Starši 26 Vzgoja, september 2020, letnik XXII/3, številka 87 Že vrsto let se srečujem s starši otrok, ki se težje učijo. Starši največkrat potožijo, da je njihov otrok pri učenju povsem nesamostojen in da ob njem dnevno presedijo ure in ure. Da bi ga spodbudili, otroku občasno naročijo, naj se gre učit. V večini primerov to pri otroku ne povzroči nobene spremembe ali pa deluje ravno obratno – zavlačevanje, upor ali pretvarjanje, da se učijo. Kako otroka naučimo samostojnega učenja Ana Senegačnik Kurnik, prof. defektologije, spec. pedagoginja, je učiteljica za dodatno strokovno pomoč na Osnovni šoli Brezovica pri Ljubljani. Napisala je knjigo Moje pasje življenje ter priročnik Kosmati pomočnik. Pri delu uporablja pomoč psa. Otroci so pred učenjem lačni, žejni ter imajo tisoč in en izgovor, kaj vse morajo še postoriti. Tako se lahko priprava na uče- nje zavleče tudi v enourno prepričevanje otroka, naj že začne z delom. Otroci lahko nato ure in ure presedijo pred knjigami, ne da bi sploh vedeli, kaj so prebrali. Toda s sitnarjenjem, pridiganjem, grožnjami, zaskrbljenostjo, vpitjem, kritiziranjem ali kaznovanjem ne bomo dosegli, da bi se otrok začel učiti in bil pri tem samostojen. Učenje je kompleksen proces, ki od otroka zahteva visoko stopnjo aktivnosti, zbra- nosti in angažiranosti. Poznati mora tudi različne (bralne) učne strategije, ki jih v procesu učenja vrednoti, prilagaja in s tem razvija zavedanje o svojem učenju. Za uspešno in samostojno načrtovanje in učenje mora otrok imeti cilj, vedeti mora, kaj in kako se je treba učiti, kaj ali kdo mu pri tem lahko pomaga, kako razporediti čas in s čim lahko novo znanje poveže. Vse to so metakognitivne učne spretnosti, ki so za učenje samostojnosti pri učenju ključne. Pojem metakognicija označuje znanje o kognitivnih procesih ter o spremljanju in kontroli teh procesov. Uvrščamo jo med miselne procese višjega reda, ki omogo- čajo načrtovanje in sledenje miselni aktiv- nosti ter uravnavanje le-te. Na področju učenja ju opredeljujejo tudi kot znanje o procesu učenja in znanje o nadzoru oz. kontroli učnega procesa (Černe in Juriše- vič, 2018). Razvijanje metakognitivnih učnih spretnosti S pomočjo zavedanja svojih kognitivnih učnih strategij ter branja učenci izboljšu- jejo svoje učenje ter vplivajo na metako- gnitivno znanje in metakognitivno za- vedanje. Najprej pa potrebujejo znanje o strategijah učenja in védenje o tem, kdaj in zakaj uporabiti posamezne postopke, stra- tegije pri učenju in kako jih nadzorovati, spremljati in vrednotiti (samoregulirati). Ravno slednje vodi k odkrivanju napak v procesu reševanja problemov, izbiri ciljev in ustreznih strategij ter spodbuja dejavno učenje. Kadar se otrok uči učiti, potrebuje po- moč v smislu usmerjanja. Preverite, katere učinkovite strategije učenja že uporablja in katere lahko še razvije. Naučite ga, da samostojno pripravlja učno gradivo in povzetke ter vprašanja ali kartončke za ponavljanje in utrjevanje. Učenje samore- gulacijskih spretnosti naj poteka ob kon- kretni učni snovi, saj bo le tako za otroka smiselno in uporabno. Pomembno je, da opazite in pohvalite vedénje, ki je učin- kovito ter uspešno (npr.: odgovorno rav- nanje in odločanje, izpolnjevanje obljub, prožnost, postavljanje ciljev, načrtovanje, samostojno pisanje domačih nalog, samo- iniciativno učenje itd.). Poglejmo, kako otroka naučimo dobre or- ganizacije, metakognitivnega zavedanja in strategij samostojnega učenja. 1. Postavljanje ciljev Otrok si najprej postavi cilj in razporedi učenje. Na primer: Danes se bom naučil dve kitici pesmice in ponovil dve, ki ju že znam; naredil bom domačo nalogo za ma- tematiko in s tem ponovil strategijo raču- nanja z ulomki; ob zemljevidu bom pokazal in poimenoval vsa morja, kotline, planote in reke ter gorovja Afrike itd. Starši naj otroka vzpodbujajo, da se bo vpra- šal, kaj je cilj konkretnega učenja in ali bo zmogel sam. Tako se bo zavedal, kaj bi rad dosegel in na katerem področju bo potrebo- val pomoč. Otrok naj se vpraša, kaj mora pri določenem predmetu znati, in si to zapiše na list papirja kot seznam, ki ga oštevilči. S tem ga učimo organizacije oz. pregleda učne snovi po vsebinskih sklopih. Otrok dobi sli- ko celotne učne snovi, posamezne dele zna umestiti v celoto ter jih med seboj poveže. Hitro lahko tudi oceni, kaj od naštetega že zna, česa še ne in kaj mora še vaditi. 2. Urejanje delovnega prostora Otrok naj si na prazno mizo razporedi knji- ge in zvezke po predmetih, pri katerih ima domačo nalogo ali se pripravlja na ocenje- vanje znanja. Nekaj časa naj nameni pisanju nalog, nato pa pripravam na ocenjevanje. Prostor naj bo prezračen, dovolj svetel in miren (brez hrupa). Uči naj se vedno v is- tem prostoru. Ko otroka učimo pripraviti prostor za uče- nje, naj se vpraša: Kaj potrebujem za uspe- šno učenje tega predmeta? Kje bom iskal odgovore na vprašanja (ali poleg zvezka in učbenika potrebujem tudi druge vire, npr. slovar, atlas, zemljevid, geometrijske pri- pomočke, internet, pomoč odrasle osebe ipd.)? S katerim predmetom bom začel in potem nadaljeval? 3. Čas učenja je treba načrtovati Otrok naj se vedno uči ob približno isti uri, pri čemer naj upošteva svoj bioritem (neka- teri se lažje učijo zgodaj zjutraj, drugi zve- čer). Premisli naj, koliko časa bo porabil za pisanje nalog in koliko za učenje določene snovi. Pomembno je, da se svojega načrta drži. Najbolj nesmiselno je učenje brez kon- ca in kraja. Starši Vzgoja, september 2020, letnik XXII/3, številka 87 27 Kadar otroka učimo organiziranja časa, mu svetujemo, naj si čas meri. Čas, ki ga je po- treboval za reševanje nalog in učenje, naj 5 dni beleži. Tako bo ugotovil, koliko ga pov- prečno potrebuje za učenje tega predmeta. Zastavlja naj si naslednja vprašanja: Koliko časa bom potreboval za reševanje domače naloge ali za učenje? Kako si bom čas raz- poredil? Pomembno je, da si otrok na koledarju označi datume ocenjevanja znanja in dru- gih zadolžitev. Tako ima tedenski in me- sečni pregled nad dogajanjem, da si učenje lažje razporedi in česa ne pozabi. Pri načr- tovanju naj si vsaj teden dni prej z barvo označi čas ocenjevanja. Ta ga opomni, kdaj in kateri predmet se mora bolj intenzivno učiti. Vsak predmet naj označi z drugačno barvo (glej Sliko 1). Otroka vodimo, da se za vsak predmet vpraša: Koliko časa bom potreboval, da se bom naučil učno snov? Po ocenjevanju naj sam oceni, ali se je začel učiti pravočasno. 4. Odmori med učenjem Otrok naj ima po 30 oz. največ 45 minutah 5–10-minutni aktivni odmor. Takrat naj popije vodo, naredi nekaj počepov, sklec, prevalov, meče in lovi žogico, se sprehodi okoli hiše ali se kakorkoli drugače gibalno sprosti. Med učenjem različnih predmetov naj bo vsaj 30-minutni aktivni odmor. Starši naj otroka navajajo na aktivno preživljanje od- mora. Lahko ga zaposlijo s pripravo hrane, ga pošljejo v klet po živila, se z njim žogajo, skupaj zapojejo, si povejo šalo ali se igrajo z domačo živaljo. Pomembno je, da je med odmorom aktivirana druga možganska po- lovica kot med učenjem. Kadar otrok ne zazna padca pozornosti, naj si nastavi uro, ki ga bo opomnila na odmor. Ura lahko odmeri tudi dolžino odmora in vrnitev k učenju. Nekateri otroci zelo radi uporablja- jo peščene ure. 5. Aktivno učenje Otrok naj bo aktiven med celotnim proce- som učenja – naj bere, podčrtuje, izpisuje, postavlja vprašanja, odgovarja na vpraša- nja, povezuje novo učno snov s staro, po- navlja, riše itd. Dušica Kunaver (2000) na- zorno predstavlja različne korake aktivnega učenja: • p o dčr ta va n je p o mem b nih dejste v , lo če- vanje bistvenega od nebistvenega, • za p is o va n je p o mem b nih dejste v ali o p o r- nih točk, lahko tudi v obliki miselnega vzorca, • sa mosto jen p r egled učne sno vi in p o na- vljanje s pomočjo miselnih vzorcev in preglednic, • sa mosto jna u p o ra ba zna n ja, do da ja n je lastnih stališč, lahko v obliki diskusije. Otroci velikokrat ne poznajo strategij uče- nja in uporabljajo manj učinkovite tehnike učenja (npr. branje). Predstavimo jim čim več različnih načinov: • b ra n je (tiho , glasno , hi tr o , p o časno), • p isa n je (p r edvs em p ri učen j u t u jega jezi- ka, ko želimo vaditi zapis besed), • računa n je (ustno in p isno), • p o dčr ta va n je (z različnimi ba r va mi, enojnimi, dvojnimi, ravnimi, krivimi čr- tami, okvirji, obkroževanje), • za p is o va n je ob r ob u (p isa n je k l j učnih mi- sli in pojmov, razlag) ali zapisovanje na samolepilne lističe (iz njih lahko otrok izdela miselni vzorec), • izp is o va n je (k l j učnih p o da tk o v v obliki miselnega vzorca, alinej, časovnega tra- ku), • oblik o va n je mis elnih vzo r ce v in p o v ezo- vanje nove učne snovi z že znano, • p osta vl ja n je vp raša n j (izdela va ka r to nčk- ov z vprašanji za ponavljanje), • o dg o va r ja n je na vp raša n ja (p isno in ustno), • risa n je (slik, shem, skic, načr to v), • mo delira n je (izdela va 3D-shem), • p o vzema n je s sv o jimi b es eda mi, • glasno ali p olglasno p o na vl ja n je in p ri p o- vedovanje ob ključnih besedah. Bolj kot je otrok pri učenju ustvarjalen, sproščen in aktiven, hitreje se bo naučil. Med učenjem naj se sprašuje: Katero zna- nje mi bo pomagalo pri razumevanju šolske snovi? Ali (glasno) razmišljam, kako bom nalogo rešil? Ali potrebujem pomoč pri branju in bralnem razumevanju? Ali sem razumel vse šolske pojme? Kaj bom naredil, če jih ne razumem? Katere učne strategije sem uporabil? So strategije ustrezne, jih je treba spremeniti? Kako si učno snov naj- lažje zapomnim? Tako pomagamo razvi- jati otrokovo metakognitivno zavedanje in povečujemo samostojnost pri učenju. Starši naj učne strategije skupaj z otrokom napi- šejo na list in ga postavijo na vidno mesto. Tako jih bo otrok lažje usvojil in hitreje sa- mostojneje uporabljal. Otrok naj uporablja različne strategije pri usvajanju različne šol- ske snovi. Za uspešno učenje potrebujemo tudi dobro razvito tehniko branja. Slednjo moramo prilagajati glede na to, kje v učnem procesu se nahajamo. Kunaver (2000) loči tri vrste branja: • P r v o b ra n je je na men jeno sp ozna va n j u učne snovi in naj bo hitro ter tiho. • Dr ug o b ra n je na j b o p o časno in na ta nč- no, ob njem naj otrok ustvarja zapiske (ključne besede, pojme) ali miselni vzo- rec. Učno snov naj razdeli na posamezne dele, poglavja, odstavke. • T r et je b ra n je na j b o le b ežen p r egled za p i- skov, ključnih besed, iz katerih tvori po- vedi, razlaga pojme in polglasno govori. Otroku takšno branje predstavimo na kon- kretnem primeru in skupaj tvorimo zapi- JANUAR 2020 PONED. TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. MAT test 10. 11. 12. 13. TJA test 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. SLO ustno 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. Slika 1: Mesečno načrtovanje učenja za ocenjevanje znanja različnih šolskih predmetov Starši 28 Vzgoja, september 2020, letnik XXII/3, številka 87 ske. Usmerjamo ga, da si postavlja vpra- šanja: Kaj že vem o tem? Kako bi to, kar sem prebral, povedal s svojimi besedami? Katere besede so najpomembnejše? S tem razvijamo in krepimo tudi otrokovo spon- tano razlago učne snovi, pri kateri izposta- vlja posamične probleme pri razumevanju, kar vodi k smiselnemu učenju. Tisti učenci, ki uporabljajo spontano razlago, se naučijo več. 6. Ponavljaj, zapomni si in analiziraj Otrok lahko do ocenjevanja snov že pozabi. Da se naučena snov ne izgubi, je potrebno učenje z razumevanjem (povezovanje nove učne snovi z že znano, primerjanje, iskanje podobnosti in razlik, urejanje itd.) in po- navljanje. Od začetka naj bo slednje bolj pogosto, kasneje pa na nekaj dni. Idealen potek učenja in dobrega pomnjenja poteka v naslednjem zaporedju: učenje, kratek pre- gled učne snovi pred spanjem (isti dan kot učenje), spanje in naslednji dan ponoven pregled učne snovi. Starši lahko otroka spodbudijo, da si za po- navljanje in utrjevanje učne snovi pripravi kartice z vprašanji. Vsak dan naj jih žreba in odgovarja na vprašanja. S tem ko pome- ša vrstni red vprašanj, je učenje zabavnejše, bolj zanimivo in dinamično, okrepi pa se otrokov priklic dejstev, saj si le-ta ne sledijo v znanem zaporedju. Otrok si lahko na vidnem mestu (na pri- mer nad mizo), kjer se uči, napiše ali 'obesi' pomembne ključne besede, pojme, korake, postopke … Tako jih vidi večkrat in (neve- de) utrjuje. Na koncu naj si otrok postavi spodaj zapi- sana vprašanja, ki razvijajo njegovo meta- kognitivno zavedanje in močno vplivajo na njegov učni proces. Tako poleg metakogni- tivnega zavedanja (uči se učiti) razvija tudi samokritičnost in spretnosti načrtovanja, sledenja in uravnavanja svoje miselne aktiv- nosti in s tem občutek nadzora nad učnim procesom. Sprašuje naj se: Ali sem dosegel cilj? Kaj me je pri učenju spodbujalo, kaj me je oviralo? Ali sem imel dovolj časa? Sem dobro načrtoval čas? Pri katerih vsebinah sem bil bolj in pri katerih manj uspešen? Pri čem sem potreboval pomoč? Ali sem zaprosil za pomoč? Kaj mi je pomagalo pri učenju s starši, učiteljico? Katero znanje mi je pomagalo pri razumevanju učne sno- vi? Kako ga bom uporabil? Sem bil danes uspešen ali potrebujem še vajo? Kakšno in koliko? Vprašanja lahko tudi zapišemo in jih otroku postavimo na vidno mesto. Tako jih bo hitreje ponotranjil in redno ter samo- stojno uporabljal. 7. Priprava na ocenjevanje znanja Otroka naučimo, da natančno pregleda preverjanje znanja in vse rešene naloge oziroma vprašanja. Ponovi naj učno snov in odgovarja na različna vprašanja. Če je le mogoče, naj se nalog, ki jih ni znal reši- ti ali so bile napačno rešene, loti še enkrat. Ob tem naj bo pozoren na napake, ki jih je naredil, saj so le-te kažipot, kaj se je treba še naučiti. Ob tem naj se otrok vpraša in si označi, koliko nalog je rešil pravilno in koli- ko pomoči je ob tem potreboval. Izdela naj si seznam. Na papir naj napiše različne učne enote, ki jih kasneje, ko učno snov zna, ob- kljuka (glej Sliko 2). Slika 2: Seznam za matematiko Ulomki:  Krajšanje ulomkov  Razširjanje ulomkov  Seštevanje ulomkov  Odštevanje ulomkov  Mešani izrazi z ulomki (+ in –)  Množenje ulomkov  Deljenje ulomkov  M eša ni izrazi z ulo mki (+, –, • in ÷) Otroku razložimo, da vsaka priprava na re- ševanje nalog ocenjevanja znanja vsebuje: • na ta nčno b ra n je na v o dil nalog, • razp o r edi te v časa med r eš e va n jem nalog e, • p r egled vs eh nalog in začetek r eš e va n ja nalog, ki jih zna najbolje (težje pusti za konec), • iska n je o dg o v o r o v v vp raša n jih oz. v na- logi, besedilu (pri angleščini v besedilu poišče besede, s pomočjo katerih tvori odgovore). Zaupati vase Otroka učimo, naj bo pri učenju aktiven, dobro organiziran, da bo znal prositi za pomoč, a je ne bo izkoriščal, in da bo de- lal sproti. Učimo ga notranjega govora, samospraševanja (s pomočjo metakogni- tivnih vprašanj) in s tem zavedanja, da je sam ustvarjalec svoje prihodnosti in da je stopnja znanja odvisna od njega. Za uspe- šno učenje mora otrok ponotranjiti veliko stvari, postati morajo del njega in biti samo- umevne. To je proces, zato bodite pripra- vljeni in odprti za vodenje in slalom med učnimi izzivi in otrokovim učenjem spo- prijemanja z njimi. Otroku je pomembno predati sporočilo, da kljub neuspehu zaupa vase in ne obupa. Veliko sreče na poti uče- nja samostojnega učenja! Viri in literatura • Černe, Tanja; Juriševič, Mojca (2018): Metakognitivno zavedanje bralnih strategij pri mlajših mladostnikih z di- sleksijo ter mlajših mladostnikih brez disleksije. V Milena Košak Babuder idr. (ur.): Specifične učne težave – sopoja- vljanje težav in možnosti za uresničevanje pozitivnih izidov: zbornik prispevkov. 5. mednarodna konferenca o specifič- nih učnih težavah. Ljubljana, 28.–29. 9. 2018 (str. 183–194). Ljubljana: Društvo Bravo. • Černe, Tanja (2019): Razvoj metakognitivnih učnih strategij pri učencih s specifičnimi učnimi težavami. Gradivo z izo- braževanja v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše, Ljubljana. • Kunaver, Dušica (2000): Učim se učiti. Ljubljana: samoza- ložba D. Kunaver. • Rose, Colin; Goll, Louise (1993): Umetnost učenja. Ljublja- na: Tangram. Foto: BS