da. talita. V Llubllonl, v nedeljo 6 marcu 1921, tIV. leto e Uhata f/a*M daa pop o 1 da« taviaamai aa>1«la iv pratalka. fna« etlt Prostor 1 m/m X M m/m ia male oglase do 77 /n/m visine 1 K. od 30 m/m vllin« dalje kupčfjskl In uradni oglasi 1 mtm K «r_, notice, poslano, preklici. Izjave In reklame 1 m/m K 3*—. Poroke taroke 80 K. Zcnltnt ponudbe, vsaka beseda K 2-—> Prt večjih naročilih po p as L Vprašanjem jrlede Inaeratov na t se ncilolt znamka sa odgovor. Ppravnlatre »Slov. Ifarods" in Naroltss Ttsttrn*' inatio«« nlloa It 5, orltlicno. - Talofon i L 314. „Slo aasul rfsrii' valja t Jugoalat-ijl t aalolcmo na^tej pUčaa . K 3^* polletno. .«»•••» 150"— J BaBaeČao. ...... 75 — 1......- 25*— v Lmbllaal la po posti i V iaoiamslvo t cetotetno......K 4?J*~ polletno ....... „210"— 3 mesečno ...... „ 10V— . 35 - Pri morebitnem povijanju se ima da';*« naročnina doplačati. Novi naročniki na- po»iieu> v prvič oafoćiimu vetrno ž«jff \*o i'akjzntci. Na samo nismen* naro.Mti hre* r»o«'«.tve ?c .-r * se ne aaotemn očarali Gredulauo „Slov. Naroda'* Kaaflova nlica at 3. 1. oadatropla, TeleTon aiov. 34« Doplat aprafama la podptaan« ln tndoamo (rankovaaa. Rokopisov nai vrača. Posamema Številka velia 1*20 K Poštnina platana v gotovini. Hnfanfa, austrijsko in koroško uprasanje. Avstrijsko vprašanje v novem akutnem stadiju. — Antanta bi rada dovolila razdelitev Avstrije. — Češkoslovaška in Jugoslavija ne marata. — Junktim med Zapadno Ogrsko ln Koroško. — Avstrija dobi Zapadno Ogrsko, ako se odpove Koroški do Drave P — Ako se Avstrija ujedini 2 Nemčijo . . . Vaš Izvestltelj —eau je pred enim mesecem odšel v Madrid. Naprosil me je. da prevzamem njegove posle Jaz ln da Vam od časa do časa poročam, kadar izvem v diplomatskih In političnih krogih stvari, ki bi Vaso Javnost utegnile zanimati. Zato Vam pošiljam ta dopis, če&ar vsebina bo gotovo vzbudila pozornost v jugoslovenskl pubiikL Na dnevnem redu pariške konference Je bilo. kakor Je znano, med glavnimi točkami tudi avstrijsko vprašanja Nanašalo se je prvotno, da Je to vprašanje najbolj pereče ln da ga je treba rešiti čim najprej. Cim pa se je konferenca sestala, je bilo to vprašanje potisnjeno v ozadje In v oficijalnih komunikejih se je o njem govorilo samo še tako mimogrede. Cemu? Antantnl državniki so prišli do prepričanja, da to vprašanje ipak nI tako enostavno, kakor so ga predstavljaj! Avstrijci In njihovi zagovorniki. Kakor je bila antanta sprva pripravljena, da financljalno podpre Avstrijo in jo reši propada, tako je zavzela napram avstrijskim zahtevam odklonilno stališče, čim se Je uverlla. da hočejo Avstrijci Izvabiti iz antantnih žepov Čim največ denarne podpore, da si gospodarski opomorejo in emancipiralo, večinoma samo v to svrho, da bi potem, gospodarsko okrepljeni, tem lažje izvedli svoj končni cflj. to Je. združitev t Nemčijo. Zdi se. da so antantml državniki pravočasno dobili v roke dokaze za neiskrenost hi zahrbtnost avstrijske politike in njenih pravih ciljev. Zato so z največjo hladnokrvnostjo pokopali vse predloge, ki Jih Je stavil predsednik reparacijske komisije na Dunaju sir Goold za rešitev Avstrije. O kaJ<šni finančni pomoči AvstrlH s strani antante torej ne more biti več govora. Avstrijsko vprašanje Je vsied tega stopilo v nov akutni štadU. Nad vsak dvom vzvišeno Je, da Avstrija absolutno ne more eksi-stiratl. ako ne dobi Izdatne financi-jalne pomoči od zunaj. Ta pomoč pa je izključena. Obstojata torej samo dve možnosti: razdelitev Avstrije ali pa njena prtklopitev k Nemčiji. Aleksander Durnas, sin t 31 Kiparjeva pravda. Roman. (Konec) »NIČ s! ne drznem misliti, gotovo vem. da me ljubite In ne boste nikdar nobene druge ženske ljubili, drugače bi ne sedeli sedajle smrtno-blcdi pred menoj. Zakaj bi me tudi ne ljubili, ko vas tudi jaz ljubimi« »V»?« »Da; so pač stvari kl jih ni mo-goče pozabiti.« Pri tem mi je gledala naravnost v obraz. Moje misli so se vrtile v kolobarju. »Zakaj ste me varali, ako ste me res ljubili?« »Tega tudi Jaz ne vem. Dolgčas mi je bilo, ali pa sera bila blazna.« »Torej moški...€ »Kateri?« »Ki ste se jim udajali?« »Kaj vem še kaj o teh moških? Ali sem Jih pogledala kdaj? Kako se Imenujejo? Ne spominjam se Jih! Bila sem pač blazna. Želela sem si nečesa novega, a moje srce je bilo samo zato. Cemu si me vzel za že- V Parizu. I. marca. V kolikor je mogoče presoditi. Je v krogih antantinih odločilnih državnikov razpoloženje tako, da bi 1 danes raje kakor iutrl dovolili, da ^e enkrat za vseiei napravi konec avstrijskemu vprašan iu na najradikat-nejši način, to so pravL da sc Avstrija razkosa in razdeli. Toda pri tej rešitvi se pojavljajo, kakor paradoksno se to tudi glasi, velike tež-koče. Je sicer utkaj objekt razdelitve, ni pa pravega subjekta. Države namreč, kl prihajajo v prvi vrsti pri razdelitvi v poštev. niso nič posebno navdušene za ta projekt. To sta v prvi vrsti Češkoslovaška in Jugoslavija. Zato imata svoje tehtne razloge. Cchoslovaška ima že sedaj toliko tujerodnih elementov v sebi. da jih bo jedva mogla prebaviti. A tudi Jugoslavija ni nič posebno oduševljena za to. da bi v kompaktno svojo narodno maso se sprejela milijonski nemški živeli, ki bi samo povečal notranje neprilike v državi in bi tvoril nesporno glavno ognjišče najbesnejšega iredenti z ma, Zato se lahko že sedaj trdi, da na kako razdelitev Avstriie v pravom smislu te besede nI misliti. Prav tako pa je tudi gotovo, da Avstrija v tej obliki, kakor Je sedaj, tudi ne bo dolgo obstojala. Sta dva problema, ki sta v zvezi z avstrijskim vprašanjem in ki fih le treba rešiti že v dogtednem času. To je koroški problem ln vprašanje Zapadne Ogrske. Med obema vprašanjema je, kakor 6idno se to zdi na prvi pogled, organična zveza. Kakor le znano. Je avstrijska republika na podlagi narodnostnega principa zahtevala Zapadno Ogrsko za se, in to njeno stališče le odobrila pariška mirovna konferenca. Istočasno sta tudi CeSkoslovaška in Jugoslavija prijavili svojo zah'evo. da se jima dovoli koridor za teritorijalno združitev obeh dežela, kateri koridor bi vodil preko Zanadne Odrske, ki Je sedaj vsied sklepa mirovne konference sporna točk a m^d Avstrijo In Madžarsko. Češkoslovaška in Jugoslavija takrat svojih a so traci] glec't* koridorja nista mogli uveljaviti. Dasi je mirovna konferenca no? Postati bi morala tvoja metresa: rad bi me bil Imel, In s tem dobro? Ali ti nisem predlagala tega? i i st poznal svet bolje nego Jaz in bi bil moral sprejeti mojo ponudbo. Nesreča je, da sem tvoja žena. Ce bi imela moč, dati ti prostost, takoj storim to. Pri nas je ženska, kakršna sem laz. vzrok za ločitev zakona. Kar je minilo. Je minilo... Kje si bil od davi?« »V St. Assise.« »Tam mora biti sedaj lepo. Večkrat sem si želela s teboj tja. Ali greva?« »Jako rad.« »Ali res? Ah. preljuberntv s!.« je rekla in prišla bližje. »Kdaj? Jutri?« »Da . vendar: pod enim p>*o Jem!« »Tam ostaneva.« »Vedno, vedno? To bi bilo predolgo! In zima pride I ln — Jaz — nisem svobodna.« »Vlačuga!« Dvignil sem pesti nad njo. Umaknila se Je fn si držala roke pred obraz, pač Iz strahu, da ca Jej ne popačim. Potem |e sklonila glavo, kakor da Čaka na udarec in Je rekla z nežnim glasom: • Ako me hočeš umoriti, me nikad doUo ne muči. Poslušaj me!« Zapadno Ogrsko, kakor rečeno, prisodila Avstriji, vendar se Madžarska protivi to deželico izročiti avstrijski republiki. Vse torej kaže na to. da bo morala antanta poseč' vmes in Madžarski zaklicati svoj »Quos ego«! To pa bo antanta. vsa] KaKor se sec'aj čuje, storila samo pod gotovimi p «roji. Ti pogoji došle] sicer še niso znani, vzdržuje pa sc v diplomatskih krogih govorica, da je bo na zahtevo Jugoslavije, pa tudi Češkoslovaške stvorll nekak junk-iim med zapadno-ogrskiin in — koroškim vprašanjem. Ne morem jamčiti za absolutno ročnost, beležim samn In! >rmacIJo, kl sem jo dobil na uglednem in po moji sodbi dokaj poučenem mestu — po mojih informacllah bi obstoial ta junktim v tem. da bi se združ'tcv Zanadne Ogrske izvedla ln izvršila, ako treba, tudi z nasilnimi sredstvi, toda samo ood pogotem, ako se Avstrija odrove koroškemu ozemlju Južno od Drave. Avstrija bi to tem lažje storila, ker le izid koroškega plebiscita .še Pogledala me je skozi prste, razkrečene pred obrazom. »Tikaj me!« je začela iznova. »Ali potuješ z menoj? No, odgovori!« »Ne?« »AH napravit? morava konec. Potem inmrjeva skopaj!« »Kako neumno! Za to sva vendar Še premlada. Čemi? bi umrla, ko se vendar ljubiva! Poglej me. lepa sem! ln ti tudi, kadar si d^ber. Urmr-jeva lahko, kadar bova stara. Zakaj jemlješ vse tako tragično? Ako bi po teh dogodkih Živela skupaj, bi bilo neumno. Posmehovall bi se ti. In teea ne maram, ker te poznam kot spoštovanega In velikega umetnika. Ti veš. moja edina misel je bila: Pljoča deklica. Poznaš Jo. to mojstrsko delo! Toda pustiva to. Jaz moram imeti okrog sebe razkošje, hrup in neumnosti. Pusti me v mojem elementu, in vzemi, kar ti morem dati. Preveč različna sva si. Ti si kakor otrok, laz na sem propalica. Ampak ljubim te ln hočem biti tvoja. Vem gotovo, da si ml rudi v svojem sovraštvu ostal zvest. Ko bi vedel, kako me osrečuje ta misel! Tako lepo le. im~t» eno biti^ popolnoma zase. Odloči, moj si! Jzeub-Uena vlačuga sem. zaničevanja vred- vedno odprto vprašanje, o katerem bo morda že ta mesec, vsekakor pa meseca aprila ali maja. končno1 havno odločevala še veleposlanlška konferenca. Da pa sanse v tej zadevi niso najugodnejše za Avstrijo, o tem so nemara prav dobro p< ni tudi avstrijski krmllarji. inače se namerava z antantine strani prepustiti Avstrijo njeni usodi ln naravnemu razvoju dogodkov. Ako bi potem Avstrija vendarle izvršila svoje ujedini nje z Nemčijo, bi dobile sosedne države pooblastilo, da sc na njene stroš'ri do VVPdona. Češkoslovaška pa razne važne točke na Nižje- ln Gornjc-A vstriiskem. Vse to ie muzika, kakor vse kaže, že najbližnje bodočnosti. —t na In nizkotna, toda ti me ljubiš. Postati hočem tvoja metresa. Poslušaj, kako hočeva živeti. Ti ostaneš tukai. Moraš ostati tu in živeti zooet umetnosti. Hočem to! Nihče ne zve. da si bil spet pri meni. Nikoli ne boš voril o meni. ako storiš to. pa me boš psoval kakor nalmalonridnei^o vlačueo. Meni je vseeno. Ali me hočeš javno osramotiti in me tožiti? Zakon naju loči. sedai nisva še. Ako hočeš, me lahko prisiliš, da se vrnem k tebi. A teea vendar ne storiš. Sam se vrneš domov, ne takoi,« pri tem me Je objela, »in kadar se ti bo zahotelo, mi pišeš samo eno besedico: »Pridi!« — In Jaz pohitim, kakor takrat iz Varšave, zastrta k tebi. Nihče me ne bo pomni, in tvola sem. kolikor dolero hočeš, en dan. eno noč. eno minuto, tvoja, vsa tvoja, tvoia stara Iza. Tvoja stvar, tvoj pes. Ali hočeš? Jaz hočem!« »TI hočeš postati torej mofa metresa. vkljub temu. da si mola žena!« •Hes^de ne povedo ničesar,« Je odgovorila. »In kdaj naj se začne to novo življenje?« »Kakor hitro hočeš.« »Takoj na mestu.« zbor kot najvlšfl zakonodajni organ cerkve. 3. Papež je vezan na sklepe koncilijev in na običaje galikanske cerkve. -1. V verskih zadeval) odlo« ča papež, toda tako, da ostanejo njegovi odloki spremenljivi, ako jim nI pritrdila cerkev. To je bilo v Istlnf povsem Izjemno Stališče, ki ga Je zavzelo fran« c >sko duhovnlštvo napram papežu, S ponosom so poudarjala cerkvena in državna oblastva svole llbcrto de !' ć g ! I s e Gallicane, knf jih pa nI oviralo, da so postopala nroti Hugenotom Še dosti krutejše, kakor naihujši papežkl inkvizitoril na Španskem. Tudi galikapska cerkev torej no more veljati kot narodna francoska tvorba, ker je ostala verska vsebina in vse cerkveno pravo, kl ureja notranje cerkvene zadeve, v bistvu nespremenjeno slej kot prej v veljavi tudi na Francoskem. Galikanlzem le posebna oblika odpora državne oblasti proti premoči papežev. { katero je soglašalo tudi hnncosko duhovnlštvo. Zveza s cerkvijo kot celoto ca po galikanlzmu nikakor nI b»Ia pretrgana, morda niti ne zrahljana. Nalprcj bi še anglikanska cerkev zaslužila označbo kot narodna cerkev, ker je bila vstvar'ena s sodelovanjem parlamenta, ker le njena onganl/acija omejena na angleški Imperij in ker ima vlada" obenem rudi najvišjo cerkveno oblast v rokih. Toda znano je, da le vsrvafU anglikansko cerkev kralj Henrik VITI. \z popolnoma zasebnih mot'vov fn da le dobila svojo končno vsebino ln ustavo šele po doleih notranKh bo!:h„ Glavni namen Je bil, odstraniti vsako kompetenco papeža v cerkvenh zadevah v AngJiii. a tudi ta sc ni popolnoma posrečil. S temi zgodovinskim! pojavi novodobnega ribanja ne moremo i ri-meriati. ker Izhaja pred vsem iz cer« kvcnlh krogov samih. Države so dandanes versko Indiferentne ln bi grešile proti načelu verske svobode« ako bi sploh kak verski pokret podpirale. Oznanjevald novih načel pa menda povdarlalo narodnost v veri le iz teea vzroka, da bi dokazali škodliivl vpliv Rima na na*e narod-no-noljtične razmere na nallažle razumljiv način. To iih pa nikakor no opravlč"je do trditve, da bo krščanska cerkev, recimo preustroicna po njih načelih ln naukih, v resnici n a-rodna in da vse druge cerkve v državi niso narodne ali da so morda celo državi so v ra J ne. Iz dejstva, da so zaprosili zastopniki »narodne cerkve« na Ce>- »A1I me vzameš do jutri S seboj?« »Cemu toliko okolišev?« »TI ostaneš tukaj?« je vprašala ter hitro umolknila. »Ko bi prišel kralj.« sem dejal, kakor da sledim njenim mislim. »Praviti so ti?... NIČ ne de*. Sedai. ko sem bogata, se tudi za to ne brigam. Počakal trenotek. da od-slovfan posle. Ampak ko sc začn^ daniti, moraš oditi. Čakaj, pokličem te.« Čutil sem na svojih ustnicah njene, kl so hkratu razžariale in hiadile. Ujemale so se z njenim telesom brez duše. »Ti si moj Bog.« Je dejala ln ŠT a. O sinu nobene besede. Sedel sem kakor blazen par minut, potem sem zaslišal, kako je dahnila: »Pojdi!« Vstopil sem v sobo, kl Je bfla s svilo, vato fn atlasom vsa opažena in le kot leča dušila vzkrtke ljubezni. Lunin žarek Je padal sem od balkona in mi je kazal za zavesami kraso-tlco. Iztcgajočo roke proti meni. — Kakšna metresa. kakšna znanost »n umetnost ljubezni! Kakšna ženska, rojena, da napravi iz kralja norca in uniči držav o 1 Univ. prof. dr. Rado Kušcj: Narodna Naše časopisje prinaša v novejšem času različna poročila o pokretu v prid narodni cerkvi na reškem, pa tudi o gibanju med svcčcniŠ#vom na Hrvatskem in v Dalmacoi. kl za-sleduie Isti smoicr. Ljubljana re je nedavno razburjala vslsd predavanja »narodneera svečenika« g. Milo-:;evfča in je bila deloma zanj, d e -loma proti njemu. Oglejmo si stvar z zgodovinskega in pred vsem s pravnega stališča, 2e beseda cerkev znači, da gre za vero v smislu krščanstva, zakaj za organizacije drugih veroizpo-vedani. n. pr. Judovskega in muslimanskega, je ta naziv nerabljiv. Krščanska vera pa je namenjena že po besedah svojega ustanovitelja vsem rodovom, tedaj ne more biti narodna, ampak je brezpogojno mednarodna. To velja za vse veje krščanskega veroizpovedania, za protestan-tovsko in pravoslavno ravno tako kakor za katoliško. Vsaka vera se smatra za edino pravo in bi brez tega načela sploh 'prenehala biti vera. Zato pa ne more biti omejena na posamen narod ali pojedino državo, marveč mora vsai po ideii obsegati celi svet. Oovoriti o narodni cerkvi je na vsak način stvarno zgrešeno, ker se pojma narodnost In vera nikdar ne moreta kriti. Zgodovina cerkvenega prava nam poroča le o krajevnih cerkvenih organizacijah v mejah držav, ki na navzlic svojemu izjemnemu stališču niso nikdar izgubile zveze s celoto. Tako je bl!a cerkev v državi Prankov za časa Karolingov napram Rimu precej samostoina, kralj je imenoval škofe in dajal zakone tudi za zgolj cerkvene zadeve, a radi tega trankovska cerkev ni postala še narodna cerkev, saj so stali ravno Karolingi s papeži v naitesnelšl zvezi in Je nroglasi'a državna sinoda v Aachcn-u 1. S02. od papeža Hadriiana Karhi Velikemu darovano zbirko cerkvenih zakonov kot obvezno za vso državo. Okroglo osemsto let pozneje se na Francoskem zopet v čisto drugem smislu govori o posebni cerkvi, ecclesia Gallicana. in o ga-likanizmu. koiega osnovni zakon tvorijo štirje členi deklaracije francoske duhovščine iz 1. 1682. z na-sL^lnjo vsebino: 1. Oblast papeža se ne razteza na državljansko in posvetno polje, kralj Je v posvetnih zadevah od njega neodvisen. 2. Pane-?ka oblast ie na Francoskem omejena tudi v duhovskih zadevah v toliko, da velja tam občni cerkveni > fkem našo pravoslavno cerkev, naf i Bm pošlje nekaj biskupov, da se otno- j toči njih organizacija, bi sledilo, da jrre v prvi vrsti za ločitev od Rirna. Ta bi bila enostavno dosežena s prestopom v pravoslavje. Toda s tem narodnim svetnikom ne bi bilo nič pomagana ker bi pravoslavna cerkev vse oženjene duhovnike morala odpustiti iz službe In bi tedaj stali na cesti. Po predpisih pravoslavne cerkve tvori posvečen je ravno tako zakonski zadržek kakor po katoliškem cerkvenem pravu. Zakonski stan v obče ne ovira posveče-aja, za to se vsak pravoslavni teolog poroči še predno postane svečenik. Zakon, ki ga sklene že posvečen duhovnik, je neveljaven tudi y pravoslavni cerkvi. Iz tega razloga bodo reformirani duhovniki na Češkem pač zastonj čakali na dohod pravoslavnega lk skupa. Narodna cerkev se ne nahm v rožnatem položaju. Za notranjo konsolidacijo bi rabila neobhodno svojega škofa, a tega dobi le, če prestopi kateri izmed sedanjih škofov v nj»ane vrste. Ako si izvolijo Škofa sami. ne bo s tem nič pomagano, ker mora biti posvečen po drugem Škofu. Morda pridejo nizozemski Janzenisti. kakor svoj čas Starokatoiikom. rudi nJim na pomoč, gotovo pa to ni In M se najbrže zgodilo le pod poeojenn, da se združijo z njih cerkvijo. S tem bi pa bila narodna cerkev že tudi pokooana, ker bi ne zaslužila več tega imena la bi zgubila zasiom-bo v ljudstvu. razočarane po izidu svetovne vojne, nov predsednik nastopa svoje mesto prav te dni, ko stoje Nemci v Londonu pred Angleži in Francozi, la Amerike je prišla nemška nesreča, morda pride lK1 tam nemška sreča. Naperi so ti trenotkl teža položaja le ogromna, slutijo se dogodki, ki ore-vržejo mirovno konferenc*. Kdo bo zmaga! v Londonu; ali zaveznik! ali — Nemci?! K. Rimska »Idca Nazionalc« piicb-Ćeie iz Soine zanimiv dopi" o sedanjih političnih razmerah v Bolgari!!. Glavni problem bolgarske notranje politike je boljševizem, ker podpira Rusija bolgarske bo'jscvike s propagando in denarjem i vlada vzdržuje v Sofiji boljše viški list »Ra-IVotničeskaja iMis!« — ki je v naši kraljevini prepovedan — dočim Siambulijski ne mju KJprto nameniti proti boljševikom, Bolgari gnvorijo splošno, da nihče ne razume smeri aunanje politike, ki jo vodi Siamttj-lljski. Za to rasre med kmeti upliv njegovega nasprotnika Dragileva V Bolgariji sta dve cUvnl ytniji: konservativni monarhisti. k» hrepenijo po revanšu ter demokrati in liberalci, ki iščejo novo moderno trijentaujo. Prve je ojunačil povratek Konstantina na Crrsko, druge pa možnost revizije sevreske mirovne poeodbe. Demokrati in liberalci so pripravljeni, da se popolnoma odrečejo csri-racliam na Maccdonljo, za kar bi pa radi nadomestitev v Dobrudži in Traciji. Iz ;ega sledi želja po zbliža-nju Bolgarije z Jugoslavijo. Tudi obstoji struja intelekmalcev, ki pa je še majhna In ki dela na to, da hI se bolgarski lezrk približal aH pa zedl-nfl s srbsko-hrvatsklm. V zadnjem času sta na delu Oešov In Danev, ki hočeta ustvariti čisto slovansko stranko, ki bi popolnoma prekinila s politiko bivšega Ferdinanda. Posam-ni politiki govorijo že Javno o potrebi bolgarsko-ju goslovenske zveze, drugi pa zopet mislijo, da so tej zvez* na poti dlnastlčnl razlogi. Kralj Boris Je predal vso prlirfko Stambulljskermt. Kralj hodi raje na lov in na izlete. Zato se misfi, da mu nI mnogo do prestola ter da bi se nzadovoliil s primerno apanažo In naselil kje v Angliji ali Svlci. — Kolikor so nam znane politične razmere v Bolgariif iz direktnega vira, je treba priznati, da le poročilo Italijanskega dopisnika dokaj objektivno ta odgovarja dejanskemu položaju. Mit yslni Imnšsrenca ? »Ml smo pripravlleni na vse!« Tako Je odgovoril Lloyd George s primernim poudarkom zastopniku Agence Havas pretekli teden, ko ga Je vprašal, kaj misli glede Nemčije, ali se ukloni na londonski konferenci ali ne. Na vse so bili pripravljeni že pred konferenco Angleži in Francozi, kajti Nemci so bili zadosti jasno povedali, da ne pridejo z upognjenimi hrbti v London. Angleži in Francozi, katerih niti za trenotek ne zapusti čutstvo zmage, so izdali dik-fet Nemcem, da Imajo priti v London, kjer se končno dožene repara-cijsko vprašanje, tako seveda, kakor hočejo zavezniki Tu pa se je pojavil prav odločno nemški upor. Nemci so prišli, ali ne na diktat, marveč so dali razumeti, da pridejo kot povabljenci In tam predlože napram zavezniškim zahtevam svoje sklepe, katerih se hočejo držati Kakor so napovedovali, tako so storili. Lloyd George le bil silno razjarjen, in ko je Simons zaključil svoja Izvajanja, fe očital Nemcem, da ne kažejo nikakega pravega razumevanja dejanskega položaja, vstal Je in burno vzklikni': Zaključimo sejo, ker končno bi morali še mi kaj plačati? Nemški delegatje pa se niso nič ustrašili mogočnih angleških in francoskih državnikov, marveč so vztrajali pri svojih predlogih, Izfav-Uajoč odločno: toliko damo, več pa ne moremo! Na nemško vztraianje Triindvajset leti — Proti eni ie zaspala, mirna kakor otrok. Ako bi živel ta vrag še en dan, &i bil napravil iz mene lopova! XXVII. Vstal sem in šel v damsko sobo po nož, ki se ie pred dvema urama igrala ž nJim. Nato sem se zopet vrnil In sem legel k njej na desno. Dihala je rahlo in enakomerno s smehljajem okoli ustnic. Nikdar nI bila lepša. Trenotek sem jo gledal. — Ura je bila dve. — Nalahno sem se dotaknil rjene rame. Zožila fe nevede ustnice, kakor da hoče poljubljati. »Ali me ljubiš ?* sem vprašal. »Da.« je dflintla, kakor v snu. To naj bo njena poslednja beseda. Motel sem, da govori meni zadnjo besedo ljubezni. Položil sem svojo levo roko na njeno čelo, potisnil glavo nazaj in sem jej porinil s polno močlo svoje desnice nož pod levim nedrljcm v prsi. Po sunku se je dvignila, vzdih-nila in se takoj zgrudila nazal. Skočil sem pokonci In sem poslušal. Nič več ni dihala. Iz rane se je poceoilo samo par kapljic krvi. Ostavil sem hotel in sem kakor blazen taval po ulicah. Ko se Je začelo daniti, sem se javil policiji. 30. junija 16... le sledil ultimat. Tudi ultimata se Nemci ne strašijo. Bijejo se odločilni bofi med Francozi tn Nemci. Tam na bojišču je zmagala Francija v družbi s svojimi zavezniki. Trdo se je upirala Nemčija, strašno škodo je narravHa francoski zemlji, končno je morala zapustiti bojišče kot premaganka. Velikansko slavje je vladalo na Francoskem zaradi zrnate nad Nemčijo, nepopisna je bfla radost. Ali le prekmalu je prišlo spoznanie. da je bila Nemčija na krvavem bojišču res premagana, toda treba še nove francoske zmage, to je gospodarske, potem šele bo Nemčiia stala pred ponosno Francijo prekrižanih rok kot ponižna premaganka. In tako se bije sedaj na londonski konferenci velika gospodarska bitka med Nemčijo m Francijo. Francoske operacfje zasledujejo cilj, da se reducira vitalna moč Nemčije na minimum. Franci la hoče premagati Nemčijo tako, da preide Ludendorffom, ki zooet dvigajo glave, vsaka bojna misel za vselej. Do leta 1870. je bila Franr'5p velika In močna, ali od takrat dalle Je narastla Nemčija, m Francija Čuti in dobro ve, da je bil vojni udarec Nemčiji sicer grozen, aH sila Nemčije nI bila strta tako, kakor so si morda v času volne domišljali F cozi. Odložen Je meč In topovi molče, vrši se pa konferenčna vojna, v katero so vstopili Nemci prav pogumna izgubili so svoje kolonije, odvzeto jim je vojno bi trgovsko brodovje. pregnani so s svetovnega trga. sedaj jim hoče zadati Francija sunek, ki bi jih treščil v ozadje za dolgo dobo, plačevali hi In plačevali, štedili in Stedili za Francoze, da bi se mogli Ti ojačltl In ostati silni napram Nemcem. Francija čuti. da sedaj bije trenotek. ali Jej naraste iz krvave vome lena bodočnost alt pa podleže prvič Nemčiji, ki bi se čutila dvignjeno ii sedanjega zaJetla, kakor hitro bi Jej londonska konferenca kaj popustila. Bila bi prva zmaea. in Nemčija bi koprnela po novih zmagah in po koncu Francije. Francosko časopisje Je ogorčeno, pa tudi angleško nima nobene besede v prilog Nemcem. Aneleškl listi pravijo: Kaj vendar mislijo Nemci? AIJ upato morda na razdor med zavezniki? Motijo se. Dilema le: aH sprejmejo nemški delegatje reparacMske pogoje aH na prekorači maršal Foch Ren In prične svoj pohod proti Berlinu. Nihče pa ne ve, kam bi privede! ta pohod, morda bi sledilo poniženje vse Evrope. Situacija je skrajno težka, in letošnji marec utegne biti prl-četek velikih zapletljajev. Mirovna konferenca se izpreminja v vojni svet. Napravljeni so novi vojni načrti. Nemčija stoji in se noče premakniti, oziraloč se tla proti Ameriki. Iz Zedinjenlh držav |e bila prihitela sila. ki je spravila Nemčijo z bojnih ix*iiiiL Je države w precei *s KoiikortUr t Vatikanom? Kleri kalai vodit* i ttA *elu jim fkofje. $e trudijo da bi merodijne kroga prepričali, da je v interesu nase države, da sklene s Vatikanom konkord.ti, Bprva ae i* adelo, n\i so Basi državniki naklonjeni tema načrtu in da bodo ±e v doglednom easu dati inicijativo ta pogajanja a av. Stolice Kakor pa sedaj poročajo iz Beograda, s© je razf oloi* nje o konkordatu v vladnih in političnih krofih v Beogradu • zadnjem oosu bistveno Isorcmenilo. Pretežna ve«1 ina merodajnih državnikov in politike* aav atona sedaj Hotenje, da bi država za> grešila anodenolne napako, ako bi so sporazumela z Rimom, ker bi s trm žrtvovala dober kos svoje sa mosta ino-ati in bi predvsem teror I la solat vo, ki je temelj državni in narodni misli, znova mednarodnemu klerik« 11 zrnu r= Samostojna kietafca stranka. Strankin občni zbor se vrši v veli!-i dvorani NareHn^eja doma, n e v kleai-nem domu, kakor je bilo objavljene. = Nov r>^verj?tiik za socijalno skrbstvo v Zagrebu. Beograd. 4. marca. Včeraj je. ime' novi ban dr. Tomislav TonVIenović đallSe kooferonce z ministrskim predsednikom Pailćem 'n ministrom notranjih zadev DraŠTcovIćem, Podpiran le nkaz. s krterim *e rmemi-»e ra povenen'ka zs aocHahto «Vrb v Znejrebu g. Ivan Aneel. Namestitev velikih looanev se izvSi v nekai rfnevfb. sac Kerferenee dsmn'rratov r Avra-■o i ić*t t. BeoiTad, 4. marca. Včeraj je im^I ežij krr»<7 đegaokratekih noetaneev dnlilit* ko^r*»nr*<> p r«>reo v v1a-&r\. 7di se, d« z^hrevaio muslimani od-Ikeidnir^e za frvdalna tmet;a In imetja ■rov. Tj odškodnina bi znašala približno *w mflffonov. ssb Gradivo ra nnnrno r^rdMitev drža-v#». Iftniptreaj svet Je sklenil, da se ukine komisija za ahlron;« grradiva za ii r> ravno razdelitev drz-nva. Vse tbrano rradivo 36 izroči ministrstvu za konstituanto, ki prevzame posle ukinjene komisije. = Škofovska konferenca. Dne 3. t. m. dopoldne se je v Sp'iro pričela škofovska konferenca, ki se bo bavila z ureditvijo hlerarhifskih vprašani in semenišča, in sicer v zvezi s posledicami rapallske po^o-d be. = Razmejitev v Dalmndjl. Juj?o-slovensko-ita^janaka delejraciia je Imela 3. t. m. dopoldne formalno se*o, na kateri so delezarl izmenjali svoje po-verilnice. PoDoldne je bila meritorna seja, na kateri so razpravljali o moda-titetah evakuacije. Italijanski deTejrarl so stavili svoj tozadevni predlog, na katerega bodo na£i deleža ti odgovorili na fntrfsfi I ^eji. — MiiP«rimani za narodno In drfav-ne rdin^tvo. V beonrr^dski >Pravdi< ie napisal Sakib ef. Korknt, eden najod-li^neiSih zastopnikov jngoslov*»nske muslimanska organizacije, ćlanrk, v katerem srovori o potrebi strankarskega sporazuma v konstituanti. Med dnijrim pi*e : Mualimanaka ora-aniracija Fe dr-ii nadela da m> Srbi In Hrvati en narod «m zato mora biti tudi naaa država edinstvena. Poklrr so Hrvati nacrlaserali načelo edinstvene države, w> jih mogli muslimani nodnlrati. to tem bolj. ker ao bili preti pretiranemu centralizmu. Danee pa je popolnoma drurnre. Muslimani morafo lziavlti. da nimajo in da ne morejo imeti nobenih zvez z Ra>-dičevo politiko. To smo povedali njegovim delegatom in zastopnikom vseh drugih brratakih ekurtn. Taktika Rar dičeve politike ie glavni krivec, da se-dania vladna politika ne odgovarja raz-polofonui hrvatskega dela na5*>gn naroda. Dolžnost drugih hrvatskih skupin le da popravijo, kar je zagrešil Iladić. =r TteHtanafri liai • Hoani In Hercegovini. Znani Italijanski publicist Magrlni ie priobčil v milanskem dnevniku >fleoolo< članek o razmerah v Bosni In n^n-cecroTlni. VlagrinI nravi med drugim, da so frslevnico v slabem stanju, ker v vsei drtavi ni nobene mehanične delavnico ea pooravllanje telez-niAklh prevoznih pred^tev. V Beogradu se izdelulefo samo načrti o novih fele*-nipkih progah čez *ebae In Vl.fi*nrrad. dočim se eelo malo «krbi za ohetoieče proge. Posamezni kolodvori so prenapolnjeni s vagoni In Je zato prometome-ien. Nadali« Dravi, da se ta Bosne ta tJereegovlne izvaža ponajvee lee v Italijo. Sarajevaki trgovci kupnj^'o v Italiji tekstilno blago, ki se prodaja v Mm Saro] \ti valed tranap težko sele drago. Na konen prasri, ca Hosna l.j ilerrg. > Ujub sarojeara naravnemu »-.'j.-tvu, ki je sn^no že iz dole riaoekih impcra> lerjev, n« more zaou iiii svojim p■ ampak mota cc'o uva/Ui moko od drugod. Peljedelsti o je po vo ni zdau.o padlo. Maj^rioi avetaja uredilo v debrik komunikacij, brez katerih ud bo bla^e ■ «iar cenejše = It-Ii.iariski pariamsit! o NIN.Iti. V cj 1. t. m. je nnrmnil min. predsednik tvum. Zbornični predsednik N'icnla le dod.^1 še nekaj fraz, hrvafajoč, da črnogorski iiarod zrsl ži f^l Se M o Jo in zaključil »kupno z Oiolittiiem s sofaHem h(*eri, Itallianski kraliiei V znak Žafovania ie hi'a seja «e a zaključena. 7.rio na kratko je opravil Italijanski parlament spomin na NlUto. ki je bil nred Časom $e «i!no važni opori za italijansko stremljenj na Balkanu = Angleško čaaopisj1 o razk" i Nflcri. Povodom amrti kralja Mik)te, pi&^jo >Tirncs< meinjere*ki monirh in despot, dober vojak rafen planinske vojne proti Turkom. Njegove peami so slutile kot propaganda za cmogorzke asDiraciJe v borbi proti Turkom. Zna^ na ie njegova hrabrost v vojnih l^tLh 18-.1-1875 in 187r>—1£77. Bil je ohože-vatelj Rusije in je živel v dobrih odno-Stt]ih z Avstrijo, r vedel ie moderne ideje v svoiem narodu, o05 je dal ustavo, ki je prekinila patrtiarbalne odnošaje in takrat je izgubil popularnost pri vseh. L. 1912 je zopet pridobil to popularnost V evropski vojni je pričel izgubljati vero v končno zmago in se je sporazumel z Avstrijo, ko pa se pokazalo, da se bo votaa konca.la e zmago zaveznikov, eta bila on in njegova dinastija fe diskreditirana v očeh Srbov ter ga je skupščina v Podgorici L 1918 odstavila s preetola kot oviro ujedinjenju Juro-alavijo. V izsrno-natvn je zaman pričakoval povratka v domovino, podpiral ga je it&Jijanaki krali, nedavno pa Je prejel radi pokojnino, ki mu jo Je določila beograjska viada, — >Dnilv Telegraph< piše, da je bilo vladanje kralja Nikite morlro In da )e Crna gora napredovala pod njim. = č?rs?co«!ova5ka in Italija. >rtlje-£i< poročajo iz Pariza, da so pogajanja med Češkoslovaško in Italijo naletela na velike težkoce. Italija zahteva od čeekoalovažke enake uerodnost.1. kakor jih je priznala češkoslovaška vlada Franciji. s= NemšTrj parlament sprejel novi vojni zakon, N*m£ki parlament je sprejel novi vo.ini zakon, ki vsebuje odpravo vojaAke dolžnosti. Nemško vojsko tAO-rijo le prostovoljci, ki jih skupno s 5a^ stniki ne sme biti ve« kakor 100.000. ~ \f I rova o stanje ameriške vojske. >T?ijcč< poroča iz Wsshingtona, da Je vojni odbor smeriskesra senaia predla^ gnl, naj znaša mirovno stanje anv»ri-Jke volske 17^.000 moz na kopnem, 120.000 mornnHfv in 24.000 mož zrako-plovne2:a oddelka. — Nov bolpseviS ci »tmttovirl dnevnik v Ro*iji. Generalna sveza ruskih 6trokovnih organizacij bo izdajala dnevnik >Trud< (DeloV List bo im^l nalogo da siri med delavstvom spoznavanje komunistične org.-inizacile varstvo materijalnih in moralnih intero-fcov delavstva ter bo prinašal speci je 1-Do delavska poročila. m Protlboljievllke eete r gibiriji. Londonsko essoplaje notrfu^» veeti. da so nrotibnlj&evifcke čete generala Un-irem - 8ternlverza zavzele Urgu in da ogrožajo mesto Majmačin. = I« nemške komnnlanju na naio si" % t>-nost, določiti si sami tvojo nsodo, i fK/čemo ndelež vati pri DStvarjanlu usodo dVnarih narodov. Noće::;") pre-\zetl nobene rsj^ovornosti kot on^. ki jo nam prepisujeta nala vest in naša s*>dba v posameznih primer Naše oči ne 1>k1o nikoli prr - • razvijajoče^n se ogTOŽavanfa, n.' ne bodo naia ušesa presIŠala \ civiliz.ncijo. Slišati 1 >omo kiij Clo-vcškej.ra srca po dobn m aoaedstvti, bratstvu in srKJclovar i. ^p;'!i bon priiattiistvo in ne sovraštva. Toda Amerika. na§a Amerika, ki le jena na podo priprave 7a napa ?aine voine osovražile. da bodo vlade in narodi, ki se bodo rr Uali na vojne, rrornli dokazati pravico svoje stvari, nII pa veljati nred svetom malih in velikih za zločince. Doprinesti hrčemo k termi. c!a sc naide r>°t. ki pelje k razorožitvi in olajSa Izdatka za volske In rrton rice. Spreleti hrCcmo predloec, 11 peljejo k mini In k poravnavi ro razsodiščih. Z veseljem bomo pomagali vsakemu naoredku. ki štren I ca tem, omiliti zakone m^l^arr-dni11. n.^j'h. ki lih bodo pr^d!o?ill narodi. Z veseljem smo pripravljeni, iskati načrte, ki bodo določili novo naziranie o pravici In pravičnosti in ustvari!! sovraštvo pmti vojni. Toda vse to se mora Izvršiti v okvirju naSe naciji malne suverenitete. LLOYD GEOpnv PROTI NEM-CUL —d London, 3. marca, LTcrrd Oeor^e je v svojem govoru iz v med dnigim: Francija mora letos meniti \2 mfiljard za obnovo opusto« šenlh pokrajin. Velika svota 1c nr>-trebna za pokojnike. Ker Je važnog da se doseže sporazum, bi bilo absolutno potrebno, da sc nemška h nost natančno pouči o kakovosti in o rbsecu opustošenja, ki so ga zakrivile nemške armade. — Pa bi pokazal velikost opustošenja, nav; 2 številka glede uničenih Industrijskih naprav, plede uničenja občin, železnic in obdelanega sveta. K temu pripominja, da se je povzročilo neverjetno mnorco Škotfe zato. da bi se uničili najvarnejši produkcijski T Francije In Belgije, tako da ne bi mogli po vojni tekmovati z nemško industrijo. Temu nasproti pa hiše v Nemčiji, z nebistvenimi Izjemami na Vzhodnem Pruskem, niso trpele nobene škode in nemSke tvornice so se izza dne po koncu vojne inorle posvetiti fabrikaclii. Navzlic tej škodi Nemčija ne ponuja niti Četrtino vsote, zahtevane za reparacijo. Ako bi bila nemška vlada prišla semkaj s predlocri alf z odkritosrčno želio, izpolniti svoje obveznosti, potem hI jih bili proučili z največjo potrpežljivostjo in pozornostjo, tako pa ostaja ob takih dlverpencah atmosfera nesporazumnosti In nezaupania trajna in to je usodno za mir. katerega potrebuje svet, da bi mocel zopet normalno živeti. Stavljeni nam predlogi so žalitev in hujskanie, ki ocro2a mir v Evropi. Zavezniki so se posvetovali o položaiu v splošnem In jaz sem pooblaščen, v njih imenu podati tole izjavo: Versalllski mir je bil pred malo manj kakor dvema letoma podpisan. Nemška vlada ea kršila že večkrat. Ni se Izvedla Izročitev zločincev, ki so se pregrešili proti vojnim zakonom, nI se izvedla razorožitev in Izplačani e milijard zlatih mark v denarju ali ra v prirodnih dajatvah. Zavezniki niso brutalno zahtevali, da Izpolnijo njih zahteve doslovno. Dovolili so rok, da izpremenlli so celo zna:, svojih zahtev, toda vselej se jim i. nemška vlada umaknila. Navzlic pogodbi In v Spali prevzetih obveznost se vojni zločinci niso izročili, čeprav je imela nemška vlada obtožbenl materijal že v rokah. Po vsei drf^vi so se moeje ustvariti volaške h r-macije tn se m^cle oborožiti z orožjem, ki bi se bilo moralo oddati. Pr verjenl, da nemška vlada ni Izvršila svojih obveznosti, marveč da se j je nalašč oei^ala. so sklenili favez-niki. da izvršijo potrebne ukrep:. »UDOGA« NEMČIJA. — d Berlin, 4. mnrea. Pod vodstvom državnega kance'arja se j: danes popoldne vr$i1a konfer^n,a strokovnjakov o srospodarskih posledicah prisilnih odredb, ki bi i;!^ sklonila londonska konferenca. Vsi na-Y£oči so bili omenja, da bi le ourcui^ 63. šter. .SLOVtNSKl NAKUL)', anc b. marca ttz*t. J. si ran imele naJhujSe posledice za irospo-iarsko življenje Nemčije, vendar pa vlada vsled tejra ne more Izpreme-ni ti svojeua stališča, da odkloni podpis obveznosti, ki jih Nemčija ne more izpolniti. ROMUNSKA ZAPRLA SVOJE MFJE. —d Budimpešta« 4. marca. Kakor Javlja »Az Est«, Je romunska vlada odredila, da se za nedoločen čas zapre meja orotl Madžarski. Romunski generalni konzulat v Budimpešti Je že včeraj ukinil Izdajanje potnih listov. O vzroku te odredbe ni ničesar znanega, O ZAPADNI OGRSKI. —d Pariz, 4. marca, PoslanfŠka konferenca je z ozirom na podajanja med Avstrijo In Madžarsko o Zapadni Odrski sklenila važno odločitev. Sklep poslaniške konference poudarja, da morajo meje med Avstrijo in Madžarsko v celoti ostati take, kakor so določene v st. jrermajnskl In trianonskl mirovni pogodbi. Stvar obeh drŽav pa Je. v medsebojnem porazumu na podlaci posralanl do- ločiti jrotove fzpremembe v meli, ako bo to po krajevnih razmerah potrebno. MASARYKOVO ZDRAVJE. —d Praga. 4. marca. Nasproti vestem o zdravstvenem stanju predsednika Masarvka Izjavlja češkoslovaški tiskovni urad, da se Je zdravstveno stanje predsednika znatno izboljšala PLEBISCIT V GORENJI SLEZIJL — d Berlin. 4. marca. Knkor javljajo Iz Opol, bo medzave7 aiška komisija zaradi mirne izvedbe tjudskcea glasovanja v Gorenji &lezijl prihodnje dni proglasila obsedno stanje za glasovalno ozemlje. STAVKE. —d Budimpešta. 4. marca. Stavci so se davi zopet vrnili k delu. —d Lukscnhurs. 4. marca. Splošna stavka se je pričela. Mesto je brez luči. Najbrže se bo stavka razširila tudi na Železnice. —d Budimpešta, 4. marca. Med Izdajatelj! listov in stavci se le do-secrel sporazum. Delo se le davi zopet pričelo. Iz naše hraiieuina. — Sokolarvo In regvnt. Pripravljalni odbor za sokolski zlet v Osijeku na Vidov dan 1. 1. Je sklenil povabiti fee j>o-sebej prestolonaslednika regenta Aleksandra, da se udeleži tega sleta, — Organizacija naseljencev v Južni Srbiji. Naseljenci v Južnih krajih naše države so se organizirali v agrarnih zaednlcah. preko katerih nabavliajo skupno vse potrebščine za življenje v sv slih novih domovil Tako Je sedal skopi lanska agrarna zaednlca poslala svojeca podpredsednika v Vojvodino In Hrvatsko, da nakupi potrebno živino, gospodarsko orodje In semenle. Doslej je v južni Srbiji okoli ?00.000 naseljencev. — Kredit za zeradbo novih cest in mostov. Ministrski svet Je odobril potreben kredit ministrstvu za lavna dela v svrho zgraditve novih cest in mostov v naši državi. — Proti premestitvi železniške oprave Iz Osijeka. Osljcška trgovinska zbornica Jc poslala ministrstvu za promet prošnjo, naj se železniška prometna uprava, ki se sedaj nahaja v Osjelru, ne premesti v Vinkovce — Nov načelnik knMneta v ml-nlsfrstrc za šume. Profesor tro-zdar-ske fakultete zajrrebškeira vseučilišča dr. Ojuro Ncnadld Je Imenovan za načelnika kabineta ministrstva za Šume in rude ter prevzame v kratkem svoje posle. — Komlsnrska mesta nrl sdrve-strfh zasedena. Ministrstvo pravde poroča, da so vsa mesta komisarjev in njihovih pomočnikov pri sokve-strlranih imetjih zasedena In da naj se nihče ne obrača na ministrstvo radi teh mest. — Tramvajski most med Beogradom in Zemunom. Beograd, 4. marca. Neko eradbeno podjetje je predložilo mestnima upravama v Beogradu in Zemunu projekt za zgradbo posebnega tramvajskega mostu med Beogradom in Zemunom. Na tem mo*tu bi bilo prostora za dve tramvajski progi in dva hodnika za pešce. — Demokrati ja, V Beosrradu se fe osnovala trsrovska In industrijska družba >DemokratiIn«. Ta družba bo imela nalogo ustanoviti lasten dom. v katerem pe bn polee dmcih prostorov nastanila tiskarna. Nadalje ima drlni&ka dražha nalopo, da propagira strankin tie»k. Osnovna glavnica zna^a 500.000 dinar-|ev In sicer se bo izdn'o 2500 delnic po 2O0 dinarjev. Po potrebi se bo ta kapital povišal na 1 milijonov dinarjev. Utemeljitelji te delniške družbe so Davidovi?. DraSkovič, Sveto?«r Pribiče-vlft, WiMer. Tomljenovič, A^atonovič, fclvko Pafnjlovic, Ml'oje Jovanovic. Voja VeljkoVic in drugi. Ileodrešena domovina. — K triaSMm dVarodkom. V torek zvečer so se peljal' fašisti v avtomobilu k Sv. Jakobu. Ko Je prišel avto Iz tunola Montuzza, so vrgli neznani ljudle tri bombe proti avtu. 8 faSlstov Je bito ranjenih. V Narodnem domu ori Sv. Ivanu so fašlstnvski dlvtaki razbili klavir, potrjrnll kulise na odru. fafirali nekaj rlodališke zarderobe. Sokolove »Vesrnike« so vrtli na cesto In liti tam zažgali. Orožnlška postaja Je trk Narodnega doma In so bili orožniki pravočasno obveščeni o prihodu Mlstov, pa niso hotoM nastopiti orotl nllm. Kakor znano, so ndrll faSlstl tudi v prostore LfuMlansfce kreditne banke, kler so razbili polce drurera tudi mramorno p'oSčo, kar naenkrat pa le sledila detonacija. Razpršila se le v bližini petarda In sicer pole* cerkve Sv. Antona novega. Nato so stopili stražniki, ko so razgnall I »udi od cerkve, tu d1 v prostore Kreditne banke In naprosili fašiste, naj odldelo. Potem so slznori fasdstt milostno odšli. Tako Jo dandanašnji r Trstu, — T Or>H5kerra. Tnd! v Tolminu le b»la v nedeljo aneksijska proslava. Na učiteHlšču Je Imel slavnostni govor prof. Lorenznnl v ItalManskem In slovenskem Jeziku, na trgu Je po maši prečita! nnekstlskl dekret civilni komisar Olordano. v ljudski Šoli so odkrili spominsko ploščo v spomin anckslle. Popoldne ob 2. Je bil obed v vojašnici. Povabljenih Je bHo IX. Sledili so razni govori. Italijansko in slovensko Je govoril dr. Pettarln, povdarjajoč potrebo sloge med obema narodoma. Odgovoril Je neki slovenski žunnn. ki le bnie. trikrat znkllc?!: 2lvlo ItnlPa! Tolminski dekan Roječ Je odklonil vabilo, da hI on služIl slovesno ma*o, — Dne 31. oktobra lani Je bilo aretiranih 6 Cerk-1'anov, čel. da *o razžaHU finančne stražnike In Vh kamenlMi. Pet le bilo te dni pred vojaško sodnlfo v Trstu obso-lenlh vsak na 2 meseca zanora, leden Je bil oproščen, frnlUnnl tožilo Slovence za vsako nlčarHo In za vsako beseda so razzalieni pa če fim Slovenci prav nič hudega ne rečelo. Dolgo lih drže v zaporu, notem sledi vedno ostra oHsodna, rasiste, ki tib'inio Mudi. kra-delo In pobiralo, pa puščalo svobodno letati rJo razmerah na Primorskem«. — Obrambni mnzej »Jnffoolovenske Matice«. Da*l doživljamo r,a nas narod naravnost usodei>olno važne docodke, ko boj za Primorje, korožki plebiscit, ljudsko štetje Itd., vendar ni medI nami niti druStva. niti kon»orael|«. ki bi zbirala toaadeven materijal in ustvarila, de'ali bi znanstveno podlago vsemu našemu narodnemn bojiL Dn o/lpravijo ta kričeč nedo«tntek. so se zbrali v torek, dne L marca v Ltnbljanl narodni delavci In ustanovili Obrambni muzej >.Jog"slovenske Malice«. Sestanek j© otvoril nekdanji vrnila praskegn manjšinskega odaeka >AdrlJa<. gospod Inž. ilackovsek. kl Je no pozdravu navzo-^lh. oeobito predsedniks aJugosloven-frke Msilee«. gospoda dr. Ravnlharj*. rarlozil namen In oomen Obrambnega muzeja. Po kratki debnll, v kateri se Je potreba ustanovitve Obrambnega muzeja« soglasno povdarjala. la sprejol , ustanovni občni zbor od pripravljalnega odbora se«tavljcn poslovnik Obrambnega mu sela. Nato le bil Izvoljen ale-d^*č ndlv>r- Za prr>d*cdnlko: In*. .Janko Maćlrovfek. za njegovega namo«tnlka g. Ante Beg. za ta mika g. Saša Zd^z-niksr. za knji>nlr«r|a g. dr. Milko Kos. za arhivarja g. Fran Vesel; blagajničke p^sle pa prevzame blaernfnlk Jugo-slev. Matice. Ko se Je se določil nnčin zbiranja materi|ala le sklenila prireditev ober«/ne >KoroAke razatnve« se tekom letošnjega leU. je zaključil predsednik dobro uspelo zborovanje. Poziv-IJnmo vse. kl ima|o za naroden boj in nafte meje zanimive letake, brošure, knlige. časopise, da iste odstopijo Obrambnemu mnee|u >Jngoslovensko Matices. Prazakova nllca 8. L na^iatr. — Druiba tv. Cirila bi Mc««»4 K; skupaj 14177 K. il. Nabiralniki: nab. v Vel. Loki 50 K; rosi J. Beljana. Kočevje 3^ K; gost pri Aninlku. Spod Šiška 2J K N); g«\st grl Ribću. Llubllana. 74 K 40; trafika Pichler-2nn. I iubltana 5 K no. dr J. tlraAovec, Celje 10 K; skupni 197 K 60. III. Obrambni sklad: Nace Rukovec. Trebnje ^00 K; And Ose-t, SlovenJsradec Treba i e2 Oti K; And Oset, Slovcni^radcc 20n K; omizje gost. Jak. Vrečko Sloveniji ud ec ?i»0 K: omizje gostilne Mare Kar-nl^nfk. Slovenlgradec ?Oo K ■ kamen trebanjskih kopačev 205 K; Mattia MartnCek. notar, So^fanf; Anton Petrovčlč, 1 |obl}ana 201 K: mlade? e'avneci kotodvora, L|i?b-Hana K; p DoHilčai N M Rtchter. tovarnarja Ljubljana 200 K vesela Jmfha v restavracijskem salonu glavnega kolodvora v LJubljani 200 K; skupni Zfiio K. IV. Razni ptispc«iil; A. Oselman, Sv. Martin, nabral za tzdraženo smodko 117 K; Prank Sakser. Newyork, zbirka 9700 K; dr. Jos. Vrečko, Ce Je. iz kaa. poravnava 50 K; okr. posojlnica v Litij j 50 K; Ivan Orosck, Trebnje. pokrovItcJjntna 2ou K; f!rna Oman, Begunje, mesto cvetja umrli Mariji Zavrl 50 K; Volilo M »rije Kopačeve. Celje. 4000 K; Slov. Nar »d Ljubljana. 902 K: nelmiviiivan 15 K: opekarna Mengei-M lončK In Ko mc;to venca pok F flre-gorcu 2a poft*ovflnem vt"e-ru Srečka In Andreje Orotn, Ljubljana, I K: neimenovani uradniki. Ljubljana. 5fK) K; vesela drn^ba pri solncu. Ljubljana, iso K: neimenovan. 1 Jubljana 20 K: vn-li'o pn\. Antonife £tri?e!i. I.it.-hljana 5')0 K: Josiolsn Schftiidt Llubllana, rb priliki pre-vzet'a hoteli Malnar na B'cdu 400 K; fkunnj 14.121 K. 3 "*v\ Ekonomsko financHsM kbrll novo lzvr>zno ca tr.sko tarifo, katera nadomesti do sedaj veljavno carinsko tarifo z dne 6. avgusta C. br. 49141 Po novi carinski taili |e i/voz blavra prost l7\zem*i pSenloo. . \ e, kobile In žrebeta r>i7en konj bele I ke In norčke rase l/voz žKfnt je d n >amo preko obmejnih vetcrlnarsklh posraf o/lroma ca-rlnarnfc. na katerih Izvo? kontrolira In vr-*l prec'cd stalni dr?avnt živinozdravnlk. ki je določen od pojedclskeca mlnlsfa In Id mora na carinski deklaraciji potrditi, da je živina res Imenovane rase In da se Izvoz lahko dovoli. Prepovedan Je Izvoz goveda In bivolov, IrvzemSI *lvlro preko 500 kg žive teže. tehtane prt nakladanju In krav. ki so stare nad trf leta Med r.idnljne pre-oovedane predmete spadalo ovce. Izvzem-51 refene ovne. volna In volneni Izdelki. Izvzemal preproze. pSenlčna moka, sladkor, premog. IzvzemSi Hznlt. zlato In srebro In njfh Izde'kl, ter staro In surovo železo. Izvorna carina le za p^amezre predmete določena na sledeči na "In: pSenfca 30 dl-darjev. oves 10 din., rlž 50 din., krompir 5 din., makovo seme, bukov flr. seme solnč-nlce, sezanovo, botnba^ovo, konopljeno, bučno renl?no semenle In ostali olinati plodi 100 din Anlž-anas^n 10 din., konoo-lla, otrta. čeSllana In navita 10 din., hod-ntčna preja 2 din., medtem ko so Izdelki Iz konoplje, tevzemSI vrvar^ke. carine pro^tf Laneno povesno in lanena kuflna 200 dinarjev, sladkorna repa In odrezkl 20 din. Rasf'ine. kl se |fh vporabl za Izde'ovanje krtač 5 d!n.. opijum 500 din., konji In kobile belgijske In norčke rase. stare preko 3. leta 500 -fin na glavo. žreb<"ad hte rase do 3. leta 200 din., konj! In kobile In žrebfad ostalih pasem 20O0 (pn.. mergl 500 (tjn . osli 200 din« živa govedina preko 500 kg težka na komao1 500 din., prvd 500 kg težka, na glavo looo din Zaklana In očiščena In odrta 300 rjln.. od kosa žive ovce 30 din., od kosa In Ii i7« 20 dtn. Zaklane kore In pPanl ovni 100 din. od 100 kg. 2lve svlnle 300 din. od komada, zaklani pra'PI fn sveže svinjsko meso 100 din. od 100 kg. gosi In pure žive o* din na komad, kokosi, race In druga živa perutnina 3 din od komada: zaklana pe-ntnlna 100 din od IO0 kg. zak'anl konji, očiščeni In odrti 100 din ra 100 k« Konji pa se smelo klati samo, ako niso za drugo porabo sposobni. Klan]«* se srne vr*lfl samo pod nadzorstvom državnlh žlvinord-avnl-kov Za me«ne Izdelke ke /upanl'c. Pnllce pcid 15 eni premera. bod!s| okrogle «11 nbsekane. vi-nogradskl koli. paMce hmeljovske 1.50 din. I cs za tehnično porabo ohsekan, teisan in žnean. d^ske. letve, veda In vrilla v vseh dimenzijah In sortlmcntih razen onih. ki Imajo svojo posebno postavko, pacalo, ako so od listnatih dreves In sicer od rrnsta. oreha ko>tanj.i 6 dln„ od lavorja. Jesena In brc«t.T 4 din fn nd ostaMh listnatih dreves 1.50 din., od Iglastih vseh vrst 1 dn 17voz hrastovih lelezrKklh prazov Je pre-pov dan. Kocke za tlakovanje ulic, les za kola-le. desi-e za zaboje In so<11. v katere se v!ai?a blago, deske za strehe, obodi za sfta pla^a'o 2 din cd 100 kg Bukovi in že-lr»znl?kf pragovi, bukove de*ke za zabole, bukove doge. tavnletl. testorl In pakonl p'ara'o 1 din. za 100 kg. Ostali gozfjn-skl pridelki In odoadkl pri f'delovanlu lesa plačalo sledečo carino: lub'e za stmlenje, čresh> fn ru) 0 50 din. trske. ločje. h"astov In bukov žlr 5 din., kolofonfl. te'Pentl-vska smo'a In katran 10 din., lesni odpadki pri Izdelavi strofllnoga ekstrakta 1 din., vrbno prrtHe In neizdelane pa'lce 30 din . medtem ko le Izvoz lesenega oglla v ko maslo In sterilizirano mleko 100 din, kredrv mavec surov magnezlt dolomit v kosih, trlpol. skrilavec' bavkslt. lupino (lapor) 0 50 din. za 100 kg. Izvoz dalmatinskega cementa le carine prost Za druge vrste cementa se plača 10 din. Izvozne carine, dalje za pepeJjače 10 din., rude: sslnčena. manganova, železna, bakrena, žveplcna Itd. 0.10 din. od 100 kg. lignit 5 din., ostale vrste premega loo đ1n„ katran Iz. premoga, olje. Iz katrana In premoga 50 din., vosek beljen In parartn 500 din za 100 kg. Izvoje sveč Iz voska, cerezlna In parafina |e carine prost, za Izvoz lojenih sveč se p'ača 120 din. za 100 kg. Carina za milo In tekočine, prirejene za pranja znala 50 din- prečUčeu gllcorln 50 din., medtem ko se surov glicerin, kolomaz, voščilo In rt azllo za obutev In za parkete lahko carine prosto Izvaža. Soda kristalna, žgana, kausttčna soda (natrl)ev hidrat), natrijev blkarbonat plača 10 din- natrijev sulfat, svinčev In kalcllov In nalrllev acetat 1 din., stre* (vinski kamen) 20 din., klel In čev-Inrskl klel nO din., patoka (fnrelna olja 50 din za 100 kg Za metialkobol, formaldehid se plača 20 din., olfe za Impregniranje, kreozot In guajako' 100 din. za 100 kg, vsi ostali proizvodi destilacije lesa. Izvzemal kalcijevega acetona, se carine prosto Izvajajo. Za Izvoz ncsortiranOi cunj vsake vrste se plača 500 din., za sortirane etmle, Izvzemsi volnene Iz lana In konoplle, 20 din. bombaževe bele 10 din. barvane cunje Iz lute In bomba fn pa se carine prosto Irvažajoi Za Izvoz človečkih las se plača 50O0 din. carino za 100 kg. Izvoz Izde'kov Iz človečkih las Je carine prost. Izvoz kože. ustrnlcne vsake vrste In Irdelkov iz nje 100 din. Celuloza In lesna masa 20 din za 100 kg Crna In bela leoenka se capine prosto Izvaža Za kosltrene In terakorne ornamente se p'ača 3 din.. ploSče za tla In za stene 5 din . lrd~!M Iz falanse In porcelana 50 din., votlo stek'o v navadni barvi (zeleno) .?0 din., ostalo steklo In stekleni odpadki 100 din za 100 kg Za Izvns zlata In srebra In Izdelkov Iz nlllu se plača 100% od vrednosti. Za staro In surovo železo se phča 100 din., za stari baker In njegove zlitine 500 din. za 100 kg Izvozne carine. Za 'adje. vlačllne ledje In pontone 30% od vrednosti Za strune za Instrumente In druge Izdelke Iz črev 100 din. Vse druge surovino, polizdelki In hdcll'1. kolikor nho navedeni v Izvorni tarifi• domačega tevora se carine prosto Izvajalo, tnlera Izvora, ako prP-alaJo Iz prostega prometa pa se plača 20% Izvozne carine od \-rednostl. Nova Izvozna capina je storila Že dne 19 febrna'la v vellavo. toda carinarnicam lo bPa dostavltena Sele 24 feh«mana, v S'užbenrh Novlnah pa Ja IzSla 2. marca. Štev. 47. Jcsfp SMtar - 85 let star. Jutri. 6. marca, m?ne fc.o let. odkar , izdal Prešeren Sele 3^ Ist star, svoj te je v Pod«mrekl pri Velikih Leftcah >Kr«t pri Savici«. nnrodil slovenskemu kmetu Andreju sin Natcniu literarnemu očaku stvari- Joeip, prav tUtogs lota — 1836, ko lo telju naaa mo4arne knliievLoaii, moiat- ni slovenskega Jezika, aoejjalnemu pesniku v univerzalnem pomenu 10 besedo, pcetu občee.lovebke ljuboztil in vaemii> pesja u>milj»*nja. naj04lličncjsenn] g* nt-lemana mod slovenskin i krit.ki in j>o-Iciniki, učitelju in vzgojitelja dveh literarnih generacij, pošiljamo zato dauee svojo najglobljo čostiike. Kot ^oreč, po^runicn domoljub na|-^if^o^a duševnega otzzorja, j« leta 1866. s Prešernovimi i»oezijnnii v roki Pt4)pii v toj za SVTOpStvo slovenske knjige ia kulture ter je zmagal. Stritarjevi* zrna-j::- pa je bila pridobljena za vpp č^o. Svoboda kritike, ki jo je piiloril 6:ri-tar, jo bila za razvoj slovensko knji-ževnoati epohalnesja pomena ter jo d.ila trdne tcrueljO razvoju nažega leposlovja. A Stritar ni bil Ie presojajoči, neiro £o v veiji meri samo' itno ustvarjajoč duh. iznponujoč po svoji iiniverzulnosti. iskrenosti, globini In horioontiL Kratko pesmice, danes reeinnraa popularno po b\oji ttglasbeiKMtl, psiboloAkl družabni romani \>o evTopakom raglodo, elegantno novele, tehnično mojstrsko povesti i a reajr\e_;a kmoti'kepa Sivl|onja epake T"-.«nit\e. driLiu^ki prizori in l|uiLska i i^ra. duhoviti ssutftjrt. zanosne odo. pol- iio vere in Ijnbezni do slovanstra in So posebej or*-kO'ra tlnc'inienja. mora*« mo ol»cutiii za nI lo brezmejno občudovanje in hvaležnost. Ilkrntu ps občutimo rndo=t. da je ta nmjmomi, do dnnca duševno sveži naš ' kulturni delnvec dofiokal 95. le*o, vedno en.:ko ljubljen in spoštovan oIrN| drutrlm Je dejal, da se počuti, če , telesno tudi tako oslabel, duševno SO , vedno svežcfrpL, ennko svežetra kot ke-dal: dn bi rad napisal te marsikaj, a lo njegove oči l Nad vse mu greni večer , Slvljenla to, da Je leta 1910. po nepre* vidnoati prod«! evoje >Zbrane spia««4 I Tiskovni zadmri v LfnHIjanl rn borih «V>X) K, ne morda Re loli ko radi malenkostnega zneeka. temveč zrt to. da so i nllml nI ?trodllo to, kar Jo bil njegov lo Jo njih namen. Zelo k«»oml rud! po preaetl*v1 v domovino, na Dolentsko. knm v bližino Pu-dolfoveers^ — feli si mnihne^a. pripro-steca solnčnepa stanovanja, v prosti naravi. okroonekor|ču činjen zahvaljeval. Stlsu!! Jo donr.fievnlcu s> enkrat roko z beooFTvnla plemerjltlra areem v bo^ntl In mili mi domovini I« CnstlPJM stnrcHln> nsAejra slov« stva zahs'a ob soločnem vremenu vedno na Izprehod po lepi aapnn«ki okolici. Mir In samota sta mn naMJuMa. Zato se je tudi preselil t Dnnnln na deželo In prav za to mu )o tudi L|ubl|nna preveč nemirna. 7$ vz.orn** nežnoatjo skr-1-lta zanf ro«na sor*ro«z^ Jn «ln. vsenčl-* llškl profesor na visoki soli za polje* dolstvo. K PM^rofo! mu kMVmo: Cfl In adrnv se dolra leta! Slava In bvalal ........—--« Skomine do Mežiški dolini. »Me/Jska dVIna. vklenjena, zastražeu na. tulemu gospodarju pr>«llofna!« Tako vzdihuje posebna Številka »K.lmtner Landsmannsc^alt«, posvečena MežUkl do-llnf. V tisočih In tisočih Izvodih vil'iotap-ljalo te Itcvflks v na^e kralo v MežtSkl dolini In na Jezerskem, da M rasejall razdor In vzbcdMI upan»e v vrstah onih. ki Jih Se vedno vleče srce v blaSoao Avstrijo. V vse kraje In v zadn'e koče Metlika drilm« sku«aio vtlhotanlM take posebne Številka svojega hulskaskeca Mstlča. da bi napravili rarpooJenje za svojo krivično stvar. Nlih oro^'e je ostalo fsto, kakor za časa ph'bl<5clta: ZavUanle. laž. sramotenle. hujskanje In Je nam nadalje, da nas bodo davki udu-Sni, da bomo prišli na benSko palico, da slasti nas Slovence pritiskajo z davčnim vijakom, da bomo morali tudi pri nas izvesti oddajo premoženja. To vse nam Jo-fcazuie Iz naših listov in menda res iok'L da mu bodo nased l ljudje, ki imajo da« 80 dan priliko opazovati kako la pri nas it kako so razvija Siviienje onstran naiUi Izguba Mežiške doline ie udarec sa jSvstrtlo. Verjamemo. Vsaka Izguba Je za prizadetega udarec In verjamemo tudi, da ie bila ta izguba za teza ali oneca avstrijskega industrijalca velika kaJamheta. Toda gospoda okoli »Kamtnor Land^mann-Scbaft«, to vendar nI prav noben vzrok, da bi sa morali odreči svoji zemlji, da bi »orali izročiti svoje ljudstvo tujim trinogom. Končno pa tudi ml potrebujemo svinec, bočemo tudi ml razširiti in dvigniti •vo I o industrijo. Premog, jeklo vse to Je Oorabno tudi pri nas prav tako. kakor pri Nemcih, in če jim bo manjka'o, morda jlrn bomo tudi kdal ponudili svoje blago v aakuo. 7 u skozi pa zre tudi Železnica Iz Celovca v Maribor In Gradec tn pa Iz Laboda v Sp. I>rav.,zr*d. To ie res zelo nerodna, posebno nerodno, ker }e MarfboT Se vedno v jugoslovanskih kremplllhj Kaj ▼za al dnm»sllu!e!o lugostovenl! Kje Te ki tajski zid. ki bi ločil Mežiško dolino od osta'c Koroške. Ni gal 7. meje nemoteno lahko gleda* noter v oblluhlleno detelo, Karavanke! fe so nabavna meja. vse duge |e IkodUfvo, protinaravno. nenaravno, krivično. re«ml^"l*io Ceste gredo tu skoti ieVe. ki prjhafaio iz Celovca bi gredo ▼ Marthr.r In Celie ^este. ki gredo Iz La. boda v Sp Dravograd l To je vendar zmota* Te ceste, te železnice gredo Iz Maribora v Celovec In Iz Sp. Dravograda v Labod! Potem pa leži wefj?ka obrtna bll/lc C«jki dolini niso zadovoljni s jugosloven-sklm tobakom . . . pomanjkanje aa vseh koncih in krajih. Ne* teto glasov se dviga za samoodločbo, poroča se o tem v Celovec, slISsl jih nI nobeden, ker se dvigajo tajno in vendar tako močno, da bodo končno morali prodreti* Samoodločba, samoodločba, to )e glas, kf n«. mora posJuiatt tudi antanta. Antanta. voljno orodje Avstrije bi Nemčiie. se bo uklonila tudi zahtevi pa plebiscitu v MefKkl dolini, at samo v Mežiški dolini, hidl po vsem Jninem Štajerskem, »l.andsmannschaft« |M*e tozadevno: Soglasno spreletle Av«trlle v Zvezo narodov. — samo AvstralPa se le pri glasovanju vzdržala. — Je vzbudilo v »loških deželah Živahno zadoščenje, ob enem pa tudi upanje. Upanle ne samo na gospodarsko pomoč, »največ rudi upanje ztuiatt'e-pollflčnega značala Ker Ima v vpra*an;rh. v katerfh se le Avstrpf po njenem ebčutlru v salnt*erma!n*kem miru zrodHa krivica, mala dežela po vstoeu med čfane Zvere narodov, vsaj v prlnefnu oravlco prošli za revtello In novo odnčfrev Pred novo ustanovi leno, nalviSJo naddržavno mstan-co, hoče Avs*rlla — kakor poročajo s Dunaja, — spraviti na dnevni red hiž.no.. Italersko vnrasanje Duna'skl zunanll nraa bale sedaj fe p-mravlla noto /vezi narodov, v kateri zahteva za nemfke »«Vr*tipe, odstopljene JugoslaviTl. za MefRko do-'fnn na Korofkem. za AoasTco kotlino m za Marrbo-sko okolico ns ?t*ler«Vem do Po-horja pravico samoodločbe. Ta vest Je Izzvala povsod v alpsHh deželah nedeVe-no p^ltrjevanle. zla«r1 hidl na Koroškem, kjer ho sedaj msŽIsTto vpra«an'e nahVfe stooPo v osnredje Ce morda todl v prihodnjem času *e ne bo končno refeno načeto fe to vpra venskemu veletržcu v nemškem Jeziku. To je sramota. Škandal in znak. da se tisti »narodni« trgovci čisto nič ne zavedajo svoje narodne dolžnosti, da nič ne mislijo na to. k škodujejo s takim početjem našemu narodnemu ugledu, naši poziciji v tem mestu in pa našim poedincem, ki so se vsposobili za trgovsko poslovanje l Trgovci v Jugoslaviji, ki ne dopisujejo v Trst v našem Jeziku, naravnost odjedajo kruh našim ljudem v tem mestu! r^Ta ta način 5e bodo morale naše vrste vedno bolj redčiti ln splošni naš položaj pogubno slabit!I Javna glasila v LJubljani nas poživljajo in rotijo, na) vztrajamo, naj se držimo, d? se naš narod v Primorju ohrani, taki trgovci brez narodne samozavesti pa nam izpodmikajo tla izpod nogi — Stroga preiskava radi tatvine ekrazita v Hrastniku. Iz Beograda do-rsčajo, da Je ministrstvo za notranje zadeve odredilo strogo preiskavo radi tatvine ekrazita ln dinamita v Hrastniku. — V Maribora je dne S. t. m. po težki operaciji umrl g. dr. Ivan Z a b u-k o v I e k. odvetnik v Šmarju pri Jelšah. Juridlčne itudle ie dovršil na Dunaju ter vstopil kot odvetniški kandidat v pisarno pokojnega dr. Milana Hribarja v Ljubljani. Ko Je postal samostojen, le otvoril svoio odvetnlslco pisarno v Šmarju pri JcISah. Kot odvet-niSkl kandidat se Je marljivo udeleževal političnega živl'enja in ie bil stalen sotrurlnlk naorednlh listov. Tudi kot sfmostolen odvetnik le bil kraoks opori napredne misli v smsrskem okra o ln na Štajerskem srdoh. ZamjJča ženo ln tri otroke. Pogreb Je danes ob 3. popoldne v Mariboru Iz Javne bomlce na pokoral^če v PobreŽlu. Bodi rve-ste-mu sotrndnlka oh ran len trn len speumln. — T« Planine nam poročajo: Knez Wlndiaehgraotz del* na vso moe, da ostane v >TlalljU. Ker pa pripade nekaj njegovih poneetev na vnnk nn^in Jugoslaviji, je določil z* oskrbnika aa ta poaoetva %. M. ki J« ima« po »volom eovraatv* o> vse** kar *e etoveav ako. Ta gospod ne dovoli niti svoji že» ni, da bi govorila v 6vojetu j'ziku. Na* de obiaati boiio - c- v o l rt n&jhrt r1 <* k temu: >da< 11x >amenc, daj ae kadi na dtaierakem na V\ tudiAehgraeteo« ih gra doinah &e večino £opiri)o prononsirani aovraž.niki naloga naroda. NaAa dobro duAnoat in popiwt!jl\*oat preaega že ree v#e meje dopustDOOti — Nov inženir. Na (jospodarako-&umar»ki fakulteti v £agreliu Je napravil inženirski izpit g. Dako U r a a I-lovil iz Menice. — Iz sodne stažhe. Deželnosodnl svetnik in predstojnik ofcralnesil sodišča v Črnomlja. Jurij Faifar. le na lastno prošnio ir^Jno npokojen. — Notarsko mes*o v i osratcu oziroma druuro notarsko mesto, ki bi se morebiti izpraznilo po premostitvi, je razpisano do dne 22. marca. — Izpili zi s'avbul^e bodo v letošrrem sprrnladnem terminu r>d dne .^0. marca do dne 18. aprila. Pravilno opremljene prošnje naj v lože kandidati pri izpitni komisiji gradbena dfrekrile za Slovenijo v Ljubljani (Turjaški trg) do dne 18. marca. — Sprejmi pri vinr1!. Predsednik deželne \ lade dr. Vilko Baltič sprejema stranke, kakor Je hflo že objavljeno. Izključno le rb ponedelj-' h. sreda1 fn četrtkih od II. do 13. Občinstvo no na to opora Ha In se prosi, nai se drži teh ur. ker Je g. predsednik z drugim delom preobložen. — Okrofni agrarni urad v LUib-rjan! naznanja, da sprejema stranke v uradnih poslih IzMJnčno samo v torek, četrtek in sobnto od 11. do II. ure. Vsled preobilice dela v nlsarnl ln zunaj na veleposestvih se ob dru-ecm času stranke brez izieme In brezpogojno odklanlato. — Nov trik tihot.ipeev valute. Iz Maribora nam poroda potnik, ki ae Je vrnil e Dunaja, aiede^o aanimivo zgodbo: Na progi Zidan rooet - Maribor je neka dnma potujoča v Avstrijo, vpra-j^evflla. koliko denarja «me vzeti aeboj v Avetrijo. Neki popotnik ji ie poi**nil, da samo HXK) dinarjev, nakar Je dama rekla, da ima i.VVJ dinarjev Gospod ji je svetoval, da naj 500 dinarjev skiljo, kar je tudi *» to ril a. V Mariboru se Ji je rudi res poerorilo pri telesni preiskavi zatafili 500 dinarjev. Ko Je we£a)a sopotnika, ki ji je svetoval, nnj donar skrije, pe mu ie Je na kolodvoru zahvalila, rrkoč mu da Ji je usfie^o skriti 500 dinarjev. Gospod Je *el na to *"koj h kontrolnim orffanom, naznanil aamo, kateri so vzeli na to 600 dinarjev. Ko sta se pri nadaljni vožnji preko Spil j v vosa seSIa poepod In dama, mu fe ona očitala njegovo denuneljantstvo, on pa ji je ponudil taVoj 1000 dinar>v za izgubljenih 5^0. Dama se je nekaj branila nr»kar je cr^epod potepmll iz lepa drugo listnico In dami pojasnil, da ai je s tem, da Je damo naznanil prihranil ,°>o000 dinarjev, ker so ga smatrali za poštenjaka in ea niso talto natnn^no preiskali. Dama pot^m ni veft premišljala in vzela ponuđenih 1000 dinarjev. — I .ep nov trik naših iavozniearjev valute l — Sproleni miftdenioev v podeast-ni^ko solo. V konjiško podeaatnisko solo v Suhotici ©e sprefazo lf*toe do 140 mladeitieev ii civilnesra prebivalstva in iz vojske za gojenre. Prošnje za sprejem ae morajo poslati najkasneje do dne 15. mana komandi konjiške podčastniške Šo!e v Sabottol. Sprejemnega izpita ni. Šolski te^ai traja dve loti. Po dovršeni soli ae gojenci pornz-vrste kod podnarednlki v konji^k* polke, kjer služilo /a nadaljno povisio. Oni ffofenrj, kl dovrše solo z odliko ali s prav dobrim uspehom, imajo pravico do izpita za eaatniaki <"in. Firer pa opozarjamo interesente na tozadevni obširni razpis v >Uradnem Hstus st 23. — Stanovanfsko vprašarrle In firadnlštvo. Vsi državni nameščenci, ki Imaio pravico do družinskega stanovanja v LJtibllanl !n >ra do sedal še niso dobili nakaranetra, se vabijo, da to naznanijo na naslov: Inž. Matevž Kolarič. stavbeni svetnik. Llubllana. Postno in brz. ravnateljstvo (tehnični oddelek). — Kupujte levatldske znamka. Postna uprava js Izdala, kakor ie občinstvu povečini znano, v korist invalidskemu saklada invalidske znamko rx> 10, 15 in 2n nar, ki se upon^hliafo do snodaj ozna*enea;a rola tudi za fran-kovanie poSiljk. Proda rio jih vsi po-5tni uradi po dvojni ceni. od izkupička pa je namenienn polovica Invalidskemu zak^du. Kupovanje invalidskih znamk le torej človekoljubno in patriotsko delo. Invalidske znamke so po oceni stro-kovniakov pravo mojstrsko delo te vrste in bodo* Imele v fllntell«tlčncm svetu vel^o vrcdno*t. V prometu ostanejo samo do 30. aprila t. 1. — Civilna poroka. Danes dopoldne se Je na ljubljanskem maristratu Izvrgla civilna Poroka med političnim tal-nlkom NS.S. r Zorko rsklnotn \n orsdnlco jrč. Ano Koder. Poročil J« ie ravnitel) magd^tratnia sradov a. dr. Miljutln Zamik. — Kovani drobil ▼ avvmsotfi. Finančna deleiracila v Llubllanf objavlja uradno: Te dni se 'zda v promet rar,-eefalMJhr kovsnt droH^f no ln par. Ta drob**' bodo l^dsjjrll Ir-tereseT-fom finančni deželna biiv^^na v Uabtfanl in v«l davčni uradi rro*l rrd^v^i ekvi-ea^eittS v krnn«ko-d'r,'*rsV'b nostTaM-cnh. Ha se nosnei naJrx znele do dne 20. marca nri mestni apravi v Ptuju. Nastop shrbe dne 1. junija L 1. PJ.tCa po d< govoru. — Mestna lastavtlnf^tca 5 to-mesr-čno drafbo v četrtek 10. t. m. i .b 3. r ( n 4dne. — Vlak z VrnnTte «e vraea oh 17. nri 7 minut fn n e kakor je bilo pomotoma objavljeno, oh 18 M. — O'irr'fovnnje Invalidov. Preloll rrn^o: I *d ni* on je vojnih vdov In ^irot kraljevine 8H5, n

or z* Slo veni io. protestira proti marllvorpkl >S:raži< rndi obrokovanaj nr»^otra <*i nn invn'ifla fv. Anrlrelnlia, ki |e 6051* dr*la nezmožen in kftteremn se je podolila po \R mo^e-^ih Korbe toha^na r.^l^ta ▼ Pmarlu pri Jelanh. Anderluh Je t mV.-pnM r!-mv <*in In zaveden S'oven^r* 0>>r*»kovnnje izvira Iz nevo&Mjivo«ti in političnega a/ispro»stva. — £e enkrat: MUVjonar - r*.I it i' ur. Is Metliko aam ai.^elo: Na ta dopis v »Slov. Narodu« se |o /»trlo »Slovencu« »irme«tno«, n^kaj »pribiti«. Ko bi človek ne poznal morala te vrsfe ljudi, kot Je »?'ovenčev« do-nlsnPr. M moral prileti za glavo, videč, kako Mlejo re*nf;o v obraz. »Slovencev« dool«nlk Ima tako črtno ČeJo. da *;! up« trditi, da pater frančiškan o orfllkl mlsljoas v Metliki, pri pMdifi za mo?e, ni razkladal politiki »Slovenčrva« trditev Jr riivnfjna, debela laži Kdor hl utejpil1 dvomiti o uora-vlčerto^ti n»«ejta očitka sa o stvari vsak trenntek lahko prepriča na kra'u samem, IJudle mti hndo Hi radevolle na roke. Pa hi phec prfkrll svolo zadreto In obrni! no-zomo^t od nrsve srvari. je za*ekel k znanemu do»;ođVti na metM'kem pokopali-Sču. Toda ra stranska pot mu nič ne poma-ea. Kajti, kdo ve n pr. danas, v katerih vrstah te Iskati »Hirnov In Vandatov«, ki se Snirmnll pokopališče. aTl v vrstah, s katerimi so v »duhovnem sorodstvu« oni metM^kl brezverci, k| ko lzo«tall od mlsl ona, ali pa v vrstah, ki so po ćihn m morali «^rf^ric »SlovenČevemu« dopisniku Kakor da b: letela duše vrni ln mora'nl sorodniki, n, pr. Marlllni otroci, nikdar rn nikjer nikMI ni-kake^a vandalizma ali huni^ma, a!i kaj d"uzeica ne zakrivili! In navsezadnle ta opazka o »brezvercih« ♦ Nafhr^e $«v1 dopis-nf< Se v srednjem veku. ker kviZa oeeriraU s rakfml preftve'iml »«te-nlaka nožna v*a Llubllana In ki Je po-lf? ter« tudi Se naS primorski rojak. (Podrli ns nlrmu so ttredniifvu m-»n') — Vefnlm InvaTidotn, vdovam in «1-r«»fam. Oni oraraniriranl člani in člaai-eioo 7. okrais TJuhllana ae ▼ leatrt^m interean no«Hv^a1o da doklbične 10 trn. plam#no ali njstmeno prilavlje atedeče podatke: L storilo članske knjižlee; 2. natančen na«.V>v in 3tf*v1Jo dmžlnakih članov. Gre za zelo va?->o vpr^ft-1 nje. Prllave apret>ma pnverlonlftvo splošne ora^nlzn^lle volnlh tnvelMov, vdov ia sirot a« 14ablja&o 1» oko I loo t L,ub- ijanl fieritiatOT^ka vojašnic viata št ii. piilUoJSk levo. — Podružnica eJuf/OSlo venske Matice« v LoŽU naznanja. Ua sc vrši dne 13. marca ob 4. url popoldne v p( s!«>i ju ijud. šole v Starem« trgu redrii občni z h t. — Sanatorij na Golniku. Povet-jenlStvo za socijalno skrb objavlja« Z ozirom n:» razne časopisne vesti, da so nekatera defn ta popravila Drl sanat'»riiu na Oolnlku oddana. r \ razjrla^a. da so vse ?r>7adevne vesti netočre. PoverfenIStvo te 7rrra,'he Še niti nI od: brilo. Tudi ni dosedaj cd poverjenl^tva za socijalno skrb §o ni!:do upravičen aH pX)oblaSčeii, rK'.daiati ta dola Vsi morebitni d ;^>-vort v teta oziru bi bili radi tc^a neveljavni. — Odmevi ir?. oktobra nred mari-bofRkim i od i "čem. Iz Maribora poroča*-jo: Pren>ti razsodbi pri to lil. Te >1tiX no ;e bavil e rolo zadevo senat, ki pa je rudi potrdil prvo ra7*odho * da ?!.od aieor r^« ni Ml provtlno e1*'' 'nn, t\r. na bi se bil v takratnih polPlčnih rr^Tp"w rah vaeeno vrfril tuli brez sklicanja in da ni*o akllcatolj! krivi, če je prišlo do domonatraHj. — Nabava vsvor>ov tn ljnd*;r\'0. Pi-iefo nam: Kadnr *mo hoteli Imoti DOVO rvonove. smo zbirali d»*nar od h.A*» do hiše in era no?»'li žnnniku da nam iih jo naročil. Nikdar ga nismo vpTnAili sa točen račun. Veaoli amo jih pripeljali domov, potegnili v avonik tor i rv r^i prilrkavali pozno v noč, da po lehko nn*i i!a rabila sa i jo potrotve in posnrobo. Pri teh je lilo pa voe'ej treba neka i o!fl(*ati aa <-»vr',>o zvonov, da bi »e valil Čaju roT-^bnr>^ti lahko kupili novi. — Pa j« prlSl j vojna in nione prozote? Pobrnll so n :n blagoslov H ene zvonove in plaVali za n;-e nckai kronla ki pa ao jih nam kij zopet vzeli za volno oo<*oji'o. Be danea nam ne crre v glavo, kako je mogla dn« hovačina to dopustitil In kol jo Vilo a ti«to b?r.jrajno, v kntoro so se stekale nristojldne za rvonertje mrltčev? AH je tudi izrinila v vojno posojilo? — Zdaj smo začeli zbirati ra novo zvonove k^r nam }c predolcoča^no poelaaati »eza čaat r>^žjr><, a mi pa vendar h"'o-mo im^ti nekaj be*ede pri tem ito"0 nju, katerega plačamo rni «nmi. T. ko smo zahtevali ro^en rao\m pri ncMrr-;a za »vonenje mrličo-n in <)a n">j 1 zvoni pol ure našim v vojni pndHm dom a činom v spomin na dan k! pa določita eerk*»v in drsava; 2. naj zvoni v*ako loto pol ure zvečer pred narodnim praznikom t. J. zadnfl dan v novembru in pa 3. zvečer dne 4. luMSa t. J. prod praznikom naših blagoveetnikov sv. Cirila in Metoda. To so tako skromn*» želje, da nismo mocrli misliti, da bi cerkev tr-mu ugovarjala. Pa glej! Župnik kratko malo hoče da ae zvonovi izročo cerkvi brez vseh nogojev. Torej: PlaČnJ pa molči! Te Je lilo pač včisih moeoro, ] ko so se žunnfkl vladali no pravi i-. Kmet čez teden delaj v nedeljo po moli; vae dnisro bomo ie pami onravili! A danes po volni pa vendar ne rr^ronio biti tako u*lu£ni. da bi zbirali kar eto-tisoče, pa Jih izro.MU ljudem ki nam no Izpolni'o orelo omenjenih skromnih želja. Molimo, da ni dolžnosti 1 rez pravi« ca. .Ako pa nimamo prnv nič govoriti prt vpornhi zvonov, pa tudi prav nič ne bomo dali zanie-. na| Jih na pl.a/njo ti-'i, ki jih bodo uživali! — Tu se vfdi. koliko je v farovžlh prarire za naa. v tistih farovžlh. ki imajo ravno zdaj polna nsta »nvtonomile« menda zato. da ovirajo delo za ustanovitev rodnih razmer v dorrovlni. — Soomlnftlmo so nnSfli slepih pri vsaki priliki! »Podpornemu društvu slepfh« v LJubljani so darovali: KnezoJkof ljubljanski dr. Ant. ftona-ventura Jeglič 1000 K; dr. Ivnn Tavčar, runan IJubManskl. 400 K; konzulat Češkoslovaške remiblike v LJubllanl 200 K: Sever ln Komn. tr-rovina s semeni v LJubljani. ?00 K; Ant. Krisper. kolonijalna trgovina v L.lubliani, .^00 K; A. ?nrnv^o-i. velo-trgovec v LJubllanl. 100 K: H. Sut-tner, veletrgovina z urami v Ljubljani. 20 K; skupa! 2A2T) K. za kar se društvo nainrisrćncje znhvaijuie in prosi si. občinstvo, da blagovoli v obn>m številu pristopati k našemu društvu. Ustanovni Člani plač 500 K. podporni pa ?o K. PreplaCHa se hvaležno sprejema'o. »Podporo dn'^tvo slepfh« s* LfublfoftJ na roke pedsednika g. F. Jura">ck, VVoHova ulica 12. — Cerkveni ron. Oullć Ivan iz Dol. Bistre na Hrvatskem ie v dn^bl več razbojnikov ukradel Iz cerkve v Kraf;evcm \Tbu monstranco !n dn*re drn~or~ni~srJ v vre Ino-stl 12.000 krm Ukradel le tudi konjsko opremo vredno I2^n0 K, r i učite! Je? ^a različne pred*tU te v vrednoti 10 400 K t^ooarsVa V- je rerven O'dlča fe v zarnuSh. Paz-bolnik Ima črne kodraste lase in žive oči razbolnfskefza porleda. — Roparski napad v Rrsdec-he^n ms!. 27. febr. fe Kel mal polnočjo slue;a Jadranske banke Ta-kob OcrSak skozi Hradeckoea vas, kjer sra ie napadel r~7nnn moški ln mu grozil z revoivericaiv Naoadalec 63. *iev. .SLOVfcNSKNl ARUO*, dne r». matCM 1921. 5. s*j sn. le precej velike postave in bna precej velike Have brke, — K omu v trgovino Skahrne. Policija |c na sledu vlomilcem pri tvrdki Skahrne. — Okrodena šivilja. Eli Klar-man. Šivilji na Poljanskem nasipu Je bilo ukradenih več stvari Iz nezaklenjenega podstrešja v vrednosti 1100 kron. Tatvine Je osumljena neka ženska. — Ukradene kokosi in druga perutnina. V noči 28. febr. Je bilo is zaklenjene drvarnice v Veliki čolnarski ulici 10 ukradeno več perutnine v skupni vrednosti 400 kron. Tat je odsekal perutnini glave in lih pustil v drvarnici. Tatvine Je osumljen znani postopač 17 letni Preknh. — Scpasta tatica, 37 letna polonija Starčcvič, doma Iz Temnice pri Reki je obtožena ziočina tatvine. Tatica šepa na desno nogo ler je precej učena, ker govori pole« slo venskega rudi nemški in italijanski. — Noče v lečo. 21 letni Franc Perger la Sp. Podbrežja prt Mariboru bi imel nastopiti 6 mesečno Ječo radi zločina tatvine, pa Jo Je neznano kam pobrisal. — Nepoš-ena služkinja. Okrožno sodišče v Mariboru išče radi tatvine 24 letno Pavlo Oro&s. rojeno na Dunaju, nazadnje služkinjo v Mariboru. Mlada tatica Je visoke, drobne postave In rjavih las. — Državna posredovalnica za delo, Dela iščejo: pisarniške moči. m'zarji, kolarjl, krojačL čevljarji, zidarji, tesarji, slikarji, peki. mlinarji, mesarji strojniki knrjači, dninarju dninarice, scxflarjl. natakarji, natakarice, služkinje, kuharice, vajenci vajenke itd. V delo se sprejmejo : hlapci, dekle za polje, ključavničarji za Izdelovanje orodja, kovinski brusači, sodarjl. usnjarji, železolivarji, kolarjl. mizarji, kovinotiskarji, služkinje, kuharice, vzgojiteljice, vajenci, vajenke itd. — Česa ve so stvari? Poleti leta 1916. Je neki vojak, ki se Je vozil z vojaškem vlakom skozi Ljubljano*, izročil neki ženski zavitek, v katerem so se našlo razne obleke, mala srebrna krasnica, kovinasta vaza za cvetljlce, 1 par Slatin uhanov, I plošča s podobo AI-b'echta DQrrer in drugo malenkosti. Očividno je vojak vse to nakradel ali naplcnil na jugu. Policijsko ravnatel:-stvo. kjer so vsi ti predmeti shranjeni, objavila to, da se pride na ta način morebiti do ugotovitve pravega lastnika teh stvari — Koneert vsafm nedeljo v eoatilni »FavaU, Snodnia SiSka tft 150. 8vira umetna E^Miba, Začetek ob 4, traja do 8. rvečer. fl<>43) — Trm-la Je v Lfubljani erdčna. Melita liane«, Pogreb so vrii jutri — Blflsr fl spomin! Kultura. leportoir Naredneam gledališča Ljubljani. Drama: Soboto, 5. marca: RazvaJlna živlienja. Red B. Nedelja. 6. marca: Oolpota. Izven. Ponedeljek. 7. mar**a: Golgota- Red G. Torek. S. marca. Zaprto. Sreda, 9. marca: Bajka o volka. Rod B. O p e r a s Sobota, 5. marca. Dallbor. Gostovanje gospo Mileno &ugn - S te tanac Red A. Nec.lja, 6. marca: Mlrviont gostovanje a*. Julija Betetta. Izven. Ponedeljek, 7. marca. Zaprto. Torek, 8. marca: Tooca, Ped C. Sreda, 9. marca: Mignon. Red D. Marfjonetno gledališče tem v nedeljo 6. L m petdejansko bafko »Sncgulčlca« In enodejanko »Čarobni dežnik«. Dve predstavi: prva ob 3. In dnicra ob pol 6. popoldne, — S. S. Bachov pa«!Jon po evanjr. Sfatevžo so bo vršil neproklicano v dneh 15. ln 16. t. m, ob pol 6. popoMne. Vstopnice k paeijonu se dobijo od torka to j« 8. marra, v Dolenčevi trafiki, Pr^ernova ulica. Ker Je veliko vetnp-nic že v n«r>re| naročenih, ee občinstvo opozarja, da si ostade prostore pravočasno zRsitrura. k — J o aro« le venski repertoar v Bmn. Varodno gledališče v Brnu nprir,axja Ivana Vojno vica • DubrovniaVto trilocl-jo« in Neumnnovo opero »FVvinoelJ« po drami Iv. Vojno v IA«. — V Brno gostujejo hepunri Rusi Igrslei In pevci pod vodstvom Stas. .Trnovskega. — Č-^ra Je uprizorila aadnle čase Pebu-ssvjevo opero »PeResa In MellpoodiK. Fibichovo oporo >flarkac tor Smetanovo »Pollubc. — Massrvkovn dela v ne m IV eni prevoda. sCelke Slovoc poroča, da Je založnik Ilaee v Pragi izdal Izbrana Maaarvkova dela v nemškem Jeziku. — .Toeo*daven«ke NJtve« S. Številka Je Izšla z naslednjo vooMno: Ursdol-Slvo: Jncjoclavlia. — Ante Dobronlć: Apsolatns I proeramno muxik« — Dr. Tadouoz T.nbaczewski: Poljaki preporod:. — Prngan Novak: Fijeeente stambene krize. — Inž. MIlan Marinovic: Pred osnutkom zavoda za tumorske po- lavenski pregled: Tmletnoct: Prosveta, eoHjnlni život — Sla verniki prer-ed- polivki glasnik. — Inostrani pregled: Udmžene Državo Sjeveru^ Amerike; Italija. — Llatak. — Za »Narodno OalrHjo«, Dnilrro >Narodna Galerija« Je bilo ustanovljeno lola 1913. Niea program le ▼ S. taf%1 drnit?enlk pravil, ki se ajla-oi: Namen društva Je u sta no vi lev izpopolnjevanje, vzdrževanje in varetvo javne slovenske nraetnoetne ga.lert|e t. \ zbirke slikarskih, plastičnih, grafičnih in stavba rakih umotvorov umetnikom alovenakegs pokolenja, bodU! modeme, bodiai starejše dobe. Isključeni tudi niso umotvori drugih umetnikov, slasti ne teh, ki ao stali v avezl s domačo umetni*ko produkcijo, oziroma, ki so vplivali na razvoj slovenske upo-dahljajoee umetnosti DruAtve ima tudi vse že oeetojeoe umetniške zbirke, spadajoče v navedeni okvir, združiti v ce-lokupnoet Poleg ustanovitve zbirke same je društveni Dtmen uapoal-Narodna Galerija« se Je nadalio te takoj tz početka zanimala za druge obstoječe Javne ln zasebne zbirke ln poeamezmo znameni tef^e domače umetnine. Uspeh |e bil precej povoljen: nekja fih Je ie proiela v last. nekaj v varstvo druge umetnine so fi pa obljubljene. Da se nabrana dela čim nrej izročo narodu v po*!ed, so Je uredila prva zbirka v znamenju slovenske moderne umetnosti ki Je v društvenem inventarju tnčae naoditčnejAe zastopana in le sploh v najožjem stiku z zanimanjem javnosti. Glede raaetavnth prostorov je priskočil na pomoč zopet Ijubhanakl mestni magistrat ki Je s tem dokazal, da se zaveda velikega pomena te najmlajšo nase prosvetne ustanove. Zaeno s ovojo zbirko je radevnlj* odetonll tudi svoje lokale v I. nadstropju Kreslje noAi Narodni Galeriji. NafvazneJH dogodek v dosedanjem delovaafu dmStva Je nedvomno otvoritev društvene gaterlfe slikarskih ln kiparskih del slovenskih umetnikov, ki se Je Izvršila dne 7. moren 1990. Ta prva zbirka obsega vsled nedostatnoga prostora samo približno nekaj nad osemdeset umotvorov, ki pa vendar obiskovalcu nudijo dokaj popolno sliko nase modeme umernoatl. Zastopani so počenst a A. Ažbefrmi vsi na si mojstri, da navedemo samo par imen: I. Grobar. F. Venel. P. Jakopič. M. Jame, F. Tratnik I. Kohllreva, M. Sternen, L Vavpotlč ln kiparji: F. Ber-neker, 1m Dollnar I. Nanornlk ia na* največji Jagoelovanski mojster - kipar Mestrovič. — Galerija Je dostopna Javnosti vsako nedeljo |n praznik od 10. do 12. ure ln ob četrtkih od 15. do 17. ur*t v Lrnbliani. Aolski drevored H S/. V prvem dru*tva*iem Istu Je imela Narodna Galerija glasom svoje bilance na ustanovni, članarini in raznih daril dohodkov K 42.01*.7*1 — Odbor Je nakupil od ?e tivečfh domaČih umetnikov 52 izbranih umotvorov za skunno vsoto £ 47.430 In sieer 13 olfnatih s)!k. 4 akvarele 4 grafična dela in 2 kipa v mavcu. Društvo Je fttelo v prvem lf»tu 103 redne člane ln 51 astanovnikov. Redni rlanl plačajo letno K 30. nam,nov-nikl pa enkrat za v»«*Iej vsaj K fiOO. Ce pa hoče »Narodna Galeriln« rodi vna^ prej vrniti svofe eminentno pro*»v**roo nalogo ln zbrati raztresene slovenske umetnine vneb časov, da s tem pokaže celotno podobo slovenskega nrodab'Ja-Jočega gen Ha, da poetane žarišče in za-kUdnfea iepote, ki |o Je ustvaril naA narod. Je treha. da po svojih roeč«*h so-delnfe vse k dohre mlslač Blovenee, >Vn-rodna Galerija« vb hi torej vse, ki Jim Je razvoj nafte umetnosti pri srcu, da pristopijo kot redni ftanl, osi roma nsta-novnikl ter ae Je spominjajo z darili ln primernimi umetninami. — Slovenska Matiea vabi vse svoje člane, naj pošljejo članarino za t«Voče leto v znesku 40 kron. LJnhljsnski člani nsj plačajo po motnosti sami ali po kom drugem v matični pisarni na Kongresnem trm H. 7 PUarn* Je odnrta vsak delavnik od 10. do 12. tn od a. do 6. ure. Vse pov«*rjenlke prosimo naj pridno pobirajo članarino In skučnjo pri dohiti čim več novih članov. Kjer matičnega poverjenika nI. pa bi ga kazalo ustanoviti, naj se oglasi kak rodoljub ln koga preskrbi ali pa prevzame poverjenistvo sam iSčemo poverie-nike za Prekmurje> kjer do zdaj ni bilo matičnih poverjeni*tev. Ker Je odpadlo v zasedenem ozemlju mnogo porerjenl-stev, od katerih ne bo mogoče vseh obnoviti, naj se ranil H krog Članov Slovenske Matice na vzhod ln na Jug. Slovenska knjiga bodi enakopravna a srbsko ln hrvatsko. Naj pride njihova k nsm in nsia k njim. — Opozarjamo na zem Ijevid slovenskega ozemlja, ki kmalu Izide. Ker bo ttevUo naklade le omejeno in Je priglašenih ie mnogo naročnikov, prosimo vse. ki se z« zemljevid zanimajo, nsj pošljejo etm prej naročnino. Na račun enega izvoda sprejemamo W) K. Knjižniee društvi ln posameznike opozarjamo na matično knjižno zalogo. Po zelo zmernih cenah Je na raspolago mnogo znanstvenih in pripo-vedsUa kalil. Med tesal Peter lina * Fe- truSke zbirka pesmi »Po cesti in stepi«, Dostojevskega »Zapiski iz mrtvega doma« v prevodu VI l^vf-tika Zofke Kvedrove »Njeno življenje«, E. Kristana »Prtinčai jevo j-ondajenje« Milanskega »Zločinci«, Ka Alenka »Sliko< itd. Na ^ahte>o pošlj*" no cenil. — Kosor Josip: žena. Drama u trt čina, Zagreb Stef. Ku«li. Str. 73. K 30. vo izdanje. Zagreb. Mef. Kugli. Str. 7) K JO. — Kosor j* med najoriginalnejši-mi In najmočnejšimi hrvatskimi dramatiki. Nedavno so v Zagrebu igrali njegovo najnovejšo dramo »Nepobedji-vs ladja« z izred?mn uspehom. Ko^oi — Požar strast). Drama u 4 .lina. Dru-le do egel s svojimi samoraslimi dramatičnimi deli velikih uspehov tudi na odrih na Duna u. na Češkem, v Nemčiji In celo v Angliii. Noben dru* iug«>-ilovenski dramatik ni ?e! dr»<;lei nri/na-nja svetovne kritike in celo Przvnv-szewskl Ig pi^al ° Kosom t izredno toplim priznanjem. Kosor zajema svoja dela Iz rlohme ljudske strn-ti in sfeor iz dalmnrin^keera a'i slavonskega živlienja. »Pdlni kHterli samo, da II le delo veliko, le moment v katerem se moja duSa zgrozi,« pl*e Pr7vhv^zewski. »A za to dulevno grozo sem Vam hva-lefen: ob čltanlu VaSih dram sem 'o občutil no doleem ča^u ronet enkrat.« Na slovenskem odra fe Kosor Se neznan. 7d^i *ta lz?li hkrati nicrovl dve dr-ml v knflsrah, ki «ta oristoonl tudi sbn/enski dram! Za Titčlćem Vo|no\1-ćem In Petrovičem spada Kosor na slovenski repertoar. — Joči«1 A. Pt.: ).stor1;a slovenao-ke knil^evres^i. (Po Orafeunnem i drnirima). Kratak proV*uHo. da «e- ^p*o)p oor»rlrrt™jo hrvatsko - erb^k^sra jezika in litoraru-re. 0 podrohnoprib dnnes ne moremo govoriti: ogledali smo si zgodovinski uvod ln obžaluir-mo. da so g. avtor ni pohrigol za točnofSe podatke, da ni prepustil tudi izdelovanje uvoda pravemu strokovnjaku- Tn^i z metodičnega stališča se da knii^i mnogo prigovarjati; nahaja se v njel brez potrebe cela vrsta imen, ki morajo v f>rhl|i i profesoHu 1 dljnkn ostati — ffluba. Podkradll so se .ToMcn take napake kakor: fckofjn lx>ka = episkopi ia Loka! itd. Itd. Iz GrafenanerieTih be?od. da se Je Govekar v >I>inb*»zni in rodoljub-Ju« osrnil pr^tiran^ea narnrrllzma Je Jnt\6 napravil «tavek da Je Govekar v tej »novAli« >dai skralnfi naturalizem«. Dalje ne tvorno naštevali napak. — SlovaSki nmetnlki za ruske emcrnlke. Dr. Krsmaf le prejel pismo društva slova'klh umetnikov ki prosijo, nai jim pošlje K— 10 m^klh umetnikov befirpn^ev. Po-kr^e z^n'* stanovanje In prehrano ter fim om^gn^ljo da Ifrralo na odru. slikajo a'l karkoli delalo »a msVo krt 1 turo In ohocr>^tenle du^svnosti slovačke lnteHcenee. Zanimamo se prodvaem za usodo ruskih umetnikov In ker smo prepričani, da je med begunci potovo odličnih Iftera-tov, glashenikov In drurih umetnikov, in ker vemo da hode r*»*itov m ke«ra naroda v tej strašni, njegovo ^.ivl|eni« ocrrozajoči trng'odHi mogoča v naJT-r»Aii meri z TOlie&enfom naroda torej s kulturo, smo na sn^i nn^e^a drufttv v Tur-č-anskem sv. ^T.*»rfinn skVnili da ponudimo 8-10 odličnim ruskim umetnikom svofo pomoč.« Tnko pi.-olo Rlovaki. ki ranTmevafo slovan«^*o vrnl^mno^t de-fao.*ko. praktično in hi MH lahko vrjsrlfvl vsej slovanski invno*tl! V dejanju se kaže rosnlčno bratstvo. — Vid Vnket«č V?tf:apr>vlČT B^sne I pričice n starini. 19?0 NaVliHom knjižare »Jadran« n Dobrevnikn Str, 170. rVna hro&. a din. ver,. 12 V) din. V tej knlltveu. Vsakdo lahko črna nau'c« iz t^h prastarih večinoma nodnnrodnfh a de-toma lađi fugoelovn. ba«?nl, zla«ti v da-rasnjl dovi vr^nia ir» dvomov. Za mladino J*» lr*la po ter kn:i*ri manisa 7 naslovom »B asne za mlsdln o«. Ftr. 9rt cena vez. Hin. 4. Knftliea ie primarna za rln-o Hndakth šol. Na zbirko opozartnmo uči tel Istvo; uporabna bo po odlomkih zn nove čitanke. Turist!***n wr*r$m — Irlet v l rnr?>tec In nazal priredi v ncdello. dne 6. t. m. klob ko-lesprjev In motocfkllstov »flfrfla«. Odhod nb 0 tiri zbitral Irpred VIti-bovesra lokala, restavrrrlia »Novi svet«. Vnbllenl so vsi kolesarji In motocfklisti.____ Crnštosn? ogsti in prlrs?5!f!J2. •s* pevsko drultvo Ljubljanski Zvon. Jutri dopoldne ob 10. skušnja moškega zbora, neto kratka od'.orova saja k — 0!>*ni zbor pev=:k*»^^ društva Ljubljanski Zvon ee vrši jutri 6. t. m., ob 8. popo'dne v re^^^vrariji Narodni ga doma. K obilni ndolefbi se enkrat vabi odbor. k — Se**?**1* ohrtnP;ov. V ponedeljek 7. marca ob ^0. uri se vrši i v gostilni pri »Zlatorogu« važen sestanek obrtnikov. Pridite v mnogobrojnom številu. Pranclietti, Evezni načelnik. 'k) — pi i ajmintskl zaklad za sjsVavnl Ške vdove Ui sirote države 8IIS v Ljubljani v«bl na izredni ol>čni zl*or 10. marca t. 1. ob 4. jrOf oldne v d^ielni A o roo, 1. riadatropje, posvetovalnica. — Dnevni red: PrememLa pravil (r*'w sanje Iftnih prispevkov ter pokojnin). Zadev s zelo volna! iVisotnoet luiuo poirebaal — Odbor k — Olx.nl zbor »Društva lugr*' no\i-.;.jiv v I juh!l;,n!« vrM v n I jo, 13. t. m. oh 10 d »poldne na ver: restavracije Koiak, Kopitarjeva ulica (Perdan), Dnevni red: l. Poročila dru-5tveni!i funkcljonarjev; 2. Odobritev pravil centralnega udruženja: .1. <">(lo-hri'cv pra*t!nka senčile Llubl'anl i* snojit^v s cc^traJ^lm udrafen cm: A Vo'i'cv odbora ^ckc'e h 5. Sločalnosi — Ker Je ?a ta ob^nl 7bor po sedanjll pravnih potrebna dvetretjlnska ve"iTn. se t!lanl poziva io, da se ga DolnoStevll- iio ui toCno udeleže, - 1 >dbor, — Slov. EdravnlS! o društvo v Ljubljani naananja s> Član i x l,i se vr^i 1. inescCni sestanek d-ie 14. t. m. ob 4. popoi bie v norodnli-niči obde Javne bolnice v I rubljanl a sledečim sporedom: 1. Naznanilo predsedstva. 2. Ra^^vcr o liječnl-!kom Vjesniku. 3. DemonstracOo prof. dr. Al. Zalokarla. — Odbor. — Dramatski odsci e oanovalo On^p -..'arsko napredno drnStvo za < i akobskl okraj v Ljubljani in prične v kratkem s predstavami, nospodje in ospodl ne, ki ?ele sode'ovatt se pros sljo, da se č:,nprcje prlfiase v len tja« ki napredni knj;?nicl. Osnovala se bo tudi dramatična lola. k — Pevski 7bor 0c5podarskera nnnrcinccra dmftva Šentjakobski okraj Ima pevsko vale vsak ponedellek Jn Četrt.!; < b 6. zvečer v Soli na Trni :h. Vabimo pevce zf,<^ti SentlakonsVeea okraja, da pristopijo k temu pevskemu zboru. k VOULNI OKPA n V JULIJSKI BENEČIJI. — Trst, 4. n:arca. Iz R:mn Je došlo poroOilo, da bo I 1 a T- ^" « skoro srotovo rardeljena na tri vo- preprlie s torpednlm mSftcem »Pa-lestra« v Snn [?rmo, kjer bo rorr;b. CESKOS1 OVASKO - AVSTRIJSKA TRGOVSKA POGODBA, — d Prntra, 4. marca. Danes jo li!ne okraic In sicer: Goriško, Trst bHa v ministrstvu za treovino I i- in Istra, Zader voli znse enesra poslanca. 7a prihodnje pa bodo tndl nove prrn'ince razdeljene v politične okraje z najmanj 10 poslanci in morda združene z nekaterimi starimi provincami, tako Goriško z Vidmom. NOVA RARBARSTVA V ITALIJI, ferenca med avstrijskim zv-i:n min:strom dr. fleinlom, oddelnim rn-čelnikom dr. Ricdlom m minlstr« m dr. HotOwetzem ^rlede priprav za sklenitev tnrpvinske poreodbe med Avstrijo in Ceškoslovašlco, Na konferenci sc je dosegel popc'n sporazum glede prosrrama, ki rvotU podlaco za trgovinska pora|in|«i> — Flrcnze, 4. marca. Vsak d.m j Nekatera vpraianja so s: odkazala prinese novo dlvjanie, nrrvo Škodo, novo žrtve. V EmpoJl je bilo 0 mrt- prscbn'm odsekom, kl bodo začeli delovati dne 17. t. in. deloma na Pu< vih in 10 ranjenih. Napaden! so bili . naju in deloma v Praci. V Pragi bo vofakl. in nobenera usmiljenja niso j zboroval iinanc^ni ln prometni odsek, Imeli z njimi napadalci, pa če so Jim na Ounaju pa odsek za splošna vpra- še toliko pripovedoval', da se peljejo v Flrenze. kakor Jim Je ukazano, da torej vrše samo svojo slubo. Bilo je zvečer v temL Vojake, ki so se pfljali skozi, so začeli ohs*re'!c-vati. Poveljnik je na plas pondarjal, da oni. ki se vozilo skozi Emooll. niso fašisti, marveč da je mornariško vo»aStvo, ki ?rs v službo na Železniške postaje v IMrcnzi. Sledilo Je strašno strePanle In t>adale so žrtve. Niti trupel niso postili na miru, marveč jih je razkačena množica rnzsckala. nekatera so vrgl! v vodo. Treba Je bilo vellkepa nnpo;a, Ja se 'i divjanje ustavilo. Sledile so števfl-ce arc^aci'e. ITALIJANSKI PARLAMNNT. — Rim, 4. marca. V včerajšnji šania trgovinske politike (sklepanje trgovinske popodbe) ter posebna k«j-misija za vprašanja uvoznih in Izvoznih prepovedi, za ure^tev obmejnega prometa, potnih Hi toV in veterinarstva ter sklepanje 0 carin-I skem kartelu. AN T AN TINE ODREDBE LN NEMČIJA. — d Per!In, 4. marca. Pri državnem ministru za notranje posle je bilo danes posvetovanje z zastopniki zasedenih pokrajin. Ugotovilo se le, da so napovedane odredbe tc7ke. toda ne nepričakovane. Napovedano odredbe ne morejo dati nobenega povoda, da bi državna vlada zavzela drugačno stalfSče. — d Berlin, 4. marca. Kakor po« seji Je Cico t ti S c oz z e se fsoc.'j roča »Deutsche Allg. Zeitunc:«, jo vpraSal. aH bo mogoče, da poda v dolnje-renska trgovska zbornica v prihodnji seji vprašanje o londonski Ouisburgu Ruhrortu izjavila, da do-konferenci in o stališču Italije na tej • cela spoznava dalek nežnost napo- konferenci. OI o 11111 se je temu vedanih odredb antante, zlasti za protivil rekoč, da to nI mogoče, ker j ozemlje, ki ga zastopa, in prosi dr-bi taka diskusija utegnila zelo mo- j *avno vlado nalnujncjSe. nai nk trti ttaliiansko m druge interese. ! v**k n^11 vstraja na svojem stall- M a n e s (Rim.) Je Izvajal, da bo mogoče v debati o zim. proračunu govoriti o vsei zim. politiki. Pr,?fV je do glasovanja za predlog Clcottl Scoz-zese. Za Je glasovalo 51, proti 1S3. Sčtk ANGLIJA IN EGIPT. — d London, 3. marca. V spođ« I nji zbornici je na vprašanje izjavil '-. zastopnik vlade, da se želi britanska i vlada posvetovati z odposlanstvom, j določenim od erloOnnskega sultana, n , n I in namesto protektorata sestavit! t T P \S mare3* ^PoT"0^ka vlado, ki bi varovala britanske po-divizlia v vzhodnem Sredozemskem sc5ne intcrcse ln zadoščala upravi-morju Je odplula tz prlstangča Juan : čenim željam Egipčanov, proti Toulonu. Križarki »Parls« In POMORSKE PRiPRAVE V TOULONU. »Bretasrne« ln flotilja torpedovk morajo biti pripravljene, da odpiovejo. kam, ni povedano. KAJ SE PRIPRAVLJA V NEMČIJI? — Berlin, 4. marca. Globok utls Je napravlio v Berlinu in povsod i poročilo o ultimatu Nemčiji. Vse Je nervozno, vse ugiba, kaj bo si *dilo iz londonske konference. »Berliner Taeeblatt« izvaja, da ie položal res težek. aH odprte so še razne možnosti. Preteći pa utegne ie več dni predno se reši nemško vprašani?. PariSke določbe so nesprejemliive in nobena vojaška grožnja no more omajati ne nemške vlad? in ne nem- VEUKI NEMIR T V NEMŠKEM PARLAMENTI'. —d Brrlln. 4 mnrcA. Predsednik Loobe prebere dospelo izjavo #ugle£ke» ga DilniAireega pr-.NisodnIka in prlpoin> ni, da v zbornici ne lo niko^nr, ki bi mislil, da se te določbo ujemajo s veren illosko mirovno pogodbo. (Viharno odobravanje in ploskanje v rborni'i ia na tribunnh. Velik hrup pri neodvisnih in komunistih. Iznova burno odobravanje in ploskanje drugih strank). Medlem se Javi vet4 rKxdan^ev skrajne levice k besedi. Posl. IJoffrr^nn «;topi na. govorniško tribuno. To je rnnm*»nje ra velik vihar. Čujejo so klici: >Vun!< — Predsednik Loobe \o i da ni podelil nikomur 1 ecc-ftki jetia kakor n>di privatniki so začeli ' dnevnega reda, so dvigne na skrajni lo- z vso naglico spravljati svoje vred- , vJcj#nov v,'hnr f°*Itn? f «5 ln nosti v notranlost Nen čije. i Jf0"™^" ^ °f "J* k.*°; ov"1 «u *t M j besedo. Pre*!anri BO ee psovali. Ko so tovanlili v vili Des Liserons se Je j eak*li približno dve uri. je znst>pnik sklv^nilo, da se položi truplo kralla ! vlade noanasil, da se dane« aeja ne bo Nikite nocoj v rakev in da se jutri ' nadaljevala. Gospodarske 023l3. r Di tiba zaplcn!enetra korila. V potlodeljek, dre 7. marca t. L bo prodan na dražbi lep, močen, zaplenjen konj na pristavi Zelen hrib poleg Dolenjskega kolodvora. — c UrjMtaaokl trs. Tr*no Bvffeajo ooslaja Sivaaaeje. Meeal Ug is dobro salo- i fen s blagem. Oovcje^t mc^a Je d m IJ, a vedno sku5a tu pa tam preda a'i slabo hlaRo. Stranke se epozarjeja raj kupujejo dosledno le dobro, resumbivo blaso, čeprav se s'abcl?e ponuja po nekaj kron rni/.anl ceni. Izvoz žive in takJane sovtdi postaia od dns Uo dat iivaiiuaiL Gena livi ie2I volov srednje kvalitete se giblje med 18 in 20 za kg. Vsled nemogočega Izvoza telet bo domači trg s telečjim mesom dobro založen, vsled tega Je pričakovati močnejšega padca cene telečjemu mesu. Od srede, 9. marca naprel se znižajo cene telečjemu mesu od 26 na 24 K I. vrste in 22 K i L vrste. Slanina se dril na ceni 48 K za mešano blago; .svinjsko meso '32 K L vrste, II. 30; mast 54 K. Sadni trg je dobro jcaložeo, a še nI dovo'.j prometa. ImponJra-nih karfijol Izvrstne kvalitete le na trgu dovolj po ceni 8 do 15 K za kos po kakovosti Velika množina jajc prejšnjih tednov ie nenadoma izginila, tako da trg ni zadostno založen z jajci, vsled nakupa Jajc za izvoz polom prekupcev Cena }e skočila na 2 K za kos. Stranke se opozarjajo, da se bo vsako prodajanje ali kupovanje Jajc višje kot po 2 K najstrožje zasledovalo. Obenem se prosi občinstvo, naj nemudoma naznani tržnim organom vsa!to preku-povanje jajc od strani veriŽniSkih prekup-cev na trgu in po mestu. Strankam se sver tuje, naj si takoj sed?J vlože manjše množine jajc za domačo porabo. Mlevskih izdelkov je za dnevno po^sbo zadosti. Cena se še vedno vzdržuje na 18 K za kg moke št 0 Stranke se prostio, naj nemudoma naznanijo vsak nakup slabe moke ter prineso majhen vzorec na mcBanoa oonierri.V.e Italianac v Milanu namerava otvoriti podni^nice v Be-jegradu in Zagrebu. Ta banka je ena od največjih italijanskih bank, ki ima evoje podružnice po vsej Italiji in Južni Ameriki in ima tu J i nliirane banke ko» tor: Italijansko - bolgarska komercialna banka v Sofiji, Italijansko - romunska banka v Bukarešti, ItaliianeVo-'madiarska bai ika v Budimpešti ter italijansko - avstrijsko društvo za trgovski kredit na Dunaju. Glavnica banke maša 312 milijonov Ur, rezerve pa 156 milijonov Ur, —g Znižane prevozne cene ia Anglije v Jugoslavijo. Nafta trgovska agencija v Londonu sporoča, da eo angleška brodarska društva znatno zn'žale cone za prevoz blaga v Solun, Gruž, Beko in Trst Doslej se je računalo za prevoz biaga iz Anglije v Solun 160 šilingov za tono, medtem ko se »e-lsj Tačuna 90 do 100 šilingov. Za ostala tri pristanišča je znašal prej prevos 182 šilingov, sedaj 92.60 Šilingov z* tono, Parniki odhajajo ia Anglijo v*a-kili 8 dni. —g Izprememba Kprioeval o irvo- SM. Carinski svet ie na seji dne 8. februarja določil, da se ukine dosedanja odrodba razpisa C br. 2445 z dne 25. aprila 1919. ki se je glasil, da morajo potrdila o izvoru blaga iz neutralnih držav obsegati razen splošnih podatkov tudi klp.vzu.le, da so proiavod kapitala in dela dotične države, iz katsro blago izvira in da upravljajo podjetji, v katerih je bilo izdelano, lastni državljani. — S Tržne ceno v Mariboru. Za Maribor veljajo danes^ naslednje tržne cene: Volovsko meso 1. vrste 27 K, 11. vrste Z5 X. biki, krave, telice 24 K. je-Srik 24 K, vampi 8 K, pljuča 10 K, obisti 24 K, srobec J— K, parki i i 8 X, vime 10 kron, loi 26 do 30 K. telečje meso I. vrste 25 K, H. vrste 23 K. pL uča 20 K, ^rešičevo meso 32 K, prešičja pljuča 14 kron. jetra 14, obisti 16 do 20 K, glava 20 K, parklli 20 K, slanina 42 do 48 K. prekajena slanina 52 do 56 K, mast 52, prekajeno meso 42 do 46 K. prekajen fezik 46 K, krmjsko meso I. vrste 12 K. II. vrste 10 K: pšenična moka št 0 16 K 80 v. št. 1 15 K 80 v, št. 6 13 K 50 vin., pšenica 10 do 11 K. rž 9 do 10 K, ječmen 9 K, ovt3 4 K, proso 5 K. koruza 5 K 50 v do 6 K. — g O uvozni carini. Dne is*, t. m. je imel ministrski svet sejo. na kateri je ponovno razpravi al o uvozni carini. Trgovinske zbornice so vabljene, da podajo svoje s t rokovnjaško mnenje, Potem lele bo finančni minister o stvari končnove!javno odločil. —£ Trošarin*ki predpisi. Delesra-eija ministrstva financ je udala zakon o državni trošarini, trosarinski pravilnik in pravilnik o trošarini ne. vlne, v Sloveniji v ročni knjižnici pod unsl"»-voni >Trosarinskl predpisi«. Tro&aria ski pravilnik in pravilnik o trošarini na vino nntisnjona po stanju dne 1. d«*-cembra 1920 torej v sedaj vel Jani obliki. Izvod stane 30 kron. Naročila in da nar (po posti ali v gotovini) «nr» jem« izključno le >Go?podarskl urad delegacije ministrstva finane v Ljubljani«:. Ca so posije denar po posti, naj se pošljo vedno s pofttno nakazmiro ne p»t more a s poštno položnico na naalov deleča. —g Izdelovanje svile. Ministrstvo za trgovino izdeluje naredbo, ki bo pod pirala izdelovanje svile v Vojvodini In Gjevgellju. —g Žigosan jo pred w>i rs! a posojil. Ministrstvo finano, generalna direkcija *državnih dolgov, ob nvlia z razpisom z dne 26. februarja 1921 D. br. 1828. da naj se popišejo in žigosajo razun onih obveznic predvojnih posolll, tudi obveznice ogrskega državnega dolm in sicer: »4% posojilo za regulacl'o Tise In segedlnsko premiisko posojilo Iz 1. 1880.« Te obveznice bo podpisoval in žigosal tako kakor le bil* za naknadno liiro^nnje obveznic dnifrlh prodvoinin noso'il obiavtieno, davčrd urad ga sto v UuMjanl v roku do vštetega 1.' marca 1921. —g Oddaja prenošenja na Da»i \m. Kakor porot* a V me*« "VTI^cr Ta g blntt-Btrstov je odobHI p.^ćrt srbske - švicarske banke s sedečem v n^osrradu. —g Poboji za i?vo7 ov3X Ministrstvo trgovine in indu^n-ijo ppo~o5A trgovski in obrtniški abomici v Ljubljani, da jo vemo ministrstvo v spore^-umu * trgovinskim mipistr*rvoni v zmi-slu sklena ^korocasko - finanei^skega komiteta ministrstev z dne 17. t m. določilo sa izvoz dovoljenih 9fO0 vagonov ovsa, sledeče popoje. 1.) Izvoznik mora predvaera prijaviti vsako količino ovsa, ki jo želi izvoliti voinemu ministrstvu. Od te množine zadrži vojn i ministrstvo 10% za lastno potrebo. Mesto oddaje za to količine določa voino ministrstvo. Izvornikia plača tnkoj po oddaji določene«* odstotka ovsa protivrednost 72 dinarjev za 100 ka; ki odgovarla povprečni tržni »*eni zrdnje^ ga polletja. O oddaji da vojno ministrstvo izvosniku certifikat, ki mu siuii kot potrdilo za carinske oblasti, da so zahteve vojnega ministrstva izpolnjene in da vodijo evidenco, da ee določeni kontingent ovsa ne 7>rekernči. Na podlagi tega potniila od premijo carinske oolasti oves proti plavanju 10 dinarjev izvozne carine za 100 kilogramov, dalje plačanju prometnega davka in osimiranju valu*e. —g Problem polfske valuje. >Trjro-vac< priobčuje pod tem naslovom zanimivo razpravo o poljski val p ti. Med drugim pravi: Znano je. da je poljska valuta najslabša na celem svetu. Ker pa niti ena država ne more biti ravnodušna napram razmeram v drugi, se eedaj vse države Evropo zanimajo /a valutne razmere v Poljaki, ker je po4 normalno gospodarsko življenje mogoče ls v ravnovesju sil. Današnja poljska valuta, marka, es je rodila kot prehodna valuta in zato žo takoj 8 početka ni uživala aaupanja prebivalst- va. Na vsakem poljskem bankovcu se čita klavzula: Poljska država prevzame odgovorno&t, da prevzttme to državne bankovce ta kasnejšo poljska valuto v razmerju, ki bo ^a poljsko marta določila ustavotvorna skupščina.« Poljska marka Je bila v počoiku v pro metu obenem a nežigosanimi avstro-o^rskimi bankovci in s carskimi rub-IjT. V prvi polovici 1920. je bila odrejena izmena. i£ar so tiče kron, morale hi sa zamenjavati v razmerju 100 K ca 70 poljskih mark. Pri tej Izmenjavi pa araetfcko prebivalstvo sploh ni sodelo-\alo, Istotako seveeVi tudi večina meščanstva ne. Posledica tega je bila, da so cone raznim potrebščinam poskočile in sicer na isco Mevilo mark kakor je dotično blsff«. pr«je stalo kron. Pri tem so bili seveda v prvi vrsti ogoljufani oni, ki po zamenjali svoje kmn*» v mar ke. — Nežikazala tK»trti»a mark v trerovini In k*5r so bili oni, ki so za Saša panike pokupili Pija placima sredstva, prisiljeni da jih ?a v-»nko ceno zoret prodajo. Po kratki dobi procvita je fzlotv polski« po kljufta: 100 poljskib mark 19 en »zlo-t> <. V normalnih časih bi bilo to sic* r pravilno, vpraš.inje pa je, 6e bo imel sedaj ta >zloty< ono kupovalno moc, kakor 100 mark. Ce se uvede nova valuta ki bo s«voda zelo zmanjšala promet bankovcev, ob^t.-Ma Bsvamost, da t>o nv-atalo v^l'ko povpraševanje no tofih va-iutnh kar bo imelo naravno pos'odb*), da bodo cene vsem potrebščinam «^ooo( poskočile, prikrajšan pa bo so pet oni, kt bo samenfal marke ra ►elote<. Žito mora biti na'oe;a polj.^k^ga finančnega minisitra. da v*r- +e n»zmero tem^lMto rro.i*>i da. z evedbo nove valute ne ^>o-•k-> oJVoftov^n^ r-r-^r, držnvljani. m*i~-v»'č ^adi dr?v!-.•■< V'v^rnina- Predvr^m pa je od izila, oziroma rešitve vpra- šanj; sklepa miru z Kusijo, vprKŠanja Gornje ft!e/ije in Vzhodne Galb-ije ter nemalo od ureditve državnega notranjega položafc odvisen uspeh zaiiitrnjavo valute in gospodareki razvoi Poljake splolu BORZB, — d Zairreb. 4. marca- Devize. Berlin 235—236. Italija .^39--540. London 575—578. Newyoik (kabel) 147/50 do 14S..S0. Newyork (ček) 145.75 147, Pariz (cek) |055—1060. Pra^a 186JS do l^."<». Švica 2450-0, Dutiaj 20JS da ^0 40. Valute: Dolarji 14-1.7" do I45JS, avstrijske krone 0—21.25, bol-.^jr^ki levi 160—0. češkoslovaike krone 0. 20 kron V zlatu 490 496, an zle ki funti 5vr0—O, franeotski franki I035~10v55, napolcondori 491—497, nemške marke 228—232. romunski lejl 194—197. indijanske lire 527—531. —d Dunaj. 4. marca Devize: Amsterdam 24.825— 24.925, Zacreb 439 do 493, Heoprad 1959—1978, Berbu 1171 50 do II77.M), Budimpešta 172-50—174^0. Bukarešta 995—i005. London 2cS!3 do 3835, Milan 2r>60—2680. Newyork 722JO v, 726.50. Pariz 5205-^5245. Pratra 929-935. Softla 867^0—8T7JO, Varšava 8130—8,1.50, Curih 12.075—12.123. Valute: Dolarji 715—: 19. levi 850—860, marke 1171 — 1177. funti 2800—2820, francoski franki 5200—5240, itall anske lire 2657.50—2677.50, dinarji lOOOaki 1950 -1970. Švicarski franki 12.080 do 12.100, češkoslovaške krone 928—934. madžarske krone 171.50—173.50. —d Praksa 4. marca. Devize. Arrv sterd-im 2708.50, Per in 125 75, Curih I3i jo ,r>0. Milan 280, Pariz 66&60, U>n-don 805, Ne^vvork 77, Beograd 214.50. j^ukarošU 105.75. Sofija 93.50. Dunaj t0.3a, Varšava 8.^7 Zagreb 63 25, Pu-'limrv»»6ta 17 12. Valute i\< • marke 12".75, ftvirar^ki franki 1303.50, Itall-|eoske lire 28S, francoski franki 563.50, funti 303. do»er:l 75, dinar}] 206JM), lejl i" »»'5, levi 89.25, avstrijske krone iO.ta, poljske maike 7.'*7. —d Curih, 4. marca. Devize: Her-lin 975. Holandlja 205.40. Newyork 599, London 23 36. Pariz 43.20. Milan 22. Hruselj 45 10, Kodani 103.c.0. StockhoJm !34, Krist'janlja 99.50. Madrid H.3.50, I3ucnr»3 Aires 210, Prajra 7.70, Zarreb 1.10, BnkcreJta 8.25. Varšava 0.65, V' i-naj 1.30, Budimpešta L43. avstrijske krone 0.92V«. Nova in s*2ra izvozna carina za klavno živino in meso. Nova carina Gwd9, jTtvo f»t«i c0<> kp......... Govedo uiktsno (flve tete mora biti iez 500 kg) Na pod'»«?i d >io<*be »a takl^.io povedo 1800 K ko^. p ač> za meso 500 kg tetk^ga kg vela 2ivo leže..........K 7 — pri 6rO i je »tara nad 8 !*t, biki nad 3 leta. nova carina Svinja Živa K 1800 — Sv!n a 2ak1ana.........6 K zs kg **iii$ko meso.........6 0 „ slanina ....•..•.#,.bwr,H prekajeno in soneno meso. . . . 7*20 „ „ m salcms ia Kloba^ice......rronte mast . . -.........7*20 K za kg Kova cerina ie torej va przaice in iuelko anltaum as prisiiizio 90 do 80 i o ssrro za mast In prtkajeno mesj nekoliko manj. preje 15 K 15 K 12 K 12 K 13 K 12 K za k£ k* * Ukradena Rembrandtova slika. Dunaisko policijsko ravnateljstvo je dobilo iz Mamburga naznanilo, da je bila tam ukradena slika Rembrandtova, vredna 20 milijonov. Za zasledbo fatu ;e razpisana nasrrada pol milijona. • Generalna stavka v Bti«o*«v-nlh millionnr«ov. Da ne do«e?:o podpora od toen klulva, je potrebno, da v*nk ^»ro* Riloo do'*«i;'..\ ž'*iOo izgubil na p-o^t^n na^in in ne vFlod riz^ior.vania. Propadli milijonarji bodo Irnoli vp^k-> lr»r o klubov« prostore z najvo/jlrn komfortom. V zgradbi bodo Ppnln« Robo klubovi prostori. kor>nlnb*e. velika restavTaeffa in — i^rplnira. TJstnnovitolj rrj.<"\ kluba je ?7re?U mnenj«, da i»e jo doslej mnogo Morilo ?.n, revno in nb^s^^ i'.o1«-. *e, a prav n'ć fe za obobotane Biiiljonarje* • 8»mcnop v Am«r!V|. V ni!nnt<*m V»fT »e Je Izvrflllo v Eedlnjenfll ilr^nrab 6000 Mtnonnrov. Orl teb J« Izvršilo parno, mor 707 otrok. NajmlajSt K^mouiorlloc Je Atel 5 let, dbjstar«:t! 104 leta. TTpravi naftega llpta eo porTaJ! ra^ I v7nsroploT-«»Ttfiko Matlooc. Gg. Ivan j Bencina, Franc Šetinc in T^oop. Bencina iz Staroga trgm pri Rakeku vsak po 40 K., skupno K 120., ker ee n1«o udol«. j Sili oprosti tvo Rakeka. Za rovnoga di-j ]aka z zlomljeno hrbtenico. Gff. Janko I f ura. uradnik leane v^KMndustriJe v [ Podrerkvi K 20, Mara dr. Eaatova, ncit. na Rovih p. Radomlje pri Kamniku K 20. M. Poljanlek iz Brežic K 120. g. I A. O, tu K 20 In J. F. K 10. Skupno £ 1&0. Srčna hvala I _ Fslzoedbe. mm NalTi eo se kijuel potefr pasje znamke v tlvolakem pordu. Dobijo se nazaj v npravnlStvu >Plov. Naroda^ Glavni urednik t Rasto PustoMemSek. Odgovorni urednik: _ Boildar Vodeb.__ Želodčne te črevesno bolesti i Profesor Leube v Berlinu, Član dr-*avneva zdravstvenega sveta, jo dognal, da grenčlca »Pranz-Josef« celo pri dražljlvem črevesu doseže neboleče telesno odvajanje. — J>«ber dani in nlknkth bolečin ne bodote imeli, ee vporabljate Feller-Jev Elaa fluid in Ekea kropljlce. 6 dvoj« notih ali 2 specijalni steklenici Elsa fluida 42'— K. ft fekatljlo Elsa-kroflljlc 18*— K. IHoal vsoh an»dstev zk negovanje lepote *o Fellerjeva obrMcna r-omada moćncjl« vrste 15'— BL Feller-Jevo pravo medlHnalno lilljno mlečno milo r rnsmko >Ei«a< 19*— K.. Fellerjeva Tanoklnn pomnda za raei last veliki lon^ok 15*— K. — Tudi vsi drogi Elsa izdelki tvrrTke Enren V. Fsller v Donli Rtnhiei RNatr« Rt 2H8, na Hrvatskom, so vseskoz zanesljivi In priporočljivi. (8346) SdhichtJ^j Zopet i c tukaj, tekom teefleHJ r n«kem gMpodlitfilru kol iMobhodno , «itebno hkarana, praro hichto vo mil z znamko „Jelen". ti Otflfkovarto rsied tvoje dobre kakovosti fn popolae Clstojfl. ter najbolj Udarno pri pranfo^ Miio a .JELENOM' dobiva se v znani predvojni knitovo**. 4ar.es v n&slednjlh velikostih i JU kg komadi, '/• komadi. 4-dclnL Zastopstvo za Slovenijo hna tvrcJka J. Globočnilc in drug ▼ Ljubljani. Se 52 kroiaikl pamclslk. £ST T„ Snrejme se takoj. M. PoJJanlek. MAama Bdenji Logatec 75. 1553 B& se mao.sfgr plarisatile za Slo- ?nn\\o Naslov pove ucravniŠtvo Slo-bilijl). venskega Naroda. 1175 Proda se ceno gugalni cfnl (SchauVestuhl) i le~o prepioro 5iul in b!»i no 'gob?:in> železn> ro.na bl3£;aina in dve skledi s srebrom ena za ladje, druga za rake Ogleda se v trgovini Elita, Kongresni trg 19. 1612 pro33J3 in nakup posestev, posojila.— Jrgovskc izravnave, ^msriške zaDevc. GfJSUB- fjrtproiĐf.l'/.telliiliijaiia. MsMii m 5, tel 37. 1224 Žen i t na ponudba. Gospodična, 27 let, intelig^ rzob ražena, a premoženjem, ae želi tem potom seznan H s trgovcem aH boltllm urad Ikrm. Odgovori tamo na resne ponudbe In slko. D piši pod .Segac-ka" eoitoo leteče Cad^vljlca. 1666 Ženiina ponudba! Mlad inteligenten In ptemofea veleposestnik v Li ubijani se 2ell v jvrho Ženitve seznaniti t mlad3 gospodično, staio do 21 let, ki bi bila blagega značaja, neomadelevane preteklosti, Iz 115! dne hite ter skrbel fOioodfn»a. — Tam st jamćena. Cen)ene ponudbe naj 3« poiHeJo 1 tllko na nnovniitvo Slov. Naroda pod: .!S21/35/1650tW3 Conversation. fa're Ia onnvs- iance d'un mons eur dist'nguć pour conversation francais?. Ecrtre sous •Pariš*, aViabUaaa, posis rsstauats. Po ugodni ceni se proda: parketni 5troft, 302 m2 hrastovih par-ketov. 150 komadov okv rj«v za okna ba»ak, 70W) komadov vrhniške stresne oneke (Biberschw-nr), pbrni kotel 800 mm premera, S m dntg, motorno kolo .Wanderer' s 3 konjskimi silam*. Naslov pove upravnlitvo 5iovca>ke?a Naroda. 1630 Kontoristinia, sarniHklh del ka- kor tudi dvojnega knjigovodstva, nemške in slovenske korespon ience, i§ce primernega mesta. Dordd pod .0. fj 1577" ua uprav. Siev. Naioda. PozorI Pozor I Lepa enonads'ro^i hiša v Spod SiSki naprodaj gostilno ali kavarno, uprava Slov. Naroda. "rinravnn zt Naslov pov-r l o*7 Velika psrzlj. preproža in dve majhni se ceno prodajo ru. Sodni ailci Ml Icto. 1628 Nova garnitura p*evma- t' '--s 710-90 za avto se ceno prodi. IfcB Zatck, LJabljana, Sodna sllca 11. 1648 Proda se nllva. ške pr ge, pripravna za Izkopavanje peljs«m atanjo. Jos Stadler. Ljobtjaaa, So'aa ai. II. 162 • Nad 20 Itt v občinski upravi deluje« s dai u3^ufb^n v zasedenem ozemij j, enake službe pn k^kl velUl občini / Jugoslav.JI. V>topi hhko takol. Ponudbe pod »Ju! jska Benečija 1670a na upravo Slov. Naroda. 1670 Ose vrste slamnikov !n klobukov ne 8?}ro|8ma|o v snAienie In predelovanje Brili. Deslleva c. ZZJ1. Solld2n irsousc, tamec, l'Ce m b'ovano soho v sredin Ljubljane a posebnim vbodom 2 vso oostrcffbo. Če moMr>at tudi s hrano pri bnljli rodbini brez otrok ali vsaj d> ra«hh, ker bi Imel malo raslnmbe pri rodbini. Pla^S d^hro po dncroVfru. Po-0' dbe pod .Zaslomba 1607* na upravo Slov. Naroda. 1607 Zn*\m\ja ,n v,€ MateristtfM po-riCJllMc trebs^lo« *e zopet dnbljo na Poliansk' cesil \\ Kupujf*ra dobr» zbirke Pr. iH. Krilile I.ri6 Proda se večja enonad-strop-a hiša1 rrcovtn\ industrl o ali za kako druji}a se v ln-!ustriiSke»m kraju Go enjske. Pr >ia ae tudi h sa bre/ »aestvs. C^enj K 750 t-so* K'on. Tono Kosi, Kiaui fsrks. asftAitU. ItAS teHN Ma kralBl Hart se ta- ■"«11 nrnnl Naslov P°v« a ravnlstvo |J ji: J lil Slovenskega Naroda. 1656 Prod* sa dobro ohranje- -ft l/f>!n znamke Klnta (H:dbrenn*r). i*J riUlUVe* te poUve v trgovini Klavirje St£ Feliks Posie, &".«!.*«: Štefka, TrfaSki e. 4, na tona. yc z ve^ctno rrakao, rmnrn vseh p-sar- nflEkib del, ? nanjem slov., hrv., nem**. !er i*iManskepa jezika, biva|oc" v zase (1>nem or^nlfu, se že»l preseliti v S'o-vtn i aH H'vatsko. kler bi orevzel kak i zaupno nvsto, bodisi pri kaki trgovski hiši a't nri kaVem dragem večjem nod-|etja. Vstopi? M meseca mala t. I. Ceni p'al đo 15.3. 1921. aotf .Za«ezerr.Ile/1246' na upravnlltvo Slovenec Na oda. * 1?4* Dobavna pravica C nw*«Z' rer za tri osehe. kateri dospe meseca maja t. 1. iz tovarne, se odda. Ponudb-na poStnl pred.d 71, Llubl|ana. 1674 Proda se pletilni stroj, 'evlfarska .Sinrer' cilinder fn p'oskovn' Mepni fFlacbstepp> Skalni stroj. Polzve se v trgovini g. Frsala Decataa, Lltb-i?ant. Sv. Petri c It 12 1673 Stanovanj* Hf> mhd stavben1 •rl Itekl v mes*n. Pon'ilbe nod .Arbi-•ekt 1671* na tmravo Slov. Naroda. L, MikuS UtAijaaa. Nastal In ti 15. pr poroča svojo zalogo dBinlkoti In sotalnikov tor sprehajalnih palic tofae la taHana, Trgovec s premoženjem la strokovnjak f lasal *fs ml flct v hfft*lsr|i( s itsat aredstilvas iwt'»e rs Trst VeSc Je slo-fn k«j4. tslker« In »emlkee« iesika. nricaknje ponudo« na eisvaaal Be a»ea. Trltstc, Casclla seststt 186. 15?! ^TAMPIMr ANT.ČERNR^vl- anbs Proda rO komrdefen fo'ogrrafl'en 5*~ arara* 9X12. Kie, pove •jpravnJStvo Slovenskega Naroda. 16*7 Trgovsk* hifa Z,n?T%, al na detel tik fele*nlce se vratne v n?|em eventuelno ^«ini. Ponndhe pod Dobo vpel ana 1661" oa upravn'stvo Slovenskega Naroda. 1661 M!* a v l't-'^MinsVfm predmestja ae nI 5T proda po ugodni ceni. Je eno-nad^tropn-'. skorai n~vs, na lep-m ion-ftiem pro^o^n, priprivvin ra er&i tr»o aH 7R vsako dmco ntvt. VoAivod v h I'. NV?ov rove mrava Slov. Nar. 1667 Miti r?T??ef!!"t8!ua nmn «e o*d», In sicer đ'namo. nafbo'1! Bergmaonov frdelek. ?5 tvaft, l?f) rnf-tcv, amrer. m»tinom» nre'fVa'nica 8S'^n;fnim rr t k.il^m (ZeMcn^ebatcr) In vsem' potrrb-'ml instrument', aku-nmht^r ki baterija I* elementov I iri*'teto 216 — 2°0 *moer k>h ur. Mariborski nami m 'n F«rel £cber> baura & S-*cvJ Merbor. 166? Postrežnica se iSče za ves dan. Vpraša se pri g. Srrboinlak, aVnblja^a, Kolodvorska a!. 31. 1651 Dobra eksistenca! K4r>r sf bo'e s 6 do 7 tfW kronami E^a!*«r»rt res prav do*«m eksafence In biti svoj lastni goap< dar rer ima ves^e potovati od kra a do kraja, si fabko b>es vvttfefra tntda aa dan aitafnlf ?T0 de S^O kroa *a ttid: več. Ne gre ?a za kako agenturo aH kaj sIWaera. ampak Izv Reva! bode to sam In sp e femal denar za oo*ter*o naprsv'^eno dela 7ele pr'nnrocli'vo h'dl za InvaMde P imene ponudbe z natančnim naslovom pod .Dob a eksistenca IL 1921/1944" na nrjravo Slov. Naroda. 1644 Naprodaj )e len volnen oomladans''! kostim. Poirve se v uprava'itvu Slovenske?* Naroda. 1654 t 2 ' Vsem, ki so ob prPiVi H prežaloslne smrti nam ne* pozabljivega gospoda izrekli svoje sožalje, darovali cvetje in lepe vence, se udeležili pogreba ter spremili blagega pokojnega na zadnji poti, izrekamo najpresrčnejšo zahvalo. prodaj kuhinjska postelia (Tafelbctt), miza s 3 stoli, otroika postelja, stojalo ta roje, tridelna omara, ročni kovćeg, TO stik z oljnatim! barvami, moSka obleka, zimska «»■■<"'■-, površnik- Baaajaka cesta stsv. ta. i r'9 V,,- \tr> m 4 ••#•■> na Notranjskem v^ciem trgu se r-n, posestvo z 2 Msama. gosp. poslopjem In vrtom ter poljem v ob?rgn 12 o:?lov, pripravno za vsako obli moco^e a sliko, ki se v vsakem slučaja vr e, na opravo Slov. Naroda pod ,Kmala 117»". Jugoslavenski Lioyt! d. d. Beograd Đra. adresa JTJOOL'OTD 848 Brankova a. 12 Te^et>v br. 19-32 Ml m era jemo kao pijMet iz naSa \\}t\m taDr.lt: Odela sa rasna pozJve s*ake trsta is n»a rake radeiifka, sa rasna nadlestva 1 lsd«ttrl|slsa prsdmteda, mn#>s svee ra —————_ odela, deetjs odela. ■■ S mc na veiikol Đasplstno salfeano ansatre I svof »i a»p»kt. T?, lastai aacaaai as«t4 t aaniera. — PascSa« Anlos Isbnlioviaa naznanja v »vo'efn, v fmeno otrok cinike Mllntina In Bojsss tet vseh ostalih terodnfkov srce pr^trtsujoio oziroma na tltUCUJ "1 '-------~--------' > vest da \« njen nad vae ljubi eal. artnodnbri soprog iakrboejai atek, ata. brat, avtk Is alrte, go pod m IdDuKOU!ik Motorno kolo f « rodai Vpraia ae: Sailbel 33 pri Na vam aiasts. Id36 Naprodaj je na siasta. Kja, pove spr. SI. Nar 1621 Zmožen stavbenik ??ŠŽ gos»avifi Plamene ponudbe pod š>fr • *Stavseaik 1611« sa upravo Slov Nar. Proda it teteta m (saHt!). R:- lamah JB 7._™ Semena! Naznanjam, da m! Je ravnokar došla velik« množina pe^see« sem»na, nravo aevern^emSke ca eeUcndorffsko mmeno Is rdečo, Mj« i ut rdećo, ka*e ro aeme |e po ?6 kror kl'or/ram nadalje veMka mn^zma ratlf k-ca H^ja. saJin^jSe po 40 kmn kilogram. Kakor tudi druga raznovrstna semena. Al. KorsiVa. M p n\r<]nt Cen,'," ponođbe ns h ic pnillci« opisi m atanja «n z esialbn mamke In cene na naslov J. Kos, Ciril Metodova alica II. 1*75 Vž: lepih senčnatih koiiare^ I 'J Španski bezeg (hnlar) t» ograje Ima naprodaj Trzaja Replt, todarstva, LJob liana. Trsavo. I ujni nam faa Mi og-jt:ico iratna n\r*7- postaa lefeč« LlaMi»«a. 1^70 Strelna privro'cvalka za miške sra'ccse ?p'*,me K"" Slov Nar da. pove upravr.iit 1574 Pro^ajallca, nrv^vrslni ni Uradno dovelfena, le 29 lat obstoječa na«?iire{6i KisHlfanska posredovalnica bolj sik služb G. F odvetnik v iSatarJs pri JsUah v četrtek dne 3. marca 1V?1 ob **\7 srl po taikl, muV.epolni bo-lez.i. previden a tolažili sv. ve.a bopvdaso prrmlnsl. Poe^eb nepozabnega pokofm-fa as vr« r soboto dn« 5 marca 19.1 ob 3 p.poldne z mrtvatka va*e obfaiavne bolaice v Maiiix>ru na Magdalensko pokokopalllee v PobrefJu Sv. mafe zadušnice se bodo darovale v ve« cerkvah. Maribor-Šassrrs pri JaUak, dne 4. marca 1921. aos9%ska stlea 4. L sadstrople leva. •f? 9 al »v , hrvaškim ntmRi^ isabin tudi francos. |ez aTrgSvaa 1562" na uprav. Slov Naroda ?rcD3 se vež rabljenih bivalnih siroiev &*WJSJT. dobro pnevmatiko .1 motorji. F. Bs Je', Llobli-na, arloarfka e, 4. 17^0 H\Wm Svis (fHil Peiaiirllie 02 Cr-.ii'i:i Mm, 0.1 Mm. 1627 lih se vestna gospodinja ki je ober.em dobra kub^rlca k Inteli-F^ntnemu rrflf-tn mu umskemn poe^-»erbs !a incna ae ta« lisi. podano, um, B i in «sa go p ♦ a t: ra ter- niti, si o oorabltale mola rs ^r'je prfEkUseni la *plo no hvaljena srsr1 fva. 1 ot pr«;*i po'iak pov-.etjM Za.-od za ekspert M Jdnker. Pi r Oj k a «1 3. 1' .r -,-:'u iS. Irs^tsm ari vacjca esjeasji faput Hisn z vrtotn s $^ster!< s avlj.t na dom. Priporoča se tudi vsaka r^uea p evol ja — iTrann Trro. r sta aa Gore« *NI kolodvor 6. 155^ > Prodajalec m^dr>« stroke in dober lzlo*'-enl ara^ .'^er se tako *preim- Ref. kt rs se samo na rrvovrit-^o moč. Ponurthc i navedb lače na poštni predal itev. 44, CaliO. 160 F.i'3 $!Dfto tivsra fi,1ifl2nia piaiKs ia mi WBRn GloKn DlmltrlleuK, m ima v zalog1 sirilnt praiek i'^ «.irllne ►eko-Ine. cenejše in mo*aej5e Wao-I izvodi. 1497 soha, žagana in ceplirna, se dostavijo na dom. SREBOTNJAK. Kolodvorska ulica 31. Istotam sc kupi vsaka množina oglja. Kapitalist kateri bi mi posodil zs le obstoečo oref.knnKnrtnČno večmtlljonsko podjetje '50.0C0.— dinarjev, na) posije svoj naslov pod .no risk 1620 oa uprav. Slov. Naroda. 1620 flogaolcs z znamko .ključ* in brez nje pri Tvornici čarapa, Sarajevo Samo na veliko l Cenik zastonj. Par nogavic znamke „ključ* traja kakor 4 pare drugih. Velika zalaga no* m dvokoles, r*rtične pnevmatike, tn-d< ra oVoike vozičke, llvaln« stroji In v-^akovrstni deli po cent pri Batjelo Lfasllaaa. Stari trr 28 Spr-Jernajo ae vpoprave dvokolca otrofki vorlčkl, isvr^i stroji l.t.d. Mehsnteoa dsl**v--ca Bsrlovaks cesta 61 4. 813 EftJ&VEC & TURK frsoulns z žsleznlno „prl Zlati io^atv 114 (proj Hammarsohmldt) ? »ubliane. Valvazoriev trg 7 ossisrott artleralibo oorfcta. lalogs esmoats« !Va|sfarafša aloTenaka $m*M In ličarsKa defavnica TAK 35 CT.U Dvnalsks ces, 13. iS priporoča. kviSitev točna cene - f| t'c n s d i \ti v « ■ate#JUia L ubi s 1. na petife-r f f i m**'a, se utoJ q i« v 1 Iran Paiser. Ccs< m taks it. 72. I 91 cgleacvaloe gi se sir e* *& ir o* Teo rjtnsbl i LsukSjana.VVolf.va ul. t2 HcHdlstka Y« KS . - V mu H i LlaUftaa, PTete^ova v\ 3, prlfl« nejema v*a v avofa stro' o ipadif« d"a dela ter se stinoročl cenjenim d mam * to<*n i postrežbo, vestnim delum la /mrm ml ceasnH, Popravila se sp'ele-maj-i tudi m Duaajtkl c. 4!. 1423 ssa*jagSBaregga^ -q liislBi slavljenik ricelj l»\ Itttm 19. Ud. S27 Prevzema zgradbe vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune. la. raf. svjetll, prodaje dokle zaliha truje, sa svog skladišta, uz cijenu od K 22.— po kg. trg. tvrd, LIDaebui0.ifan!fiiL Mmi mm za kopiiae tii Ia|an6nl klcaoti« ĐffllTn!nf>, sropstrte pe«, emsillranobsmfa fx Utega islezav Takolln|a dobava s liroaaioOs Velika zaloga. Leopold Blaa & Co. Qes. d b. HL W»eva II. AspernbrAckeagassa 8« liroi aa rse irraoi sveta. Brz.: Leblaacs, Ili l S M LJabljana« IIiUe7]eva vi 7. Specialno stavbeno podletla aa bo-tons^te« zelezo >e-betonske ln vodne — znjradba. — s Izraba vodnsh si!« meme. v sredini mesta iMaribora, z lepimi trgovskimi lokali, skladišči in konjsk-m hlevom, primerna za vsako podjetje, se takoj proda. Ponudbe: b(lal ooaettnl^f, ft??v;bor, S2Qvams7ia al. 20. SS t ■ s sedežem v Avstriji i$če zveze s tukniinjirni solidnimi tvrdkami za Izvoz In u««oz. Ponudbe pod .Merkur' na An. aav. Dr. •vijak, Ljubljana. 1478 impregnirane (šoze) iz papirne mase 2: oljnate barve, masti in lake fttdelrjs barlorslna tovarna J. Bona£ sin, LjiHisc:. Na sshtevo se dopolljejo ofertl In VZO Cl L AiQ ZAGRE3. ^Padrnialoe: Zigrcb, Saga ulica S. £uVt!anaf jlltktatiravi c I ffaribsr, 5osnoska u!. 7. j^čuh, KralcsV) ulica 19. ■^aa".s:;.jg:—.- >. Čelika zaloga klobukov in slamnikov se dobi pri c Cerar to 7 aru ar v Siobn -osta Domisle Prevzemalo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i Trsan v Ljubljani, Prešernova ulica 5t. 5. Sprejemanje v sredo in soboto. Edina tovarniška taloga Siv, strojev za rodbinsko in obrtno rabo, T vseh opremah, mater* jal predvojni. Dalje igle, olje, posamezni deli za vse sisteme na veliko in malo. JOSIP LjuMjana, Sv. Petra nasip ll J. Večletno jamstvo. — Ugodni plačilni po-— goji. — Popravila se sprejemajo. — Na veliko In malo po« trebščine ?a Šivilje, kro- jače, čevljar^- in sedlarje, sukanec, čevljarska preja, to;i1"t!]e potrebščine, no :<:m blago, pletenine i. t. d. •no atl ve*, barvn« P fe; *c & , II., UPters DcEsstfres^e 23 s. Hrvatska korespondenca. Cenovniki zastonj ^frerlksnsko spojno in cl!§«drovo olie, fovcttia mast fn mast *a wqxqvč tvrdke sumud on mm or heu som ima zopet ns razpolago liana laiiga IL LMT, Hiosl(a i;lu 11 i i. za sredn n veH& nroator skladište. ••• Prostor mora biti suh in po možnosti svetal, leži pa lahko v kateremkoli delu Ljubljane. Ponudbe na upravo lista pod „Prostor/1483." VI ei so natpr>no!ne?s1 I Največ}« za loga za vsakovrstne obrt od ra vadnih do najfinejših oprem Večletna garanosj*« Ljubljana, Sodna ulica 7. m 1 J • #r i Izdelevaiftica perila lTde'nfo o ne s* nevesta do orofenčka ter arajco za gnsTtDde po meri- — Priporoča se: bzrs© bosaSai • Sitar. Žlri*.*>*» ?: m%r^ »t v. i., It. nadrjr. Cigaretni pa^ir .Patent" karton 100 Ezvojčkov (ne 60) za E 143 razpošilja, dokler li^ga L-uopo.1^ Xn*.z Sr8V?o ob Sav1. 1597 2 omari, kredenca z marmorjem, raztezna miza, damska pisalna miza, miza za citre z rezonančnico, ameriške citre s samou^no Solo in notami, plin. fikalnik, ?n kuhalnik Žel. otr. postelja, fino lakirana z modroci, 2 sliki (Madonni), 2 Žanrskl sliki, opremljena omarici z domačo lekamico, modroc, 6 ret?istralor?ev za fakture. R kodoletro. ebrl In Indat rl o. 6t3iaa velika aat^g-; teotor* jev in elsktromctarliala. laataiaciie. im h nuni elektrotehnično pod«c».o Oddelek eloktro-etroll. Ljubljana-Maribor Te.efon Ifiev. SOS. Stav. polt* lakov, urada SMS 12.031 Obrtna banka v Kongresni trg štev. 4, I3SF* izorSole =3sa s bančno stroko spadalsCa aela kar nalknTanfncle. ObresUile sloge na leko£J račun a o od dne vloge do dne dviga. i i— i li 11 ■■ mmnwwmm 1