božični dan in ker za ta dan potujejo Ameri-kanci od daleč k svojim rodbinam, s katerimi ga hočejo skupno prebiti. „Zahvalni dan“ proslavljajo z obredi v vseh cerkvah, najenostavnejših iz dobe naseljevanja v Novi Angliji, kjer so začeli proslavljati ta praznik, pa tudi v velikih katedralah. Oltarji so okinčani s poljskimi pridelki: pšeničnimi klasi, sadjem in drugimi rastlinami.
Po verski svečanosti se zberejo državljani za domačo mizo k skoraj največji pojedini v letu, pri kateri je. glavna jed s kostanjem polnjen pečen pu. ran, nadalje pa nudijo poleg drugega slaščice, sadno torto in sadje. Puran je tradicionalna jed na vseh mizah, od predsednikove pa do miz navadnih državljanov.
Kot na božični dan dobivajo tudi ta dan revni in zapuščeni darila. Pred obedom molijo v mnogih hišah. Vse delo v državi počiva: državni uradi, trgovine, tovarne mirujejo. To je predvsem dan molitve .vse cerkve so polne in vsi priznavajo duhovni pomen tega praznika. Pa tudi narava se očividno udeležuje te proslave ,ker se je odela v vso svojo jesensko krasoto.
„Zahvalni dan" je s svojimi običaji ohranil značaj, ki ga je zadobil pri svoji prvi proslavi. Ta proslava sega v leto 1621 in je imela svoje poreklo v strašni zimi prejšnjega leta, v kateri je nad polovico naseljencev Massachussetsa — ki so komaj prišli v novi svet — podleglo lakoti in mrazu, naslednjo pomlad se je del preostalih odločil vrniti v Anglijo ,drugi pa so vztrajali v Novi Angliji in opravili setev, pri kateri so zlasti tudi posejali turščico, domačo rastlino Amerike. Njihovo vztrajnost je to leto (1621) poplačala bogata žetev, tako da so se v novembru naseljenci zahvalili Bogu za obilni pridelek, pa tudi za miroljubno ponašanje Indijancev rodu Wampanoag, ki so pod svojim glavarjem Massassoitom pomagali naseljencem.
Ti naseljenci, ki so znani v zgodovini Amerike kot „romarji“ („Pilgrins“), so zapustili zaradi verskih sporov z anglikansko cerkvijo Anglijo leta 1608 in se. preselili na Holandsko.'Tu so bivali več kot deset let v bližini Leyde, nato pa jim je Virginijska družba dovolila preselitev v Novi svet. Pod vodstvom Jurija Carverja se je vkrcala julija 1620 stotina teh ljudi na ladji „Mayflower“ in „Speedwell“. Ko so prispeli v Plymouth na Angleškem, so morali drugo
doba v zgodovini človeštva in da bo ta; doba dosegla svoj višek leta 1992. Avgust leta 1953 naj bi po pisanju skrivnih knjig starih Egipčanov bil značilen po tem, da pade v to leto prihod „velikega kralja“, ki bo vse stvari postavil na svoje pravo mesto. In nato se prične
Že enkrat’, to je bilo leta 1000, je človeštvo pričakovalo srečno dobo, pa je ni dočakalo. Saj so se v drugem tisočletju vrstile vojna za vojno. Upajmo, da bo doba pred koncem tega tisočletja res srečna doba.
Če je bila napoved razvoja zgodovine iz poteka podzemskih hodnikov v Veliki piramidi do sedaj točna, zakaj naj ne bi bila tudi za bodoče.?
Sicer pa bomo vsak čas že v letu 1950 in tudi do avgusta leta 1953 ni več daleč in upamo ter želimo vsem bralcem „Koroške Kronike“, da ga dočakajo in da jim res prinese srečo, kakor to napovedujejo raziskovalci egiptovskih piramid.
ladjo, ki ni držala več vode, zapustiti. Dne 6. septembra so nadaljevali naseljenci potovanje v Ameriko samo z ladjo „Mayflower.“ Namenjeni so bili v Virginijo, kjer jim je enakoimena družba nakazala zemljo, toda vetrovi so jih zanesli proti severu in tako so se po skoraj treh mesecih plovbe izkrcali v Massachussetsu. S pogodbo, katero so sklenili novi naseljenci in ki je dobila ime „Mayflowerski dogovor", so ustanovili skupnost na popolnoma demokratični podlagi in Jurij Carver je bil prvi guverner. Mayflowerski dogovor, ki predstavlja eno od temeljnih listin ameriške zgodovine, so podpisali vsi člani naselbine. „Podali smo se na pot v slavo božjo, za širjenje krščanske vere, za čast našega vladarja in naše države, da bi ustanovili prvo naselbino v severnem delu Virginije in zdaj se medsebojno svečano zaobljubljamo v prisotnosti Boga ter združujemo v politično skupnost za našo najboljšo državno ureditev in napredek..
„Zahvalni dan“ so naseljenci „Nove Anglije" nato stalno proslavljali, leta 1789 pa je Jurij Washington, prvi predsednik Združenih držav proglasil uradno državno proslavo tega dne za tisto leto. „Zahvalni dan so proslavljali tudi leta 1815 v proslavo konca vojne 1812. Leta 1864 pa je postal končno ta dan vsakoletni praznik za vso drža.vo in kot takega so ga priznale tudi cerkvene oblasti, med katerimi tudi katoliške.
„Zahvalni dan" ima tudi svoje vesele strani: mladi navihanci se ta dan zbirajo v skupine, oblačijo v obleke odraslih in si poslikajo na razne načine obraze ter tako hodijo po deželi in po mestih in zvonijo po hišah ter prosijo 'darov. Tako zbirajo sadje in slaščice na deželi, v mestu pa dobijo denar. V mestih so cesto tudi gledališke predstave in športne prireditve. „Zahvalni dan“ je v vsakem pogledu priljubljen praznik Ameri-kancev ,ki je bogat po svojem duhov-nem pomenu ter se odlikuje po prisrčni gostoljubnosti.
Ponekod ob atlantski obali praznujejo ta dan že v snegu, kar je v veliko veselje otrokom.
Letos so praznovali Američani „za. hvalni dan" („Thansgiving Day“) pod geslom „Zahvalimo Boga ,da lahko damo“, kar najbolj označuje duh te. proslave. Pobudo za to so dale katoliške cerkve, ki po vsej državi zbirajo obleko, obutev in denar za potrebne ljudi v Evropi. Ameriške cerkve in dobrodelne ustanove se zadnja leta vedno bolj uveljavljajo s svojo dobrodelnostjo doma in v tujini.
Ameriški narod se je letos zahvaljeval za svobodo vere. katero uživa, in za vso milost, ki je je bil deležen med letom. Pri tem pa se spominja milijonov tr-pečih po svetu, ki jih tepe zla usoda, da tavajo brez doma po svetu, da še vedno trpijo pomanjkanje zaradi vojnega raz. dejanja in so preganjani zaradi vere. Vsem tem želi pomagati, da bi nekoč ves svet slavil	-Oni ^^-1“ v ijj
blagostanju.

Prošnja božjemu Detetu
O Bog, sredi poti, ki ji ne vem imena, pošiljam k Tebi svoj glas: odložil bi rad težka, skeleča bremena, umil svoj krvavi, boleči obraz.
Čeprav nevreden cestninar k Tebi prihajam, daj, da smem poklekniti v hlevček vsaj v kot.
Vem, čist bi moral biti, pa komaj iz greha vstajam, oprosti in ne udari, Gospod.
Daj beraču sloveskemu, da razveže culo ubogo, naj razložim pred Tabo, kar me boli: dom svoj, zemljo ponižano, ljudstva nadlogo, tihe krike mater in dobrih ljudi.
Vzemi, Gospod, te moje uboge darove, iz jaslic daj domu, ljudem svoj blagoslov, daj, da zavežem v culo še svojih molitev sadove, in pusti nato me s svojim mirom domov.
M. Jakopič
„^Lafivalni dan in njegov pomen^

Z A NASE ŽENE
Božični razgovor
Za božične praznike skuša vsaka gospodinja razveseliti svojce, kolikor največ more. Ne samo, da ves dom osnaži, ampak ga tudi okrasi. So pač že božični prazniki sami na sebi tako pomenljivi in skrivnostni; zato pa zahtevajo od gospodinje še prav posebne pažnje.
Že nekaj dni pred božičem se vrše med mladino v domu priprave za jaslice. Koliko razgovorov in posvetovanj je dan za dnevom ob vsakem prostem času, ki se jih mora mati — gospodinja prav tako udeleževati.
Jaslice in božično drevo je najlepši okras doma o božiču. Vendar gospodinja rada tudi še sicer dom olepša, da je ves prazničen. Kjer je družina velika in je navada, da je na sv. večer obdarova. na, tam je treba misliti na okras mize, na kateri so razloženi darovi, ako je zanje pod božičnim drevesom premalo prostora.
Navadno je miza pregrnjena z belim prtom in okrašena z drobnimi smrekovimi vejicami, ki so neenakomerno na-trošene po njej. Zelo lep okras je namesto smrekovih vejic vedno zelena gozdna palma ali bodičje z rdečimi jagodami, prav tako tudi omela z belimi jagodami. Lahko pa je tudi miza pre-prežena z ozkimi svilenimi ali pa tudi papirnatimi trakovi. Darove zavijemo v svilen papir in jih prevežemo z rdečimi trakovi, v katere zataknemo smrekovo vejico. Le otroške igrače niso nikoli zavite, da napravijo otrokom ob prvem pogledu že ono božično veselje, za katero jih vsi zavidamo.
Seveda pa je težišče in središče sv. večera v kotu pri jaslicah in žalostno bi bilo, če bi se otroci veselili samo darov. Vkljub vsem zunanjim okraskom in veselju naj mati zbere svojo družino prav pred jaslicami in naj s toplo iz srca pri-.
bajajočo in v ,srce segajočo besedo pove in razloži prelepo zgodbo betlehemske sv. noči.
Da božično drevo bodisi samo ali ob jaslicah ohranimo dolgo časa sveže in preprečimo odpadanje igel, je dobro, če ga postavimo v posodo z mokrim peskom. To bomo storile tem rajši, ker nam podstavki, v katere natikamo drevesce, radi nagajajo; vegasti so ali, ko se jim vlaga izsuši, ne drže več dobro. Prav pripraven je zato velik cvetlični lonec, pri zelo velikih božičnih drevesih pa moramo vzeti kar leseno posodo za palmo ah manjši škaf ali vedro za vodo. — Pesek najprej dobro zmočimo in premešamo, nasujemo ga v posodo in vanj zasadimo drevesce, ki naj sega do dna. Po vrhu peska položimo mokrega mahu, posodo pa preoblečemo s papirjem in jo še primerno okrasimo. Na ta način ostane drevo par mesecev lepo zeleno in mu igle ne odpadajo ter ga lahko porabimo za vse družinske slovesnosti, ki padejo v ta čas.
Zelo važno za božične praznike, je tudi, da gospodinja vse kuhinjske dobrote, ki jih je namenila svoji družini, primerno razdeli. Ni vseeno, če pridejo vse te dobre stvari na mizo na en dan. Dobra gospodinja že zgodaj v adventu pregleda in proračuna, koliko ji dopušča blagajna, da pripravi za svoje drage božično presenečenje. Potem pa si tudi delo tako razdeli, da na sv. večer res že praznuje, s svojo družino ob jaslicah.
Kar se tiče mesnih stvari, je za ta praznik navadno preskrbljeno; saj se po večini okoli teh praznikov vrti domači praznik — koline. Več skrbi dela priprava potic in peciva. Nekaj nasvetov za pripravo božičnega peciva boste našle v drugem članku.
Žene v angleškem javnem življenju
Organizirane delavke v Veliki Britaniji so se vedno živo zanimale za javno blagostanje. Ženske zadružne ustanove so se uveljavile med prvimi in v zadnjih dvajsetih letih so zadobile žene v sindi. kalnem gibanju Velike Britanije vedno večji vpliv.
Ker finansirajo in vodijo sindikate njihovi lastni člani, je to odlično torišče priprave za upravljanje javnih zadev. Gospodinja in delavka, ki imata kako odborniško mesto v teh skupinah, se kaj lahko znajdeta, ko ju izvolijo v krajevne občinske svete ali v kak javni urad; v sindikatu sta se naučili delati in uporabljati svojo spretnost v splošno korist.
Več sindikalistk sedi v parlamentu, mnogo jih je članic župnijskih, občinskih in pokrajinskih svetov ,spet druge so v odborih za prehrano, v upravnih odborih šol, bolnišnic, otroških klinik, ustanov za pomoč otroku. Na vsa ta mesta prinesejo s seboj praktična izku. stva, tehniko svobodnega razpravljanja, katero ,so si pridobile v sindikatih,^ spoštovanje mnenja drugih ter natančnost pri izpolnjevanju predpisov. V deželi s staro tradicijo prostovoljnega dela v javni upravi so to činitelji največje važnosti.
Sindikalne žene se zanimajo za plače in za delovne pogoje, pa tudi za širša vprašanja javnega blagostanja.
Zlasti mnogo se je razpravljalo v j zadnjih letih o otroških domovih in zavetiščih. Otroška zavetišča za otroke od treh do petih let so koristna tako iz vzgojnega vidika kot tudi iz socialnega, zlasti za otroke edince in za otroke, ki nimajo tovarišev v igri.
Po šolskem zakonu iz leta 1944 morajo krajevna oblastva skrbeti — takoj ko so na razpolago učitelji in potrebni
Nekaj navedli za pripravo božičnega peciva
Za božične praznike vsaka skrbna gospodinja speče družini boljše pecivo. Ah kaj, ko so jajca letos tako redka in če so, so draga, drage pa tudi rozine, orehi in sKčno. Vendar se da tudi brez večjih izdatkov speči dobra potica in narediti celo prav dobra okusna torta. Navajamo recept za tako torto z enim samim jajcem. Tudi keksi za božični okrasek so lahko brez jajc izvrstni.
Božični keksi brez jajc
V	eno osminko litra mlačnega mleka stresi 12 dkg sladkorja, par zrn soli, 5 dkg surovega masla, pol dkg jelenove isoli. Zamesi vse to s pol kg moke (za duh daš dobro zrezane limonove lupine ali zavitek vanilijevega sladkorja). Dobro zgneteno testo razvaljaj pol mezin. ca na debelo in zreži z modelčki v različne oblike. Deni jih na pomazano, z mo. ko potreseno pekačo (pločevino) in peci v vroči pečici le malo časa, da zaru-mene.
Božične zvezdice (kot okrasek za dre. vesce)
V	sneg iz dveh beljakov narahlo vmešavaj 200 g presejanega sladkorja, malo vanilije, 50 g zribanih orehov, 50 g najfinejše moke in polovico pecilnega praška. Tako nastalo testo na drobno zvaljaj na deski, potreseni z moko, in gä razreži z obodcem, ki ima obliko zvezde. V sredini zvezdice napravi (izbodi) še malo luknjico, da zvezdice lahko obesiš nä nit. Izrezane zvezdice polagaj na namazano pekačo in peci z zmerni vročini.
Cenena orehova potica
Daj v skodelico štiri žlice mlačnega mleka, žličico sladkorne sipe in 2-3 dkg kvasa; vse to zmešaj in odstavi, da vzhaja. Nato zmešaj v večji skledi tri četrt litra tdplega mleka, 10 dkg sladkorja, 12 dkg surovega masla, polno ka-vino žličico soh in 1 kg 12 dkg moka. Vse to dobro premešaj, pridem vzhajani kvas. 2 rumenjaka in žhco masti. Na-
to vse skupaj s kuhalnico dobro zmešaj in vtepaj vsaj četrt ure. Vtepeno testo potresi z moko, ga pokrij in postavi na gorko, da vzhaja. Vzhajano testo pomaži z orehovim nadevom in potresi še 5 dkg zmletih orehov. Iz tega testa in sledečega nadeva napraviš dve srednje veliki potici. — Orehov na. dev: žara četrt htra mleka in dve žlici medu. Ko zavre, prideni 20 dkg zmletih orehov in pusti pet minut počasi vreti. Nato prideni za dve. pesti krušnih drobtin, 4 dkg surovega masla, malo limonove lupine, ščepec cimeta; ohladi in prideni še tri žlice sladkorja in dve žlici ruma.
Kakaova torta z marmelado Mešaj četrt ure 7 dkg masti, en rumenjak, 12 dkg sladkorja, dve žlici marmelade, prideni 4 dkg zmletih orehov, 2 dkg kakaa, drobno zrezane lupine in sok od polovice hmone, prideni en četrt litra mrzlega mleka in z mlekom 18 dkg moke, nato sneg enega beljaka in cel pecilni prašek. Zmes stresi v dobro pomazan tortni model, ki ga potresi s krušnimi drobtinami in peci torto v srednjevroči pečici četrt ure. Pečeno potresi s sladkorjem in po okusu prereži in namaži z marmelado.
imimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiitHiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
material — za brezplačna zavetišča za vse male otroke od treh do petih let, katerih starši to zahtevajo. Te šole so odprte pet dni na teden po okoh pet ur na dan.
Ob izbruhu vojne leta 1939 so pozvali vse razpoložljive delavce, da se javijo na delo. Mnogo poročenih žen (nekatere posebno izvežbane) je bilo pripravljenih vstopiti na delo v industrijo, če bi se poskrbelo za varstvo njihovih otrok. Vlada Zedinjenega kraljestva je zato pozvala krajevna oblastva, da naj ustanovijo dnevna zavetišča za otroke, ki bi bila odprta 6 ah 7 dni na teden 12 ur dnevno. Ta zavetišča so ustanovili in' opremili v vojnih letih, ko je primanjkovalo prostorov, materiala in osebja. Po koncu vojne je vlada pozvala oblastva. da naj proučijo položaj in da naj prično z delom za zboljšanje otroških zavetišč. Istočasno so razne tovarne ustanovile zavetišča za otroke, razne druge ženske pa so proti nagradi pazile na otroke svojih sosed.
Mnogo sindikalistk se je udeleževalo razprav o tem, če naj bi se prigovarjalo materam z malimi otroki, da naj gredo na delo. Seveda je mnogo teh mater delalo že pred vojno zaradi brezposelnosti, bolezni ah smrti očeta ali zaradi nizkih plač vzdrževalcev rodbine. Zdaj so polna zaposlitev delovne siie, socialno zavarovanje in rodbinske doklade izločile ali izpremenile te činitelje, vendar obstaja še vedno povpraševanje po ženskih delavkah, posebno v izvozni industriji. Mnogo sindikalnih članic meni, da so dobra otroška zavetišča važna, dokler ne preneha povojna kriza in ne bodo spet lahko žene svobodno izbirale med delom izven doma in domačo zaposlitvijo.
Žene v sindikatih so se tudi bavile s prihkami v zasebnih zavetiščih in z razmerami v rodbinah, v katerih so otroci prebili dan proti plačilu. Zdaj obstajajo posebna določila za nadzorovanje vseh teh otroških zavetišč po krajevnih zdravstvenih oblastvih; vse rodbine, ki prevzemajo proti plačilu v varstvo več kot dvoje otrok, pa morajo biti registrirane.
Zelo se žene zanimajo tudi za novo britansko zdravstveno službo; stavile so razne predloge glede pogojev bolniškega osobja (vključno bolniških sester), glede zboljšanja zdravljenja tuberkuloze in glede potrebe večjega števila žensk pri vodstvu bolnišnic. Članice sindikatov so po svojem odboru podale tudi spomenico glede babiške službe. Nadaljnji predlog se tiče higijen-skih predpisov pri zavijanju in prodaji živilskih proizvodov.
Niso pa vse ženske delavke zaposlene v industriji. Tako so na primer članice sindikata poljskih delavcev zahtevale | leta 1948 izboljšanje v dobavi električ-! nega toka na podeželju in so naslednje I leto tudi dosegle znatno zboljšanje. — | (GOI)
niiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiMiimifiiimiiiimiiiiiiii;iii
^tudi nam
ßi se ptiiegie ...
Purani za Božič! V Ameriki jih bo letos na trgu 41 milijonov, največje število v ameriški zgodovini razen leta 1945., ko jih je bilo prodanih in pojedenih re. kordno število 44 milijonov. Na sliki vidite ameriške, ga kmeta, ki se bavi v prvi vrsti z rejo puranov, pred novim strojem za mehanično skubljenje puranov. —-Najpreje polijejo zaklanega ptiča s toplo vodo, potem pa ga pristavijo k vrtečemu se cilindru, na kate. rem je stotine mehkih gumijastih prstov, ki naglo
in temeljito odstranijo vse perje.
iSjgMSBaimaiSMgMgiMgiMžaMgSMg gaaiSaMgl
Ti iMeni itii -
Gotovo da skoraj v nobenem poklicu in pri nobenem delu ni delo tako neome. jeno na čas in traja zlasti v nekaterih letnih časih skoraj nepretrgoma od ra. nega jutra do pozne noči kakor ravno delo na kmetiji. Zato pa tudi moremo neči, da malokdo tako zasluži mirno življenje v starosti kakor kmet in kme. tiča. ki sta skoraj vso življenjsko dobo preživela v trudih in naporih. Toda le redko prideta kmet in kmetica do tega, da bi mogla lepo v miru preživeti zad. nja leta svojega življenja.
Večkrat mislimo, da mora imeti pač lepo življenje kmet, ki je oddal svoje posestvo sinu in more nato v miru pre. življati lepo na deželi zadnja leta svoje, ga življenja; in kmetica, ki je vzgojila veliko število otrok in dolgo vrsto let nekako držala skupaj in pokonci celo kmetijo, ta ima najbrž gotovo na tej kmetiji zadnja svoja leta lepo življenje. Toda v resnici vse to ne drži in le redko se zgodi, da uživata kmet in kmetica na svoja stara leta zasluženi in zaželeni počitek. Iz stare skušnje je nastal namreč pregovor: „Ti meni luč — jaz tebi ključ.“ To se pravi, kmet naj šele na smrtni postelji in nič preje ne izroči posestvo sinu.
To prepričanje izvira iz številnih iz. kušenj. Koliko gorja, koliko krivic, ko. liko zaničevanja in neupoštevanja s strani svojih najbližjih so morali stari starši prestati, ko so posestvo izročili in niso nato imeli pri hiši nobene bese. de več.
Sicer so mogoče posestvo izročili po posebni notarski ali sodnijski pogodbi in je bilo v pogodbi zelo točno označeno, kaj dobijo mladi in koliko si pridržijo starši in kaj vse morajo dnevno starši prejemati in do česa vse imajo pravico.
Toda to so samo besede, vsemu temu manjka večkrat prava vsebina, da bi mogli starši preužitek res v miru, sreči in zasluženem počitku uživati. Večino, ma pa v veliki ljubezni in zaupanju do svojih otrok še tudi pozabijo'na vse te posameznosti in se šele takrat spomnijo, da bi bilo še treba to in ono vnesti v predajno oziroma izročilno pogodbo, ko je že prepozno, ko jim je preužitek že zagrenjen, ko so že skusili nehvalež. host sveta in kar je najhuje, ko so že skusili tudi nehvaležnost svojih lastnih otrok, za katere so se mučili skoraj celo življenje in od katerih so pričakovali samo dobro.
Ako pa je izročilna pogodba še tako temeljito napravljena, ni mnogo vredna in vse ne pomaga nič, ako ni med star. ši in otroki medsebojnega razumevanja, ako manjka pri mladih dolžno spošto. vanje do staršev in ako otroci oziroma mladi gospodarji nimajo do staršev pra.
jaz teli kijuč
Ve ljubezni. Sicer bodo v tem slučaju dobivali starši od mladih mogoče vse, kar je v pogodbi označeno, toda kruh, ki ga bodo jedli, bo grenek, ker jim bo dan le zaradi določil pogodbe, ne pa iz ljubezni.
Resnica je, da imajo stari ljudje ra. zne svoje „muhe“, toda z malo ljubezni, s potrpežljivostjo in z razumevanjem bi mogli mladi te „muhe“ starih prenesti, ne da bi jih vedno oporekali. Mladi bi se morali pri tem zavedati, da so bili njih starši tudi nekoč mladi in da bodo sami tudi nekoč postali stari in da bodo ta. krat tudi imeli svoje „muhe“. Naj bi se mladi vedno zavedali neizpremenljivega dejstva, da ne bodo od staršev podedovali le posestva, premoženja in denar, ja, da bodo podedovali od njih tudi njihove lastnosti. In to podedovanje je še mnogo bolj zanesljivo in veliko bolj trajno kakor pa vse imetje in premo, ženje, ki je minljivo, lastnosti pa osta. nejo.
razmerja med mladimi in starimi pa je, da je v izročilni pogodbi natančno dolo. čem primer preužitek. Kolikokrot so že morali starši obžalovati, da pri sestavi izročilne pogodbe niso zadostno mislili na to, da bi točno označili preužitek. Mislili so pač, da bodo posestvo izročili svojim otrokom in pri teh gotovo ni po. trebno, da bi moralo biti vse ono tako natančno označeno, kar bi jim otroci morali dajati kot preužitek. Številne skušnje pa žal kažejo in učijo ravno nasprotno. Lastni otroci kažejo včasih do staršev mnogo premalo spoštovanja, še manj pa ljubezni. Le prepogosto se namreč zgodi, da otroci pozabijo na svoje otroške dolžnosti do staršev, ka. tere dolžnosti imajo po vseh posvetnih pa tudi po božjih postavah. Vsem je znano, kaj pravi o tem božja zapoved; pa tudi splošni državljanski zakon pra. vi, da morajo otroci tudi brez vsakega izgovorjenja preužitka vzdrževati star. še, ki nimajo nikakega premoženja.
Večkrat sta tudi zet ali snaha tista,
ki sta kriva prepira v hiši in v družini in ki se nikakor ne moreta vživeti v to, da bi se obnašala prijazno in dostojno do staršev. In tako’ se prepogosto zgodi, da se morajo starši zateči k sodiščem in da morajo tam iskati pravice, ki jim je niso hoteli in niso znali dati njihovi lastni otroci. Koliko žalostnih zgodb bi mogli pripovedovati sodniki o sporih zaradi netočnosti izročilnih pogodb in zaradi grdega postopanja otrok z last. nimi starši 1
Zaradi vsega tega moramo vedno zno. va opozarjati stare kmečke ljudi, ki hočejo izročiti posestvo sinu: Ne izročajte posestvo brez primernega in zadostnega preužitka, kar vse pa mora biti pogod. beno zagotovljeno. Sin pa ali hčerka, ki prevzameta posestvo, naj pomislita, da tudi ni zadosti po črki izpolniti vse ono, kar je napisano v pogodbi in do česar sta torej pogodbeno obvezana. K tem črkam je treba še življenja, je treba spoštovanja, predvsem pa veliko lju. bežni.
Spet pa se morajo na drugi strani tudi starši vživeti v to, da pač niso več oni gospodarji, pustijo naj zato mladim, da sami in samostojno odločajo. Četudi je staršem večkrat zelo hudo, da mora. jo kar naenkrat biti brez besede pri hiši, vendar pa naj pomislijo, da je to za nje in za mlade veliko boljše. Sebi napravi, jo nekako ugodno razmerje do mladih in mladi gospodarji so spet na drugi strani zadovoljni, ko vidijo in čutijo, da morejo samostojno in po lastnem pre. udarku odločati in gospodariti. Ako pa nato pri vsem tem še ne pride do pra. vega medsebojnega sporazumnega so. žitja, je skoraj večinoma krivda pri mladih, le redko pri starih.
Kako slabo spričevalo je za mlado kmečko gospodinjo, ko se večkrat zgo. di, da stari oče ne dobi redno jedi, ako pa jo dobi. da mu jo mlada gospodinja prinese nekako v jezi in brez vsake lju. bežni ali vsaj brez spoštovanja. Ravno tako tudi ni prav nič lepo spričevalo za mlado gospodinjo, ako ima stari oče ali pa stara mati perilo in obleko v neredu in vso zamazano, saj s takim ravnanjem nekako vsak dan pravi, da že ko. maj čaka na smrt starih dveh. To pa čutijo vsi v hiši in še prav posebej sta. ra dva sama, kar vse mora pač popol. noma razumljivo slabo \g)livati tudi na odnose med mladimi in starimi. Tako ravnanje pa vpliva tudi na sosede, ki si nato pač premislijo, da bi pravočasno izročili posestvo mladim, saj se upravi, čeno bojijo ravno takega ravnanja. To vse pa škoduje posameznim gospodar, stvom, pa tudi gospodarstvu v celoti, ker je prav gotovo, da stari ne morejo tako gospodariti, vsaj večinoma ne, ka. kor pa bi bilo potrebno.
f Msijr. dekan Frančišek Ser. Marinič
„Koroška Kronika“ je v štev. 30 z dne 30. julija t. 1. poročala, da je obi. skal one kraje na Koroškem, kjer je ne. koč deloval kot duhovnik, prelat, častni kanonik goriški, pliberški dekan in žu. pnik v p. ter biseromašnik msgr. Fran. čišek Ser. Marinič.
S svojim nečakom, ki je notar v Go. rici, se je takrat pripeljal gospod prelat na Koroško, obiskal je predvsem Šmi. hel pri Pliberku in pa Pliberk sam; .ob slovesu so mu še želeli prijatelji v Šmi. helu, da se drugo leto spet vidijo pod Peco. Nikdo še takrat ni mislil, da bi bi. lo mogoče, da se gospod prelat za vedno poslavlja od koroških krajev in od svo. jih znancev ter prijateljev na Koroškem. Kljub visoki starosti 87 let je bil g. prelat še zdrav in čil.
V zadnji številki „Koroške Kronike“ smo poročali, da je g. prelat tako ne. srečno padel, da si je pri tem zlomil no. go. Nismo nikakor pričakovali, da bi bilo to usodno za njegovo življenje. Toda Bog je sklenil poklicati svojega zvestega služabnika k Sebi. Ko so imeli bralci zadnjo številko „Kor. Kronike“ v rokah, je bil g. prelat — kakor smo trdno prepričani —, že pri Bogu; umrl je na praznik Brezmadežne, dne 8. de. cembra. V soboto dne 10. decembra so ga slovesno pokopali na pokopališču v Gorici. Pogreba se je udeležil v cerkvi sv. Roka tudi nadškof goriški dr. Karel Margotti.
Msgr. Marinič je bil rojen v Gorici dne 3. septembra 1862. Njegov oče se je iz Vedrijana preselil v Gorico, kjer je
Predpogoj dobrega ali vsaj znosnega § imel pod pevmskim mostom tobačno
trafiko. Ko je mladi Frančišek dovršil ljudsko šolo. je vstopil leta 1874 v go. riško gimnazijo. Po zrelostnem izpitu leta 1882 pa je vstopil v bogoslovje za krško škofijo v Celovcu. Tu je bil dne 18. julija leta 1888 posvečen v mašnika in je potem služboval po raznih župni, jah na Južnem Koroškem. Nekaj časa je bil tudi spovednik na Sv. Višarjah. Zaradi njegovih velikih zaslug sta g» imenovali občini Bistrica.Šmihel in pa Libuče pri Pliberku za svojega častnega občana. Leta 1907 je postal dekan pli. berški, naslednje leto pa knezoškofijski svetnik. Kot mestni župnik in dekan v Pliberku je zelo uspešno deloval vse do leta 1921. Zaradi takratnih razmer na Koroškem pa se je odpovedal svoji slu. žbi, bil je vpokojen, zapustil je Koro. ško in se preselil v Gorico, kjer ga je tedanji nadškof Frančišek Sedej z ve. seljem sprejel in mu izročil župnijo v Kojskem.
Iz Kojskega je bil pozneje preč. g. Marinič premeščen za ekonoma v Malo semenišče v Gorico in nato za upravite. Ija škofijskega premoženja k nadško. fijskemu ordinariatu v Gorici. Šele leta 1948 se je popolnoma umaknil v za ti. šje.
Zaradi velikih zaslug je bil imenovan pokojni za častnega stolnega kanonika v Gorici in za hišnega prelata sv. očeta.
Pokojnemu gospodu prelatu, ki ima velike zasluge tudi za versko življenje zlasti v dekaniji Pliberk, naj podeli pla. čilo vsedobri Bog in v svoji dragi gori. ški zemlji naj čaka gospod prelat časti, tljivega vstajenja.
Karel Mauser:
IZVIREN ROMAN IZ ZILJSKE DOLINE 4.
Zdi se mu, da Hanzej s krvavo ustnico stoji na dvoru in da vsa otročad iz cele doline meče kamenje vanj.
„Niti hrbta mu nisi pustil, da bi se skril za njim,“ zamahne težka misel iz teme. „Sam si ga vrgel med otroke, da so ga kamenjali.“
„Prekleta dekla,“ je skoraj na glas zaklel Podlipnik in se obrnil k zidu.
Vendar zaspati ni mogel. Prekladal se je in kakor se je vlegel, mu ni bilo prav.
Zunaj je bila vigredna noč, zgodnjo-vigredna, temna in čudno tiha. Prav takšna je bila tista, ko mu je Neža pljunila v obraz.
Foltej je spal. to noč mirno. Nova Ka-šnikova dekla mu ni hodila v misli. Vedel je, da je zanj na svetu samo Pečni, kova Greti in očetova beseda. Čez očetovo besedo ni mogel iti.
-V.
Poltej in dekla sta orala za čompe. Ko sta odhajala na polje, je Podlipnik ravno vstal. Bil je videti zmučen in Slake volje.
„Hitro se obrnita,“ je naročal z dvora. „Vreme se utegne za kakšen dan sprevreči."
In je odšel nazaj v hišo.
Zdaj je Foltej oral. Mirno j^ stopal za konjema in dekla je vodila. Razgledoval se je po Ojsterniku in po Dobraču. Nič ne kaže, da se bo vreme sprevrglo. Nad gorami je jasno.
„Ne vem, od kje oče vohajo dež,“ je nenadoma rekel. Dekla se je obrnila.
„Slabe volje so videti. Nemara so slabo spali.“
In sta spet orala.
Foltej je. mislil na delo. Zdaj se je odprlo in kmalu ga bo toliko, da se ne bodo videli iz njega. Zlodej je, ko je treba delati samo s posli. Drugod je domačih dovolj, pri Podlipniku pa je sam. Saj oče tudi še delajo, mladih pa le manjka. Kako bi bilo prav, ko bi bilo pri hiši še kaj žensk. Zdaj je dekla za vse. Kadar je le preveč dela, oče še najamejo toliko, da delo ne zastane. Pravega pa le ni. fosel je le posel. Nikoli se tako ne žene za hišo kakor domač človek.
Folteju se čudno zdi, da je pri Podlipniku sam. Taka razvleka, otrok pa nobenih.
In mora spet misliti na Kašnikovo deklo. Kočar je bajtar, otrok pa ima, da bi jih bilo še za grunt preveč. Ko bi bili Koefrjevi Podlipnikov!, bi se delo na
Podlipnikov! zemlji lahko postorilo. Vsak bi nekaj zagrabil. Tako pa ni ljudi.
Folteja je skoraj groza, ko žinja, kaj ljudje žobare. Kašnici je oče hitro zavezal jezik.
Pa vendar mora biti nekaj narobe, da so se oče takrat tako gnali. Kar bolni so bili.
Foltej Motnikovega pozna. Po velikosti mu je kar enak, po obrazu pa prav nič. Čudno, kako so mogli ljudje spraviti z njim v zvezo Podlipnika. Kje so Vrata in kje je Bistrica! Res je od tam doma mati, toda oče niso bili velikokrat v Vratih. No, takrat, ko so se' ženili. Takrat pa gotovo niso oprezovali po drugih dečvah. Dovolj jim je bila Temnikova.
Foltej dobro ve, da ljudje očeta ne morejo. Preveč je visok in preveč gospodaren. Nič čudnega, da ga skušajo s takim žobarenjem umazati. Posebno Kašnica.
Dobro, da je oče zrasel. Ko bi molčal, bi se nemara žobar še poglobil. In kar ljudje enkrat pograbijo, tega ne spuste več. Meljejo in meljejo, dokler človeka ne spravijo ob pamet.
In vendar je v Folteju nekaj, kar mu ne da miru. Nova Kašnikbva dekla očetu ni pogodu. Kako so čudno zrasli, ko jo je omenil pri večerji.
Foltej mora misliti na besede stare
Kašnice, ki jih je mimogrede ujel:
„Bolj ne more biti podobna Motniko-vi Neži. Kakor da sta si sestri.“
Ko je na Bistrici zvonilo poldne, sta Foltej in dekla odšla domov južinat.
Podlipnik je bil spet kakor vsak dan. Velik in miren.
„Imata še veliko?“ je vprašal pri ju-žini.
„Do večera bova zdelala,“ je mirno rekel Foltej. „Lepo se orje.“
„Žinjam. da tudi dežja ne bo,“ je pribil Podlipnik. „Ne vem, kam sem zjutraj gledal.“
Foltej ni nič odgovoril. Ni se mu zdelo prav, da bi očetu poočital zaspanost in zmučenost. Morda bi očetu ne bilo prav.
Po južini sta se Foltej in dekla vrnila na polje. Jutri morajo čompe v zemljo.
Ko je Foltej stopil v vežo, je Temnikova strina, ki je bila pri Podlipniku za gospodinjo, plašno zavzdihnila.
„Danes je prav tako siten, kakor je bil včasih z materjo, ko je še živela. Ža en sam groš ga ni.“
Foltej ni nič rekel.
II. POGLAVJE
Okopavanje sirka je vzdignilo vso dolino. Od jutra do noči so bile vse njive polne. Podlipnik je najel plevice. Drugače ni mogel. S svojimi ljudmi bi se s sirkom pobijal dolge tedne.
Triptihon o svetih Treh kraljih
Feliks Timmermans:
(SREDNJI DEL)
Beseda triptihon je grška in jo rabimo za oznako posebne vrste oltarjev. Ti oltarji imajo tri dele: glavna slika je v sredi: tudi na levem in desnem krilu sta sliki ki glavno pojasnjujeta. Krili je mogoče kot okno zapreti, da je srednja slika zaprta. Krili sta poslikani na obeh straneh.
Ves dan pred svetim večerom je snežilo. Škripajoč komedijantski voziček sta vlekla po zasneženi cesti star mož in njegov pes in za okenskim steklom voza je bilo opaziti bledi obraz drobne mlade ženske, ki je bila v blagoslovljenem stanju in je imela velike, žalostne oči.
Odšli so mimo, in kdor jih je videl, ni več mislil nanje.
Dan nato je bil božič. Ves svet je bil zavit v bel plašč, rahlo modro ozračje pa je kot zamrzel kristal ležalo na zemlji.
Hromi pastir Štefan, ribič Peter s svojo plešo in berač Blaž z globoko udrtimi očmi so lepo v troje obšli vsa se-lišča, preoblečeni kot sveti Trije kralji.
-Nosili so s sabo zvezdo iz lepenke, ki se je vrtela na leseni palici, imeli so nogavico, v katero so metali nabrani denar, in globoko vrečo za jestvine. Svoje revne suknjiče so si bili obrnili narobe; pastir je imel na glavi ponošen visok klobuk. Blaž pa je imel na glavi nekako krono ali venec iz cvetlic, ki je izviral še od procesije, in Peter, ki je vrtel zvezdo na palici, si je namazal obraz s sajami.
Tisto leto je bilo prav rodovitno z bogato jesenjo; vsak kmet.je imel osoljenega že vsaj po enega prašiča. Sedel je pri gorki peči, kadil cmokaje svojo pipo in brezskrbno pričakoval pomladi.
Pastir Štefan je znal prepevati tako lepe pobožne pesmi iz starih časov, Peter se je razumel na svojo zvezdo in jo znal tako lepo enakomerno vrteti in berač je znal tako naravno in ganljivo zavijati svoje beraške oči. Zato pa, ko je mesec vzšel ves rdeč, je bilo stopalo nogavice polno denarja, pa tudi vreča je bila kot meh napeta in nabasana. Notri je bil kruh. pol obrane kosti gnjati, jabolka, hruške in klobase.
Vsi trije so bili kar najboljše volje, suvali so drug drugega s komolci in vži-vali v pričakovanju, da se bodo zvečer enkrat dodobra zalili ž žganjem in si z obilno in okusno jedačo tako zaokrožili in nabasali prazne trebuhe, da se bo na njih dalo bolho zmečkati.
Šele ko so kmetje, pričeli ugašati svetilke in se zdehaje spravljati spat, so prenehali s svojim popevanjem in so pričeli v svetli mesečini preštevati nabrani denar.
Fantje, fantje! Zelenega-bo za ves teden! Pa še govedine se bo dalo kupiti in tobaka!
Črni Peter z zvezdo čez ramo je delal gaz, ona dva sta pa koračila za njim in sline so se vsem trem cedile v ustih.
Toda njih kosmate duše je jela napadati neka posebna otožnost. Obmolknili so. Ah jim je to prišlo zaradi obilice snežne behne, katero je z višine obseval mesec s svojo bledo in mrzlo svetlobo, ali zaradi mogočnih in pošastnih senc dreves ? Ali morda zavoljo njihovih lastnih senc? Morda pa od tišine, te tišine v celem snegu, obsijanem od mesečine, v kateri se ni upala še sova oglasiti, celo pasjega laježa ni bilo ne blizu ne daleč?
Vendar se jih ni dalo tako lahko preplašiti teh postopačev in sanjačev stran, skih cest ter samotnih obrežij in polj. Že marsikaj čudovitega so videli v svojem življenju: strahote vsake vrste in celo vtelešene duhove. Toda nocoj jim je drugače, nekaka dušeča bojazen jih grabi, kot da bi prav kmalu imeli doživeti veliko srečo.
Srca so se jim stiskala
Vendar de berač Blaž moško: „Mene že ni nič strah!“
,,Mene tudi ne,“ popadeta onadva obenem, a kolena ,so se jima tresla.
„Nocoj je sveti večer,“ tolaži Peter.
„No, potem se bo Bog nanovo rodil,“ pojasni pastir v svoji otroški'pobožnosti.'
„Ali je res, da tedaj vse ovce obrnejo glave proti vzhodu?“ povpraša Blaž.
„Je. In takrat tudi čebele zlete iz panjev in pojo v zraku.“
„In tedaj se v vodah prižigajo luči,“ potrdi Peter, „ampak sam tega še nisem videl.“
In zopet je nastala tišina, ki pa je bila nekaj drugega kot tišina, prav kot da bi čuteča duša trepetala v mesečini.
..Ali verujeta, da bo Bog zares' zopet prišel nocčj na svet?“ je boječe vprašal berač in zraven mislil na svoje grehe.
„Prišel bo,“ pravi pastir, „toda kje, tega nihče ne ve... pride pa samo za eno noč.“
Njih trde sence so sedaj tekale pred njimi in to je njih strah še povečalo.
Nenadoma pa zapazijo, da so zašli. Seveda, zaradi brezkončnega snega, ki pokriva na debelo zamrzle potoke in jarke, pota in vso deželo.
Obstanejo in se ogledujejo; povsod le sneg in mesečina in le tu in tam kako drevo; toda nikjer nobenega selišča, kakor daleč nesö oči, celo od povsod vidnega mlina ni opaziti nikjer.
Zgubili so se in v mesečim drug drugemu vidijo strah v očeh.
„Dajmo, molimo,“ moleduje Štefan, pastir, „potem se nam vsaj ne more kaj zlega pripetiti.“ Pastir in berač mrmrata zdravamarijo; tudi Peter nekaj brunda predse, a moliti je od svo. jega prvega obhajila že pozabil.
Koračili so okrog nekega grma in zgodilo se je, da Peter v daljavi za. gleda mirno lučko, ki je sijala iz nekega okenca. Ne da bi dali kak glas od sebe, se veselo oddahnejo in gredo naravnost proti njej.
In glej, sedaj se zgodi nekaj čudovitega. Vsi trije sd videli in slišali, pa nihče se ne upa o tem govoriti.
Slišijo brenčati čebele in pod snegom, tam kjer mora biti jarek, se nekaj svetlika. prav jasno, kot da bi pod ledom gorele svetilke.
In ob vrsti sanjajočih vrb stoji še-pasti komedijantski voz, za čigar oknom gori sveča.
Peter stopi po stopničkah in potrka na duri. Star možek s trdo kocinasto brado pride zaupno in odpre. Kar nič se ne čudi nenavadnim oblačilom, ne zve zdi in ne črnemu obrazu.
„Samo za pot bi vas radi vprašali,“ jeclja Peter.
„Ste že prav prišli,“ pravi mož, „le notri stopite!“
Začudeni vsled takega odgovora so pokorno sledili v voz. V enem kotu mrzlega in praznega voza zagledajo mlado žensko, zavito v plašč s kapuco, ki je nudila skoro prazne prsi čisto majhnemu, vprav novorojenemu otročku. Velik, rumen pes je ležal poleg nje in je svojo zvesto glavo naslanjal na njena suha kolena.
Njene oči so bile zasanjane in polne bolesti, toda ko je vzrla prihajajoče može. je zasijala v njih prijaznost in zaupljivost. In glej, celo detece, še s pubom na glavi in z očki. drobnimi kot špranjica, se jim je nasmejalo in se zagledalo naravnost v črni obraz ribiča Petra.
Blaž je videl, kako je pastir pokleknil in snel svoj visoki klobuk; tudi on poklekne, sname svojo cvetlično krono z glave in nenadno globoko obžaluje svoje grehe, katerih je imel pač lepo število na vesti, ir? solze se mu zasvetijo v vnetih očeh. Nato je pa še Peter pripognil svoje koleno.
Posedli so in sladki glasovi so doneli krog njihovih glav in napolnilo jih je čudovito blaženstvo, slajše kot katero koli veselje. Toda vedel ni nihče zakaj.
Medtem je skušal stari mož zanetiti ogenj v železni pečici. Ko je Peter videl, kako se starec zaman trudi, je vprašal uslužno:
„Ail vam smem pomagati?“
„Brez potrebe. Ne bo šlo, je sam« moker les,“ odvrne mož.
„In premoga nimate nič?“
„Smo brez denarja,“ pravi starček žalostno.
■ „Kaj pa potem jeste?“ vpraša pastir.
„Tudi jesti nimamo ničesar.“
Kralji so zmedeno in polni sočutja gledali starega moža in mlado žensko, detece in kot trlica suhega psa.
Nato pa se vsi trije spogledajo. Njih misel in sklep je edin in glej, nogavica, napolnjena z denarjem, se je izpraznila v ženino naročje. Tudi vrečo, v kateri je bilo toliko jestvin, so izpraznili in vse, kar je bilo notri, zložih na vegasto mi; žico.
Starček je željno segel po kruhu in dal mladi ženski kot roža rdeče jabolko, ki ga je ta. predno je vgriznila vanj, nekajkrat zavrtela pred smejočimi de-tetovimi očmi.
„Zahvalimo se vam,“ pravi starček. „Bog vam bo pa obilno povrnil!“
In zopet se podajo na pot, ki jim je naenkrat postala poznana; krenili so kar proti znani jim gostilni, toda nogavica je prazna tičala v Štefanovem žepu, pa tudi vreča je bila prazna. Imeli niso niti beliča niti mrvice kruha več.
„Ali vidva vesta, zakaj smo tem ubogim ljudem vse razdali?“ vpraša Peter.
„Ne,“ odvrneta.
„Tudi jaz ne,“ zaključi Peter.
Kmalu nato poprime pastir: „Meni se pa zdi. da vem! Kaj pa, če ni bilo otroče sam Bog?“
„Kaj tebi ne pade v glavo!“ se za-krohoče ribič; „Bog ima vendar ogrnjen bel plašč in zlat rob okrog in brado in krono na glavi kot v cerkvi.“
„Najprej se je vendar za božič v hlev. cu rodil,“ zatrjuje pastir.
„Ja takrat!“ pravi Peter, „ampak to je bilo pred sto leti ali pa še mnogo prej.“
„No, zakaj smo pa potem vse razdali?“
„Tudi meni to noče iti v glavo.“ reče berač, ki mu je želodec že močno krulil.
Molče in s silnim poželenjem po krepkem požirku žganja ter po velikem kosu mesa, s hudim hrenom obloženega, so morali iti mimo dobro znane jim vaške gostilne, v kateri šo videli luč in iz katere se je slišala harmonika in petje.
Peter je oddal zvezdo pastirju, ker jo je ta hranil, in ne da bi le besedo spregovorili .so se na, razpotju razšli, vsak proti svojemu ležišču z'zadovoljstvom in zadoščenjem v srcu: pastir k svojim ovcam, berač pod neko slamnato kopo, Peter pa v svoje podstrešje, kamor je veter zanašal ledene snežinke.
Foltej je nesel mavžno na njivo. Ko je zavil na polje, je moral ravno mimo Kašnikove njive. Nova dekla je ravno znašala plevel na kup.
. Pozdravila ga je.
„Mavžno pa kar tule pusti. Saj smo me tudi lačne.“
„Kaj bodo pa naše rekle?“ se zasmeje Podlipnikov. „Vem. da že kar posedajo. Po sirku rad hrbet boli.“
„To pa. Na večer ga komaj še čutiš.“
Foltej ne ve nič več pravega reči.
„Hvala Bogu. me bomo kmalu končale. Vaše se bodo pa še dolgo pobijale z njim.“
„No, do štehvanja ga bomo očistili, če Bog da. Ce bo pa še kaj ostalo, boš pa prišla pomagat.“
Zasmejal se je in bruhnil naprej po kolovozu.
Mojca ni vedela, ali se je šalil ali jo je nalašč dregnil. V e, da si Kašnikovi in Podlipnikov! niso preveč na roko. Toliko ji je Kašnica povedala kmalu potlej, ko je prišla k hiši. Počemu so si v sporu, za tem Mojca ni povpraševala. Njej je bilo vseeno. Navajena je bila. da je z vsemi žobarila, in čeprav je bil gospodar, pri katerem je služila, z nekaterimi skregan.
Saj Foltej ni videti napak. Tudi visok ni tako kakor stari Podlipnik, ki jo vse-
lej, kadar jo sreča, tako čumasto pogleda, da je Mojco kar strah.
Foltej je pa zgovoren. Rad žobari. In Mojca je že dovolj dolgo v vasi, da ve, da Podlipnikov hodi v Čajno k Pečniku. Pečnikovo Greti je pa v cerkvi že sama videla. Zala dečva. Bogatija vedno k bogatiji sili. Saj vsak ve. da Foltej ne more gledati za navadnimi dečvami.
Sirek je zdeloval ljudi. Do pozne noči je bilo po njivah vse živo. Ne bo dolgo, ko bo štehvanje, in takrat mora biti s sirkom v glavnem pri kraju. Po sirku se bo brž odprla košnja, v planino bo treba gnati, dela toliko, da se bodo ljudje na večer od same utrujenosti komaj še obračali.
Podlipnikov Foltej mora še kakšen večer tudi v Čajno. Zdaj ljubezen cvete. Vreme je tako, da človeka kar privzdiguje. Resen, dan je dolg. večer pa le vsak dan pride. In zvečer, ko se delo vnese, ko po celi vasi zadiši pomladna noč in rože z vrtov, tedaj se fantje na Bistrici vzdignejo. Njim je laže, ko imajo dečle kar doma. Foltej pa mora do Čajne, če hoče priti pod Gre.tino' okno. In do Čajne ni tako blizu. Že do ziljskega mostu je daleč, od mostu do Pečnika se pa pot tudi še kar vleče.
Folteju je včasih kar prav, da ima do dečle tako daleč. Saj sicer skoraj komaj pride do kakšne misli sredi tolik, snega dela. Do Čajne pa je ravno prav
daleč, da izgrebe misli iz srca in jih do dna premisli.
Misli v Folteju je sprožila Greti. Kar tako je prišlo, da Foltej še sam ni vedel kako. Novica, da se je nekaj bajtarskih zagnalo za Kašnikovo deklo, se je hitro razvedela. Tudi po Čajni. Bajtarske de. čle so vihale nosove. Komaj je prišla v vas, pa je že vse zmedla. Kaj pa bo imela? Nič! Še manj kot nič. Doma v bajti jih je toliko, da so eden drugemu v napoto. Kočar bo vesel, da se. bodo vsi potepli in tisti, ki bo ostal doma bo dobil razvegano bajto in tistih par koza. So pa bistriške bajtarske že boljše ka. kor pa Kočarjeva telpa. Saj nič ne žo. barijo, da bi bila Mojca visoka. Prav zgovorna je in fantinov se otepava, smeje se pa kar naprej. Fantje pa vsi neumni nanjo. Le zakaj? Zavoljo tistih pšeničnih kit. ki se tako svetijo! Kakor da jih dečle iz bistriških bajt nimajo.
Zavist med bistriškimi dečvami je rasla. Še po Čajni je šel zobar, da za Kašnikovo deklo napleta vse, kar je iz baj. te doma. Pa ne samo bajtarski. Nekateri žinjajo, da se celo nekaj gruntar. skih slini okoli zale dekle. Kaj takega! Da jih sram ni! Kašnik nič ne reče. Ka. šnica tudi ne. Oba se smejeta. Kakor da sta nalašč toliko časa napletala v Mel. vice, da sta privlekla Kočarjevo na Bi, strico. V Melvičah naj bi ostala, v tisti puščobi. Ali pa naj bi se pobrala tja v
Šent Jakob. Saj so žobarili, da žinja oditi v Tirols. V tistih grapah bi jo brž minil smeh. Tam so ljudje pristujeni in vase zaprti kakor njihovi bregovi. Po kolenih b* lezla po tistih strminah in po cel dan bi gledala samo kamenje.
Pa jo je Kašnik privlekel na Bistrico.
Mojca govoric ni slišala. Še mar ji ni bilo, da je bilo nekaj fantov tako prijaznih. Pozna jih Bistričane. Ne mudi se ji z ženilom. In če bistriški betini žinjajo. da je komaj čakala, da je prišla med nje, se motijo. Bajtarja bo povsod lahko dobila in bajtarji so povsod enaki. Je vseeno, ali ima kdo bajto na Bistrici ali v Čajni, v Štebnu ali pa kje na Brdu. Revščina je povsod revščina in Mojca ve, da jo bo mlatila do zadnje ure. Je že tako zapisano.
Pečnikova Greti si je Kašnikovo novo deklo prav nalašč ogledala. Iz cerkve grede. Nalašč zato je prišla na Bistrico k maši. Koj ko so župnik Matija odma. sevali, je bruhnila iz cerkve in se posta, vila na pokopališče. Ko je Kašnikova prišla iz cerkve, jo je premerila od vrha do tal.
To je torej nova Kašnikova dekla. Zala je. to je resen. Obraza kakor gorjanska Marija. In kite ima take, da se kar spreminjajo. Bistriški betini .so koj pritisnili za njo. Videla jih je. kako so od obeh strani bodli vanjo. Pa se jim je samo smejala, smejala jju tako, da jo je
Kot časnikar in zgodovinar kakor tudi pisec globoke in preroške knjige „The Making of Tommorov“, ki je izšla leta 1942 (malo pred njegovo smrtjo), se je rtaouj de Roussy de Sales neprestano zavzemal za čim boljše' razumevanje med francosko in ameriško demokracijo. — Med papirji svojega moža je našla grofica de Sales sledeče aforizme, ki so bili napisani v dobi raznih let.
Stvar, kateri se najlaže odpoveš, je izšla iz tvojega najboljšega bistva.
*
Za Francoza je najvažnejša stvar „prizor iz detinstva“. Njegov duh je prepolen spominov na rojstni kraj. Nikoli jih ne zanikuje. Niti Stendhal, poln sovraštva do Grenobla, ga ni mogel zatajiti. Če je kdo rojen v Bretaniji, v Pi-kardiji ali v Provansi, je vse to važno. Važno je tudi. da je vedno v ozadju kaka skupina hrastov, polje košeničic v cvetju, cesta, ki se vije okoli grička ter sinje-sivo nebo, važno, da se te stvari občutijo, da se globoko navežemo na mali kotiček francoskega zemljevida. Francoz, naprošen, da da pojasnila o sebi, bi moral predložiti zemljevide.
Ü 1 S L I
(Raoul de Roussy de Šale«)
mirjajte se; varujte se pred nepozvani-mi rešitelji; uničili bi vas.
Dolgočasje je merilo za čas in prostor.
*
Spanje so zaprte duri sobe, kamor vsakdo stopi sam.
‘15'
Z določenimi osebami moramo kljub vsemu biti prijatelji po sili. Ne mogli bi drugače pozabiti, kako neprijetni so nam. Verujemo, da moramo ljubiti še druge osebe zaradi tega ali drugega vzroka. To pa, kar resnično hočemo, je,
ljubiti nekoga, ne da bi vprašali zakaj.
*
Nekateri se iz lenobe lažejo, drugi pa govore resnico iz lenobe.
*
Pripoveduj o svojih prijateljih drugim osebam, če hočeš uničiti svojo na-
klonjenost do njih. Če jih želiš še nadalje ljubiti, ne omenjaj njih imena.
Oglejte si bolno mačko. Ne dotakne se hrane, niti se ne pritožuje, temveč tiči po cele dneve v košari pod mizo. Vi razumete, da je njena glava težka in da so njene oči polne trpljenja. Težko hodi in se ustavlja na vsaki stopnici. Rekli boste, da manj trpi kot človek, ker ne ve, da je bolna in da je blizu njen konec. Res je, vsekakor pa je tako modra, tako mirna in prenaša svoje bolečine tako vzvišeno, da se kar čudite.
*
Mi vsi vemo, kaj drugi mislijo o nas. Če se to mnenje slučajno izreče, se čutimo užaljene ali vsaj začudene. Zato se raje udajamo dobroti dvoma.
Ugajati drugim je prav lepa reč, le prevečkrat pa tudi dolgočasna.

Rad bi poznal dan, ko sem najbolj trpel, igral, se smejal, jedel, spal, kadil, ljubil, ko sem bil najbolj vznemirjen in nevoljen ter sem preveč govoril. Ta dan
je bil najbližji smrti.
*
Živeti hočem, dokler sebi zvest ostanem.
*
Že dolgo vam nisem ničesar novega povedal: samega sebe le ponavljam. V tistem času tudi meni vi ničesar novega niste povedali. Kdaj se bom odrekel govorjenju ? In vi ?...
*
Bodoča vojna: ko bo materialna vojna vsled izredne zapletenosti ostala nemogoča (sredstva za obrambo bodo enaka sredstvom napada v taki meri, da bodo prva nevtralizirala slednja), se bomo zatekli k psihološki vojni. Napadli bomo sovražnike v listih in pa po radiu in po zaslugi izpopolnjene propagande bodo življenjske sile uničene, odpori razpršeni; tedaj bodo nastale razpoke v podzavesti. Nobena zmaga ni hujša od moralne.
*
Ne-tožite nad svojim osamljenjem: nihče vas ne nadleguje. Ne prosite pomoči: lahko vas bi kdo slišal. Ne vzne-
Svela noc
Razliva se kot spev sladak čez plan do gorskih koč. — Izgine naj sovraštvo v mrak — nocoj je sveta noč.
Nebesa nam oznanjajo veselo blagovest, zvonovi vmes pozvanjajo in lajšajo bolest.
Nocoj ljubezen govori skrivnostno vsem stvarem, iz spanja kvišku jih budi in vabi v svoj objem.
Rešitelj rojen je nocoj, slavi Ga zvezd odsev. —
Hitite v Betlehem z menoj pred. jasli v borni hlev.
Nesimo Detetu darov za svetonočni god, prosimo Ga za blagoslov za ves človeški rod.
Limbarski
Križanka „KLICAJ“
1 Kivi i	1
5j ^ i i	JU u":	
1 MI'7	
19 i	i« m '>
13 :	i mm
1	'•	;	:S
_ :	:	! i
“JlKI
I :
mm*
m -
i2’ i i
rg
HHHü i
ix F[.}.ü9 Ü BFT1 lx
x'Txp f.
xix!..[
i gg
X X P3
i
>
..f
■
XX
i i ixix
x jx p6 i	M” i	!X :X
X X j !	mm (	' x jx
X jx 38 !	: N; u: ;	XX
Burnsi

Besede pomenijo:
Vodoravno:! rumenokljuni ptič; 5 dolžinska enota; 9 nada; 10 kazalni zaimek: 11 oblika kopnine; 12 vzklik;
13	lombardska reka (italijansko ime);
14	lepa stavba; 17 zagon, zalet, vnema; 18 vprašalnica, ki se zaobeša; 19 votel predmet; 21 odgovarjajoča vrednost v denarju; 22 kratica denarne enote sosednje države; 23 veznik; 24 krajša oblika za izraz „njega“; 25 družinski poglavar; 26 umetnost (latinski); 28 dvojica (za ženski spol); 29 vebk zločin ;30 bližnji sorodnik; 31 vzklik, 32 latinski veznik; 33 hrastov plod; 35 član izumrlega indijanskega naroda;
36 nikalnica; 37 vzklik; 38 vrsta sladkorja.
Navpično: 1 čaša, kozarec; 2 drugo ime. za lekarnarja; 3 kratica pri naštevanju; 4 kos kovanega denarja; 5 sladkovodna riba; 6 romanska kratica pri naštevanju; 7 pust; nezanimiv; 8 suho grozdje; 15 rusko moško krstno ime; 16 telesna poškodba; 20 mesto v Rusiji; 22 zadetek, sreča v loteriji; 27 darilo, drag, ljub predmet; 28 v javnosti poznan človek; 34 vodna žival; 35 napis na križu.
Rešitev križanke „Slovenske književne revije v preteklosti“
Besede so bile:
Vodoravno: 2 grm, 10 o, o, 12 oralo, 14 ura, 16 pik, 17 Pilat, 19 ro, 20 Ljubljanski Zvon, 24 Dom in svet, 26 mro, 27 dat., 28 oditi, 29 B. S. A., 30 ako, 31 vrat, 32 bi, 34 rjav, 35 krat, 37 klor, 39 kobila, 43 Mentor, 45 Zgodnja Danica, 50 av, 51 Slovan, 55 ata, 56 Sodobnost. 59 Pavliha, 60 osel, 62 k, k, 64 eno, 65 bi., 67 naj, 68 m. p„ 69 Vaje, 70 Oran, 73 Glasnik. 75 kler, 76 ak, 77 čeber, 79 bik, 81 rak, 82 Irena, 84 de.
Navpično: 1 kolovoz, 2 grlo, 3 raj, 4 Mladika. 5 križ, 6 Ninive, 7 lim-bar, 8 Kana, 9 motor, 11 oj, 12 obrt, 13 ona, 14 uk, 15 a, z, 16 podam, 17 Po, 18 Ts, 10 reko, 21 Umago, 22 st., 23 voj. 24 diktat, 25 valovi, 33 Ninon, 34 raco, 36 rov, 38 Ant, 40 od. 41 basen, 42 Lido, 44 alva, 46 gosak, 47 daleč, 48 Jakob, 49 Abo, 51 sanke, 52 oljka, 53 Ahmed, 54 Naprej, 57 oblak, 58 slak, 60 oval, 61 ej, 63 Kres, 66 dni, 71 ar, 72 s. k., 73 gr, 74 I.R.O., 78 en, 80 in, 83 ni.
Koliko ljudi misli danes na lastno smrt? Mnogi, tako boste rekli. Mogoče; ali mnogo več od njih je poskusilo misliti na nekaj drugega.

Nas božič
Sneži, sneži; čez dol in vas zvonovi so zapeli, • saj samega Boga to noč, bodo medse sprejeb.
In po kadilu vse diši, je hiša kot nevesta, ko svetonočna potnika pod našo streho gresta.
Nad mizo hlevček že stoji tako kot vsako leto in v štal’ci Detece leži, da, Dete drobno, sveto.
Nato molitev, tiha vez med Bogom in med nami, a Dete rahlo se smehlja, na suhi, topli slami.
Nocoj sneži, je zunaj mraz, a je lepo pri duši, ne daj, Gospod, da mi to noč kdo sveti mir poruši.
M. Jakopič
Greti slišala še od farovškega bezga sem.
Greti je počakala na Folteja, ki se je menil nekaj z mladim Vintarjem.
„Kašnikovo deklo sem videla od blizu.“
„No, no,“ se je zasmejal Podlipnikov. „Zala je. kaj žinjaš?“
Greti je našobila usta.
„Zala je. nič ne rečem. Neumno pa je, da se vse žene za njo. Slišim, da še gruntarski.“
„Kmalu boš rekla, da sem še jaz tako neumen.“
Foltej se je smejal na vsa usta.
„Da nimaš takšnega očeta, bi se kar bala. da veš.“
„Telpa,“ jo je v šali dregnil Podlip. nikov.
„Belini ste pa tudi cerki. da veš. Na lepe oči se srce rado ujame.“
Mimo farovža sta zavila proti vasi. Bila je lepa nedelja pred binkoštmi. Mehko je ležala dolina pod njima in Čaj. na na drugi strani Zilje se je kopala v soncu.
Foltej je obstal in se zagledal proti clomačiji.
,.Ko bodo oče spregli in boš ti prišla k nam, bo na Bistrici koj lepše,“ se je. nasmehnil.
„Žinjaš?“ ga je samo pogledala.
Potlej sta tiho zavila v vas. Jedla je to nedeljo Pečnikova pri Podlipniku. Po
južini jo je Foltej pospremil v Čajno in ga do večera ni bilo domov. Šele pod noč je kapnil na dvor.
Dnevi so taki, da se ljubezen kar ne more nažobariti.
*
Na štehvanjski*) dan je štehval tudi Podlipnikov Foltej. Vedel je, da je šte. hvovski krancelč že oddan, toda mimo štehvanja že zavoljo rajanja ni mogel. Naj vidijo ljudje, da so Podlipniki in Pečniki že kar domači.
Ko se je veselje razmahnilo na vse kraje tudi Kašnikova dekla ni mogla ostati doma. Le kako, ko jo je pa mu. zika tako prijetno burila. Koj ko se je z mladim Kašnikom in Kašnico prikazala na plesišču, so jo obkolili bistriški belini. Mojca se ni branila, žobar na pol pijanih fantičev pa ji ni šel k srcu. Ko je Mlinarjev postajal tečen in je kar naprej bodel vanjo, ga je čofnila po zo. beh. Podlipnikov Foltej se je zasmejal na vsa usta.
*) Štehvanje je koroški narodni običaj (v navadi zlasti na Zilji — navadno na dan „dognanja“), pri katerem vaški fantje v diru jezdijo mimo lesenega čebra na kolu, ki ga navadno postavijo pod vaško lipo, in ga skušajo zbiti z železnim količkom. Zmagovalec dobi navadno venec (takozv. „štehvovski krancelč") od enega izmed vaških deklet. Nato je ples, takozvani „rej pod lipo“.
Mlinarjev je kar utonil iz gostilne. Čeprav je bil pijan kot čep, ga je Moj. čin udarec spravil v tako zadrego, da ni mogel več zdržati med fanti.
..Z našo se ni igrati,“ se je smejal Ka. šnik. „Tudi gruntarskega loputne, če tako pride.“
Bajtarski potrkoni so kar nekam va. se zlezli. Pečnikova Greti pa se je Pod. lipnikovemu sklonila prav do ušes in ču. dno zlobno rekla:
„Žinjava sem, da ni boljša kot druge. Pa je videti, da si ne da blizu. Mlinar, jevemu je bilo kar nerodno.“
Ko sta odšla Kašnika, je z njima od. šla tudi Mojca. Fantje so jo sicer silili, naj še ostane, toda Mojca se ni dala pregovoriti.
Bajtjarski potegoni so bili nekaj časa kar poklapani. Dečle pa užaljene. Naj še zdaj rajajo z Mojco. Dokler je bila Kašnikova v gostilni, se nihče fantov ni zmenil za bistriške dečle.
Potlej se je užaljenost polegla. Pijača je ogrela srca. Bistriške dečle so rajale skoraj do jutra. Le Podlipnikov Foltej in Pečnikova Greti sta odšla kmalu po polnoči. Do Čajne mora Podlipnikov z njo.
Po štehvanju se je vas vrnila v staro življenje. Je že tako, prazniki so za Bi. stričane zato, da se malo oddahnejo. Posebno zdaj po sirku se prileže malo
veselja. Brez rajanja ni življenja. Sirk upogne hrbte, rajanje jih zravna.
Zdaj se nareja čas za košnjo. Trave so to leto lepe. Dežja je bilo pravšno mero, sonca pa tudi toliko, da se je tra. va kar potegovala. Nič čudnega, da po Bistrici pri vsaki hiši klepljejo. Kose morajo biti ostre, zakaj v nekaterih krajih je trava bolj močvirna. Nekateri je sploh ne kose, drugi jo pa. Za steljo je dobra. Ob hudi uri se je pa tudi konji ne branijo.
Podlipnikov Foltej je klepal, da je bil kar črn. Kosa je dosti pri hiši, čeprav ni koscev. Kosce Podlipnik najema. So kar vsako leto isti. Dva iz Gorij in trije iz Čajne. Kadar se pri Podbpniku zaže. no s travo, tedaj se travniki kar mimo. grede ravnajo. Šest koscev ni kar si bo. di. Za cel curek jih je in kose žvižgajo, da je kar lepo sbšati. Poderö trave Podbpnikovi kosci na en sam dan toliko, da bi jo bajtar imel za dve leti dosti. Pri Podlipniku! Kdo pa je tak kakor Podlipnik! Nobeden. Kosci vedo in se ne puntajo, kadar Podbpnikov vabi v košnjo. Mesa na pretek in mošta, da bi ga lahko še v oselnike nalivali namesto vode.
In če je koscev toliko t’'d: «rabljic
ne sme man-krti Se lem '	suši,
če so mladi ljudje šparoma.
(Dalje prihodnjič)
V	Monakovem (München) na Bavarskem je nedavno predaval jezuitski pater de Vries. Pater je profesor na tako-zvanem Vzhodnem zavodu v Rimu, ki ga vzdržuje Vatikan, in dobro pozna verske razmere v vzhodnih deželah Evrope za takozvanim „železnim zastorom“. Zato bi danes težko dobili bolj verodostojne podatke o verskih razmerah v teh deželah, kakor pa jih navaja imenovani profesor, ki je v svojem predavanju povedal med drugim tole:
V	vzhodnih deželah Evrope je v ječah 21 katoliških škofov, 9 škofov je bilo ubitih ali pa so umrli vsled preslanih muk. V Baltskih deželah, v Ukrajini, na Madžarskem, v Rumuniji, v Bolgariji in v Jugoslaviji — povsod se ponavljajo isti dogodki. Povsod je na stotine duhovnikov v ječah ali pa so jih neznano kam zavlekli in končno pobili. Z Rimom združena Cerkev unijatov v Ukrajini je skoraj popolnoma uničena. Namen komunistov je jasen: zatreti hočejo krščanstvo.
Ko slišimo vse to, se radovedno vprašujemo: „Kako pa se godi v teh deželah pravoslavju?“ O tem moremo na podlagi podatkov iz Sovjetske zveze in iz Bolgarije reči, da so se pravoslavni škofje pod Leninovo vlado prvemu navalu boljševizma junaško ustavljali. Cela vrsta pravoslavnih duhovnikov je tedaj umrla mučeniške smrti. Odpor pa je polagoma ponehaval. Zdaj pa si pravoslavje prizadeva biti vladi čim bolj poslušno. Pravoslavna duhovščina v Sovjetski zvezi danes večinoma poveličuje novi komunistični družabni red kot vir blagostanja in kot pristno krščansko ureditev.
Pravoslavna cerkev v Sovjetski zvezi si danes ne upa kritizirati komunističnega sistema in tega duhovščini, ki živi pod komunistično strahovlado, tudi nikdo ne more zameriti. Hujše pa je, če pravoslavna duhovščina poveličuje komunistično mišljenje, ki je v očitnem nasprotju s človeškim dostojanstvom in je zato tudi izrazito proti naukom krščanske vere. Sicer pa tudi pravoslavna cerkev odklanja materializem, ki je temelj komunizmu. Tako je celo nadškof Luka iz Tambova pisal v škofijskem mesečniku januarja leta 1948: „Ni treba nobene posebne izjave, da popolnoma odklanjamo materializem.“ Zato se predstavniki pravoslavne cerkve v Sovjetski zvezi obupno — pa seveda brezuspešno — trudijo, da bi ločili komunizem od brezboštva. To je približno ravno tako, kakor če bi poizkušali ločiti temelj od gradbe.
V	Parizu izhaja Sovjetom naklonjeni list „Ruske novosti“. Ta list je prinesel poročilo o razgovoru urednika tega lista s pravoslavnim patriarhom v Moskvi Aleksejem. Časnikar je vprašal nadškofa: „Ali ne čutite nasprotja med komunističnim naukom, med dejstvom, kako komunizem ta nauk izvaja v življenju, in pa med vero?“ Na to vprašanje je patriarh odgovoril: „Pravoslavje se v mejah sovjetske države z nikomur ne prepira.“ Moskovska duhovščina ne vidi torej nobenega nasprotja med komunističnim družabnim redom in med Kristusovim evangelijem. Komunizem torej po načelu te pravoslavne duhovščine zagovarja „resnico in pravico“. Zato je tudi mogel že imenovani nadškof Luka iz Tambova med svetovno vojno pisati: „Vsi boljši predstavniki človeškega rodu, ki so lačni in žejni resnice, premišljujejo o velepomembni resnici, kako se je v Sovjetski zvezi uresničila splošna enakost in kako so bile odpravljene razlike med narodi in stanovi in kako končno splošno globoko tovarištvo pri delu in v življenju približuje ljudi krščanskemu vzoru v bratstvu in ljubezni.“ Nadškof Luka nadalje zatrjuje, da je komunistični družabni red napolnjen s socialno pravico.
Pravoslavni patriarh Aleksej je letos
v moskovskem škofijskem listu poveličal ureditev sovjetskega državnega sistema, „ki je ruski narod osvobodil su-
ženjstva in tlačanstva ter je zgradil novo življenje na temelju enakosti.“ V omenjenem listu očita patriarh papežu, da zagovarja pravico osebne lastnine. Nadalje beremo v mesečniku moskovske patriarhije: „Kakor je pravoslavna cerkev podpirala ljudstvo, v dneh nemškega napada, tako mu bo pomagala tudi pri ponovni vzpostavitvi srečnega in veselega življenja na temelju Stalinove ustave.“
Oni redki begunci, ki se jim je posrečilo uiti iz države tega „srečnega in veselega življenja", pa imenujejo sedanjo rusko pravoslavno cerkev „žalostno So. vjetijo“.
Pravoslavje v Bolgariji
Tudi bolgarska pravoslavna cerkev se je izprva postavila proti komunizmu, nato pa še je umaknila. Pravoslavni bolgarski nadškof je veljal preje za nasprotnika komunizma in za kraljevskega pristaša. Še leta 1939 je napisal članek, v katerem imenuje komunizem „današnje poganstvo“. Zaradi spisa „Socialno vprašanje v luči evangelija“ so ga komunistični časopisi ostro napa--dali. Ko pa je pozneje zavladal v Bolgariji komunizem in ko je bil ustanovljen Kominform, je potrdil to zvezo tudi on in je leta 1947 izjavil, da ostane pravoslavna cerkev v Bolgariji zvesta komunistični Ljudski fronti. Januarja lan-
skega leta je zato vernike vabil, naj vstopijo v Ljudsko fronto.
Lansko leto v poletju je bil bolgarski pravoslavni nadškof na zborovanju pravoslavnih cerkva v Moskvi. Ko se je vračal od tam, je izjavil, da je „tam središče in gonilna sila za napredno delovanje pravoslavja“. Tako se je ta nadškof spreminjal, kakor se je spreminjal vladni sistem na Bolgarskem. Zato pa mu tudi sveti sinod ne zaupa. Neki ugledni pravoslavni duhovnik je o tem patriarhu dejal, da je „največji pustolovec na Bolgarskem“.
Ko so na Bolgarskem sklepali o novi ustavi, je sveti sinod zahteval, naj ustava prizna pravoslavno cerkev na Bolgarskem kot javnopravno ustanovo, ki ima pravico neovirano oznanjati vero. Sveti sinod je tudi zahteval, da se mora v šolah poučevati verouk in da svobodno delujejo verska dobrodelna društva. Nadalje je bil sveti sinod proti civilni poroki. To so bile zahteve. Lansko leto v oktobru pa je imela pravoslavna duhovščina sestanek, na katerem je govoril tudi zastopnik prosvetnega ministrstva lijev. Ta se je v svojem govoru norčeval iz „plesnivih možganov nekaterih starih gospodov v svetem sinodu“.
Medtem se je sveti sinod že sam odpovedal verski vzgoji mladine, odpovedal se je tudi svobodnemu oznanjevanju
vere, „ker narod tako že uživa versko svobodo“. Nato je sveti sinod dovolil pravoslavnim duhovnikom še pristop v Ljudsko fronto in h komunistični stranki. — Ko je pravoslavna duhovščina priredila stanovsko zborovanje, je bil na zborovanju stavljen predlog, naj urednika duhovniškega Usta ne voli več duhovščina, ampak naj ga imenuje vlada. Proti temu so nekateri duhovniki ugovarjali, ker bi vlada mogla imenovati za urednika duhovniškega lista brezverca in je zato za vladni predlog od 250 duhovnikov glasovalo le 20 duhovnikov. Kljub temu pa je vlada zahtevala. da mora biti sprejet njen predlog, nakar se je upal ugovarjati le še en-sam duhovnik, ki je rekel: „Nad nami se izvaja diktatura“. Predsednik zborovanja mu je vzel besedo in duhovniki so se potrti razšli, nekateri so še upali med seboj reči: „Prodani smo in izgubljeni!“
Katoličanstvo v Sovjetski zvezi
Še pod carji sta bili v Minsku in v Ži-tomiru katoliški škofiji, v Mohilevu pa je bil nadškof. Ko so leta 1941 in 1942 prodirali Nemci v Ukrajino, je bil marsikateri vojaški duhovnik presenečen, ko je naletel v državi brezboštva na^ka-toliške župnije. Matere so prinašale otroke, da jih duhovnik krsti in na stotine. ljudi je prihajalo, da prejmejo prvič sveto obhajilo, mladi pari po so prišli s prošnjo, naj jih duhovnik poroči.
Med nemško zasedbo je bilo ustanov* Ijeno v Varšavi društvo delovnih katoličanov pod imenom „Oriens-Vzhod“. To društvo je hotelo vzpostaviti stare ruske katoliške župnije. Takrat se je dogodil tudi tale zanimivi slučaj:	Pater
Jezusove družbe, Poljak po rodu. se je preoblekel v kmeta in se nato udinjal pri nekem nemškem transportu konj za hlapca. Nekega dne prosi novi hlapec narednika za dopust za tri dni.. Odšel je na dopust; prišel je tretji dan, a hlapec se še ni vrnil. Narednik je zato rekel ,da poljskim hlapcem ne bo več dovoljeval dopustov. Toda na večer tre* tjega dne se je hlapec le vrnil z dopusta in takoj odšel k naredniku na ra-port. Pri razgovoru s hlapcem pa je moral narednik na hlapcu opaziti kako posebno obnašanje in ga je tiho vprašal: „Ali nisi mogoče duhovnik?“ In nato narednik hlapcu zaupa: „Tudi jaz sem duhovnik.“
Poljaki so imeli med svetovno vojno več tajnih tiskarn, kjer so tiskali molitvenike in svete podobice. Takrat je bil skoraj prišel čas, da se velik del pravoslavnega prebivalstva na mejah Poljske združi z Rimom.
To je v glavnem vsebina predavanja patra Vriesa v Monakovem.
Predavanje bi še dopolnili z nekaterimi mislimi. Najbrž pravoslavna • duhovščina na Vzhodu ni zadosti izobražena, da bi mogla ločiti komunizem od vere. Sicer je res, da ima katoliška Cerkev nekak komunizem v svojih samostanih. Redovniki in redovnice so napravili obljubo vednega siromaštva. Ta komunizem pa je nekaj popolnoma drugega, kakor pa je komunizem tistih, ki osebne lastnine ne priznavajo. Saj nas uči že sv. Tomaž Akvinski, zakaj je potrebna lastninska pravica.
Brezbožni komunizem preganja duhovščino in Cerkev, mladino pa hoče vzgojiti brez vere in brez božjih zapovedi. Morebiti je res, da je danes življenjska raven v Sovjetski zvezi nekaj višja, kakor pa je bila v carski Rusiji. Toda tega ni napravil boljševizem, ampak novodobna tehnika, ki prinaša brez krutega komunizma še večji napredek.
V ostalem pa moramo vedeti, da je temelj naše kulture Kristusov nauk: „Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, na duši pa škodo trpi?“ Vera je sol sveta, kateri zapade v gnilobo, ako je brez soh. Iz te gnilobe pa svet nato nobeden traktor in nobeno letalo ne more dvigniti.	V. P.
MOOR VMRONDil OGLAŠUJE
17 DEŽEL GA ČE JE!
Uredništvo in uprava lisla ter vodsivo
slov. radio-addaj želijo vsem brakem, naročnikom in poslušalcem
blagoslova poln Božič
(Kakor do sedaj, objavljamo tudi danes na tem mestu pisma naših čitateljev * dežele, ki izražajo njihova osebna mnenja in uredništvo nikakor ne odgovarja za vsebino.)
ŠT. JAKOB V ROŽU
V ponedeljek, 5. t. m. smo spremili na pokopališče sv. Jakoba p. d. Habnarje. Vega očeta iz Reke. Dosegel je visoko starost 81 let. Pred tremi leti je na ti. hem obhajal zlato poroko, ker se še dva sinova nista vrnila iz vojne. Sedanji po. sestnik se je pred dvema letoma povrnil iz ujetništva, najmlajši pa je še do da. nes pogrešan.
Kako spoštovan je bil umrli, je poka. zala izredno velika udeležba pri pogrebu: ne samo šentjakobski farani, tem. več tudi farani iz sosednjega Rožeka, Pečnice in Št. lija so se udeležili pogreba. Skozi dolga leta je bil Habnarjev oče zastavonoša naše požarne brambe, tenorist prvega pevskega moškega zbo. ra „Rožica“; zato mu je pevski moški zbor zapel na grobu žalostinko in pa pe. sem „Kje so moje rožice ...“
Vsem žalujočim, predvsem pa ženi, peterim sinovom in dvema hčerama na. še sožalje!
LOČE
(Ravnatelj g. Aichholzer — vpokojen)
Skoraj popolnoma neopaženo in še povsem mladosten, zdrav in čil je šel v pokoj priznani šolnik in ravnatelj tuk. ljudske šole g. Franc Aichholzer.
Kakor je bil skromen v svojem živ. Ijenju, tako se je tudi umaknil iz šok skega dela, vkljub temu da je bil daleč naokoli znan, zaveden, ugleden in po. vsod visoko spoštovan in čislan doma. čin. Povsod, kjer koli se je pojavil in kamor koli je bil klican, se je rad od. zval in pomagal s svojim nasvetom, po. sebno pa je bil revnim vedno in povsod dobrodelno naklonjen. G. ravnatelj je bil tudi eden onih, ki so med drugo sve. tovno vojno okusili vse „sladkosti" kon. centracijskega taborišča.
Gospodu ravnatelju želimo iz vsega srca, da bi v miru in zadovoljstvu uži. val zasluženi pokoj še prav mnogo zdravih in srečnih let v kroou svojih naj. dražjih.	V.
ŠTEBENJ
V naši župniji poteka življenje zelo mirno in brez posebnih novic, a vendar še ne spimo.
Dne 4. decembra smo priredili „Mi. klavžev večer“. S kratko Miklavževo igro, s petjem angelov in z nastopom Miklavža ter parkljev je naša mladina razveselila zbrano množico, ki je^napol. nila Šogljevo dvorano kakor še prej nikdar. Igralci so svoje vloge krasno rešili. Mladina je pokazala, da v skupnem delu res veliko zmore; posebno, če gre z dobro voljo na oder. Zato je čisto pravilno načelo, da je treba začeti z mladino.
Pridno tudi gradimo in popravljamo. Omenimo naj samo regulacijo vode. ki teče iz Globasnice skozi Štebenj. V času trajnega deževanja smo se večkrat bali, da bi voda ne vrgla preko bregov in da ne bi plavali. Zato je bilo nujno potre, bno, da ,se tek vode regulira. Štiri mese. ce je bilo zaposlenih zelo veliko delavcev iz Strpne vasi in iz drugih krajev pri tem težkem delu. Če je včasi nad. zorni delovodja za malo časa odšel, so kar hitro pogledali malo v glažek, več. krat še skoraj pregloboko. Lažje so po. tem dražili štebenjska dekleta.
Novo uravnane vodne struge smo vsi zelo veseli. Sedaj vsaj nimamo več stra. hu, da bi voda prestopila bregove ter zanesla štebenjsko „mesto“ v Dobrovo.
VOGRČE
Že dolgo ni prinesla „Koroška Kroni, ka“ nobenega poročila iz Vogrč. Pa ne smete misliti, da je temu zima kriva in da nas je zima že pripravila do zimske, ga spanja. Nikakor ne, toda saj smo se komaj malo odpočih od napornega dela; sedaj pa se bomo že večkrat skorajžili in bomo poročali o novicah iz našega kraja.
Pričnimo za danes najpreje z ženitva. tni ,saj so dobre družine temelj našega občestva. Dne 21. novembra se je opo. gumila Komanova Milka in je popeljala
pred oltar čevljarja Franceja Hrobata, ki je doma v vetrinjski občini tam pred vrati glavnega mesta Koroške. Ženito. vanje je bilo na nevestinem domu in da ni manjkalo dobrih jedi in tudi ne dobre kapljice, za to so poskrbeli nevestini starši. Milka je bila naša cerkvena pev. ka in dobra igralka, težko jo bomo zato pogrešali. Na novem domu ji želimo obilo sreče in blagoslova božjega, z lju. beznijo in skrbno naj gospodinji svoje, mu Franceju.
Iz vseh krajev poročajo, kako je v zadnjem letu spet zaživela gradbena podjetnost. Tudi pri nas nočemo zaosta. jati z zidanjem novih družinskih domov in s popravljanjem starih poslopij. Nov družinski dom si je postavil zidar Jakob Kerbitz, z zidanjem novega doma pa je tudi že gotov čevljar Ferdinand Pukl. Zalarjev oče so postavili novo gospodar, sko poslopje, nič več se ne bo treba je. žiti, ko v starem poslopju ni bilo pro. štora za slamo. Tudi Čerabov Korlej si je mislil: „Če bo povsod vse novo in pre. novljeno, tudi jaz ne smem zaostajati“ in je dal podreti staro gumno in dal postaviti novo. Tako ima sedaj njegova hiša, ki stoji ravno nekako sredi vasi, res lepo lice.
Nekoč smo slišali pregovor: Kjer žen. ska gospodari, volk mesari. Toda za nas ta pregovor ne drži, ravno nasprotno bi lahko rekli, če pogledamo n. pr. Mi. klavčičevo mater, kako lepo hišico so si dali postaviti, da jo je res kar veselje pogledati. Gašperjeva mati pa so si dali postaviti široko in dolgo gospodarsko poslopje, ki je tako visoko, da z vrha poslopja moreš pregledati celo vas. — Štefana Vilipa je prehitela zima, da to jesen še ni mogel spraviti zidov pod streho. Za spomlad pa so si že preskr. beli gradbeni material Peter Visočnik, Valentin David, Franc Hafner in Kle. men Ulrik; tako smemo pričakovati, da bodo tudi spomladi, ko bo vse zaživelo, po naši vasi zrastle lepe nove družinske hišice. Tudi Gojarjev oče so navozili kup lesa ,menda mislijo tudi prenoviti stanovanjsko poslopje.
Ko je pri nas že sedaj in bo še bolj v prihodnjem letu vse tako lepo prenov. Ijeno, bi ne bilo prav, da bi spala neka. ko spanje pravičnega naša prosveta. Včasih so bile Vogrče znane po tem, da smo znali pri nas prirediti zelo tepe igre. Če pa danes vprašamo, kaj dela naša mladina, ki naj bi bila najbolj delavna pri prirejanju iger in v prosvetnem udejstvovanju, se vsi izgovarjajo, da pač nimajo igralskega odra. To pa ne sme biti vzrok spanju, zato pričakuje, mo novega življenja v prihodnji spo. mladi tudi pri mladini, ki si bo za to de. lo gotovo preko zime že pripravila vse potrebne načrte. Tudi o tem bomo pri. hodnjič kaj več napisali.
Vsem bralcem „Koroške Kronike“ že. limo prav vesele in blagoslovljene bo. žične praznike ter srečno Novo leto.
VELIKOVEC—DJEKŠE
(Avtobusna zveza)
Že tolikokrat napovedana in tako te. žko pričakovana ter tako zelo potrebna avtobusna zveza med Vehkovcem in Djekšami je končno le postala dejstvo. Ravnateljstvo pošte in brzojava sporo, ča namreč, da vozi od nedelje 18. ^de. cembra naprej tri dni v tednu poštni avto med Velikovcem in Djekšami. Vsa. ko sredo in soboto vozi poštni avto iz Velikovca ob 6. uri in ob 16.10. Iz Djekš pa vozi poštni avto vsako sredo in sobo. to ob 6.50 in ob 17.45. Ob nedeljah in praznikih odhaja poštni avto iz Velikov. ca ob 7.30, iz Djekš pa ob 17.45.
Upamo, da se poštni avto tudi v hudi zimi ne bo ustrašil mraza, vetra in hu. dih zametov na Djekšah in bo tako v ve. liko korist ne samo krajevnemu pirebi. valstvu, ampak bo tudi velikega tujsko, prometnega pomena. Saj so na pobočjih Svinje planine med Djekšami in Knežo naravnost idealni smučarski tereni, ka. kor jih mogoče ne dobimo skoraj nikjer na Koroškem.
JUGOSLOVANSKA GLASBA NA DUNAJU
Koncem novembra je Dunajski simfo. nični orkester priredil v Veliki glasbeni dvorani na Dunaju orkestralni koncert, na katerem so nudili štiri sodobna dela najbolj znanih, še živečih jugoslovan. skih skladateljev, rojenih med letom 1890—1900.
Najpomembnejši med njimi je Slav. ko Osterc, čigar „Suito za veliki or. kester“ so ob tej priliki izvajali. Dalje so izvajali „5. simfonijo“ L. M. Š k e r. j a n c a.
Osterčeva melodika se globoko vtisne v poslušalca, oblika je jasna, harmonija pa nekoliko trda in samovoljna. Šker. jančeva simfonija je skoraj preobsežno zasnovana in kaže deloma tvorbe meio. dij iz pesmi, na harmonijo pa vpliv fran. coskega impresionizma.
Dalje je bil izvajan ciklus orkestralnih pesmi hrvaškega skladatelja K r e . šimira Baranoviča na besedilo Frana Galoviča („Iz mojih gora“), kate. re je pel mladi Vladimir Ruzdjak(?), ki obeta postati odličen pevec. — Kot zad. nje delo so izvajah „Simfonično kolo“ Jakova Gotovca. Ta skladba je tvorila zelo učinkovit zaključek koncer. ta, ki je napravil na poslušalce zelo do. ber celoten vtis.
Orkester je vešče vodil Samo H u. b a d (sin znanega, že pokojnega slo. venskega skladatelja in dolgoletnega ravnatelja ljubljanske Glasbene matice, Mateja Hubada), točasni ravnatelj ljub. Ijanske opere in vodja Slovenskega fil. harmoničnega društva.
O koncertu so se avstrijski časopisi zelo pohvalno izrazih, med njimi tudi znani dunajski kulturnopolitični tednik „Die Furche“, ki je znan po svojih res. nih in dokaj objektivnih kulturnih in glasbenih ocenah.
UDELEŽITE SE
Silvestrovanja
v soboto 31. decembra v prostorih
Celovec,
Viktringer Ring 26, pritličje. Vsi ste vljudno vabljeni!
ALOIS GMEINER
veletrgovina z ribami CELOVEC—KLAGENFURT Domgasse 22, tel. 13.84 in 35.20
GMEINER RIRE
specialna trgovina z ribami Celovec—Klagenfurt, Pernhart. gasse 4, tel. 35.20 po koncu pro-daje 13.84
MED PRAZNIKI V DEŽELNEM MUZEJU
(Nadaljevanje s 3. strani) . nimivo nam prikazuje ta del najpreje navado, ko potujejo trije kralji od kra. ja do kraja ah pa vsaj od hiše do hiše. Prikazuje nam nadalje, razne oblike pe. civa, kruha, kruhkov in lectov, ki so v eni ah drugi obliki v tem božičnem času na vsaki mizi. — Najzanimivejši del te. ga oddelka razstave pa je preglednica, ki nam prikazuje, katere navade in obi. čaji so zlasti razširjeni in udomačeni v posameznih krajih na Koroškem.
Razstava, katere obisk moremo vsa. kemu priporočati in bo vsak obiskova. lec našel pri tem gotovo tudi spomin na svoj kraj in na običaje v svojem kraju, je odprta do 8. januarja leta 1950. — Vstopnina je le 50 grošev, otroci v spremstvu odraslih pa plačajo le 30 grošev.
Gledališče
Začetek predstav ob 20 00
27.	dec.: Panoptikum. Veseloigra. Red B.
28.	dec.: Kraljica valčka. Opereta.
29.	dec.: Kraljica valčka. Red C.
30.	dec.: Družinski privesek. Veseloigra.
31.	dec.: Kraljica valčka.
1.	jan.: Kraljica valčka,
2.	jan.: Kinopredstava.
3.	jan.: Kraljica valčka.
MOLNAR FRANZ:
„JDanoplikum “
16. decembra nas je iznenadilo čelov, ško mestno gledališče z imenovanim gledališkim delom znanega avstrijskega gledališkega pisatelja. Kakor bi človek sodil po piscu, bi moralo biti delo res razvedrilo za en večer, toda že takoj ob predstavljanju voščenih lutk so se mu morah pričeti vrivati dvomi. Zamisel, oživeti voščene lutke v muzeju, da bi za. živele pred nami v svoji dobi s svojimi navadami ih v svojem okolju, ni slaba. Lahko bi bila dobra satira, če se ne bi videlo, da je namen dela ugajati, ne sa. mo „z uma bistrim mečem“, ampak po. seči v sili tudi po pikantnih „ocvirkih“. Okusa in duhovitosti vajenemu gledalcu je bilo večkrat prav mučno slišati iz ust na zunaj zelo dosledne žene po. slanika avstrijskega cesarstva opazke, ki so že nihale na meji dostojnosti. Po. izkus novega oživljenja ni uspel, ker so ostale lutke mrtve zaradi svoje never. jetnosti. Da je publika igralcem ploska, la, je to samo njihova zasluga, ker so igralsko dovršeno predstavili določene like, ni pa zasluga vsebine.
V glavnih vlogah je treba pohvalno omeniti Agnes Busch, ki je s svojo oča. rujočo zunanjostjo in dovršenim igra. njem prikazala ženo nezmožnega posla, nika, katerega je z isto dovršenostjo prikazal R. Wegeier. Gg. Horak, Hirthe, Schmidt in Hausschulz so tudi zelo do. bro rešili svoje vloge.
JlacU&Ceimec
SOBOTA, 24. decembra:
9.00—9.30: Poročila — Pregled tiska — Jutranja glasba.
NEDELJA, 25. decembra:
7.10— 7.30: Božična voščila.
13.30—14.00: Slovenske umetne pesmi in operna glasba.
PONEDELJEK, 26. decembra: 7.10—^7.40: Božična voščila.
TOREK, 27. decembra:
9.00—9.30: Poročila — Predavanje za gospodarje — Glasba.
SREDA, 28. decembra:	*
9.00—	9.30: Poročila — Predavanje za gospodinje — Jutranja glasba.
ČETRTEK, 29. decembra:
9.00—	9.30: Poročila — Pouk sloven. ščine — Pesmi.
15.00—	15.15: Literarna oddaja.
PETEK, 30. decembra:
9.00 9.30: Poročila — Zdravniško pre.
davanje — Glasba.
SOBOTA, 31. decembra:
9.00—	9.30: Poročila — Pregled tiska — Glasba.
NEDELJA, 1. januarja:
7.15— 7.30: Novoletna voščila.
13.30—14.00: Pozdrav novemu letu.
Radia London.
Poročila in komentarji v slovenščini in srbo.hrvaščini.
(Oddaja vsak dan na kratkih valovih: 19 m, 25 m, 31 m, 41 m in 49 m ter deloma na srednjem valu 339 m)
6.45—	7.15: poročila in koment. v srbo.lirv.
14.45—	15.00: poročila in koment. v srbo^hrv.
18.15—	18.30: poročila in koment. v srbo-hrv.
20.45—	21.15: poročila in koment. v srbo-hrv.
21.15—	21.30: poročila in komentarji v sloven.
22.45—23.15: poročila in koment. v srbo-hrv.
1*ü
m.................................................................
1 BLAGOTO kupite najboljše pri MAX PLACH
m
Celovec • Hlooenfurt B.-Moi Strslie l
S
m
l-g
m
WB
S
g
dm
©«e©®»
Si©#
(B
/Ohnsiube
Večerna restavracija z glasbo
Tel. 3365 G R A Z Tel. 3365
PROKOP1GASSE 12 (stari del mesta)
ALPENLKNDISCHE ZUCKERWAREN-FABRIK
Gelaulz & Köffler
v Celovcu - mmm-immm
kdduje dadkmke mmadßiske k&kamm
S
1
8
%4
t
i;«=
1
Vsem svojim cenjenim
odjemalcem želim srečen Božič in veselo Novo leto
i
91
I BARTL
ii
i
m.
UsMrnam
Usnjarna, usnjene stvari surovo usnje, krtače in vrvi

S Heidmt
M
m
m,
rt
M
BRATJE
HICHORL
lastn. H. P. STERNA!
ŽELEZNINA
na debelo	na drobno
Beljak - Villach
Koroška
želijo vsem svojim cenjenim odjemalcem vesel Božič in srečno Novo leto
FRANZ
rit seli
RADIJSKE IN ELEKTRIČNE POTREBŠČINE
Ü10VEC - KlASENFURT Wienergasse 4 - Telefon 13-10
Popravil* radio-apartlov strokovni nasveti žarnice za radioaparate montaža anten električne potrebščin* žarnice	»
baterije
- :	• hladilne omare
harmonike
Veletrgovina z živili
■ FRIEDRICH
Jungbauer
. O. H. G.
CENTRALA:
Celovec, lO.-Oktober Straße 28	«
Telefon 17-73 in 33 26
PODRUŽNICE:
Velikovec, telefon 88 Trg,	telefon 80
(Feldkircben)
Volšperk, telefon 370
W
ftj
m
«•
1
»
S
m
H.
Traninger
Drva - Premog
Celovec-Klagenfurt
Völkermarkter Straße
üosef
Uektimäee
Umetni mlin
(ßeCovec
HCagenfuxt
želi vsem svojim strankam vesel Božič in sreče polno Novo leto.
CtdoCff
Bßetwein
BARVARNICA
Celovec - Klagenfurf
St. Veiterstr.
želi vsem odjemalcem vesel Božič in srečno Novo leto.
Vse najboljše za Božic in za Novo leto želi cenjenim odjemalcem
TRStT- Yen	I	*
rlonan txordk	S
Velikovec - Völkermarkt	|J|
Hauptplatz	tJ
G. FIRIIC1K
železo, kovine, stroji
CELOVEC - SalmstiaBc 7. Tel. 14-88
Male sobne peči Kotli za poljske kuhinje Zajemalke in lopate Puščice iz rdeče in sive zlitine
Prodaja železja vseh vrst
I
V/H
i
im
i
m
m
m
Ä
m
M
i
rt
fl
Selitve potom patentnega voza za pohištvo v dolžini 5 do 8 m ali potom fcrzih tovornih avtomobilov v kraju samem, oz. iz in v vse .	kraje tu. in inozemstva.
Odpremi ja nje na vse načine, z velikimi vozovi, brzi transporti v kraju samem in v vseh smereh, skladišča za pohištvo in odpremno blago,
kakor tudi prehodna carinska skladišča. Stalni ekspresni zbiralni promet iz in v Linz. Dunaj, Graz in vsa ostala deželna mesta, kakor tudi tedenski zbiralni tovori Trst^-Celo. vec—Trst. Carinske izpostave: Podrožčica, Podklošter.
Mednarodno prevozništvo
A. HühsU I sumi
CELOVEC-KLAGENFURT. ROSENTALER STRASSE 6
Tel.: Pisarna v mestu 21—06 in 21—07, tovorna žel. postaja 21—09.
Brzojavni naslov: Kunsti, Celovec. Poštno.čekovni račun št. 72.613, bančni račun: Bank für Kärnten,
Celovec.
Ustanovljeno leta 1892

KONZUMNE ZADRUGE VABO«!
CELOVEC - KLAGENECRT, ST.-PETER STRASSE 5
m

m
mi
MCNZUIMIU
m ti?
Vsem svojim cenjenim odjemalcem želimo vesele božične praznike
$g
-1;*

»N PLAČANO
1
I
s
Vsem svojim cenjenim odjemalcem želim vesel Božič in srečno Novo leto
Umetni valjčni mlin
JOSEF
lUo^iiscU
Izvršuje vsa v mlevsko stroko spadajoča dela
Zakamen * Stein
b. Vlktrina
Južnoštajerska
VELEVINARNA IN IZDELOVALNICA VERMUT-VINA
R. RADIER & CO
G R A Z
KINDERMANNGASSE 8a
Hv&UMm indem
Koroška izdelovalnica otroških vozičkov
ING. G. SCHMID
Popravila, nadomestni deli
CELOVEC - KLAGENFURT
Pischeldorferstraße 83
NAJBOLJŠA IZDELAVA
otroških športnih in ležalnih vozičkov kombiniranih vozičkov za sedanje in ležanje, športnih in ležalnih vozičkov za otroške punčke
KAKOR TUDI
posebna izdelava vozičkov za dvojčke
Vst vrste oblik je mnfoit dobaviti v us-njtntm platnu in iz španskega trsta
(Prddi r<)hr)



•|)|	GOSTILNA,
g ZALOGA VINA IN ŽGANJA
Stefan
Breznik
PLIBERK, Glavni trg 9, tel. 6
želi vsem svojim odjemalcem in gostom blagoslovljene božične pra. znike in srečno Novo leto
rOaiit(L
za elegantnega gospoda kakor perilo, šali,kravate i.t.d, pri
H/todeh PMi
Celovec - Kiagenfurt
sedaj Neuer Platz 12
Za Vaše božične nakupe blagovi na jboljše kakovosti po nizkih cenah pri
Tsdiwiuüet
Celovec-Kiagenfurt
Karfreitstr. 1 (preje J.Hersdiifz)
Kolodvorska
restavracija
lastnik: MATHIAS STRUCKL
CELOVEC—KLAGENFUET Glavni kolodvor
želi vsem svojim gostom vesele bo. žične praznike in srečno Novo leto
MODNO KROJAŠTVO
f. W€(JK
CELOVEC—KLAGEN M RT 10..Oktoberstrasse 14/1
želi vsem svojim strankam vesele božične praznike in srečno Novo leto
FERDINAND
v.KLEINMAYR
TISKARNA, KNJIGARNA CELOVEC—KLÄGENFÜRT
mm
želi vsem odjemalcem vesel Božič in zdravo Novo leto
Trgovina z blagom in krojaškimi potrebščinami
^Cnsc^fte
& Go.
CELOVEC—KLAGENFÜRT 8. Maistrasse 3
REZER-
VIRANO
IN
PLAČANO
F. N.
Prisrčna voščila K božičnemu prazniku in veselo \oio leto
pošilja vsem odjemalcem in trgovskim prijateljem
m
mimm
iwiiÄÄTOm
€A\milllA\
družbe sv. Jožeta
Knjigarna in prodajalna papirja: Celovec, Vblkermarkier King 25 podružnica: Wolfsberg, Johann-Öffner-Straße 30
Varstvo pred strelo
Vam nudi tvrdka
Pilili CZERNOWSKY
CELOVEC-KLAGENFURT, Pernhartgasse 8
&
1
želi vsem svojim cenjenim od je. M malcem vesel Božič	Ct
in srečno Novo leto	’i#’
Za damo, gospoda
in otroka
VAM NUDI PERILO,
NOGAVICE IN VOLNENE STVARI
€emy
A. SACHER naslednik
Celovec - Kiagenfurt
Neuer Platz
Črni premog, antracit.brikete (jajčaste, oblike), rjavi premog različnih vrst, brikete iz rjavega premoga, koksa, les za podkuriti dobite pri
IBAlRirilEII
veletrgovina s premogom in grad. benim potrebščinami na Koroškem
CELOVEC—KLAGENFÜRT Bahnhofstr. 34, tel. 16.67 in 18.61
Glavno zastopstvo premogovnikov St. Štefan in Wiesenau.
Prodaja v vagonskih količinah, z vozovi in v vrečah. Dostava na dom
Blagoslovljen Božič in srečno, uspehov polno Novo lelo želi vsem prijateljem in znancem doma in v tujini
MARA TRATNIKOVA Toronto, Canada

0
gA
8
1
13
1
KARL
BAUER
TISKARNA
CELOVEC—KLAGENFURT Karireitstrasse 17
leto
1
0
p
k u
'0 želi vsem svojim cenjenim stran, it-l kam vesel Božič in srečno Novo
K3
P
»
0
Ir
1
Ö
p
m
m u
Vesele božične praznike in srečno, blagoslovljeno Novo leto želi vsem svojim gostom ter se toplo pri. poroča
GOSTILNA
K!ROül£
Velikovec — Völkermarkt
Krasni zimski plašč' in obleke, kakor tudi kožuhi po senzacionalno nizkih cenah samo
V TRGOVINI Z OBLEKAMI
Adoty
sinovi
CELOVEC—KLAGENFURT Alter Platz
ALOIS
KOMETTER
trgovina
BORO VEJE—F ERLACH (Koroška)
Vsem svojim odjemalcem in prija, teljem želim vesele božične praznike.
Uvozniška ilružha
2wzzi
Barvarna in kemična čistilnica
MAX GROTHAUS
p
33
f
Celovec — Südbahngürtel 48 Tel. 1327
Celovec - Ehrenhausen, tel. 2847
Bogato urejena zaloga moških in damskih klobukov, otroških klobu. kov in čevljev iz klobučevine. Hitro izvršena popravila.
Vesel Božič in srečno Novo leto 1950
želi
Prevzemamo v mesln pri:
1

'M Svojim odjemalcem in prijateljem ! želim prav vesele božične praznike in srečno novo leto 1950.
irgovina Seebather, Bnrggasse 6 in
Heysler, Villaiher tiralic 1
fosel Hnschei
moški in damski modni klobuki Celovec—Klagenfurt, Wienergasse 5
SS
is;
I

0
m
I
IZDELOVANJE POHIŠTVA
F.H4FMER
Podrožčica—Rosenbach, tel. 9
podjetje: BELJAKA ILLACH, Italienerstrasse 13, tel. 46—74
s»
8
s
Stalna zaloga kvalitetnega pohištva
ŠPORTNA TRGOVINA
IQader
Celovec—Klagenfurt, Kramergasse
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem vesel Božič
Matthäus Seher
Hišne in kuhinjske potrebščine CELOVEC—KLAGENFURT
Bahnhofstrasse (Prodajalnice)
želi svojim cenj. odjemalcem vese. le božične praznike in srečno Novo leto.
GUMIJASTI PROIZVODI
vseh vrst kakor:
dezm plašči,
galoše, snežke, predpasniki, žoge, punčke i. t. d.
v specialni trgovini
GUMMIHAUS
G. Wiedner Celovec—Klagenfurt, Bahnhofstrasse 33
ftanz SpevcU**
CELOVEC—KLAGENFURT Paradeisergasse 3
Želi vsem svojim cenjenim odje. malcem vesele božične praznike in srečno Novo leto

Idealna pekarna Celovca
SIIMP
WMTM
Celovec - Klaijenlnrl lö.-üklober-MralSc 18
||
h
I
1
m
a
HANS
SARIA
Strojarna in tovarna usnja BOROVLJE—FERLACH
(Koroška)
Usnje za podplate in vrhnje usnje. Zamenjava vseh vrst kož in kožu. hovine.
Želi vsem svojim cenjenim odje. malcem vesele božične praznike.
J’ranz
\filanteu
špecerija in kolonialno blago
VELIKOVEC . VOLKERMARKT
(Koroška)
podružnica:
SINČA VAS — KÜHNSDORF
želi vsem svojim odjemalcem vesel
Božič in srečno Novo leto
/hiralnice v Ketsihadtn Feldkinhnu In Badentheinu
Barvarna
JOSEF
HASSER
STEFAN
SCHAUER
KEMIČNA ČISTILNICA
Celovec—Klagenfurt Rosenthalerstrasse. 26
Kemična čislilnica -BELJAK - VILLACH
Itallenerstr. 18-20, fel. 42-65
vošči vsem svojim cenjenim odje. malcem vesele božične praznike.
A\\\\v
B
Jfoffiann
RAUNIKAR
žganjarna žlahtnih žganih pijač — izdeloval niča likerjev — stiskalnica sadja — izdelovalnica brezakoholnih pijač — kleti za pijače iz sadja in jagodičevja —
FELDKIRCHEN na Koroškem, tel. 13 Prodajalna: Celovec.Klagenfurt Herrengasse 6, tel. 15—98
Najboljše
modno blago in periio
Celovec - Klagenfurt Burggasse
Vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem v tu- in inozemstvu želi obilo zdravja, sreče in zadovoljstva ter iskreno čestita vesele božične praznike in res sreče polno in blagoslovljeno Novo leto 1950.
Družina VESEL ŠTEFAN,
Sillersdorf 152, Saaldorf p. Freilassing, Nemčija
MALI OGLASU
iiiiiiiiiHiiiimiiiiniiiHmmiiiinimiiimiiniimuMiiiiiinimiiimmiiin
Krojaškega pomočnika, poštenega, sa. mostojnega, vajenega vseh 'del, iščem. Hrana in stanovanje v hiši. Pavel Wautischer, kroj. mojster, Do. brla ves (Eberndorf),
Mlinski kamni naprodaj! K n o 1 z, Po. dr avl je (Föderlach).
Cementno strešno opeko zamenjam za vsakovrstni les. tudi stoječ. — Obračunam po dnevnih cenah. — Kadar pridem po les, pripeljem opeko brez. plačno na dom.
ŽAGAR Johan, Celovec, Rampenstr. št. 15.

3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
* )
3
3
3
3
BOŽIČ JE PRED VRATI!
Draga gospodinja!
Oba stojiva pred veliko preiz. kušnjo. Mi kot izdelovalci pecil. nega praška in Ti kot priprav. Ijalka pogač in peciva. To preiz. kušnjo morava oba prestati. Z dobrimi navodili za uporabo s slikami na König.ovih ovitkih to res ni težko. Izberi si najbolj, še, za dober uspeh bo poskrbel König.pecilni prašek, kajti tudi za božično peko je König.kralj pecilnih praškov!

f
(
i
&
ti
K
t
i
g
£
£
i
&
??
Vadi&M
1924
Pecklo - kvalitetni kruh
1949
LET
Za kakovost jamči pečatna kruhu
„PECKLO“
CELOVEC-KLAGENFURT
Nasi: Viktor Joainig
Telefon 25-20 ST.-VEITER STRASSE 23
podružnica:
Grete Schimmel
Gaube, Annabichl Sallager, Annabichl Lerchbaunier, Annabichl Konsum, Annabichl Wolbang, Annabichl Puntigam, Annabichl Kassi, St.-Veiter Straße Fercher, St.-Veiter Straße BoboviscJiek. St.-Veiter Straße
Si * dobite ga v sledečih trgovinah;
Karfreilsbalje 5 Telefon 17-92
Paulin, Heuplatz Sibitz, Pfarrplatz Rachoy, 8.-Mai-Straße Berger, Bahnhofstraßa Baurecht, Bahnhofstraße Homan, Mießtaler Straße Roßnegger, Kinoplatz Jandl, Kirchgasse Egger, St. Ruprecht Petritz, Rosentaler Straße
Schaunig, Neue-Welt-Gasse Wonisch, Villacher Straße Pogatschnig, Feldkirchner Straße Tomasehitz, Feldkirchner Straße . Posch, Feschnig-SiedTung Rauher, Feschnig-Siedlung Amlacher, Bahnstraße Adam. Bahnstraße Hammerschlag, Gabelsbergerstraße Schurian, Siebenhügelstraße
VALENTIN
DI LEMRDO
uvoz in prodaja južnega sadja na debelo
CELOVEC—KLAGENFURT Sahnstrasse 16
Tam kupite dobro in poceni
Obleke
Plašče
£_ Iio/iihe
-	—	1— Bluze
KLAGENFURT hr:ln
WIENER6ASSE 11
Damsko in moško perilo Modne slvarl
^ £lla (ßetitylzLuoiez
FOTOGRAF
BELJAK - Villaeh
Poročne in darilne slike ter slike za legiti-	Nov naslov:
maeije. lavrševanje fotoamaterskili del. Posfgasse 3, Tel. 40-36
f"p©T©
ä Bam, take, eeHojie, taueni fk&ei, siihatske in fdeskatske ftakeisme
'I
PiTER DE CELUA
FELDKIRCHEN - Telefon 73
in pri podružnici:
Celovec-Klagenfurt, St.-Veiter Straße 35 - Tel. 28-38
žaktevafte
testenine, domači kakovostni proizvod
Modna termina
SANONIG
prinaša:
prvovrsten eord za smučarske hlače
BELlAK-ViUaCH
Weißbriachgösse 12
Haaniino in fioso{iino dtubtvo v Cetoviu
Uraduje ob ČETRTKIH in SOBOTAH od 9. do 12. ure
Pavličeva-ulica 7 (stara Einspielerjeva hiša)
ODBOR
tlll!ll!!llll!ll!ll!l!!llllllllll!llll!IIH
Radia StluMiU
Prodaja • popravila žarnice
Vaša strokovna trgovina
CELOVEC - Klagenfurt
Batinhafstiaße 22 • Telefon 29-48
,,Koroška Kronika“ izhaja vsak petek. — Cena za naročnike mesečno: za tuzemstvo 2 S. v inozemstvo 5 S. — Uredništvo lista je v Ce lovcu, Völkermarkter Ring 25/1. — Telefon 3460, — Uprava in oglasni oddelek v Celovcu, Völkermarkter Ring 25 I. Tel. 3460 — List zaključen vsako sredo ob 12. uri. — Rokopisi se ne vračajo. — Mesečno naročnino je treba
plačati naprej. — Tiska: Tiskarna ,,Carinthia“ v Celovcu,