Leta VI., it. 77. PoStnima 'p>ta>7» sok, a v pretežni večini in med temi tudi tisti, ki'so vodili vse. so pa bili ljudje, ki živijo v skrbeh, ne kako bi si zasigu-rali svojo živijensko eksistenco, temveč v skrbeli, kako bi si — če se da — še povečali svoj liiksus. Nešteto opazk smo slišali včeraj po Ljubljani o tej prireditvi. »Delavci že dolgo niso stavkali, morajo pa zato gospodje.« Le čakajte, to je priprava na zvišanje cen! Aha! Gotovo je take zborovalce krepko ločiti od zborovalcev na res protidra-ginjskih shodili. Proletariat, ki se upira visokim cenam, se bori za lastno kožo, za tisti zadnji grižljaj, ki mu ga hočejo iztrgati, dočim je Pri današnjih zborovalcih ooložaj čisto drug. Noben trgovec ne plačuje davkov iz tega. kar potrebuje za svojo eksistenco, kajti on ima vedno priliko. da davke nrevali na odjemalce. Iz-gleda torej, da so današnji zborovalci ze- lo človekoljubni ljudje, ker se borijo ne za lastno eksistenco, temveč za eksistenco drugih, boj-ijo se za znižanje cen, borijo se za nas. ubotre konzumente. Torej, hvala jim! Da pa bo naša hvala utemeljena, moramo pogledati njihovo delo na tem shodu. Sklenili so resolucije. Poglejmo si te, potem pa bomo videli, če je hvala utemeljena ali ne. Prva točka njihove resolucije se obrača proti davkom na vojne dobičke. Tu takoj svojo hvalo prekličemo. Smatramo, da je davek na vojne dobičke zelo umesten. V vojni ie bilo toliko gorja in trpljenja, da je gotovo znak nizke morale, če ie kdo te “strašne prilike izrabil za svojo korist in obogatel. Druga točka nam je bolj všeč. Ne zdi se nam sicer okusno kazati na ubogega poljedelca (saj pri nas nimamo veliko veleposestev). Tudi mi smo za izenačenje različnih davčnih sistemov v sistem enotnega, edinega davka, in sicer za edino pravičen progresivni davek od dohodkov. Konštatiramo pa. da tega zborovalci niso sklenili. Tak davek jim očitno ni všeč. Pri tretji točki se pridružujemo sklepu, da se davčne lestvice prilagode dejanskim življenskim iu gospodarskim razmeram, da se upošteva dejanski eksistenčni minimum, torej da tisti, ki imajo dohodkov komaj za spl, ne plačajo sploh nič davkov, tisti pa, ki imajo milijonske dohodke, pji da plačajo tudi res visoke davke. Tudi mi smo proti plačarini, nepotrebna bo, ko bo uveden progresivni davek na dohodke. Nepotreben bo takrat tudi davek na poslovni promet, čigar današnji način pobiranja dela res dokaj nepotrebnih sitnosti. O vzrokih in pobijanju draginje smo govorili in pisali že dovolj, če bi nas državni krmilarji hoteli poslušati, bi bilo draginje že zdavnaj konec. Danes rečemo le dvoje: porodica in zarada. Zanimiva ie ugotovitev, da je blaga v notranjem prometu dovolj. Toda sama konkurenca danes ni zmožna regulirati cene v taki meri kakor nekdaj (najbrž zaradi tega, ker zastopnikom trgovine ni jreba boriti se za golo eksistenco). Sedma točka vsebuje uapad na konzumne zadruge, te odlične moderne trdnjave preganjanega konzumen ta. Za ta napad zaslužijo zborovalci poseben odgovor in upamo, da ga tudi od našega zadružništva v kratkem prejmejo. Osma točka zahteva takojšnje oživo-tvorjenje pridobitnega sveta, da bodo zastopniki pridobitnih slojev odločilno sodelovali pri odmerjenju naše gospodarske politike. »Pridobitni« sloji itnaio torej še premalo odločilne moči. Ali gospodje zborovalci v resnici mislijo, da odločuje n. ur. proletariat v današnji gospodarski politiki? Deveta in deseta točka sta samoupravnega značaja in torej upravičeni. K sklepu povemo proletariatu to-le: ni še izžeta zadnja kaplja tvojega mozga in krvi, še čutijo v tebi nekaj, kar jim dela skomine, in pobrali ti bodo tudi tisto, če se ne boš ubranil. Ubranil pa se boš ie z združenimi mdčnti. Tvoja rešitev je le v združenju. Organiziraj se politično, organiziraj gospodarsko. Podaj bratu roko. ne vprašaj, katere vere je. ne katere narodnosti, poglej ga samo. če trpi in kako trpi. Tudi tisti, ki so proti tebi. so združeni Izhaja razen pondeljka in dne v, po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica (i-i. Stan o mesečno 272 pšeničnih kg, celoletno BO pk. V marcu 1922 računamo pk po 4 din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 60 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer so ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list. so poštniue prost«. brez ozira na vero in narodnost, nje druži edino — lov za bogastvom. Včeraj si jih lahko videl, kako so združeni v boju proti tebi! PeSltline vesti. ~r Kaj bo z ministrom Zeče vičem? Socialistični klub je naslovil na vojnega ministra interpelacijo v zadevi bivšega vojnega ministra generala Zečeviča. Slič-, no interpelacijo so vložili tudi republikanci, klerikalci in zemljoradniki. Zahtevajo, da se osnuje parlamentarna komisija, ki nni preišče zadevo in krivce izroči sodišču. -r Velikonočne počitnice se pričnejo za parlament ta teden. Vlada bi rada že preje uzakonila kraljevo civilno listo, pa ii ta ne bo več uspela, kakor Izgleda. —• Poslanske dnevnice bodo« po sklepu m*-' nistrskega sveta zvišali na 60 dinarjev dnevno. + Jugoslavija pred novim Rapallom. Poročajo, da je italijanska vlada pozvala našo, naj bi se oba zunanja ministra teh vlad (dr. Ninčič in Schanzer) pred genovsko konferenco sestala v Rapallu, kar na* bi pomenilo zadnji poskus, da se doseže med obema državama sporazum glede Reke, predno se naša vlada obrne naravnost na Zvezo narodov. Na to povabilo se je sestal odbor našega ministrstva za jnostrana dela. v katerem je tudi ministrski predsednik Pašič. Tam so laško do-nudbo sprejeli in tako se sestaneta v Rapallu obojestranski genovski delegaciji, na čelu jima oba zunanja ministra. Kot član naše delegacije je imenovan tudi minister na razpoloženju dr. Kramer. Kakšen.sporazum bodo diplomatski gospodje med seboi dosegli, je še velik problem. Zdi se nain pa. da bo kupčija dobra, ljudstvo obeh držav in zlastireško ljudstvo ne bo imelo od nje prav nič, če sodimo po dosedanjih izkušnjah. -h Klerikalci se boje Jašizma iu uvajajo svojega. V Radovljici se je v nedeljo vršil klerikalni shod, kateri se je končal s pobojem in prelivanjem krvi. Navzoči klerikalci z dr, Korošcem na čelu so si skočili z navzočimi samostojneži v lase, pri čemer je posebno trpel samostojni voditelj Ažman. Shod je bil razpuščen, nadaljevali pa so ga klerikalci za zaprtimi vratmi v svojem »Katoliškem domu«. Bogve, če je potem dr. Korošec kaj mnogo govoril o Kristusovem nauku ljubezni do bližnjega? Sicer je pa lepo. če imajo buržuji toliko las na glavi, da si jih morajo s pestmi striči! Delavstvo bo na ta način še najprej spoznalo, kakšno ulogp so rnu namenili meščani pri svojih »odrešitvah«. H- Ruska sovjetska delegacija za genovsko konferenco je že prispela v Italijo. + Orjaška stavka v Ameriki. V Zedinjenih državah in v Kanadi je izbruhnila sfcivka premogarskih rudarjev, ki se je udeležuje 600,000 delavcev. Lep socialni zakon v Ameriki. V Združenih državah imajo skoro vse zvezne države zakone o pokojninah za matere. Namen teh zakonov je pomagati revnim materam, da zamorejo vzgojiti svoje otroke pri sebi doma. Poedine zvezne države imajo tozadevno različne variante, vse pa zahtevajo, da mora biti mati moralno. umno in telesno sposobna za vzgoje vanje. V splošnem določajo ti zakoni, da dobivajo podpore le matere, ki ne opravljajo kateregasibodi dela, za katera bi dobile dnevno nagrado. Enajst držav pa dela tudi v tem oziru izjemo. dnevne vesti. Poročilo o stavki kt protestnem shodu slovenskih trgovcev. V znak protesta proti visokim davkom in riaredbam za pobijanje draginje so trgovci .obrtniki in industrijci v ponde-liek. 3. aprila ves dan zaprli svoje prodajalne in delavnice. Ob pol 11. se je vršilo njih protestno zborovanje v »Mestnem domu«, ker pa je bila dvorana premajhna, so prenesli zborovanje na prosto (pred »Mestni dom«). Kričanja, obupavanja, ogroženega živ Usnja, rešitev iz umiranja je bilo veliko, kakor ga ni bilo še nikoli niti med berači in cestnimi pretepači. Z največjim ogorčenjem so se vrgli na kousume, ki so iim smrten sovražnik, po njih mnenjih le predmet interesov političnih strank, navadna demagogija itd. Trgovci so še Vedno trdno overjeni, da je od rrjih odvisen ves svet in da so oni ena najpopolnejšMi ustanov sveta. Ne vedo pa. da so konsumi popolnoma zdrava go-spodarsko-socialistična ideja, ki se je že do sedaj pkxl«nosno_j>bnesla, v dogledni dobi pa bo popolnma prodrla. S svojo staro malho naj se hvalijo Ciganom. Ski-petarom wt Cincarom, ne pa nam, ki že dobro poznamo način večkratnega posrednega trženja, predno pride blago v roke konsumenfconi. Nič ne pomaga njih kričanje, sc bodo že mor ali-uži ve ti v razmere. Zanimivo je bilo dejanje, v katerem re imel glavno uiogo minister na razpoloženju dr. Kukovec. Ker je bila na shodu močna in ostra tendenca ustanoivti združeno s trgovci, obrtniki in industrijci neodvisno politično stranko, ki bo najbolj zavedno zastopala njih interese, se je dr. Kukovcu ponudila lepa prilika, da si pri demokratih izpodmaknjeni stolec zopet postavi. Vkljub sladkim besedam in lastni hvali, koliko ie kot minister za socialno skrbstvo naredil za gospodarske sloje, mu je ta reklama svojega »razpoloženja« popolnoma izpodletehi. Razjarjeno ljudstvo ie na v_so moč vpilo, zmerjalo in žvižgate toliko časa._ da io je do smrti blamiran — odktiril. Še ko se ic že odmaknil z govorniškega odra. so ga hoteli prav pošteno naklestiti. Edina niegova sreča je bila, da je ušel. Demokratie so iih enkrat od tistih, na katere so vedno največ upov zidali, prav pošteno dobili pod nos. Trgovci so jih ozrneriali z »laži-demokrati«, izžvižgali in skoro pretepli njihovega »penzionista« i. t. d. Sicer ie šlo vse v redu in prav složno. * Po štirih dneh ic prlcanijal »Narod«, ker se mu ie zdelo potrebno, da pove svojo besedo glede našega očitanja, da so neki ljudje v demokraški stranki s svo- io protekcijo sokrivi današnjega stanja v ljubljanskem gledališču. Kje se ie »Narod« neki tako dolgo mudil, da ie popolnoma prezrl to. kar smo povedali v nedeljski številki na izjavo g. dr. Kramerja in kar smo povedali že večkrat preje: da namreč sokrivde ne zvračamo na demokra-ško stranko, temveč na posameznike v nji, ki se nanje grešniki v gledališču vsak čas sklicujejo in katerih delovanje za pro-speh naše gledališke umetnosti bomo še zelo jasno osvetlili, ko bo afera končana? Zelo nepreviden ie »Narod«, ko nas tako izziva. Ali ne bi raje počakal, da pride pravi trenotek? Smešno je. če hoče danes stvar z gledališčem tako zasukati, kakor bi bila prav vsa njegova eksistenca, njegovo rojstvo in smrt odvisna le od demokratov, ko vendar vsak otrok ve, da so se za gledališče žrtvovali vsi krogi brez razlike strank, če pa hočete stvar zankati edino na. svoj mlin, vam bomo postavili eno samo prav nevarno vpraša-nie: Ali so bili. tudi demokratie. ki so gledališču dali navzlic svarečemu glasu vseli strokovnjaških krogov tisto upravo, ki ga ie vrgla na kant? Ali hočete to dejanje tudi prevzeti na rame svoje stranke? Mislimo. da boste v tem slučaju prišli v konflikt z vašimi lastnimi ljudmi, ki prav natanko razločujejo med njo in med kliko v nji, kakor nam dokazuje dopis starega, poštenega Ljubljančana, ki je sam pripadnik vaše stranke in katerega dopis smo včerai deloma priobčili. Pazite vendar, da ne pridete do takega konflikta, ker javnost in tudi tista, ki veruje v vaš program, misli danes drugače kot pa vi. ki se še vedno potegujete za to, da se zadeva zatuša! — Prav je, da ste napisali tisto o gledališkem smradu, ki. smo ga razlili od Triglava do Soluna! K temu bomo pripomnili samo to, da smo odločeni še nadalje spraviti vse podrobnosti v javnost, če se merodajni krogi ne bodo po-žurili. Naj napravi potem javnost red! Smrad je včasih zelo dobro razkuževalno sredstvo in v tem slučaju bo mnogo pripomogel. da se v njem zadušijo ljudje, ki so ga krivi in katerih notranjost po. gnilobi natanko odgovarja gnilobi v gledališču! Kar nas le s čistimi rokami, bomo pa krizo že nekako prenesli. — Zanimivo ie, da dolžite sodr. Podbevška kot pisca gledaliških člankov. To je čisto navjaden trik, s katerim bi radi dosegli, da vam izdamo imena. Ne bo se vam ta irik posrečil, za to smo preveč zviti. Rečemo tor Sodr. Podbevšek ima gotovo zasluge, da se je zadeva sprožila v pravi tir, take zasluge pa ima vsakdo izmed poštenjakov.-ki nas v našem boju podpira. Kdo je pa tiste članke napisal, to bomo do ugodnega trenutka zase obdržali. Pomnite pa: Osebnih zalivk ne bomo trpeli in osebnih zalivk kateremukoli naših urednikov tudi ne. V tem oziru se ne boste dolgo z nami norca delali! Poznamo sredstva, ki vam bodo to rokodelstvo temeljito položila! Sprememba varnega reda na drž žel. Počenši s 1. aprilom 1922 vozijo sledeči vlaki dnevno redno: Na progi Jesenice-Podbrdo direktni brzovlak Miinchen-Trst štev. 4202, ki odpelje iz Jesenic ob 20. uri 11 min. Na progi Ljubljana gl. kol. - Jesenice vlak 916 z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 15. uri 7 min. in vlak 919 z odhodom iz Jesenic ob 21. uri 1 min. ter dospe v Ljubljano gl- kol. ob 22. uri 53 min. Na progi Kranj-Tržič vlak št. 4134a z odhodom iz Kranja ob 13. uri 10 min. Počenši z 6. aprilom vozi na progi Podbrdo-Jesenice dnevno redno direktni brzovlak Trst-Mtinchen št. 4201 s prihodom na Jesenice ob 9. uri 55 min. Počenši s 5. aprilom pa izostanejo dnevno redno- na progi Ljubljana gl. kol. - Jesenice vi. št. 914; na progi Kranj-Tržič vlak št. 4136. Lfufetfana* Vse organizacije ljubljanske okolice naj pošljejo svoje zastopnike na sestanek, ki se bo vršil v sredo, dne 5. t. m. (ne 15.) ob 19. v »Zadružnem domu« v Spodnji Šiški. Razgovor zelo važen, zato naj se ga udeležijo po možnosti vsi odborniki. Seja odbora podružnice kovinarjev v Ljubljani se bo vršila v torek, dne 4. marca takoi po delu v društvenih prostorih, Šelenburgova ul. 6, 11. nadstr. — Predsednik. Pckoučavanie gosenic in drugega mrčesa. Mestni magistrat sporoča: Vsi posestniki oziroma najemniki zemljišč na ozemlju mestne občine ljubljanske morajo najkasneje do 15. aprila 1922 vse svoje sadno in drugo drevje očistiti zapredenih gosenic in drugega mrčesa. Istotako, in sicer najkasneje do 15. maja pa morajo pokončati vse zapredke m gosenice, ki se pokažejo na drevju. V slučaju, da bi se kdo ne ravnal pp teh predpisih, dala bo mestna občina ta dela izvršbi na njegove stroške i rt se bo vrhu tega kaznoval z globo od 2—S00 K, oziroma z zaporom od 12 ur do 24 dni. Praktični kurzi češkega jezika bodo otvorjeni dne 7. aprila 1922 ob 19. (devetnajsti) v risalnici višje realne šole, 1. nadstropje. Vegova ulica. Bližja pojasnila, pogoji kakor tudi vpisovanje isto-tam, pred 19. uro. Poučeval bo lektor češkega jezika na ljubljanski univerzi. Kdo so stavkokazi pri tvrdki A. We-sten v Celju? Člani zloglasnega »Afletik Sportkluba« Šeleker Franc in Stožir Anton, pomagata nemškim kapitalistom iz zagate. Da pa ti atleti ne ostanejo sami, jim pomagajo še: Vodeb Miško, Perko Ivan in nar. soc. Čuvan Henrik, vsi trije člani železničarske godbe. Železničarski organizaciji kličemo »Dober tek!« kajti ta hrana je zelo težka. Radovedni smo samo, kaj misli odbor ukreniti napram izdajalcem. Rojnik Anton stavka baje iz same bojazni, ali pa tekmuje s športnim junaštvom. Tudi nekaj! Pokret sc čisti, sedaj še le poznamo tičke. Kakor slišimo bo JSZ svoje člane, ki so stavkokazi, izključila. Sedaj je jasno, da se stavkokazi skrivajo v razne godbene, športne in druge zabavne »Vereine«, ki se drznijo včasih reči, da so tudi socialisti! Maribor Krušna zavist ali kaj? Kakor znano, se je ustanovila pred kratkim tukaj tzv. Antituberkulozna liga, t i. zveza proti jetiki. Ker ji riačelujejo odlične osebe, bi vsak pričakoval, da lahko odvrne vse, kar bi bilo v škodo nje namenu. Žal, da v nekem važnem slučaju tega niso storili. Dr. Pečnik, specialist za pljučne bolezni, ie dcioedaj po dvakrat na teden ordiniral v Mariboru. Pred 14. dnevi pa ie dobil od stanovanjskega urada nalog, da nemudoma izprazni najeti dve sobi. ki se rabita baje za neko tobačno trafikantinjo! To-bas je torej potrebnejši nego zdravljenje jetike! To ie salamonska skrb za državne interese! Za banke in alkoholotoče ie tudi prostora dovolj, le za prepotrebnega zdravnika-speciali.sta ga ni. Kaj je vreden specialist, ve vsak, kdor ie že sam kaj poskusil, Dr. Pečnik je seisal tudi poučno in zelo koristno brošurico »Jetika in njeno zdravljenje«, zato lahko iz prepričanja trdimo, da bi bilo le v interesu bolnega kakor zdravega občinstva, da se poslovanje takega zdravnika ne ovira. Zato izgleda kot huda ironija, če je mesto, ki je prvo ustanovno antitnberkulozno ligo, izgnalo zelo izkušenega zdravnika za jetiko. Nam se zdi, da tu nekaj ni y redu! V ORGANIZACIJI JE MOČ, V RAZOR- GANIZACUI JE POGIBEL! Milijoni delavcev vedo, zakaj so se organizirali. Spoznali so. če so organizirani, da so močni, in zelo šibki, ako so razorganizirani. Delavci, ki pripadajo k delavskim strokovnim organizacijam, se niso organizirali za parado, ampak ustanovili so svoje organizacije., da si v boju za končni čili zboljšujejo svoj položaj, dokler nc dosežejo svojega končnega cilja. Bolj je seveda luid in mnogi delavci trpe, ker delajo za organizacijo in za razširjenje misli med delavci, da morajo biti delavci organizirani. ako hočejo kaj doseči. Ali še veliko slabši bi bil delavski položaj v splošnem, ako bi delavci ne bili organizirani. Njih izkoriščevalci bi jim vsilili take živ-lienske razmere, da bi Dostali pokorni sužnji, ki nimajo več meči, da se postavijo po robu samopašnosti njih izkoriščevalcev. Podaljšal bi se delavni čas, delavske mezde bi se tako znižale, da bi ne zadostovale še za golo životarenje. Delavec, ki je potisnjen v rake živlienske razmere. Postane brezmočen naprarn organizirani sili njegovih izkoriščevalcev. Delavski izkoriščevalci in nasprotniki skušajo delavce razorganizirati na raz? lične načine. Poslužuieio se odprtega in tajnega boja- Odprti boi ne škodi dosti delavcem, ampak še bolj utrdi solidarnost med njimi. Nevaren za organizirano delavstvo je le tajen boi. ki ga vodijo privatni bizniški interesi z najetimi vohuni v organizacijah, kateri majo nalog, da_iaz-iedaio delavske organizacije odznotraj. Bolj nevaren je boj, ki ga vodijo privatni bizniški interesi z najetim in dobro ojačanim orodjem v organizacijah. Ti kapitalistični najemniki imajo nalogo, da yrtaio in koplido v delavskih organizaci-lah od znotraj. Delavcem svetujejo, da je ta organizacija za. nič in da ie treba ustanoviti protiorganizacijo. Najeto kapitalistično orodie ne bo nikdar reklo, če je organizacija daba, da je dolžnost članov, da jo izboljšajo, ampak delalo bo na to. da se iz ene orgnizacije ustanovita dve organizaciji. ki se bijeta med seboj, mesto da delavpi tvorijo solidno fronto proti tistim, ki jih izkoriščajo. Kjer tako kapitalistično orodje naleti na zavedne delavce, kmalu doigra svojo ulogo. Dostikrat se pa dogodi, da kupljeno kapitalistično orodje najde Doslušna ušesa in delavcem je storjena večja škoda. kot je morejo povzročiti privatni bizniški interesi z najbolj silnim odprtim bojem. Kdor pravilno uči delavce, ne bo priporočal ustanovitev nove delavske organizacije. Ampak tak učitelj bo rekel, ako so delavci v organizaciji prišli do prepričanja, da so voditelji slabi, naj jih nadomestijo pri prvih volitvah v organizaciji z boljšimi voditelji. Ako je forma organizacije slaba, jo je treba zboljšati, da odgovarja potrebam časa. Ako pravila niso dobra, jih je treba popraviti. Članstvo organizacije jma moč, da vse to izvede, ker vprav članstvo tvori organizacijo. Delavstvo ima danes svoje strokovne in politične organizacije in ne potrebuje prav nobenih dualnih organizacij. Če je kaj slabega v teh organizacijah, lahko članstvo teh organizacij slabo odstrani, ne da bi mu bilo treba na veselje kapitan listov cepiti svoje moči na 'dvoje ali pa celo na troje. Gospodarska kriza je tukaj in samo-cbsebi se razume, da najbolj trpe delavci. In to trpljenje delavcev izrabljajo privatni interesi, da z najetim in dobro plače-nim orodjem pocepijo delavce, jih razde-le v organizacije, orgatiizačice, stranke in strančice. Tako najeto orodje rado gobezda^ da pride rešitev delavcev kar čez noč, ker ve, da vsakdo rad sliši pesem o zgodnji odrešitvi, ako živi v peklu. V resnici pa vsako pocepljenje delavcev odriva odrešitev delavcev v vedno večjo daljao. Is st rok. gifoania. Kovinarji! Pozor! Delavstvo v Karlovcu je proglasilo radi trdovratnosti podjetnika bojkot tvrdki »Dobra«. Kovinski livarji so se radi tega že razšli. Opozarjamo vse kovinske delavce, zlasti livarje, naj ne iščejo dela v Karlovcu. — Tajništvo 0. D. K. Repertoii' nar. gledališča v Ljubljani. Drama: Sreda, 5. aprila »Anatol«. Red C. Četrtek, 6. aprila »Marija Stuart«. Izven. Petek, 7. aprila »Marija' Stuart«. ‘ Red D. Sobota, 8. aprila »Namišljeni bolnik«. Izven. Nedelja, 9. aprila »Anatol«. Izven. Pondeiiek, 10. aprila »Namišljeni bolnik«. Red B. Torek, 11. aprila zaprto. Sreda, 12. aprila »Anatol«. Red A. Četrtek, 13. aprila zaprto. Petek, 14. aprila zaprto. Sobota, 15. aprila zaprto. Opera: Sreda. 5. aprila »Luiza«. Red B. Četrtek, 6. aprila »Cavalleria rusti-cana«. Plesna legenda. Red E. Petek, 7. aprila »Madame Butterflv«. Red C. Sobota, 8. aprila »Bajaja«. Red E. Nedelja. 9. aprila »Hoffmanove pripovedke«. Gostovanje ge. Vcsel-Pola iz Zagreba. Izven. Pondeljek, 10. aprila zaprto. Torek. 11. aprila »Hoffmanove pripovedke«. Gostovanje.,ge. Vesel-Pola iz Zagreba. Red A. Sreda, 12. aprila »Luiza«. Red D. ečtrtek. 13. aprila zaprto. Petek. 14. aprila zaprto. Sobota, 15. aprila zaprto. * Gospa Dana GoliaJ(obler igra na svojem koncertu med drugimi klavirskimi skladbami tudi zanimivo Schumannovo delo »Karneval«. — Koncert se bo vršil v pondeljek, 10. t. m. v dvorani Filharmonične iružbe. Predprodaja vstopnic v pisarni »Glasbene Matice«. Čitalnica Orkestralnega društva v Ljubljani je odprta že precej časa in sicer vsak delavnik ves dan. Nahaja se v Glasbeni Matici (Gosposka ulica) v I. nadstr., tik ob pisarni. Čitalnico sme obiskovati vsakdo, ki s_e zanima za glasbeno literaturo in mu bodo tam na razpolago najrazličnejše in najboljše glasbene revije v vseh jezikih. Za glasbene priloge je klavir na razpolago. Priporočamo toplo obisk! Plenarna sela športne zveze se bo vršila v torek, dne 11. aprila ob 20. v pisar Športne zveze. »Narodni dom«. Glatia skupščina Športne zveze se je vršila v pondeiiek ob 8. zvečer v sejni dvorani ljubljanskega magistrata. Skupščino ie otvoril in vodil podpredsednik g. Goreč. Iz posameznih poročil je razbrati, da se ie športno gibanje v Sloveniji v vseh panogah znatno razvilo, ter da so v mnogih panogah tudi uspelii znatni. Največji razvoj zaznamujejo kolesarstvo, zimski šport in turistika, najmočneje pa ie zastopan nogomet. Blagajniško poročilo izkazuje mal prebitek, medtem ko je uprava lista pasivna. Sklene se reorganizirati Športno zvezo v toliko, da prevzamejo odseki Športne zveze delo in posle podsavezov ter tvorijo Članstvo Športne zveze edinole podsavezi in odseki. K tekmam se ne pripustijo več neorganizirani športniki ter morajo biti vsi tekmovalci Po odseku Špotrne zveze oziroma podsa-vezu verificirani. Za atletiko in plavanje se osnujeta podsaveza. V sezoni se pripravijo tekmovalna določila zt vse športne panoge, ki niso organizirani v nodsa-vezih. V svrho saniranja glasila se sprejmejo umestni predlogi. Novi odbor Športne zveze tvorijo: predsedstvo: Dr. Hubert Souvan, 1. podpredsedn. Joso Goreč, II. Dr. Fornazarič Slavko, delegat predsedstva v Mariboru kpt. Vladimir Suput. Tajništvo Eugen Betteto in Viktor Vodišek. Blagajništvo: Avgust Pečnik in Ivo Šturm. Gospodarstvo: Kavšek Ivo. Pregledniki računov: Malenšek Josip in Beno Gregorič, ref. za tisk: Stanko Virant. Namestnika odbora Tominec In Dr. Vu-čina. Načelniki odsekov so: za nogomet g. Birsa, kolesarstvo Bohinjec Viktor, atletika: g. Beneš, plavalni šport: dr. Fr. Zupanc, zinmski šport: sankanje ing. Mencinger, smučanje dr. Jesenko, drsanje , dr. Fuchs Vilbert, žensk športi dr. Kropivnik, avtomobilistika dr. Ciril Pavlin. Tenis g. Palovec, turistika dr. Mauri. Popisi. Guštanj. (Odgovor »Naši moči« št. 5.) Povedati moram, da je klerikalna stranka nasprotna 8umem delavniku. Zakaj? Zato, ker imajo nešteto milijonarjev in leposestnikov v sredini svoje organizacije, ki se z vsemi štirimi branijo Surnega delavnika. Če mi tega ne verjamete si kupite »Naprej« štev. 43. kjer stoji, ^ da »Jugoslovanska strokovna zveza« v Štorah pridno dela proti Surniku. Nikoli pa nisem trdil, da sp se tudi guštanjsk: delavci v jeklarni tako nizko izpostavili in se postavili proti tej socialni ustanovi, za katero so sc naši predniki borili že stoletja in stoletja. Skorajšnji čas je že ,da se vi, odborniki »Jugoslovanske strokovne zveze« enkrat za vselej spametujete, da ne boste vedno vpili, kako veliko spoznanje je srečalo tistega, ki vas posluša in da se boste silili tja, kamor ne spadate. Če vam je znano, da so v Ljubljani sklenile vse organizacije, da ne bodo šle druga proti drugi, tedaj se držite tega tudi vi dosledno. Mene dolžite, da delam med delavstvom neslogo, pa se jako motite. Še vedno sem bil trdno prepričan, da se da v skupnosti vse doseči, v razcepljeno-nosti pa nič. — Mislim, da bo mir, če ne, vam bom drugikrat zagodel drugače. —> Luka Juh. Hrastnik. V četrtek, dne C. aprila je seja politične organizacije S. S. J. ob 4. popoldne v društveni p?ijjrni v Konsum-nem društvu rudarjev. Udeležba dolžnost. Hrastnik. Opozarjamo vse sodruge rudarje, kateri so si izposodili knjige iz knjižnice podružnice »Unije rudarjev«, da .13^ takoj vrnejo. Imena tistih, ki imajo knjifre doma, so znana ter jih borno pozneje v slučaju, da ne prinesejo knjig nazaj, 7. imeni javno opozorili. — Podružnica Unije rudariev Hrastnik, Iz Zagorja. Kaj pomeni za nas draginja, ki nam zaslužek ne krije najneob-liodncjših dnevnih potrebščin hrane in obleke, to verno sami najbolje. Draginja preneha za nas, kakor hitro zaslužimo toliko, da lahko izhajamo, pa najsi bodo cene še tako visoke. Torej bi nam bilo treba pri visokih cenah tudi visoko zaslužiti. Toda tega ni in to je tista krivica, ki se nam godi. In kdo nam bo pomagal? Veliki gospod kapitalist ali mi sami? Vsekakor mi sami. Toda poglejmo naokrog, kako se ustanavljajo vsakovrstne stranke, organizacije in vsaka vabi delavstvo in mu obeta odrešenje. Če pomislimo, v kakem obupnem položaju se ljudstvo danes nahaja, se ne borno čudili, da nasede vsaki taki stranki in organizaciji, ne da bi se prej poučilo, ali mu morejo in hočejo v resnici pomagati. In ker take, po buržoa-ciii kot slepilo ustvarjene stranke in organizacije, potem zahtevajo, da delavec zasovraži svojo pravo organizacijo, pa gre in jo razbija. Branijo mu k spoznanju, da je pot odrešenja edino le v socializmu in sredstvo k odrešenju socialistična organizacija, katero tudi oni nazunaj z besedami in gesli kopirajo. Dokler jih delavec ne bo pogleda! in dokler se bo proti kapitalizmu bojeval v kapitalistični zakrinkani organizaciji, ni upati boljših časov. Marsikateri proletarec je že spregleda! in se vrnil na pravo pot. Če jih je še mnogo, ki čakajo, delajo to le zavoljo-tega, ker se sramujejo. Ne sramujte se! Niste edini, ki ste napravili kak napačni korak, možje in poštenjaki pa so ga vedno odkrito popravili! Kdor se je enkrat zavedel, naj tudi nastopi v enotni delavski fronti proti kapitalizmu! Nisi samo stroj, ki proizvaja, temveč tudi človeško Bitje, ki hoče zmagovati. Če se pridružiš s svojo osebo zedinjenim, zavednim vrstam, pa si zmago pospešil, ko jo tvoja neodločnost le zavlačuje. Vedi, da se zavedni proletarec bojuje le v socialistični organizaciji! Rudar iz Zagorja. Iz velenjskega rudnika., Pri nas so postali gospodje tako narodni, da je groza. Delavcem so prepovedali pod kaznijo, oglasiti se pri prebiranju s »lligr!« kakor smo že od nekdaj navajeni. Kdor ne reče »Tukaj!« bo kaznovan. Nimamo sicer nič proti temu, ali v bivši Avstriji so nas rav-noisti gospodje hoteli s silo naučiti nemško in kdor ni lepo nemški govoril, so rnu ponavadi rekli »Marsch!« Danes so ti gospodje proti delavstvu zelo narodni, toda med seboj so pa pravi Nemci in celo taki, ki slovensko sploh ne znajo. Zato odločno zahtevamo, če ne razumete več tlier!«, čeravno ste nas vi to naučili, gg. Špieka, Kovač, Steinbach in drugi, pa odpravite prebiranje in uvedite kakor drugod marke, pa vam ne bo treba poslušati nemščine, ki je ne »razumete« več. Mi smo Slovenci in se tega zavedamo, ali poučevati in diktirati si toliko časa 110 pustimo. dokler boste vi med seboj Nemci in dokler bodo razni delovodje in uradniki še Nemci. Seveda tiste nacionalistične sorte, ki samo sebe zataji in se prelevi, če to zahtevajo razmere. Ljudem pa. ki nosijo svoje narodno prepričanje brez vsakega šovinizma, bi ne rekli ničesar. Končno vprašamo še tri: Ali ste vi naš učhi slovensko ali mi vas? — Rudar. Posvetu. —-.Še živi pošast iz davnih dni. Splošno mnenje je, da velike prazgodovinske živali »plesiosaurk ne obstajajo v današnjem času nikjer drugje koi v okameni-nah, katere se tu pa tam izkopljejo iz zemlje in pošlje v muzeje. Prof. Clemenii Oneli, direktor zoološkega vrta v Buenos Airesu je pa prepričan, da se take živali še vedno najdejo na zemlji žive. Prejel je namreč zanesljive vesti, da so takega pošastnega zmaja videli v ozemlju Chubut v bližini Andes pogorja. Profesor ;ie objavil pismo svojega zanesljivega prijate -* Ra, ki je bil v ondotnem kraju na lovu. Slednji piše, da je našel v bližini jezera ogromno sled neke živali, ki mora biti po velikosti naravnost orjaška. Sheffield se pi.še profesorjev prijatelj. Kmalu po prvem pismu je profesor prejel drugo, v katerem naznanja Sheffield, da je opazil na jezeru čudno, žival s koiosalnim vratom, ki je bil tako lepo zaokrožen kot pri labodu. Truplo je bilo v vodi, toda po gibanju vode se ie dalo sklepati, da ie podobno krokodilovem. Rekel je. da bi bilo treba rabiti harpune, če bi se hotelo premagati in dobiti živalskega orjaka. Profesor pravi, da sedanje poročilo potrjuje več drugih poročil, glasom katerih so ljudje opazili tako žival približno v ravno istem kraju. On pravi, da bi bilo treba poslati iz Argentinije ali od kod drugod ekspedicijo, da vjamejo žival. Izdajatelj: Zvonimir Ueruot (v imenn pokr. odb. SS.)), Odgovorni urednik: France Svetek. Tisk Učiteljske tiskanje v Ljubljani. ta.CERNE!fi| sL® Najecgja zaloga is ii t se priporoča za na-kup najboljših instru- LJufessjana, Hilšerjeva tsSica št 5 s« mentov izvrstnih to- varn po najsolidnejših in nizkih cenah. Majvečia izbirs ®lii Mmaajic. in pri tvrdki e. & e. m Ljubljana Mesini irg« Medli, Rakove & Zanki, prti A* Zanki sinovi. Tovarna kemSInih in rudn. barv tar iakov Centrala: Ljubljana, d. z o. z. Skladišče: Novised. Telefon 64. Brzojavi: 11ERAKL, Ljubljana. Telefon S L Entajlni laki. Pravi firneL Barva za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federwei8), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „ MERAKL N Lak za pode. „MERAKL“. Linoleum lak za pode. „MERAKL“, Emajlni lak. ,MERAKL % Brunoline. Ceniki se začasno ne razpošiljajo! r, z. z o. z. V LJUBTj-LANI, Dunajska cesta 33 (»BALKAN«) Si c Telefon Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki vseh vrst. — Kolonijalno špecerijsko blago, spiriluose, masi, slanina, mesni ................. izdelki. .............. Si < O N ,Brzojavni naslov Nakupovalna Ljubljana*. Čekovni račun štev. 10.473. Konsum. društvo rudarjev v Hrastniku vpisana zadruga x omejenim poroštvom ====== sprejema hranilne vloge, ki jih obrestuje po 4%0 ========= Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima T>70 članov ter sledeče društvene sklade: Rezervni delež K 120.201*82. Društveni delež K 17.103*71. Blagovni promet za 1. 1919/20 je znašal K 2,9G3.093‘48. Delež znaša K 100'- Clan poslane lahko vsak.