Poitni urad 9021 Cetovec — Vertagspostamt 9021 Ktagenfurt txhaja v Cetovcu — Erscheinungsort Ktagenfurt Posamezni izvod $ §i!., mesečna naročnina 12 šiiingov P. b. b. Letnik XXX). Cetovec, petek, 23. aptii t976 Štev. 17 (1758) UGOTOViTEV MEDNARODNEGA SEMINARJA: Poiožaj manjšin v Avstriji ,eden od najresnejših v Evropi' Prejšnji teden je bii v Žeieznem na Gradiščanskem ietošnji veiiko-nočni seminar miadinske komisije Federaiistične unije evropskih narodnostnih skupin (FUEV), ki so se ga udeiežiii predstavniki desetih narodnostnih skupin iz šestih evropskih dežei — Avstrije, Danske, Francije, itaiije, Veiike Britanije in Zvezne repubiike Nemčije. Posebno pozornost so na večdnevnem srečanju razumijivo posvetiti pciožaju in probiemom hrvaške in siovenske narodne skupnosti v Avstriji in pri tem prišii do zeio resne ter za Avstrijo vse prej kot častne ocene: da je poiožaj narodnostnih skupin v Avstriji eden od najresnejših v Evropi, načrtovano štetje posebne vrste pa bi sedanje razmere samo še posiabšato! Štet} e mi potrebno ker je znano, kje manjšina živi ^ Med manjšinskim seminarjem v Žeieznem (o katerem posebej poročamo) je predstavnike mladinske komisije FUEV sprejel tudi gradiščanski škof dr. Stephan Laszlo, ki se je ponovno izrekel proti načrtovanemu ljudskemu štetju posebe vrste. Podobno kot prej že v radiu, je opozoril predvsem na diskriminacijski značaj tozadevnega zakonskega osnutka. Pri tem je dejal, da govori v tem vprašanju tudi za celovškega škofa dr. Kostnerja, češ: „Po najinem dušno-pastirskem delovanju v manjšinskih območjih oba najbolje veva, kaj manjšine želijo, oba pa tudi veva, kje te manjšine živijo; zato ugotavljanje manjšin oz. ljudsko štetje posebne vrste ni potrebno." $ Proti ugotavljanju so se izrekli tudi borci Jeseniško-bohinj-skega odreda, ki so v protestnem pismu izrazili ogorčenje, da koroški Slovenci trideset let po osvoboditvi in dvajset let po podpisu državne pogodbe še vedno ne uživajo pravic, ki jim pripadajo po mednarodnih predpisih. Zagotovili so vso podporo prizadevanjem koroških Slovencev in vseh demokratičnih sil v Avstriji za pravično rešitev narodnostnega vprašanja ter posebej poudarili, da je vsakršno preštevanje v popolnem nasprotju z državno pogodbo in obveznostmi Avstrije. ..Zahtevamo, da se vprašanje pravic koroških Slovencev čimprej reši," je rečeno v protestnem pismu, ..predstavnike pristojnih organov za zunanje zadeve Jugoslavije pa pozivamo, da ukrenejo vse potrebno za rešitev tega vprašanja." $ Prav tako pa je nameravano štetje posebne vrste odločno odklonila tudi „Solidarnostra **k "^''aa angažiranih kristjanov" v Salzburgu. V posebni resoluciji omenjena skupina opozarja na nevarnost, „ki grozi avstrijski demokraciji in položaju pravne države zaradi dejavnosti nemškonacionalnih in neofašističnih krogov na Koroškem". Skupina zahteva, da morajo vsi ukrepi v zvezi z narodnimi manjšinami — katere pomenijo bistveno obogatitev države — izhajati iz načela pospeševanja manjšin. %omu v -%ror;sf? „Č:g<2T? ftA?" — pod 7Ms/o-V077? je Nuš tednih pOTMtisMi/ v žganji števZ/^Z ^rdte^ intervju, ^Z gzz je o^jzzvžj /Zst M&dz^zzrger Nzzcjirze^ten" dne 7. nprzdz, ^ot d% /d gzz M dzd v tej o/dZ^Z jaz. Vsebina tega „Zrztert;jMja" je ta^o otip/jZvo ?7M7MpK/Zr%7M, da nZhče od našžji jjzzdž ni verova/ v njegovo točnost. 7*o so znž potrdz/i vsi širom na-ŠZZ; doiin, s katerimi sem govori/, in zato tzzdi nisem smatra/ za potre/mo, da Zn' do očitne manipzdacije zavze/ sta/išče tudi v s/ovens^em tis^zz, ^a-^or sem to stori/ v nemškem. Na vprašanje Našega tednika, ^i te je — ne vem iz ^aMnega vzroka — v^/jzzčz/ v to manipzdaczjo, ne da Zzz prije/ za te/e/on in me vpraša/ za dejansko vseZnno razgovora, pa moram odgovoriti. Čigav je torej in iz česa izvira vtis, da /zaje socia/istična stranka stremi Za Zzo/jšimz' odnosi s 5/ovenci in obratno? To mnenje je namreč izrazi/ novinar „^a/zZzzzrger Nac/iricZiten", ^o te je na dan demonstracije pozanima/ pri meni za frenzztno po/itično situacijo naše narodne skupnosti. Noj odgovor na to vprašanje je Zn/ jasen; da po svojem zadnjem razgovora z deže/nim g/avarjem in po zadnjiZi iz-;avaZ? deže/nega g/avarja tega vtisa ni^n^or ne morem dc/iti. Na ta moj agovor je novinar iznaša/, da Wagnerjevi/i izjav spričo trenatne zavožene sitaacije na manjšinskem področja ni mogoče ocenjevati preveč strogo, v osta/em pa se ta njegov vtis nanaša predvsem na prizadevanja kanc/crja Nreitkcga, ki da je o/? svojem zadnjem okiska na Koroškem iška/ stike z dr. Znzkom in dragimi 57ovenci, še prej pa z dr. TiscZderjem, ki da ga je vaki/ na ose-ken razgovor na Danaj; nada/je pa da je s/iša/ tadi o prizadevanjih s/o-vensko govorečiZi č/anov socia/istične ttranke, da ki priš/o do ko/jšiZi stikov tned in ^/ovenci. „Tako g/edano — tak vtis morda oksfaja," je ki/ moj odgovor, kar pa Zadeva s/ovcnske č/ane socia/istične ttranke, je povsem razam/jivo in je treka pozdraviti, če se tradijo, da pride do ko/jšiZi odnosov med vod-ttvom socia/istične stranke in s/oven-tko narodno skapnostjo. To so torej moji „vtisi", kakor sem jik iznese/ v pogovora z novinarjem to/nograškega časopisa, ki nikakor "Z poteka/ v ok/iki vprašanj in odgovorov, marveč v ok/iki izčrpnega do/goveznega dia/oga. Zato okjav/jen v ok/iki kratkega intervjnja ni moge/ podati njegove dejanske vsekine, marveč je /e-to prikaza/ v spačeni ok/iki. To ve/ja tadi za moje izjave g/ede tode/ovanja /evičarsk/Zi skapin v 5o-"darnostnem komiteja za pravice ko-**oškik S/ovencev. 7'adi takaj mi novinar podtikava, da sem te izjavi/ Prot/ njikovema tode/ovanja. Dejstvo pa je nat/ednje; na domne-fo novinarja, da ki močno sodc/ova-"jc komanistov in dragik /evičarskik tkapin v so/idarnottnem komiteja ^^egni/o škodovati .S/ovencem, sem Poadari/, da koroški ^/ovenci po-^drav/jamo sode/ovanje s/ekerne ska-pine in s/ckernega posameznika iz Vrst večinskega naroda v so/idarnost-"fm komiteja, da pa je in mora kiti ^°/i