Leto XIV. V Celjn, dne 22. jnl^a 1904.1. Štev. 56. DOMOVIN tshaja dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek. — Dopisi naj se izvolijo poSiljati uredništvu in sicer tranklrano — Rokopisi se n v istem tre notku ju je objela oba, bleda smrt. Tam zopet je porinil kristjan janičarju bodalo do ročaja v prsa, a v istem hipu mu je drug odsekal glavo. Tam se je eden z zobmi zagrizel v protivnika in oba sta še v istem položaja, kakor ju je zalotila smrt. Z grozo korakajo ti naprej. Lahen vetrič začne veti, in zdelo se je, kakor bi šepetale daše padlih in si ogledovale grozno polje. Drugače je bilo vse tiho. Le topa-tam je konj, kateremu so ubili gospodarja, zdir-jal po bojišču in se vstavil pri svojem gospoda. Glavo je globoko nagnil in jo dal na prsa mrtvega. Ali je hotel zbaditi svojega gospoda, da je čas, naj vstane in ga zajaše? Ali je morda poslušal, če še utriplje srce? Kdo ve?! Potem pa je zopet zdirjal na drugo stran in bolestno za-ječal, če je stopil na truplo! Tam je pregnal vrane, ki so se spustile na trapla, da so jezno „Slavec" ter meščanska godba so skrbeli za zabavo, ki je potrajala do polnoči. Tekmovalna telovadba in sprevod po mestu. V nedeljo zjutraj se je začela ob 7. uri na dirkališču tekmovalna telovadba. Ogromne tri-bine, na katerih je bilo prostora za najmanj 10.000 gledalcev so bile pripravljene za popoldansko javno telovadbo. Na sredi dirkališča je bil odmerjen prostor za telovadbo. Celjski Sokol je tekmoval s tremi vrstami. Med tekmovalno telovadbo se je za poskušnjo izvedel nastop sokolski h vajencev s palicami. — Tekmovalna telovadba se je nato pretrgala, da so se poizkusile skupne proste vaje. Telovadba se je zavlekla čez poldan, tako da se je sprevod po mestu zakasnil celi dve uri. A vzlic temu je občinstvo vztrajalo vkljub neznosni vročini na svojih prostorih ter zastavilo ob straneh vse ulice, po katerih je šel sprevod. Sokoli so se zbirali in postavljali v tivolskih drevoredih. Okrog 1 ure se je začel pomikati sprevod proti mestu. Na čelu sprevoda so bili sokolski jezdeci, za njimi pa nepregledne vrste čeških Sokolov, katerih je bilo gotovo — nad 1600 mož. Nato je sledilo 15 zastav, staroste posameznih društev in deputacije slovanskih sokolskih društev, za njimi hrvatski Sokoli in potem slovensko Sokolstvo. Med slovenskimi Sokoli, ki so bili razporejeni po abecednem redu, so bili Celjani prvi in reči moramo, da je njihov nastop i glede discipline i glede velikega števila občinstvu, sokolskemu in nesokolskemu, vidno imponiral. Ljubljanski Sokol kot prireditelj je zaključil sprevod. Sprevod se je pomikal mimo Narodnega doma, po Knatljevih ulicah v Šelemburgove ul., mimo „kazine", kjer je bilo vse .pusto in pra zno", mimo .Zvezde" v Gospodske ulice, po Turjaškem trgu, Bregu, čez Št. Jakobski most, po Starem in Mestnem trgu pred mestno hišo. Po celem potu so bile ulice natlačeno polne občinstva, ki je navdušeno pozdravljalo Sokole in jih obsipalo s cvetjem. Veličasten je bil prizor pred mestno hišo, kjer se je Sokolstvo poklonilo beli Ljubljani. — Starosta Ljubljanskega Sokola dr. Ivan Tavčar je v imenu slovenskega Sokolstva izrekel ljubezen in vdanost središču Slovenije. Naravnost pretresljiv je bil prizor, ko je nad 2000 sokol-skih čepic švignilo v zrak in je iz tisoč in tisoč grl zagromel .živio" in „na zdar" slovenski Ljubljani. V imenu vsega slovanskega Sokolstva je izrazil poklon mestu Ljubljani in županu Hribarju češki deželni poslanec dr. Schreiner, na kar se je župan Hribar zahvalil z navdušenimi kričeč odletele na drugo stran. In zopet je bilo vse tiho. Mesec se je zopet skril, ker so se oblaki zgostili in zopet so prižgali baklje. — Na mestu smo — de zamolklo Nilias. Svetijo okrog. In res so bili tu celi hribi trapel. — Nilias sveti okrog in skrbno pogleda obraz vsakega. — Tam, tam je bila borba najljutejša — pokaže Nilias na kup vitezov in konj. — Tu se je boril kralj in tu sem ga videl pasti. To je njegov zvesti konj, katerega mu je daroval vla-Ski knez. Iščeta okrog. Nilias stopi za korak nazaj in si zakrije obraz. Par korakov proč je ležalo truplo brez glave, oblečeno v kraljevo obleko. — Moj Bog, moj gospod — zaječal je sta reo in zaihtel. ' Margareta se skloni čez truplo in se hitro zravna. — Nilias, to ni kralj! — Za Boga — odvrne osuplo Nilias — to ni kralj ? ! Gospodarica se moti. Šs sam sem mu danes v jutro pomagal obleči to obleko in mu dati ta oklep. In ko je padel, sem videl potem njegovo glavo s srebrno čelado v turškem taboru nataknjeno na kol. — Bog mi je priča, Nilias, — odvrne odločno Margareta — da je to moj mož Andrej. Iščiva dalje. Potem reče služabnikom: — Vzemite to truplo seboj, ker je to truplo vašega gospoda. besedami. Na tisoče in tisoče broječe občinstvo je nato zapelo ,H«j Slovani", .Kje dom je moj", .Liepa naša domovino" in .Naprej zastava Slave". Ko so ljubljanske dame okrasile sokolska zastave z venci, — češki Sokoli so prinesli s seboj le zastavo sokolska zveze — sa je pomikal sprevod mimo škofije, preko jubilejskega mosta po sv. Petra cesti nazaj v Narodni dom. Celjski Sokol {je odkorakal v hotel Štrukelj, kjer se je gostom prav dobro in ceno postreglo. Slavnostni obed. Po sprevodu so se zbirali v veliki dvorani Narodnega doma k skupnemu obedu povabljenci stolnega mesta Ljubljane. Bilo je nad 300 oseb, zastopnikov slovenskih sokolskih društev, depu-tacij, zastopnikov časopisja itd. Na galeriji je bila nameščena meščanska godba. Vrsto napitnic je otvonl župan Hribar, pozdravljajoč slovanske goste v češkem, poljskem, ruskem, bolgarskem, hrvatskem in slovenskem jeziku, a povsod povdarjajoč veliko misel slovanske vzajemnosti, medsebojne ljubezni. Godba je zaigrala „Naprej zastava Slave". Dr. Tavčar je napil slovenski domovini, dr. Triller slovenskemu ženstvu, dr. Majaron sokolski ideji, ki je vzbudila slovenski narod do zavesti, da bo le tedaj napredoval, ako bo sam sebi ideal. Čeh Prager je napil županu Hribarju kot neumor. nemu širitelju slovanske in sokolske ideje. Sokol je ona sila, ki bo odbila napad Germanstva na Slovanstvo in kdor širi sokolsko idejo, stori največ za slovansko stvar. Dr. Magdi c, starosta Varaždinskega Sokola, je napil, spominjajoč se ljubezni, ki so jo izkazali Slovenci svojim zati ranim bratom Hrvatom, mestu Ljubljani in Ljubljanskemu Sokolu. V imenu Bolgarjev je govoril prof. Jončev, v imenu Poljakov Jekiewicz, v imenu belgradskega .Dušana Silnog" profesor dr. Petkovic. Starosta Murskega Sokola dr. Chlou-pek je izročil Ljubljanskemu Sokolu dar — krasno oljnato sliko, predstavljajočo Sokola, ki prisega zvestobo c domovini, delo člana Murskega Sokola, samouka, kmetskega mladeniča Antona Čeha. Govorila sta še g. Majstorovič iz Splita in češki deželni poslanec Kalina, napivajoč So-koletvu, ki naj šireč vzajemnost med slovanskimi narodi krepko koraka naprej v boj za narodne pravice, ker le tako bo prihodnjost slovanska. It Javha telovadba. Že davnaj pred določeno uro so se začeli polniti prostori na dirkališču in ko je telovadba pričela, so bile tribine natlačeno polne, a tudi stojišča so bila natlačena občinstva, ki je ne-strpno pričakovalo nastopa telovadcev. Pred te- — Nilias, ali si videl pasti mojega moža? — Videl sem ga! — Poiščiva ga, on je kralj. — Nato pri stavi tiho: — Ubogi Andreji Žrtvoval si se za svojega kralja i a za domovino. O, kako si bil blag in kako si me ljubil--. — In otrla si je solzo. Starec maje začudeno z glavo. Ali se Margareti moti, da spozna kraljevo truplo za truplo svojega soproga. In kako je sploh mogoče spoznati truplo, brezglavo truplo in o njem trditi tako odločno, da ni kraljevo. Skrbno sveti okrog, vsakega vojaka obrneta in pregledata. Ali nikjer ga ne najdeta. — Nebesa, ni ga tukaj — vzklikne Margareta in sladek žarek upa ji šine v srce. — Kaj če se je rešil, če je všel?! — Postoj! Tu leži neko truplo z obrazom k zemlji. Nilial posveti in obrne truplo. Margareta zdrkne na kolena in tudi Nilias poklekne. — On je, Ladislav! — reče Margareta. Spoznala ga je po prstanu, ki mu ga je dala ob času zaroke. Tudi svojega moža je spoznala po zaročnem prstanu. — Pri Bogu — de Nilias — če bi ravno ne spoznal obraza in te preproste obleke, bi mi pričal njegov meč v desnici, da je to kralj. Nilias zasadi bakljo v zemljo in se zagleda v truplo. Obraz kraljev, že po naravi bled, ja postal Se bledejSi. Le obraznih potez mu smrt ni mogla predrugačiti. Strjena kri se ja držala lovadbo je zabavala občinstvo novomeščanska godba s svojim izbornim sviranjem. Ko so se pokazala ob obeh nasprotnih si vhodih četa telovadcev, so zaorili viharni živio-klici, in rea kaj tako impozantnega si pač ni mogoče misliti, kakor ja bil nastop telovadcev. — Od obeh nasprotnih strani ste prikorakali ogromni četi v šestnajststopih na telovadišče, kakor dve sovražni vojski, a tamkaj, kjer bi morali trčiti druga ob drugo, se je na migljaj prvega voditelja br. dr. Murnika razpolovila četa za četo in Se en migljaj in celi prostor so zavzeli telovadci. .Priročiti, zdaj!" in 1600 rok je z enim udarcem padlo navzdol. Krasen prizor. Proste vaje so se izvajale tako fino in tako eksaktno, da je bilo to gotovo najlepša točka celega sporeda. Občinstvo je bilo neumorno s svojim priznanjem. Sokolski naraščaj je nato izvajal vaje s palicami. Tudi tu se je kazalo povsod, da vaditelji niso Stedili z vajami. Vajencev je nastopilo okrog 100. Občno pozornost je vzbujal nastop Sokolic (72), katere so izvajale svoje vaje res sokolski. Le želeti bi bilo, da bi se naše ženstvo v večji meri zanimalo za telo in in duh krepečo telovadbo. Telovadba na orodjih se je izvajala do mraka. Ne moremo si kaj, da ne bi tem potom izrekli navdušenega priznanja čilim Sokolom, ki so vzlic straSni vročini vztrajali celi ta dan. Lahko si je misliti, kaka vročina je to bila, ker je reSilna postaja morala v 20 slučajih posredovati vsled opeklin po solnčnih žarkih. Nekaterim telovadcem so se spuščali mehurji po rokah in vratu, da je takorekoč koža kar popokala. Ljudska veselica. Ko se je zmračilo, so se začeli polniti ve-selični prostori na tivolskih travnikih, kjer je bilo res pripravljeno vse, kar more ugajati človeškim potrebam. Bilo je postavljenih 19 raznih paviljonov, v katerih se je točilo pivo in vino domačih tvrdk. Velikanski je bil naval pred paviljonom delniške družbe združenih pivovarn Žalec in Laški trg, kjer so se največ oglaSali Štajerci, ki poznajo izborno kapljico, ki se vari v teh pivovarnah. Enaka paviljona ste postavili tudi ljubljanski pivovarni Aurova in Koslerjeva. V posebnem paviljonu se je točilo plzensko pivo, katerega je darovala v sokolske namene meSčan-ska pivovarna plzenska. Krasen je bil paviljon, kjer se je točil Šampanjec. Bil je poseben paviljon za kavarno in eden za sladčičarno, za srečolov itd. Povsod so stregle ljubljanske dame, narodne gospe in gospice. Na travniku ste bili dve velikanski plesiSči, kjer ste svirali ljubljanska in novomeška godba. Razna pevska in tamburaška druStva so še posebej skrbela za las, ki so padali na čelo. Vsa obleka je bila napojena s krvjo in spredi so bile cele grude strjene krvi. V desnici je držal krčevito težek meč, čegar ostrina je bila tudi vsa pokrita s strjeno krvjo in je že jel rjaveti. Na glavi je zevala globoka rana in počasi se je Se cedila kri iz nje. Margareta si položi njegovo glavo v na ročje. Nič je ni grozilo pred obilico krvi, odstrani mu lase in odpne obleko. — Gospodarica, tam, ne daleč od tod vem za studenec vode. Takoj je prinesem — reče Nilias. — Hiti, hiti — odvrne Margareta. Nilias, akoravno že stare kosti, hiti z mia deniško hitrostjo in se kmalu vrne, noseč v čeladi sveže vode. Margareta izpere globoko rano kraljevo in usta. Silna bol jo premaga. Roko položi na njegove prsi in kleči tako nepremično, zroč mu vedno v obraz. Čas je tekel naglo. Margareta hipoma vzklikne. Toplota Se ni izginila iz kraljevega telesa, kar je občutila takoj, in sedaj se ji zazdi, da sliSi bitje srca. Zopet mu moči rano, drga sence in Škropi obraz ter mu vlije nekaj kapljic v usta. — Da bi oživel, da bi spregledal! — Ta želja se ji je vzbudila v srcu in iskrica upanja ji je na novo vzplamtela. Nihče drag kakor ona ga je rešila, ona ga otela mrzlemu objemu smrti in nihča ji ga več ne mora vzeti. On bo njan, samo njen! In če bi zabavo C. kr. poŠta j« postavila svojo ambu-bančno postajo, da so s« razglednic« lahko takoj na mesta oddale. Užigal se je umetalni ogenj, pekli so janjce, plesalo se je in palo vsevprek. Gotovo, da take veselice Se ni bilo v Ljubljani. Ako cenimo prav nizko, se je gotovo udeležilo nad 20000 ljudi. Natančnejšega opisa nam ni mogoče podati, saj vsega videti in vsega sliSati ni bilo nikomur mogoče. Reči pa moramo, da smo bili tu z vsem zadovoljni, dočim smo se v .Narodnem domu" naravnost Čudili neznansko visokim cenam — vrček pive 30 vin., gulaS 50 vin. Le žal, da nam je tako hitro potekel čas, kateri nam je bil namenjen za Ljubljano. Začeli smo se poslavljati od naSe bele prestolnice in proti jutru nas je odvel vlak južne železnice zopet v naSo zeleno Štajarsko. Vsekako pa pov-darjamo, da tako lepih časov Se nismo doživeli kakor nam jih je podal vsesokolski zlet v Ljubljani, in želimo le, da bi zrno, ki je ob tej priliki padlo v srce marsikaterega mlačneža, skoraj vzklilo vzrastlo in rodilo sad, ki bo vreden tega velikega slovanskega dneva! Na zdar! Celjske in štajarske novice. — Spodnještajarska jubilejska ustanova v Celju. Ta ima koncem Šolskega leta 1903/4 kapitala 21.976 K 75 vin., (od tega je na zem-ljiSča izposojeno 15.400 K, v južnoStajarski hranilnici v Celju pa naloženo 6576 K 45 vin. Podpor iz narastlih obresti je spodnje Štajarska jubilejska ustanova podelila do sedaj : 2042 K 50 vin. — ProSnje za podporo za Šolsko leto 1904/5 se naj vložijo do 1. septembra. Opomni se, da se podpirajo v prvi vrsti visokoSolci. — Spodnještajarska jubilejska ustanova za podpiranje revnih slovenskih dijakov spre jemlje dotične proSnje pod naslovom tajnika gosp. notarja BaSa v Celju do 15. avgusta t. 1. SloVenski časniki so zaradi dobrega namena pro-Seni, da ponatisnejo to oznanilo brezplačno. — Promocija. Doktorjem modroslovja je bil promoviran dne 18 t. m. na graškem vseučilišča gosp. Anton Majž0r, c. kr. gim. učitelj v Pazinu. Častitamo! — Zrelostni izpiti na celjski gimnaziji. K zrelostnim izpitom so se letos priglasili vsi dijaki osmega razreda, 22 rednih in 1 izvenreden. Izpiti pismeni so se vrSili od 16. do 20. maja, ustmeni pa od 18. pa do 20. t. m. In nekaj po polnoma novega se je dogodilo pri teh izpitih — vsi prijavljenci so dovršili izpite s povoljnim uspehom, nihče ni padel, kar je skoraj gotovo edini slučaj v kroniki celjske .nemške" gimnazije, odkar je tako „nemSka". Slovencev je bilo devet in sicer: Karol Krajnc, Ivan Krašek, Karol Laznik, Fran Mastnak, ne bilo mogoče, da bi bila njegova, le to ji mora dovoliti, da bi smela bivati v njegovi bližini. Bog daj, da izpregleda, daj ga narodu in domovini nazaj. On je tako dober, usmili se me, oh usmili ! Z Niliasom sta poskušala mu povrniti življenje, in res, prsi so se jele rahlo vzdigovati in srkati sveži zrak. Globok vzdih se mu izvije iz njih. Margareta ni vedela od blaženstva, kaj naj počne. V tej radosti sklene roke in pogleda tako iskreno in pobožno proti nebesom, da bi se kamen usmilil. — In tudi nebeški oče jo je uslišal. Ladislav je začel dihati krepkeje. — Sedaj vzdigne otrplo desnico in jo nese k rani. — A preslab (je, in omahne mu nazaj. — Bolestno skremži obraz. — Ladislav — se izvije Margareti iz prsi in zaplaka. Ladislav odpre široko oči in gleda začudeno krog sebe. — Nato se hoče vzdigniti, a omahne nazaj v naročje Margarete. — Kje sem, — kaj se je zgodilo? Kako pridem sem ? — zašepeta kralj. — Ladislav, moj Ladislav......Oh, Bog, hvala ti, da si me usliSall — Kdo je tu, kdo govori, — reče kralj in tipa z roko okrog sebe. Nato se zagleda v obličje Margarete. Dolgo jo gleda. Josip Pečnak, Srečko Rupnik, Josip Satler, Konrad Šmid in Vinko TajnSek (z odliko). Izmed Nemcev sta odličnjaka Hans Schäftlein iu Viljem Rakusch. — NaSim slovenskim abiturijentom častitamo najodkritosrčnejše na izbornem skupnem in posameznem uspehu ter jim želimo, da bi se po končanih počitnicah po dobrem premisleku odločili za take poklice, v katerih bodo uresničili naSo nado, da bo celjska .nemSka" gimnazija dala letos slovenskemu narodu devet mož, ki bodo znali in hoteli koristiti svojemu narodu 1 — Slovensko-nemški samostojni gimnazijski razredi v Celju so sklenili šolsko leto z dnem 15. t. m. Iz Šolskega poročila, katero je priklopljeno poročilu viSje gimnazije, posnemamo sledeče: Na zavodu je poučevalo 8 rednih učiteljskih moči in tri izredne. Poučevalo se je v 5 razredih, ker je imel prvi razred dva oddelka. Prosti predmeti so bili petje, telovadba in risanje. Razun veronauka, latinščine, slovenščine, in matematike, se poučujejo vsi obligatni predmeti v nemškem učnem jeziku. Torej je naslov „slovenska" gimnazija pravzaprav le pesek v oči, ali če rečemo malo ostrejše — navadna laž. — 11 dijakov je vživalo ustanove v znesku 3260 K. — Podporno društvo>kazuje K 2293'87 premoženja. .Dijaška kuhinja" je dajala hrano 65 dijakom, oo. kapucini 20, oo. lazariti 13, privatniki 17. — Sprejetih je bilo dijakov 200 rednih in 2 izredna, med letom jih je izstopilo 17 in je bilo na koncu šolskega leta 184 rednih in 1 izredni. Po kronovinah je bilo 172 Štajarcev, 12 Kranjcev in 1 Primorec, po narodnosti v s i Slovenci, po veri vsi katoliki. NajmlajSi je bil star 10, najstarejši (I a razred) 19jlet. Odlič-njakov je bilo 30 (v „nemški" le 23), prvi red jih je dobilo 121, ponavljalni izpit 15, drugi red 13 in tretji red 5. Zaostalo je torej samo 9 9 <*/«. dočim izkazuje .nemška" višja gimnazija 121 % propadlih. Uspeh je torej na .slovenski" gimnaziji za cela 2% povoljnejši. — Na nemški gimnaziji je poučevalo 13 rednih in dve izredne moči, med vsemi eden Slovenec. Med 297 rednimi dijaki — pripravnice ne štejemo, ker pravzaprav nima z gimnazijo nič opraviti — je bilo 213 Nemcev, 83 Slovencev in 1 Italijan. V pripravnici je bilo 15 Nemcev in le 13 Slovencev. Sedaj ne vemo, ali je pripravnica zato, da se Slovenci uče nemški, ali da se isto uče Nemci, ki znajo tudi boljše slovenski kakor svoj .materni" jezik. Ako odštejemo skupnemu številu dijakov „nemške" gimnazije število Slovencev 83 in ga prištejemo številu dijakov slovenske gimnazije, imamo sledeče številke: slovenska gimnazija 283, nemška pa le 214, torej 756°/o-Ta razlika raste z vsakim, letom in ne bo dolgo da bodo .samostojni" razredi imeli sami več Nato se mu razlije po bledem obličju izraz radosti. — Margareta, ljuba Margareta, ti si tu... pri meni... Oh. hvala ti, zdaj bom lažje umrl, ker moram .. . umreti. — Ladislav, ne govori tako ... — zaihti Margareta. Ladislav obvije roko krog nje in jo hoče objeti. '— Margareta, kako prideš sem, na kraj smrti ? — Zvedela sem po Niliasu, kaj se je zgodilo in on me je privedel sem. — Moj zvesti, zvesti Nilias. Služabnik se spusti v jok. Kralj je jel dihati hitreje in hropenje, ki je prihajalo iz prsi, je pričalo, da se bliža smrt. Margareta si prizadeva vse, da ga reSi. — Margareta !... hvala ti, da si priSla k meni. Bodi srečna... jaz moram umreti. — Svetla solza mu je zdrknila po bledem licu. Margareta krčevito ihti. — Ne pla-kaj.. — jo tolaži s pretrganim glasom kralj. Videlo se je, da mu govorjenje dela neliko težkočo. — Sojeno mi je, da bom umrl, za svojo domovino, za vero sveto. Zato ne pla-kaj... Enkrat se vidiva... v raja... v nebe sih... Moli za mojo daSo, Margareta ... Tvoj [ soprog je tadi padel... Blaga daSa ... hotel i me je reSiti... in se je žrtvoval... za .. me . . dijakov, kakor pa cela .nemška" gimnazija. Česa je torej nujno treba? Samostojne razrede res osamosvojiti in jih razSiriti v popolno viSjo gimnazijo, katera bo močnejša in, kakor kažejo dosedanji uspehi, tudi boljša kakor pa sedanja .nemSka". — Kako se nemški Celjani dajo od svojega časopisa nalagati. Nemška lažnjivka ali .Deutsche Wacht" je zadnjič poročala, da se je prejSnji natakar celjskega „Narodnega doma" pri gosp. dr. J. Dečku pritožil, da so mu gostje dolžni ostali, in da je natakarju g. dr. J Dečko za razne goste dolgove plačal. Danes smo prejeli od g. Jakoba Trontela iz Kamnika pismo, s katerim zavrača „vahtarčno" poročilo kot nesramno laž in izmišljotino, s katero on ni v nikaki zvezi. Izjavlja, da nima od nobenega gosta ničesar tirjati in da mu niti na misel ni priSlo, iti se pritožit čez dolžnike k g. dr. J. Dečku, česar bi tudi ne bil storil, če bi tudi kaj resnice na tem bilo, da bi mu kdo kaj dolžan ostal. Gospod Trontel pravi nasprotno, da se v svojem dolgoletnem službovanja Se ne spominja, da bi bil v tem ozira katerokoli mesto zapustil tako popolnoma brez vseh sitnosti z gosti kakor celjski .Narodni dom". Iz tega je zopet razvidno kako nesramno celjski nemški poulični življi izmišljujejo in lažejo, samo da bi nasitili Škandalov željne bralce in kakemu slovenskemu človeku na dobrem imenu škodovali. — Na shode. Shodi za prihodnje deželno-zborske volitve se začenjajo. Konjice so storile začetek in je tam shod prihodnjo nedeljo. Pričakuje se velika udeležba. Pa tudi drngod se naj začne z živahno agitacijo, kajti če pravimo, da je to nujno potrebno, to ni prazna beseda! Pri vsaki priliki, ob veselicah itd., naj se razvije vpraSanje volitev, kjerkoli je več ljudstva zbranega, da bodo volitve imele časten izid. Kandidat za okraje Celje, LaSko, Konjice, Šoštanj, Slovenji gradeč, Vransko, Gornjigrad je pogojno že določen in se njega ime, če dotlej ne bode tehtnih ugovorov, v torkovi številki naSega lista kot ime kandidata slovenske narodne stranke objavi. — Iz Savinjske doline. V štev. 51 poročala je „Domovina" o dogodkih za časa birmo-vanja v Ljutomeru, zlasti o tem, da je ljudstvo imelo povoda dovolj biti razburjeno. Kakor iz prav zanesljivih virov povzamemo, kar naravnost povemo, še premalo je „Domovina" pri nesla na dan o žalostnih nasledkih netaktnosti imenovanega principale. Da ga v „Slovencu" zbrani čč. gg. zagovarjajo, že vejo zakaj; kakor drugi tudi vedo, zakaj da se je to ravno pri konferenci zgodilo. Vse to ne zakrije nikakor tega, kar se je zgodilo. Za slovenski Ljutomer je prehitro zamrl dekan Skuhala; da bi vsaj Začel je naglo sopsti. Mrzel znoj se mu je prikazal na čelu in oči so jele stekleneti. — Margareta! Poljubi... me Se ... zadnjikrat v.. za slovo ... da bo ... moja duša .. tem lažje ... se ločila ... od telesa ... Margareta se nagne k njemu in ga plakaje poljubi. — Bog ... s teboj... Marga-re ta ... Bog te ... bla ... Še globok vzdih in se ni več ganil. DaSa se je ločila od mladega telesa ravno v trenotku, ko ga je poljubila. Sladek smehljaj se je igral krog ustnic kralja. Margareta in Nilias sta plakala. Na vzhodu je jelo rdeti, zarja je napočila. Jezdeci s trupli so zapustili kraj smrti, slavöki v gozdu so pa peli žalostinke. Daleč od ogrske meje v gozdu sta dva groba. Celo leto cveto cvetlioe, koje skrbno goji roka one, katera je zgubila vse najdražje na svetu. Na groba zvestobe, dolžnosti in ljubezni je sadila cvetke. Nekoč pa je trava prerastla oba groba. — Ni več nikogar, da bi negoval groba?! ... Ali je morda tudi ona, ki je dosedaj skrbno negovala to svetišče, legla k počitku in se združila z osebami, ki so ji bile tako kruto vzete v — j življenju?!... — duha slovenskega bil zapustil v župnišču! — V isti zadevi, tudi iz svečeniških rok, smo sprejeli sledeče vrstice: „Z ozirom na oni telegram v „Slovencu" in na dopis v „Domovini" izjavlja duhovSčina ljutomerske dekanije, da ni povzročila onaga telegrama in povdarja odločno, da se v vseh narodnih rečeh, tako tudi gledé razobe Sanja slovenskih trobojnic ob priliki birmovanja in ob drugih slovesnih priložnostih strinja s svojim ljudstvom." — Iz Laškega trga. Pristna slika nemčurskega značaja je naš trgovec Karl Hermann. Prepričan, da je slovenski kmet izvrstna molzna krava, od katere je on sam obogatel, dobrika se mu, in se mu kaže v obraz kot najboljšega prijatelja. Grozno se boji govorice, da je bil on eden tistih, ki o birmi ni pustil slovenske za stave razobesiti in zato dal slovenske fante za pirati. To ga namreč spravlja pri kmetih v slabo luč in s tem ob masten zaslužek. Da bi se pa spametoval in nehal proti Slovencem rovati, tega pa ne ! Pač pa v zadnjem času prav pridno deli „giftno kroto" med ljudstvo. Menda je mnenja, da bo s tem „giftom" svoje odjemalce pridržal. Pa se daleč moti! S tem nas je le opozoril, kam pes taco moli. Naši ljudje so bralci „Domovine" in „Gospodarja" in drugih narodnih časnikov; kdor nam pa „Štajerca" vsiljuje, ta se je že sam obsodil. Dotičnik je izdajalec svo jega ljudstva, in ljudstvo se bo s studom obrnilo od njega. — Zasluženo priznanje. Šmarsko- rogaško učiteljsko društvo je imenovalo ob svoji tridesetletnici gg. nadučitelja M. Šumeč in Š. Škrabl svojima častnima članoma radi zaslug, ki sta si jih pridobila kat ustanovitelja ter kot mnogoletna odbornika društva in kot značajna in neustrašena prvoboritelja učiteljstva. Na mno-gaja leta! — Smolnik. Volitve so na pragu! Treba bo pomisliti na izid! Nebodi jih treba, teh pre-klemanih Woschnaggovcev nam ne manjka! Tovarnarji se z vso odločnostjo pripravljajo na nepotreben boj. in to zgolj iz sovraštva do Slo vencev! Za te naduteže vendar ne bo glasoval niti eden pošten volilec! Spominjam se, kako je Maksa Woschnagga ob zadnjih volitvah vele spoštovani gosp. c. kr. okr. komisar zafrknil z besedami: „Smolniška občina je vzgledna, torej ni potrebno vreči dosedanjega vodstva." Pamet torej volilci! Storite vse, da se ta „Zupack" ne bo šopiril v vaSem cdboru in kazal pot v žrelo Vsenemčije ! Opazovalec. — Iz Brežic. Sedaj v sezoni komarjev se tudi v našem zloglasnem mestecu pojavlja ta sitni mrčes in sicer v obliki nekaterih nemčur-skih pomočnikov, ki žive v prijetni domišljiji, da so naravnost iz „rajba", in da so poklicani, da nas osrečujejo s svojimi počenimi glasovi in blaženim hajlanjem. Posebno se ta golazen rada repenči zvečer po gostilnah, kjer pri praznih čašah pregreva opoldne zavžito kosilce, tuleč svojo himno „Die Wacht am Rhein". Ti negodni petelinčki so tako vneti kulturonosci, da niti ne čutijo, kako se jim v glavi in želodcu dela pajčevina. Človek bi mislil, da ti gospodki slo venski niti spregovoriti ne znajo, toda bi se grozno motil; ako naš kmet žalibog v tako nemčursko trgovino zajde, potem govore ti fan talini kakor dovršeni slavisti. Žive seveda v prijetni zavesti, kakor se radi ponašajo, da so „Leate von der höheren Kultur". Pustili bi jim to veselje ako bi ti pustoglavci ne vznemirjali celega mesta s svojimi orgijami, tako jim pa svetujemo, da si prej ko slej v bližnji Savi obla dijo svojo janičarsko kri, ker drugače bodemo za te neubogljive mladiče dali nekaj namočiti, in sicer nekaj „španskega". — V Brežicah so se zopet pokazali nem-čurčki v obliki omikanih gospodov? — Prete čeno nedeljo so v neki gostilni silili Slovence in Hrvate, da morajo nemško govoriti in nemško peti, v kratkem rečeno, z njimi hajlati. Nem-čurčki so tulili kakor besni „Heil, Heil, Heil u. Sieg" ! Slovenci in Hrvati so pa pri svojem ob stali. Živeli!! — Rjoveči so bili znani kričač knjigovodja tukajšnje nemške tvrdke — in nekaj žejnih pisačkov, kateri so si z rdečim vincem močili zasušene jezike, seveda so bili samo taki, katerim je treba hajlati in nemir vzbujati. — Proti domu gredočim Slovencem pride nasproti na glavni cesti neki Kreizinger s palico — ravno tak možakar, kakor oni zgoraj. — Čas bi res že bil, da bi se tem hajlačem pošteno zama šila usta! — Smrdomlinarija. Zadnjič smo brali, da so v Sevnico že dobili moko iz zloglasnega mlina celjskega. No, danes se že tudi Rajhenburžani ponašamo ž njo. Naročil jo je en trgovec in dva pekarja. Komaj smo prebili nevarnoat tu se raz-Sirjajočega „tifusa" a zdaj nam preti že nova nevarnost! . . . Težkim srcem smo zabeležili to resnično dejstvo, ki je pa v nebovpijoče, ker se maščuje nad nami. Sramota! — 1000 reci tisoč izletnikov v enem dnevu na Žigertovem stolpu. Neverjetno, a vendar resnično. Preteklo nedeljo je bil cerkven shod pri Sv. Arehu in do malega vsi romarji so šli na pol ure oddaljeni razgledni stolp, kjer so gledali svoje rojstne kraje in strmeli nad lepoto lepe slovenske zemlje. Od 5. ure zjutraj pa do pol 5. ure popoldne so hodili izletniki po osmerih stolpovih stopnicah gor in dol. Z veliko rado vednostjo je prihajalo občinstvo in odhajalo z nekim posebnim zadovoljem, s prijetnim iznena denjem. Vstopnino po 10 vin. je plačalo 820 obiskovalcev, najmanje 200 ubogih ljudi in otrok smo pustili v stolp zastonj. Isti dan je bilo razven preprostega ljudstva še na stolpu mnogo turistov. Nekemu značajnemu in poštenemu Nemcu je stolp in razgled raz njega tako ugajal, da je dal 4 K vstopnine ter takoj pristopil k Zahvala. Vsem cenjenim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so dne 7. julija izkazali naši preljubljeni materi, gospej Elizi Perder zadnjo čast, udeleživši se pogreba, posebno čč. duhovščini, cenj. tržanom in vsem drugim, ki so nam na kakršenkoli način izrekli ob bridki izgubi svoje sočutje, izrekamo tem potom svojo iskreno zahvalo. ŽALEC, dne 7. julija 1^04. (328) Žalujoči ostali. Razglas. Hmeljarsko društvo v Žalcu v Savinski dolini daje vsem onim, kateri hočejo priti hmelj obirat in pa tudi drugim, kateri zamorejo opravljati težja opravila v hmeljnikih in sušilnicah, da bode hmelj letos za 14 dni poprej dozorel in da se bode obiranje pričelo letos v ponedeljek, dne 1. avgusta. Obiralci dobe za vsak nabrani škaf po 12 vinarjev in enkrat na dan toplo kosilce. (326) 6-1 Pridite torej v obilnem številu. Društveno vodstvo. Zahvala. Podpisani izreka v svojem in v imenu vseh sorodnikov pokojnega gospoda Franca Kocevarja hišnega p sestnika in vinotržca v Mariboru tem potom iskreno zahvalo vsem, ki so se udeležili sprevoda, osobito velečastiti duhovščini, slav. občinskemu zastopu središkemu, ki se je polnoštevilno udeležil, zastopnikom slavnega veteranskega in gasilnega društva v Središču, dalje vsem znancem in prijateljem, ki so podpisanemu ali pa drugim sorodnikom povodom smrti nepozabnega brata izrazili ustmeno ali pismeno svoje sožalje. MARIBOR 20 julija 1904 (329) 1 Ivan Kočevar posestnik in deželni poslanec v Središču. Trgovski pomočnik izurjen v manufakturni in specerijski stroki ter pošten in zanesljiv, zmožen slovenskega, nemškega in ogrskega jezika, vojaščine prost ter z najboljšimi spričevali, želi takoj ali pa pozneje svojo -- službo menjati. —-- Kdo in kje, pove upravništvo lista. (325) 6-1 lastnik z najnovejšimi stroji na električno moč opravljene mizarske delavnice v ------Šoštanju priporoča slavnemu občinstvu, stavbenim podjetnikom itd. svoje izdelke pohištva in za stavbe ter prevzame vsa stavbinska dela pri novih zgradbah, kakor : okna, vrata, portale, pode, cerkvene oprave itd. v vsakem slogu po strokovnih obrisih v najtočnejšo izvršitev po konkurenčnih cenah in najugodnejšimi plačilnimi pogoji in jamstvom. Zdrav in jedrnat les iz gornjegrajskih gozdov se tu izdeluje! (327) 3-1 (321) 2-2 Prodajalka v trgovini z mešanim blagom želi že večletno službo menjati. — Tvrdke z mešanim blagom (mogoče filijale) na deželi ali v kakem trgu naj se obrnejo na naslov M. B. 174, poste restante, Celje. Učenec za trgovino z mešanim blagom, s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme - takoj pri- ANTONU OŠ LAG Ponikva ob juž. žel. (323) kv Svoji k svojim! Nova narodna trgovina v Mozirju. Slavnemu občinstvu trga Mozirja in okolice vljudno naznanjam, da otvorim z dnem 26. julija v Mozirju svojo novoustanovljeno trgovino z mešanim blagom in sicer v hiši g. Grabnerja. Izrecno povdarjam, da je novoustanovljena trgovina moja last in da nisem s tvrdko Norb. Zanier & sin v Sent Pavlu pri Preboldu v nikaki zvezi več. Priporočam se slav. občinstvu za blagohotno naklonjenost ter ga obenem zago.avljam, da se bom z vsemi svojimi močmi potrudil, iz-borno postreči z najboljšim blagom, katero sem naročil le od narodnih slovenskih in slovanskih tvrdk. Z odličnim spoštovanjem Rudolf Pevec prej poslovodja v N. Zanierejvi trgovini v Letušu. vis* „Podravski podružnici" S. P D. kot ud z letnim prispevkom 10 K. Čast takemu možu' 17. dan julija meseca je pomemben v društveni kroniki, kajti toliko izletnikov na eden dan ne bode kmalu počastilo Žigertovega stolpa. Dopoldne je bila prava tesnoba pri stolpu ; vse je hotelo naenkrat nani. Po cesti od stolpa do cerkve sv. Areha pa je bilo toliko ljudstva, kakor v kakšni imenit-nejši mestni ulici. Med izletniki so bili prav probujeni narodnjaki, ki so občudovali stavbo, hvalili velikanski razgled ter kazali veselje, da je vse to storilo slovensko društvo. Daljni kraji se sicer podnevi zaradi „dima" niso videli, a veličasten je bil razgled po zelenem Pohorju, po mičnih Slovenskih goricah, Ptujskem, Lipniškem in Murskem polju, po Halozah, Pohorju, Celjskih gorah, Kczjaku, Korakih planinah itd Zjutraj so se lepo videle Male Alpe (Glein-Alpe), Zirbitz-kogel pri Judenburgu, Hochschwab, Nizke ture, Solčavske planine itd. Zjutraj in zvečer, ko je razgled res tako veličasten, pač malokdo more na stolp, ker ne mare blizu prenočiti. Nujno po trebna je torej planinska koča blizu stolpa. Upamo, da se podružnici posreči, tudi to misel uresničiti. — Sv. Križ na Murskem polju. V nedeljo dne 10. julija smo spremljali k večnemu počitku daleko znanega, od cesarja z zlatim križcem odlikovanega Janeza Farkaša, mnogoletnega žu pana iz Iljaševec, — Na krsto sta mu položila vence okrajni zastop dolgoletnemu zaslužnemu članu, in ljutomerska posojilnica kot svojemu U3tanovniku. Na grobu umrlega je častiti gosp. župnik z lepimi besedami slavil kot modrega, pravičnega in vernega človeka — Janez Farkaš je bil rojen 1. 1828 v kmetski hiši v Iljaševcih, 5 njegova šola je bila dvorazrednica pri Sv. Križu, — časopisi in življenje. Leta 1848 so ga vzeli k vojakom in je služil 8 let kot orožniški podčastnik Po kratkem odpustu so ga 1. 1859 zopet poklicali k vojski na italijansko bojišče. Povsod ae je odlikoval kot posebno razumen, pošten in zaveden naroden mož, in nam je iz svojega življenja pozneje rad katero zanimivo povedal. — Farkaševa razumnost je vzbujala v vseh krogih občno pozornost. C. kr. oblastva so ga v važnih opravkih klicala za sodelovalca, bil je župan v svoji občini blizu 30 let, in celi čas ud okraj nega zastopa, okrajnega šolskega sveta i. dr. — V narodnem gibanju je bil Farkaš vedno med prvimi. Bil je soustanovnik čitalnice in posojilnice v Ljutomeru, bil je svoj čas najvplivnejši mož cele okolice pri raznih volitvah in ukretih je vse vprašalo za njegove nazore, in kar je on rekel, je obveljalo. — Pri vsem tem pa je ostal vedno delaven kmet. — Blag mu spomin ! Vabilo k XIX. redni veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda v Žalcu pri Celju četrtek, dne 4. avgusta 1904. leta. Spored: I. Sv. maša ob 10 uri v župni cerkvi. II. Zborovanje ob 11. uri v dvorani gosp. Fr. Hodnika. 1. Prvomestnikov nagovor. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Nadzorništva poročilo. 5. Volitev* ene tretjine družbinega vodstva. Po pravilih izstopijo letos naslednji udjé družbinega vodstva: 1. Gregor Einspieler. 2. dr. Dragotin vitez Bleiweis-Trsteniäki, 3 dr. Fran i Štor. 4. Anton Žlogar. 6 Volitev nadzorništva (5 članov). 7. Volitev razsodništva (5 članov). Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Ljubljana, 16 julija 1904. Prvomestnik: Podpredsednik: TomoZupan. LukaSvetec. * Iz § 14. glavnih pravil: a) Velike skupščine se udeležujejo s posvetovalno in glasovalno pravico . . . b)pokrovitelji; c) udje družbinega vodstva; d; udje družbinega nadzorništva in razsodništva in c) podružnični zastopniki. Število podružničnih zastopnikov se ustanavlja tako, da je na vsakih 50 družbenikov eden zastopnik ; vendar pa mora vsaka podružnica najmanj po enega imeti. I« § 15.: Podružničnim zastopnikom je dovoljeno pooblastiti namesto sebe kogarkoli izmed družbenikov. Iz § 16.: Vsako leto izstopi ena tretjina družbinega vodstva. Nadzorniki in razsodniki pa se volijo mko leto iznova. Pristave k. Dne 4. avgusta odhod iz Ljubljane ob 5. uri 15 minut zjutraj. 2. Po prihodu v Žalec ob 9 uri zajutrek. 3. Po zborovanju skupni obed v prostorih g. R Senice ob 1. uri. Radi obeda se je udeležencem zglasiti do 2. avgusta pri odboru podruž niče družbe sv. Cirila in Metoda v Žalcu. Kuvert brez pijače stane 3 krone. 4. Po obtdu razhod po Žalcu in okolici. Ob 5. uri popoldne koncert. 5. Odhod iz Žalca ob 8. uri 23 m zvečer. Društveno gibanje — Danes zvečer pevska vaja „Celjskega pevskega društva" ob pol 9. uri v „Narodnem domu". — Klub slovenskih kolesarjev »Celje" iz leti v nedeljo dne 24. t. m. na Vransko, točno ob pol 1. uri popoldne Tovariši člani naj se udeležijo izleta polnoštevilno. Odbor. — Savinjsko učiteljsko društvo zboruje dne 24. julija t. 1. ob 2. uri popoldne v šolskem poslopju na Vranskem. — Na dnevnem redu je podavanje učitelja Ivana Kramarja o živahnosti v šoli — Šaleška čitalnica v Šoštanju priredi v nedeljo dne 24.julija t. 1. v veliki dvorani hotela „Avstrija" gledališke predstave s koncertom s sodelovanjem družbe slovenskih igralcev iz Ljubljane. — Spored: 1. Nedved „Pogled v nedolžno oko" poje Vida Kočevar. 2. „Rdeči talar", igrokaz v dveh dejanjih, 3 „Vdovica sem mala", poje V. Kočevar. 4. „Poljub", gluma v enem de janju. 5. „Pst! Pst!", kuplet, poje V. Kočevar. 6 „Pri vratarju", izvirna burka Začetek točno ob 4. uri popoldne. Cene sedežev: Od I —III. Vrste 2 K, nadaljne vrste 1 K 40 v, stojišča 60 v. — Začetek ob 4. uri popoldne se je določil raditega, da bode lahko vsakemu mo goče udeležiti se tega koncerta, ki bode gotovo nudil vsakomur krasen umetni vžitek. — Od celjske strani pridejo č. gostje ob četrt na 4. uro popoldne in vrnejo 8e lahko že ob pol 8. uri zvečer; ravnotako tudi čč. gostje od Slovenje-graške strani. Naj torej nihče ne zamudi upora biti te lepe prilike, kajti čitalnični odbor nadeja se ravno z ozirom na jako ugodne železniške zveze mnogobrojne udeležbe. — Prostovoljna požarna bramba pri Sv. Martinu na Paki priredi v nedeljo dne 31. julija veselico ob priliki blagoslovljenja nove brizgalne s sledečim sporedom: 1 Blagoslovljenje brizgalne. 2. Slavnostni govor. 3. Srečolov v korist požarne brambe. 4 Prosta zabava z godbo. — Začetek ob pol 4 uri popoldne. Veselica se vrši v prostorih g. Ivana Bzjaka v Šmartnu. Vaa bratska društva, kakor tudi drugo si. občinstvo se vabi, da se udeleže v obilem številu. — V Konjicah ima v nedeljo dne 24 t. m. ob pol 3 uri popoldne „Katoliško polit, društvo" zborovanje. Zmenili se bodemo o prihodnjih volitvah v deželni zbor in dogovorili o poslancu za novo kurijo — Vsi narodnjaki, zlasti župani vsega konjiškega okraja se vljudno vabijo k temu važnemu zborovanju. Odbor. — Ptujska narodna čitalnica vabi na veliki koncert, katerega priredi povodom 40-letnice svojega obstanka v nedeljo dne 24. julija 1904. Spored: 1. Ob pol 9. uri dopoldne slovesna sv. maša v samostanski cerkvi. 2. Od 11. do pol 1. ure promenadni koncert v „Narodnem domu". 3. Oi 4. ure popoldne naprej veliki koncert z godbo in petjem. S virala bode društvena godba ljubljanska. Vstopnina prosta. Odbor. NB. Kdor se želi udeležiti skupnega obeda — ne banketa — naj blagovoli pravočasno obvestiti odbor. — V tozadevno notico ste se nam vrinili zadnjič dve napaki: koncert je 2 4 in ne 25 t. m., in čitalnica je bila ustanovljena leta 18 6 4 ne pa 1764 — Slovensko akademiško ferijalno dru štvo „Bodočnost" priredi dne 31. julija 1904 v Ljutomeru svoj III. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2 Odborovo poročilo. 3 Poročilo preglednikov. 4. Volitev novega odbora. 5. Samo stojni predlogi. 6 Slučajnosti. Slovenski gostje dobrodošli ! . Dopisi. v Št. Martinu pri Slov. Gradcu vršil se je dne 30. junija in 1. julija t. 1. prvi čebelarski tečaj v tej dolini. Vnet za napredea v čebeloreji povabil je g. nadučitelj Šalamun vrlega potovalnega učitelja in posestnika, g. J. Juran-čiča od Sv. Antona v Slov. goricah. Omenjena dva dneva zbralo se je iz bližnje in dalnje okolice mnogo kmetov-čebelarjev, g učiteljev iz vsega okraja in celo iz sosednje nam Koroške došla sta dva čebelarja. Mnogobrojne obiskovalce — nad 70 — pozdravi sklicatelj, g Šalamun, zahvaljujoč se za vsestransko zanimanje za stvar, do čebelic, katere nam s svojim trudom mnogo koristijo in j katere navadni čebelarji še vedno pokončavajo z vodo, žveplom itd., kakor bi jim bile nedolžne in marljive živalice najhujši sovražnik. Seveda se to zgodi iz nevednosti, ker ne znajo ceniti j ne čebel, ne njihovih izdelkov. Gotovo je gospod i sklicatelj kedaj imel priložnost opazovati početje ; takega okrutneža, slikajoč je z besedami: „Kako pa jemljejo med? Vse zdrobijo: satovje, med in cvetlični prah ; potem še dajo vse skupaj v peč, ! in skuha se godlja, katera sploh ni vžitna in ki jo k večjemu še porabi medičar, kojemu se odstopi za borne vinarje." Da bi se tako brezmi-selno ravnanje skoraj popolnoma odpravilo, da bi se z marljivimi in umnimi čebelami ravnalo človeški, žrtvoval se je g. J. Jurančič, ne plašeč se stroškov in truda ter rade volje se odzval povabilu. Na to nam je v dovršenem govoru označil korist čebeloreje, ako ima čebelar panje s premakljivim satovjem. Da se novejša čebeloreja goji le na podlagi premakljivih satov, je že itak vsakomur znano. Treba se je samo nekoliko seznaniti z novimi panji in brez velikega truda dobi se na leto povprečno od panja namesto 4 K najmanj 10—14 K dobička. Posebno koristijo čebele tudi z vprašenjem ; kajti vsakemu je znano, da n. pr. samo tista leta obrodi, kadar so je zamogle obletavati čebele. Nadalje vplivajo te živalice tudi na Človeka, ki ima mnogo veselih trenotkov, opazujoč njih delavnost, neutrudljivost, skrb in ljubezen do svojega doma. Po predavanju sledilo je praktično razis-kazovanje pri čebelnjaku. Gospod predavatelj pokazal nam je vsa dela od zgodnje pomladi do pozne jeseni, katerih ne smemo nikdar odlagati in zanemarjati. Tudi z nekaterimi stroji smo se seznanili, ki so za umno čebelorejo potrebni. Tako nas je vodil gospod Jurančič od opravila do opravila, povedal nam je zdaj to zdaj ono in le prehitro sta minila ta dva dneva in približal se je čas razhoda. Marsikoga pa je že vleklo do svojih čebelic, da bi jim skoraj z vsem pridobljenim znanjem v potrebi priskočil v pomoč. Da bi pa v dolinici imel ta shod trajno dobrih nasledkov, postaviti je bilo treba nekak spomenik za pozna leta, neko približališče in zbirališče vseh čebelarjev v okraju in to se je zgodilo z osnovanjem .Podružnice čebelar-larskega društva za Spodnji Štajar" v Št. Martinu pri Slov. Gradcu. Pristopilo je novemu društvu takoj nad 20 članov, kar nam jamči obstoj podružnice. Le tako naprej vrla Mislinjska dolina, in uspehi ne bodo izostali! Kolikor poznamo može, izvoljene v odbor, delovali bodo v prid čebeloreji in posredno zopet v korist in prospeh naroda, tako da smemo upati: ne-le premožnemu, ampak tudi revnemu prebivalstvu še lahko čebelice pripomorejo do blagostanja in zadovoljstva. Vam pa, gospod Jurančič, izrečemo tem potom vsi poslušalci stfojo prav prisrčno zahvalo za Vašo požrtvovalnost in želimo, da bi Vaše nesebično delovanje po vsem slovenskem Štajar skem doneslo obilen sad! Zum, zum ! —. — n. Dunaj. — Priprave za Vegovo 150 letnico na Dunaju. — Predlog g. Fridolina Kavčiča, c. kr. stotnika na Dunaju, ki ga je stavil po svojem predavanju o Juriju baronu Vegi v društvu „Zvezdi", je imel zaželjeni uspeh. — Na poziv predsednika „Zvezde", g. Pukla, odzvala so se vsa slovenska društva na Dunaju izvolivši svoje zastopnike v slavnostni odbor. V seji dne 28. junija so bila sledeča društva zastopana: „Jagoslovanski klub" po g. prof. Reisnerju, „Straža" po gg. dr. Valjavou in č. Fr. Rebolu, slov. kat. društvo „Danica" po gg. Marinkotu in Schaubachu akadem. društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov „Sava" po gg. Sabathyju in M Severju, akad. društvo „Slovenija" po gosp. Lovšetu, akad. društvo slov. umetnikov „Vesna* po gg. Peruzziju in V. Severa. Predsednik „Zvezde" predsedoval je temu slavnostnemu odboru ter predlagal, da se častnim predsednikom izvoli g. dvorni svetnik in državni poslanec dr. Miroslav Ploj. Ta predlog je bil nav dušeno sprejet. Pri volitvi predsednika slavnostnemu od' boru izjavi g. Pukl, da je bil sicer v „Zvezdi" enoglasno izvoljen slavnostnemu odboru predsednikom, da pa zastopniki drugih društev niso vezani potrditi te volitve, temveč, da je njih dolžnost voliti izmed sebe najsposobnejšo moč predsednikom odbora. Zastopnik „Jugoslovanskega kluba" gosp. prof. Reisner, predlaga voliti g. Pukla, kojega so zastopniki imenovanih društev volili enoglasno. V razširjeni odbor izvoljeni so bili predsedniki slovenskih akadem. društev in sicer za slov, kat. društvo Danico* g, Capuder, za društvo slovenskih svobodomiselnih akade mikov „Savo" g. G. Hočevar, za akad. društvo „Slovenijo" g Lovše, za društvo slov. umetnikov „Vesno" g. Šantl. Prvim podpredsednikom je bil izvoljen predsednik „Straže" g. dr. P. Valjavec, drugim podpredsednikom predsednik „Vesne" g. Šantel, častnim tajnikom g. Fridolin Kavčič Zastopnik „Save" g Sabatby predlaga več tajnikov voliti iz akadem. društev, ki bodo gotovo rada sodelovala v tem smislu, da se slavnost vrši sijajno. Te tajnike pa je šele v jeseni mogoče voliti, ko bodo akademiška društva zopet delovala. Ta predlog je bil enoglasno sprejet. — P. vim blagajnikom je bil izvoljen g. Jakob Šeme, blagajnik „Zvezde". Gospica Jelica Krušič bila je navdušeno izvoljena blagajničarko s posebnim ozirom na to, da so v odboru zastopane tudi Slovenke na Dunaju in ker je gospica bila že večkrat vrla agitatorica za društvo „Zvezdo" in podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju. Njeno delovanje je imelo vedno izboren uspeh, kar dokazuje njeno priljubljenost v dunajskih slovenskih krogih. Kot marljiva članica „Slovanskega pevskega društva" ima gospica Krušič tudi v slovanskih krogih na Dunaju važen vpliv, kar bode gmotno stran slavnostnega odbora posebno podpiralo. — Pevovodjo je bil enoglasno izvoljen gosp. Vinko Krušič, pevovodja „Zvezde". G. Krušič je v mladih letih bil pevo vodja na celjski gimnaziji, kasneje pevovodja celjske čitalnice; bil je član „Slovanskega pevskega društva" na Dunaju, od početka „Zvezde" pa njen pevovodja, vedno neutrudno delaven in požrtvovalen, kakor je malo takih Sklenilo se je v odbor voliti še več veljavnih slovenskih rodoljubov na Danaju. Imena teh se bodo razglasila, ko se izve, da so dotičniki tudi voljni pristopiti slavnostnemu odboru. V dveh odborovih sejah pokazalo se je do-brodejno soglasje zastopnikov vseh slovenskih draštev na Dunaja. In tako je upati, da se izpolni želja od ličnega pred a va tel j a o slavn em Juriju Vegi, da so si podala vsa dunajska slovenska društva brez izjeme v bratski slogi roke v plemenitem namenu prirediti sijajno slavnost prilikom 150-letnice Vegovega rojstva v prid Vegovemu spomeniku v beli Ljubljani! V drugi odborovi seji dne 8. julija bil je tadi navzoč slovenski kipar Ivan Zaje, ki je bil od vseh prisrčno pozdravljen. — Gospica Jelica Krušič pa je v seji dobila prvo darilo za to slavnost, ki ga jej je blagovolil izročiti v seji navzoči g. Lavoslav Schwentner, knjigotržec v Ljubljani. Priredili so mu vsi iskrene ovacije. Le nekaj je grenilo konec seje. Poslavljal se je g. prof. Reisner, ki se v kratkem preseli iz Dunaja. Predsednik se je njemu in njega vrli soprogi zahvalil za uspešno delovanje v korist dunajskih Slovencev. Kot tajnik „Jugoslovan- skega kluba" bil je duša sijajnih koncertov in gledaliških predstav v tem klubu. Storil pa je g. Reisner tudi v drugih slovenskih in slovanskih družbah več, ko mu je velel stan, in lahko je posnemanja vreden vzgled Slovencem na Dunaju in drugod. Le pretežko smo se ločili od vrlega moža. Politični pregled. — Razpustitev državnega zbora. Poslanec Schraffl je izjavil na nekem shodu, da vlada dela priprave za nove volitve, ako se pokaže jeseni, da drž. zbor ne bode delal. Volitve se bodo izvršile na podlagi splošne in direktne volilne pravice. Nasproti tej izjavi naglašajo dunajski listi, da še ni ničesar določenega, da bodo volitve že jeseni. Neresnično pa je, da bi se volitve vršile po načelu splošne in direktne volilne pravice. — Trgovska pogodba z Italijo. Med av strijskimi in italijanskimi zastopniki je prišlo v Vallombrosi do sporazumljenja glede uvoza laškega vina. Iz višjih političnih ozirov se je zagotovila za 100 000 hI. vina iz Apnlije nizka carina. Dobro poučeni krogi trde, da je najbrže to poročilo prezgodnje, akoravno zelo verjetno. Rusko-japonska vojna. O boju pred Port Arturjem se poroča : Dne 11. ali 12. t. m. so Japonci s 14 000 možmi zavzeli enega izmed vzhodnih forov pred portar-turško trdnjavo. Predno so jim mogli pribiteti na pomoč novi vojaki, so jim Rusi zastopili pot in zažgali pod njimi mine, ki so imele tako strahovit učinek, da niti eden izmed Japoncev ni ostal] živ. Po tej katastrofi je prišla na bo- I jišče nova japonska armada. Rusi so jeli takoj f nanjo streljati iz več nego 60 topov. Japonci so bili prisiljeni se umakniti z naravnost ogromnimi izgubami. Poročevalec „Novosti*, Verblunski, javlja iz Dačičava, da je bil naskok Japoncev 11. t. m. na Port Artur odbit z ogromnimi izgubami. Japonska armada je izgubila najmanj 25.000 mož, dočim znašajo ruske izgube okolu 5500 mož. Ruska vojska je zavzela vse japonske pozicije in sovražnika prisilila, da je moral spremeniti vse svoje fronte. Poročevalec „Rusa*, Kirilov, zatrjuje po najverodo8tojnejših virih, da Japonci niso bili samo odbiti, marveč so bili celo izrinjeni z vseh svojih pozicij. Ruska posadka je navalila na Ja ponce z bajoneti; sovražnik se ni mogel dolgo ustavljati, marveč se je skoro spustil v divji beg. Japonci so izgubili okolu 25000 mož. Ravno tako poroča tudi rusko brzojavno agentstvo, da je dobilo tole brzojavko 16. t, m. iz Mukdena: Semkaj došle vesti potrjujejo, da so Japonci 10. t. m. naskočili Port Artur in sicer sprva z uspehom. Na to pa so bili z ogromnimi izgubami odbiti. Tega boja se je z velikim uspehom udeležilo tudi portartnrško brodovje. Imenovani brzojavni urad še dostavlja, da se ta brzojavka ujema s poročilom, da znašajo japonske izgube 30000 mož, kakor je bilo priobčeno že 13 t. m. Rusi so 13 t. m. naskočili gorski prelaz Motien, a se na to umaknili, ko so se prepričali, da se tamkaj nahaja silna japonska armada. Ruskema voja, ki je štel po angleških poročilih 20000 mož, je poveljeval general Keller. Reuterjev urad poroča iz Tokija, da so ruske križarke „Rosija*, „Rjurik" in „Gromoboj" plule skozi morsko ožino Tsanganu med japonskima otokoma Jeso in Nipon v Tiho morje in vzhodno od Taugari zajele neki japonski parnik. O usodi te ladje ni ničesar znano. Po poročilih iz Petrograda se je rusko port-arturško brodovje dne 17 t. m. nenadoma poja vilo pred Kajpingom in bombardiralo japonske pozicije. Japonska armada v Takušanu je dobila akaz, da naj nemudoma navali na raski centrum pri Dačičava in ga skuša prodreti. Toda ta napad je bil odbit, in sicer z velikimi japonskimi izgubami. London, 20. julija. Reuterjev biro javlja, da so Japonci v bitki pri prelazu Motien izgubili 3000 mož. London, 20. julija. Različni tukajšnji listi so dobili poročila, da je japonski admiral Togo umrl in da divja v japonski armadi kolera vendar ta poročila še niso potrjena. Ruska križarka „Smolensk" ;e v Rdečem morju ustavila angleški parnik „Malacca" in ga zaplenila. Imel je namreč na krovu dinamit, določen v Jokohamo, torej vojno kontrebando. Ni torej nikakega dvoma, da so bili Rusi upravičeni to storiti. London 21. julija. Nedeljski bitki pri Mot-jenlinu je istotam v torek sledila nova bitka, katere izid pa še ni znan. London 21. julija Iz Jokobame se poroča, da so ruske križarke vladivostoškega brodovja zaplenile več japonskih parnikov. V Tokiju ee boje, da se zna to brodovje v nekaterih dneh prikazati pri vhodu v ondotni zaliv. London 21. julija. V Tokio so nastali veliki nemiri. Prebivalstvo je nejevoljno, da Port Artur še vedno ni zavzet. Tudi v drugih krajih so bili že nemiri, v Kobe pa je bil vžgan fran coski konzulat. London 21. julija. Zaradi zaplembe angleškega parnika „Malacca" v Riečem morju se je v časopisju začela agitacija, ki ne mere imeti drugega namena, kakor provzročiti angle ško-ruski konfl kt. Agitacija je velikanska. Ve>e-resnost položaja kaže dejstvo, da je angleška vlada sklenila z vsemi sredstvi preprečiti, da bi bila ladja „Malacca" pripeljana v kak ruski pristan. Umrli v Celju. 16. julija — Alojzij Kovačič, c. kr. scdmjski sluga, rojen pri Sv. Urbanu pri Ptuju, Gaberje, 44 let, pljučna jetika. 18. julija. — Stanislaj Zupane, sin dekle, Spodnja Hu-dinja, 3 mesce, Catarrhus intestin. — Marija Toplišek, hči kuharice, rojena v Mariboru, Celje, 1 leto, Črevesni katar. 20. julija — Josip Kamerer, oskrbnik, rojen v Aschu na Češkem, Celje, 77 let, meh. tuberkoloza. Bolnišnica: 17. julija — Marija Stulinger, beračica iz Sv. Petra v medvedovem selu, 74 let, srčna hiba. Gostilničarji in vinski trgovci! ^^ ..... Licitacijska prodaja ^^ ljutomerskega vina ? Dne 2. in če bo treba, tudi avgusta prodajam zaradi pomanjkanja prostora kakih 800 lil pristnega 1 jutomerčana ; letniki 1885, 1898, 1900, 1901, 1902 in 1903. — Začetek ob 10. uri predpoldne. Cene od 15 kr. naprej. Franc Seršen vinotržec v Ljutomera. (330) 2-1 Izjava. (311) 3-2 Iz mnogih strani dohajajo nama poročila, da se govorici širite, da otvori gospod Rudolf Pevec v Mozirja na najin račun trgovino mešanega blaga na drobno m na debelo, in zopet, da se to podjetje kot od naj j povzročeno tolmači. Da ustreževa mnogim željam naših cenjenih odjemalcev, primorana sva izjaviti, daje ta govorica popolno neresnična in da nisva v prav nikakoršni zvezi s to trgovino, ako se bode res otvorila. Prosiva tedaj najine cenjene odjemalce dosih-dobnega zaupanja in jih zagotavljava, da se bodeva vedno trudila, glede kakovosti blaga, kakor tudi solidnosti in nizkih cen njih popolno zaupanje in zadovoljnost doseči. St. Pavel pri Preboldu, 15. julija 1904. |\lorb. Zanier & sin. Prvi spoclnještajarski spedicijski, komisijski in transportni zavod F. Pellé v Celju se priporoča za prevzetje vseh v to stroko spadajočih naročil. Kulantna postrežba. Zmerne čeme. Vkladanje blaga in pohištva itd. v suhih, zavarovanih shrambah. (319) :5-2 V najem vzameim gostilno v dobrem kraju in dobro vpéljaano mesarijo. Najemnino plačam naprej. — IPo-(296) nudbe upravništvu ,Domovine8. 8-fe K Stanje hranilnih vlog nad 18 milijonov K. Rezervni zakad nad 550.000 K. Mestna hranilnica ljubljanska na Mestnem trgu zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 2. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 % ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 43/«°/o na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5 % izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6 °/0 izposojenega kapitala. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. skkk»_ JOSIP TABOR tvornica cementnih izdelkov Špitalske ulice št. 12 GEL JE Špitalske ulice št. 12, Izdelovanje z roko delanih in stisnjenih cementnih mozaik-plošč različuih barvah, gladkih ali robatih, za tlakovanje cerkev, kopališč, kuhinj, vež, hodnikov, stranišč, tratoarjev i. t. d. Nadalje izdelujem garantirano izborno blago iz najboljšega betona iz portlandskega cementa kakor: prosto noseče umetno kame-uene stopnjice, razkave ali brušene, oltarske stopnjice po meri in načrtu," obode na vratih in oknih, vodne s prejemalnike pri vodnjakih, X? r ÌK H .jA, X? IIP s®» M konjske napajalnike, krmilnike, vaze, olepševalne krogle, balustrade, balkonske ploče, okrajnike, mejnike, kilometerske kamne, postamente, stebre nagrobne kamne nagrobne ograje, banje itd. itd. -------- Nadalje imam vedno v zalogi PAVI 17 tnlfonotfa hatnna v vseh velikostih. ki se odlikujejo a kolosalno Will iL lUUGllGga UGlUlia vzdržnostjo, znotraj gladko in čedno izdelane, pripravne posebno za cestne prehode, vodovode, stranišča, dimnike in žične pra-vlake ter mnogo boljše, cenejše in trpežnejše kakor dosedanji zidani kanali. Obodi za vodnjake iz betona s pokrovom. Vii v to svrho spadajoči predmeti posebnih oblik in dimenzij ali po risbah se izdelujejo solidno in najcenejše. Vedno se bom trudil, da postrežem cenjenim naročnikom z najreelnejšimi, najsolidnejšimi in kolikor mogoče nizkimi cenami. (217) 12-9 Z odličnim spoštovanjem Proračun stroškov brezplačno. «Josip Tabor tvorničar cementnih izdelkov v Celju. Le pri (( „ UÌerkur-ju trgovina z želez nino. P. Majdič, se kupijo najboljši poljedelski stroji, mlatilnice vitelji, slamoreznice itd. Bogata zaloga traverz in železniških šin, železa za vezi, cementa, vodovodnih naprav in cevi in vsakovrstnega, v železninsko stroko spadajočega blaga. Izredna novost! K. & B. Recamier-steznik (M O D E R C I) daje s pomočjo spe-cijelne, dosedaj popolnoma neznane priprave celo najmočnejšim damam popolnoma nepričakovano vitkost, torej je v najvišji meri sposoben za dosego po- modnega nastopa brez vsakega nepri- ležnega vpliva ali celo okornosti. Dobiva se samo v trgovini Karola Vaniča v Celju. Razun te novosti priporočam svojo veliko zalogo modnega blaga za obleke, belega blaga in okraskov najnovejše vrste. Modni bluzni stezniki po gld. 1-20 do gld. 6- — vedno v zalogi. (211) 10-9 priporoča tiskarna Dragotin Hribarja v Celju. Svetovno znana Waffen- m Dürkopp- kolesa (309) 5-2 Reithoffer-jeva pneumatika zunanji obroč in zračne cevi po jako ugodnih cenah. Jos. Širea, Žalee. "Velika, zaloga. Lastna popravljalnica.1 Slovite žveplene toplice na Hrvatskem Varaždinske topliee želszaična, poštna in. brzojavna postaja ob Zagorski železnici (Zagreb-Čakovec) Najvišje odlikovanje topliike razstave, Dunaj 1903. Velika zlata kolajna in častni znaki razstave. Analiza po dvor. svetniku profesorju dr. Ludvigu 1.1894. 68 stopinj Celzija vroč vrelec, neprekošen po svojem učinku pri mišičnem in sklepnem revmatizmu, trganju, vnetjih in kostolomih, putiki, neuralgiji, ischiji itd., ženskih boleznih, kožnih in skrivnih boleznih, kronični ledvični bolezni, mehurnem katarju, Skrofeljnih, rhachitis, kovinski dyskrasiji, kakor zastrupljenju s svincem in živim srebrom itd., itd., pri boleznih v požiralniku, prsih, jetrih, pri želodčnih bolečinah, hämorrhoidih itd. ELEKTRIKA. • MASAŽA. Zdravilišče z vsem komfortom, vodovodom, pripravami za zdravljenje z mrzlo vodo s tušom in po Kneippovem načinu, celo leto odprto; sezona traja od 1. maja do 1. oktobra. Velik, krasen park, obsežni nasadi, lepi izleti. Stalna topliSka godba, obstoječa iz članov zagrebške kraljeve opere. Plesne zabave, koncerti. Na postaji Varaždinske toplice pričakuje gostov vsak dan omnibus. Na razpolago so tudi posebni vozovi in se vljudno prosi, da se dotične naroči naprej pri upravi toplic. ZravniSke podatke daje topliški zdravnik dr. A. Longhino, Prospekte in broSure razpošilja gratis in franco (168) 12-10 aprava toplic. 338 Il * i I * 1 fH O N O 0< * Q) Z| >Zi >Z> >Zi JE« jX> jXa Jfo« ^^ ^^ JL ^W^, JE» ì'YvTTTTTTTT T + VTT V TTTTTTTTT PA' 'A' TT + + + cVr ! ! POZOR ! ! Vsem, kateri bolehajo na želodcu s* za domačo uporabo in inda-strijelne svrhe vsake ?rste. Velika trpežnost. Vzorna konstrukcija. Preprosta uporaba. Visoka tvornost. Leta 1903 samo -sr _A_vs