P- KRIZOSTOM: Svetniku vesoljnega sveta. ^ntonu Padovanskemu ob sedmi stoletnici njegove blažene smrti. Sedemsto let je minulo že od tedaj, ko so padovanski otročiči svetu oznanili, da si odhitel v božji raj. Dolga doba - sedemsto let! In vendar si danes, kakor pomladni cvet, ki pravkar ga je vesna porodila. Zdi se mi, da so se ti pravkar vnele v očeh čudovite lilije bele. Obraz ti detinska zarja okroža, ko te mali Jezus z mehko ročico boža. Pa smo priromali v daljno Padovo, da se ti za slovesni jubilej poklonimo in da ti svojo bolest do kraja potožimo. Ti pa v žaru svetniškem stojiš in kažeš božje Dete. Zares! Kako naj mali Jezus ne usliši prošnje tvoje svete, ko ga pa v rokah držiš. Anton! zavetnik naš mogočni! Naša vera je šibka — utrdi jo! Naša lilija je v nevarnosti — reši jo! Naša ljubezen ugaša — vnemi jo! V odgovor se nam Anton smehlja: ..Uslišana bo prošnja vaša sleherna“. P. KRIZOSTOM: Okrožnica sv. Očeta Pija XI. za Antonov jubilej. (Naslovljena je ta okrožnica na padovanskega škofa.) lovesnosti, ki jih bo obhajala letos vsa cerkev v čast sv. Antonu, padovanskemu čudodelniku, ob priliki sedme stoletnice njegoye k_y blažene smrti in prihodnje leto v spomin njegove kanonizacija ki se je izvršila prav tako pred sedmimi stoletji, samo leto dni po nje' govi smrti — se bodo — tako trdno upamo — vršile kot nekaka pobuda k večji pobožnosti in v veliko korist neumrjočih duš. Živahne priprave v Padovi in Lizboni. Vemo dobro, da sta se v Padovi ustanovila dva odbora, ki imata nalogo z veliko gorečnostjo pripraviti vse potrebno za lepe slovesnosti. Prepričani smo, da tema odboroma ne bodo stali ob strani samo člani velike frančiškanske družine, ki časti ta cvet svetosti kot slavo in kras svojega reda, ampak da se jim bodo pridružile v tem ple' menitem stremljenju tudi državne oblasti. Znano pa nam je tudi, da si ti, spoštovani naš brat, napisal posebno pismo vsem škofom celega sveta, kjer si jih prijazno povabil, naj tudi oni po možnosti proslave v svojih škofijah ta lepi jubilej. Toda, če je prikladno, da se ta sedemstoletnica proslavi po vseiu svetu, koliko več vzroka imamo jo proslavljati v Padovi in Lizboni, zlasti še v Lizboni, kjer je naš svetnik zagledal luč sveta. Zato smo Pa z živim veseljem prejeli vest, da nameravajo na pobudo našega ljubljenega brata lizbonskega kardinala meščani prirediti v svetnikovem rodnem mestu prav izredne slovesnosti. In naše očetovsko veselje e je še dvignilo, ko smo zvedeli, da pridejo v času glavnih proslav posebna odposlanstva padovanskih meščanov v Lizbono, lizbonskih meščanov pa v Padovo. Upanje svetega očeta. V naši duši vstaja radi tega veliko upanje, da bo sveti Anton, ki ga bo to leto ves svet javno prosil in častil, dvignil vero in pobožnost ' srcih vernikov, pa da bo odvrnil misli svojih častivcev od posvetnm stvari k nebeškim. Tako imamo tolažljivo gotovost, da omenjene p°' božne slavnosti ne bodo prinesle veliko dobrega samo posameznim me ščanom, ampak vsej človeški družbi. Kakor je naš svetnik razsvetlil svojo dobo s pravo krščansko nUJ" drostjo in z žarom prelepih čednosti, tako smemo po vsej pravici prI' čakovati, da bo storil isto tudi zdaj, ko bo prišel v misli in srca Pf®" mnogih, upati smemo, da nas bo s svojim zgledom zaokrenil proti oniiu plemenitim vzorom, za katere smo ustvarjeni in da bo našo dobo, ki preveč pozablja Boga in preveč hrepeni po zemeljskih veličinah, da bo našo dobo dvignil k nadzemskim mislim. Razmišl jajmo svetnikove čednosti! Da bo pa naše upanje doseglo zaželjeni uspeh, je pred vsem ^ obhodno potrebno vedeti, da ne zadostujejo samo vnanje slovesnosti čast sv. Antonu, ampak je potrebno premišljevati njegove čednosti i jih posnemati. Po pravici nas tu opominja sv. Avguštin: „Kjerkoli je ljubezen, je nujno, da dela; vera sama dela vedno s pomočjo ljubezni.*' Znano je, da je sv. Anton svetovni svetnik; vse ga časti in prosi pomoči. Toda, ali ni res, da se velika večina obrača k njemu zato, da hi prejeli zemskih ali celo čudežnih dobrot? Pri tem pa nič ne poznajo hjegovega lepega življenja in njegove svetosti; poznajo ga le kot čudodelnika. Zato se pa zdi naši visoki apostolski službi odgovarjajoče, prav v kratkih besedah podati poglavitne čednosti tega junaka svetosti. Tvoja Zunanjost cerkve sv. Antona v Brežicah. (Foto Merhar.) halo, ga pa bo, spoštovani brat, in naloga vseh listih, ki s posebno pobožnostjo častijo sv. Antona Padovanskega, da bodo svojim vernikom hzložili to, kar smo mi v tem pismu le na kratko orisali. Sveto življenje že od mladosti. . Rodil se je naš svetnik v Lizboni v plemeniti rodbini. Narava ga •e °bdarila s telesno lepoto in duševnim bogastvom. Mladeniču se je hiehljala rožna bodočnost; določen je bil za glavnega dediča. Kljub emu je zapustil vse te stvari že v cvetu mladosti. Zapustil je očetova Posestva, pot do človeške veličine, razkošje in uživanje zemskih dobrin, zapustil je vse te stvari in jih vrgel daleč proč od sebe kot težeče suženjske verige, ki so zabranjevale njegovi duši polet proti nebeškim vzorom. Najprej je stopil v kongregacijo kanonikov avguštincev, kmalu nato pa — hrepeneč po višji popolnosti — se je oklenil z največjo ljubeznijo serafinskega reda asiškega očaka. Tu pa so se razvile v njegovi duši krščanske čednosti do čudovite lepote. Njegova angelska čistost. Kot posebno jasen znak njegove svetosti je bila njegova vsestranska nedolžnost, radi katere so ga splošno smatrali za angela, oblečenega v človeško meso. Vendar pa ne smemo misliti, da naš svetnik ni čutil privlačnosti od strani vseh sladkosti tega sveta; izkusil je pač gotovo vso moč nagonov duše in čutov, ki so žalostna zapuščina izvirnega greha vsemu človeškemu rodu. Zgodovina nam poroča, kako se je še kot mladenič pritoževal nad bridkim zakonom v svojih udih, ki se trdovratno upirajo zakonom duše; tožil je podobno, kot apostol narodov. Pa je porabil vso svojo moč in voljo, da je zatrl in pomiril neredna in nečista nagnjenja skvarjene narave in je ohranil čisto cvetko nedolžnosti nedotaknjeno-Kdo more popisati tisto nedopovedljivo veselje, ki je kipelo v duši čistega mladeniča, ko je zmagal nad tako nevarnim sbvražnikom. Pa ne samo, da je čutil v svoji duši veliko zadoščenje, ker je ukrotil zvijačnost čutov, temveč bil je deležen še prav posebnega priznanja od Njega, „ki se pase med lilijami". Pripovedujejo, da se je zgodilo nekaj prav posebnega nekoč, ko je sv. Anton molil v svoji celici oziroma je bil zatopljen v razmišljanje sv. pisma; naenkrat napolni bajna svetloba vso sobico in vanjo stopi Dete Jezus ter se mu nasmehne z rajsko sladkostjo. V spomin na ta čudoviti dogodek, še danes umetniki upodabljaj0 padovanskega svetnika navadno tako, da drži v eni roki lilijo, ki je simbol nedolžnosti, v drugi pa ima nebeško Dete. Tu vas opozarjamo, da vsi premislite te moje besede in da skrbite, da boste imeli korist od njih. Zato se vprašajte, s kakšnimi sredstvi je mogel sv. Anton čuvati svojo nedolžnost in postati istočasno eden izmed največjih svetnikov. Njegova čudovita ponižnost. Pred vsem pa je seveda stremel za tem, da si izvojuje krščansko ponižnost, ki je podlaga vseh čednosti, brez katere se ni mogoče podati na pot popolnosti, še manj pa popolnost doseči. Čeprav so ga vsi občudovali in mu je sam serafinski oče nadel častno ime „škof“, vendar se je smatral za neporabnega hlapca in p1 iskal častnih mest in važnih služb, ampak je iskal najnižje službe i° najrajše je bival v blaženi samoti. Pa ne smemo misliti, da je izhajala ta njegova ponižnost iz sJ.a' bosti ali iz boječega značaja, kakor v naši dobi nekateri napačno sodi]0 junake sv. katoliške cerkve. Antonovo življenje je bilo polno junaštva in izrednega poguma. Omenimo samo, kako odločno je stopil pred krvoločnega kneza Ecelina, ki je takrat tiransko stiskal mesto Padovo 1 druga mesta. V imenu pravičnosti in ljubezni je delal mir med sovražniki in je dosegel prostost neštetim jetnikom, ki so ječali v težkih ve" rigah. Iz tega je pač jasno razvidno, kako krščanska ponižnost ne potepta dostojanstva duše in ne ugasne njegove luči, temveč jo napravi še vse bolj živo in toplo. Odpoved in čuječnost. To je dvoje nadaljnih sredstev, s katerima je skušal naš svetnik Vedno ščititi svojo nedolžnost in se vedno višje povspeti v svetosti. Prebral je bogastvo in je od njih popolnoma odtrgal svojo dušo, sledeč pre- Kameniti kip sv. Antona v Brežicah. (Foto Merhar.) Osnemu zgledu asiškega patriarha, ki se je poročil na skrivnosten način 2 gospo Siromaščino. — Odpovedal se je Anton skoro da vsem ugodno-jitn življenja, odpovedal se je celo samemu sebi, da bi mogel tem bolj Užiti le Bogu. Dobro pa jo znal združevati svoje zatajevanje z begom ped raznimi prilikami. In ker svojim lastnim močem ni zaupal, je noč n dan goreče molil; tako, da lahko rečemo: njegovo življenje je bilo ^pretrgana molitev pred božjim tronom. Molitev. Kakor bi postala naša zemlja brez solnca pusta in opustošenj tako postane naša duša brez molitve oropana solnca milosti, zato v njej ne more vspevati vera in ljubezen, ne more se dvigniti k visokim vzorom svetosti. Če je naš svetnik celo življenje zvesto izpolnil Gospodov ukaz, da je treba vedno moliti in nikoli nehati, koliko bolj je tu sledil Odrešeniku tedaj, ko se mu je približala smrt; hotel se je popolnoma ločiti od ljudi in zemskih stvari, da bi dosegel najvišje veselje biti združen neprestano z Bogom v vroči molitvi. Pripovedujejo, da je bil nekoč v tihem gozdu v bližini samostana Kamposampiero, pa je zagledal tam mogočno samotno drevo in je ij razil željo, da bi mu napravili na tem drevesu visečo celico, v kateri bi preživel zadnje dneve življenja v blaženi samoti. Ko so mu res napravili zaželjeno celico, je ves srečen stopil v to malo gnezdo, kjer je pre-živel bolj angelsko, kot človeško življenje, plameneč v božji ljubezni vživajoč predokus nebeškega blaženstva. Apostolska gorečnost. Čeprav se je naš ljubljeni svetnik odlikoval v najlepših čednosti* kot smo do zdaj videli, vendar pa je bil najlepši biser njegove svetosti apostolska gorečnost. Ta apostolska gorečnost ima seveda svoj temelj v notranji izpo-polnitvi duše. Že prva leta svojega življenja v redu, je pokazal svoje apostolsko zvanje, ko je spoznal junaške čine prvih frančiškanskih ju' nakov, ki so se podali v Maroko, da prižgo ondotnim divjim narodom luč krščanske omike in so prelili tam svojo kri za Gospoda. Kar gore* je vsled hrepenenja po apostolstvu in mučeništvu in je prosil dovoljenja, da se sme podati v misijonske kraje in s svojim delom in če bo p°' trebno s prelitjem svoje krvi širiti kraljestvo Jezusa Kristusa. Ko je prejel potrebno dovoljenje, se je takoj podal v Afriko, pa je tam hudo zbolel in je bil radi tega primoran vrniti se proti domovini-Toda ladja, na kateri se je vozil, jc radi neugodnih vetrov pristala namesto na Portugalskem, v Italiji. Ostal je zdaj v Italiji, kjer je prajj kmalu zažarela njegova gorečnost in apostolska delavnost. Tu je razvil svoje apostolsko delo; pa pridigal je tudi v večih francoskih provincah-Naš svetnik ni delal med narodi nobene razlike: enako je s svojo g°' Tečnostjo objemal Portugalce, Afrikance, Italijane in Franroze, pa vse* o katerih je zvedel, da so brez luči krščanskih resnic. Boril pa se je junaško proti heretikom ali krivovercem albige11' zom, katarom in patarinom, ki so nameravali v tisti dobi skoro povsod pogasiti v srcih vernikov luč prave vere; boril se je proti njim tako srečno in tako hrabro, da je prejel naziv „nož heretikov". Vsem tistim pa, ki so po njegovih besedah zavrgli zmoto in se oklenili resnice, vsem tistim je bil pravi oče in jih je sprejel z odprtin1 srcem. Njegove čudovite pridige. V svojih govorih ni iskal priznanja ljudstva, zlasti ne pohvalo prvakov in bogatinov; tudi ni prodajal učenosti kot trgovec, ampak je,s svojim bistrim razumom z ljubeznijo razlagal božjo modrost, ki jo le črpal iz čitanja svetega pisma. Zato ni prav nič čudnega, če ga je nazival naš prednik Gregor1! IX. s častnim pridevkom „skrinja zaveze". Nič ni čudnega zato, če je 5 svojo zgovornostjo in svojini zgledom privabil toliko blodečih ljudi na pravo pot, toliko brezbrižnih h gorečnosti in krščanski popolnosti. Rekli so, da ni iskal slave ljudi, pa kljub temu je tako mogočno uplival na duše poslušalcev, da so pozabili na čas in svoje opravke ter se niso uikdar utrudili fm poslušanju, pa so bili pri tem zadeti v dno srca radi storjenih grehov; napravili so trden sklep, da popravijo svoje življenje. -+ Zunanjost cerkve sv. Antona v Štangi. Vest o tem čudovitem glasniku evangelske resnice se je razširila P°Vsod; od vseh strani so hiteli ljudje, ne samo iz bližnje okolice, am-tudi iz zelo oddaljenih krajev. Neprestano je bila zbrana okrog ,!ega tako velika množica, da je njegov močni glas komaj še prodrl s° zadnjih plasti poslušalcev. Odložli so vojaki svoje orožje, zapustili s° Poljedelci svoje polje, trgovci svoje trgovine, delavci svoje delavnice da so mogli poslušati velikega pridigarja. Ko so se vsi ti vrnili k Ppm vsakdanjim opravilom, so vsi čutili v sebi veliko željo za napre-ek v krščanski popolnosti. Temu apostolskemu možu tudi ni manjkalo onih čudovitih znamenj, s katerimi Bog vzdržuje zlasti v viharnih časih svojo cerkev 111 daje svoje božansko potrdilo besedam svojih glasnikov. S čudeži ni samo pobijal krivoverce, ammpak je tudi pomirjeval razdvojene meščane in jih navajal k ljubezni. Sledimo njegovemu zgledu! K temu jasnemu žaru svetosti naj se obrne vsakdo z občudovanjem in naj skuša urediti svoje življenje po zgledu, ki nam ga je zapustil sv. Anton. Naj se uče pri njem mladeniči, zlasti oni, ki se borijo v vrsta« katoliške akcije, da bodo bežali pred valovi sveta in dvigali svoja cista in pobožna srca k najplemenitejšim vzorom. Učijo naj se pri njem tisti, ki delajo v krščanskih misijonih, da ne bodo obupavali v stiskan in pomanjkanju, da se ne bodo prevzeli, če jim gre dobro in da bodo goreli neprestano v evangelskem navdušenju. Govorniki naj se učijo pri njem zajemati iz studencev sv. pisma božjo modrost, izoblikovat1 svoje življenje po zgledu in zapovedih Jezusovih ter se tako vredno prl' pravljati na pridigarsko službo. Prav posebno pa še želimo, da bi f{? posnemali vsi tisti, ki so se oprijeli redovnega življenja, pred vsem s}' novi serafinskega reda, da bodo šli za čednostmi in zasluženjem te nap čistejše slave velike frančiškanske družine. _ ., Končno nam ne preostaja drugega, kot da želimo prav srečen izm vsem različnim slovesnostim, ki se bodo to jubilejno leto vršile. , Pri tem naj omenimo samo mnogoštevilna pobožna romanja od vseh strani na slavni grob sv. Antona; misijonski kongres in socialo teden, ki bosta meseca septembra v Padovi; in še evharistični kongres s katerim bodo Antonove proslave zaključene. Vse te stvari pa naj blagoslovi dobri Bog na priprošnjo sv. Antona, da bodo obrodile obilne sadove za nebesa. V znak naše očetovske naklonjenosti podelimo iz vsega srca ap°' stolski blagoslov tebi, spoštovani brat, vsem tvojim vernikom, vsein. ki se bodo podali k slovesnostim v Padovo, in na prav poseben naci vsej ljubljeni družini serafinskega očeta, tudi tistim, ki s toliko gorečnostjo čuvajo prekrasno baziliko sv. Antona in njegove posmrtne ostanke . Dano v Rimu pri Sv. Petru, i. marca 1931., v desetem letu našega papeštva. PAPEŽ PIJ XI. ANTON DE WAAL - P. EVSTAHIJ: Sotera! Zgodovinska povest iz prvih časov krščanstva. „Imenuj to modroslovje ali verstvo,“ odvrne devica izogibaje s®! ,,ako nočem sreče svoje prostosti zamenjati za vezi, ki so mi mrzk „Ti si, plemenita Sotera,“ je odgovoril Ambrozij, „mojemu pce povedala o nekem drugem, ki že poseduje tvoje sreč. Vem, ti si k stjana, — jaz vem za gotovo, — in kot kristjana utegneš imeti .’ ki vlečejo k sebi tvojega duha in vežejo nase tvoje srce. Toda ah . najo druge krščanske mladenke istih vzorov, ne da bi zato zameta'n srečo ljubavi? In čim lepše in plemenitejše in čim bolj izvrstno je kar častiš v svojem verstvu, tem lažje boš moža, ki ti v resnični ljubezni izroča srce, mogla pridobiti za isto češčenje." »Ženin, ki sem si ga izvolila," je rekla Sotera in sveti ogenj je sijal iz njenih oči, „ne sme imeti samo moje duše, ne, on me mora vso imeti v svoji posesti in lasti. Noben dih posvetne ljubezni ne sme zatemniti 2rcala mojega srca, katero je sprejelo vase njegovo podobo; le on edini naj prebiva v hiši, ki si jo je izbrala njegova milost in ljubezen." Zdaj poprime spet besedo Sempronij in reče s pretečo resnobo: »Vsekakor te moram, plemenita Sotera, spomniti na to, da je božanski Dioklecijan izdal gotove odloke, ki so tudi tebi nevarni. Jaz ti Rudim varstvo zoper nje: v hiši mojega sina, kot soproga tribuna Avre-jija Ambrozija, boš zavarovana zoper vsako zatožbo." »Ali bi ne bilo 'zdajstvo nasproti njemu, ki me je izvolil za svojo nevesto," odvrne devica, „če bi na mestu pri njem iskala varstva pri tebi in tvojih bo- ; £SF%\ ■: 'lik i N 4i *ff! vm' Notranjščina cerkve sv. Antona v Štangi. govih? Naj se le vzdignejo gospodovavci zemlje in naj se zvežejo mo-§?čneži zoper Gospoda in njegovega Maziljenca, — On, ki prebiva v visavah, se jim smeje, in Gospod jih zaničuje!" Bile so prav tiste besede, ki jih je Ambrozij slišal peti v katakombah 11 ki so ga zdaj, ko jih je ponovno čul iz mladenkinih ust, s svojim 2rnagoslavnim zaupanjem silno osupnile. »Toda," je vzkliknil, »ali se i , ne brigate za cesarske odloke?" Ali ne vidite dan za dnem žrtev, 1 jih iz vaših vrst tirajo v mesnico? Ali so vaša ušesa gluha za vzdihe prečnih, ki so na pol oslepljeni in s prerezanimi kitami na nogah usojeni na javna dela. Vaši templji in svetišča so spremenjena v kupe azvalin ali izročena posvetnim namenom, in ne da bi vi tudi po smrti ^eli miru, je državna oblast celo vaša pokopališča zasegla. In sredi vsega tega preganjanja in podiranja vpričo vsega bližnjega uničenja in iztrebljanja, kako še morete vseeno vztrajno ostati v nespametni domnevi, da bo križani Jud, ki ga vi kot Boga častite obhajal zmagoslavje, da, da bo celo do skrajnih zemeljskih mej raztegnil svoje gospostvo.*1*) „Mučeniška kri je krščansko seme!“ je odgovorila Sotera navdušeno. „Da, gotovo, Uidi iz tega preganjanja bomo izšli zmagovito! Upam, da boš še ti sa,m videl naše zmagoslavje. In če bi smela jaz, da bi pospešila jutranjo zarjo tega dneva, žrtvovati svojo kri in svoje življenje, o ,kako rada in vesela pojdem v smrt! Verni, v koga sem verovala, in poskakovati hočem od radosti v blaženem veselju, ako me pokliče k milosti, da bi smela zanj trpeti in umreti. — Kaj bi mogla jaz slabotna deklica storiti za njegovo slavo in poveličanje,“ je Sotera nadaljevala, „kako bi mogla njemu, ki me je ljubil in zame žrtvoval samega sebe, pokazati svojo hvaležnost, kakor če se v sveti ljubezni vležem na oltar kot tiho žrtveno jagnje? Ne, ne bom trepetala, ako ponudim svojo glavo smrtnemu udarcu. Če gre vojščak neustrašeno v smrt, da pokaže svojemu cesarju zvestobo svojo, ali naj bi tedaj jaz za svojega Boga, ki go-vračuje z večnim plačilom, ne dala poslednje kapljice krvi v neomahljivi zvestobi?!** „To je sanjaštvo, ki meji že na blaznost," je pripomnil Semprozij suho, „ki je nesprejemljivo za umske razloge, in prazen trud bi bil, bojevati se dalje z besedami zoper sanjarije. Obžalujem, plemenita Sotera, da je tudi moj drugi obisk ostal brezuspešen. V tvoj lastni blagor in pri spominu na prijateljstvo, ki me je od mladosti vezal s tvojo rodbino, pa kljub temu ne neham upati, da bom našel odprta vrata, kadar tretje potrkam .— Ni moja krivda, ako bo takrat moje trkanje nekoliko nestrpno." Pri teh besedah se senator dvigne in zapusti svojim sinom pristavo- (Dalje prihodnjič.) P. HUGO - V. H.: Češčenje sv. Antona pri Slovencih. v. Anton je imel svoje častivce med Slovenci že za časa svojega živ' ljenja. Našo slovensko zemljo so blagoslavljale njegove apostolske stopinje pri oznanjanju blagovesti. Ni to le pobožna legenda, amkak zgodovinsko precej točno dognana resnica. Dokaz verodostojnosti se opira pred vsem na dejstvo, da Padova središče in izhodišče njegovega delovanja, in stara patriarhija Akvileja razmeroma nista bik mnogo oddaljeni druga od druge. Zgodovinsko je dognano, da je sv-Anton deloval v področju akvilejske patriarhije, kjer so Slovenci v neposredni bližini živeli in tudi danes še žive, četudi so ločeni od narodovega telesa. *) Zlasti onim spričevancem, ki so bili obsojeni v rudnike ali kamnolome v Sin^ in Egiptu so desno oko izdrli in izžgali, preden so jih odvedli na kraj njih pregnan-stva, in prerezali ali prežgali so jim kite pod levim kolenom. Evzelij sporoča o tein-„Nato je bilo ukazano izdreti našim oči in oslabiti drugo izmed obeh kolen... tako da se nikakor ne more prešteti tistih, katerim je bilo izdrto najprej desno oko z železo®, potem pa izžgano z razbeljenim železom, i število tistih, katerim so bile leve počk0', lenice z žarečim železom oslabljene, in ki so bili nato obsojeni v kovinske rudnik*-(Evzebij, Cerkvena zgodovina, VIII, pogl. 1). Zgodovina nam nudi dokaze in resnične zgodovinske vire, ki Uani to potrjujejo. V Kostanjevici pri Gorici, našem bivšem samostanu s*no imeli rokopisno kroniko P. Angela Kochera, kjer je zapisano: »Samostan v Gorici, ki je baje najstarejši na Furlanskem, je brez dvoma Ustanovil sv. Anton Čudodelnik ali Padovanski". Ni misliti na samostan v Kostanjevici, ki je bil izpočetka karmeličanski. Šele v času reform cesarja Jožefa II. so ga dobili frančiškani. V mislih je imel nekdanji koiiventualski samostan v bližini današnjega škofijskega dvorca v Go-rici, ki se je obdržal do 1. 1811. Omenjeni kronist P. Angel nam o tem samostanu še več pripotuje. Trdi da je sv. Anton prišel v Gorico proti koncu 1. 1225; Podoba sv. Antona v Štangi. opremljal ga je brat Luka. Stanovala sta v Gorici pri cerkvi sv. Marka uzu trdnjave. Sv. Anton je postal kmalu nato daleč naokrog slaven P° svoji svetosti, govorništvu in bistroumnosti. Od vseh strani so pri-najali ljudje, da bi videli in slišali tega svojevrstnega človeka. , Da bi ga delj časa imeli v svoji sredi, mu je Albert I. grof goriški, aroval ono cerkvico in toliko zemlje, kolikor jo je bilo potrebno za Uaiostan. Sv. Anton je pri cerkvi zgradil štiri ali pet majhnih hišic in 2 Italije pozval prav toliko bratov. V sporazumu s solkanskim (?) žup-'kom, p0(t čigar oblast je cerkev spadala, so pričeli bratje z dušno-Pastirskim delovanjem. Sv. Anton je pridigoval, bratje so pa oskrbeli stalo. že 1. 1226. je Anton med svojo sobico in cerkvijo zgradil malo ka-Pelico z oltarjem na čast sv. Katarini, devici — mučenici, ki jo je prav P°sebno častil. V tej kapelici je vršil svoje pobožnosti. Kasneje pa so gradili drugo kapelico sv. Katarine na onem mestu, kjer je bila so- Anti a sv. Antona. Še pozneje pa je vzporedno s kapelico, dobil tudi sv. °n svojo cerkvico. ■ Ivan Jakob od Ischiza, nadžupnik iz Palme piše v svoji italijanski r°niki mesta Gorice: Gorica je lahko tako napredovala, saj je prišel aui padovanski čudodelnik sv. Anton v Gorico, kjer je zgradil kapelico a čast sv. Katarini, devici in mučenici". Isto potrjuje tudi napis na sta- rem kamnu, ki je bil vzidan v kasnejšem samostanu. Napis se glasi: »L. 1226. je to svetišče zgradil ponižni čudodelnik Anton Padovanski, ko je bival v Gorici. V nekem protokolu mestnega arhiva v Gorici iz XV. stoletja, pitamo med drugim tudi popis gvardijanov goriškega samostana. Kot Kot ustanovitelj in prvi gvardijan je imenovan sv. Anton. Dobesedno napisano se glasi: „Leta Gospodovega 1226, znani svetnik Anton, ustanovitelj samostana in svetišča sv. Katarine, gvardijan in pridigar". Pr1' pisana opazka pa še pojasnjuje: „0pozoriti moramo, da se do danes v arhivu ni našel nikak drug imenik gvardijanov — ustanoviteljev, ki 1)1 po odhodu sv. Antona ta samostan zgradil ali ga upravljal". V Gorici je sv. Anton ostal samo leto dni. Kakor poroča kranjski zgodovinar Valvasor, je preko Kranjskega odpotoval v Trst, kjer Je pravtako ustanovil samostan. Morda je ob tej priliki obiskal tudi Ljubljano, kakor sporoča naš provincijalni zgodovinar P. Mavricij Fajdiga-S tem še ni rečeno, da se je mimogrede res ustavil v Ljubljani. Iva11 pl. Shalberg, ljubljanski zgodovinar, pa piše, da je sv. Anton dal pobudo za ustanovitev našega prvega samostana v Ljubljani. V tem slučaju pa bi bilo verjetno, da je nekoč potoval skozi Ljubljano, ni pa bil ustano; vitelj prvega frančiškanskega samostana v Ljubljani, ki ga zgodovinar]1 omenjajo šele 1.1233, ko je bil sv. Anton že proglašen za svetnika. de časti si torej nikakor nočemo lastiti. Na vsak način pa smo bili z njim mi Slovenci v ožjih stikih kol ostali Jugoslovani in imamo za to več razlogov, da ga častimo in da sirimo njegovo češčenje. Zgodovina njegovega češčenja pri nas nam dokazuje, da smo se te dolžnosti prej mnogo bolj zavedali, kot pa daneS-Škoda, da je za nas starejša zgodovina njegovega češčenja — knjiga ? sedmimi pečati zapečatena. — Naši prvotni sobratje konventualci, k1 so 1. 1559. bosanskim frančiškanom predali ljubljanski samostan in p°' lagoma tudi druge samostane, razen onega v Ptuju, so vzeli s seboj tud1 kronike, kdo ve, kam? Toda ukoreninjene ljubezni do sv. Antona nlS° vzeli iz dežele. Pa če tudi bi jo vzeli s seboj, bi njihovi naslednik1.’ bosanski bratje, ki jim je sv. Anton že od nekdaj svetnik nad svetnik1 to ljubezen znova oživeli in razplamteli. Kamorkoli so prišli, so navadno že našli skromno cerkvico in p1"1' zidali samo mali samostan. Morda so že s tem dali duška svoji ljubezp1 do sv. Antona, da so mu posvečali cerkve, katere so morali sami zida11-Med svetniki je bil najbolj resno priznan kot zaščitnik, ako si ni obdrzaj te predpravice, leži vzrok samo v tem, ker je v provinciji že imel svoj spomenik. Vkljub temu je imela provincija v dobi pred Jožefom II. dva nje1111 posvečena samostana; cerkvico v Solkanu pri Gorici iz sredine XVB-stol. in samostan in cerkev v Brežicah iz 1. 1685. Tudi danes ima provinci j a dve cerkvi in dva samostana posvečena sv. Antonu Padovanskem11-v Brežicah in na Viču pri Ljubljani. Kot jubilejni spomenik za svoj 700 letnico pa je dobil serafinski kolegij s kapelo v Rocnu nad Ljubija110' Da pa je bil sv. Anton ljubljenec naših bratov in ljudstva, 111 manj plemstva kot preprostega naroda, nam pričajo kronike bivšeg našega ljubljanskega samostana, ki se je nahajal na Vodnikovem trg1?’ poleg škofijskega dvorca. Samostanska cerkev je bila posvečena Manjinemu Vnebovzetju. Sv. Anton pa bi moral imeti v njej vsaj svojo kapel°-Tako so želeli bratje in Ljubljančani. Tedanji kranjski pokrajinski p°' glavar Volfgang Engelbert grof Auersperg, vreden naslednik svojih pre°' tikov, ustanovitelj samostana, je prevzel vse stroške. Kapelica z oltarjem sv. Antona je bila posvečena 4. okt. 1655. Pet let nato je bila v tej kapelici po želji častivcev velikega čudodelnika ustanovljena posebna bratovščina. Kakor je razvidno iz ustanovne listine papeža Aleksandra VII., z dne 19. IV. 1660, je bila to popolnoma nova bratovščina sv. Antona, obdarjena s posebnimi odpustki. Bratje in sestre so prejeli popolni odpustek na dan vstopa v bratovščino, ob nedeljah, v osmini praznika sv. Antona in ob smrti. Razen tega Pa še veliko nepopolnih odpustkov ob drugih praznikih pod pogojem, Zunanjost cerkve sv. Antona v Prečni pri Novem mestu. da se bratovščina ne združi z neko podobno nadbratovščino in potem Po njej dobiva druge odpustke. V tem slučaju bi prenehali njeni postili odpustki. Značilno je dejstvo, da so bili člani prvega odbora nove bratovščine samo tedanji ljubljanski plemiči. Volitev odbora se je vršila 2. VIII. 1662. Za predsednika je bil imenovan ustanovitelj kapele sv. Aniona Volfgang Engelbert grof Auersperg, za odbornike pa Friderik grof mthems, kranjski vicedominus, Erhard Leopold lUrzin grof Blagay, P°krajinski svetnik in komornik Ivan Kveringer pl. Roenberg, mestni jtonzul. Iz tega je razvidno, da je imel sv. Anton goreče častivce tudi med ledanjim plemstvom. Ta kapelica je postala zibelka častivcev sv. Aniona med Slovenci-Za milosti, ki so jih ljudje prejemali na njegove priprošnje, so ga bogato nagradili. Mnogi so se ga spominjali v svojih oporokah. Kapelica je imela mnogo srebrnega posodja in okraskov. Vsak torek ves dan, vsak petek popoldne ob času litanij in ob svetnikovih praznikih je v svetišču gorela zaobljubljena luč. Razkošno razsvetljavo ob času devetdnevni«; je oskrbela Ana Marija Snedic roj. pl. Hoffstetter, ki je v ta namen v svoji oporoki zapustila 22U0 zlatov. Veličastne svečanosti so se vršile v tej kapelici ob veliki udeležbi ljudstva. Znani zgodovinar Sv. Gore A. Cia-rus Pasconi, v 1. 1725—1728. gvardijan v Ljubljani, nam je v svojem delu „Natata“, ki je ohranjeno v rokopisu zapustil točen opis, kako so se te pobožnosti vršile. S posebno slovestnostjo se je slavil njegov god 13-junija. Slavnost se je pričela na praznik in je trajala skoz celo osmino-Pred godom so se bratje postili, kakor za praznik sv. Frančiška. Pm poldne ob pol štirih je veliki zvon svečano vabil k pobožnosti, ki se je pričela ob štirih. Najprej je bila slovesna pridiga. Plemstvo, ki je bil3 prožeto z nemškim duhom ni prihajalo k svečanim govorom. Ko je bila pridiga končana, so oddali posebno znamenje, da se bodo kmalu pričele litanije in nato so prišli tudi plemiči k slovesnosti. Ob času slovesne pobožnosti je bila cerkev svečano okrašena. Vsa je bila zastrta s preprogami, na poseben način pa so ozaljšali kapelo sv. Antona. Na glavnem oltarju, pred bogato okrašeno sliko sv. Antona* je ves dan gorelo devet sveč. V razsvetljeni kapeli je bila ob petih zjutraj, kasneje ob pol sedmih pred izpostavljenim Najsvetejšem prva sv. maša in slovenska pridiga. Druga slovesna sv. maša, ki jo je daroval običajno tuji cerkveni dostojanstvenik z nemško pridigo, je bila ob devetih, kasneje ob desetih. Druga sv. maša pred izpostavljenim Sv. Re^' njim Telesom je bila razen tega skoz vse dni osmine. Popoldne so se ravnotako skoz celo osmino molile litanije na čast sv. Antonu. Tudi sklepna pobožnost je bila vedno zelo svečana z pridigo in zahvalno pesmijo. V nedeljo v osmini praznika sv. Antona je bil po odločbi papež3 Aleksandra VII., glavni praznik bratovščine. Zjutraj je bila slovesna sv-maša s slovensko pridigo, popoldne slovesne litanije, slovenska pridig3 in nato procesija, ki se je razvila do pokopališča blizu samostana. slovesnost je bila dobro obiskana in zgodovinar poroča „o številni udeležbi ljudstva." Na ta dan so tudi vernike vpisovali v bratovščino sv-Antona. Na enako slovesen način, toda le en dan so praznovali prazni* „Prenos sv. Antona" 15. februarja. Vsak torek v letu je bila v kapebcj sv. Antona peta sv. maša in vsak petek, ako ni bil kakšen drug vecj1 praznik, pa so bile litanije sv. Antona in procesija. Iz Ljubljane se je češčenje sv. Antona razširilo tudi po drugih samostanih tedanje provincije. Ako ni bilo mogoče sezidati posebne kap<^ lice, kakor n. pr. na Trsatu, so mu posvetili vsaj altar in nato ustanovi* tudi njegovo bratovščino. Iz zapiskov naše provincije razberemo, da ]e bila bratovščina sv. Antona ustanovljena v Klanjcu 1. 1664., na Trsatu 1. 1665., v Kamniku 1. 1668., v Berdovcu 1. 1672., v Pazinu 1. 1676., Karlovcu 1743. Vsi našteti, pa tudi drugi samostani so postali središč češčenja sv. Antona daleč naokoli. Zaradi dveh čudovitih dogodkov, ki sta se odigrala v Klanjcu, j® tamkaj nastala na čast sv. Antona prava božja pot. Ko je 1. 1716. vsl®“ požara, ki je vse uničil, samostan do tal pogorel, je ostala slika sv. An' tona, četudi je bila iz papirja, nepoškodovana in cela. To sliko so kaS' aeje prenesli v njegovo kapelico, kamor je ljudstvo romalo od vseh s.trani. Vero v velikega svetnika pa je čudovit dogodek L 1787. še bolj utrdil. Zadeta od kapi je deklica Jedert Strasner na priprošnjo sv. Antona takoj ozdravela. Posebna komisija je dogodek strogo proučila in Prišla je do zaključka, da si tega ozdravljenja naravnim potom ne moremo razložiti. To omenjam samo mimogrede, ker se je zgodilo izven uieje Slovenije — na Hrvaškem. To goreče češčenje sv. Antona je trajalo prav do dobe janzenizma ln Jožefa II. Obenem z drugimi je bila ukinjena tudi bratovščina sv. Antona, razne lepe slovesnosti pa vsled strogosti janzenistov prepovedane, "ozneje se je na Slovenskem češčenje sv. Antona zopet obnovilo, toda uikdar več se ni tako razcvetelo. Središče češčenja — naš ljubljanski Zunanjost cerkve sv. Antona na Viču. samostan — je bil uničen, frančiškani pa vendar niso bili izgnani. Do-tuti so današnji, samostan, kjer so bivali do cesarja Jožefa II. oo. avgu-stinci. Na sv. Antona niso pozabili. Zopet je dobil svojo kapelo, ki pa ljudi ni bila več tako privlačna, kakor ona v starem samostanu. ,orda zato, ker ni bila nanovo oživljena bratovščina sv. Antona in ker Uiso tako slovesno obhajali godu sv. Antona kakor nekdaj. Iz časov Jo-Ze*a I. se more brati v kroniki, da je bila na praznik sv. Antona v nje-8°yi kapeli slovesna sv. maša. Toda to je bilo tudi vse. Ko je duh jože-'Uiznia in janzenizma zavladal v slovenski zemlji, je češčenje sv. An-°na že prešlo v ljudski živelj in to češčenje je bilo tako globoko uko- reninjeno v duši vernikov, da ga dvorski dekreti niso mogli uničiti. Dokaz za to so mnoge župne cerkve, še v večji meri pa podružnice. V Primorju sem našel preko 15 cerkva, ki so njemu posvečene. V bivši Kranjski, današnji ljubljanski škofiji imamo 4 župne cerkve in 13 podružnic, ki imajo sv. Antona za svojega patrona. Kdo bi mogel pre-šteti v koliko kapelicah kraljuje naš sv. Anton, ki jih je v Sloveniji nešteto in iz koliko slik in kipov zre na nasl Težko boš našel konservativno krščansko družino pri Slovencih, kjer v hiši ne bi imeli ah kipa ah slike sv. Antona. V ljubljanski škofiji je vredno imenovati tri cerkve, ki so posvečene sv. Antonu: na Viču pri Ljubljani, v Prečni pri Novem Mestu in v Štangi pri Litiji. Prvi dve spadata med najlepše cerkve v škofiji. Cerkev na Viču je zgradila provincija za tamošnjo župnijo-hčerko. Posvečena je bila cerkev 13. junija 1910. Treba je bilo mnogo odločnosti in podvzetnega duha v provinciji, da se je zgradila s požrtvovalnostjo in trudom župljanov tako ponosna hiša Božja. Zidanje cerkve v Prečni je vodil tedanji še živeči župnik g. Anton Šmidovnik, veliki častivec sv. Antona. Zares je cerkev bolj trajen spomenik, kot je spomenik iz brona "> ponos je za omenjenega g. župnika in za župljane. Cerkvica v Štangi je najstarejša, temeljni kamen je bil postavljen 1. 1677, znamenita pa je predvsem radi tega, ker je najbolj znamenit8 božja pot sv. Antona v Sloveniji. Utrudljiva je pot do tja, vendar pride tja ob treh glavnih romanjih toliko častivcev velikega Čudodelnika, da trije spovedniki od srede opoldne pa do polnoči in od treh zjutraj Pa skoro do opoldne neprestano spovedujejo. Posebno popularen pa je postal veliki svetnik v zadnjih desetletjih tudi pri nas po svojih „kruhih sv. Antona*1. Močno bi se motil, kdor bi v kakšni cerkvi ah v kakem njenem kotu našel sv. Antona nad skrinjico z napisom: „Kruhi sv. Antona** in bi iz tega sklepal, da je tu frančiškansk8 cerkev. Ta napis beremo tudi v mnogih drugih cerkvah svetnih in redovnih in na vhodih različnih samostanov. Vsak dan in ob vsaki uri vidiš pri tem, zaščitniku ubožcev, ljudi s potrtim srcem, z velikimi in in8' limi prošnjami, često tudi s smešnimi željami. Cesto zdrkne v škrinjic0 zadnji novec, s katerim verni častivec podkrepi svoje molitve v trdnem upanju, da mu bo sv. Anton stokrat poplačal. Seveda pa je potrebno skrinjice večkrat izprazniti, ker jih sicer izprazni kdo drugi, ki se g8 ne tikajo. Mogoče večkrat tudi samega sebe priporoči sv. Antonu, da se mu posel posreči in mu celo obljubi, da mu v tem slučaju nekaj vrne-Ko bi nam sv. Anton razodel vse prošnje, ki se dvigajo k njemu, gotovo bi bile tudi take in tem podobne vmes! Zato prav gotovo ni popolnoma neopravičeno, ko se često čuje, da je današnje češčenje sv. Antona preveč materialistično. Mislim, n8 na vsak način po naši krivdi. Pred vsem moramo povdariti na nase domače, slovenske razmere. Resnici na ljubo moram priznati, da m slovenski frančiškani nimamo več glavne besede pri češčenju sv. A®' tona, kakor so jo imeli starejši bratje. Že to je značilno, da največ]8 božja pot sv. Antona v Sloveniji v Štangi pri Litiji ni in tudi nikdar prej ni bila v naših rokah, ampak je svetna župnija. Naša lepa, sv. A®' tonu posvečena cerkev, na Viču pri Ljubljani, pa se sploh ne more imenovati božja pot, ker bi po vsej pravici lahko bila. Njegova bratov' ščina še vedno počiva, a tudi pobožnosti k sv. Antonu so bolj redke-Naši predniki so v svojih govorih v času svečanosti njemu na čast ime11 priliko, da pouče ljudi, kako se sme in kako ne častiti sv. Antona. In ’ ker njih ni več se je češčenje v resnici v nekaterem oziru materializiralo. Želeti moramo in upam, da ne bo ostalo samo pri želji, da bi mi 2a 700-letnico, ki se približuje, ponosno prevzeli glavno vlogo v njegovem češčenju, ki nam na vsak način tudi pripada. Zopet je treba oživeti bratovščino in jo spojiti z nadbratovščino v padovanski baziliki, Veliki altar v cerkvi sv. Antona na Viču. 1 je bila ustanovljena 1. 1894. Obenem z njo pa moramo obnoviti tudi ekdanje slovesnosti. Tedaj se nam bo nudila ugodna prilika, da mo-i^?10 ljudem razložiti, kako človek ne živi samo od kruha in da sv. An-ui, ne more in tudi noče biti zaščitnik materijalizma, ki ga je sam Oljenju tako bičal. Kakor je bil že v svojem življenju velik zaščitnik toda samo zato, da pridobi njihova srca za višje cilje, tako toliko j !*J sedaj s čudeži še v večji meri sprejema in svojimi priprošnjami lsa telesne težave in podeljuje časne dobrote, da bi po njih še z večjim »Upanjem odkrili in potožili svoje duševne težave. Dal Bog, da se ob Pfuiki 700-letnice njegove smrti v tem zmislu obnovi in ponovno oživi 3eg°vo češčenje med nami. V zavetju. (Drugi del povesti „Na potih brezdomca".) T n res se Blažu pod vtisom te mirnosti sam razveže jezik in s tisto prisrčno naravnostjo, ki mu je lastna, pripoveduje vse, kar je do-I živel od onega dne, ko je bil z njim v stolpu pa do danes. Nam je vse to znano; P. Evgen pa seveda pozorno posluša, ga niti z besedico ne prekine, samo po vsebini pisma vpraša, ki ga Je danes odposlal. Blaž tudi to pove odkritosrčno kot svojemu starejšemu bratu- Nato pa proseče dvigne svoj obraz k njemu in zaupno prosi: kaJ pravite Vi, kako mi svetujete? Jaz vam zaupam. Od prvega hipa dalje-Ne vem zakaj, ne vem kako, ampak zaupam vam in tako kot vi rečete* bom ravnal. — P. Evgen je vstal. Nato je nekaj časa molče hodil po celici in dol. Nekajkrat je obstal pred neko čudno sliko nad klečalnikom, k' je pa Blaž ni dobro videl in prav nič razumel. Bila je to slika poslednje sodbe. V sredini Kristus — veličastno miren, hladen, strog, neizprosen* poleg njega Mati božja v proseči kretnji. Na eni strani so se dvigali \ neizmernem vencu poveličani te zemlje proti nebu — na drugi stran1 obup, neskončna žalost zavrženih. Naposled se je ustavil pred Blažem, pogledal ga je globoko v oc1* tako da so prišle ubogemu Blažu solze, potem je sedel in pričel: Dragi prijatelj, Vi vprašujete velike stvari. In življenje ni kocka> ki se vrže, se skotali in pokaže ali desno ali levo ali zgornjo ali spodaj0 stran. In življenje v samostanu! Vam godi mir, urejenost, tihota •" vmes pa stopajo vaša načela, ki ste jih čuli, veliko bolj pa seveda Gret*-Vprašujete me za svet kaj naj storite, vprašujete, če ste do sedaj rav' nali prav. Prijatelj (tu je glas P. Evgena postal kakor brušeno jeklo), če dam zadevo s strani večine, vam moram reči, da ste ravnali z Gre1 kruto, s starim Taurochom nelepo, in sam s seboj bedasto. Zakaj račun stoji takole: Ni vsak dan dana taka prilika in ne pade sreča vsakomu v naročje kot vam. In če hočem biti pošten s stališča večine, moram svetovati: osrečite Greto, imela bosta krasne otroke, vi ste vid® zdrav in podjeten, srečni boste z njo, zakaj kakor pravite, je lepa 1 dobrega srca in ljubi vas. Tisti podpis pove vse, več kakor vi misWf' Tudi če je ne poročite, bo ona ostala vaša, z vsem srcem, nikoli s ne bo poročila. Ali pa, kar je tudi možno, se prav slabo spoznani n žensko dušo." , . Blaž je imel široko odprte oči in ni bilo mogoče razbrati ah 1 srečen, ali potrt ali oboje. „In samostan, in ta nevidna sila, in še oni izrek župnika s p°rj nikoli ne boste mirni? Kaj pravite k temu?" vprašuje Blaž s hripuvl glasom. „Da, kaj pravim k temu? To je seveda drugi del mojega odg°v?|v To pravim: da jaz še nisem srečal človeka, ki bi imel tako izrazit P°\i za samostan kakor Vi. Nisem še poznal moža, ki bi bil tako malo pu°r učen kot Vi, ravnal tako dosledno, tako moško, tako viteško kak0^ Vi. In če vam svetujem s stališča manjšine, s stališča onih, ki gle v tisti »sloviti kamri“ kip sv. Antona in prošnje in svečke so kar 2evale. — Nato so pa sledili kruhi sv. Antona za uboge. •Ul se razvedel° in kmalu niso prihajale samo starf ženice in ce] , dekleta, temveč tudi mornarji, kapitani, častniki, duhovniki in Gospodična Bouzzier pa je skrbela, da je nabrani denar spremenila v telesne dobrote za ubožce. Vsote pa niso bile majhne. L. 1892. se je nabralo v tisti kamrici 5443 frankov, leto kasneje 33.481 in 1. 1894. že 108.506 frankov. Medtem pa se je po svetu razvedelo, da sveti Anton še raje ustrež6; če se mu med molitvijo zašepeta v srce, da bodo tudi njegovi ubožci imeli kaj od tega če pomaga. Danes skoro ni cerkve, ki bi ne imela male slike ali kipa sv. Antona z nabiralnikom „za kruhe sv. Antona". S tem denarjem so se zidala nešteta zavetšča, kapelice in misijonske postaje, kakoršen je bil pač namen darovalcev. • Za to preprosto mislijo pa se skriva še globok socijalen pomen " da sila in stiska naučita človeka umevanja bede našega bližnjega. Tako svetnik ne samo pomaga temveč na lep način tudi vzgaja človeško srce^ P. ROMAN: Sv. Antona apostolska pota. Božje dete Jezušček obišče v tihi noči svojega ljubljenca. T z mesteca Rimini, kjer ga je Bog poveličal, da so ga pokorno pošlji' šale ribe, je odšel v starodavno mesto Raveno, kjer počiva tef° I Teodorika Velikega v prekrasnem mavzoleju. Že takrat je stala 1 mogočna stavba, ki ima to posebnost, da je vsa kupola izklesana iz enega samega kosa istriškega marmorja in tehta svojih 9400 stotov. Značilna je za svetnika njegova skrbna priprava za govore, kako poroča o tem sv. Bonaventura. Sam je tudi sestavil globoko molitev, ki J je redno pred vsako pridigo molil. Iz molitve se razvidi, da se ni mnog. zanašal na svoj naravni dar, temveč je veliko bolj iskal božje pomo in sveta. _ ia Iz Ravene je odšel v Oglej in Trst, kjer se še danes imenuje kape*, njemu v čast zgrajena, „celica sv. Antona." Tudi na Goriškem so sledo njegovih apolstolskih potov — samostan sv. Katarine. j Kraljica mest na morju — Benetke je velikega moža sprejela na vse ljubo. Še danes ima to mesto nekaj nad dvajset kapelic, altarjev ' celo cerkva, ki so posvečene sv. Antonu. — Znak njihove davne h bežni in spoštovanja. p Zapustivši Benetke je prišel Anton meseca novembra 1. 1227 v “ dovo. Takoj je pričel z govori in mestna gospoda sama je prišla pr° naj prekrasne in duhovite govore tudi zapiše v spomin. Svetnik je često na večer pozno v noč spovedoval in tako zarnu uro, da bi mogel priti skozi mestna vrata v samostan manjših bratenj ki so prebivali izven mestnega obzidja. Zato je bil primoran iskati p kakem meščanu prenočišča. Zlasti je bil Antonu prijateljsko naklon] grof rodbine Camposampiero imenovan Novelo Tisone. In neko noc g povabi k sebi na prenočišče. Občudoval pa ga je tako zelo, da je kar je čul ali sapa videl tudi napisal za pozne rodove. Tisto noč je tu^ ponovno opazoval izrednega moža in res ga preseneti sijaj, ki sili sk špranje Amonove spalnice. Skozi malo odprtino, ki je bila napravil6, za ključ pri zapahu uzre svetnika, in njemu v naročje sili prežalo d6' vse v sijaju. Oba sta videti tako srečna in na obrazu Antonovem ods6 nepopisna blaženost. Grof ne more odmakniti pogleda od čudnega pri-. naenkrat pa vidi, kako božje dete pokaže z ročico proti vratom. Močno se prestraši, ker pa prikazen ne izgine, sodi, da ni razžalil s sv°jo ljubečo radoznanostjo ne Boga, ne svetnika. Ko je čudoviti prizor izginil, je Anton odprl vrata in ponižno prosil ^ojega prijatelja, naj tega nikomur ne pove, dokler bo on živel. Res le pobožni plemič vse to šele po smrti Antonovi povedal. Božje dete obišče sv. Antona. Sploh pa je v Padovi Antonova osebnost in njegova svetost ne- Pfest :er 1. 1228 in 1231. ${c , ° pridobivala nešteta srca. Dvakrat je imel tudi postne govore in Kako je milost božja po njegovih besedah ganila najtrša srca Q, ----^ ® govore naslednja poglavja. — P' SVSTAHIJ: Častivcu sv. Antona v spomin. 1 7~ svojem rojstnem kraju, v Stari Loki, je dne 2. aprila t. 1. četrtek \/ zvečer, zaspal mirno v Gospodu preč. gospod zlatomašnik Anton ]jjT Pad. Jamnik, župnik v pokoju. Dosegel je visoko starost 82 let, p Db temu je imel ves čas, dokler ni stopil v pokoj, zelo naporno dušno : brsko delo v večinoma hribovitih krajih. Bil je kaplan v Moravčah ^Icih, župnik v Sorici 25 let, nato na Selcih pri Kamiku od 1. 1903 .do 1918; v pokoj je stopil, ker mu je zelo opešal vid, videl je komaj n* eno oko. Rad bi bil še v dušnem pastirstvu. V pokoju je živel nekaj ld v Kamniku, nazadnje se je preselil v Staro Loko. Zadnjih pet let je docela oslepel, ni videl dnevne svetlobe. Duha in spomina pa je bil bistrega. S pomočjo preč. gospoda čast. kanonika in dekana Mraka je vsak dan opravil sv. mašo na čast preblaženi Devici, samo dva dni pre(1 smrtjo ni mogel maševati. Tudi spovedoval in pridigal je tudi potenji ko je bil stopil v pokoj. Strežnik ga je moral popeljati na prižnico. Odlomek sv. evangelija je povedal na pamet, češčenje presv. Rešnjega Telesa in Matere božje je povsod, kjer je služboval, pospeševal z zgledoin in zgovorno besedo. Cele ure je preklečal pred Najsvetejšim, sv. roža) venec mu je bil najzvestejši spremljevalec. Častil je pa prav posebno tudi svojega patrona sv. Antona Padov., čigar čudežne pomoči je bil dele-žen. Zelo hvaležno se je spominjal preč. g. kan. Luke Jerana, svojeg® dobrotnika in sorodnika. Po njegovem zgledu je gojil skrito dobrodelnost, rad je podpiral misijone, samostane in dijake, kolikor so mu dopuščali skromni dohodki. Splošno znana pa je bila njegova gostoljubnost. Dr. Jan. Krek s „svojimi“ akademiki in dijaki ga je kaj rad obisk" v Sorici. — Bil je vedno veder, poln zdrave šegavosti, tudi v starosti m bolezni. — V tretji red je vstopil v Kamniku 1. 1919. — Dobra dela so šla ž njim. Naj ga spremljajo naše molitve. Blazen njegov spomin! Padova in Lisbona. V obeh mestih se bo kar najslove-sneje obhajala 700-letnica sv. Antona. V Lisboni je sv. Anton bil rojen, v Padovi pa je umrl, zato je naravno da se bo v obeh mestih, kar najslo-vesneje obhajala 700-letnica velikega čudodelnika. V ta namen je pa-dovanski škof monsinjor Elija Dalla Costa poslal pismo vsem katoliškim škofom sveta s prošnjo, naj bi priporočili vernikom, naj se v duhu ali osebno udeleže slovesne proslave 700-letnice sv. Antona. Posebno pismo pa je poslal patrijarhu v Lisboni, katerega prosi, naj hi obe mesti v bratovski ljubezni sodelovali pri tej proslavi. V ta namen se bosta dva zastopnika Padove udeležila kongre- sa na čast sv. Antonu v Lisboni; 0 enem pa padovanski škof prosi, bi se tudi Lisbona po dveh zaS Sl nikih udeležila „Socialnega ( italijanskih katoličanov**, ki ^ vršil v mesecu septembru v Pad° Praznoverje na Kitajskem. Kmalu bi bila postala žrtev ; praznoverja mlada kitajska dekn^ katera družina je še paganska, , pa se je že pripravljala na ^ , Katoliški misijonar jo je našel izj, vasi v neki luknji na dveh des j povsem zanemarjeno in je zve ,e od katehistov, da nikdar ne Pu^ deklice, ki je godna za možitev, ma umreti, ker bi potem n®*5, uj druga deklica v tisti hiši ne do ^ ženina. Misijonar je dal ubog0 k}e prenesti ., v misijonsko postajo, *Jer je po skrbni negi kmalu ozdra-Ma in se danes pripravlja za služ-1)0 katehistinje. desnica zmaguje. Napredek katoličanstva v Ame-r*ki je petkrat tako velik, kakor na-?Fedek števila prebivalstva. Ko je d pred podrugsto leti prvi škof popečen za Zedinjene države je bilo v lei tedaj angleški koloniji le okoli 0.000 katoličanov s šestimi cerkva-!?•' Danes pa jih je 20 milijonov z nad '>•000 cerkvami. Leta 1929 je bilo ' Združenih državah 38.000 novih spreobrnjencev (leta 1930 jih je bilo Se 1296 več). Katoličani vzdržujejo ^di 8000 ljudskih šol, v katerih (000 učiteljev podučuje skoro pol-•retji milijon učencev. Poleg tega •Dajo katoličani 2.400 srednjih šol ^ ‘4.000 profesorji in 240.000 učenci. a vse to država ne plača niti pare, bolje rečeno centima. Vse duš-v° pastirstvo in vse šolstvo se , '•ržiije iz prostovoljnih prispevkov •••občanov. Cerkev je tam popolno-nia Prosta. X °vi kolegij kongregacije za razširjenje vere v Rimu. K Ze leta 1622 je bil v Rimu ustaljen poseben kolegij kongregaci-• ,2a razširjanje vere. V njem so se ab bogoslovci vseh držav celega .,Pa ter se pripravljali na duhovni-1 poklic. Vsled velikanskega dvi-! ^tsijonskega delovanja je seveda r sto?je postalo že davno premaj-\0°jn treba je bilo misliti na no-Trenutno je zastopanih v kole-•« narodov, „prava zveza naro-S ( » kakor piše znani angleški pi-], le9 Chesterton, z edinim razloč-§ertl’ da v tej zvezi ni prepirov! V i ne povsem dokončanem poslopju ko ^-°s*ora za 200 dijakov, med tein k J1*1 3e sedaj le 140 nastanjenih, i'j temi je 26 Kitajcev, 8 Japoncev, tip *^ijcev, 20 iz Indokije, 5 iz Juž-L V.rike i. t. d. Tudi profesorski s ..§ij je mednaroden; med profe-b so zastopani: Italijani, Franco- zi, Belgijci, Nemci, Holandci, Španci, Irci, Armenci in Kitajci. Prebrisani mandarin. Mandarin iz Kichova v provinciji Hupeh na Kitajskem je razpisal veliko denarno zbirko za mestno uro, ki naj bi vsem prebivalcem ponoči in podnevi natančno napovedovala čas. Zbirka je imela nenavaden uspeh in prebivalstvo je s hrepenenjem pričakovalo svečanost odkritja oz. vpeljave nove ure. Koliko pa je bilo razočaranje, ko je mandarin namesto ure, dal obesiti v mestni stolpič star, razglašen železen zvonec. Dva čuvaja sta se vrstila noč in dan, ki sta z zvonenjem napovedovala posamezne ure. Pri tem sta se ravnala po stari, priprosti budilki, ki je tako postala prava mestna ura. Katoliški list na Kitajskem. Prepričani o velikanskem pomenu tiska za misijonske namene so 1. 1915 nekateri uvidevni katoličani v Tientsinu na Kitajskem ustanovili list „Ichepav“, ki naj bi paganom kazal „pravo sliko katoličanstva“. S pomočjo izvrstne propagande je dobro urejevani list imel presenetljiv uspeh. Že prvo leto je imel časopis nad 5.000 naročnikov in lahko so ustanovili v Pekingu lastno podružnico. V dveh letih se je število naročnikov podvojilo in šaljivo so imenovali list „kralja časopisov". Važen del časopisa je tvoril „Vpra-šalni kotiček", ld je povzročil vedno nove spreobrnitve. Učen bogoslovec je v njem odgovarjal na razne ugovore proti katoliški veri. Leta 1919 je imel časopis 15.000 naročnikov, odgovarjal tudi gmotni uspeh časopisa. Popolna nevtralnost časopisa za časa tedaj počenjajoče se meščanske vojne je bila zanj velika nevarnost. Izvrstnega urednika Liou so 1. 1925 ujeli ter šele po preteku pol leta izpustili. Število naročnikov je padlo takoj nazaj na 7000. Po trdem delu se je posrečilo število naročnikov danes zopet dvigniti na 20.000. FRANČIŠKOVA A LADI NA P. KR1ZOSTOM: Vzor Frančiškove mladine: sv. Anton Padova nski. H ^edinandovi starši se niso upirali sklepu svojega sina, ker so P° |H vsem razumeli, kako velikanska milost je poklic v redovni stan, &■ |_ prav je bila žrtev, odpovedati se tolikaj ljubljenemu otroku, velik3 in jim je ranila njihova srca. Pa, saj stariši niso lastniki svojih otrok "j zato ne morejo odreči Gospodu, če želi katero izmed duš, da se posvet' popolnoma njegovi službi. Gorje tistemu mlademu človeku, ki zamori v sebi klic Gospodov-Prešibka je njegova volja in premalo krščanskega junaštva ima, preve-je navezan na ta svet. Gospod pa pravi: „Kdor ljubi svet bolj, kot mene-mene' ni vreden.“ Pa tudi starši, ki bi se protivili redovnemu poklicu svojih otrok-naj vedo, da brez kazni to ne gre. Prišel bo namreč dan, ko se bodo grenkostjo v duši kesali, da so preprečili žrtev enega izmed src Bog11’ da so preprečili veliko dobrega, ki bi ga izvršila od Gospoda poklican duša v Cerkvi in družbi. V samostanu. Red, ki se ga je bil sv. Anton prvotno oklenil je bil red kanonika' Sv. Avguština. Stopil je v samostan sv. Vincenca, ki je stal na prijazne griču proti vshodu od Lizbone. Sam portugalski kralj Alfonz I. ga \ ustanovil nekaj let preje v zahvalo za srečno rešitev iz rok divjih Mavro • Mladeniča je na samostanskem pragu z vso ljubeznijo sprejel op3* Pelagij, ki je bil ob pogledu na nedolžnega Ferdinanda ginjen do so Kako mu je v veselju kar plamtelo njegovo plemenito srce, k? ^ prejel redovno obleko, popolnoma belo, kot prelep znak njegove lihjjK čistosti. Začel je z navdušejem leto preizkušnje in postajal je vsak d31 svetejši. Njegovo angelsko, pobožno in zbrano obličje mu je pridobi srca vseh redovnikov; bil je natančen v vseh svojih dolžnostih in nikdar prestopil nobene postave. Vedel je, da je bil Gospod Jezus pjj koren do smrti, zato se je po njegovem zgledu popolnoma izročil vodst' svojega duhovnega učitelja. Na koru je molil kot serafin. v Iz Lizbone v Koimbro. Komaj je dokončal leto preizkušnje, že so ga začeli njegovi domači f °biski pogosto nadlegovati, ker so vedeli, da se sme zdaj prosteje gi-rati. Sveti mladenič je izprevidel, da to ne bo dobro za njegovo dušo ln je ponižno prosil premestitve. Predstojniki so se izpočetka nekoliko opirali, pozneje pa so mu dali vendarle dovoljenje, boječ se, da delajo Proti volji Gospodovi, ki namerava s to mlado dušo nekaj posebnega. ,z Lizbone je bil torej poslan v Koimbro, kjer je nadaljeval svoje učenje 'n se pripravljal na milost duhovništva. To milost je dosegel 1. 1220. Njegova velika svetost je bila tudi v Koimbri potrjena z nekaterimi cudeži. Nekega jutra je bil Ferdinand radi nujnih opravkov, ki mu jih je -požil predstojnik, zadržan, da se ni mogel udeležiti slovesne maše. e(raj ga opomni zvonček, da bo v kratkem povzdigovanje. Takoj pade Qa kolena in razprostre svoje roke, da bi počastil Najsvetejšega pod Podobo kruha in vina. Tisti trenutek pa se je odprla stena in mladenič le videl pred seboj duhovnika, ki je dvigal najsvetejše skrivnosti. Nekega drugega dne je sam maševal, ka zagleda naenkrat dušo ekega znanega frančiškana, ki je z nedopovedljvo hitrostjo plavala vic v nebesa. Tako je bila poplačana njegova trdna vera in njegova 'ela molitev za verne duše. , Eden izmed koimberskih bratov je imel strašno mrzlico. Nobeno Oravilo ni pomagalo. Ferdinandu pa je bilo razodeto, da je bolnik j^den od hudobnega duha. Stopil je torej k njegovi postelji in je Pobožno molil. Snel si je ovratnik in ga položil na bolnika. V tistem eriotku je bolnik ozdravel. Mariborske sestrice. 8 .Tudi pri nas v Mariboru, pri č. šolskih sestrah imamo sedaj zvezo l„. „ic sv. Kare. Da se je ustanovila ta bratovščina tudi pri nas, je plod 0snjih duhovnih vaj. p i.. Takoj po dolgih velikonočnih počitnicah nas je čestita s. Bogomira s pCala, ter nam izrazila željo, da bi tudi me pristopile k bratovščini nc sv. Klare. Razjasnila nam je pomen in namen te bratovščne in pozvala, da povprašamo stariše glede vstopa. Takoj drugi dan, t. j. ■ aprila, smo se zbrale prvič. Bilo nas je veliko, 130 po številu. Sestra te? le razdelila na štiri skupine, od katere je imela vsaka enkrat na ulj.?11 svoj sestanek. Sestankov se prav rade udeležujemo. Pri sestankih i*? kratke zgodbice iz življenja sv. Klare in sv. Frančiška. Tudi pele sij 0 tisto lepo pesem o sv. Frančišku: „Od iztoka do zatona...“ Ta nam jUq° ugaja in pele smo jo tudi po sprejemu. Sestra nam je rekla, da se ij, ra naš program pri sestankih razširiti. Da ji olajšamo delo, smo se % i ^ od,;)0r’ ki naj jo podpira pri delu. Naš odbor ima tudi svoj mi-4Pnski odsek, kajti misijone podpirati in žrtvovati se zanje, naj bo tlel/* &lavnih namenov naše bratovščine. Navdušeno so nas sprejele aaš6 Sok°te popoldan pri sestanku, ko smo nastopile tudi odbornice z s° Predsednico na čelu. Na kratko je vsaka posebej pojasnila narnen g0s!e§a dela. Enkrat smo se zbrale v naši lični kapelici, kjer nam je pajP°d katehet razlagal pomen znakov naše bratovščine, kakor svetinjice, 0 ana in paska. Glavno delo je bilo zadnji teden pred sprejemom. Re-e smo trakce in prišile nanje svetinjice. V glavnem smo vse delo opra- vile me iz IV. meščanske pod vodstvom s. Bogomire in s. Osvalde. 1u v Izlet „sestric sv. Klare44 na Žalostno goro pri Preserju. r~We dalj časa smo nameravale tudi me iti kam na izlet. Ampak ne k^ g tako. Mora biti nekaj posebnega. In res je prišel tudi praznik ' Z 1 bohoda Gospodovega," ki je določen za naš izlet, če bo lepo vre^} Ljubi Bog nam je dal solnčen dan in ob lh popoldne nas je čakal tam j Marijinem trgu pred samostanom velik autobus. Kakor majhna hiša- i Irnlro/v« AiirAnif i rv nnolnl lr/-v Y"\ o o m 1"\ l 1 r\ 1 r Ini /-vlry\li 50 deklič* ^ kakšen živžav je nastal, ko nas je bilo v tej hišici okoli ov voditelj nam je rekel, da bodo bržkone šipe popokale od našega sm® in nntia Šlo ie kot blisk skozi Kožno dolino na Vič. in dnlie nrot! n in petja. Šlo je kot blisk skozi Kožno dolino na Vič in dalje prh zovici in čez Barje mimo Podpeči do Preserja. Tam smo seveda izstopile, ker po strmem bregu taka „hiša ^ ne more. Pot navzgor je zelo lepa, cvetoči divji grmiči, spominčic?- | še vse mogoče rožice so nam krajšale hojo. Na goro, seveda so na] n« i it spretne veverice, prišle precej preje kot p. voditelj, nas je pozdravila Cerkvica Žalostne Matere božje. Vse naokoli je močan zid in vmes lepa 'rata. Najprvo smo se ohladile nato pa srno šle v cerkev in si ogledale slike, ki so na stropu in na oltarjih zelo lepe. Zadaj za oltarjem pa smo '.'dele tudi odrezano kito zlatih dekliških las. Na listku je bilo napisano, aa to daruje neka deklica stara 6 let za dobljeno ljubo zdravje. , Nato so se vršile igre: Ali je kaj trden most? Kakor skala, kamen, r^t! Škarjice smo brusili, seveda je tudi g. p. voditelj oprezoval, bi našel čeden prostorček ... Zatem: Kapucinarček je kapico iz- Potem smo se seveda slikali. Vzele smo seboj svojega fotografa n smo mu zaupno povedale, da se bo zato smel z .nami igrati. Joj, je '1 vesel! In res nas je štirikrat ujel na ploščo. Nekatere ta male so jja kar brž prosile naj sedaj pokaže sliko... To je bilo smeha. Dvakrat a? je počakal, da smo se lepo razvrstile. Dvakrat je pa sprožil, ko smo najmanj mislile.. . Mislimo, da je takle fotograf poreden. ■ v Kajpak ne smemo pozabiti, da nam je medtem gospodična Francka a še dve gospodični, ki so tudi pomagale k lepemu izletu pripravile ju-n° — skromno sicer, vendar pa ni manjkalo smeha in zabave. Bi tudi sliko priobčile, ampak nimamo denarja za kliše, kdor je ^a radoveden, pa naj kar pošlje, pa mu tudi to veselje napravimo. P ROMAN: Mali Marjan in njegovi načrti. \ \urjan ima dobro mamico, ima očka in ima še dobro staro mamo, IVI ^ je tretjerednica. Ker imata mamica in očka čez dan delo, se t J stara mama po svojih močeh ukvarja z njim. Stara mama je nam-Vj a°lana in nikamor ne more iz sobe, v zahvalo pa ji Marjan nosi no-: e iz „ sveta", ki se mu zde, da utegnejo staro mamico zanimati. Ker s'ar šele 6 let, še ne hodi v šolo in ne zna brati. Bere mu stara mama pr Zadnjič mu je prebrala o Cvetki, kakšno knjižnico ima. Obrnil se je He zakaj za malo se mu je zdelo, on namreč ima tudi knjižnico: k ento, kamenčke, lesene kocke in še marsikaj, to je kaj drugega ka-r Punčka, ki joka če se jo pritisne na trebušček. Sv Ko sem zadnjič stari mami prinesel Jezusa v obhajilu je on nosil l0 in ga kleče pričakoval. Ko smo vse opravili, mi je pripovedoval ^ reč in mi thdi naznanil svoj sklep, da bo na vsak način križar po-Ue: Nato mi je zaupal svojo veliko skrb. „Veš, ko bom hodil v šolo, Jaz čisto miren in nikomur ne bom kaj žalega storil. Toda, če kdo ij^^udari? Kaj praviš? Kaj naj jaz napravim? kar pri miru pa res ne Podučil sem ga, da moramo tudi kaj potrpeti za ljubega Jezusa, ali l P°vedati v šoli, če je res potrebno. Pa mi je odgovoril, da bo stvar "Premislil." MIR in vse DOBRO! PAX ET BONUM! P. ANGELIK: Zavarovalni odsek III. reda sv. Frančiška- Kdor je pameten, misli že tedaj, ko je še zdrav in mlad., da Pr^e-t tudi zanj leta starosti in onemoglosti. Le redki so tisti, ki si v danasnj časih morejo prihraniti toliko, da bi lahko brez skrbi in strahu 9‘e sj v bodočnost. Zato se vsak pameten človek dandanes zavaruje za sto in onemoglost, da tako sam skrbi za druge in drugi skrbe zanj. Čut ljubezni do bližnjega zahteva, da opozorite na to zavarovali vsakega, ki se vam zdi, da je tega potreben. Glavna pogoja za zavarovanje za starost in onemoglost sledeča: Kedor se hoče zavarovati . , $ 1. mora biti 'ud III. reda ali se zavezati, da vanj vstopi teK petih let; 2. mora biti naročen na „Cvetje“ ali se nanj naročiti. Vpis v zavarovalni odsek se izvrši takole: j, 1. Zavarovanec(ka) izpolni sam ali kdo drugi mesto njega m P • piše tiskovino „Poročilo in pogodba11 ter jo pošlje ali na Zavarov odsek III. reda v Ljubljani, Marijin trg 4. ali na »Župni urad( Mariji« g Oznanjenja v Ljubljani*1 in dobi na to „Zavarovalno polico . 2. Vpisnina znaša za osebo Din 10 za tiskovine itd. „ -cj, 3. Premije lahko plačuje vsakdo osebno ali po čekovni polo2 Kdor želi kakega nadaljnega pojasnila ali potrebuje tiskovine, trebne za vpis, se lahko pismeno ali osebno obrne na »Zavarovalni sek III. reda v Ljubljani, Marijin trg 4“ ali pa na »Župni urad Marijin » Oznanjenja v Ljubljani". 1. Rad bi se. zavaroval, pa zaslužim le ob sezoni, to se pravi nekak® "" leta zaslužim, druge pol leta pa nič, ali se da plačevanje spremeni i■ Seveda se da. Mnogo je takih poklicev, ki so nestalni. Neka zaslužijo pozimi, in poleti nič, drugi zaslužijo poleti, in pozimi m • -0 kateri v enem letnem času bolje zaslužijo, kakor v drugem. Zavai J se lahko brez skrbi tudi taki ljudje. Kedar zaslužijo, plačajo Prel{ 5, naprej ali nazaj še za tisti čas, ko ne zaslužijo. Zato je rečeno v ^ da lahko plačuje vsakdo, kakor pač sam hoče in more. Sezonski lavci in delavke lahko plačujejo svoje letne premije v obrokih, ka pač morejo. . 2. Kaj pa če se preselim na stara leta v inozemstvo k svojim sorodnik®1" Ali bom tam tudi prejemala pokojnino? 3 Kdorkoli je po čl. 7 dobil pravico do pokojnine zavaroval« odseka III. reda isto lahko dobiva kjerkoli v Jugoslaviji ali v i«° *tvu. V Jugoslaviji jo dobiva v jugoslovanski valuti, v inozemstvu pa (preračunano) v valuti tiste države, v kateri slučajno biva. ^ Ali bo pogrebnina izplačana tudi tistim, ki so že dobivali pokojnino ali rento in kako velika? . Seveda, saj so je ravnotako potrebni. Kdor n. pr. po 10 letih obnemore, dobi do smrti pokojnino ali rento, ki mu po 10 letih zavaro-'anja pripada in ko umrje, dobe njegovi sorodniki, ali oseba, ki jo za-'arovanec(ka) določi, pravtako pogrebnino, ki mu pripada po 10 letih ^varovanja. L Zakaj pa mora zdravnik potrditi onemoglost, saj je dosti če voditelj III. reda to potrdi? Včasih bi lahko voditelj III. reda sam potrdil onemoglost in sta-r°sk včasih pa ne. So bolezni, katere lahko vsakdo opazi in ki že na Zunaj jasno svedočijo, da tisti, ki jih ima, res ni več sposoben za svoj Ppklic, ali ga le z veliko težavo opravlja. So pa zopet druge bolezni, i1 se na zunaj ne vidijo, in so morda celo težje od onih, ki se vidijo. ,illdi take bolezni, kakor n. pr. živčna oslabelost, srčni napadi i. t. d. 'oveka napravijo nesposobnega za poklic ali pa povzroče, da ga lahko e 2 največjo težavo opravlja. , Pri tistih boleznih, katere lahko vsakdo opazi, bi lahko isto potr-voditelj pristojne skupščine III. reda pri drugih boleznih pa tega ne 1 mogel storiti. Če bi se pa zanesel samo ha verodostojnost zavaro-aiica(ke) bi lahko nastal prepir in oporekanje od te ali one strani, češ, ,a ta ali ona ni bolna, ampak se Itolno samo dela i. t. d. Vsem tem te-aJ’am se zavarovalni odsek najlažje ubrani s tem, da zahteva zdrav-isko potrdilo te ali one vrste bolezni. S tem je tudi najlažje doseči po-Poino enakopravnost vseh zavarovancev in zavarovank. ^ Ali lahko kdo plačuje premije za drugega, ki sani ne zasluži dovolj, da bi mogel premije plačevati? Tudi to se lahko zgodi in imamo že nekaj takih članov in članic .zavarovalnem odseku. Važno je to za s tari še, ki bi radi preskr-sv°je otroke. S tem bolje preskrbe svoje otroke, kakor če bi jim ^.Pustili samo premoženje. Premoženje lahko kdo zapravi, pokojnine, H ae dobiva mesečno, ne more. Istočasno pa se s tem tudi mlade ljudi Jbolje navaja k varčnosti, da skrbe pozneje sami za leta starosti in onemoglosti. * s> Važno je to za gospodarje in gospodinje, ki bi se radi azaT hvaležne svojim zvestim poslom za njihovo požrtvovalno služ-Lepo je, če jim v oporoki zapuste kot, dosmrtno stanovanje, večjo *arno svoto i. t. d. Toda kdor življenje pozna, ve tudi, da se oporoka :rat po smrti ne izpolni in ve tudi, da je več vredno, če kdo dobiva a° mesečno pokojnino, kakor če dobi enkratno večjo svoto denarja. Važno je to za predstojništva cerkva, predsedni-aliV raznih organizacij i. t. d. Mnogokrat se zgodi, da ena Čil ^ru§a oseba ves svoj prosti čas žrtvuje v ta ali oni dober namen, pla-%■ n°^e sPreieti nobenega, na stara leta pa je uboga in zapuščena. Poiti’ ^ ,so poznali njihovo nesebično delo so pomrli, ter jim ne morejo sv>ati, drugi se za nje ne brigajo in zgodi se tako, da vkljub vsej J1 Požrtvovalnosti morajo trpeti pomanjkanje in celo lakoto. Vsi ti bi z lahkoto utrpeli tistih par kovačev, ki jih je treba plače-1 mesečno, ali bi zanje plačali lahko tudi naprej, obenem bi pa naj- lepše zanje poskrbeli, da se jim ne bi bilo treba bati starosti ali onemoglosti. Upoštevati pa je seveda tudi tu treba splošne pogoje zavarovalnega odseka. Poleg drugih n. pr. čl. 9.: Kdor kljub dvakratnemu opominu 0-^ff važnega vzroka) eno leto preneha z vplačevanjem premij, mu zapade /3 vplačane vsote. Kdor preneha dve leti, mu zapade y2 vplačane vsote. Kdor preneha tri leta, mu zapade vsa vplačana vsota. Razločevati bi bilo tudi tu dvojno vrsto zavarovancev(vank), one, ki še sami delajo in si služijo svoj kruh in one, ki so že onemogli. Pr'1 bi dobili pravico do pokojnine, ko obnemorejo, drugi po 30 (odnosno po 25) letih vplačevanja premij. (Prim. Cvetje, februarsko štev. str-59-60). 6. Plačala sem za 5 let nazaj in za 10 let naprej, koliko dobe moji sorodniki nazaj, če umrjein pred 5 leti in koliko če umrjem po dovršenih P®'1 letih zavarovanja? Kdor je plačal n. pr. za pet let nazaj in za 10 let naprej ter u m r j e pred dovršenimi 5 leti, seveda še nima pravice do pogre13' nine, vendar pa njegovi sorodniki, ali tista oseba, ki jo določi sam, dobe nazaj vso vplačano vsoto, ki jo je zavarovanec(ka) plačal naprej, p bi torej kdo umrl po 2 letih in 3 mesecih, potem dobe njegovi sorodnik1 nazaj vso vplačano vsoto za 7 let in 9 mesecev. Teh premij zavarovane še ni bil dolžan plačati. Tiste svote pa, ki jo je zavarovanec plačal za nazaj, sorodniki ne dobe, ker enako kakor je zavarovalni odsek Pre' vzel dolžnost, da bo izplačeval pokojnino (ali rento) tudi za tista leja' ki so plačana za nazaj, tudi če bi zavarovanec živel preko 90 leta, enak zapade za nazaj vplačana vsota v prid drugim zavarovancem. Kdor je plačal n. pr. za pet let nazaj in za 10 let naprej umrje po dovršenih 5 letih, za njim .seveda dobe sorodnik1 pripadajočo pogrebnino in vso vplačano vsoto, ki jo je zavarovane0 plačal naprej. Če bi torej kdo recimo umrl po 8 letih in 6 mesecih, d°bj; njegovi sorodniki pogrebnino, ki pritiče zavarovancu po 13 letih in mesecih ter poleg tega vso že vplačano vsoto za 1 leto in 6 mesecev, ker teh premij zavarovanec še ni bil dolžan plačati. Razno. V molitev se priporoča: Mati priporoča svojega pijači udanega sina sv. Duhu, presv. Srca Jezusa in Marije, Pomočnici kristjanov in sv. Jošefu, sv. Frančišku, M1 tonu in Don Bosku, da bi se spreobrnil in tako rešil iz dušne in teles*1 stiske. Teuerschuh Franja za pomoč v bolezni. — Merlak Uršula s° priporoča bi. Devici Mariji in sv. Frančišku za zdravje, ako je volja b°' žja. — Kranjc Ana za pomoč v bolezni. Zahvala za molitev: M. B. se zahvaljuje presv. Srcu Jezusu in Marije, Pomočnici k? stjanov in sv. Jožefu, sv. Frančišku, sv. Antonu, Don Bosku in ang°*l varihu za več uslišanih prošenj in rešitev iz velikih nevarnosti. — y ce Gertruda se zahvaljuje. S. Mariji Celini za uslišanje v neki važni za devi. — M. N. se zahvaljuje za pridobljeno zdravje presv. Srcu Jezus° vemu, žalostni Materi božji, sv. Frančišku, sv. Antonu in Mali Cvetk1- NAROČNIKOM! Vsled stavke grafičnega delavstva se je ta številka nekoliko ** kasnila.