85. številka. V Trstu, v sredo 24. oktobra 1888. Tečaj XIII. „E D I N O S T" i 7 h h j rt dvakrat na tedon, vsako aredo in :obotJ ob 1. uri popoludne „Edinost" stane: za vhc loto gl. H. —; izven Avrtt. 9,— gl, za polu lota , 3.—; „ n 4.50 ,, za četrt lota „ 1.50; „ „ 2.25 „ Posamično Sti-vilko se dobivajo v pro-dajftlnicah tobaka v TrBtt po r> nov.. ▼ Gorici in v Ajdovščini po O nov. Na naročbe Tores priložene naročnine se upravništvo ne ozira. EDINOST Vsi dopisi no pošiljajo urodniStvu v u Carintia št. 'J^. Vsako pismo mora frank o rano, ker nefrankovana ne spro jernajo. Kokopisi se no vrarajo. Oglasi in Oznanila so rnvuno po T nov, vrstica v potim; za naslove z debelimi črkami ho plat*ujo prostor, kolikor bi ga ohftoglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. se račun«* po pogodbi. Naročnino, reklamacijo in inserati« prejema upravništvo v uliei Carintia "S, Odprto reklamacije so proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. -|- Iz deželnih zborov. Deželni /bor kranjski. V. seja dne 25. septembra 1888. (Dalje.) Poročevalec Murnik ni mislil, pišoč poročilo, da bo kaj debate o njem, posebno ker se lani ni nikdo vogIasil k temu predlogu, razven poslanca Šukljeja, kateri je dokazoval, kako malo se jo storilo za obrtni pouk na Kranjskem. Kdo si more misliti na Kranjskem šolo za prvence v drugein, kakor v slovenskem učnem jeziku. Mislil bi bil, da Dežman vender ne bode pričel neuspešnoga boja proti slov. jeziku, ker Dežman satn pravi, kako želi napredka narodu slovenskemu. A govor je bil ves drugačen, šola bi bila dobra, da bi le slovenskega učnega jezika ne bilo. Znano mu ni, kaj da je učnega ministra napotilo, da jo določil slovenski učni jezik, a če minister skrbi za pouk Nemcev v njih jeziku, je slovenski jezik na tej šoli le posledica. Da bi bila ta šola kako darilo državnim poslancem, tega pao ne more verjeti. Šola ta ni samo za Ljubljano. — Ko bodo dobro opravljena, bode več kmetskih deklet v šoli, ko mestnih, kajti uže zdaj se kmetska dekleta oglašajo za taka dela. Za izrazo ne hode Slovencem sile in za to šolo ne bode treba nikakega „Uebersetzungsapparata", ne z malimi, ne z velikimi troski. Drage stvari, katere se bodo izdelovale v tej šoli, se ne bodo prodajale v Ljubljani, ampak v večjih mestih, in kolikor se bodo v deželi napravilo dražjega, bodo se izdolovalo z boljšim ukusom. Sicer pa Idrijska dekleta, ki čipke delajo, ne znajo dosti nemški, tega njim tudi treba ni, kajti nemščine treba le onemu, ki ž njihovimi izdelki trži. Da pa bodo dekleta, ako hočejo v druga mesta, ložjo izhajala, zato je skrbel učni minister s tem, da imajo priliko naučiti se nemškega jezika. Učitelji risanja pa se bodo gotovo nastavili na tej šoli in želeti jo, da se dobi izvrstna moč, ki bi tudi uže obstoječim obrtnijam pomagala, da ne bode treba, kadar se hočo kaj boljšega, kaj popolnega napraviti, zmirom obračati se na Dunaj ali v Gradec. Kranjski deželni odbor ni hranilnici ničesar zatajil, ker vse, kar se te šole zadeva, bilo jo v rokah trgovinske in obrtno zbornico. Na tohno-logičnem muzeji na Dunaji uče se Cehi, »V aiiinoat J« moS«, Italijanstvo v Trstu. Kdor oita tržaško italijanske liste ter jim verjame, mislil bode, da jo Trst bolj italijansk nego Firenca in da je to italijanstvo zdravo in krepko kakor hrast. Res, da italijanski jezik vlada v Trstu povsod, na magistratu in njega šolah, po vseh c. kr. uradih, na 11 lici in v javnem ži-venji ; kdo bi torej ne mislil, dajo Trst najbolj italijanski! mesto na svetu in da njega italijanstvo sloni na zdravi in krepki podlagi. Oglej si pa to stvar malo bolj od blizo. Italijanski gospodje so v starodavnih časih znali priboriti svojemu jeziku prvo mesto v uradu in v šoli. Kupčijske zveze z bližnjo benečansko republiko in z Italijo so pripomoglo k temu, da je italijanščina zavladala v javnem živenji na škodo slovenski govorici domačinov. Naši pradedje bili so v tem oziru prav tako popustljiv, kakor so bili naši očetje ; nikdar jim ni palo na pamet, da bi svojemu jeziku priborili ono veljavo, katera mu gre kot jeziku domačinov; da, baš obratno, radovoljno ho se učili italijanščini, posluževali so se je v vseh poslih javnega živenja, svoj jezik so pa popolnoma zanemarjali. Tako so Slovenci sami pripomogli utisniti Trstu italijanski značaj, kateri mu je ostal in s katerim se še dan danes tako rad ponaša pred svetom ter nam Slovencem, prvotnim prebivalcem tega kraja, taji pravo obstanka tor nikakor ne dopušča, da bi se o njega ozidji gojila naša materinščina. Italijanski značaj Trata povdarjajo v J»rvi vrati tržaški listi. Kakor povsod, de-ajo novine v Trstu javno mnenje. Novine dajejo s\ojim čitateljem, ki so proleni, da bi sami mislili, uže pečene in po svoje prigotovljene ideje, katerih se ti oklepajo ter jo ponavljajo, kakor so je čitali v svojeru listu, brez prevdarka, brez sodbe in kritike. Ljudje so danes taki povsod, posebno pa v Trstu, da zajemajo vso svojo modrost iz listov, da hočejo to, kar dotični gospodje uradniki hočejo ter se ugrevajo za to in samo za to, kar jim ti svetujejo. Pomanjkanje svoje sodbe in svojega prepričanja daje dandanašnjim novinam ono moČ. katero so si pridobili; zato in le zato postalo je časnikarstvo šesta velesila. Vrednost takega javnega mnenja treba zatorej meriti samo po vrednosti dotičnih listov, odnosno njih urednikov. Ako si zatorej ogledamo tržaške novino, pokaže se nam, da so malo ne vse, ali vso najuplivnejše in najveljavnejše, pod vodstvom mož, ki so zatajili svoj rod, ter iz slovanskega tabora preskočili v italijanski in to iz raznih vzrokov. Nekateri so posvetili italijanstvu svoje moči samo zato, ker je Italijani bolje plačajo, nego bi je mogli Hrvatje ali Slovenci — prestopili so zatorej ne iz prepričanja, ampak iz gole sebičnosti in kru-hoborstva. Ti ljud je niso imeli torej nikdar pravega prepričanja; do tega tudi nič ne držijo; v njih delovanji zastonj iščeš doslednosti, zastonj misli - voditeljice. Svoje prepričanje, svoje navdušenje prikrajajo po plači, katera se jim daje za njih delo; čim več jim plačaš, tembolj so navdušeni. Navdušujejo se pa za vsako stvar in za vsako stranko. Danes so naprednjaki, jutri liberalci; danes Slovani, jutri navdušeni Italijani, kakor je baš gospod, ki je plača. Takih ljudi nahajaš mej novinarji po širnem svetu, v Trstu pa so voditelji skoro vseh listov taki kameleoni. Kakeršen je oče, tak je otrok, lehko si zatorej mislimo, da duševni njih proizvodi nimajo posebne, ali bolje: nobene moralne vrednosti. Kar jim teče iz peresa, je hlinjevo, ne gre jim iz srca, ampak iz želodca, za katerega edino skrbe. Vsa njih borba, ves njih krik ni drugo, nego plačana komedija. Tovariši teh stvariteljev „javnega mnenja" so židje. O moralni vrednosti teh ljudi govoriti je nepotrebno, saj vender ves svet zna, da so brez značaja in tešči vsacega prepričanja. Zidu je denar Bog, on hodi vedno široko pot večine ; kakor večina misli, tako misli tudi on, kar ta hoče, hoče tudi on, soglasje svoje z njo si da pa drago plačati. — V takih rokah je zatorej novinarstvo v Trstu, taki so stvaritelji javnega mnenja v tem, na svoj italijanski značaj tako ponosnem mestu. Tržačani, ki tako radi bijejo na zvon njih italijanske kulture, nimajo niti enega lista, katerega bi vodili pravi Italijani, v katerem bi možko in odkritosrčno povdarjali svoje italijanstvo. No, ti ponosni Tržačani so uže tako propali, da si morajo kupovati slovanske renegate in Žide, da je navdušujejo za i italijanstvo ter da je kot Italijane zastopajo pred svetom! Pač žalostno in sramotno za take kulturonosce ! (Konec prih.) Poljaki, Hrvatje s prav dobrim vspehora, ne da bi učitelji znali njih jezik in tudi na tej šoli so bodo lahko Nemci učili. Učni minister se pa nikakor ni žalil v lanski debati, če se je reklo v razpravi zaradi Kranjske gimnazije, da se bodo našim nadarjenim učencem zapirala vrata višjih sol. Konečno nasvetuje, da naj se dostavek Dežmanov odkloni. Pri glasovanji so vsprejmo nasveti finančnega odseka, Dežmanov dodatni predlog pa se odkloni. Poslanec Dev poroča v imenu finančnega odseka o cesti skozi Kopačnico in nasvetuje: Deželni zbor naj to poročilo vzame z odobrovanjem na znanje in dovoli, da se cesta skozi Kopačnico leta 18H9. vzdržuje na račun deželnega zaklada. — Zbor pritrdi. Poslanec Dev poroča v imenu finančnega odseka o porabi izrednega kredita v iznosu 12.000 gold. za deželno vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo na Grmu 1. 1887, katero zbor odobri. Poslanec baron Schwegel poroča v imenu finančnega odseka o računskem sklepu muzejskega zaklada za 1. 1887 in o proračunu za leto 1881). Računski sklep za I. 1887 kaže, da je bila skupna svota troškov gl. 24.1.'12-55zatorej v primeri s proračunom za gl. 446,78j£ menj. Proračun kaže potrebščine 4l4(> gl. in ravno toliko zaklade. Razkaz skupne imovine kaže gl. 431.194*33 kr., mej istim imovina : 546(J gl. 18 i/a kr.; v glavnicah 3410 gl. ; v poslopjih in inventarskih rečeh: Vrednost muzejskega poslopja Rudolfinuma 252.8V.2 gld. 71 kr.; vrednost inventarskih stvanj 13.000 gl., vrednost muzejskih zbirk gld. 58.000; v drugi imovini pa je vrednost Viktor Smoletovo zapuščine 98.455 gold. 43J^ kr. Izkaz o stanji Viktor Smoletovo zapuščine koncem julija 1888 pa kaže n>.e skupno premoženje v znesku 100.918 gld. 38 kr. Poročevalec baron Sclnvegel poroča tudi nadalje o poročilu deželnega odbora, kolikor so tiče deželnega muzeja „Itudol-finum". Sklenil je finančni odsek dežel-nemu zboru nasvetovati, da so deželni muzej slovosno otvori dno 2. decembra t. 1. ob slavljenji 40 letnice cesarjevega vladanja, pridružujoč se drugim alavnostim, katere se prirede o tej priliki v stolnem mestu. Kar se tiče ustopnine v deželni muzej, se bode ista še nadalje poturala, PODLISTEK. Sprazneno mesto. JlumoroHka; češki spisal Nemo. (Dalje.) Pozno v noč razhajal se je odbor po temnih ulicah proti domu. Samo eno okno je bilo se svetlo. Bilo je pri Kačirkovih. Polnoči je uže davno minulo, a mladi mož je so vedno pridno delal svojo načrte, na kalera je stavljal zadnje svoje nade . . Včasih si je pral zarudelo oči in sence z mrzlo vodo . . . Jutranja zora našla ga je še pri d.' !u in ko je solnce vshajalo, vedno je so moril in risal ... Naposled je bil gotov. So zadnje črte, še nekoliko nadpisov, še nekaj opomenj v razbist, ilo in zvršil je. Globoko si oddahne: Bog vo, ali mu to pomore? Zamisli se. Misli njegove utrujeno glave zalete so zopet k hiši na trgu. kjer je videl vsak dan nežno obličje dovojke .... Bog ve ali mu to pomore? ... Na to rti obleče črno suknjo, dene si rokovioe in zvivši papirje, stopi na ulico. Z okna na trgu gledala je nanj deklica, Anica, a gledala je nekako bolestno in mignila mu tako žalostno, da se je stresnil — znala je uže o uspehu včeraj-šnega posvetovanja. KaČirek je hitel naravnost k županu, ki je najrajši sprejemal pohodo pred 8 uro zjutraj, ko je bil navadno najbolje raz-j položen. Potrka na dveri županovega stanova-! nja. Nikdo ne odgovori. Potrka v drugič j in tretjič, naposled pritisne kljuko in od-I prši vrata ostane na pragu. — — Gospod župan oblečen še v spalno suknjo in v papučah seveda ni mogel , slišati trkanja, kajti — baš je držal okrog pasa svojo lepo služkinjo Marinko, siroto po bivšem občinskem stražniku, . ter jej pritiskal poljub na polna ustna ... Opazivši došleca, odskoči oplašen ft zarudela Marinka zbeži iz sobe. „Kaj hočete tukaj?" zareži župan na prišleca, skrivajo svojo zadrego. „Ah, tn jo gospod Kačirek . . . Glejte, glejte . . . danes je moj petdeseti rojstni dan in Marinka, katero sem vzel kot siroto, mi je čestitala." „Izvolite torej sprejeti tudi moje čestitke, velespoštovani gospod župan," začno Kačirek prikupljivo. „Usodi! aem si zdelati načrt o zacelenji in zaokroženji mestnih zemljišč ter mislim, da mi bode to delo lepša priporoka, nego moje besede." „Kaj so vam sanja," zareži župan po Bvoji navadi, a precej pristavi mirnejše: „To ni mogoče, mili gospodine Kačirek. Vzemite si svoje načrte, zares, to ni mogoče. Na take novotarije ne moremo mi še misliti. Za vas poskrbim drugače, prav res poskrbim." ! „Gospod župan, prosim vas torej za! ostrenih in z bodečimi očmi, znale, j« pa ; sprazneno mesto v imenu svoje rodbine,' predobro životopisue podatke svuji-g > moža, j ko uže moja sposobnost pri vas nič ne j zato ni bila zadovoljna s tem odgovorom, j izda." j „Cuj me, Jandourek" začela jo zopet , „Clovcče" vzgreje se sedaj gospod j odločno, „meni se vender zđi, da se rao-Jandourek, „idito in ne ailito v me! To ni! tiš. Kedo te je vender naenkrat tako po-' mogoče in siliti se do dam!" i učil? Do sedaj sem bila tri mcsccc mlajši 1 Kačirek odide, a to pot ni odhajalj od tebe in sedaj bi bila tri mesece sra-potrt, gledal je mariveč jasnega obraza rejši. To ni mogoče. To je nekaj tujnega. 'proti oknu na trgu, kjer je prav izvestno, To moram vedeti . . ." za zastorom z utripajočim srcem pričalto-■ „Ko ti pravim, daje to taLo. pa jo vtilo njegove vrnitve nežno žensko lice.—Itako", vsklikne razjarjeno gospod župan Prcdno je minula ura, vedelo je celo | in da bi se omaknil daljšim razlaganjem, .mesto, da slavi danes gospod župan svoj i pohiti v salon, kjer so bili užo /brani j petdeseti rojstni dan in da je gospod Kačirek vse prehitel ter mu šel čestitat. mestni odborniki. „Ne hodi vender v spalnej obleki, Kmalo se suide mestni zbor in predno«obleo* se drugače," vstavi ga na dvorih ■je odbilo deset, opravili so se vsi člani v ! soproga. slovesnostnej obleki na dom gospoda žu- • Se lo zdaj se ustavi ter pogleda nase. . pana. da bi mu izročili svoje čestike v ; V tem pisanem opravilu župan vender ne dan, ko jo ljubljena glava mesta spolnila more »prejeti čestitek. Gospa županja po-, 50 let. kliče Marinko, da bi pomogla obleči go- ( „Prokleti Kačirek" zamrmra besno spoda. S povesenimi očmi je prišla nesieč-, župan, ko mu je bil napovedan pohod. niča; zdelo se je uže, da si je kai.i'u ve-„Ali, Jandourek," ugovarjala je gospa likim zločinom obtežila dušo. Mesto pada županja, „kaj to pomeni? Saj bodeš slavil pomaga, množila jo zmešnjavo v nje na-j rojstni dan še le za pol leta." glici. Na čast gospoda Jandourka bodi po- „Kaj bledeš", pravi v zadregi Jan- vodano, da sedaj no enkrat ni pogledal dourek, pošiljajo v duhu Kačirka v goreč Marinke. I pekel. „To je bil dosedaj samo pogrešek Ko so jo naposled glava mesta s ua-iv kalendarji. Moj rojstni dan je zares uže i smehom, po sili pričaranem na ustna, po-^ danes." javila v salonu, bila jo pozdravljenh gro- Gospa županja, užo starša dnma, inovitim „živio*, in prvi svetovalec jo sko-drobna po9tavica, sivih las, ust malce za- kodakal govor, katerega so v naglici ni a vsekako bode vsaka nedelja za obisk prosta in se hode tudi v dogovoru z vodstvom srednjih in ljudskih sol in muzejskim vodstvom skrbelo zato, da bodo imeli dijaki in učenci, kolikor le mogoče, priliko pohajati deželni muzej „Rudolfinum" brezplačno. Poročevalec potem z veseljem naglaša, da so se zbirke muzeja izdatno pomnožile in da bode gotovo deželni muzej daleč preko mej kranjske dežele zaslovel po svojih zbirkah, ki so v mnogih izvodih res neprecenljive vrednosti. Nasvetuje tedaj, da se izreče vodstvu „Rudolfinuma" zahvala deželnega zbora za spretno vodstvo, ob jednem pa izreče tudi zahvalo mnogobrojnim darovateljem, kateri so poklonili dež. muzeju tolikanj dragocenih stvarij. Deželni zbor z odobravanjem pritrdi vsem nasvetom jednoglasno. Poslanec baron Schvvegel poroča v imenu finančnega odseka o povračilu za režijo in lirano v deželnih dobrodelnih zavodih. Poročevalec pravi, da se deželni odbor po naročilu deželnega zbo'-a hvalevredno trudi zmanjševati trošku ..a režijo in hrano, a žal, da je to potezanje postalo na drugi strani skoro iluzorično, ker zdravniki uničujejo, kar hoče dež. odbor prihraniti. Gotovo tudi ni prilično, da usmiljenih sester red osobje za postrežbo bolnikov tolikrat menjava in da se o tej zadevi niso zaslišali najbolj kompetentni razso-jevalci, primarji v deželni bolnici. Želeti pa je, da se to, kar najprej mogoče zgodi, sploh pa, da se pri režiji v deželnih dobrodelnih zavodih kolikor mogoče štedi. Deželni odbor storil je gotovo, kar poročevalec baron Schwegel hvaležno v imenu finančnega odseka priznava, svojo dolžnost, a treba bode mu delovati se nadalje nato, da se režija in troški le še zmanjšajo, sploh pa, da bode delovanje reda usmiljenih sektor in zdravnikov v dobrodelnih napravah skupno, da bodo vsi sodelovali v kori st bolnikov. Nasvetuje, da 8e predlog finančnega odseka, kateri odobruje, deželnega odbora poročilo o tej zadevi, vzame na znanje. (Konec prih.) Politični pregled. Notranje dežele. Omenili srno, kako zelo je vznemirilo imenovanje novega pravosodnega ministra vse politike v celej Avstro-Ogerskej. Nemški liberalci, židje in Madjari so psovali in prorokovali sebi in državi zbog tega dogodka črno bodočnost. Oficijozi so ne-zaupno gledali novega ministra, ter ga vaprejoli prav mrzlo, da, odurno; staročeški, klerikalni in slovenski listi so ga pa navdušeno pozdravljali kot moža, ki znači novo dobo. Vsi ti listi so preverjeni, da bode avstrijska vnanja in notranja politika krenola na drugo pot, da se bode bolj ozirala na želje Slovanov, da bode spoštovala slovansko večino v državi t«r uvaže-vala in cenila njeno voljo, ko bode treba odločevati ob usodah naše države. O tej stvari piše „Miihrisch-schlesischer Corre-spondent" jako ostro proti napadom ma- bil mogel naučiti na izust in v katerem je bil samo konec umeven in srečno improvi-zovan, da „celo mesto vošči svojemu županu po smrti večno slavo." Hurni „živio" rešili ao govornika in slavij^nca daljših muk. Zupan se je nasmehljal, zahvaljeval se, stiskal vsem roke, a pri tem je videl vedno le *loko postavo, podolgasto obličje in sarkastični nasmeh Julija Kačirka. Oh, ako bi imel sedaj tukaj tega Kačirka! Kako bi ga sunil s pestjo! Prijel bi ga za njega plave kodraste lasi ter bi ga vrgel skozi okno na trg. — — Tega dne bilo je slavnostno gibanje splošrui v mestu. Vrtnarji niso imeli dovolj rok ila bi bili mogli splesti zahtevane vence in kite, na domu goHpoda župHiia je pa ves dan knr mrgolelo voščilcev. Gospod Jiiudourek se je obupno prt*ma-govnl, fbnila ga je zatajena togota, stokal je in v/'lihoval. O Kačirek, kaj si mi napravil ! A Kačirek je izvrševal dalje svoj vojni načrt Bil je član mestnih družtev, pevske^; > družtva „Lira" in naobrazujo-čega „Ravnopravnost". Ni mu bilo težko pripraviti >be drnžtvi, da ste se sporazumeli de napravi „Lira" zvečer gospodu županu podoknico, in da mu ta Čas deputaciju „Ravnopravnosti" prijavi, da je imenovan Častnim članom. (Konec prih.) djarskih listov in proti madjarski vladi. Rečeni list pravi: „Ne samo Ogerska, ampak tudi Avstrija je popolnoma samostalna v upravi svojih notranjih odnošajev. V teku let dogodile so so na Ogerskem stvari, katere bi bilo lahko mogoče porabiti v Ogerskej sovražnem duhu. Vendar so se dr/ali na Dunaji načela, daje Ogerska v svojej hiši gospodar in da bi ne bilo dobro vpletati se v te stvari. Podpora madjarskih listov v sedanjem slučaju je bila nepotrebna in madjarski glasovi niso napravili nikacega utiša. Madjarska vlada se lahko sklicuje na svobodo izraženja svojega mnenja, pa je rešena vsake odgovornosti. Vse kaj druzega je pa, kadar si na Ogerskem usojajo groziti, da bi pre-premenc v avstrijskem miniaterstvu mogle imeti za neizogibno posledico premeno dualizma. Na Ogerakem dobro vedo, da se v Avstri ji vlada po volji in misli cesarjevej. Posebno je pa imenovanje ministrov pravica krone, in vsako rušenje te pravice treba odločno odbiti. Kar so tiče grožnje, da bi se moglo prizadevati si primeriti dualizem, nas ta grožnja ne plaši. V takih stvareh ima avstrijski cesar in kralj oger-ski zadnjo besedo in madjarski listi se j ako motijo, ako se udajejo samosvosti, da samo Ogerska odločuje o bodočnosti države. Sicer pa treba zatisniti oko glede mnogih dogodkov na Ogerskem. Pa saj tudi še ni določeno, ali novi (ogerski naučni) minister grof Csaky ne pripada konservativnej stranki. Na Ogerskem imamo primerov dovolj, da ne smem • soditi ministre po njihovi preteklosti. Zato bi morali biti nekoliko treznejši, tudi presojajoč ministra Schonborna". Tako piše novega ministra dosedanji organ ter očita nadalje še ogerskej vladi, da naj pogleda rajše po svojej hiši, kjer ni vse bas v redu, kakor bi moralo biti, nego da se meša v avstrijske zadeve. Ko je novi minister nastopil svojo službo, nagovoril je svoje uradnike, katere mu je predstavil Pražiik, ter rekel, da stopa v kabinet, „v katerem so se v zadnji čas dogodile neke osebne premene, k a-iteremu je pa ostala svrha in smer nespremenena! Samo ob sebi ! ae razumi, da se kakor član kabineta hočem in moram priključiti njegovej politiki". Nadalje povdarja novi minister, da njegova (t. j. pravosodnega ministerstva) stroka ne spada v politiko, da jej je edina svrha vršiti pravo ne glede na osebo in stranko. Govoril je še o neodvisnosti sodnikov, katero treba braniti in čuvati, ter preporoča svojim uradnikom, da ga o vršenji težkih poslov podpirajo. Iz tega govora lahko posnamemo, da so bili napadi od nemške in madjarake strani prenaglem, kakor tudi preveliko veselje Staročehov in Slovencev. Ali smo dosedaj pač malo pridobili vsled pomanjkanja pravega poznanja dejanjskih naših razmer na odločilnem mestu in pa vsled nedostatne eneržije vlade, ko bi jej bilo treba braniti svoje in s temi naše interese. No ne obupajmo, upajmo, da obnova in pomno-ženjp ministeratva znači vender le korak dalje, v izvajanji prave avstrijske politike, katera se mora ravnati po zahtevah slovanske večine, kajti Slovani jamčijo Avstriji slavno, lepo bodočnost. V ogerskem državnem zboru nastopil je gospod minister Tiaza kot rese-nik obupnih ogerski h financ. Predložil je državnemu zboru proračun, ki kaže deficit, ubogih 7 milijonov. Goapod minister jo naslikal stanje ogerskih financ v raznih barvah, pohvalil se je, da je letošnji deficit za 2 milijona manjši od predlanskega ter da 1890 1. — se vo da, ako se ne pripeti kaj nepričakovanega — iznenadi visoko zbornico s proračunom brez deficita. Pripomniti pa treba, da je Ogersko nastopilo v novo dobo svojega državnopravnega življenja, s pravim gosposkim kreditom, da je pn denar, kakor potratna gospodinja, kar sipalo skozi okno ter v zadnjih dveh ; desetletjih zadolžilo za dve milijardi fo-riutov. Msdjarski gospodje so pa gospodarili po svoje dalje in deficiti so strašansko rastli, tako da ogerskih proračunov ni moč smatrati resnimi. Od 1875 do 1885 kažejo ,proračuni pomanjkljaja 23 0 milijonov, v i resnici ga je bilo pa 444 milijonov for. > Opozicija v ogerskem državnem zboru ne j verjame torej g. Tisze številkam ter za-1 hteva. da se vender enkrat prične pošteno i in pametno gospodariti v deželi, katero bodo sedanji mogotci kmalo popolnoma i uničili. Vnanje dežele. V zadnji čas so začeli dunajaki listi plašiti svoje verne čitatelje a tem, da jRusija pomiče svoje čete proti avstrijski meji. S tem so morda res koga • prestrašili, a brez potrebe, kajti vaa pro-(mikovanja ruskih čet provzročila je samo reorganizacija mejne straže. Število vojsko ob meji osrane nespremeneno kakor do sedaj; brigade se pa razdrobe ter se tako njih število pomnoži za devet. S tem, da bodo brigade manjše, doseže vojno ministerstv.j to, da bode poveljnik imel lepši pregled svojih čet in da je bode lažje vodil. Razmere mej Avstijo in Rusijo se boljšajo in tudi ruski listi ne pišejo več proti Avstriji. Pripeti se še lahko, da ae obe državi mirno sporazumeti in da Avstrija celo izstopi iz dosedanje zveze z Nemčijo in Italijo ter da se zveže z Rusijo. To bi bila tudi edina ugodna zveza, katera bi Avstriji urodila obilo uspeha. Ako bi se to zgodilo, bilo bi tudi rešenje vshodnega vprašanja skrajšano in olajšano. Srbski kralj Mil a n dospel je srečno v svojo prestolnico, kjer so ga vsprejeli ministri in počastna kompanija. Kralj je Hrističu zatrjal, da mu popolnoma zaupa. No, to vender ne pomaga; vest o ministerski krizi se vedno in vedno ponavlja. Finančni minister Rakić nemara ostati v svojej službi po nobenej ceni. Državne finance in finance kralja Milana so v najobupnejšem položaji. Denarja ni od nikoder in nikdo ga ne mara posoditi. Njih Veličanstvo kralj je v strašnih zadregah; štiri vprašanja mu motijo kraljevi sen, to so: odnošaji kraljestva srbskega k celemu Balkanu in k Ruaiji, vprašanje srbskih financ, vprašanje o srbskej ustavi in pravda proti kraljici. Vsako teh vprašanj je tako veliko in važno, da bi mu kralj moral posvetiti vse svoje „duševne" sile, pod vsemi štirimi pa mora omagati. Vrhu tega pa treba vedeti, da je kralj vse svoje premoženje uže popolnoma zadolžil. Nikdo mu ne mara več posoditi. Rotschild sega je vsmilil, posodil mu je nekoliko milijonov, pa samo s tem pogojem, da mu plača deset od sto. Žalosten kralj in še tuž-nejša zemlja, katerej je na čelu ! Na Bolgarskem je pomanjkanje denarja v državnih blagajnah uže tako veliko, da tamošnje slavne vlade ni sram, odpirati pisma ter jemati denar iz njih, „Mosk. Vjedom". pišejo, da je bilo poslano iz Sofije v Ruščuk nekemu trgovcu 4000 frankov. Dotičnik je dolgo Čakal na denar, a tega le ni hotelo biti, pritoževal se je na pošti, tam so ga tolažili, da uže : pride. Se le po 10 dneh isplačali so mu na pošti nakaznico; ker mu je bilo pa denarja nujno treba, je odstopil nekemu J Židu, zastopniku dunajske „Liinderbanke" I nakaznico, kateri mu je plačal zanjo 400 j fr. manj, kakor je bilo nakazano. Urad-| nikom in častnikom uže davno ne dajejo j več nobene plače. Častniki so prisiljeni jesti z vojaki iz skupnih kotlov. Vojaki ; ae žive samo z rekvizicijo, t. j. s tem, kar dobe od kmetov. In vender Koburg in ! njegovi ministri hočejo zasesti Macedonijo ter potolči Rusijo. To bi bili res junaki, ako bi so jim kaj tacega sponeslo. Volilno gibanje na Rumunskem je jako veliko. Protidinastični kandidatje v svojih proglasih volilcem pravijo, da bodo ostro postopali proti kralju in Nemcem. Zmaga pa izvestno vladna stranka, kajti vlada je razposlala povsod vojake in žandarje, ki bodo po svoje vplivali na volilce. Nemški cesar se je vrnil v Be-■ rolin. O uspehih njegove poti v Rim se ne vidi še nič. Kmalo se poda v Ilam-' burg, na poti pa pojdo v Friedrichsruhe k Bisinarku v pohode. — Bližajo se volitve v pruski deželni zbor, ki bodo jako i živahne. Udeleži se jih tudi svobodomiselna stranka, ki bode zahtevala, da i se uvede splošna volilna pravica ter da so glasuje tajno, aedajni sistem pa naj se odstrani. Zahtevajo tudi popolno voiilno i prostost ter proteatujejo proti umešava-nju vladnih oseb v volitve. Sploh je ta stranka naštela 12 točk, za katere selioče boriti ; no kaj pomaga, ko je pa Bismark i vsemogočen. F r o ć o s k i listi raznih strank bavijo ' se z Floquetovim predlogom o reviziji J ustave. MonarhistiČni listi se jeze, da so bili republikam tako edini, ter da so vsi glasovali za predlog ; tolažijo se pa, da se začne pravi boj se le, ko se bode razpravljalo v zbornici o njem. Ta čas, tako t se nadjajo monarhisti, se republikanci zopet razcepijo in konec bo republiko. Nadejati ae je pa, da bodo republikanci složni ter da utrde republiko in preustroje ustavo, kakor zahteva čast in korist francoskega naroda. slavo 40letnega vladanja presv. cesarja. Umevno je samo ob sebi, da ne zaostanejo niti tržaški slovenski okoličani v tem obziru in da se spominjajo od nekdaj zvesti in patri jotieni okoličani svojega cesarja tudi o tej priliki. I)a je to istina, kažejo nam v prvo vrli Barkovljani. — Volilci IV. volilnega okraja iz Barkovolj sklenili so namreč, da se podeli ubožnejšim otrokom, obiska-jočim slovenske razrede Barkovljanske šole po en par čevljev in eno kapico, in to v spomin štiridesetletnice Njeg. Veličanstva cesarja. — V nedeljo 7. t. m. ustanovil se je v ta namen odbor, v katerem so zastopani vsi barkovljanski veljaki. Izvoljeni so bili sledeči gg.: Andrej, Martelanc, Anton Pogorelec, Jakob Fer-luga, Dragotin Martelanc, Andrej Pertot, Fran Dolenc, Ivan Gerl janec, Jurij Sušmelj, Simon Starec. Anton Vodopivec, Iv. Martelanc, Marko Krečič, Matija Pertot, Jernej Pertot, Anton Škabar (iz Grete). Nadejamo se, da se nabere v izvrstni ta namen lepo svoto denarja. Uže dosedaj pokazali so mnogoteri gospodje, da se zanimajo za stvar i da hočejo častno proslaviti etiridesetletnico presv. cesarja. Tudi slavno obrtnijsko družtvo v Barkovljah darovalo je v ta namen 50 gl. — Imena gospodov in si. občinstva sploh, katero je v blagi ta namen kaj darovalo, objavi se v cenj. listu „Edinost". Vrli Barkovljani pokazali so s tem činom „Pro Pa t rij i" dovolj, katera družtvo je sklenilo darovati po en par črevljičkov onim slovenskim otrokom, kateri se bodo upisali v italijanski šolski vrt na Greti! Vrlo Barkovljane posnemnli naj bi tudi drugi v tem obziru. DOPISI. Iz tržaške okolice. 15. oktobra 1888. [Iz. dop.] Od mnogih strani prihajajo dopisi • Vašemu cenj. listu( v katerih se omenja, kako ne vršo tu pa tam veselice v pro- Iz Podgrada 16. oktobra. [Izv. dop.] (Naše gozdne razmere.) Predlanskem sprejel se je v deželnem zboru enoglasno predlog našega poslanca gosp. SI. Jenka, vladi priporočiti, naj bi posebna komisija proučila naše gozdne razmere in nasvetovala, kako so imajo urediti. Mi smo bili posebno zadovoljni, ko smo to zvedeli, kajti upali amo, da pride vendar enkrat dan, ko bodemo rešeni iz silnih zmešnjav. V lanskem zboru odgovorila je vlada in načelno potrdila predlog poslanca Jenka, pripoznavši, da so odnošaji zelo zamotani. S celo gotovostjo smo torej in toliko bolj računali, da bode začela komisija raziskovati, ker se jo našim možem minulo zime reklo pri namestništvu, da se v spomladi prične nje delovanje. A pretekla je zima in spomlad, preteklo je poletje in prišla jesen, naši poslanci zbrali so se zopet v Poreču, a o komisiji še ni sledu. Nam pa se v gozdnih zadevah slabo godi. Ne bi nam bilo dovoljeno, vse bede opisovati. A naš poslanec je v letošnjem zasedanji zopet v interpolaciji na vlado, kolikor smo do zdaj pozvedili, prav odločno in resnično našteval dogodke ravno pretekle dobe. Glavne točko interpelacije znan so nam. Vendar pričakujemo željno, da nje celi obseg čitamo v poročilih „Edinosti". Še bolj željno pa pričakujemo, d* se vse obrne na bolje, Danes hočemo razpravljati o dveh točkah interpelacije. V njej se baje omenja, zakaj smo ravno \ Podgradu dobili sekvester. Naš gozd razdeljen jo uže 22 let. Toliko časa uživamo ga razdeljenega. Prej, ko je bil vkupen, uničeval so je vedno bolj. D e I i t e v n a m gaje rešila! Res je, da nekateri niso dobro gospodarili ž njim. Ali vendar so deli najslabšega gospodarja zdaj bolji, nego so bili pred 22. leti. Ta resnica dokazuje, da je bila delitev potrebna, da se je z delitvijo rešil gozd! Mnogo pa nas je gospodarjev tacih, ki smo skrbno čuvali gozd in so naši deli zdaj desetkrat več vredni, nego so bili takrat, ko smo jih dobili. — Zdaj pa vprašamo: Mar noč® vladaravno to doseči, kakor mi, da se gozd vzdrži, poboljša, da se ne vniči?? Ko se jo pa izreklo, da delitev oi veljavna, ko se je izreklo, da je gozd zopet vkupen, bili smo popolnem presenečeni. Razlika v dobroti dolov je velikanska, a tudi število delov, katere uživajo posamezniki, ni pri petih enako! Mnogo delov so je v tem času ali Kamenjalo, ali podedovalo, ali prodalo, celo gospodarjem iz bližnjih vasij ; mnogo delov dobili so tudi otroci od svojih starišev za „doto" itd. Kako torej vse to v red in soglasje spraviti, da ne bo nobenemu krivica, ako je gozd zopet vkupen, uživanje vkupno, ako je v gozdu namesto nekdanjih 5.1 gospodarjev njih preko 200, od katerih pa niti po dva ne moreta imeti enačili pravio P Tu je treba modrijana, boljega od Šalamuna, da bi sodil! Mi torej pri najboljej volj nismo mogli udati se zahtevam vlade. Mi nismo mogli voliti odbora, kateri naj bi upravljal z gozdom. Kajti s to volitvijo pripoznali bi vkupnost in nasledek bi bil, da bi bili oškodovani tisti, ki smo toliko let skrbno varovali svoj gozd (lepo plačilo !) a bi pridobili oni, ki so imeli vsa ta leta dobiček iz njega. Zgubili pa bi tudi vsi drugi, ki sicer v gozdu niso opravičeni, pa so posamezne dole na bodisi kateri način pridobili. Ali pa bi morali mi kupovati od njih nazaj, za kar bi trebalo mnogo tisočakov, katerih pa mi nikdar ne zmoremo. Gozd se nam je torej sekvestriral. Kako je gospodaril dosedanji sekvester, pove, kakor čujemo, interpelacija jako natanko in tudi, kaki zli nasledki so za nas izvirali. Bode-li novi sekvester drugače postopal, to je za nas veliko vprašanje. I)a-8i upamo, da ne bode posnemal svojega prednika, vender vidimo edino rešilno sredstvo v odpravi sekvestra, za katero se je izrekel tudi občinski zbor. A tu pridemo do druge točke interpelacije, o kateri smo se namenili pisati. Ne veruje se, pravi interpelacija, ni ljudstvu ni onim osebam, katere ga zastopajo. Čudne razmere so to. Ali, ako uže tako mora biti, da so v gozdnih zadevah uže vso vero zgubili posestniki in njih zakoniti zastopniki, vendar so tu še take osebe, katerim bi morala vlada verovati. To so osebe, ki imajo vsak dan posla z ljudstvom a nimajo ni najmanjega povoda, zavzeti Be za bodisi kakove razmere v gozdu ; osebe, katere so v državni službi in kot take vendar menda uživajo zaupanje vlade. Na te naj se obrne, da jej kot mirno opa-zojoče resnico povedo! Ne izjemljemo uiti enega: od najvišjega do najnižjega c. kr. uradnika, do c. kr. sluge in cea. kr. žandarma — vsi naj izrečejo svojo nepristransko sodbo; p r o s t o, brez upliva in mi se takej sodbi brez ugovora — podvržemo ! Izpod Nanosa, dne 20. oktobra 1888. [Izv. dop.] Pod Nanosom, eno uro hodii od Strane, bila je nekdaj kapelica Sv. Brica. Zob stoletij, kateri ne prizanaša nobenemu človeškemu umotvoru, prizanesel tudi ni tej skromnej zgradbi čuvstva pobožnoati naših praočetov ter zrušil jo v teku let v prah. — Vasi: Strane, Veliko in Malo Ubelj-sko so se dolgo časa posvetovale, kako bi se moglo starodavno to božišče ali, kolikor mogoče popraviti, ali pa povse z nova p »vzdignoti. Nabirali so so v to svrho dobrovoljni darovi v rečenih vaseh, da so misel dojansko izvrši in prvi je dokazal resno misel gosp. Matevž Premru iz Ubeljakega s tem, da je pripravljal potrebnega kamenja in druzega gradiva za zidanje kapelice. Njemu so priskočili v pomoć ra/ni rodoljubi iz imenovanih občin, posebno rodbina Premrii-Cesar iz Vel. Ubeljskega, gg. Andrej Tominc, Ant. Posega. rodbina Debevc iz Stran, v prvej vrsti pa naš domačin in y Trstu vrlo poznati luuuijub g. Prane Žitko, kateri je z izdatno gmotno podporo pomagal, da se dovrši plemenito delo. Zedinjonimi silami sezidalo se jo zatorej lepa cerkvica na čast bv. Bricu in s požvrtvovalnostjo naših rodoljubov, katerih imena bodo živela v narodu, dokler stoji božja hiša, povzdignena z njih pripomočjo. Zidanje je bilo dovršeno letos. Popr 'nr.ma umevno je, da je vse bližje prebivalstvo vroče želelo, naj se nova cerkvica slovesuo blagoslovi. Ta želja pa se ni mogla takoj ispolniti zaradi tega, ker se domača čast. gg. duhovnika (župnik in kapelan) v nedeljah ne moreta odaljiti iz župnije v Ilrenovicah, kajti oba imata vršiti vsake nedelje in praznike službo božjo v tiomačcj župniji. Naprosilo se je zatorej prijatelja svečenika v Trstu, da daruje v nedelj o 14. t. m. sv. mašo v Hrenovicah, da more gosp. župnik ustreči želji prebivalstvi bližnjih vasij ter blagosloviti novo cerkvico. V predvečer svečanosti, ko se je pričakovalo g(»»ta-svečenika iz Trsta, zažigali so so veliki kresovi na hrbtu sivega Na-no^H. p vlili »o bengalični ognji in gromenje fopičev javljalo je jako jasno, da se ima juti !an vršiti tolikanj zaželjena Blavuost. — V nedeljo na vse zgodaj podali so se S. župnik, tržaški gost in naš rodoljub g. fcirir.i iz rirenovice v Strano, kjer jih je pričakoval« uže množica praznično oblečenega ljudstva. Po kratkem počitku podali so se vsi rta težavnem potu proti podnožju Na-ftosu, do nove cerkvice sv. Brica. Vso pbt pokali ao v znamenje veselja možnarji in ljudstvo je vsakemu poku veselo odzdravljalo. Cerkvica je bila, kakor tudi nje bližnja okolica, prav lepo odičena z zelenjem in narodnimi zastavami; na levej strani glavnega uhoda bil je lep glorijet iz zelenja, kjer so se č. gg. duhovniki oblekli. Pred cerkvico bil je slavolok z napisom : „Danes je došlo tej hiši zveličanje". Ljudstva je bilo okolo cerkvice natlačenega ;>kolo tisoč. Vse je komaj pričakovalo začetek sv. obreda. — Blagoslovljenje je vršil preč. gosp. župnik hrenovški Alojz Puc z asistenco g. aenožeškega kapelana Josipa Porubskega in tržaškega gosta. (Konec prih.) Domače vesti. Naše gg. naročnike, kateri vkljub večkratnem opominjanji vendar še niso poravnali svoj dolg, pozivamo zadnjikrat, da svojo dolžnost Čim prej store. Lahko je uvideti, da ne moremo nikomur lista zastonj pošiljati. Umrl je dne 18. t. m. v Idriji č. g. Ignacij Eržen, umirovljeni župnik tržaške škofije. Razpis štipendij, testamentarično ustanovljenih od škofa dr. Jurja Dobrile, Začetek I. tečaja tekočega šolskega leta 1888/9 se ima podeliti deset štipendij iz zgoraj imenovane ustanove po 100 gold. na leto. Pravico do užitka imajo mladenči slovanskih staričev, ki bo rojeni v zjedi-neni škofiji Trst-Koper in obiskujejo kako c. k. avstrijsko-ogersko gimnazijo. Prednost imajo prosilci, kateri obiskujejo tako gimnazijo, v kojej imajo priložnost popolnoma izobražiti se v materinem (hrvatskem ali slovenskem) jeziku. Ako obstoji pri takej gimnaziji pripravnica, imajo tudi obiskovalci pripravnice pravico do teh štipendij. Ako ne bode prosilcev slovanskega jezika, podeli se štipendije tudi drugim učencem tržaško-kopersko Škofije. Pri sicer enacih razmerah podeli se tri Štipendije takim mladenčein, kateri so v sorodu z dekanom Andrejem Stark, z duhovnom Petrom Flego ali z ranjcim katehetom Matijom Ujčič, Užitek štipendije traja do izvršitve študij na katerejkoli fakulteti kacega c. k. vseučilišča. Presentacijo za te štipendije ima tržaško-kopersko škofijstvo, podelitev pa si pridrži c. kr. namestništvo v Trstu. Prosilci imajo uložiti svoje prošnjo do 3 0. n o v e m b r a t. 1. po ravnateljstvu dotičnih učiteljišč pri škofijstvu v Trstu in prošnjam priložiti krstni in domovinski list, spričevalo ubožtva, dalje šolska spričevala zadnjih dveh tečajev in slednjič dokaz eventualnih rodbinskih razmer, oziroma sorodstva z omenjenim gosp. Andrejem Sterk, Petrom Flego ali Matijom Ujčič. Javna tombola v prid otročje bolnice vršila se je v nedeljo 21. t. m. na dvorišču velike kasarne. Uspeh bode bajo sijajen, kajti prodalo se je preko 10.000 listkov. Činkvino dobila sta klobučar Edv. Bonni in težak Mihalj Lyhina, vsak po 100 gld.; prvo tombolo težak tvrdke Kla-sing, Vekoslav Fabro, v iznosu 500 gld.; drugo tombolo delalec Robert Eckhardt in šivilja Amalija Miani vsak po 150 gld. — 0 5. uri bila je tombola končana. Bog Ohrani! Cesarska pesen; v spomin na 2. december 1888., ilustrovana po avstrijskih unieteljnikih. Cena 80 nč. To prekrasno delo izšlo je v založbi F. Temp-sky-ja na Dunaj i in v Pragi. Obsega 9 prekrasnih podob, katere nam predočujo moč in slavo našega cesarstva. Dobi se v 9. raznih jezikih in to v slovenskem, nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, rusinskom, srbskem, hrvatskem in rnmunskem. Raznim domoljubnim družtvom, č. našej duhovščini in učiteljstvu preporočamo najtoplije, da si naroče to divno delo. — Dobi se tudi v knjižarni Janeza Giontinija v Ljubljani. Konfiskacija. Številka 241 „Slovenca44 je bila zaplenjena zaradi dopisa iz Trsta. Občinsko starešinstvo v Rifenbergu je sklenilo, da bode slavnost o 401etnici Nj. Veličanstva obhajalo dne 28. t. m. in sicer po soglasno sprejetem Drogramu: Na predvečer pritrkanje zvonov, streljanje in kres na najvišjom holmcu. 28. t. m. zjutraj pritrkanje zvonov, streljanje, in budnica, katero svira godba iz Prvačine. — Sv. maše se udeleži starešinstvo in corpore, c. kr. žendarmerija in šolska mladina. — Po popoldanski službi božji se obdari Šolska mladina, potem je banket v dvorani gospoda Ličena, kjer bodo peli domači pevci in svirala godba. Zvečer razsvetljava, strelja- nje in umetalni ognji. Godba bode svirala na tržišču. Kdor se hoče banketa udeležiti, plača 1 gl. Prosi se, da se udeležba uže prej naznani odboru. Nadejamo se, da nas bode več gg. iz svojim pohodom počastilo. ODBOR. Odbor našega „Sokola" nam javlja, da mu jo dospela iz Prage na ogled fotografija naših Sokolašev v družtvu z češkimi, katera je bila napravljena v spomin 251etnice ljubljanskega „Sokola" o izletu češkega in našega Sokola na „Rožnik". Fotografija je izvrstno izdelana. Razstavljena je v telovadnici o navadnih telovadnih urah, kjer si jo more sleherni ogledati, odnosno naročiti. Fotografija bodo vsim „Sokolašem" in ostalim rodoljubom drag spomin na lepe ure, katere so se preživele z češkimi brati v „belej Ljubljani«. Izselitev v Ameriko. V četvrtek 25. t. m. izseli se iz Trsta v Brazilijo 330 oseb, katere odpelje v negotovo bodočnost parnik „Helios". Tržaški italijanski listi govore, da je veČina izseljencev slovenske narodnosti, t. j. okoličanov, ka- kopu. Zgubil je ravnotežje ter padel iz neznatne višine na tla ter ni mogel več ustati. Odneali so ga takoj v bolnico, kjer se je dokazalo, da se mu je drob utrgal. Siromak je umrl še isti dan. Zapusti udovo in troje dece. Poskušeno samoubojstvo. 32letni mesar Rudolf Mieheloni iz Trata izpil je v ponedeljek dokaj raztopljenega fosfora ter obležal onemogel na lesnem trgu. Odnesli bo ga v bolnico. — Nadejati se je, da mu se spasi življenje. Policijsko. Težak Ljudevit Scoda stepel se je v nekej gostilni z raznimi pijanci. Nastopek prepira je bil, da ju obležal vročekrvni Scoda v krvi pred gosiilno. Ranjen je bil z noži na raznih delih trupla, Stražniki so ga odveli v bolnico. — Zaprli so na velikem trgu prodajalca sadja Antona Z., ker je pretepel — baje nekoliko pijan, — samo zaradi tega, da si ohladi prevročo kri, 601etnega Vincenca P. Starček je skoraj umrl od strahu, ko ga ie nenadoma napadel surovež. Sodnijsko. 25letna Frančiška Tumpich, bivša hišina v hotelu .Štefanija" v Opa- teri ne morejo najti zaslužka na domačih j tiji in ključar Benedikt Schnepff obsojena pustih tleh. — — Govorili amo uže sta zaradi tatvino, prva na 4 mesečni, mnogo o naših okoličanskih razmerah, polagali smo domačinom na srce, naj se po-primejo resno dela, naj ne trošijo drugi na dvomesečni zapor. 25.000 gold. iznaša glavni dobitek loterijo jubilejne obrtne razstave. Iz do- težko zasluženi svoj denar med pustolovce,, brega vira doznajemo, da bodo srečke v temveč naj se drže domačije svoje, katere! kratkem razprodane. Opozarjamo naše č. so redile stoletja in stoletja svoje sinove j čitatelje, da bode žrebanje uže dne 31. in jih bodo živelo Še nadalje. — Ako se oktobra t. I. res nahaja med izseljenci naših rojakov,. želimo jim srečen pot, dodajemo pa srčno željo, naj bi se nikdar ne kosali, da šo zapustili svoj rojstveni kraj ! Brzovlak med Trstom in Dunajem vozi od 20. t. m. naprej tudi z vagoni 3. na Dunaj in v Rim iznašajo pol mili- RAZNE VESTI. Stroški potovanja nemškega cesarja razreda. Zgradbe v novem pristanišču. jona goldinarjev. Razun tega po-Trgo- darilo se jo ogromne svote v gotovem dc- vinsko ministerstvo potvrdilo je statute narju služabnikom vladarjev in druga da-skladišč občine tržaške ter trgovinske in rila so neprecenljive vrednosti. Ko je nem-obrtne zbornice. j ški cesar odpotoval iz Berolina, imel je Slovenska dekliška šola V Gorici, ka- seboj: 80 prstanov z diamanti, 150 sre-tero vzdržuje družtvo „Sloga", šteje zd-aj brnih redov, 50 dragocenih igel. 30 ovrat-94 učenk, otroški vrt nad 50 vpisanih otrok, nikov, posutih z diamanti, 6 prekrasnih Duhovske zadeve. V slovenskem dolu častnih sabelj, 3 velike fotografije svojo goriške nadškofije so prazna naslednja du- rodbine v zlatem okviru, 30 zlatih ur z hovniška mesta: županija v Devinu; ku- verižicami, 100 skatljic za duhan in 20 z racija v Kožbani; vikarijat v prvostolnej diamanti posutih redov rudečega in črnega cerkvi v Gorici, v Trenti, na Grahovem, orla- — Blagor jim, na katere se je zlati v Orehku, v Policah, na Ponikvah, za dož V8ul! Potokom, v Vedrijanu, v Gabriji pri Šmar- Zoper spečenino. Kdor ima nesrečo, jah, v Velikem dolu, v Jaml jah ; kapela- da 8Peće 8ebe> ali» kar 8t! tu tara nanije na Serpenici, v Bolci (II), na Libušnji, meri> otroka s kropom ali s čim drugim, v Tolminu (II), v Volčah (II), v Kanalu povemo mu nekaj pripomočkov. Nadrgne (II.). v Grgarji, v Čepovanu, v Št. Ferjanu 80 navadnega mila (žajfe), poli je po njem v Ločniku (JI.), v Muči, na Gradu Miren- mal° vode, ter obojo umesi. S to zmesjo skera, v Št. Petru, v Petru, v Prvačini, v namaže kos platna na debelo, ter po-Renčah, v Šmarjah, v Štijaku, v Opatjem- loži na rano. Bolečina odjenja v malem selu, pri Št. Roku v Gorici, pri Sv, Igna- ća8U 5 60 80 Pa ponovi, dene so še nova ciji (III.), v Gorici in v Devinu (L). — taka obveza, pa bode počasi čisto dobro. Dne 12. t. m. umrl je v Gorici Janez Ako to storiš hitro, kadar si se opekel, Kuštrin, začasni kurat v Kožbani, ki se je «0 hode niti mehurčkov. Ako pa si se bil prišel zdravit z namenom, da bode opekel prav v živo, prideni pa milu arnike. delal potem župnijsko skušnjo. Ranjki je bil rojen 27. maja 1836 v Podmelci, SI. Gosp." Koliko se pridela vina po vsem svetu mašnika posvečen 23. sept. 1860. — V U jednem letu. Statistični sestavek Henry ponedeljek 15. t. m. je umrl v goriškem de Beaumonta navaja nastopne številke: samostanu čč. 00. kapucinov o. Avguštin Italija . . . Scudelari, rojen 7. julija 1810 v Salo v Španjolska Lombardiji, v duhovna posvečen 20. nov. i Avstro-Ogeraka 1842. — Preč. g. Janez Filipčič, dekan Portugalska . ločniški, bil je slovesno umeščen ali in- Nemška . . štaliran v nedeljo 7. t. m. — V prvo leto Rusija . . . bogoslovja vstopili so za goriško nadško- fijo naslednji mladeniči: Grilanc Jožef iz Ciper...... Šaleža pri Zgoniku, IClopčič Franc iz Že- Švicarska..... loznikov na Gorenjskem in Mosettig Ivan Grška...... iz Tržiča. — Preselitev dr. A. Mahniča v Zedinjene drž. s. Amer. Stef. Kafol, kanonik prvostolne cerkve Rt dobre nade . 31.000.000 hkt. . 27.000,000 » . 15,000.000 . 4,000.000 . 3.700.000 m . 3,500.000 » . 2,000.000 a . 1,600.000 * . 1,300.000 » . 1.300.000 n 1.000.000 11 . 1,000.000 . 1,000.000 ■ 700.000 700.000 500.000 500.000 n tej cerkvi iu izvoljen mu jo kot naslednik Srbija mons. Frane Avguštin Košuta, kanonik Avstra bogoslovec. 1 Čudimo se, da ni franski statistik po- Deželna sadna razstava v Ljubljani zabil niti Avstralije, o svojej domovini pa je bila dne 22. t. m. popoludne zaključena, ne navaja nobene števiike. V soboto so razprodali 1170 vstopnic in !-——— -7— ———t --■---- okolo 6000 listkov za vinsko pokušnjo. j Ll>tnioa uiMdttistva, Razstavo si je ogledalo mnogo kmečkih ' G- M. v Pevmi Obrnili «mo nep - posestnikov z dežele. Razstavljeno sadje tr\d,,° d\' «*•. int,til> l»nt». VaieJ želji bode r , j ... , * , ,.,J J zatorej skoraj vstreženo. — Ko loblmo roko- se bo na dražbi prodalo, kolikor ga raz- pi8( moremo Vam uidi javiti, koliko bi stale stavljale) do danes niso pobrali. Izžrebane brošur" številke razstavine loterijo naznanile se bodo po časnikih. Za Kamniško železnico dovolil jo de-, lw . , 1 . , , ... .. ort . Dovolim «1, vam nnzoiiimli, du prodanim žolni zbor kranjski v seji 20. t. m. razven:v q ,r ci v semeniikih ul eah h. it. 10 enako uže za nakup delnic dovoljenih 50.000 gl. pisarniško pripravo *a uradnlje, za šol« in za še 20.000 gld. in sklenil vlado prositi, naj zasebno pisarijo, pa tuai t skoviu- za duh y-------- ' - * :: ! - jifjn, po istih U kot j!Ji pro* , . . . j, , ------------—....... r-----j...... I)a jh to rc- izročiti vbo zadevo deželnemu odboru, da bhič o, rojaki moji i izvolit« se do dobrepa poroča o njej v prihodnjem zasedanji. | prepričati s primerjanjem c-oe in bluga, kup- Predragi rojaki! se 20.000 gld. in sklenil vlado prositi, naj zaseono piBitrijo, p* tum t skovi to važno denarno podjetje še bolj pospeši. >j° "» Županije i>. tiok pridejana tudi s ovanska i ma, in c-rUveni kol dar. — Nabije: G^ii';ilo iju cesarska iii^e. Sedanji vladarji evropski Splošne določbe c. kr j o.4te. brzojavni cenik. Lestvica za pristojbine kul~k"v. Sejmi na Kranjskem, — Zabavni del: Štirideseti "tulca vladanju cesarja Frana Josipa I N ši zaslužni možje. Božj i potu Slovencev. Na sveti večer. Smešuice. — Naznanila. FILIJALKA V TRSTU c. kr. priv. avstr. KREDITN. ZAVODA . za trgovino in obrt v Trstu, i Novci za vplačila, j V vredn. papirjih na V napoleonih na f 4-dnovni odkuz 2,/1°I0 30-dnevni odkaz 2u/0 » S- * 2 n S-mesečni „ 21/« B fSO- „ _3'/4B j fl- „ . „ 2 •/, „ ."Vrednostnim papirjem, glaseSim na napoleone, kateri se nahajajo v okrogu, pripozna so nova obrestna tarifa na temelju odpovedi od 22. oktobra, 26. oktobra in 18. novembra. Okrožni oddel. V vredn. papirjih 2°/0 na vsako svoto. '.'» V napoleonih brez obresti Nakaznice ca Dunaj, Prago, Pošto, Urno, Lvov, Roko, kakor za Zagreb, A rad, Itozen Gradec, Hermanstadt Inomost, Celovec, in Ljubljano— brez troskov". Kupnja in prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov pri odbitku 1°/00 provizije. Predujmi. Na jamčevne listine poboji po dogovoru, Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi. Na vrednosti obresti po pogodbi. Uložki v pohrano. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Trst, 18. oktobra 1888. 48—16 Oglas. V ulici Acquedotto štev. 4 odpre se nova trgovina z svežim sadjem, zelenjavo, Marijinem cvetjem, ribami za akvarije, konservami za brano, kitajskim čajem, angleškimi biskoti, pravim jamajskim rumom in južnim voČjem po jako nizkih cenah ter se ob enem jamči za pristnost blaga. — Na vslugo p. n. občinstva je po-sebi n težak, ki dostavlja nakupljene stvari na stanovanje. I I r » i r- t • C KE "T? t- mS ;is '-J « Z'o-lf- a I -3 ► a! '-J! X M O ^ O C."l -i I D o ■—■■ _ ™ — a 5 ° u) §: i o I S 5 Cu — S »X M 5? o 'E _ H jO 3C ~ " S CD £ a - ■§ OZ ■V o s ** p-* m r- f r r . f p q ga « o 3 o c o "=> o n So Srrrr^-i**« 5« o.; Če S o s m J a? D S t; * o o :3 a 5 a o MMV« Piunione Adriatica di Sicurta v Trstu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči. na živenje v vsih kombinacijah Glavnica in reserva društva dne 31. dccembra 1883 Glavnica društvo gld. 3,300.000'- Reservni fond 0o dobičkov • 536.622 O,' Posebna reserva dobičkov od zavarovanja na živlienie 150.000' — Rezervni fond za podjetie na premikanja vrednostnih efektov 1H1 500" — Premiina reserva vseh oddelkov • 7,.'142.7H0'3C Reserva za škode • 207 601 — V portfelju: Premije, ki ?e imajo potirjati v prihodnjih letih..... 16,954.118-57 Skupni znesek v: h škod plačanih od l. 1K38 do 1883 gld. 114.949 847 05 Urad ravnateljstva. 25—2 Vi« Valdirivo, št. 2 (v laatnej iiišr Ces. kr. koncesijonirana generalna AGENCIM za Avstrijo, paroplovncga družtva „Cunard Line" v Trstu daje razjasnila, komur hoče v Ameriko. IVAN RUŽIG IZ K A S T E L I H A odprl je v Villa Sporca št. 1. v Trstu kremo, tor prodaje liter dobrega vina po 30 ne. Na debelo v hišo [»o 2G nove. Gorsko maslo, l kg. ... 85 kr. » * 5 franko . 4 f. 25 kr. Namizno „ 1 « ... 95 » Ovčji sir . i n • . . i;o >» « » • 5 franko . 3 f. 10 n Radgorski sir od piva 50 kom. 90 it Pošilja po poštarskem povzetju trgovina F. R. HECIR^T Frenštat pod Radlioštcnt Moravska. Najboljša in najcenejša angležka ura v remontoirnej obliki z nihalom! Unicum sedajnosti! Samo 4 gld. namesto 15 gl. 10 letna garancija da se kazalo sveti in 2 letna garancija, da ide ura točno. Ta uri, ki jn odlikovana z 9 zlatimi, srobruimi in mednimi kobij-inmi ji v okvirju iz Ciiivreq.d zlat-; kovinn po gore stoječem načrtu ter ima pnt,ento ano pl< šČato stekleno k izalo, katero ima čudovito UsLnost, da «« v tem-nej noči samo ob sebi sveti kakor mesečni iarki. —— Razun tega ima tmdiltii zvonč-k, ki si more staviti na kateri koli čas, 9 bron-i-ir:tlut t.ezula in, k t je cena, vključljivo odprava v lesenih zabojih, stavljena sumo na štiri goldinarje, mire si vsak o kupiti tako izvrstno, trpežno uro, ki je prava dika vsakemu stanovanju. Pošilja se prod gotovem denarju ali proti poštnem povzetju, aus „zur Kaiserin Maria Thcrcsia", Wicn. III. llezlrk, Krieglergasse II, Parterre Thiir 5. La Filiale della Banca Union TRIESTE s' occupa di tutte le operazioni di Banca e Cambio - Valute. a) Accetta versnmenti in Conto correnle, nbbonantlo Pivovarna „Farrach" pri Gradcu Pivo Farrach, katero je uže od davna priljubjena pri občinstvu, nušlo je enak dober vspeb tudi pri našem občinstvu, odkar je vpelja'io v Trst. Izvrstno to pivo ne toči v raznih pivarnah in gostilnah; dobi st v steklenicah bi iz »oda ter s di Birra di Farrach* v Trstu, Barriera vecchia, h št.. 5, seala d'oro Telefon št 275. 'TI Glavni zastopnik Izidor Jelenko v Trstu. PER BANCONOTE: 3s/8°/o p™«* di r» g ni « t' <»12 ,, 3T/a°/0 a 4 mesi fisso C »6 , Per lettere di PEH NAPOLEONI: 2s/*°/oc" pi'oav.di 2u g.ni 3 ®/0„ „ „40 „ V/SJo« V n a mesi vorsainento in circo- lazione il nuovo tasso d' interesse andra in vigore a partire dal giorno 16 rispet-livamente dal 23 ottobre 1887. In Banco giro abbuonando il 3°/0 interesse annuo sino a qualunque somma; prelevazioni sino a f. 20,000, a vista verso chčque; Importi maggiori preavviso avanti la Borsa. — Conferma dei versamenti in apposito libretto. Conteggia per tutti i versamenti fatti a qualsiasi ora d'ufficio la valuta del rae-desimo giorno. Amtinepei propri correntiati 1'incasso di conti di piazza, di cambiali per Trieste, VTienna, Budapest ed altre principali citt^,, rilascia loro assegni per questc piazze, ed accorda loro lafacoltkdi aomiciliare effetti presso la sua cassa franen d'or/ni spesa per easi, b) S'i n carica delVacrjuisto e della vendita di effetti pubblici, valute e divise, noneho dell'incasso di asMffni, cambiali o coupons, verso Vfl% prov-vigione. c) Accorda ai propri committenti la fa-coltu di depositaro effetti di qualsiasi specie, e ne cura gratis Tincasso dei coupons alla scadenza. d) Vende le Lettere di pegno 472% 9 5% rgo 2 — G. Godni^, Piaaza Barr ra — A Go lnig, Via Barrieta veechui 31 lUjl — Q H-llrigl. V h S tte fontane — O A. O-igaro, Piazza Squero v cuhio — A. Mac- ffjo e»«n e C, Via M.l-auton l - A Maldini Via San Sibastatio 1 — V M llonig, Via [jjn Gh»ga N. 4 — Antonio Paparotti. Via Sant' Antonio 1 - G Pater nst, Via Bastione -2 — Taucer e Pirici Via S adion — A. Sciolis Via Barriera 8 — G. SRiiezi, Via Bar- «Rf rit-ra 17 - F.Tranqu!lUni Prodajalni^ — E Travlslnl, Via Anausdotto I Via Oaierma l^i] f - B Uruio, Via Ar.quedotto — V. Visnovich, Via Solitario 21 — A Zelen, Via „—, della Caserma 1. Urf I Najcenejši izvor za kupovanje za zimsko sezijo in Božič! IMflM 1 J. d S. Kessler v Brni P Ferdinandove ulice št. 7 sn., i razpošiljata po poštnem povzetji 10 metrov zimskega loina za žen-ke ob ko. ovojne šLokosu gld 5 50 lu metrov Valler le-flanele /a žensk" <>lt|ik", mijnovejši u/. rn-. Bld 4 — 10 tnetrov kalmuka, t"žke baže, mijnovejši uzoree vid 70, 10 m< irov lsarhanta za obleke, te|i<« baže, najnovejši usojtoo g'-> 3 10 ui-trov blaga za ponoćne auknje kr.žist.-gH, najnoveisi i.z..re.* gld ■j,:»» " 29 vatlov Prostejevskega barhanta, tm»d i- in >ijav gl 5 b i m rud-č gld. b — 3 10 m tra blaga za moikov oMeko za zimo la. gld 5 50 11 • gld 3 it 2.10 m tra blaga za zimske suknje, modula, la. ^Id —. H". gld. li i. 10 m- tra lolaga za ogrtače, mu nte^i. ei "o. ~~ 6. kap iz pliia za uospnd" in derike liid. l l. zimska posteljna odeja Iz Rmie-. knrnpiet'ia (i I.I 1. žaloraka, :9n eni dtiiga 13u cm. s rok . i., žoita gid 250. lla siva gidL TZo 1. Angora-ogrinjalo. za zimo "/«, la. gid. ti —. Ila. Kld. •J.HO 1 ženski jopič iz ovčje volne,, (J-rs.-v vs b modne barv la. gl. H, 11- . gi S. i H krili iz klobučine, l»og.ito tamburirani. rud'Či. sivi in ruja v i vid. H - 6 parov limakUi nogo vio. pl temli. v vs^h bivali, pr-gavtin 33] 1 .t 1 platnena rjuha, 2 m tra liolL-a. l>rr/ šivu ■ ,id. iTbo 10 metrov posobiie preproge, težke aži- 51 8 50 1 moška srajca »»-la i ■ arvas'a, la gld 1 Kil, lia lZl'1. 1.20 :{ delavske srajo», vi, teškeua "Usf rda Kld •t 3 nare gač 1 harhanta platna In. gld. 2 50, Ila. >/ld. ! o 9 parov zimBkih kratkih nogovio, pl.ttnih, > vseli barvah (T1 d. 1 10 6 ženskih srajc i/ miT^negii l>ti>a ali šdona. 1« gld. 5. lin gld. '25 3 nočni korseti i Sifona, vezani la. tfid 4.— . Ila. gld" i KO 1 zastor iz jute, tu sk< naris, l. ,»| • 3 f>0, Ila. P d 1. garnitura pregrinjal, 1 prt, in 2 p si., pr.g-,, iz npsa pld Ifni, i/, jut- gld. H 50 29 vatlov domačega platna, t.-šk«- i>aže. 1 « trm. > o0. V4 Id. 4 Ju 29 vail..v oksforda nujn >v jSi nimn gl i 4.50 9 vitluv kanafasa, namov jš1 ii>i'is, imjboljie baž.' gld 6- 3 prti vseh barv, "|4 gld 2 - "i« ' gld | pf Uzorci zastonj in franko. j Lastnik pol. druŽtvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota. Tiskarna Dolenc v Trstu.