427ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
Nata{a Podgor{ek
Hrva{ka Stranka prava in njen odnos do Slovencev
v devetdesetih letih 19. stoletja
V pri~ujo~i razpravi ‘elim prikazati razvoj slovensko-hrva{kih politi~nih odnosov v zad-
njem desetletju 19. stoletja, ki je v teh odnosih prineslo kar nekaj prelomnih sprememb. Pri
tem naj opozorim, da bo prikazano le politi~no sodelovanje med prava{i v banski Hrva{ki in
v Dalmaciji, ne pa tudi sodelovanje med Slovenci in istrskimi prava{i, ki je bilo zaradi poseb-
nega polo‘aja v Istri ves ~as zelo tesno in si zaslu‘i posebno poglavje.
Ker arhivski viri za ta ~as ve~inoma niso ohranjeni, ~lanek temelji predvsem na ~asni{kih
virih. List hrva{ke Stranke prava, ki je za~el izhajati leta 1878 v Su{aku pod imenom Sloboda
se je leta 1884 preselil v Zagreb, kjer je od leta 1886 izhajal pod novim imenom Hrvatska. Po
razcepu Stranke prava je list ostal v rokah domovina{ev in prevzel novo ime Hrvatska domo-
vina, medtem ko je druga frakcija prava{ev, frankovci, izdajala list Hrvatsko pravo.1 Crvena
Hrvatska (1891–1914), tednik dalmatinskih prava{ev, je bil pod uredni{tvom Frana Supile
eden najvplivnej{ih hrva{kih listov v Dalmaciji. Leta 1899 se je Supilo preselil na Reko, kjer
je prevzel uredni{tvo dnevnika Hrvatska sloga (1898–99), ki je kot Novi list (1900–1907)
oziroma kasneje kot Rije~ki novi list (1907–1914) postal najvplivnej{i list na Hrva{kem.
Izven dosega Khuenove cenzure, je vodil ostro kampanjo proti banu in vzpodbudil politiko
sporazuma hrva{ke in srbske opozicije.2
Razvoj hrva{ke Stranke prava do za~etka devetdesetih let
Obnovljena 1878, je Stranka prava postajala vse bolj prisotna, tako v saboru, {e bolj pa
zunaj njega. Ni priznavala Nagodbe, zavzemala se je za neodvisnost Hrva{ke, poudarjala
hrva{ke svobodnja{ke ideale in ostro kritizirala vladajo~e strukture v Avstro-Ogrski. Ideje
Stranke prava (da morajo Hrvati na temelju zgodovinskega in naravnega prava dose~i svojo
samostojno dr‘avo, da Hrva{ka po svojem dr‘avnem pravu ni v sklopu monarhije in da jo z
Avstrijo in Ogrsko ve‘e samo kraljeva oseba, da je polo‘aj Hrva{ke v sklopu Ogrske predrz-
no, golo nasilje, da bi hrva{ki narod moral prekiniti z dinastijo, ki brezobzirno kr{i dogovor
s hrva{kim politi~nim narodom, da suvereni in ponosni hrva{ki narod ne sme biti nikogar{nji
podanik, temve~ gospodar svoje usode) so se {irile med hrva{kim narodom kot ka‘ipot, ki
vodi h kon~nemu cilju. Te ideje je posebno sprejemala in propagirala {tudentska mladina.3
Znak o‘ivljanja prava{tva je tudi izvolitev prava{a Frana Folnegovi}a za saborskega po-
slanca leta 1875. Obnovljeno prava{tvo je najve~ prista{ev na{lo v Primorju, kjer je tudi
biv{a Makan~eva opozicija imela ~vrsto opori{~e.4 Na saborskih volitvah leta 1878 je bil za
1 Hrvatska Enciklopedija, 4, Zagreb, 2002, str. 703.
2 Enciklopedija Jugoslavije, 4, str. 79.
3 Ivo Peri}, Hrvatski dr‘avni sabor 1848. – 2000., Zv. 2.: 1868.–1919., Zagreb, 2000 (dalje I. Peri}, Sabor II.),
str. 220.
4 [idak, Gross, Karaman, [epi}, Povijest, str. 100; Mirjana Gross, Izvorno prava{tvo, Ideologija, agitacija,
pokret, Zagreb, 2000 (dalje M. Gross, Izvorno prava{tvo), str. 351–362.
ZGODOVINSKI ^ASOPI  • 59 • 2005 • 3–4 (132) • 4 7–445
428 N. PODGOR[EK: HRVA[KA STRANKA PRAVA IN NJEN ODNOS DO SLOVENCEV ...
poslanca izvoljen tudi Ante Star~evi}, ki je v svojem adresnem govoru dal teoretsko podlago
Stranki prava. Njegov govor je bil ostra obsodba habsbur{ke vladavine v celoti; Star~evi} ni
obsodil samo dualisti~nega sistema, ampak je monarhiji odrekel vsak razlog za nadaljnji
obstanek. Kar se ti~e hrva{kega naroda, je Star~evi} menil, da je njegova domovina raztrga-
na, »na{ je narod potla~en i upropastjen, na{a su prava poga‘ena, na{a je narodna ~ast oskr-
venjena, i krivci nemare za lek proti tim bezzakonjem«. Prikazujo~ tedanje razmere v
najtema~nej{ih barvah, je posebej poudaril ekonomsko nazadovanje, porast davkov in dol-
gov in splo{no osiroma{enje. Menil je, da hrva{ki narod nima ve~ kaj izgubiti in kaj braniti,
pa tudi bati se nima ~esa. Niti za reforme Ma‘urani}eve vlade ni imel pozitivnega mnenja.5
^eprav je bila Sloboda6 dolgo ~asa edino prava{ko glasilo, ni povsem sledila Star~evi}evim
idejam. Pravzaprav je njeno pisanje pokazalo, da Stranka prava nima pravega strankarskega
programa in da njeno vodstvo nima enotnega mnenja celo glede pomembnej{ih vpra{anj. V
eni od prvih {tevilk je celo iz{el uvodnik, ki je obsodil pogubno separatisti~no misel Star~evi}a
in njegovo borbo proti predstavnikom »jugoslavizma«. Neznani pisec uvodnika je bil mnenja,
da ima v razvoju hrva{kega naroda vsaka doba svoje zastopnike, »ilirizam svoje vatrene
zato~nike, jugoslavizam dare‘ljive dobrotvore, hrvatska misao vse Hrvate«, ta misel pa se je
po njegovem »rodila na osvjedo~enju, kano {to ilirizam i jugoslavizam plod zdrave nu odve}
bujne fantazije«. [e isto leto se je Sloboda v ~lanku »Znamenitost Hrvatske za Austriju«
zavzela za zedinjenje vseh ju‘noslovanskih de‘el Monarhije, skupaj z Bosno, okoli Hrva{ke,
ki bi na ta na~in postala »znameniti ~lan federalisti~ke Austrije«.7 Vse omenjene de‘ele je
Sloboda smatrala za hrva{ke in se je v tem pogledu strinjala s Star~evi}em, ki je v adresnem
govoru slovenske de‘ele poimenoval »hervatskim pokrajinama« in povrhu tega za o‘jo Hrvat-
sko smatral okolico Celja in Metliko!8
Svoje osebno stali{~e o slovanstvu je Star~evi} izrazil v spisu »Slovenci i Srbi« (1883).
^eprav je ime Slovenci postavljal v navednice in jim na ta na~in oporekal narodnost, je moral
priznati, da Slovenci »ho}e da budu posebna narodnost«, za Srbe pa je priznaval, da je na
Hrva{kem prebivalstvo, ki se »izdaje za srbsko«, vendar sedaj ni ve~ menil, da je {kodljivo
uporabljati to ime, menil je, da naj jih »svatko rabi i menja, kako ho}e«. Tudi Stranka prava je
vse od 1879 (~eprav ne dosledno) zavzela pomirljivo stali{~e do Srbov, Sloboda pa je z zani-
manjem spremljala radikalno gibanje v Srbiji in Vojvodini, radikalci pa so jim zanimanje vra~ali.9
Ne glede na vso neslogo v vrstah Stranke prava in odsotnost programa, v katerem bi
izrazila svoja stali{~a do vseh aktualnih vpra{anj, je s svojim splo{nim negiranjem obstoje~ega
politi~nega sistema z vsemi njegovimi posledicami, posebno ekonomskimi, najbolj ustrezala
razpolo‘enju {irokih mno‘ic v mestu in na vasi. Njen vpliv se je po~asi ve~al, kar se je
pokazalo tudi na saborskih volitvah. Medtem ko sta bila leta 1878 izvoljena le dva prava{ka
kandidata, jih je bilo leta 1881 izvoljenih devet, na kasneje izvedenih volitvah v Vojni Krajini
pa {e {est. Tako je Stranka prava v kratkem ~asu postala nevaren politi~ni nasprotnik vladni
Narodni stranki in edina politi~na stranka na Hrva{kem, ki je imela {irok vpliv med ljudskimi
mno‘icami, ~eprav ni imela organizirane strankarske mre‘e.10
5 M. Gross, Izvorno prava{tvo, str. 351–378.
6 Pri~ela izhajati 1878 v Su{aku, od 1884 izhajala v Zagrebu. Leta 1886 se preimenuje v Hrvatsko. Po razcepu
Stranke prava ostane list v rokah domovina{ev in si nadane novo ime Hrvatska domovina (1896), druga skupina
prava{ev, frankovci pa so od 1895 izdajali svoj dnevnik Hrvatsko pravo. Hrvatska enciklopedija 4, Fr-Ht, Leksiko-
grafski zavod Miroslav Krle‘a, Zagreb, 2002 (dalje HE), str. 703.
7 Znamenitost Hrvatske za Austriju, Sloboda, 2. 10. 1878, str.; glej tudi [idak, Gross, Karaman, [epi}, Povijest,
str. 101–102.
8 Prav tam; tudi M. Gross, Izvorno prava{tvo, str. 456.
9 Prav tam, str. 103.
10 Prav tam, str. 105.
429ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
K napredku Stranke prava je nedvomno prispevalo tudi narodno gibanje leta 1883, v
katerem so sodelovali in agitirali prava{i, vendar se njihovo vodstvo ni postavilo na ~elo,
~eprav je simpatiziralo s kme~kim gibanjem.11 Na saborskih volitvah leta 1884 je Stranka
prava dosegla znaten uspeh. To je spodbudilo prava{ke poslance, da so v adresi kralju jasno
izrazili svoje antidinasti~no razpolo‘enje. Poleg izjave o nezakonitosti nagodbe in njeni {kodlji-
vosti tudi za Ogrsko, trditve o demoralizaciji uprave in sodstva ter zahteve po zedinjenju
hrva{kih in slovenskih de‘el z Bosno in Hercegovino, je ta strankarski dokument vseboval
formulacije, ki so dale jasno vedeti, da Hrvati pri~akujejo zlom habsbur{ke monarhije in da
za njo ne bodo niti s prstom mignili. Seveda je to dalo banu Khuenu argument, da lahko udari
po prava{ih.12
V za~etku 90. let se je na Hrva{kem zgodil prehod prava{tva od izvirne, t.j. na popolni
neodvisnosti Hrva{ke temelje~e zamisli, k t.i. modernemu prava{tvu, ki se je sprijaznilo z
okvirom habsbur{ke monarhije, kar je slovenskim politi~nim strujam olaj{alo pribli‘anje k
hrva{kemu programu. Prava{i so de facto priznali program Neodvisne narodne stranke iz leta
1884, ki je zahteval zedinjenje hrva{kega naroda iz Hrva{ke, Slavonije, Dalmacije, Reke,
Medjimurja, Bosne in Hercegovine ter Istre, eventuelno pa celo slovenskih de‘el.13
V osemdesetih letih 19. stoletja so slovensko-hrva{ki politi~ni odnosi ostajali v glavnem
omejeni na stike med slovenskimi liberalci in predstavniki hrva{ke Neodvisne narodne stranke,
s prehodom Stranke prava na t.i. moderno prava{tvo, ki ni ve~ zagovarjalo narodnega eksklu-
zivizma Ante Star~evi}a, ampak je Slovence priznavalo za poseben, sicer s Hrva{ko tesno
povezan narod, pa so se odprle mo‘nosti po sodelovanju tudi s to hrva{ko politi~no stranko.
Tako so se v devetdesetih letih 19. stoletja pri~eli vse tesnej{i stiki med slovenskimi politiki
in hrva{ko Stranko prava. Izjema je bila seveda Istra, kjer so Slovenci in Hrvatje ‘e od same-
ga za~etka sodelovali, pa~ zaradi posebnega polo‘aja, in nekateri posamezniki, kot denimo
Ivan Tav~ar, ki se je ‘e prej bolj nagibal k Stranki prava.14
Pomembno vlogo v povezovanju s slovenskimi politi~nimi strankami je odigralo tudi
dalmatinsko prava{tvo15, katerega za~etki segajo v leto 1883, najmarkantnej{i osebnosti tega
obdobja pa sta bila duhovnika Mihovil Pavlinovi} (1831–1887) in Ivo Prodan (1852–1933).
Pavlinovi} je v katolicizmu videl sredstvo, ki ga je povezovalo s {ir{o Evropo. Ker je mo-
narhija {~itila katolicizem v Evropi, je menil, da jo je treba obdr‘ati in v njenem okviru
uresni~iti hrva{ke politi~ne cilje, t.j. zedinjenje hrva{kih de‘el znotraj monarhije na temelju
hrva{kega dr‘avnega prava.16 Prodan je bil izraziti predstavnik prava{tva; njega je podpirala
mlaj{a duhov{~ina, ki je bila v Dalmaciji {tevilna, {e posebej v njeni notranjosti. Leta 1877 je
postal urednik lista La Dalmazia cattolica (Katoli{ka Dalmacija); skladno s svojimi stali{~i
je list urejeval v narodnem prava{kem duhu. Pavlinovi} se ni strinjal s Prodanovim, po njego-
vem mnenju, nekriti~nim sprejemanjem Star~evi}anske frazeologije. Pavlinovi} se je odlo~il
11 Prav tam, str. 130.
12 Prav tam, str. 133–134.
13 Pleterski, Jugoslovanska misel, str. 36.
14 Tav~ar je tako ‘e leta 1882 na neki proslavi v Zagrebu izjavil, da so  »slovenske de‘ele samo kos zemlje
hrvatske«. Andrej Rahten, Croatia Alpestris: Vpra{anje umestitve slovenskih de‘el v hrva{ke prava{ke koncepte,
Annales, Ser. Hist. Sociol., 12, 2002, {t. 1., str. 4. Mirjana Gross meni, da je Tav~ar s to izjavo ‘e takrat sprejel
prava{ko ideologijo!; Mirjana Gross, Slovenske politi~ke struje i hrvatsko dr‘avno pravo, v: Melikov zbornik, Ljub-
ljana, 2001, str. 734.
15 Poleg ‘e omenjenih virov {e Jasna Turkalj, Nositelji prava{ke misli 80-tih godina 19. stolje}a, doktorska
disertacija, Zagreb, 2002 in Marjan Dikli}, Prava{tvo u Dalmaciji do kraja prvog svjetskog rata, doktorska diserta-
cija, Split, 1997.
16 Jure Kri{to, Pre{u}ena povijest, Katoli~ka crkva u hrvatskoj politici 1850.–1918., Zagreb, 1994, (dalje, J. Kri{to,
Pre{u}ena povijest), str. 104–105.
430 N. PODGOR[EK: HRVA[KA STRANKA PRAVA IN NJEN ODNOS DO SLOVENCEV ...
javno kritizirati Prodana, kar je leta 1884 izzvalo spor med Prodanovimi in Pavlinovi}evimi
prista{i.17
Konec stoletja so se v Dalmaciji pojavili mlaj{i prava{i, ki so prava{tvo usmerili v drugo
smer. Najbolj znana med njimi sta bila samouki politik in politolog Fran Supilo (1870–1917)
in odvetnik Ante Trumbi} (1864–1917). Pod njunim okriljem je prava{tvo v Dalmaciji pre{lo
iz okrilja katoli{ke duhov{~ine v svetovnja{tvo, ki je bilo povrhu {e liberalno orientirano. To
je usodno vplivalo na politi~ni razvoj ne samo v Dalmaciji, ampak v hrva{kem narodu kot
celoti. Supilo in Trumbi} sta namre~ kovala novo strategijo: zastopajo~a idejo zedinjenja
Dalmacije, pa tudi Bosne in Hercegovine, s Hrva{ko na temelju narodnega in dr‘avnega
hrva{kega prava, sta po eni strani zmanj{evala ostrino hrva{kega star~evi}anstva, z druge
strani pa sta odpirala vrata Srbom in ustvarjanju jugoslovanske skupnosti na strossmayerov-
ski tradiciji.18
Tako je v za~etku devetdesetih let dalmatinsko prava{tvo igralo pomembno vlogo kot
nosilec pobud za sodelovanje s Slovenci. Leta 1891 je Supilo v Crvenoj Hrvatskoj predlagal
sestanek vseh strank, »na{ih i slovena~kih«, na katerem bi se naj dogovorili o zedinjenju
hrva{kih de‘el in enakosti z ostalimi narodi monarhije brez »povrede« hrvatskega dr‘avnega
prava. Po dosedanjih izku{njah ni verjel, da bi se temu programu pridru‘ili tudi Srbi, zato je
zagovarjal predvsem slogo vseh Hrvatov na »~isto hrvatskome pravcu«.19
Aprila 1892 je Crvena Hrvatska ugotavljala, do so Slovenci »to leto mo~neje kot ka-
darkoli poudarjali enotnost s Hrvati«, da je list slovenske liberalne stranke, Slovenski Narod,
podpiral delovanje istrskega in dalmatinskega de‘elnega zbora, Hribar pa je v kranjskem
de‘elnem zboru podprl delovanje Spin~i}a. »Kaj ho~emo ve~? Beseda o slovensko-hrva{kem
edinstvu, ki se je lani glasneje kot prej sli{ala v dr‘avnem zboru, je pre{la tudi v slovenske
de‘elne zbore«, je zaklju~ila Crvena Hrvatska.20
Po sestanku stranke prava 27. in 28. aprila 1892 na Reki21 je prava{ki list Hrvatska pisal,
da so Slovenci »izjavili u mnogo sve~anih prilikah, da su im interesi istovjetni s na{imi i
pojavlja se pa~e ve} na politi~kom obzorju medju njimi osbiljnih glasova, da samo posve-
ma{njim uzpostavljenjem histori~kog prava kraljevine Hrvatske oni mogu o~uvati svoju na-
rodnost pred valovi njema~ke i talijanske bujice, koja ih odasvud okru‘uje. Stranka prava
pozdravljati }e kao i do sad veseljem i ura~unati u svoje uspjehe sve {to rodoljubi u Istri,
Kranjskoj, Gorici, [tajerskoj i Koru{koj, Bosni i Hercegovini postigne dobra za o~uvanje
narodnosti i za gospodarstveno blagostanje na{eg plemena u tih zemljah premda mora kon-
statovati pred narodom ~injenicu, da najotmeneji sinovi ovih zemalja uvidjaju, da se podpu-
na obrana narodnosti i napredak gospodarstveni mo‘e posti~i jedino ujedinjenjem cielokup-
ne kraljevine Hrvatske, gdje bi narod uz vladara imao samoodluku o svojih naj‘ivotnijih
pitanjih«.22
Septembra istega leta (1892) je Supilo trdil, da slovenske de‘ele niso o~uvale svoje dr‘av-
nosti, da nimajo statusa politi~nega naroda (»Ljubljana... je samo filijalka Zagreba, kot je
Cetinje filijalka Beograda«), zato je menil, da bodo Slovenci la‘je osvobojeni, ~e se pove‘ejo
z Zagrebom.23
17 J. Kri{to, Pre{u}ena povijest, str. 105–106.
18 Prav tam, str. 106–107.
19 M. Gross, Izvorno prava{tvo, str. 717.
20 Plod sabora, Crvena Hrvatska (dalje CH), 23. 4. 1892, {t. 12., str. 1.
21 Ve~ o tem glej M. Gross, Izvorno prava{tvo, str. 744–746.
22 Zagreb, 14. svibnja, Hrvatska (dalje H), 14. 5. 1892, {t. 111., str. 1.
23 Bistrimo! to nam je du‘nost!, CH, 24. 9. 1892, {t. 37, str. 1; Ivo Petrinovi}, Politi~ka misao Frana Supile,
431ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
Po saborskih volitvah leta 1892 je bil 18. decembra dose‘en sporazum o sodelovanju med
Stranko prava in Neodvisno narodno stranko. Stranki naj bi sprejeli skupen program in se
nato zedinili.24 Da bi ustvarili videz, da sta se stranki ‘e zedinili, so za~ele kro‘iti vesti, da sta
se Star~evi} in Strossmayer sestala v Krapinskih Toplicah in se »pobotala«.25 Slovenski na-
rod je z navdu{enjem sprejel to novico: »Iskrena, iz bratske ljubezni izvirajo~a radost nas je
pre{inila, ko smo ~uli, da se je posre~ilo to, kar je bilo v interesu naroda hrvatskega ‘e davno
potrebno, da sta se zdru‘ili v jedno jedino stranko, v mo~no falango, katera se bo krepko
zoperstavljala nasprotni{kim nakanam in branila sveta prava trojedne kraljevine.«26 Hrva{kega
{kofa pa je ob njegovem tradicionalnem letovanju v Roga{ki Slatini kot vsako leto pozdravila
slovenska spodnje{tajerska duhov{~ina, a to leto je to storila »posebno slovesno in izrazila
svoje domoljubno zado{~enje nad sre~no dognanim sporazumljenjem mej obema frakcijama
hrvatske opozicije«.27
Na »Gradjanskem komersu«,28 pripravljenem v proslavo zdru‘enja hrva{ke opozicije v
Zagrebu 12. marca 1893, so prisostvovali tudi Slovenci. Govorila sta Marn in ‘upnik Franjo
Forko, ki je Slovence razglasil za »planinske Hrvate«; njegov govor so spremljali vzkliki
»@iveli Slovenci, ‘iveli ’planinski Hrvati’!«29 Slovenske goste so po besedah Slovenskega
naroda navdu{eno pozdravili in liberalni ~asnik se je veselil, da »tudi v sre~i nas niso poza-
bili in to nam je dokaz, da ni prazna beseda hrvatsko-slovenska vzajemnost!«30
Zanimanje prava{ke stranke za Slovence se je po dogovoru o zedinjenju hrva{kih opozi-
cijskih strank {e pove~alo. Prava{ki listi so si bili edini, da je re{itev slovenskega narodnega
vpra{anja neizogibno povezana s hrva{kim, zanimivo pa je, da so pri tem imeli razli~ne po-
glede na to, ali hrva{ko dr‘avno pravo zajema tudi slovenske de‘ele. Medtem ko je zedinjena
hrva{ka opozicija zagovarjala tezo, da slovenske de‘ele spadajo po pragmati~ni sankciji iz
leta 1712 k Hrva{ki, je Supilova Crvena Hrvatska zagovarjala druga~no tezo. Uredni{tvo
lista je menilo, da slovenske de‘ele nimajo slovanskega dr‘avnega prava, ker spadajo pod
avstrijske dedne de‘ele in da tako tudi Hrva{ka nima »nikakvog dr‘avnog prava na Slove-
niju«. To je {e posebej poudarjalo, ker »se v na{em ~asopisju od ~asa do ~asa javlja neosno-
vano mnenje o pravici hrva{ke dr‘ave do Slovenije. Mislimo, da je bolje iskreno povedati
kako stvar stoji, ker se s tem bistrijo pojmi. Hrva{ko dr‘avno pravo obsega Banovino, Dalma-
cijo, do Istre in Bosno s Hercegovino«.31 Kljub temu pa se je list zavzemal za pribli‘evanje
Slovencem, ker da Slovenci v Hrvatih vidijo obrambo pred premo~jo Nemcev, naroda pa da
sta si tako sorodna, »da jednoga ne nestaje, ako se s drugim sjedini«.32 ^asnik je ugotavljal,
da si za tako pribli‘evanje prizadeva predvsem slovenska liberalna stranka in kot re{itev
ponujal svoj dr‘avnopravni na~rt: »Namjera ove slovena~ke stranke mogla bi se o‘ivotvoriti
promjenom sada{njeg sustava dualisti~kog u federalisti~ki, koji bi okupio pojedine djelove
jednog plemena oko jednog sredi{ta, i dao im slobodu i nezavisnost od druge skupine. Tim
24 Nacionalna i sveu~ili{na knji‘nica (dalje NSK), Zapu{~ina [ime Mazzure, Spisi o njegovi politi~ni dejavno-
sti, Zapisnik o sestanku predstavnikov Stranke prava in Neodvisne narodne stranke z dne 18. 12. 1892, R 6672.
25 O sre~anju s Star~evi~em, ki je bilo zgolj slu~ajno in ni imelo nobenega politi~nega zna~aja, je Strossmayer
pisal Ra~kemu; Korespondencija…, IV (173), 378; glej tudi Ivo Peri}, Hrvatska dr‘avotvorna misao u XIX. i XX.
stolje}u, Zagreb, 2002 (dalje I. Peri}, Hrvatska dr‘avotvorna …), str. 312–313.
26 Sloga v Hrvatih, Slovenski narod (dalje SN), 2. 1. 1893, {t. 1., str. 1.
27 Iz Rogatca – Slatine, 26. julija, SN, 31. 7. 1893, {t. 173., str. 3.
28 Soorganizator tega komersa je bil tudi Stjepan Radi}, M. Gross, Izvorno prava{tvo, str. 766.
29 M. Gross, Izvorno prava{tvo, str. 766.
30 Proslava zjedinjenja, SN, 14. 3. 1893, {t. 60., str. 1.
31 Na{a bra}a Slovenci, CH, 1. 4. 1893, {t. 13., str. 1–2.
32 Prav tam.
432 N. PODGOR[EK: HRVA[KA STRANKA PRAVA IN NJEN ODNOS DO SLOVENCEV ...
na~inom postalo bi u dana{njoj monarkiji 5–6 skupina, od kojih bi najju‘nija bila Hrvatska,
a osim ostalog pripali bi joj i Slovenci i Istrani«.33 Pri tem naj se slovenski in hrva{ki narod
vzgledujeta po slogi, ki obstaja med Hrvati in Slovenci v Istri, kjer Slovenci in Hrvati vzajemno
podpirajo zahteve drug drugega in politi~no sodelujejo. Pri tem je Supilo poudaril, da s hrva{ke
strani ne bi smeli Slovencem vsiljevati svojega imena temve~ jim bratsko pomagati in ~akati,
kako se bodo sami odlo~ili glede svoje prihodnosti. To je bilo po njegovem mnenju potrebno
{e posebej zato, ker je pri Slovencih obstajala »druga stranka, ki bi raje videla svoj narod
povsem svoboden in od nikogar odvisen«.34 V to idejo pa on sam ni verjel, ker je menil, da je
slovenski narod premajhen, da bi se sam branil pred premo‘nimi Nemci in Italijani. Tudi po
morebitnem zedinjenju obeh narodov, tako je menil pisec ~lanka, Hrvati ne smejo »vsiljevati
Slovencem svojega imena, temve~ ‘ive~i z njimi pod isto upravo, morajo upo{tevati njihove
posebnosti z istim trudom kot ~uvajo svoje«.35 Dokler pa ta ideja ne bo uresni~ena, naj Slo-
venci in Hrvati drug drugega spoznavajo.36
Medtem ko je torej Crvena Hrvatska gledala na Slovence kot na suveren narod,37 je list
Hrvatska sredi julija 1893 trdil, da »hrvatsko dr‘avno pravo nije nikakva prazna fraza, nije
prazna rie~, kako bi htjeli neki, ... ve} je hrvatsko dr‘avno pravo ozko skop~ano s na{im
narodnim i politi~kim ‘ivotom, da je bilo i ostat }e najsilniji, najsna‘niji motor u na{oj borbi,
koja se mora voditi sve dotle, dok se ne obistini ono, na {to hrvatski narod ima neproporno
pravo. Na{a bra}a Slovenci ... priznaju danas, da se to hrvatsko dr‘avno pravo ti~e i njih kako
i nas, i da samo pod okriljem toga prava mo‘emo na}i obezbiedenje na{e narodnosti i jam-
stva za na{ trajni razvitak i napredak«.38 Kot dokaz za tako prepri~anje Slovencev je prava{ki
list navajal besede dr. Tav~arja na Gunduli}evi slavnosti v Dubrovniku, ko je ta dejal, da
odkar misli politi~no, »da je od tad osvjedo~en, da Slovenci moraju po programu stranke
prava te‘iti za sjedinjenjem s ostalom hrvatskom bra}om na temelju hrvatskog dr‘avnoga
prava«.39 Zato, je pisal hrva{ki ~asnik, se bodo Hrvati trudili obdr‘ati hrva{ko-slovensko
vzajemnost ter nadaljevali tako, da se du{evne zveze, ki med narodoma ‘e obstajajo, {e razvijejo
in tako u~vrstijo misel narodnega in politi~nega edinstva, ki edino lahko zagotovi prihodnost:
»Ni{ta nas ne dieli od slovenske bra}e ni krv, ni jezik. Sve nas upu}uje na jedinstvo i zajedni~ko
nastojanje. To se uvidja s jedne i druge strane. Odli~ni slovenski rodoljubi i njihovi listovi
nagla{uju u svakoj sgodi, da nam je pod zastavom hrvatskog dr‘avnog prava zajedno boriti se
i zajedno graditi slobodnu, neodvisnu i cjelokupno ota~binu.«40 Nekaj dni zatem je isti ~asnik
pisal, da ‘e sama narava zahteva, da se slovenske in hrva{ke de‘ele zdru‘ijo v eno celoto, pod
enotno vlado in upravo.41
Sredi novembra 1893 so se v Zagrebu sestali zaupniki in prista{i Stranke prava in Neod-
visne narodne stranke, da »odobre punktacije sporazumku, katere je bil eksekutivni odbor
zjedinjene opozicije dogovoril dne 18. decembra 1892«.42 Ker so na sestanku odobrili omenjeni
33 Na{a bra}a Slovenci, CH, 1. 4. 1893, {t. 13., str. 1–2.
34 Prav tam.
35 Prav tam.
36 Prav tam.
37 Uredni{tvo CH ni ‘elelo razvijati polemike o tem, ali so Slovenci poseben narod ali le del hrva{kega in je
menilo, da »to pitanje spada najvi{e u historiju i etnografiju« (S., Programi i jedinstvo, CH, 7. 7. 1894, {t. 27., str. 1.);
hkrati je ve~krat poudarilo, da so Slovenci »ravnopravni borci u na{om sredi{tu s istim idejama i ‘eljama kako ih i mi
imamo«. (Hvala Slovencima!, CH, 7. 7. 1894, {t. 27., str. 2.)
38 Hrvati i Slovenci, H, 17. 7. 1893, {t. 161., str. 1.
39 Prav tam; Slavje v Dubrovniku, CH, 8. 7. 1893, {t. 27., Priloga;  glej tudi A. Rahten, Croatia Alpestris, str. 4.
40 Prav tam.
41 Rad hrvatske opozicije, H, 21. 7. 1893, {t. 165., str. 1.
42 NSK, R 6672, Zapu{~ina [ime Mazzure, Spisi o njegovem politi~nem delovanju, Strankarsko delovanje,
Zapisnik.
433ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
sporazum, je Slovenski narod menil, da ima hrva{ka opozicija »sedaj jasen program in ker
ima v svoji sredi vse, kar je neodvisno in po{teno, jej je prej ali slej zmaga gotova«.43
Prvaka slovenskih liberalcev, Hribar in Tav~ar sta z odobravanjem spremljala nastanek hrva{ke
Zdru‘ene opozicije. Hribar se je bolj nagibal k obzora{em, saj je odklanjal prava{ko tezo, da so
Slovenci del hrva{kega naroda, medtem ko je Tav~ar simpatiziral s Stranko prava. Hribar je
‘elel najprej ozke kulturne in ekonomske veze slovenskega in hrva{kega me{~anstva, ki bi
lahko privedle do politi~nega sporazuma. V tem smislu je vodil razgovore s Strossmayerjem,
Ra~kim in Folnegovi}em, za katerega je menil, da je odgovoren za novo zmerno politiko Stranke
prava. Liberalna stranka (ozirom Hribar) je konec leta 1893 sku{ala sklicati konferenco hrva{kih
in slovenskih politikov,44 kar je spodbudilo obe hrva{ki opozicijski stranki, da sta se sku{ali
dogovoriti o fuziji.45 Stranka prava je sicer ‘e pred tem opozarjala, da je za uspeh narodne
politike potrebno zedinjenje hrva{ke politi~ne opozicije. Tako je v za~etku avgusta 1893 list
Hrvatska pisal, da »u na{oj zemlji poznajemo samo jednu ideju, samo jednu misao – hrvatsku!
Prestale su za Hrvate sve tudje ideje. Zakopana je za uviek ideja ilirstva, jugoslavenstva i srbo-
hrvatstva. To zna~i sjedinjenje hrvatske opozicije.«46 O tem ~lanku je pisal tudi Slovenski na-
rod, ~e{, da mu Hrvatska govori iz du{e.47 Sredi avgusta je Hrvatska pozivala hrva{ke politi~ne
stranke, naj se lotijo dogovorov, ~e{, da tako ‘elijo tudi Slovenci.48
Konec leta 1893 je izvr{ni odbor Zdru‘ene opozicije razpravljal o Hribarjevem predlogu
sestanka slovenskih in hrva{kih poslancev. Ra~ki je ‘elel, da bi na tem sestanku sodelovali
tudi Dalmatinci. Mirjana Gross pi{e, da je Hribar po smrti Ra~kega februarja 1894 nadaljeval
pogovore z za~asnim urednikom Obzora, Dinkom Politeom.49 V zapu{~ini [ime Mazzure, ki
jo hranijo v zagreb{ki NSK pa sem na{la pisma Hribarja Mazzuri, ki pri~ajo, da je (tudi?) s
slednjim vodil razgovore o sestanku slovenskih in hrva{kih rodoljubov. Grossova ugotavlja,
da je Hribar z Ra~kim na~rtoval sestanek slovenskih in hrva{kih poslancev, v pismu Mazzuri
pa je Hribar poleg slovenskih poslancev navedel {e nekatere druge osebe, za katere je menil,
da naj bi jih povabili na sestanek. Iz Ljubljane naj bi tako povabili {e odvetni{kega kandidata
dr. Karola Trillerja, s [tajerske urednika Domovine Dragotina Hribarja, s Koro{ke kanonika
Lamberta Einspielerja in predsednika katoli{kega politi~nega in gospodarskega dru{tva v
Celovcu Vekoslava Legata, z Gori{ke urednika So~e Andreja Gabr{~ka, iz Trsta urednika
Edinosti Maksa Coti}a, iz Istre pa Spin~i}a, Laginjo, Mandi}a, Stangerja, Antona Duki}a in
A. Volari}a. Na sestanku naj bi – po predlogu Hribarja – razpravljali o treh to~kah:
Ali lahko Slovenci na temelju hrva{kega dr‘avnega prava te‘ijo k zedinjenju s Hrva{ko?
^e ne, ali bi se dalo najti kak drug na~in v opravi~ilo take te‘nje?
Ali bi zdru‘itev slovenskih de‘el s Hrva{ko bilo za Slovence privla~no z narodnega in
narodnogospodarskega stali{~a?
Kako naj bi se delovalo, da bi se Hrvati in Slovenci ~im bolje spoznali in da se medseboj-
no nave‘ejo?
Glede prve to~ke je bil Hribar mnenja, da morajo biti zelo previdni, ker ve~ina povab-
ljenih Slovencev nasprotuje zedinjenju s Hrva{ko, vendar je bil mnenja, da bi jih bilo treba
na lep na~in pridobiti za to veliko idejo bli‘nje bodo~nosti.50 V svojem naslednjem pismu
43 Zjedinjena hrvatska opozicija, SN, 18. 11. 1893, {t. 265., Priloga.
44 Ve~ o tem glej M. Gross, Slovenske politi~ne struje, str. 738–739.
45 Pleterski, Jugoslovanska misel, str. 37.
46 Utisci sa komersa hrvatske i slovenske mlade‘i, H, 5. 8. 1893, {t. 178., str. 1.
47 SN,
48 Slavenska solidarnost, H, 18. 8. 1893, {t. 188., str. 1.
49 M. Gross, Izvorno prava{tvo, str. 797–798.
50 NSK, R 6491 b, Zapu{~ina [ime Mazzure, Ivan Hribar, Pismo [imi Mazzuri, V Ljubljani, 16. 3. 1894.
434 N. PODGOR[EK: HRVA[KA STRANKA PRAVA IN NJEN ODNOS DO SLOVENCEV ...
Mazzuri je Hribar pisal, da si od sestanka mnogo obeta, saj je menil, da »pripravlja pot
bodo~emu zedinjenju, katerega morda ne bomo do‘iveli mi, ampak ga bodo prav gotovo
do‘iveli kasnej{i rodovi«.51
Do hrva{ko-slovenskega sestanka, ki naj bi se izvr{il maja 1894, pa ni pri{lo.
Pogajanja med Stranko prava in Neodvisno narodno stranko so se kon~ala leta 1894, ko
sta se stranki dogovorili za skupen program,52 ki sta ga nato potrdili skup{~ini obeh strank
(prava{ka 26. junija, obzora{ka 25. oktobra 1894). Kot rezultat kompromisa je v programu
prava{ko stali{~e o obsegu hrva{ke dr‘ave in obzora{ko stali{~e o re{itvi hrva{kega vpra{anja
v okviru habsbur{ke monarhije ter v sodelovanju z Ogrsko in ostalimi de‘elami monarhije.
Program je v prvi to~ki pravil slede~e: »Hrvatska sjedinjena opozicija, stoje}i na temelju
dr‘avnoga prava i narodnog na~ela, radit }e svim zakonitim sredstvima, da se narod hrvatski,
koji stanuje u Hrvatskoj, Slavoniji, Dalmaciji, na Rijeci s kotarom i Medjimurjem, Bosni i
Hercegovini i Istri sjedini u jedno samostalno dr‘avno tielo u okviru habsbur{ke monarhije,
te }e podpirati svom snagom i nastojanja bra}e Slovenaca, da se i slovenske zemlje ovomu
dr‘avnomu tielu prikupe.«53 Program zedinjene hrva{ke opozicije je objavil tudi liberalni
Slovenski narod in ob tem dejal, da »ta program podpi{e tudi slovenska narodno-napredna
stranka z obema rokama«.54 Na shodu Stranke prava ter na narodni slavnosti ob polaganju
temeljnega kamna Star~evi}evega doma je sodeloval tudi Tav~ar, ki je ob tej priliki dejal, da
»Slovenci imajo pa~ razlog, da se udele‘e dana{nje slavnosti. Ravno dr. Star~evi} je pospe{il
idejo jedinstva mej Hrvati in Slovenci. … Spasenje nam je v belem Zagrebu, tja nas vodi pot
iz Ljubljane. Zveza mej Slovenci in Hrvati postaja od dne do dne tesneja, jezik na{ se bli‘a
vedno bolj hrvatskemu in to je tudi prav. Nazdravlja hrvatski domovini in nje odli~nemu sinu
dr. Star~evi}u.«55
Do zlitja Stranke prava in Neodvisne narodne stranke pa kljub sklenjenemu sporazumu ni
pri{lo, ker so tako v eni kot v drugi stranki prevladali nasprotniki fuzije. Po sprejetju skupne-
ga programa se stranki nista uspeli dogovoriti o imenu skupne stranke; prava{i so namre~
vztrajali, naj se skupna stranka ustanovi in deluje pod imenom Stranke prava, ~esar pa prista{i
Neodvisne narodne stranke niso ‘eleli sprejeti. K fuziji jih niso uspeli nagovoriti niti do-
moljubi, ki so klubu Stranke prava in Neodvisni narodni stranki pisali, da je povsem indife-
rentno, kako se bo klub zedinjene opozicije imenoval, pomembno je le, da ostane zedinjena.56
Maja 1894 je Crvena Hrvatska ugotavljala, da so Slovenci poseben narod z lastnim jezikom,
glede slovenskih politi~nih idealov pa je trdila, da so mimo ~asi »o~eta Bleiweisa«, ko so si
Slovenci prizadevali za zdru‘itev v eno administrativno enoto in se zadovoljili z drobtinica-
mi. »Novi nara{~aj prena{a hrva{ko dr‘avno pravo tudi na Slovenijo ter na temelju pragmati~ne
sankcije {iri misel o mo~ni slovanski dr‘avi na jugu monarhije.«57 Slovenski svobodoumni
poslanci tako delujejo v sporazumu s hrva{kimi, tisti, ki pa so ostali v konservativnem klubu
(»pod vodstvom patra Kluna«) in pripadajo »klerikalni stranki«, gojijo star ideal; kljub temu
pa »najbratskije osje}aju prama Hrvatima, {to u svakoj prigodi pokazuju«.58
51 NSK, R 6491 b, Zapu{~ina [ime Mazzure, Ivan Hribar, Pismo [imi Mazzuri, V Ljubljani, 18. 3. 1894.
52 NSK, R 6672, Zapu{~ina [ime Mazzure, Strankarska dejavnost, Na~rti za programatsko izjavo zedinjene
hrva{ke opozicije (17. –20. 3. 1894).
53 Prav tam; glej tudi I. Peri}, Hrvatska dr‘avotvorna …, str. 312–314.
54 Naroden praznik v Zagrebu, SN, 14. 6. 1894, {t. 134., str. 1. Crvena Hrvatska se je Slovencem zahvalila za
njihovo podporo. (Hvala Slovencima!, CH, 7. 7. 1894, {t. 27., str. 2.)
55 Narodna slavnost v Zagrebu., SN, 28. 6. 1894, {t. 146., priloga.
56 NSK, ,R 6672, Zapu{~ina [ime Mazzure, Strankarsko delovanje, Dopis rodoljuba iz Krapine.
57 K., Slovenija, CH, 28. 5. 1894, {t. 21., str. 2–3.
58 Prav tam.
435ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
Dnevnik slovenskih liberalcev, Slovenski narod, je ostal nevtralen ob razpadu hrva{ke
opozicije; upal je, da s tem {e ni zaklju~eno zdru‘evanje hrva{kih politi~nih strank. Ob otvo-
ritvi Star~evi}evega doma v Zagrebu sredi julija 1895 je tako pisal, da se zdru‘enje hrva{ke
opozicije sicer ni doseglo, »pa~ pa se je naredil most, kateri omogo~uje pribli‘anje obeh
strank, in ker je tako zjedinjenje v najve~jem interesu tudi slovenskega naroda, ker je vele-
va‘no tudi za na{o bodo~nost, zato si {tejemo v sveto dol‘nost, opozarjati na to rodoljube
hrvatske« ter »izpro‘iti vnovi~ vpra{anje o zdru‘enju hrvatskih strank«.59
Hrvatska je v za~etku avgusta 1894 analizirala odnos slovenskih in hrva{kih politikov do
dunajske vlade; ~lanek je objavil tudi Slovenski narod ker, da jim je bil tako blizu, kot da jim
je Hrvatska »govorila iz srca«. Pri tem je dodal: »Sicer pa je g. [uklje jako dobro pogodil
situvacijo: ali koalicija, ali hrvatsko dr‘avno pravo. Danes so razmere take, da res tertium
non datur. Koalicija ho~e, da zginejo Slovenci, da jih nem{tvo pogoltne; hrvatsko dr‘avno
pravo ho~e ne samo da jih re{i te nevarnosti, nego da jim s priklopljenjem hrvatskemu dr‘av-
nemu telesu zajam~i za vedno razen svobode njih popolno narodno ‘ivljenje in razvoj. Naj
bo g. [uklje za ono prvo: slovenski narod ne more druga~e, kakor da je za drugo.«60
Kot vidimo iz napisanega, je bila vse do druge polovice devetdesetih let 19. stoletja slo-
venska liberalna stranka (oziroma njeni vidnej{i akterji) tista, ki si je prizadevala za politi~no
zvezo slovenskega in hrva{kega naroda. Slovenska katoli{ka stranka je v tem ~asu {e zavra~ala
sodelovanje s hrva{ko opozicijo, ker ta ni poudarjala kr{~anskega stali{~a.61
Novi program in razpad Stranke prava
Konec 1894 in tekom leta 1895 so se notranji spori v Stranki prava zaostrovali. Na prelo-
mu iz 1895 v 1896 nastaneta dve stranki: Matica stranke prava ali »domovina{i« (po ~asniku
Hrvatska domovina) in ̂ ista stranka prava ali frankovci (po njihovem vodji dr. Josipu Franku).
Po razkolu je pobudo v povezovanju s Slovenci prevzela domovina{ka struja. »^isti« prava{i
so sicer pozdravljali povezovanje, vendar so hkrati opozarjali na razliko v pogledih glede
slovenskega vpra{anja. Frankovci so namre~ ogor~eno ugotavljali, da so domovina{i »iz ~ustve-
nih ozirov« prenehali uporabljati za Slovence izraz »planinski Hrvati«, s ~emer naj bi povzro~ili
»dualizem«, ki prepre~uje enotnost hrva{kega naroda.62
Dalmatinski in istrski prava{i niso mogli vplivati na politi~ni razplet v banski Hrva{ki,
kar je bila posledica razdvajanja hrva{ke politike v avstrijskem in ogrskem delu monarhije.
Glavni dalmatinski, zdaj prava{ki, Narodni list je urejeval Biankini, ki je sledil Pavlinovi}evi
{oli, ne pa prava{ki tradiciji. Razume se, da so bili dalmatinski prava{i po razkolu malodu{ni.
V pismu Folnegovi}u je Supilo pisal, da je korak »Starega« in Franka izdajstvo, hkrati pa je
obsojal tudi Folnegovi}evo obana{anje v zvezi z dogodki ob »spaljivanju« mad‘arske zasta-
ve. Trumbi} se je prito‘eval, da so stvari tako zapletene »da se ~oviek ne zna sna}i«. Prava{i
so neposredno po razkolu ostali nevtralni (na Trumbi}evo ‘eljo); Supilo pa je menil, da so
domovina{i »manj{e zlo« in da jih je treba podpreti, kar jasno poka‘e tudi v listu Crvena
Hrvatska. Tudi Laginja in Spin~i} sta se oddaljila od Franka, njega je podpiral le {e Ivo
Prodan.63
59 Narodna slavnost v Zagrebu, SN, 16. 7. 1895, {t. 161., str. 1.
60 Politika poslanca [ukljeja., SN, 7. 8. 1894, {t. 179., str. 1.
61 Pleterski, Jugoslovanska misel, str. 37.
62 A. Rahten, Croatia Alestris, str. 5.
63 M. Gross, Izvorno prava{tvo, str. 824–825.
436 N. PODGOR[EK: HRVA[KA STRANKA PRAVA IN NJEN ODNOS DO SLOVENCEV ...
Ob obisku Slovencev v za~etku decembra 1895 je Hrvatska domovina pisala, da ta obisk
spada »medju one bratske izkaze, koji u potonje doba u odno{aju izmedju nas Hrvata i Slovena-
ca nisu vi{e riedki, a koji sve to vi{e u~vr{}uje bratski vez i rodbinsku na{u medjusobnu ljubav
i po{tovanje. Prema tomu ovaj posjet Slovenaca mora da se promotri kao manifestacija, iz koje
mora crpiti snagu za daljnje u~vr{}ivanja zajedni~ka stvar njihova i na{a, iz koje se radja vjera
u bolju budu}nost i ~uvstvo zajedni~tva i neosamljenosti«.64 Pri tem so poudarili, da stranka
prava »ne ‘eli, da prisvoji kakova prava bratskih nam Slovenaca, nego od godine 1861. uviek
pi{e, da bez njihove slobodne privole ne misli s njimi ra~unati«.65 Okoli 250 slovenskih gostov
so zagreb{ki gostitelji s pesmijo pri~akali na ‘elezni{ki postaji. Med gosti naj omenim Tav~arja
in Hribarja s soprogama, urednika So~e Trea, Gabr{~ka, Nollija, Plantana, dr. Rosino, Ploja,
Hudovernika, dr. Firbasa, dr. @i‘ka, dr. Kav~i~a, Pirca, od duhov{~ine pa so v Zagrebu videli le
kanonika Klofutarja, za kar so v Hrvatski Domovini menili, da je »za slovensku klerikalnu
stranku slaba svjedo~ba«.66 Tav~ar se je zahvalil za lep sprejem ter dejal, da so pri{li »kao brat
k bratu, koji treba, da pod jednom strehom ‘ivu«.67 Djuro Jak~in je na to odgovoril, da »smo
neko~ bili jedno a i dostatan razlog, da radimo, da i u budu}e budemo jedno. Dapa~e samo u
zajednici, koje naravnom posljedicom ima biti kona~no jedinstvo, obezbiedjena nam je, koli
Vam Slovencem, toli nam Hrvatom, budu}nost«.68 Na komersu se je Tav~ar spominjal svojih
dni v Zagrebu pred 15 leti, ko je dejal, da je on »~lan Planinskih Hrvata«, pa so mu takrat
govorili, »da je lud. A danas se je liepo razvila ova ideja, te sada mo‘emo re}i, da smo jedni bili
s Hrvati i jedni moramo ostati«.69 Tudi Hribar je navdu{en ugotavljal, da so Slovenci in Hrvati
eno, gledali{ka predstava pa da je mogla vsakogar prepri~ati, »da je na{ jezik samo nare~je
va{ega. Jedni smo i takvi }emo ostati i nikoja nas sila ne}e razdru‘iti«.70 Tudi list Hrvatsko
pravo je pisal o hrva{ko-slovenski slogi, ki da je bila vidna ob tej prilo‘nosti.71
Spomladi 1896 je v prava{kem ~asniku Hrvatska domovina odmeval ~lanek lista Südsteieri-
sche Post, ki je Hrvate pozival, naj se vsi zavzemajo za uresni~itev hrva{kega dr‘avnega
prava ter opozarjal, da je »potrebno, da na jugu monarkije Hrvati i Slovenci morajo nastojati
svimi silami, da ih ne zate~e nepripravne preustrojstvo monarkije u duhu federalisti~nem«72
ter menil, da bodo Slovenci, ~e pride do federalizacije monarhije, preslabi, da bi lahko zasno-
vali svojo dr‘avo, zato »bi bilo ‘eljeti, da Hrvati i Slovenci sklope po{tenu pogodbu, koja bi
~uvala njihovo posebnost i jednakopravnost«.73 Ker je bil ~asnik Südsteierische Post »organ
onih slovenskih zastopnika, koji pripadaju Hohenwartovu klubu, a ovaj ima sa be~kom vla-
dom sveze«,74 je Hrvatska domovina ugibala, ali morda vlada pripravlja federalisti~no pre-
ureditev dr‘ave. V tem primeru je prava{ki list prepri~an, da je prihodnost Slovenije in Hrva{ke
v njunem zedinjenju, kar bi se moralo zgoditi samo s svobodno odlo~itvijo Slovencev, kajti
»samo savezi uz obustranu jednakopravnost i slobodnu volju imadu pravu i trajnu vriednost
te radjaju bratskom ljubavi«.75 Ker je Südsteierische Post Hrvate pozival k slogi, mu Hrvat-
64 Pozdrav bra}i Slovencima, Hravatska domovina (dalje HD), 7. 12. 1895, {t. 6., str. 1.
65 Prav tam.
66 Bra}a Slovenci u Zagrebu, HD, 9. 12. 1895, {t. 7., str. 2–3.
67 Prav tam.
68 Prav tam.
69 Prav tam.
70 Prav tam.
71 Slovenci u Zagrebu, Hravtsko pravo (dalje HP), 9. 12. 1895, {t. 32., str. 1; Hrvatsko-slovenska uzajamnost,
10. 12. 1895, {t. 35., str. 1–2.
72 Slovenska izjava u prilog hrvatskoga dr‘avnoga prava, H, 9. 5. 1896, {t. 108., str. 1.
73 Odno{aj izmedju Slovenaca i Hrvata, H, 9. 5. 1896, {t. 108., str. 2.
74 Slovenska izjava u prilog hrvatskoga dr‘avnoga prava, H, 9. 5. 1896, {t. 108., str. 1.
75 Prav tam.
437ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
ska domovina zagotavlja, da si Hrvati to ‘elijo in poziva v tem smislu tudi Slovence, da »se
neka i preko Sutle pokrene ‘ivlja agitacija za na{e zajedni~ke interese. Primjer u Istri [politi~no
sodelovanje Slovencev in Hrvatov, op. N. P.] je tako krasan, da doista zaslu‘uje, da se ga
nasliedi. Pripravljamo se ... i s toga sa ‘udnjom o~ekujemo glasove od slovenske bra}e, kako
se kod njih u tom smjeru radi. [to bolje se uzradi, time }e vi{e dobiti zajedni~ka stvar, jer bez
toga nema ni sjedinjene Slovenije ni sjedinjene Hrvatske«.76
Slovensko-hrva{ka vzajemnost se je poudarjala tudi na slovesnosti ob otvoritvi Narodne-
ga doma v Ljubljani. Hrvatska domovina je ob tem dogodku klicala: »@ivili Slovenci! ‘ivili
sviestni promicatelji narodne prosvjete! @ivila biela Ljubljana, a napose ‘ivila hrvatsko-slo-
venska bratska uzajamnost i sloga!«77 Seveda so – kot se to med brati spodobi – otvoritvenim
slovesnostim prisostvovali Zagreb~ani. Med njimi je Jak~in nazdravil »bratinskoj ljubavi i
vezu izmedju Slovenaca i Hrvata, dvaju rodjenih brata«.78 Prava{ki list je nekaj dni zatem
pisal, da so bili hrva{ki gosti, ki so prisostvovali otvoritvi v Ljubljani, »tuma}i bratinskih
osje}aja, koje stranka prava u Hrvatskoj sa cielim hrvatskim narodom naspram jednokrvnoj
bra}i preko Sutle osje}a«.79 Kot potrditev te trditve je nato ~asnik povzel nekatere govore.
Ru‘i} je dejal, da »stranka prava u Hrvatskoj … smatra Vas [Slovence, op. N.P.] ne samo kao
susjede ili prijatelje, ve} upravo kao pravu jednokrvnu bra}u« ter svetoval Slovencem, naj v
Narodnem domu sledijo stezi, ki je bila nakazana v ~asu ilirizma, stezi, »koja vodi do narod-
nog i jezi~nog jedinstva Slovenaca s Hrvati, a time i do ve}e narodne mo~i, bez koje bi mogli
postati ‘rtvom pohlepnih susjeda i neprijatelja na{ih«.80 Podobno je govoril tudi Jak~in; menil
je {e, da ni naroda, ki bi po »srodstvu krvi, i po geografi~nom polo‘aju i po politi~kih te‘njah,
bio vi{e upu}en na medjusobnu ljubav« kot slovenski in hrva{ki narod. Trdil je dalje, da je
razen v Istri »premalo … razvijena ljubav izmedju Slovenaca i Hrvata«.81 Tudi list Hrvatsko
pravo se je veselil otvoritve slovenskega Narodnega doma in mu ‘elel uspeha.82
Bratsko slogo in enotnost slovenskega in hrva{kega naroda je Hrvatska Domovina po-
udarjala spet konec junija 1897, potem ko so Ljubljano obiskali ~lani pevskega dru{tva Kolo.
Uredni{tvo lista je poudarilo, da je to ‘e druga slavnost v tem mesecu, saj so se pred kratkim
vrnili iz Beograda, kjer so bili ravno tako zelo prisr~no sprejeti kot v Ljubljani. V slovenskem
glavnem mestu sta jih pozdravila Trstenjak in Mandi}. Trstenjak je poudarjal, da »sveto i
nerazrie{ivo pobratimstvo, koje je danas sklopljeno imade trajati, dok bude Hrvata i Slovena-
ca«. Mandi} pa je rotil Hrvate, naj ne zapu{~ajo Slovencev, naj ne zapu{~ajo Istranov, kajti,
~e pade Istra, »do}i }e red na vas«.83
Pred sestankom slovenskih in hrva{kih dr‘avnozborskih poslancev konec julija 1897 v
Ljubljani je ~asnik domovina{ev pisal, da je prepri~an, da bo ta sestanek pokazal, da vlada
samo s polovi~nimi obljubami ne bo pridobila Slovencev, zato je pripisal sestanku velik
pomen.84 Tudi organ slovenskega politi~nega katolicizma, Slovenec, je pred sestankom pisal,
da je napovedani shod »eminentne politi~ne va‘nosti«, na njem naj poslanci poka‘ejo, da je
slovenski narod »politi~no zrel narod ter da si ve~ ne pusti kratiti svojih dr‘avljanskih pra-
vic«.85 Na predve~er sestanka, 13. septembra 1897, je Hrvatska Domovina pisala, da »klub
76 Prav tam.
77 Slovenska slava, HD, 10. 10. 1896, {t. 233., str. 2.
78 Sa slovenske slave, HD, 12. 10. 1896, {t. 234., str. 1.
79 Prav tam.
80 Slovenci i Hrvati, Priloga HD, 17. 10. 1896, {t. 239.
81 Prav tam.
82 Narodni dom u Ljubljani, HP, 12. 10. 1896, {t. 283., str. 1–2.
83 Opet slava bratske sloge, HD, 30. 6. 1897, {t. 146., str. 2.
84 Sastanak hrvatskih i slovenskih zastupnika u Ljubljani, HD, 28. 7. 1897, {t. 170., str. 1.
85 Vseslovenski shod, Slovenec (dalje Sc), 10. 9. 1897, {t. 206., str. 1.
438 N. PODGOR[EK: HRVA[KA STRANKA PRAVA IN NJEN ODNOS DO SLOVENCEV ...
na{ih in slovenskih zastupnikov na Dunaju odlo~a o obstanku ve~ine dr‘avnega zbora. Slo-
venci to dobro vedo in ravno zaradi tega ‘elijo pokazati Dunaju, da se z drobtinicami ne bodo
zadovoljili, temve~ bodo njihovi poslanci pokazali najprej na potrebe naroda, brez katerih
vlada ne bo dobila njihove podpore. S sramotnim postopanjem proti Slovencem v Trstu in
Gorici ter proti Hrvatom in Slovencem v Istri se mora prenehati. Prav tako se morajo upo{tevati
‘elje Slovencev na [tajerskem in Koro{kem. Ni res, da so te zahteve tak{ne, da se morajo
podrediti vi{jim dr‘avnim interesom, nasprotno, one podpirajo te interese«.86
[uster{i~ je pozval vse poslance na sestanek v Ljubljano; pozivu so se odzvali vsi sloven-
ski in istrski poslanci razen Laginje, ki je svojo odsotnost opravi~il ter v pismu poudaril
potrebo tega sestanka. Sestanka so se poleg slovenskih poslancev udele‘ili Hrvatje Rukavi-
na, D. Star~evi}, Poto~njak, Banjav~i}, Ru‘i} in dalmatinski predstavnik Vukovi}, pri{li pa
so tudi ~lani slovanske zveze: maloruski poslanec Barwinski, ~e{ko-moravski Stojan, Vite-
zi}, Nabergoj, Svetec in drugi ugledni slovenski rodoljubi. Shod je otvoril kranjski de‘elni
glavar Oton Detela, ki je poudaril, da je »ta sestanek dokaz enotnosti vseh ju‘nih Slova-
nov«.87 V podobnem smislu so za njim govorili {e Hribar, Barwinski in Stransky. Rukavina
je nato dejal, da Hrvati »pripadajo tisti stranki, ki si je zadala nalogo zediniti Slovence in
Hrvate. Dokler bodo Slovenci imeli take mo‘e, ki se bore za njihove pravice, se jim ni treba
bati prihodnosti«.88 Pri tem je poudarjal, da zedinjenje Slovencev s Hrvati ne pomeni, »da bi
se Slovenci pohrvatili ali Hrvatje poslovenili, ampak oboji narod ostani nedotaknen«.89 Da-
vid Star~evi} je vzpodbujal k slogi med Slovenci in Hrvati, poudarjajo~, da »~e se bomo
lo~eni vojskovali, ne bomo zmagovali«.90
Na shodu so sprejeli resolucije, v katerih so poudarili, da pozdravljajo zdru‘itev sloven-
skih in hrva{kih dr‘avnozborskih poslancev ter da odobravajo v vseh to~kah program Slo-
vanske katoli{ke narodne zveze; slovenskim in istrsko-hrva{kim poslancem izrekajo popol-
no zaupanje ter jih pozivajo, naj v parlamentarni ve~ini vztrajajo, dokler bo le-ta izvr{evala
svoj program. Med drugim so se zavzeli za uresni~itev 19. ~l. temeljnega zakona o splo{nih
pravicah dr‘avljanov ter zahtevali, naj se da ve~ narodnostnih pravic Slovencem in Hrvatom
v Istri in Primorju.91 Hrvatska Domovina je zaklju~ila, da je najpomembnej{i dose‘ek tega
shoda dose‘ena enotnost vseh slovanskih parlamentarnih skupin.92
Organ ^iste stranke prava, Hrvatsko Pravo, je poudarjal, da je bila zmeraj njihova ‘elja,
da se Slovenci odlo~ijo za politi~no pridru‘itev k Hrva{ki. Glede na to, da se je v Cislajtaniji
v tem ~asu pojavljala te‘nja po federalisti~ni preureditvi monarhije, je ~asnik upal, da bodo
na ljubljanskem sestanku poudarili hrva{ko dr‘avno pravo kot temelj, na katerem naj Hrvati
in Slovenci zahtevajo ureditev odnosov med Hrvati in drugimi narodi monarhije. Vendar je
bil sestanek, ~eprav so se ga udele‘ili domovina{i, »v strogem duhu austrijan{~ine, njegove
resolucije pa v popolnem nasprotju s federalisti~nimi idejami«.93 Zato je bilo uredni{tvo lista
razo~arano, menilo je, da resolucije sestanka »niso posledica dobro premi{ljene te‘nje po
narodni samostojnosti, ampak so drobtin~arska politika, prosja~enje milosti, zapu{~anje dr‘av-
ne neodvisnosti kraljevine Hrva{ke. …a to je {koda, velika {koda, ki bo {ele v prihodnosti
pokazala svoje te‘ke posledice. S tako politiko se posve~uje in odobrava deviza: »Divide et
86 Sveslovenski i istarsko-hrvatski sastanak u Ljubljani, HD, 13. 9. 1897, {t. 208., str. 1.
87 Sveslovenski sastanak, HD, 15. 9. 1897, {t. 210., str. 1.
88 Prav tam, str. 2.
89 Vseslovenski in istersko-hrvatski shod, Sc, 14. 9. 1897, {t. 209., str. 1.
90 Vseslovenski in istrsko-hrvatski shod, Sc, 15. 9. 1897, {t. 210., str. 4.
91 Prav tam, str. 1–4.
92 Sa sveslavenskoga shoda, HD, 16. 9. 1897, {t. 211., str. 1.
93 Sveslovenski sastanak, HP, 15. 9. 1897, {t. 559., str. 2.
439ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
impera«, s takim delom se ne pripelje narod do oblasti, ampak se nudi prilo‘nost pogumnej{im
posameznikom, da v nenormalnem, nezdravem sistemu sodelujejo pri upravi in vladi v dr‘avi
kot pla~ani avstrijski uradniki, nikakor pa kot predstavniki suverenosti svojega naroda«.94
List ^iste stranke prava torej nikakor ni skrival razo~aranja nad resolucijami ljubljanskega
sestanka, {e ve~, {el je celo tako dale~, da je domovina{kim udele‘encem ljubljanskega sho-
da o~ital, da so od{li v Ljubljano, da potrdijo Miklo{i~evo teorijo in se je spra{eval, ali so tja
{li »proti duhu hrvatstva …kot zagorski ’Slovenci’«.95
Februarja 1898 je Hrvatska domovina objavila vrsto ~lankov z naslovom »Unitarizam ili
trinitarizam sve jedno« pod katere se je podpisal »Samo Hrvat«. V njih je razpravljal o dr‘av-
nopravnih programih hrva{kih strank. Pokazal je na neuspeh ilirizma in jugoslovanske ideje
ter poudaril, da je re{itev hrva{kega, slovenskega, srbskega in bolgarskega narodnega vpra{anja
v hrva{kem dr‘avnem pravu, pod katerega okriljem naj se zedinijo Hrvati, Slovenci in Srbi.
To se lahko imenuje unitarizem, ker so Hrvati, Slovenci in Srbi enoten narod, ali pa »trinita-
rizem«, ker so znotraj tega naroda trije: Slovenec, Hrvat in Srb. Ker pa imajo vsi trije en
jezik, pripadajo enemu narodu, saj je jezik obele‘je narodnosti. Glede Slovencev je menil, da
naj se sami odlo~ijo, ~e se bodo pridru‘ili tej zvezi, hkrati pa je trdil, da jih bo v to prisilila
nevarnost germanizacije, pred katero jih lahko re{i samo hrva{ko kraljestvo.96
V za~etku junija 1898 je Hrvatska domovina znova izra‘ala prepri~anje, da se bodo slo-
venske in hrva{ke de‘ele zdru‘ile v samostojno dr‘avo: »Slovenci, to so na{i najbli‘ji brati,
to so planinski Hrvati, s katerimi nas ~aka skupna dr‘avna in politi~na prihodnost. Zedinjenje
vseh hrva{kih in slovenskih de‘el v eno politi~no samostojno hrva{ko skupino, to je davni
program stranke prava, to je njeno verovanje«.97
Slovenci v tem ~asu o~itno niso bili seznanjeni z notranjimi spori med prava{i, ali pa so
nanje gledali podobno kot Hrvati na spore med slovenskimi liberalci in klerikalci, ki so me-
nili, da je razdor v {kodo enotnosti slovenskega naroda in so zahtevali, naj se obe politi~ni
strani zdru‘ita. O tem pri~a obisk slovenskega pevskega dru{tva Slavec v Sisku leta 1898.
Dru{tvo se je udele‘ilo proslave 15-letnice delavskega dru{tva Sloge, ob tej priliki pa so
obiskali tudi J. Franka, kar pa je med domovina{i spro‘ilo hude polemike in je napolnilo kar
nekaj strani Hrvatske domovine.98 Polemiko pa je domovina{ki list zaklju~il z objavo izjave
pevskega dru{tva Slavec, v katerem je predsednik dru{tva I. Dra‘il izjavil, da je obisk Franku
veljal kot obisk »prijatelju hrvatskih radnikov in Slovencev«; list Hrvatska Domovina je
temu dodal komentar: »Kad bi Slovenci bili znali, kakov je Frank prijatelj Slovencev a i
hrvatskih radnika, sigurno ga ne bi posjetili. I zato im mi toga ne zamjeramo«.99
Sestanek na Su{aku 1898
Pomembno prelomnico pri vzpostavljanju politi~ne zveze med KNS in prava{i predstav-
lja udele‘ba slovenskih predstavnikov na shodu domovina{ke prava{ke frakcije 12. oktobra
1898 na Trsatu. @e prej so se v Slovencu za~eli pojavljati ~lanki, ki so nakazovali, da KNS
94 Prav tam.
95 Prav tam.
96 Unitarizam ili trinitarizam sve jedno, HD, 14. 2. 1898, {t. 35., str. 1.
97 Slovena~ka era u Dalmaciji, HD, 3. 6. 1898, {t. 128., str. 1.
98 Slavlje u Sisku, HD, 16. 8. 1898, {t. 187., str. 2; Sisa~ko slavlje, HD, 22. 8. 1898, {t. 191., str. 2; Sisa~ko
slavlje i ko{er-izvje{taji, HD, 24. 8. 1898, {t. 193., str. 1–3.
99 Sisa~ko slavlje i ko{er-izvje{taji, HD, 24. 8. 1898, {t. 193., str. 3.
440 N. PODGOR[EK: HRVA[KA STRANKA PRAVA IN NJEN ODNOS DO SLOVENCEV ...
‘eli okrepiti zveze s Hrvati. Med take ~lanke sodi ~lanek z naslovom »Ob smrtni uri poslan-
ske zbornice«, v katerem je izra‘eno mnenje, da se bo »treba oprijeti dveh idej, ki sta doslej
nekako dremali v na{em osr~ju. Glasita se: Politi{ka zveza Slovencev s Hrvati na temelju
katoli{ke vere in demokra{tvo. Druga~e nam ni re{itve!....V tem na~elu je tudi Avstriji jedini
spas, kakor ji je tudi v jedino uresni~eni zvezi Slovencev s Hrvati zagotovljen jug in upravi~en
nujno potrebni razvoj na Balkanu!«. Avtor ~lanka je bil nih~e drug kot J. E. Krek!100 Uredni{tvo
Slovenca se je povsem strinjalo z njegovimi mislimi in je dodalo: »Ni bila glavna napaka za
na{ narod, da je majhen, glavna hiba je bila, da so bile majhne ideje, ki so vodile na{e zastop-
nike v javnem ‘ivljenju, ‘iveli smo v politi~nem ‘ivljenju rekli bi od danes na jutri, premalo
se ozirajo~ na velike ideje, ki jedine ohranjajo narode in jih delajo sre~ne«.101
Poleg istrskih Slovencev so se domovina{kega shoda na Trsatu udele‘ili katoli{ki narod-
njaki Krek, Andrej Kalan in Janko Brejc. Kalan je v svojem govoru poudaril potrebo, »da se
na jugu Avstrije osnuje krepka organizacija jugoslovanskih narodov, ki bi bila nepremagljiv
branik dr‘avi in pravu jugoslovanskih narodov«.102 Izrazil je zadovoljstvo, ker naj bi prava{ko
stranko vodile iste ideje kot KNS: ideja kr{~anstva, ideja hrva{kega dr‘avnega prava in ideja
gospodarske organizacije za narod. Na koncu je prisotnim polagal na srce naslednje: »Shodi,
kjer se zbirajo Hrvati in Slovenci, naj {irijo idejo skupnosti Hrvatov in Slovencev mej oba
naroda, ~asopisje slovensko in hrvatsko naj jo goji, da kmalu postane obema narodoma skup-
na last in merodavno vodilo v dosego nepremagljivega branika na jugu dr‘ave, v ponos in
podporo Avstriji in v sre~o slovensko-hrvatskega naroda, zdru‘enega na temelju hrvatskega
dr‘avnega prava«.103 Istrska Na{a sloga je poudarila del Kalanovega govora, kjer je ta dejal,
da se morajo umetne meje med slovenskim in hrva{kim narodom poru{iti in dose~i edinstvo,
ki ga prihodnost ne bo mogla poru{iti. »Narod slovenski zato spremlja delovanje hrva{kih
poslancev, {e posebej katoli{ka narodna stranka, ki ima v Zagrebu stalnega dopisnika«, je
trdil Kalan.104 Krek je poudaril, da »lo~eni smo preslabi, da bi nas upo{tevali, zato treba, da
se zdru‘imo…na stali{~u hrvatskega dr‘avnega prava«.105 V Crveni Hrvatski so zapisali tudi
naslednje Krekove misli, ki jih – razen v Na{i slogi106 – niso omenjali v nobenem drugem
listu: »Mi slovenski dr‘avnozborski poslanci smo se prepri~ali, da tam [na Dunaju]ne bomo
nikdar ni~ trajnega dosegli. Mi se tukaj sve~ano odrekamo Dunaja in dunajske politike, ker
se priznavamo eno z vami, en narod z eno prihodnostjo.«107 Spin~i} je ob tej njegovi izjavi
zadovoljen pripomnil, da se je s pristankom KNS na hrva{ko dr‘avno pravo Kraljevina Hrva{ka
»pove~ala«.108 Brejc je hrva{kim zastopnikom polo‘il na srce, da nimajo nobenega razloga
dvomiti v iskrenost Krekovih in Kalanovih izjav o hrva{ko-slovenski solidarnosti. Priznal je
sicer, da aktualna politika slovenske delegacije v dr‘avnem zboru {e vedno »bazira na te-
melju desni~arskega adresnega na~rta, ki je federalisti~no-avtonomisti~en, in ni pri~akovati,
da s to politi~no smerjo v bli‘nji bodo~nosti spre‘emo«.109 Toda slovenski pristanek na adresni
100 Dr. K. [Janez Evangelist Krek], Ob smrtni uri dr‘avne zbornice, Sc, 4. 6. 1898, {t. 125., str. 1–2; glej tudi
Radosavljevi}, KNS in Hrvati, str. 339.
101 Borba za obstanek, Sc, 11. 6. 1898, {t. 130., str. 1.
102 Shod stranke prava na Su{aku, Sc, 13. 10. 1898, {t. 235., str. 1.
103 Prav tam, str. 1–2.
104 Izjava Slovenaca, NS, 27. 10. 1898, {t. 40., str. 4.
105 Shod stranke prava na Su{aku, Sc, 14. 10. 1898, {t. 236., str. 1.
106 Izjava Slovenaca, NS, 27. 10. 1898, {t. 40., str. 4.
107 Fran Supilo, Sa skup{tine, CH, 22. 10. 1898, {t. 42–43., str. 1–4. Ali lahko iz te Krekove izjave sklepamo, da
je imel v mislih trialisti~no preureditev monarhije?
108 A. Rahten, SLS v dunajskem parlamentu, str. 26.
109 Prav tam, str. 2.
441ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
na~rt, ki je vseboval ‘eljo po raz{iritvi de‘elne avtonomije, {e ne pomeni, da so Slovenci
opustili zahtevo po avtonomiji narodov. Brejc je poudaril, da »nikdar ne smemo in ne bomo
privolili v to, da se revizija ustave izvr{i v smislu avtonomije de‘ela, ker bi bila to na{a
politi~na in narodna smrt«.110 Podpora adresnemu na~rtu desnice naj bi bila tako zgolj takti~na
poteza, »ker ne verjamemo, da se bo dejanjski izvr{il, in pa radi tega, ker vidimo v njem prvi
naskok na stari na{, Slovanom sovra‘ni, birokrati~ni centralisti~ni sistem«.111 Cilj KNS naj
bi ostal isti, kot ga imajo prava{i, je zatrdil Brejc, »dasi so pota razli~na, ki nas vodijo k
zdru‘enju slov/anskih/ sil na avstrijskem jugu, k politi~nemu zdru‘enju Slovencev in Hrva-
tov«. Prava{e je pozval, naj {e naprej gojijo »sveto dr‘avnopravno idejo, ki ima svojo histori~no
sankcijo«.112 Konrad Jane‘i~ je v imenu istrskih Slovencev izjavil, da oni »‘e davno stoje na
temelju hrvatskega dr‘avnega prava in da jih veseli, ker so danes temu pritrdili tudi Slovenci
s Kranjskega«.113
Supilo ni mogel skriti navdu{enja nad temi izjavami katoli{kih politikov na Trsatu: »To ni
ni~ manj kot milijon in pol sorodnega plemena, ki spontano prihaja k nam, prejema hrva{ko
ime, se postavlja na na{e stali{~e in napoveduje vojno svojim nasprotnikom na temelju
hrva{kega dr‘avnega in narodnega prava. …To je na{ prava{ki program – iz teh de‘el na jugu
osnovati svobodno in samostojno Hrva{ko pod habsbur{ko dinastijo, z Zagrebom kot cen-
trom in prestolnico.«114 Pribli‘no mesec dni kasneje je Crvena Hrvatska opozarjala, da ne
sme ostati pri izre~enih besedah, ampak je potrebno delati, da se bo v Dalmaciji, Istri in
Sloveniji u~vrstila hrva{ka narodna zavest, odpor proti tujcem in zahteva po zedinjenju s
Hrva{ko.115
Organ ^iste stranke prava Hrvatsko pravo ni dajal nobenega pomena izjavam Slovencev
na trsatski skup{~ini, ker je menil, da je {lo samo za manever. Poudarjal je namre~, da so
izjavo dali »zastopniki stranke, ki je prej vedno odlo~no delala proti Hrvatom in ki je bila
zmeraj zvesta in predana dunajski politiki«, ne pa predstavniki liberalne stranke dr. Tav~arja,
ki »se je zmeraj odlo~no izjavljal za zedinjenje s Hrva{ko v duhu naukov Ante Star~evi}a«.116
Potem, ko je Slovenec objavil ~lanek »Vodilna misel«, je list Hrvatsko pravo zapisal, da so te
izjave »edini tola‘ilni pojavi po domovina{ki skup{~ini« ter zagotovil, da »z iskrenim vese-
ljem in zadovoljstvom bele‘i te izjave, ~e so iskreno mi{ljene in ~e jim bodo planinski bratje,
tako kot so obljubili, ostali dosledni«.117 ^asnik je ob‘aloval le dejstvo, da so bile izjave
Slovencev dane na domovina{ki skup{~ini, ker svojim politi~nim nasprotnikom pa~ niso za-
upali.118 Podobno kot prista{i ^iste stranke prava je tudi veliki ‘upan modru{ko-rie~ke ‘upa-
nije Vladimir pl. Nikoli}-Podrinski v svojem poro~ilu hrva{ki vladi zaklju~il, da »ciela ta
skup{tina bija{e bez svakog odva‘nijeg dosega«.119
Slovenskega gospodarja izjave Slovencev na Trsatu niso presenetile; menil je, da so bile
le logi~na potrditev delovanja slovenskih katoli{kih politikov, ki so ‘e nekaj ~asa delovali v
tej smeri: »Kdor je na{e slovensko ~asopisje, zlasti v zadnji dobi koli~kaj pazljivo ~ital, temu
110 Fran Supilo, Sa skup{tine, CH, 22. 10.1898, {t. 42–43., str. 2.
111 Prav tam.
112Prav tam; prim. tudi z A. Rahten, SLS v dunajskem parlamentu, str. 26–27; Boris Radosavljevi}, Katoli{ka
narodna stranka in Hrvati v letih 1897–1903, Z^, 48 (1994), str. 335–351.
113 Shod stranke prava na Su{aku, Sc, 14. 10. 1898, {t. 236., str. 2.
114 Fran Supilo, Sa skup{tine, CH, 22. 10. 1898, {t. 42–43., str. 1.
115 Poslije skup{tine, CH, 26. 11. 1898, {t. 48., str. 1–2.
116 Poslie su{a~ke komedije, HP, 14. 10. 1898, {t. 883., str. 1.
117 Slovenci za hrvatsko dr‘avno pravo, HP, 19. 10. 1898, {t. 887., str. 2.
118 Prav tam.
119 Hrvatski dr‘avni arhiv v Zagrebu, Predsjedni{tvo zemaljske vlade (PRZV) 1897–1899, {k. 527/78, zv. 6-1d,
spis {t. 5211/1898.
442 N. PODGOR[EK: HRVA[KA STRANKA PRAVA IN NJEN ODNOS DO SLOVENCEV ...
ni moglo uiti, da so na{i velmo‘je, izmed najbolj{ih najbolj{i, goje~ kr{~anstvo z vsem srcem
in podpirajo~ gospodarski napredek na vsak mo‘ni na~in, pri{li do trdnega prepri~anja, da sta
nam kon~no narodni obstanek in bolj{a prihodnost zajam~ena vendar le v tem slu~aju, da se
politi{ko zdru‘imo s Hrvati«.120 V tem duhu je ~asnik decembra istega leta (1898) ugotavljal,
da se da narodno vpra{anje v monarhiji re{iti samo »po federalizmu z narodno samoupravo,
po kr~enju prostosti ‘idov, po strogem postopanju z veleizdajci in upornim uradni{tvom in
kon~no po odlo~ni vrnitvi k katoli~anstvu«.121
To dejanje zastopnikov KNS pa je med slovenskimi liberalci spro‘ilo velik nemir. Kon-
servativcem so o~itali neiskrenost, saj naj bi bil njihov nastop na Trsatu le strankarsko-
takti~nega zna~aja, s katerim so ‘eleli pridobiti hrvatsko stranko prava za svoje klerikalne
namene.122 V podobnem tonu je bil napisan ~lanek v Slovanskem svetu, objavljen tudi v
Slovenskem narodu,123 ki je dodobra razburil hrva{ke prava{e.
Domovina{i so o~itali Slovanskemu svetu, da je s svojim ~lankom o trsatskih izjavah
slovenskih katoli{kih politikov pokazal »ne samo podpuno nepoznavanje na{ih prilika, ve} je
pru‘io prigodu »Narodnim novinam«, slu‘benom listu vlade grofa Khuena Hedervaryja, da
njegov ~lanak izcrpi dakako ne na uhar slavljene slavenske uzajamnosti. »Slovanski svet«
nema pojma o razkolu u stranci prava; on ne zna, da su izviestnim ‘idovom prikloni Frankov-
ci priredili nekakovu demostraciju preklani proti biskopu Strossmayeru, a ne stranka prava.
… »Slovanski svet« nema ni blagoga pojma, da je stranka prava na skup{tini obdr‘avanoj
nedavno na Trsatu jednoglasno odobrila rad u zajednici sa neodvisnom strankom, u koliko to
program na{e stranke dopu{ta. »Slovanski svet« tako slabo pozna na{e prilike, da misli, da je
izjava slovenskih zastupnika, jer je na skup{tini strake prava u~injena, neke vrste nepovjerenja
prama vladiki Strossmayeru! Ovakove nepojmljive bezsmislice ~itaju se eto u listu, koji si
utvara da stoji na nekom vi{em stanovi{tu, s kojega ljubavlju obuhva}a sve Slavene. »Slovan-
ski svet« dr‘i stranku prava protivnicom slavenske uzajamnosti, a nezna, da su to drugovi
izviestnih ‘idova, dakle Frankovci. …Isto tako se pokazuje »Slovanski Svet« nedoraslim, da
razjasni, za{to bi po njegovom sudu imali zastupnici slovenske katoli~ke pu~ke stranke pri-
stati uz »Obzor«, a ne uz stranku prava. Za ta svoj nazor navodi »Slovanski Svet«, da je
neodvisna stranka vi{e u volji Srbima i da na nje uzima obzir t.j. da tra‘i modus vivendi s
njima. Naprotiv toga konstatujemo, da niti »Obzor« ne}e, da tzv. Srbima dopusti, da su oni
p o l i t i ~ k i  n a r o d u na{oj domovini sa posebnom te‘njom, koja, kada bi se o‘ivotvorila,
imalo bi nestati hrvatskog imena. Prikazati nas protivnicima }irilice, prosto je nesmisao bez
ikakove podloge.« Uredni{tvo Hrvatske Domovine se nadalje ~udi, da Slovenski narod take
~lanke objavlja, saj bi po njihovem mnenju moral vsaj ta slovenski list bolje poznati hrva{ke
politi~ne razmere: »Nije li dr. Tav~ar dolazio na skup{tinu stranke prava i sada se brzojavno
priglasio na{oj skup{tini? Ne uvidja li uredni~tvo »Slovenskog Naroda« da pre{tampavaju}
ovakove ~lanke podieljuje ukor i dru. Tav~aru i drugovom?«124 Ko je naslednje leto skupina
slovenskih kr{~anskih socialcev obiskala Hrva{ko, so jih frankovci ob prihodu pri~akali s
klici »@ivio dr. Tav~ar!«125
Medtem ko je Crvena hrvatska poro~ala o skup{~ini in zapisala, da se je dalmatinski
prava{i niso udele‘ili (so pa preko svojega lista odobravali na~ela, ki so bila tam izra‘ena126),
120 Zdru‘itev avstrijskih Jugoslovanov, Slovenski gospodar (dalje SG), 27. 10. 1898, {t. 43., str. 1–2.
121 Kako naj Avstrija dr‘avno idejo uresni~uje., SG, 15. 12. 1898, {t. 50, str. 1–2.
122 Kranjski klerikalci in stranka prava, SN, 15, in 17. 10. 1898, {t. 237, 238, str. 1.
123 Slovenski katoli{ki stranki jedno, SN, 2. 11. 1898, {t. 251, str. 1.
124 »Slovanskomu Svetu«, HD, 4. 11. 1898, {t. 252, str. 1.
125 Prav tam.
126 Poslije skup{tine, CH, 26. 11. 1898, {t. 48, str. 1–2.
443ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
ker so ‘eleli ostati nevtralni v sporu med domovina{i in ~istimi, Narodni list iz Zadra o
skup{~ini ni niti poro~al!127
Po sestanku v Su{aku je slovenska Katoli{ka narodna stranka navezovala vse tesnej{e
stike s hrva{kimi prava{i ter v svojem glasilu {irila idejo hrva{kega dr‘avnega prava ter slo-
vensko-hrva{ke vzajemnosti, hkrati pa je vzpodbujala tudi katoli{ko organizacijo na Hrva{kem.
Tako je Slovenec marca 1899 pisal, da na Hrva{kem »{e ni prave katoli{ke organizacije, ali
mi se nadejamo, da se osnuje v kratkem, ker je to neobhodno potrebno, da se o tem katoli{kem
gibanju podu~i tudi narod. Zato bi se moral izdajati za narod prav poljudno pisan ~asopis s
strogo katoli{kimi nazori«.128
Maja istega leta je isti ~asnik pisal, da »hrva{ka ideja napreduje« in da jo je potrebno
gojiti »neprenehoma in z vso odlo~nostjo« kajti »~e se vzbujena ideja ukorenini v narodu,
nikdo ve~ je ne bo razdrl, in priti mora ~as, da se izvede. A ta ~as za Hrvatsko ne more biti
dale~, kajti Avstroogrska mora ‘e po svojem polo‘aju to idejo izvesti, ~e se ho~e sploh na
jugu vzdr‘ati. Tedaj pride ~as seveda tudi za slovenske de‘ele, da stopijo v o‘jo zvezo s
sosedno Hrvatsko, saj je njih osoda zavisna popolnoma od njenega polo‘aja«.129
Naslednja zadeva, ki je povezana s vse tesnej{im slovensko-hrva{kim sodelovanjem in ki
je spro‘ila veliko nemira, je bil leta 1899 sprejet sklep kranjskega de‘elnega zbora o uvedbi
hrva{kega jezika na ljubljanski realki.130 Debato lahko dokaj natan~no spremljamo v tedanjih
slovenskih ~asnikih. Slovenski narod je poro~al, da se je de‘elni poslanec [ubic zavzemal za
uvedbo hrva{kega u~nega jezika, ker je menil, da je treba predvidevati, da »bodo na{i sinovi
hodili na jug in jim to omogo~iti z jezikovnim znanjem«.131 Hribar je poudarjal, da sicer
polovica slovenskih profesorjev zna hrva{ko, »a ker nimajo formalnega dokaza osposobljenosti,
se lahko zgodi, da vlada ne bo dovolila, da u~e hrva{~ino«. Tudi Pov{e je poudarjal, da je
uvedba hrva{kega u~nega jezika pomembna predvsem zato, ker »bode marsikateri Slovenec
na jugu iskal kruha. Trditev, da se Slovenec hitro nau~i hrva{kega uradovanja, je povr{na.
Ravno Slovencem se o~ita, da ne uradujejo dobro hrvatski. Hrvatje ne puste svojega jezika
tako mrcvariti, kakor se pri nas mrcvari slovenski jezik«, je {e dodal in menil, da bi moral biti
hrva{ki jezik obligaten.132 Slovenec je {e posebej poudarjal del Kalanovega govora v kranjskem
de‘elnem zboru, v katerem je le-ta opozarjal na shod stranke prava na Trsatu, na potrebo
zdru‘itve s Hrvati in da je »treba Slovencem gledati, da se kolikor mogo~e bli‘amo jugu, da
se sporazumevamo s Hrvati, ker le mo~en slovensko-hrva{ki narod na jugu bo dober branik
za dr‘avo, ki krepkih narodov potrebuje ravno ob svojih mejah«.133 Slovenski gospodar pa je
na uvedbo hrva{kega jezika v slovenske srednje {ole gledal kot na korak naprej k zdru‘enju
Slovencev s Hrvati in je trdil, da se tudi hrva{ki narodni krogi tega sklepa vesele, »kajti to jim
je dokaz, da se Slovenci resno pribli‘ujejo hrvatskemu narodu«.134
Seveda so predvsem na hrva{ki strani z navdu{enostjo sprejeli ta sklep kranjskega de‘el-
nega zbora.135 Crvena Hrvatska je v tem dejanju videla uresni~evanje idej, ki so jih predstav-
niki KNS izrazili na Trsatski skup{~ini oktobra 1898.136
127 Izza skup{tine stranke prava, HD, 27. 10. 1898, {t. 246, str. 1.
128 Katoli{ko gibanje na jugu, Sc, 6. 3. 1899, {t. 53, str. 2.
129 Hrvatska ideja napreduje, Sc, 27. 5. 1899, {t. 120., str. 3–4.
130 Radosavljevi}, KNS in Hrvati, str. 343–344.
131 De‘elni zbor kranjski, SN, 27. 4. 1899, {t. 96., str. 1.
132 De‘elni zbor kranjski, SN, 28. 4. 1899, {t. 97., str. 1–2.
133 Radosavljevi}, KNS in Hrvati, str. 344–345.
134 Zdru‘enje Slovencev s Hrvati, SG, 11. 5. 1899, {t. 19., str. 3.
135 Slovenec, 5. in 6. 5. 1899, {t. 103 in 104; glej tudi Radosavljevi}, KNS in Hrvati, str. 345.
136 U stranci prava, CH, 6. 5. 1899, {t. 18., str. 1.
444 N. PODGOR[EK: HRVA[KA STRANKA PRAVA IN NJEN ODNOS DO SLOVENCEV ...
V tem ~asu ni bilo skoraj nobene slavnosti KNS, na kateri ne bi govorili o slovensko-
hrva{ki vzajemnosti. Na tem podro~ju so bili {e zlasti aktivni kr{~anski socialisti. Na vseslo-
vanski delavski slavnosti 28. maja 1899, na kateri so bili tudi udele‘enci iz Siska in Zagreba,
je Kalan poudarjal, da je vez, ki ve‘e Hrvate in Slovence, vedno tesnej{a in da raz{irjanje te
ideje ni mogo~e ustaviti.137 Podobno je bilo na delavski slavnosti na Jesenicah 25. junija
1899 ter v sredini avgusta 1899, ko so se slovenski delavci pod vodstvom kr{~anskih sociali-
stov udele‘ili izleta v Karlovec.138 Na tem izletu je zbranim slovenskim in hrva{kim delav-
cem spregovoril tudi Krek, ki je dejal, da je bil »sen njegove mladosti in je sedaj delo zrele
mo{ke dobe: prakti~no provesti zjedinjenje mej Slovenci in Hrvati. …Internacijonalna so-
cijalna demokracija je hotela izrabiti to idejo, a delavstvo se bode oklenilo nas, ki delamo na
temelju vere in demokracije. V tem smislu se organizuj slovensko in hrvatsko delavstvo.«139
Hrvati so napijali hrva{ko-slovenski vzajemnosti in zagotavljali, da »Slovenci dobe mej Hrvati
odprte roke«.140 Zagorac jim je odgovarjal, da so Slovenci pripravljeni delovati »za skupno
sre~o naroda hrvatskega«; poudarjal je, da se slovenski delavci trdno organizirajo na temelju
vere in ljubezni do domovine in tako naj storijo tudi hrva{ki delavci, Kregar pa je dejal, da se
Slovenci smatramo za del hrva{kega naroda. Narodni zastopnik Modru{an je menil, da smo
Slovenci in Hrvatje en narod in je pozdravljal slovensko-hrva{ko vzajemnost. Gostin~ar pa je
ob odhodu zagotavljal, da »slov/enski/ kr{~anski socijalci ne poznamo Sotle, mi ne poznamo
razlike mej Slovenci in Hrvati – vsi bodimo jedni.«141 Uredni{tvo Slovenca je menilo, da je s
tem polo‘en prvi kamen k skupni jugoslovanski delavski organizaciji.142
Dne 25. oktobra 1899 je bila v Slavonskem Brodu skup{~ina stranke prava, na katero so
bili povabljeni tudi predstavniki KNS, ki pa se je zaradi zasedanja dr‘avnega zbora in ob~nega
zbora kmetijske dru‘be, ki je bil naslednji dan, niso mogli udele‘iti. Krek je naknadno izja-
vil, da se strinja z vsemi sklepi skup{~ine. Kljub temu je nekaj »najodlo~nej{ih slovenskih
patrijotov« vseeno hotelo prisostvovati skup{~ini, kar pa jim je prepre~ila »redarstvena oblast«
v Slavonskem Brodu, ki je imela nalogo, »zapre~iti sodelovanje Slovencev na skup{~ini. To
se je zgodilo radi lanskih izjav slovenskih odposlancev na hrvatski skup{~ini, izjav, ki so
jasno glasile, da Slovenci stoje na temelju hrvatskega prava in da te‘e za jedinstvom s Hrvat-
sko«.143 Slovenec je pisal, da je »ideja slo‘nega delovanja mej Hrvati in Slovenci, ideja,
kateri daje konkreten izraz hrvatsko dr‘avno pravo, …ta dan prav posebno spajala Slovence
in Hrvate«.144 Dr. Krek je izjavil, da se strinja z vsemi sklepi skup{~ine, mnogo slovenskih
poslancev in uredni{tvo Slovenca pa je skup{~ini poslalo brzojavne pozdrave.145
Ob tiso~letnici hrva{kega kraljestva je Slovenska kr{~ansko-socijalna zveza priredila jav-
no predavanje, ki se ga je udele‘ilo tudi nekaj istrskih Hrvatov. Slovenski gospodar je ugotavljal,
da »kranjski kr{~anski socijalci ne prezrejo nobene prilike, da govorijo za raz{irjanje jugo-
slovanske misli«.146Arhivar Anton Koblar je predaval o zgodovini Hrva{ke, k besedi pa se je
oglasil tudi dr‘avni poslanec dr. Krek, ki je poudaril, da je Tomislav »tudi na{ kralj« ter
137 Sc, 27. in 29. 5. 1899, {t. 120 in 121; glej tudi Radosavljevi}, KNS in Hrvati, str. 345.
138 Slovenski kr{~anski socijalci na Hrvatskem, Sc, 15., 16. in 17. 8. 1899, {t. 186., 187. in 188.; glej tudi:
Radosavljevi}, KNS in Hrvati, str. 345–346.
139 Slovenski kr{~anski socijalci na Hrva{kem, Sc, 16. 8. 1899, {t. 186., str. 1–2.
140 Prav tam.
141 Slovenski kr{~anski socijalci na Hrvatskem, Sc, 17. 8. 1899, {t. 187., str. 1–2.
142 Prav tam.
143 Radosavljevi}, KNS in Hrvati, str. 346.
144 Shod stranke prava v Brodu, Sc, 3. 11. 1899, {t. 252., str. 1.
145 Slovensko-hrvatska vzajemnost, Sc, 28. 10. 1899, {t. 248., str. 4.
146 Jugoslovanska misel, SG, 4. 1. 1900, {t. 1., str. 2.
445ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
nadaljeval, da moramo »ob idejah hrvatsko-slovenske skupnosti …raz{iriti svoje obzorje,
ako ho~emo re{iti dr‘avo«.147 Dokazoval je patrioti~nost te ideje in kazal na njen gospodar-
ski pomen, hkrati pa pozival zbrane, naj delajo neumorno, da se bo ta ideja povsod med
ljudstvom prebudila in ga ojuna~ila, da se bodo »zanamci…hvale‘no spominjali nas in tiste-
ga ~asa, ko smo obnovili edino re{ilno misel, misel z v e z e  s Hrvati«.148
Ta ideja slovensko-hrva{ke zveze, katere nosilci so bili v 90-tih letih 19. stoletja prista{i
hrva{ke Stranke prava (oziroma kasneje Matice stranke prava) in slovenska Katoli{ka narod-
na stranka, se je v naslednjem desetletju in pol {e poglobila in kon~no pripeljala do trialisti~nih
zamisli pred prvo svetovno vojno.
S u m m a r y
The Croatian Party of Rights and Its Position toward Slovenes in the 1890s
Nata{a Podgor{ek
It was primarily Frano Supilo who wrote in favor of political cooperation between Croatia and
Slovenia in his newspaper Crvena Hrvatska. After the coalition of Croatian oppositional parties in
1892/93 the Croatian Party of Rights, which operated in Croatian Banovina, started to embrace this
idea more enthusiastically. After 1895/96, when the Croatian Party of Rights dissolved, this initiative
was taken over by a pro-homeland party under the leadership of Fran Folnegovi}. Of crucial importan-
ce was the Trsat meeting of the Croatian Party of Rights with Slovene Catholically-oriented politicians
in October 1898, with the consequence that the Slovene Catholic National Party officially started to
advocate closer cooperation between Slovenia and Croatia.
In the beginning of the 1890s the Croatian Party of Rights transformed into the »modern Croatian
Party of Rights«, which accepted the fact that it was part of Austria-Hungary and recognized national
rights of Slovenes; this greatly eased the efforts of Slovene political parties to come nearer to the
Croatian political program. In 1895, when in the Kranjsko Provincial Assembly the Slovene Liberal
Party consolidated with German liberals, the Catholic National Party of Slovenia took over from the
liberals the responsibility of maintaining political contact with Croatia. Particularly active was the
Christian social movement within the Catholic National Party of Slovenia under the leadership of Janez
Evangelist Krek, who had publicly recommended closer cooperation between the two countries already
in the beginning of the 1890s.
Becoming increasingly stronger, cooperation between Slovenia and Croatia culminated in the be-
ginning of the 20th century. It was further stimulated by several important events such as the downfall of
Khuen’s government, the 1903 national movement in Croatia, and the annexation of Bosnia and Herze-
govina in 1908.
147 Tiso~letnica hrvatskega kraljestva in Slovenci, Sc, 28. 12. 1899, {t. 296, str. 2.
148 Prav tam.