Nitnina platana v gotovini. ŠTEV. 100. V LJUBLJANI, sreda, dne 4. maja 1927. Posamezna številka Din 1.-LETO IV Izhaja vsak Han opoldne, izvzemSl nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20’—, inozemstvo Din 30'—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UPBAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglas: po tarifo. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. o zaupanju. v,>ajb°ij simpatičnih potez sedanje j. e ie, da hoče z vso odločnostjo zatre-°n° znano intrigiranje, kombiniranje ^ špekulirale, vsled česar je bila naša zareV* skoraJ stalno v dobi večnega kri-Preuof 111 V8l©d česar ni moglo priti do tein n'reklle konsolidacije države. Pri sedanhi i pozdravljati to, da hoče vesti h a ta sv°i zdrav program iz' nih °zira na nasprotovanje raz- veji fp ,nih Politikov, ki so vedno ži- ki so • inlrig ter špekulacij. Ti politi- situa °ist° naravno potisnjeni v novi z vtoi!' °l) ®tra.n in z.ato seveda skušajo do vlade" in da d®kopali ZOpet prej. Samo v kaosu se nam * ka°S še na’ no intrigirati in samo tedaj? usPeš' nered, cvete pšenica za polit?*1. "j'lada Med temi ob stran potisnjenimi £§» tiki so tudi nekateri slovenski politiki in ker ti še nikdar niso pokazali druge zmožnosti, ko da so mojstri v intrigi, za. to so se tudi sedaj zatekli k intrigi. Tako govore po Beogradu, da se večini slovenskega naroda ne sme zaupati, njih emi-?frh Po Sloveniji pa zopet govore, da e°grad in merodajni krogi nikakor ne k.01.ei° zaupati večinski slovenski stran- i.' ,da je ta zato izključena iz vsake kombinacije. bulf na te^ od npk sandh izmišljeni fa-»v«venakeaiipaiVu Beograda do večinske te in na tej labuH u^jo ZV^ ^ napredni blok, ki bi bil sil111 neki C1ja, vendar pa za nepoučen RBSam°,fik' tehten argument, da bi zlezfiTi vte" k°zi negativni politiki v vlado. To fabulo o nezaupanju do večine slo-razk^e^a .naroda l)a ie ,reba temeljito tud' ri?aU’ ker te neresnična, a obenem skra!^110 ^llpva za slovenski narod na, ker 'm ?evarna za državo. Neresnič-dokazal svoj°Veilski narod vee ko enkrat državo. Niti °P aeP°kolebljivo udanost za M država aDeli^m S® Še ni zgodiI°’ da ne bi ti vzefo,i na Slovence in da do nje. In rt, n° izvršili svojo dolžnost je slovenski ^8ce tud* ne m°re, ker njal 0 r narod vedno z zanosom sa-Vjj ,. , u8°slaviji in iz dna duše pozdra-^to srečno uro, ko je Jugoslavija na-_ ata. In takoj potem. Kdo je prvi hi-et v Beograd gradit Jugoslavijo, kdo je . k°j izročil vse posle pokrajinske vlade ‘n vse njeno premoženje Beogradu? Ali niso bili to Slovenci in med njimi ravno ki se danes lahko ponašajo z zaupa-Jem večine slovenskega naroda? In tem nmgo& nat Beograd ne zaupal? Ali je m0 naaptaka kratkovidnost in sicer sa-ZaH le vUbn ki so se dosedaj izka-ni tako kratko vemo> da Beograd tudi biti ne in mi vem°, da tako žalil Slovence in’ Ve Beograd, da bi države, če hi zidni 1Zpodk0paval temelje zoupanjii do večine?10 P°li,ik° na ne' ktika je prihra Slovencev. Taka potisnjenim politiki008. samo ob stran P°' Primerna. In samo za nje tudi Ne more biti težje *„ii4 k>kor je klevet,, d, v«! as*nzi zaupanja. Je sicer res h ° o, 3ec doživel po preobratu ?e mu10 sl? Pripomogli oni, ki hočejo §e da-DobSvetati Slovence kot nezanesljive kfev. Pozna slovenski narod te svoje in zato jih je tudi uničujoče kodjjjV Qa vseh volitvah in jih bo na pri-Mi}Qk še temeljitejše. Prezrel pa je slovenski narod, ^kov • '°^ii države od dela teh klevet-^ d?n zat° je slovenski narod vedno I0 ‘j1 vedno proti svojim klevet-a še nekaj je treba pripomniti. igh bo ulade obrecunaia s paSičevci Beograd, 4. maja. Poleg tega, da vlada pridno dela za utrditev svojega položaja v narodni skupščini in za povzdigo svojega ugleda med narodom, se radikalni del vlade resno pripravlja na bodoče skupščinske volitve. To se sme vzeti kot jako značilno znamenje, da namerava vlada čimprej razpustiti narodno skupščino in razpisati za njo nove volitve. Velja Vukičevič dela kot notranji minister na tem, da uredi in dovrši vse potrebne administrativne priprave za izvedbo volitev. V ožji okolici Vel je Vu-kičeviča so začeli izdelovati podroben volilen načrt radikalne stranke. Če ta uspe, morajo priti v skupščino povsem nove osebe iz radikalne stranke, tako da bi radikalna stranka v novi skupščini čisto drugače izgledala. Velja Vukičevič deluje na to, da se pri novih volitvah izključi iz političnega življenja vse tiste osebnosti, ki nasprotujejo njegovemu političnemu naziranju. Med te politike spada tudi nekaj zelo uglednih oseb iz radikalne stranke, ki so že večkrat zavzemale važne položaje v državi in ki so prišle na najodličnejša mesta v vodstvu stranke in tudi v državni hierarhiji. Kolikor se more izvedeti, se volilni načrt Vel je Vukičeviča nanaša na vso državo in ima pred očmi interese radikalne stranke. Posebno iznenadenje bodo baje prinesli službeni nosilci list radikalne stranke. Na vsak način bosta po tem načrtu Velja Vukičevič in Ljuba Jovanovič kandidirala vsak v treh najvažnejših volilnih okrajih. Ona dva naj bi se s svojo veljavo postavila nasproti drugim političnim osebnostim iz radikalne stranke in iz radikalnega kluba. Kakor se je do-znalo, naj bi Ljuba Jovanovič razen v svojem dosedanjem okraju v južni Dalmaciji kandidiral še v kakem tretjem okraju. Po tem načrtu bi Velja Vukičevič ne kandidiral več v svojem dosedanjem okraju Pirolu, temveč bi prenesel kandidaturo v kak vojvodinski okraj, dalje bi postavil glavno kandidaturo v Sremu kot naslednik Pašiča in potem še v kakem tretjem okraju. Po novem volilnem načrtu, ki ga izdeluje okolica Velje Vukičeviča, bi prišel v prav neugoden položaj Marko Trifko-vič, sedanji podpredsednik radikalne stranke. Marko Trifkovič je dozdaj zastopal somborski volilni okraj, kjer se je, kakor znano, pojavil svoj čas največji po-kret v prilog' politiki Ljube Jovanoviča. Iz tega okraja je tudi dr. Joca Laloševič, eden najodličnejših pristašev Ljube Jovanoviča. Verjetno je, da bo Ljuba Jovanovič postavil svojo kandidaturo v som-borskem okraju proti kandidaturi Marka Trifkoviča. S temi dejstvi so danes na čistem že tudi sami pašičevci. Zato se je pojavila misel, da bi v krajih, kjer je dozdaj kandidiral Nikola Pašič, kandidiral kot najuglednejši radikal Marko Trifkovič. To naj bi se zgodilo posebno v Sremu, kjer dr. Janjič in Ljuba Popovič že pripravljata teren za kandidaturo Marka Trifkoviča. Največje spremembe bodo, kakor iz-gleda, nastale v Vojvodini, kjer bo od dosedanjih nosilcev list siguren menda edino le še dr. Ninčič. Dr. Milan Stojanovič menda v spodnjem Banatu sploh ne bo več kandidiran, ker ga tudi njegovi pristaši ne marajo Ogrožen je tudi položaj dr. Slavka Miletiča, ker mu bo Velja Vukičevič postavil za protikandidata sedanjega kmetijskega ministra Stankoviča. Vlada računa, da ji bo delo v Vojvodini olajšano s tem, ker bodo za njo glasovale tudi narodne manjšine. Zanimivo je, da se oba člana kluba Ljube Jovanoviča iz južne Srbije, to sta Antiparmakovič in Trbič, stalno zadržujeta na terenu. Tam sta ogrožena man-,ata dovanu Cirkoviču in Tomi Popoviču. ako izgieda, da nekateri pašičevci sploh ne bodo več kandidirali in da se bodo umaknili iz političnega življenja. Tako ne bo več kandidiral dr. Momčilo Ivkovič, glavni tajnik radikalne stranke, ki je bil nosilec liste za Slavonijo. NOVI KAZENSKI ZAKON V ZAK0N0- »OBORU SPREJET. daini odbor "n maia- Včeraj je zakonodajni odbor končno 8prejei načrt kazen skega zakona s 7 proti 4 glasovom Sekt se je začela ob 4. Obravnavati se je začel člen 336. Pri vsakem členu se je razvila debata, v katero so posegali med drugimi Rankovič, dr. Gosar, dr. Beh-men, dr. Dušan Subotič, dr. Hodžar, Mo-s ov jevič, Drljevič, Budisavljevič, Timo-tijevic m predsednik odbora Živkovič. Med drugim Je bil sprejet v zakon tudi »kancelparagrak, po kater&m ge kaznu_ je zloraba cerkve v pojj^ 1)amene VESTI O INCIDENTU PRI UNCU SO POPOLNOMA IZMIŠLJENE Beograd, 4. maja. Sinočnje beograjske »Novosti« so prinesli vest o nekih spopadih, ki so se baje dogodili med našimi in italijanskimi stražami v bližini Rakeka. Ta vest je prišla iz Ljubljane. Po tej vesti je bilo baje na obeh straneh pet mrtvih. Glede na to vest se je notranje ministrstvo takoj obrnilo na velikega župana v Ljubljani in dobilo od nje- ° ,S?0rl ?: da takega incidenta sploh m bilo. Proti večeru so tudi v zunanjem ministrstvu iii na italijanskem poslaništvu popolnoma dementirali ta dogodek. VOJAŠKA KONTROLA NAD BOLGARIJO ODPRAVLJENA. Sofija, 4. maja. Dne 15. t. m. bo odpravljena nad Bolgarijo mednarodna vojaška kontrola. V najtežji zunanji situaciji je danes naša država in bolj ko kdaj je potrebno, da so vsi Jugoslovani naravnost primer sloge. Pa pridejo za oblast se boreči izrinjeni slovenski politiki in govore, da so Slovenci nezanesljivi. Ali se to ne pravi podpirati italijanske težnje, ali ni to zločin proti državi! In brez vsakega, tudi najmanjšega dokaza se taka kleveta iznaša! V resnici, človek mora obstrmeti, ®a kako nizko stopnjo vrže vladoželjnost ljudi. • f3 ze ROVOI'imo o zaupanju, potem je ie >a pogledati tudi, kdo širi kleveto o nezanesljivosti večine Slovencev. Ali niso to isti ljudje, ki so plačali Sloven- cem njih zaupanj| še vedno le s finančnimi polomi? Ali niso to isti ljudje, ki so osem let s svojimi večnimi intrigami samo ovirali konsolidacijo države. In ti ljudje bi govorili o nezanesljivosti drugih! Pregovorna je in je bila zvestoba Slovencev in o tej zvestobi ne do- puščamo nobenega dvoma! Niti naj-manje pa ne dopuščamo klevete o nezanesljivosti večine Slovencev, ker s krvjo in trpljenjem, delom in žrtvami je dokazana zvestoba Slovencev do države in tako ostane na vse večne čase. In če hoče Beograd državi dobro, po- tem bo to tudi vedno upošteval. Svetovna gospodarska konferenca v Ženevi. Ženeva, 3. maja. Danes je prispela že večina delegatov na svetovno gospodarsko konferenco v Ženevi. V vsem je pri-javljenh na konferenci bo zastopanih 43 žencev. Na konferenci bo zastopanih 43 držav, med njimi tudi Združene države Severne Amerike, Sovjetska unija, Turčija in Egipt, ki vse niso članice Zveze narodov, Konference se udeleži tudi oko- li 200 novinarjev. Konferenci bo predsedoval belgijski minister Theuuis. Konferenca se otvori danes v sredo in bo trajala približno dva tedna. Konferenca pa bo imela samo posvetovalno pravico. ZAKLJUČEK KRONSKE SEJE. Beograd, 4, maja. Včeraj popoldne od j pol 5. do pol 9. se je na dvoru nadaljevala seja kronskega sveta. Nadaljeval se je oni del poročil, ki predvčerajšnjim še ni mogel priti na vrsto. Predsinočnjim so se obravnavali bolj gospodarski resori, včeraj pa so prišli na vrsto drugi: Po končani seji so se ministri razšli, ne da bi sploh kdo hotel dati kako sporočilo o-seji. Z včerajšnjim delom je bilo posvetovanje na dvoru končano. Zatrjujejo, da so se na obeh teh sejah pod kraljevim predsedstvom obravnavala v prvi vrsti gospodarska vprašanja in ukrepi za ozdravljenje naših gospodarskih razmer. Vlada bo na svojih prihodnjih sestankih izdelovala posamezne točke programa, ki je bil določen v seji na dvoru in ki se tiče ureditve naših gospodarskih vprašanj. Na dvoru sta ostala kot zadnja predsednik vlade Velja Vukičevič in vojni minister general Hadžič. Velja Vukičevič je odšel z dvora nekaj po pol 9. in ni hotel dati nobenih sporočil. VPRAŠANJE SPOPOLNITVE VLADE ŠE VEDNO ODPRTO. Beograd’ 4. maja. O spopolnitvi vlade se širijo najrazličnejše vesti. Vztrajno se vzdržuje vest, da je vstop Bože Maksimoviča v vlado že gotova stvar. Ljuba Da-vidovič pa se baje upira tej nameri in pravi, da je treba Maksimovičev vstop v vlado na vsak način preprečiti, pa če bi šlo tudi za ceno razcepa demokratske stranke. Podrobnosti o spopolnitvi vlade se ne morejo izvedeti. V tej zvezi se pripisuje velik pomen včerajšnjemu poselu dr. Ni-kiča pri Velji Vukičeviču. Trde, da je za dr. Nikica v novi vladi rezerviran port-felj. Sicer pa so vsi krogi, ki pridejo v tem oziru v poštev, do skrajnosti rezervirani in so vse vesti o spopolnitvi vlade samo ugibanja. SAMOSTOJNO - DEMOKRATSKI KLUB SE BO RAZCEPIL. Beograd, 4. maja. Pri predsedniku vlade Velji Vukičeviču je bilo včeraj več konferenc. Opazilo se je zelo, da se je mudil pri njem dolgo časa dr. Nikič, Velja Vukičevič je imel tudi razgovore z nekim odličnim članom samostojno-de-mokratske stranke. Zato se je raznesla verzija, da namerava Velja Vukičevič pridobiti zase klub samostojnih demokratov. Je pa še druga bolj verjetna verzija, da bi Velja Vukičevič iz saniostoj-no-demokratskega kluba rad pritegnil k sebi Jurija Demetroviča, dr. Palčeka in Gligorija Božoviča in jih pridobil za sedanjo kombinacijo. To bi pomenilo, da bi se samostojno-demokratski klub razcepil in bi se samo ti trije poslanci pritegnili v novo kombinacijo. (rwiiKi*X2aBri*^'S3wa?srS'ii£r aessrciwtssamB9eBmmm EflK««EB.3Tr~1 Apel inteligenci. •• Jugoslovanski Lloyd je objavil pod na- j slovom »Treba, da nam pomorete« zelo zani- j m iv članek iz Beograda. Dasi je članek namenjen v prvi vrsti hrvatski inteligenci, volja v polnem obsega tudi za slovensko inte-l;genco, ker ravno tako izven političnega življenja kot hrvatska je tudi slovenska inteligenca. Kaka škoda pa nastaja iz tega za narod in državo, smo že opetovano omenili. Nad vse razveseljivo pa je to, da danes ne spoznavata velike škode, ki nastaja iz pasivnosti inteligence v javnem življenju samo Ljubljana in Zagreb, temveč tudi Beograd in najbolj merodajni krogi v državi. Jasen dokaz, da je v resnici tako, je ravno apel objavljen v »Jug. Llovdu V uvodoma omenjenem članku »J. L.« piše člankar, kako je Beograd do zadnjega časa nudil vedno isto žalostno sliko. V vsaki drugi prestolici kipi življenje le v Beogradu je drugače. Tujci in državljani iz pokrajin izgubljajo v Beogradu čas, ker ne morejo dokončati svojih poslov. Vse gre v Beogradu počasi naprej in hite le avtomobili in tramvaji. Državni aparat je pod kritiko, nikjer ni nobenega sistematičnega dela, samo prazno in brezplodno debatiranje po kavarnah je edino, v čemur obstoji beograjsko politično življenje. Vsaka stvar, pa naj bo politična, gospodarska ali kulturna, se presoja le z najožjega osebnega stališča in vse je kazalo, ko da Breograd ne pozna niti načel in niti širših pogledov. Vsaka iniciativa, ki je prišla iz pokrajine, zlasti iz prečanskih krajev, je bila hitro pokopana, ker ni konveuirala slaboznani čaršiji Ta čaršija je povzročiteljica vsega zla in vsega nezadovoljstva in na vse zadnje se je položaj tako poostril, da so se morali najodličnejši beograjski krogi vprašati, kam da vsa stvar vodi. In tedaj so spoznali, da se more dogoditi vse mogoče, če niso Srbi,sposobni, da te probleme rešijo. Ti problemi so igrali pri sestavi Vukičevič Marinkovičeve vlade odločilno vlogo. In ti problemi so povzročili pri najbolj merodajnih krogih odločilne sklepe, ki se bodo sedaj pričeli izvajati brez ozira na vsa nasprotovanja in na vse intrige. Vprašanja so postavljena in ve se, da jih je treba rešiti, niso pa še tu odgovori, kako jih je treba rešiti. In sedaj pride najvažnejša stvar: Nima sile Beograd, ia bi dal iniciativo za odgovora na ta vprašanja, ker nima zadosti ljudi, ki b; znali izvleči državni voz iz težke situacije. Beograd rabi pomoč od inteligence na Hr-vatskem. Ugleden in upliven gospod iz Beograda je dejal: Mi smo videli in tudi Ž3 •kmetje iz predvojne Srbije vedo to, da je v hrvatski inteligenci polno ljudi, ki bi mogli silno pomagati vladi in državi. V Beogradu in v Srbiji imamo nekaj močnih osebnosti, nimamo pa dovolj sposobnih in discipliniranih strokovnjakov in inteligentov, ki bi mo-:>U biti resnični in dobri sodelavci. Naše prepričanje je, da so taki ljudje med hrvatsko inteligenco, ki je bila dosedaj od deinagoških strank in od dosedanjih upraviteljev države potisnjena ob stran. Ta inteligenca pa mora sedaj priti do besede in sicer do zelo odločilne besede. Toda, kako naj pride do besede, če pa ni inteligenca ne v parlamentu, ne v vladi in ne v diplomaciji?« Na to vprašanje pa je odgovoril beograjski politik: Žal je v resnici tako, ali v bodoče ne sme tako biti. Pustimo vse rekrimi-nacije. Hrvatska inteligenca in gospodarski krogi se morajo v katerikoli splošni narodni organizaciji približati beograjskim krogom, ki hočejo silne osebnosti izvleči iz pasivnosti. Mnogo stvari je že dozorelo po dragih eksperimentih in neuspehih in sedaj se iščejo samo sposobni in odločni možje in nič drugega ko možje, ki nam bodo pomogli, da se ta zreli tur preseka. S hrvatsko inteligenco računajo danes mnogi zelo uplivni krogi in to si treba zapomniti in po tem postopati. Kar je zapisano tu na naslov hrvatske inteligence, velja v polnem obsegu, če ne celo še v večjem tudi za slovensko inteligenco. Ker ravno slovenska inteligenca je najbolj disciplinirana in po svojem strokovnem znanju tudi na prvem mestu v državi. In da velja ta apel na sodelovanje tudi slovenski inteligenci, to mi vemo in povdarjamo, da ne sklepamo sami tako. Država ne more in uoče pogrešati sodelovanja slovenske inteligence, toda tudi slovenska inteligenca mora spoznati, da ni pasivnost njej v čast. In kakor mora hrvatska inteligenca nastopiti v zvezi s hrvatskimi gospodarskimi krogi, tako mora slovenska inteligenca delati v sporazumu s slovenskimi gospodarskimi krogi. Zakaj problem države a tudi slovenskega naroda je v tem, da pridejo do odločilne besede oni, ki producirajo dobrine in da nimajo ve? besede samo oni, ki žive od produktivnega dela drugih. Zato pa je potreben skupen nastop kulturnih in gospodarskih krogov, ker samo ti so produktivni in samo ti ustvarjajo trajne vrednote in samo od njihovega dela je odvisen napredek naroda. Vsled sile razmer je to spoznanje prodrlo v merodajnih krogih, da pa to spoznanje obrodi tudi sad, je treba, da inteligenca sedanji trenutek razume in da velikega trenutka ne zamudi. MEDNARODNA GOSPODARSKA KONFERENCA V ŽENEVI. Danes se otvori v Ženevi mednarodna gospodarska konferenca pod predsedstvom g. Theunisa, bivšega belgijskega ministrskega predsednika. To konferenco je sklical Svet Zveze narodov na iniciativo Francije. Pri tej velevažni svetovni konferenci ne bodo zastopane samo države, ki so članice Zveze narodov, temveč vrsta drugih držav, ki niso v njej včlanjene, kot n. pr. Zedinjene države. Pozvana je bila vsaka država, naj se da zastopati največ po petih članih. Dosedaj je 42 držav imenovalo svoje delegaie. Večina izmed njih je imenovala poleg petih stopnikov še nekaj izvedencev. Razen tega je Svet narodov imenoval neposredno enajst članov, ki bodo zastopali trgovske zbornice in druge mednarodne organizacije. Vseh članov konferenc bo 170 do 180, ne vštevši enako visokega števila izvedencev. Izvzemši članov, ki jih je imenoval Svet, so člane konference izbrale vlade na podlagi njih osebnih zmožnosti. Oni pa niso zastopniki oficielne politike, temveč so zastopniki bankirji, gospodarski izvedenci, poljedelci, uradniki, ki se spoznajo na trgovske zadeve, zastopniki delavcev, organizacij odjemalcev in zadrug itd. Omeniti je ire-ba, da se v njih številu nahajajo štiri ženske. Prvi del dnevnega reda vsebuje splošen razgovor o gospodarskih tendencah, ki so v stanu vplivati na mir, kakor tudi o glavnih vidikih svetovnega gospodarskega položaja. Drugi del predvideva razgovor o trgovini, industriji in poljedelstvu. Tri točke se bodo posebej podrobno obravnavale: carinski tarifi, trgovinske pogodbe, mednarodne zveze iudu-strijcev in elementi, ki karakterizirajo evropski položaj. Konferenca se bo začela s splošno diskusijo v javni seji, ki bo trajala več dni. Delo nato nadaljevalo v več komisijah, ki bodo tudi javno zborovale. Računa se, da se bo konferenca končala med 21. in 28. majem. Seje sc bodo vršile v dvorani de la Reformation, kjer zboruje tudi Zveza narodov na svojih skupščinah. — P. V. B. Akcija tir. Žerjava. Zagrebški -Obzor-t priobčuje pod gornjim naslovom v svoji torkovi številki sledeče senzacionalno poročilo iz Ljubljane, ki zasluži, da se seznani z njim tudi slovenska javnost. »Obzor« piše: »Kakor smo že ponovno javili, poskušajo samostojni demokrati v zadnjem času v Sloveniji osnovati nekak »napredni blok«, ki bi imel nalogo, da vodi borbo proti klerikalcem, seveda pod vcdstvom dr. Žerjava. Kakor pa se medtem v zadnjem času do-iiiava, ima ta akcija povsem drug cilj. Te dni se je mnogo govorilo o naporih dr. Žerjava v Beogradu, da bi vstopil v vlado. Ker dr. Žerjav ve, da samostojni demokrati nimajo ravno mnogo izgledov, da vstopijo v kako kombinacijo je dr. Žerjav sedaj pripravljen, da vsaj začasno zapusti Pribičeviča in da v Sloveniji osnuje tzv. Napredni blok ter da pod to novo firmo doseže svoj cilj, to je da vstopi v vlado. Z »naprednim blokom« je stvar taka: Dr. Žerjav je pridobil na svojo stran dvojico voditeljev narodnih socialistov, ki jih več sko-ro gotovo tudi ni. Na zunaj pa to vendar nekaj izgleda in to posebno za neinformirano beograjsko javnost, za katero ta Zveza med samostalci in to dvojico narodnih socialcov nekaj pomeni. Sedaj stremi dr. Žerjav, da svojo akcijo razširi tudi na socialiste. Med socialisti je dr. Žerjav v resnici pridobil nekatere »voditelje«, ki so v materijalni odvisnosti od samostojnih demokratov, gotovo pa ie, da se delavci lem svojim voditeljem ne bodo pokorili. To se je moglo opaziti na včerajšnjem (t. j. prvomajskem) sestanku delavcev, na katerem so nastopali razni napredni blokaši, toda obisk na tem sestanku je bil minimalen. Enako poskuša dr. Žerjav pridobiti na svojo stran nekatere bivše samostojne kmete, ki so danes organizirani v kmetijski stranki. V lem namenu je včeraj imel shod neki Ivan Mrmolja iz štajerske, ki je plediral za to, da kmetijska stranka vstopi v Žerjavov napredni blok. Toda napori Mermolje so ostali brez vsakega uspeha. Vsi omenjeni napori dr. Žerjava dokazujejo, da bi dr. Žerjav hotel v Beogradu izzvati impresijo, kako so skoro vse nckleri-kalne politične stranke v njegovem taboru. Vendar pa ne more povedati, koliko pristašev ima ena ali druga skupina, ki se mu priključi. Torej kaže on v Beogradu samo nekake firme, ‘ki da so z njim, ne pove pa pri tem, koliko političnega kapitala repre-zentirajo posamezne od omenjenih firm. Interesantno je na koncu omenjati, da so samostojni demokrati pričeli zadnji čas predajati odvetnikom v iztirjatev dolga vse one naročnike, ki so dobi vali brezplačno n jih časopisje. V vlado pa da bi hotel dr. Žerjav vstopiti zato, ker da so strankarske blagajne sa-mostojnih demokratov v Sloveniji prazne.c Politične vesti. = Zdravstveno stanje g. Ljube Jovanoviča se stalno boljša. Iz Beograda poročajo, da se zdravstveno stanje g. Ljube Jovanoviča stalno boljša. Včeraj se je preselil g. Jovanovič iz svojega oddaljenega stanovanja na Šenja-ku v središče Beograda Iz njegove okolice trde, da odide g. Ljuba Jovanovič še ta mesec v neko tuje kopališče. = Pravilna izjava ministrskega predsednika Vukičeviča. Kakor znano je prišel zagrebški veliki župan dr. Kramaršič v precejšen konflikt z Radičem, ker ni hotel odobri-ti vseh sklepov zagrebške oblastne skupsei-ne. Nekateri listi so nato objavili vesi, da bodo dr. Kramaršič in še nekateri drugi veliki župani odstavljeni. Z ozirom na te govorice je izjavil ministrski predsednik Vukičevič novinarjem to-le: Absolutno ni nič res na teh vesteh. Recite vsem, da sem jaz rekel, da ni nič resnice na teh vesteh. Treba, da verjamete meni, a ne temu, o čemur se govoriči in kar morda kdo želi. Obenem je predsednik vlade tudi kategorično zanikal vest, da bo odstavljen somborski veliki župan. — Izjavo g. Vukičeviča pozdravljamo, ker se z večnim menjavanjem velikih županov samo iz strankarskih razlogov samo izpodkopuje ugled države in preprečuje kon-i solidacija njene uprave. Tisto: kufre dol, ku- ■ fre gor z uradništvom se mora vendar en- ■ krat nehati! I = Bolgarska ni na strani Nalije. Daity j Telegraph« objavlja dopis svojega dopisnika Charlesa Woodsa iz Sofije. O . Woods p>'*iv>, da se je iz razgovorov z diplomati m politiki v Sofiji prepričal, da je Bolgarska v resnici nevtralna v italijansko - jugoslovanskem konfliktu in da v resnici želi, da se ta spor. ugodno reši. Bolgarska želi čim prejšnjo rešitev jadranskega spora, ker uvideva, da bi mogla tudi za njo nastati opasnost, če bi se nadaljevali nemiri v Albaniji, čeprav so bolgarsko - italijanski odnošaji zelo dobri, vendar uvideva 'bolgarska javnost silno nevarnost, ki bi nastala za ves Balkan, če bi postala Albanija italijanska. Italijanski upliv na vzhod bi bil potem presilen. Zaradi tega nače storiti Bolgarska nič, kar bi povečalo iuaoslovansko - italijanski konflikt, tog ska tudi zato no6e zahtevati od Jugoslavije v sedanjem trenutku nobenih koncesij, ker noče, da bi izgledalo, ko da izkorišča neugo- ' den položaj Jugoslavije. — Glede notranjih razmer v Bolgarski pa je izjavil \Voods, da so se te pod ministrovanjem Ljapčeva znatno poboljšale. — O jugoslovansko - madjarskih odnošajih je podal madžarski zunanji minister Valko dopisniku .»Politike zanimivo izjavo. Med drugim je dejal: Na Madjarskem obstoji potrebno razumevanje za jugoslovanski narod in on upa, da bodo v jeseni v Beogradu zapečeta pogajanja uspešna. Tudi 011 je mnenju, da mora priti do dobrososedskih odnošajev med Madžarsko in Jugoslavijo. Da pa postanejo odnošaji normalni, je treba, da bodo rešena vsa vprašanja, ki izhajajo iz Trianonske pogodbe. Šele potem je mogoče pričeti i,te‘ Sevanjem gospodarskih vprašanj. Do polletne kooperacije pa ne more priti, dokler,l)w> odstranjene posledice svetovne vojne. Valko je nato dejal, da bo v kratkem predloži' madjarskemu parlamentu v ratifikacijo vse z Jugoslavijo sklenjene pogodbe. Prijateljski pakt z Italijo pomeni samo konkretiziran]6 dejanskega položaja. Absolutno pa ni reft da bi bila sklenjena med Madjarsko in M' lijo kaka tajna pogodba. Glede reškega vpr#; šanja je dejal Valko, da treba najti način, »' osigura madjarski tranzit skozi Jugoslavijo^ Upa, da bo v tem pogledu dosegel v kratkem z Jugoslavijo sporazum, ker je tudi Jugoslavija interesirana na tem, da so njene železnice popolnoma izkoriščane. — Francosko časopisje o jugoslovansko italijanskem konfliktu. Pariški »Jurnal des Debats priobčuje članek Augusta Gauvain** ki smatra, da je italijansko - jugoslovanski konflikt izgubil svojo ostrino. Ko je Mussolini, ki je vso to afero tudi lansiral, izjavil;; da incident sedaj ne obstoja, moremo vsi smatrati afero za likvidirano. Intervencij*1 Zveze narodov in anketa sta postali nepotrebni Beograd nima ničesar odgovarjati, niti mu ni potrebno pričeti s kakimi pogajanji. Ju-ooslavija mora ostati le pozorna, Francija, Anglija in Nemčija pa morajo biti pripravlje-1 ne za vsako presenečenje.« — M. Ancel v . Information Financiere« je mnenja, da bi Anglija vložila svoj veto, ako bi Italija Se poskušala ojačiti svoje sredozemske Pisec dodaje, da so Balkanci spoznan nost in da so sedaj sposobni upreti s.e l0„ liko silo. V tem je važnost turško - 1^8 vanskega zbližanja in skorajšnjega ses Male antante. — Chamberlain o tiranski pogodbi. Cna berlain se je o italijansko - jugoslovanske konfliktu ponovno izrazil v angleški P03,„ ski zbornici, da se angleške vlade tirans pogodba ne tiče. Angleška vlada nima posrednih interesov v tej zadevi, storida J ‘ je svojo dolžnost, da izginejo na obeh su " neh sovražnosti in da se omogočijo direktn pogajanja. Direktnega apela na Zvezo nal°] dov pa ne more nasvetovati. — Kakor p°" roča pariška »Information« iz Londona se gotovih krogih, blizu angleške vlade, boje, da so italijanske vojaške priprave, ki so jm. ugotovili na italijanski meji. v zvezi z name ravano zasedbo Sušaka ali pa kakega kva nerskega otoka. To bi imelo namen, da imela Italija pri poznejših pogajanjih z be grajsko vlado boljše stališče. V Londonu • prepričani, da bi Jugoslavija na kako ta* izzivanje odgovorila s protiukrepi. = Italija dobi Palestino in MezopotanUjo-»Daily Mail«, ki je objavil članek grofa thermore o fašizmu, v katerem se izraza no, povoljnejše, poroča v drugem članku, da ._ Anglija odstopila Italiji mandat nad 1 a^gj no in Mezopotamijo, ki sla obe zelo za Anglijo. . do. — Chamberlainova izjava 0. Hf^dgovorm isii odgovoru ,in odgovoril —‘ , omili o odškodninskih lliskusija med ve »gkih ngj dal zbornici kolikor mogoče kmalu tozadevH' pojasnila. — Tajnik admirtvlitete je obves' zbornico, da je dobilo angleško brodovje v Jangtsekiangu pooblastilo, da sme odgoy jati na topovski ogenj Kitajcev. — Vršila e tudi posebna seja ministrskega sveta, » f,nrisostvovala vrhovni poveljnik zra« nega brodovja in šef generalnega štaba 1» na kateri se je razpravljalo o položaju na Ki tajskem. Iz Churchillovih vojnih spominov. General Wejgand. Osebni položaj maršala Focha ni bil po 27. maju posebno trden. Francija mu je nalagala odgovornost, da je porabil francoske rezerve za kritje zveze med angleško in francosko armado. Foch je bil imenovan za ge-neralissima zveznih armad proti glasu resne in prirodne opozicije. Prvi sad enotnega poveljstva in Fochovega osebnega vodstva fronte bila resnična katastrofa. Pojavili so se močni tokovi pritožb in očitanj. Angleži so bili mnenja, da ni ravnal z njimi tako, kakor bi moral. Na drugi strani pa je bilo treba upoštevati tudi druge okolnosti... Maršal Foch ni imel na razpolago velike mašinerije generalnega štaba kakor Haig ali Petain. Delal je le s pomočjo teh, ki jih je imenoval »moja vojaška družina« (me famille mtli-taire)), s par udanimi častniki, ki so tekom cele vojne delili z njim uspehe in neuspehe. Na čelu teh častnikov je bil .neki gotovi mladi general \Veygand, agilen, diskreten in m čeč, ki je pozneje postal bolj znan. \ tem času ni bito mogoče odgovoriti na vprašanj-, če je ta mali štab sposoben, da informira svojega voditelja o brezštevilni množici tehničnih detajlov, ki jih je treba vedeti in obvladati prej, predno je mogel pričeti operacijo moderne velike armade. To vprašanje je bilo tudi povod mnogih dvomov. Kljub temu pa je bil maršal Foch, ki je gradil na skali stra-tegične vere, miren in potrpežljiv. Zmaga — zastor pade. V zadnjih odstavkih podaja Churchill pregled operacij, ki so vodile naravnost k premirju, sklenjenemu 11. septembra 1918- Zadnji odstavek obsega popis scene, ki jo je gledal Churchill z okna svojega londonskega stanovanja in razmotrivanja o bodočnosti. Pred vojno se je zdelo% nemogoče, da bi grozni boji, tudi če prično, mogli trajati več kakor par mesecev. Po prvih dveh letih vojne pa je rastel dvom, da se vojna sploh kdaj konča. Zdelo se je, da nas loči od starega življenja nepremostljiv prepad. Človek se je priučil grozani, ki so ga obdajale. Bleda zvezda domačiji 'n miru je izginila in okrog nas' je besnel v ar z rastoča silo. Leto za letom j ' zapuščal posameznike optimizem, najmanjše nade so ‘izginile in angleški m-rod je re-signirano prenašal ta jarem, ne da bi se vpraševal, kdaj bo konec. V vladnih krogih, kjer j ■ bilo treba delati načrte za eno Mo naprej, j bilo isto razpoloženje podzav en temelj naših misli. Končno se je zdela ■ ■aga zagotovljena. Toda čc pride do z-na. v le*u 19’9 ali pa v letu 19Ud ali pa še pozi s .e - to so bila preveč drzna vprašanja . ' m oros- nih vsakdanjih potreb. Nihče več ni imel poguma, da bi verjel v mir leta 1918. Kljub temu se je pa od časa do časa javljalo vpi asa-nje- Zruši li se Nemčija naenkrat kakor po Jeni ali se bo borila kakor Francija pod Napoleonom ali kakor Buri? Svetcrvna vojna je pričela v času, ko sta bili obe strani prepričani o zmagi. Ce pa se vojna zavleče zdaj tako dolgo, dokler ne bo ena stran uverje-na, da ni več nade? In ali je v nemškem pogumnem, toda skoz in skoz logičnem značaju, da bi se boril brez upanja na uspeh? Kaj se borno borili leto dni na Reni, pojdemo-li v pohodu v Berlin, ali pa se sprimeta armadi na odprtem polju in bo zavojevano prebivalstvo sovražne zemlje? Morda pa se zgodi, da bomo priča ogromnega krča, strašne katastrofe, in splošnega sprejema poraza in vsega tega, kar je z njim v zvezi? Zmirom smo si predstavljali, da konča vojna z Jeno. Ioda bodočnost je odločila drugače. Pogoji premirja. Če je vedika organizacija tega sveta čez mero napeta, se zgodi, da se njena zgradba zruši naenkrat. In ničesar več m, kjer bi politika, četudi modra, lahko gradila, nikjer ni mogoče več najti opore za čednost ali vrednote, niti avtoritete ali iniciiative. Velika zgradba Nemčije, ki je še pred pav dnevi zasenčila narode, se je stresla v temeljih in razpadla v tisoče posameznih drobcev. Vsi njeni zavezniki, ki jih je tako dolgo P^P* rala, so podlegli in ruinirani prosili posauu za mir. Velike armade so bile uničene n» fronti iu demoralizirane v zaledju. Mornar" ca, ki je bila Nemčija ponosna nanjo, se J. pobunila. Izbruhnila je revolucija v drza^ največje discipline in poslušnosti. Najvišji W veljmk je zbežal. Taki prizori pretresajo % veštvo: in mrtvaški zvon se oglaša in sli?' ga tudi zmagovalci ob uri triumfa. Parlament ni hotel verjeti pogojem mir* dokler jih ni slišal. Toda ko je bil dokume« nrebran, je neizmerna hvaležnost napoin** vsa srca. Vsak je mislil le na to. Neposreg izpraznitev zasedenih krajev, repatria^ vsega prebivalstva, izročitev 5000 w^m)0 30.000 strojnih pušk, 3000 metalcev nnn<.i-letal; evakuacija levega brega Rene, AS «>: tev 5000 lokomotiv, 150.000 vagonov, vornih avtomobilov v dobrem stanju * jitov, deli, neposredna repatriacija vseh nj« in brez reciprocitete, opustitev brest-lito^„ bar bukareške mirovne pogodbe, izroate *jicev, n ih križark, 50 najboljših torpednih pravica vseh podmorskih čolnov in kon tekom 4o zaveznikov, da prekinejo Pr(,!"jeni li ur, v slučaju, če ne bodo izp^gi Nemčija se Takšni so bili pogoji P1'?'^ milost in ne-je brez moči moraja uda * 4niku. milost zmagovalnemu so (Dalje pH»-) Dnevne -vesti. POSLANCI VENDAR DOBE DNEVNICE. Ko so prišli poslanci dne 1. maja k blagajniku, da prejmejo dnevnice, jih je čakalo težko razočaranje. Skupščinski blagajnik g. Cabrič jim je namreč sporočil, da je predsednic skupščine g. Marko Trifkovic prepovedal vsako izplačilo dnevnic, ker še nikakor 11' razčiščeno vprašanje, če imajo poslanci Pravico do dnevnic v času, kadar je skupščina odgodena in torej ne dela. Poslanci so bili s tem odgovorom silno nezadovoljni in zahtevali, da se jim dnevnice izplačajo, ker delajo sedaj zakonodajni, finančni, administrativni in anketni odbor in ■ni?1U11 kakih, _ 70 poslancev, ki niso koi oWni^e^em odboi u- Poslanci so se tabora liarlnn--1-3 Prednika finančnega od-ukrene vsa i* ln vse šefe klubov' da se dnevnic fi p iebt.l0’ (i:l pridejo poslanci do tudi nionii "onjič in šefi klubov so nato s la ucem iJILSediliku skupščine, da se potovati da kJ0 dnevnice in zalo je prica-šcna. ’ zahteva poslancev ugodno re- Ba^vpwlV .D* lavno popularna naša skupšči-doio ri Pa privoščimo poslancem, da pri-'fivež if'0!1*1 dnevnic, ker so med njimi tudi n;,-k v.’ so na dnevnice navezani in ki od »Jih žive. HiJen1Z-1Teti<< od Plače, ki ne zadostuje niti At i- životareuje. kei' Kosim Vreduciran« in upokojenci trpe, driavl Poslanci premalo pazijo na red Poslanci U£?n.1.0’ da b»do v bodoče gospodje sk‘-beti d7Z J“di za druge tako hitro po-z/Jaii poskrbet'* d, Ma<,iar.sH°- I* Budimpešte predložil' nnfHB^=??U 'miIu.®tl'sk«?a sveta jp 11 niadjarski zunanji minister »xnJ . .parlamentu trgovinsko pogodbo Tn ?por«JS{ o obmejnem prometu s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev v ratifikacijo. — Beograjski mestni načelnik povabljen budimpeštanskega mestnega sveta v go-*te- Budimpeštanski mestni svet je imel te <’n' sejo ter je sklenil beograjskega inestne-*ja načelnika povabiti v Budimpešto v goste, ^slovenski konzul Kršič je zato že odpo-n v Beograd, da to povabilo izroči mest-načelniku. V Budimpešti delajo pri-čim svečanejši sprejem. Upajo, da tp'nik;\iir‘re.iem beograjskega mestnega nagajal v.T^el izvršiti še v času, dokler bo ." Kon S6iem' 1 in .. 'železniških restavraterjer. Ju- ?t'es «A^Juirišnjem se vrši v Zagrebu kon-ve. Konrr n‘akih restavraterjev iz vse drža-!f°lodvoraL®u bo razpravljal o reorganizaciji iti niBdmvSi restavracij z ozirom na domači Predlagalo dn‘ pro,net- Med drl'gim se bo imej vsak 2a)lteva v bodoče, da Rokovno kvalifikacij restavrater popolno ega nižjo srednješolko ^neie Pa razven >'nošolsko izobrazbo. ba^e°ma viši° stro' |a'a vzpostavitev posebnih knnf- Pr®d|a-Sje višine najemnin. V bodo^V *a d(Jl0-gorske restavracije ne oddajajoči Vtikom najvišjih najemnin, temVe« on[^' Wajo najboljšo moralno in strokovno 'tlJSikacijo. Pogodbe naj se sklepajo nai S/3l,Ha dobo petih let. -Dalje zahtevajo re-k /aterji brezplačno vožnjo po železnicah .°bavijanje razsvetljave po režijski ceni. k n nevnem redu je dalje predlog^ da naj %!,aslavijo po restavracijah na važnih kri- ijj, -..v,ju po restavracijah fej, natakarji, ki znajo razven domačega tat-tud' nemško, francosko in angleško. Nhn restavracijah naj se uvedejo tudi .JUt,,.1® razstave narodnih vezenin in pro- uaiuunin vezenin m piu-\ y naše (iomače industrije, tako da si ujci tako stvari lahko že kar v restav- raciji kupili. Na kongresu se bo rešilo tudi vprašanje organizacije kolodvorskih restavraterjev, kot samostojnega sindikata ali pa kot sekcije Saveza gostilničarskih zadrug. — Natečaj. Na veterinarski fakulteti v Sofiji je razpisan natečaj za rednega profesorja za farmakologijo in splošno terapijo. Sofijska vlada želi, da bi prišel na ta položaj kak strokovnjak iz Jugoslavije. Kandidatje morajo predložiti prošnje najkasneje do 1. junija. Prošnjam morajo priložiti curriculum vitae. S sprejetim kandidatom bi se sklenila pogodba, ki bi tajala tri leta. Plača bi kakor za druge redne profesorje znašala okrog IO.OCO levov. — CiriJ-Metodova podružnica za Grobelno in okolico ima svoj redni občni zbor v nedeljo 8. maja ob 16. uri v gostilni Narat v Št. Vidu pri Grobetnem. Po zboru prosta zabava. Vabimo vse člane in prijatelje družbe. — Odbor. — Železniškim upokojencem, invalidom in udovam. Dne 1. maja t. 1. so imela združena društva železniških upokojencev iz cele Jugoslavije v Zagrebu konferenco, ki je trajala celi dan. Razpravljalo se je o vseh nevzdržnih razmerah, to je o splošnih pokojninah (ne samo kronskih, kar nekateri razdiralci vedoma trdijo), provizijah, nezgodnih rentah in miloščinah. Dalje o vseh voznili ugodnostih, plačanih in krvavo prisluženih pravicah,, ki se nam kratijo. Odposlana je bila brzojavka v Beograd, dalje več spomenic, ki so jih vzeli delegati združenih društev s seboj, ko so takoj s konference odpotovali v Beograd, da jih predlože na pristojnih imestih. Spomenice zahtevajo med drugim, da se takoj izvede od vlade odobrena prevedba upokojencev ter da se železniškim invalidom ustavljeni mesečni prejemki takoj nakažejo. Na konferenci se je sklenilo, da bomo boj za naše pravice nadaljevali z vsemi dopustnimi sredstvi do končne ureditve. — Društvo železniških upokojencev. — Gospodinjski tečaj »Kola jugoslov. sester« v Zagorju se zaključi v nedeljo 8. maja z razstavo, ki se otvori ob 8. uri zjutraj v risalnici top. šole. — Društvo »Kuratorij slepcev« v Ljubljani naproša vse gospe častne pokroviteljice ter gospe in gospodične ženskega agitacijskega odbora, da naj se zanesljivo udeleže seje, ki bo to sredo dne 4. maja ob 5. uri po-P°*dne v kavarni »Emona«, I. nadstropje, nhioafr‘r€KlJtve ,*Dneva slepih .. Višja šolska pri tej prir °dVUvf.a-ŠoSd^orlnladini UdeleŽb° -Društvo slovenskih sodnikov ima svoj obem zbor dne 8. maja t. 1. v Mariboru.. —■ Iz gledališke službe. Za arhivarja Narodnega gledališča v Ljubljani je imenovan. Ciril Debevec. — Iz vojaške službe. Imenovani so: gene-ralštabni polkovnik Aleksander Dimitrijevič za maršala kraljevskega dvora; konjiški pod-polkovnik Milan Zajec, doslej načelnik konjiškega odseka komande Dravske divizijske oblasti_ v Ljubljani, za pomočnika komandanta 5. konjiškega polka v Smederevski Pa-lanki, konjiški podpolkovnik Zaharija Radi- ; vojevič pa za načelnika konjiškega oddelka | komande Dravske divizijske oblasti, j — Otvoritev prometa na Donavi. Dne 8. '. m. se otvori zopet paroplovni promet na j Donavi od Dunaja preko Budimpešte, Alj-| maša, izliva Drave, Novega Sada do Beo-; grada. Odhod z Dunaja je vsako sredo in : nedeljo ob 8. zjutraj. V Aljmašu je zveza z ; lokalno vožnjo iz Osijeka. | — Koiifinacija članov upravnega odbora iiankc in hranilnice za Primorje na Sušaku. Člani' upravnega odbora Banke in hranilnice za Primorje na Sušaku so bili te dni iz preiskovalnega zapora izpuščeni. Sodno postopanje zoper nje pa ni ustavljeno, počakali bodo obravnavo na svobodi, medtem pa so vsi trije do razprave konfiiiirani v Trst. — V. mednarodni kongres zobotehnikov se vrši v dneh 'Od 4. do 7. junija v Pragi. Razven številnih predavanj je projektirana i nŠnoal,njJ razstava. Kongres bo sklepal ko,nč-mifbv.11’’ nnovitvi mednarodne zveze zoboteh- — Antifašistični central« • prične izhajati nov V Parizu berta :. List bo centralni organ vseh v^Frij' ciji bivajočih italijanskih emigrantov. — Reionna bračnega prava v Avstriji. Koi prvo politično akcijo takoj po sestanku par- anienta pripravljajo avstrijski socialni de- ^ °anna 1 Pr®dlog o reformi bračnega prava. hidi nSrrdf-nwkrati bodo glasovali baje tudi nacionalisti in kmetijci. cu. Te "dni s** je Slg?‘*bJg ®ra,du v Ivau' njega upliva stolp zgodovinskega'Tradu^v vancu. Stavba je stara 700 let. v zadnjem casu so se pokazale na stolpu razpoke kih pa nihče ni amatral nevarnim V nadstropju gradu je stanovala rodbina Ku kuljevič, ki Je imela v prostranem stolpu jedilnico. V jedilnici se je nahajalo mno^o dragocenega porcelana, srebrnega jedilnega orodja, antičnih rodbinskih slik in glasovir ki ga je podaril svoječasno pesnik »Lepe’ naše domoviuef. Mihailovič pesniku Ivanu Kukuljeviču. Vse te dragocenosti so pokopale in uničile ruševine. Škoda se ceni na pol milijona dolarjev. K sreči v kritičnem trenutku v stolpu ni bilo nikogar, dasi se jB igralo tam še dve minuti preje dveletno dete Radovana Kukuljeviča. — Rudniška nesreča v Severni Ameriki. V rudniku pri Fairmontu (Virginia) se je pripetila te dni katastrofalna eksplozija. Dva rudarja sta bila pri priči ubita, 15 težko ra-njenth, 91 pa zasutih. Ker so inž^nerji pre-Pncani da je izpuhtevanja zemeljskih pli-t > ‘zključeno, da bi se našlo še ka- vi.,0^ °^.P°nesrečencev živega, so nadaljc-rešin 7Pesi,nih ukinili. Vsega skupaj so talm/ta ranJftncev ter izkopali i! mrtvecev, Vpčint I! smatrati 80 rudarjev izgubljenim. Večina ponesrečencev so črnci. ] — Štiri dni in štiri noči v smrtni nevar- | nosti. Kol poroča »Popolo di Roma«, je za-i nesel te dni vihar neko ribiško jadrnico iz I Messine na odprto morje. Štirje možje od posadke so utonili, pet i se je oklenil jambo-j re in blodil štiri dni in štiri noči po morju, : kamor ga je nesel vihar, dokler ga ni opa-• zil nemški parnik »Undiiie«, ki je na polti i iz Sicilije v London, ga po tri ure trajajo-1 čem naporu z ,barko vred rešil in pripeljal i v Neapelj. j — Tragična smrt primarija pariške bolnice. ] Primarij neke pariške bolnice, Ferdinand j Guiston je končal te dni na tragičen način, j Med njegovimi pacienti se je nahajal slikar | Rol Martin ,ki ima neko krvno bolezen, vsled j česar so 11111 amputirali neke dele telesa. | Zdravnik si je mnogo prizadeval, da bi bil i bolnika pozdravil. Zdravil ga je z injekcija-! mi, ki so povzročale pacientu velike bole-! čine. Ko mu je dal te dni zopet injekcijo ter | se obrnil, da bi odšel iz sobe, je počil nena-j doma strel in zdravnik se je zgrudil smrtno i ranjen ter par minut nato izdihnil. Morilec j Martin je izjavil, da se je maščeval nad zdravnikom radi bolečin, ki so mu jih povzročale njegove injekcije. Prepeljali so ga v blaznico. — Krvavo maščevanje 22 letne dijakinje. Meseca januarja so našli v parku zvezdarne I v Aabu na Finskem trgovca Johna Engblo-! m a umorjenega. Umor, ki je izzval veliko ; senzacijo, je šele sedaj pojasnjen: Engblo-ma je ustrelila 22 letna slušateljica aabošk?-ga vseučilišča Margit Nuininen, ki je umor priznala. Helsingforška policija je že pred dvema mesecema sumila, da je izvršila zločin Margit Nuininen, vendar pa ni imela dovolj dokazov, da bi jo bila mogla aretirati. Zato je preiskoval zadevo šef kriminalne policije Leman na tihem dalje in tako je ugotovil, da je bil ustreljen Engblom 7. revolverjem, s katerim sta streljala tik pred umorom na istem mestu dijakinja in njen zaročenec, bibliotekar Allan Tornud za poizkušajo. Na podlagi te ugotovitve sta bila dijakinja in bibliotekar te dni na ulici aretirana in odvedena uklenjena v zapor, kjer je priznal liajpreje Tornud, noč pozneje pa še Niinenova. Motiv dejanja je bilo dejstvo, da je John Engblom deklco leta 1923 — ko je 'bila zaposlena v njegovi trgovini s papirjem kot prodajalka, da si je zaslužila s tem za študije potrebna sredstva — posilil. Dekle' je zvabilo Engbloma na sestanek. Na sestanku je prišlo med njima, radi njenih očitanj do srditega prepira. Nenadoma je potegnila dijakinja iz žepa revolver, ki ga je bila vzela v to svrho seboj ter oddala na trgovca dva strela in zbežala. Engblom je obležal na mestu mrtev. Medtem je sedel njen zaročenec v kavarni, zatopljen v filozo-fično diskusijo z nekim prijateljem. Iz tega, kakor tudi iz dejstva, da sta po umoru dijakinja in bibliotekar vse popoldne mirno v knjižnici delala, nakar sta šla zvečer v gledališče, je razvidno, da ju stvar ni posebno vznemirjala. Revolverje Tornud shranil. Pri zaslišavanju je hotel prevzeti Tornud vso krivdo nase. Policija domneva, da je mož abnormalen, zato ga je oddala v opazovalnico. Za proces vlada veliko zanimanje. Najsi konča kakorkoli, sigurno je, da bodo simpatije občinstva na strani deklice, ki je segla po revolverju, da se je maščevala za posilstvo ... — Žrtev amerikanskega dvoboja na Mad- jarskem. Carinika Dobusa so našli te dni v njegovem stanovanju v Budimpešti s prestreljenimi senci mrtvega. Dobus je žrtev amerikanskega dvoboja. S kom je imel dvoboj, še ni ugotovljeno. — Živali in politiki. Te dni se je vršila pred sarajevskim okrožnim sodiščem obravnava zoper Risto Gjokiča, ki je bil tožen po tiskovnem zakonu, ker je imenoval v nekem članku, v Težačkem Pokretu • politika Gnja-tiča >politično miš«. Obtoženec se je zagovarjal s tem, da so taka nazivanja v politiki običajna in dovoljena. Clemenceau-a nazivljajo tigra, Jovanoviča raco, Davidoviča mravljo itd. Obtoženec je nadaljeval: Ocenjujoč Pa-šičevo politično večino, sem ga imenoval leva, primerjajoč ž njim vrednost g. Gnjatiča kot politika, tega gospoda nisem mogel drugače imenovati kot miš. To ni »uvreda , temveč samo moje mnenje o politični vrednosti g. Gnjatiča. Zastopnik tožitelja pa je repliciral v svojem plaidoyer-u, da je to neokusna šala in lega mnenja je bilo tudi so- ki je obsodilo Gjokiča radi te bagatele .'~n n!esec dni zapora. Budimpešti°sta'se* bfla°teTdni “a^abT^' V fa Pavel Telekv in Emerik Karofyb^ervfTe‘ dobil laliko poškodbo na prstu. Povod dvoboju datira še izza časa madjarske Jalzifi-katorske afere. — Maniiestacije ob priliki odstavitve vladnega komisarja v Subotici. Ob priliki odstavitve vladnega komisarja Gjorgjeviča je prišlo v Subotici do velikih manifestacij, ki se jih je udeležilo par tisoč ljudi od vseh političnih strank. — Manifestanti so nosili table z napisi: »Živeli vsi pošteni Hrvatje, Bunjev^ ci in Srbj!«, »Doli Gjorgjevičl«, »živijo Ljuba Davidovič!« in podobno. Na trgu Osvobojenja je imel odvetnik dr. Vukotič temperamenten govor. — »Dinamit in antidinamit«. Pod tem značilnim naslovom je izdal znani pisatelj A. Mrkun brošurico, ki bo naše slovstvo, posebno protialkoholno, pomnožilo za eno delo, ki bo brezdvoma obrodilo obilo sadu. Podnaslov brošurice: »Dinamit — alkohol in antidinamit — abstinenca ali ugovori proti abstinenci in odgovori nanje« pove vsebi-nc1 62 strani broječe knjižice. Marljivi pisatelj je zbral 58 ugovorov proti abstinenci ter Ys?v 'e Predsodke znanstveno-poljudno, prepričevalno ovrge’ in razpršil vse dvome! ^l°g je lep, jedrnat, mestoma celo lapida-ren, ognjevit, retoričen, a vedno stvaren, ob;ektiven! Cita se kakor napeta povest! Ugovori so psihološko lepo r, vrščeni ter čitalelja hočeš nočeš pridobe, i ne -.a abstinenta, pa vsaj za sodelavca za rezi st i 1 naklonjenost! Želeli je, da se 1 iži*'u razširi v masah med ljudstvom, k. je Ir, dovzetno za dobre nauke! Društva, korporacije, župni uradi, šolska upraviteljstva ter vplivni posamezniki lahko veliko pripomorejo do razmaha treznostne ideje med našim ljudstvom, če bodo pripomogli do razširjenja te knjižice! Stane 10 dinarjev (po pošti 50 par več) ter se dobi pri »Naši Slogi in Sveti vojski« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. — Zasebni tečaj za prikrojevanje in izdelovanje krojev za gospode in dame, Stari trg štev. 19, Ljubljana. 16. t. 111. nov prikro-jevalni tečaj za krojače, šivilje in nešivilje. Učenci, ki ne morejo priti v tečaj, krojni poduk potom pošte. Lastnik F. Potočnik, član Internacionalne krojne akademije {šole) London - Frankfurt - Pariš, za svoj preizkušeni kroj ponovno odlikovan v inozemstvu. Specialen sistem za dame, ki se želijo izobraziti za samouporabo. Ljubljana. 1— Občni zbor »Krožka mag. uradnikov« se vrši v četrtek 12. maja, »Zveze mag. or- , ganizacij« pa v pondeljek 16. maja, vselej ob pol šestih popoldne v mestni posvetovalnici, oziroma dvorani. 1— Vijolinski koncert Vide Jerajeve. Poleg že'navedenih točk igra vijolinistka gdč. Vida Jerajeva na svojem petkovem koncertu tudi tri krajše skladbe komponista Blo-cha, ki je priznan skladatelj velikega slovesa in ki je v prvi vrsti napisal več skladb, katere prištevamo k lirični židovski glasbi. Skladbe so samonikle in nosijo svoj poseben značaj ter so vsled tega v vsakem oziru izredno interesantne. Poleg gdč. Vide Jerajeve nastopi še ga. Franja Čadeževa, učenka opernega pevca g. Julija Betetta. Ga. Čade-ževa ima zelo močan sopran, temne barve, ki je izrazito dramatičnega značaja. Poje 'tri arije in sicer prvo iz VVagnerjevega Tann-hauserja, drugo Romanco iz Židinje in tretjo arija Amelije iz Verdijevega Plesa v maskah. Tako vijolinistko kakor tudi pevko spremlja na klavirju pianist-kapelnik dr. Danilo Švara. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. 1— Društvo »Treznost« ima svoj redni sestanek v sredo 4. t. 111. ob 18.30 na moškem učiteljišču z dnevnim redom: 1. Umsko delo 111 alkoholizem, nadaljevanje predavanja pisatelja br. Cerkvenika. 2. Slučajnosti. — K sestanku vabimo poleg članov tudi prijatelje našega pokreta. — Podpredsednik. NEDBAL 0 SVOJEM GOSTOVANJU V LJUBLJANI. Znani češki dirigent Oskar Nedbal popisuje v »Prager Presse : svoja gostovanja v Italiji in v Ljubljani, o kateri se izraža na sledeči način: »Pot me je vodila v Ljubljano, kamor so me povabili, da dirigiram »Prodano nevesto-. O tem so poročali že časopisi. Ostane mi torej le, da ugotovim, da so gledališke razmere v Jugoslaviji danes na tako visoki stopnji, da se pričnemo zavedati, kaj zmore gledališče, če je res državno, kakor je lo slučaj v Ljubljani, v Zagrebu in v Beogradu. Ravnatelj gledališča g. Polič, ki je sam znamenit dirigent in ki izvrstno vodi gledališče, je na najbolj kolegijalen način pripravil vse, da postane vprizoritev »Prodane neveste umetniška senzacija. Marija Ž a 1 u d o v a in Zdenko K 11 i t t l, ki sta v Ljubljani angažirana in nam delata kot rojaka le čast, sta bila kot Marenka in Jenik pevska voditelja uspeha. Njima sta stala ob strani ekscelentna tamošnja pevca vlog Ke-cata in Vaška. Radostno zadoščenje je bilo videti, da je Smetana v Jugoslaviji ravno tako priljubljen in popularen, kakor pri nas. Elastičen orkester in predvsem mal, toda prvovrsten zbor sta mi olajšala nalogo, voditi predstavo »Prodane neveste«, ki mi ostane nepozabna in katere število uprizoritev sega daleč preko sto. To število najbolj dokazuje, v kako tesni zvezi se nahajajo naša in jugoslovanska kulturna stremljenja. DOPIS. Mladinska prireditev v Novem mestu. Pod okriljem novomeškega sokolskega društva se je ustanovil samostojen mladinski oder pod vodstvom g. profesorja Fr. Modrijana. Tekom enega meseca svojega obstoja je imel tedensko po eno redno sejo, kar je predvidno tudi za vnaprej z ozirom na svoj zares lep cilj: podati v prihodnji seziji celo vrsto mladinskih del. Zadnji čas pa je bilo tudi večje število izrednih vaj, katerih plod smo imeli priliko videti 30. aprila. Užitek, ki je bil podan mladini in staršem, moramo beležiti samo z zahvalo in polnim priznanjem tako izdajajoči mladini, kot v prvi vrsti požrtvovalnemu, obče priljubljenemu g. profesorju, kot tudi mnogo obetajočem-u muzikalnemu talentu g. Slavku štrajnerju, ki je sodeloval s samostojnim mladinskim orkestrom, katerega vodi s toplim razumevanjem. Današnji pravljični večer je bil samo uvod k ciklusu, ki se začne v jeseni in katerega gotovo vsa mlada srca z veseljem pričakujejo. ‘Nastopilo je 16 deklic od teh škratov. Ljubkost s katero so izvajale vse svoje uloge je bila očarljiva. Pohvale zaslužijo vse tako za trud kot tudi za razumevanje, s katerim »o se znale vživeti v svoje vloge. Samo pretiho so govorile. Lepemu namenu predstave jako naklonjene gospe mamice so obskrbele hčerke s prav lepimi kostimi, zakar gre prav toplo priznanje tako njim, kot njihovim »slabšim« polovicam v kolikor prihajajo pri takih vprašanjih seveda v poštev Želimo, da bi sledilo več večerov v veselje vseh naših malčkov, ki itak pogrešajo tu mnogo, kar imajo otroci drugod, kot n. pr. otroški vrtec, marijonetno gledališče itd. Povedati moramo še, da ima Mladinski odpr v Narodnem domu svojo sobo, garderobo in knjižnico. In ne smemo pozabiti, da otmemo pozabljanju originalna mladinska dela g. prof. Fr. Modrijana, ki so se že iz; vajala: Med škrati in vilami (-1923). Sokoli na plan (simbolična igra— 1923). Ledenka (recitanja iz te pravljične igre — 1924). Le-lja — jezerska deklica, mladinska igra, ki jo je komponiral pok. g. Ant. Foerster (1924). Gorazd — zgodovinska drama starih Slovanov (1024). Mladi Sokolici — mladinska pravljica (1925). Vstani Korotan! — simbolični prikaz (1925). Dvorana ni bila polna. Vzrok bo pač v datumu in v teni, .da je v isti dvorani bil takoj nato koncert, ki so ga priredili železničarji. Prosimo! Novo mesto, ultimo, 2 prireditvi. Vrhu tega pa še godba na trgu. Inkoni-patibilno. Povod temu: Podružnica sv. Cirila in Metoda si je rezervirala za 7. in 8. maj dvorano, a j« radi nemožnosti izvesti, kar je hotela, zadnji trenutek odpovedala. Želeli bi več resnosti, več premisleka. L Šport. Iz mednarodnega ringa. Bokserska komisija države Ne\vyork ni dovolila prvaku po-lutežke teže Jackku Delaneyu, da spremeni svojo kategorij«. Delaney se je namreč hotel boriti s Pavlinom, ki pa spada v težko težo, tako da je sedaj dvomljivo, če se bo ta match sploh vršil. — Pred 10.000 gledalci se je vršil v Dortmundu boj za nemško boksersko prvenstvo v težki teži. Zmagal je Rudi Wa-gener, ki je svojega nasprotnika Breiten-straeterja porazil knock-out že v 2. rundi. Tenis. Oba najboljša teniška prvaka sveta, Čeh Koželuh in Poljak Najuh sta izvojevala v Berlinu velezaniiniv match. Koželuh se je revanširai za svoj lanski poraz in je zmagal 6:4, 6: 4, 6:1. Sodil je amerikanski prvak William Tilden. — 16-letna prvakinja Betty Nuthal, ki je dosegla v večjih turnirjih že prav lepe uspehe, si je priborila v Bo-urnemonthu vzlic trdovratnemu odporu nekaterih najboljših angleških igralk britsko prvenstvo za dame in je premagala v končni igri Charke 8:6 6:2. — Cochet, ki ranži-ra kot tretji v svetovnem seznamu teniških prvakov, zmagalec Tildena, je bil premagan od mladega igrača Charlesa Boussusa. Čeravno je to poraz samo posledica zelo menjajoče se forme Cocheta, je zmaga mladega Parižana dokaz, da razpolaga Francija z izbornim teniškim naraščajem. Dirka za poset diamantnih polj v Južni Alriki. V Grootfontainu so nedavno odkrili nova diamantna polja in priredili dirko za dotične, ki so hoteli zasigurati si posamezne deleže. Prvega starta se je vdeležilo 17.000 ljudi, vendar je pa 10.000 teh predčasno se spustila v tek, da bi protestirali proti mehina-cijam velikih družb ki so bila najele poklicne tekače, s kojih pomočjo so nameravale priti v posest najboljših deležev. Ta dirka je bila razveljavljena in razpisana dr.uga, katere se je vdeležilo 25.000 ljudi. Na diamantnih poljih samih so ta dan aretirali 21 oseb, ki so se tani skrile, da bi si brez truda pridobile dobre kraje. Pol ure za startom tekačev so smeli dirkati tudi avtomobilisti, kar je bilo silno zanimivo, ker se je veliko vozov zdrobilo radi slabe poti. Misel uprizoriti tako dirko, je gotovo originalna in človek teče o pravem času besede za svojo srečo; toda če jo je tudi Človek dosegel, je veliko vprašanje, saj na prvi pogled je zelo težko poznati pravi kraj in marsikdo, ki je mogoče med prvimi pritekel na bogata ležišča, je bil kljub temu razočaran, dočim je lahko zadnji naletel na bogato žilo in tako obogatel. Saj sreča se ne da prisiliti. Kronprinc kot nogometaš. Zadnje meddržavne tekme med Belgijo in švedško (2 : 1) iv Bruslju se je vdeležil tudi belgijski princ Leopold, toda ne samo kot gledalec, kot druge take avtoritete, ampak kot strokovnjak. Princ je namreč aktivni nogometaš v moštvu svojega regimenta in zelo dober branilec v nekem bruseljskem moštvu. Sicer je pa princ tudi častni predsednik belgijskega nogometnega saveza. Nov svetovni rekord Lookharta. Ameriški mojsterski dirkač Lockhart je prekosil dosedanji rekord za motocikle, ker je na 1.5 li-terskem Moller-motociklu dosegel v otvorii-veni dirki v Calvercity na uro poprečno hitrost 232 km. BORZE dne 3. maja 1927. Ljubljana. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote1: investicijsko 84.25 — 85, Vojna škoda 0 — 339, zastavni in kom analne Kranjske 20 — 22, Celjska posojilnica 195 — 197, Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkan-tilna 98 — 100, Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 170, Trbovlje 0 — 500, Vevče 124 (ex kupon), Stavbna 55 — 65, šešir 104 — 0. Zagreb. Amsterdam 2277.3—2283.3, Dunaj 800.5—800.5, Berlin 1349.5—1352.5, Italija 286.8—288.8, London 276.2—277, Newyork ček 56.75—56.95, Pariz 222.375—224.275, Praga 168.3—169.1, Švica 1094—1097. Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.20, Ne\v-york 519 in petnajst šestnajstink, London 25.26, Pariz 20.375, Milan 15.40, Budimpešta 90.60, Bukarešta 3.32, Sofija 3.75, Varšava 58.125, Dunaj 73.20. To in ono. KATASTROFA OB MISSISSIPIJU. Strašna elementarna katastrofa, ki je zadela pokrajine ob Mississipiju, zavzema vedno večje dimenzije. Mesto New-Orleans je sicer, kot. se zdi, vsled izvršenih razstrelb nasipa rešeno, zato pa so drugi rodovitni okraji silno ogroženi. Pomanjkanje in beda med prebivalstvom vedno bolj naraščata. Človeška moč elementom ne more več uspešno kljubovati. Glavni val je dospel do Bicksburga ter poplavil nadaljne pokrajine v Arkansasu, Mississipiju in Severni Louisiani. Vsled silnega pritiska vode je ogrožen eden od nasipov. Če se poruši, bo 30 mest bolj ali manj poplavljenih. Pri Natches-u v Louisiani je nasip ob Mississipiju na štirih mestih počil. Kakih 100 oseb, ki niso čule varnostnih signalov, je v smrtni nevarnosti. Nasip ob Arkansasu je voda v širini poldrugega kilometra predrla. Pet okrajev je pod vodo. Dragocena polja bombaža in sladkornega trsa so uničena. Od 150.000 prebivalcev je večina na begu. “Maloštevilne ljudi, ki niso hoteli zapustiti svojih hiš, je zajela voda. Da so jih rešili, je moralo priti brodovje 2000 bark. Voda ne-pestano narašča. Brzojavne in telefonske zveze so večinoma uničene. Center pokrajine, mesto Aleksandrija, ki šteje 25.000 prebivalcev, se smatra za izgubljeno. Ker je potreben vsak moški, ki je na razpolago, so oblasti izpustile kaznence. V več okrajih je proglašeno obsedno stanje. Vojaški aeropla-ni krožijo neprestano nad novoogroženimi pokrajinami in vzdržujejo zvezo med ljudmi, ki jih je voda obkrožila in odrezala, z ostalim svetom. Po odredbi Barke-a se bo v Louisiani in Arkansasu evakuiralo nadaljnih devet mest in številne manjše naselbine. Pri New-0rle-ansu je padla voda za 6 cm. Razstreljene breše se širijo vsled vodnega pritiska od ure 1' Cena* Bena s”eie’mora VINOCET tovarn« vlnckaga kisa, d. s o. s., Llubilana nudi naJflneiSi In najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa. Zahtevajta ponudbo. i—« Talafon Stav. 23*9. TehnlCno In higlJontCno najmotferneie urelana klsarna v Jugoslaviji. O Pisarna i Ljubljana, Dunajska casta It. la, U. nadatr. k Najboljla v ftiaterljalu In konstrukciji se: Josip Petelinca kolesa in šivalni stroii znamka Griimer, Adler •” Phdnix. I Najtepie oprema, pasamasnl deli, pnau-matika, Igle sa vsa sisteme — samo v - Tudi na masažna odplačila. & UUBUAHI spomenika ob voSl. Poreln^ o J delelf za Je I IrtoU/ Pertfo kravale Modne Po fr« L/a n Ve&" letna praksa*. 4- Za naročila o tiskarsko stroko spadajočih del. 3 sobe in 2 kabineta se odda takoj v najem. Bohoričeva ulica štev. 24. Event. telefonske informacije štev 25-60. - - Širite - -..Narodni Dnevnik" I MALI OGLASL Za vsako besedo se plaia 50 par. Za debelo tiskano pa Din 1.—. Iščem za 1. julij stanovanje, obstoječe iz kuhinje ter 1 do 2 sob. Plačam dobru Naslov v upravi lista. Simon KUmxnek> LJUBLJANA., SelenbnrjfOTa ulica it. ® izdeluje obleke za gospJJ de po najnovejSi mo® in zmernih cenah. V **’ logi ima vedno najbolr če&ko in angležko buW^' Stavbena parcel* z dobro obdelanim vrt^ ob potu v Rožno d0 Levčeva ulica, se Naslov v upravi »N® nega Dnevnika*^ Na pi sta. veliki makal»9J&i6lov mi ii Din SOO^jjgta. pove upra^. Drva - Čebin . ,nCj» Dnerottn. Woliova l/II. - Telef. 56. I Nar#^ ------- Izdajatelj: Aleksanier Železnikar. - Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tiskarno >Merkurc odgovoren: AadreJ Sever. Vsi v Lj«Mi*B‘-