^ URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Lelo XIV
V LJUBLJANI, dne 24 oktobra 1957
Številka 39
VSEBINA:
167.	Odločba o ustanovitvi Zavoda za izobraževanje v delavskem in družbenem upravljanju.
168.	Odredba o zavarovanih zemljiščih v občini Zagorje.
169.	Odločba o spremembi odločbe o imenovanju okrajnih volilnih komisij za volitve odbornikov ljudskih odborov v Ljudski republiki Sloveniji.
Odloki ljudskih odborov:
194.	Odlok o določitvi najnižjega in najvišjega zneska stroškov za prehrano in prenočišče pričam, izvedencem in tolmačem v upravnem postopku v okraju Celje.
195.	Odlok o tairifi odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča v okraju Gorica.
196.	Odlok o dnevnicah in povračilu za ločeno življenje uslužbencev in delavcev okraja in občin v okraju Maribor.
197.	Odok o gradbenih okoliših v občini Podvelka.
198.	Odlok o gradbenih okoliših v občini Poljčane.
199.	Odlok o gradbenih okoliših v občini Bače.
200.	Odlok o gradbenih okoliših v občini Radije ob Dravi.
201.	Odlok o gradbenih okoliših v občini Ravne na Koroškem.
202.	Odlok o gradbenih okolišili v občini Slovenska Bistrica za naselja Slovenska Bistrica, Oplotnica, Pragrsko, Spodnja Polskava in Zgornja Polskava.
167.
Na podlagi 2. člena temelj,ne uredbe o finančno samo&tojniiii zavodih (Uradni list FLRJ, st. 31-426/53) izdaja Izvršni svet Ljudsik skupščine LR Slovenije
ODLOČBO
o ustanovitvi Zavoda za izobraževanje v delavskem in družbenem upravljanjb
Ustanovi se Zavod za izobraževanje v delavskem in družbenem upravljanju (v nadaljnjem besedilu: zavod) kot finančno samostojen zavod.
Sedež zavoda je v Sostrem pri Ljubljani,
2
Zavod izobražuje proizvajalce in druge delovne ljudi, da lahko uspešno delajo v delavskih svetih, ljudskih odborih in njihovih svetih ter v drugih organih družbenega samoupravljanja.
Svoje naloge izpolnjuje zavod zlasti s tem, da:
a)	prireja tečaje in seminarje za člane delavskih svetov im upravnih odborov v podjetjih, za člane ljudskih odborov in njihovih svetov ter za člane organov družbenega upravljanja v zavodih in družbenih organizacijah;
b)	prireja strokovna posvetovanja, predavanja in podobno;
c)	spremlja delo drugih zavodov ip organizacij pri izobraževanju v delavskem in družbenem upravljanju ter jim daje strokovno pomoč;
č) proučuje vprašanja delavskega in družbenega upravljanja ter posreduje svoja dognanja organom delavskega in družbenega upravljanja;
d)	sodeluje z drugimi organi, zavodi im organizacijami, ki se ukvarjajo z vprašanji delavskega im družbenega upravljanja;
e)	izdaja publikacije s področja delavskega in družbenega upravljanja.
3
Zavod je pravna oseba.
Zavod ima svoja pravila.
Pravila zavoda predpiše na predlog upravnega odbora Svet za Šolstvo LRS v soglasju z Državnim sekretariatom za finance LRS in s Sekretariatom Izvršnega sveta za občo upravo.
4
Zavod se vodi po načelih družbenega upravljanja.
Zavod vodita upravni odbor in direktor.
5
Upravni odbor šteje devet članov. Tri člane imenuje Izvršni svet izmed predavateljev zavoda, šest članov pa izmed drugih prosvetnih in javnih delavcev.
Direktor zavoda je član upravnega odbora po svojem položaju.
Delovna doba upravnega odbora traja dve leti. Izvršni svet lahko razreši posamezne člane iz utemeljenih razlogov še pred potokom te dobe.
6
Upravni odbor:
1.	sprejme predlog pravil zavoda in jih predloži Svetu za šolstvo LRS;
2.	določi predlog predračuna dohodkov in izdatkov zavoda in nadzoruje njegovo izvrševanje; sprejme sklepni račun o izvršitvi predračuna;
3.	določi sistemizacijo delovnih mest v zavodu in jo da v potrditev pristojnemu organu;
4.	razpiše natečaj za sprejem predavateljev in odloča o njihovi postavitvi;
5.	predlaga imenovanje oziroma odstavitev direktorja:
6.	določi učni načrt in ga pošlje nadzornemu organu v potrditev;
7.	določi učni program;
8.	briga se za žrvtlljensike in delovne razmere udeležencev tečajev;
9.	gosipodar.i s premoženjem, ki je damo zavodu v upravo;
10.	obravnava stanje na zavodi in poročila o njegovem dieliu ter sprejema potrebne sklepe;
11.	odloča o prirejanju strokovnih posvetovanj in predavanj;
12.	opravlja druge naloge, ki so mu dane s pravili zavoda.
7
Direktorja imenuje Izvršni svet.
Direktor neposredno organizira in vodi delo zavoda, predstavlja zavod, skrbi za izvrševanje zakonov in drugih predpisov ter sklepov upravnega odbora, pripravlja predloge in poročila za upravni odbor.
Direktor ima pravico in dolžnost, da ustavi izvršitev sklepa upravnega odbora, če misli, da je sklep v nasprotju z veljavnimi predpisi ali pravili zavoda. O tem mora takoj obvestiti nadzorni organ.
8
Direktor je odredbodajalec predračuna dohodkov in izdatkov zavoda.
Direktor izdaja odločbe o postavitvi predavateljev na podlagi sklepov upravnega odbora, odloča o postavitvi administrativnega in pomožnega osebja zavoda, izdaja odiločbe o uslužbemskih razmerjih predavateljev, administrativnega in pomožnega osebja ter sestavlja predlog predračuna zavoda.
9
Upravni odbor in direktor sta za svoje delo odgovorna nadzornemu organu, direktor pa tudi uprav-ueunu odboru.
10
Zavod ima svoj predračun dohodkov in izdatkov, ki se .potrdi kot priloga proračunu Ljudske republike Slovenije.
11
Zavod ima sklad za nagrade delavcem in uslužbencem (sklad za nagrade), sklad za nadomestitev in dopolnitev osnovnih sredstev in za velika popravila (sklad za nadomestitev in dopolnitev) ter sklad obratnih sredstev.
12
Zavod gospodari s premoženjem, ki mu ga dodeli as ta novi tel j.
13
Svet za šolstvo LRS nadzoruje delo zavoda ter opravlja pravice in dolžnosti organa, pristojnega za zadeve in naloge zavoda.
14
Ta odločba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
St. S 28911/1-57
Ljubljana, dne 11. oktobra 1957.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Sekretar:	Predsednik:
Niko Šilih 1. r.	Boris Kraigher 1. r.
168.
Na podlagi prvega in drugega odstavka 7. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13-46/56), v zvezi z 32. členom zakona o upravnih organih v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, št. 13-45/56) in 5. členom uredbe o organizaciji in delu Sekretariata Izvršnega sveta za uirbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve (Uradni list LRS, št. 11-571/57) izdaja Sekretariat Izvršnega sveta za uirbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve na predlog Sveta za urbanizem okrajnega ljudskega odbora Trbovlje
ODREDBO
o zavarovanih zemljiščih v občini Zagorje
1
Za zavarovana zemljišča v občini Zagorje se razglašajo zemljišča v predelu Sindikalnega doma du toplic v Izlakah, glede katerih je potrebno, da se zaradi turističnih in gospodarskih razlogov ohrani njihovo sedanje lice dn sedanji način uporabe,
2
Meja zavarovanih zemljišč je označena v prilože- ' nem situacijskem načrtu, ki je sestavni del te odredbe. V naravi poteka meja v krogu, in sicer na. zahodu od republiške ceste II. reda pri stiku s parcelo št. 723/3, na severu ob javni poti pare. št. 984 in se zatem zaokroži proti naselju Podliipovica do pod-lipovške cerkve, dalje mimo kmečke stanovanjske hiše na pare. št. 720/1 po grebenu pobočja do mostu pri kmetijski zadrugi tako, da se po severovzhodnem pobočju zaključi na izhodiščnem mestu na republiško cesto II. reda.
3
Na zavarovanih zemljiščih se sme dovoliti samo taka zidava, iki je potrebna za njihovo vzdrževanje ali uporabo.
Na zavarovalnih zemljiščih se smejo prezidavati ali obnavljati samo takšni gradbeni objekti, ki so potrebni za zavarovanje, vzdrževanje ali aporabo teh zemljišč. Drugi gradbeni objekti na takih zemljiščih se ne smejo niti prezidavati niti obnavljati.
Na gradbenih objektih na zavarovanih zemljiščih se smejo izvrševati redna vzdrževalna dela.
4
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRS«.
St. U-2841/1-97
. Ljubljana, dne 6. septembra 1557.
Sekretariat IS za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve
Sekretar:
Ing. Lojze Rojec 1. r.
169.
Na podlaigi tretjega odstavka 24. etena zakona o volit vali in odipokilicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 25^117/5?) je republiška volilna komisija na svoji seji dne 12. oktobra 1957 sprejela
ODLOČBO
o spremembi odločbe o imenovanju okrajnih volilnih komisij za volitve odbornikov ljudskih odborov v Ljudski republiki Sloveniji
V odločbi o imenovanju okrajnih volilnih komisij za volitve odbornikov ljudskih odborov v Ljudski
republiki Sloveniji (Uradni list LRS, št. 31-155'/57) se
3.	točka spremeni tako, da se namesto Jožeta Lebana imenuje za namestnika člana volilne komisije Anton Kodrič, načelnik tajništva za delo okrajnega ljudskega odbora, Koper.	'
St. 2/13-57
Ljubljana, dne 12. oktobra 1957.
Republiška volilna komisija LRS Taj nik:	Predsednik:
Dr. Josip Globevnik L r. Matej Dolničar 1. r.
Odloki ljudskih odborov
194.
Okrajni ljudski odbor Celje je na podlagi 20. člena pravilnika o povračilu stroškov pričam, izvedencem in tolmačem v upravnem postopku (Uradni list FLRJ, št. 17-198/57) in 1. točke 69. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih na seji okrajnega zbora dne 24. septembra 1957 «prejel
ODLOK
o določitvi najnižjega in najvišjega zneska stroškov
za prehrano in prenočišče pričam, izvedencem in tolmačem v upravnem postopku
1.	člen
Povračilo stroškov za hrano in prenočišče prič, izvedencev in tolmačev v upravnem postopku se odmerja v pavšalnem znesku v okviru od 400 do 1000 dinarjev.
2.	ölen
Povračilo se odmerja pod pogoji iz 19. člena pravilnika o povračilu stroškov pričam, izvedencem in tolmačem v upravnem postopku, upoštevaje potrebo po obrokih hrane in nujnosti prenočevanja v kraju uradnega poslovanja.
3.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«:, objavi pa se tudi v »Uradnem vestniku okraja Celje«.
St. 01-11689/1
Celje, dne 24. septembra 1957.
Predsednik OLO:
Riko Jerman 1. r.
195.
Na podlagi 24. člena statuta okraja Gorica in 47. člena zakona o razlastitvi (Uradni list FLRJ, št. 12-140/37) je okrajni ljudski odbor Gorica na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 24. septembra 195? «prejel
O D L O K
o tarifi odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča v okrniu Gorica
1.	člen •
Odškodnina za popolno'razlastitev stavbnega zemljišča se določi do 200 dinarjev na 1 kvadratni meter.
Pri ugotavljanju odškodnine po prejšnjem odstavku je treba zlasti upoštevati oddaljenost zemljišča od gospodarskega in kulturnega središča kraja, njegovo lego, prometne zveze, komunalne naprave in za graditev pomembne okolnosti zemljišča (ali je zemljišče suho ali vlažno, ali je v zemljišču na razpolago gradbeni material in podobno).
2. člen
Ta odlok se predloži Izvršnemu svetu Ljudske skupščine LRS zaradi soglasja, veljati pa začne z dnevom objave v »Uradnem glasilu okraja Gorica«.
St. 02/3-5477/1-Š/d
Nova Gorica, dne 24. septembra 1957.
Predsednik OLO:
Ing. Karmelo Budihna L r.
K temu odloku je dal Izvršni svet Ljudske skupščine LRS svoje soglasje z odločbo, št. S-2678/1-57 z dne 1. X. 1957.
196.
Na podlagi 2. odstavka t5. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter 2. odstavka 8. člena in 5. odstavka 27. člena uredbe o potnih in selitvenih stroških (Uradni list FLRJ, št. 28-295/55 in št. 26-325i/56) je okra jni ljudski odbor Maribor na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 20. septembra 1957 sprejel
ODLOK
o dnevnicah in povračilu za ločeno življenje uslužbencev in delavcev okraja in občin v okraju Maribor
1.	člen
Dnevnica za službeno potovanje uslužbencev im delavcev okraja in občin v okraju Maribor znaša:
1.	za uslužbence od V. plačilnega
razreda navzgor	1300	din
2.	za uslužbence od X. do VI. plačilnega razreda in za visokokvailificirame
delavce	1200	din
3.	za druge uslužbence	in delavce	1000	din
2.	čleu
Povraćalo aa ločeno življenje zinaäu za uslu/.lyence in delavce okruja Maribor od WM K) <lo 10.000 dinarjev mesečno.
Povračilo za ločeno življenje uslužbencev in delavcev občin v okraju Maribor znaša od 5000 do IOjOOO dinarjev mesečno.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dam po objavi v »Uradnem vestniku okraja Maribor«.
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehata veljati odlok OLO Maribor o dnevnicah in povračilu za ločeno življenje uslužbencev in delavcev okraja im občin v okraju Maribor (Uradni list LRS, žt. 37--116/56 in Uradna ves trn lik okraja Maribor, št. 18-1H2/5-6 ter odlok OLO Ptuj o višini dnevnic za uradna potovanja iin višini povračila za ločeno življenju uslužbencev okrajnih in občinskih organov ter zavodov (Uradni list LRS, št. 46-196/56).
St. 01/8-16469/1-57
/ *
Maribor, dne 20. septembra 1957.
Predsednik OLO:
Milan Apih L r.
197.
Po 2, členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13-46/56), 4. točki 64. člena zakonu o okrajnih ljudskih odborih (Uradni Inst LRS, št. 19-89/52) in na predlog občinskega ljudskega odbora Podvelka je okrajni ljudski odbor Maribor na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev z dne 19. aprila 1957 sprejel
ODLOK
o gradbenih okoliših v občini Podvelka
1.	člen
V gradbene namene se lahko uporabijo v občini Pod volku samo zemljišča v gradbenih okoliših, navedenih v 2. členu tega odloka.
2: člen
L Gradbeni okoliš Ribnica na Pohorju obsega strnjeno zazidano jedro naselja in predele, ki so določeni za njegov razvoj, in sicer pas zemljišča desno in lavo ob okrajni cesti Ribnica—Podvelka parcela št. 519 in njenega odcepa v severovzhodni smeri do skrajne meje naselja, dalje zemljišča na obeh straneh občinske ceste Ribnica—Ribniška koča, in sicer pare. št. 97/1, 97/2, 101/8, vzhodni del pare. št. 94, pare. št. 95/3. 95/1, 82(/4 in severovzhodni del pare. št. 79. vse k. o. Ribnica na Pohorju, dalje ob okrajni cesti Ribnica—Vuhred pas proti zahodu, obsegajoč pare. št. 58/1. 59/1, 61/6, 61/7, severovzhodni dal pare. št. 53/1, jugovzhodni del pare. št. 52 ter na severu pare. št. 35/2, 35/1, 31/1, 19/1 ter južni del pa'rc. št. 19/2 do stika-lišča z južno mejo pare. št. 12/1, vse k. o. Ribnica na Pohorju, do izhodišča.
II. Gradbeni okoliš Josipdol obsega strnjeno zazidano jedro naselja Josipdol in celotno južno od tega jedra ležečo pare. št. 1256 k. o. Hudi kot
III.	Gradbeni okoliš Podvelka obsegu sitmjeno zazidamo jedro naselja Podvelka, vzhodno ležeči predel južno od okrajne ceste Ribnica na Pohorju — republiška cesta Maribor—Dravograd in železniškega zemljišča proge Maribor—Dravograd na vzhod do vzhodne meje pare. št. 1196/1, ki ga omejuje na jugu meja gozdov pare. št. 1206/1, 1206/4, 1206/3 in 1206/6 k. o. Rdeči breg ter južno ležeči predel za razširitev naselja, vzhodno ležeč od pare. št. 1159/1 i-n zahodno od pare. št. 1148/3 ter občinske ceste 1434 in severno od ipairc. št. 1159/6, vse k. o. Rdeči breg.
K temu gradbenemu okolišu spada tudi osamljeno zemljišče ob [>otoku Podvelka zahodno od pare. št. 1159/1, južno od pare. št. 1162 in vzhodno od pare. št. 1456/1, vse k. o. Rdeči breg.
IV.	Grad beni okoliš Brezno obsegu strnjeno zazidano jedro naselja in predel, ki j^ določen za njegovo razširitev, tako da poteka zahodna meja tega okolišu ob zahodni meji pare. št. 353/2 in 360/1, vzhodni meji pare. št. 492 in občinski ipoti pare. št. 176 k. o. Brezno do skrajnjih mej zazidanega jedra naselja na severu na pare. št. 365 ik. o. Brezno. Na severu poteka meja ob zahodni meji pare. št. 81 preko pare. št. 8i2 in južne meje pare. št. 380/2, na vzhod ob skrajnji severni meji pare. št. 380/4 do 380/24. Vzhodna meja je ravna črta preko republiške ceste Maribor— Dravograd do obrežja Drave ua pare. št. 617 k. o. Brezno. Na jugu poteka meja ob skrit ju ji meji platoja, ki ga sestavljajo deli pare. št. 381, 379/2 do 379/5, pare. št. 382, 378 in del pare. št. 377, tako da poteka zahodna meja po sredini te parcele v smeri sever-
j.ug do republiške ceste in ob republiški cesti do pare. št. 374/1, vzhodna meja te parcele in. nato ravna črta od južnega vogala te parcele na strnjeno zazidano jedro pare. št. 375/2 in na jugu obrežje Drave do izhodišča.
V.	Gradbeni okoliš Ožim H obsega strnjeno zazidano jedro naselja in zemljišča, ki so določena za njegov razvoj, ki jilh omejujejo na severu severna meja pare. št. 50, 49, 46, 45/1, 44. 61/2, sredina pare. št. 68 v smeri zahod-vzbod, severna meja pairc. št. 65 in 64, na vzhodu ravna črta do trase 1 mm loče republiške ceste Maribor—Dravograd, na jugu severna meja bodoče ceste Maribor—Dravograd, ki poteka v smeri vzhod-zahod preko pare. št. 61/3, 65 in 66 do zahodne meje te parcele, in trato zahodna meja te parcele in pare. št. 61/4 v ravni črti do dravskega obrežja ter na jugu skrajnja meja zazidanega jedra ob dravskem obrežju in južna meja pare. št. 5 in 6 do izhodiščne točke, v ravni črti od zahodne meje pare. št. 50 v smeri sevetr-jug preko pare. št. 49, i53/2 in 51/2, ki je zahodna meja tega okoliša, vse v k. o.
V	gradbenem okolišu Ribnica na Pohorju so zem-
ljišča določena za zidavo individualnih in vrstnih hiš, dvojčkov in četvorčkov, vse do višine, ki zagotavlja, da se ohrani gorska narava naselja.	>
Za dostop k novim poslopjem naj se v regulacijskem načrtu določijo posebne dovozne poti, da se ne ustvarjajo novi priključki na ceste.
Gradbeni okoliš Josipdol je določen za zidavo stanovanjskega naselja industrijskih delavcev; v tem je treba predvideti potrebna javna poslopja in priključke na komunalne naprave.
V	tem gradbenem okolišu so pare. št. 1179/1. 1179/5. 1195/3 in del pare. št. 1159/1, vse k. o. Rdeči breg, določene za javna poslopja.
Za zidavo večjih ailii manjših vrstnih hiš se smejo v tem gradbenem okolišu uporabiti pare. št. 1159/i, gornji del pare. št. H5tV9 in pare. št. 1159/4 do il59'/7 ter pare. št. 1194/1 in 1196/1, vse k. o. Podvelka.
V	gradbenem okolišu brezno so za zidavo javnih objektov določene pare. št. 365/3, 23, 363/2, 37<Vl, 368/1 ju 570/2, vse k. o. brezno.
V	gradbenem okolišu Ožbalt se določijo za zidavo individualnih stanovanjskih hiš parcele na severovzhodni strani O/.baltskega (»otoka, im to pare. št. 64, 65 del, 66 dd, 61/3 del, in se del teh zemljišč predvidi tudi za zidavo javnih poslopij.
Fare. št. 50, dd patre. št. 49 im 53/1 se določijo za zidavo novega naselja hidrocentrale Ožbalt na Dravi.
Za zidavo garaž im gospodarskih poslopij se določita pare. št. 58/4 in dd pare. št. 44, za zidavo skladišč pa pare. št. 54/1, 54/2 in 56/1, vse k. o. Ožbalt, vendar šele, ko bo preložena cesta Miatribor—Dravograd.	v,
4.	e Ion
Pri zidavi individualnih objektov v zazidanem delu gradbenega okoliša Ožbalt je treba upoštevati predpis za odmik od trase bodoče ceste II. reda Mavi-bor—Dravograd kakor tudi bodočo vodno višino reke Drave glede na zajezitev za hidrocentralo Ožbalt.
5.	člen
Ožjo lokacijo v navedenih gradbenih okoliših določi gradbeni organ občinskega ljudskega odbora Podvelka.
Za zidavo ob republiški ali okrajni cesti v strnjenih predelih gradbenih okolišev se ne more izdati ožja lokacija brez soglasja pristojne cestne uprave.
6.	člen
Občinski ljudski odbor Podvelka mora na podlagi tega odloka oskrbeti urbanistično zasnovo za vsa v gradbenih okoliših iz 2. člena tega odloka zajeta naselja za stavbne potrebe za nadaljnji 2 leti.
7.	člen-
Grafični prikazi gradbenih okolišev, izdelani v merilu 1:2880, so sestavni del tega odloka.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku okraja Maribor«, objavi pa se tudi v »Uradnem 1 is tu LRS«.
Št. 01/1-156/20-1957
Maribor, dne 19. aprila 1957.
Predsednik OLO: Milan Apih 1. r.
198.
Po 2. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13-46/56), 4. točki 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/5(2) in na predlog občinskega ljudskega odbora Poljčane je okrajni ljudski odbor Maribor na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 19. aprila 1957 sprejel
ODLOK
o gradbenih okoliših v občini Poljčane
1.	člen
V	občini Poljčane se lahko uporabijo v gradbene namene samo zemljišča v gradbenih okoliših, opisanih v 2. členu tega odloka.
2.	člen
Gradbeni okoliš Poljčane I obsega predel, ki ga omejujejo: na severu južna meja pare. št. 504, del pare. št. 509 im 510/2, ravna črta od sredimo severne meje parci št. 510/2, ki vodi preko sredine pare. št. 508 ji roti jugu do okrajne ceste Poljčane Laporje, ta cesta ma vzhod do zahodne meje pare. št. 550/1, ra» na črta, ki potoka od sredine zahodne meje pare. št. 550/1 proti jugozahodu, paralelno z navedeno okrajno cesto do pare. št. 713i/l, dalje ravna paralelna črta z okrajno cesto Poljčane—Laporje proti jugovzhodu, južna meja puirc. št. 110 im zahodna meja pare. št. 711, 713/1, 744, 740/2, 676 ter južna meja pare. št. 675, vse k. o. Pekel, in dalje ravna črta proti vzhodu paralelno z okrajno cesto Poljčane—Makole do zahodne meje pare. št. 112 in 105/1 k. o. Sp. Poljčane, cesta Poljčane—Makole do zahodne meje pare. št. 753/2, severna meja pare. št. 5/1 in ravna črta proti jugu vzporedno z republiško cesto Slov. Bistrica—Podplat do južne meje pare. št. 22/1 in 18, vzhodna meja pare. št. 782 in 781, južna meja pairc. št. 127/1, vse k. o. Pekel, in navedena republiška cesta do izhodišča.
Gradbeni okoliš Poljčane II obsega predel, ki ga omejujejo: na vzhodu zahodna meja železniške proge Maribor—'Zidani most, na jugu ravna črta skozi južno mejo pare. št. 1/2 in 100/2 k. o. Mahatska vas do zahodnega vogala pare. št. 102/3 iste k. o., ravna črta od tega vogala proti severu do križišča pare. št. 150 in 162/1 k. o. Makarska vas ter nato ravna črta proti severu do konca spodnjega dela zahodne meje pare. št. 151 k. o. Makarska vas, ravna črta preko te parcele in pare. št. 167 in 169, vzhodna meja pairc. št. 169 v paralelni črti na sever z vzhodno mejo gradbenega okoliša do pare. št. 143/12, vse k. o. Maharska vas.
Gradbeni okoliš Poljčane 111 obsega predel, ki ga omejujejo na zahodu železniško zemljišče pare. št. 781, na vzhodu republiška cesta Slovenska Bistrica—Podplat, na jugu južna meja' pare. št. 488/1 k. o. Pekel in na severu severna meja pare. št. 210/5.
K temu gradbenemu okolišu spadajo še posamično ležeče pare. št. 490/2, 490/1, 50/6, 495/2 in 495/3, vse v k. o. Pekel.
Gradbeni okoliš Zg. Poljčane obsega predel, ki se razteza južno od severne meje pare. št. 273 k. o. Zg. Poljčane, desno in levo ob republiški cesti Poljčane— Rogaška Slatina do zadnjih strnjenih in zazidanih hiš, na jugu do pare. št. 59 in 45 k. o. Zg. Poljčane in ga omejuje na vzhodu ravna črta od parcelne meje pare. št. 45 do sredine vzhodne meje pare. št. 88, kjer se lomi v ravni smeri proti vzhodu do pare. št. 566 in poteka nato v ravni črti vzporedno z republiško in občinsko cesto pare. št. 1228/5 do severne meje pare. št. 129 ter ob severni meji pare. št. 132/1 na vzhod, paralelno z občinsko potjo pare. št. 11, 98 proti Vočji vasi do sredine v globino pare. št. 476 in 477. Nato gre meja po navedeni občinski poti iz Vočje vasi do zahodne meje pare. št. 403 preko pare. št. 153 im južne meje pare. št. 154 na Poljčamski potok do severovzhodnega vogala pare. št. 273, vse k. o. Zg. Poljčane.
Gradbeni okoliš Sp. Poljčane obsega predel, ki ga omejujejo na severu ravna črta od vzhodne meje pare. št. 138 do občinske ceste 960/1 na vzhodu, zahodna meja pare. št. 278/1 in 278/2, južna meja pare. št. 313/6, zahodna meja pare. št. 318/2 in 342. 369 in 585, ravna črta od severozahodnega vogala parcele št. 383, vse k. o.'Sp. Poljčane, do dravinjskega mostu na cesti proti Zg. Poljčanam, Dravinja do parcele
št. 13/i2 m ravna črta do v/hoduega vogala parcelo št. 12 ob okra joj cesti Poljčarue—Makole in dalje ravna črta od pare. št. 150 do južne -meje pare. št. 138 ter zahodna meja te parcele do izhodišča.
Gradbeni okoliš Studenice obsega predel strnjenega zazidalnega jedra trga Studenice, 100m širok pas na obe strani ceste, ki vodi iz trga do Dravinje, naselje ob cesti Poljčane—Makole—Ptuj ter novo'zazidalno površino levo od te ceste nad varovanim pasom za to cesto, na severu od sredine zahodne meje pare. št. 930/2 preko južnega dela pare. št. 933, 934/1, 934/2, 932, 931, 933 k. o. Brezje, 29, 31/2 in 32/1 k. o. Studenice, na vzhodu pa vzhodna meja pare. št. 52 in zahodna meja pare. št. 124 in 120 k. o. Studenice do Dravinje.
Gradbeni okoliš Laporje I obsega predel, ki ga omejujejo na severu gozd, južna meja pare št. 230, na jugu pot pare. št. 751, na zahodu gozd pare št. 220i/4 in 225/1 ter na vzhodu vzhodna meja pare. št. 225/2 in 220/11, vse k. o. Laporje.
Gradbeni okoliš Laporje II obsega predel, ki ga omejujejo na severu južna meja pare. št. 60/3, okrajna cesta Slov. Bistrica—Poljčane in ravna črta od južnega dela pare. št. 287, na vzhod db zahodne meje pare. št. 293, zahodna meja te parcele in patre. št. 298, na vzhodu ravna črta od zahodne meje pare. št. 298 do pare. št. 169/1 na jugu, severna meja te parcele, navedena okrajna cesta, vzhodna in severna meja pare. št. 150/1, severna meja pare. št. 134, na zahodu ravna črta od severozahodnega vogala pare. št. 134 do zahodne meje pare. št. 79 dm 76, ki preide v izhodiščno točko, vse v k. o. Laporje.
3.	člen
V	gradbenem okolišu Poljčane I so parcele, ki so zaznamovane s sivo ali rdečo barvo, zazidljive z individualnimi stanovanjskimi in drugimi hišami, razen:
a)	pare. št. 19, 734/1, 20/2, 164, 61/1, dela pare. št. 3/1 in pare. št. 612, vse k. o. Pekel, ki so določene za stanovanjske bloke;
b)	pare. št. 182, 784, 172, 180/2 in 180/1 k. o. Pekel, ki so določene za šolske objekte;
c)	pare. št. 510, 511, 724/2, 723, 726/2, 726/3, 726/4, dela pare. št. 732/3, pare. št. 748, 747/2 in 753, vse k. o. Pekel, ki so zazidljive po poprejšnjem soglasju Uprave cest LRS, in se smejo poslopja na njih postaviti v oddal jenosti 15 m od republiške ceste II. reda Slovenska Bistrica—Podplat, z dostopi s stranskih cest;
č) pare. št. 751/3, 7321/1. 706/2, 726/3, 736/4, 732/6, 732/2, 731/2, 753, dela pare. št. 675 in dela pare. št. 676 in pare. št. 6/2, vse k. o. Pekel, ki so zaznamovane v načrtu rdeče šrafirano in ki so določene za zidavo javnih poslopij.
4.	člen
Pare. št. 171/1, 7/2, 17, 2/1. 7/3 in 7/2 k. o. Pekel v gradbenem okolišu Poljčane II ter ves gradbeni okoliš Poljčane III so določeni za industrijo.
5.	člen
V	gradbenem okolišu Zg. Poljčane so parcele )krog Doma onemoglih v varovalnem pasu, pare. št. 280/1, 274/2 in dol pare. št. 273 k. o. Zg. Poljčane pa so določene za pokopališče in njegovo razširitev.
6.	člen
V	gradbenem okolišu Studenice so parcele, ki so zaznamovane s sivo barvo, zazidljive' s stanovanj-
skimi in drugimi objekti s pogojem, da'se vsa nova poslopja v starem zazidanem jedru trga podrede historični ra in urbanističnim pogojem, o tem odloči občinski ljudski odbor v vsakem primeru posebej in sporazumno s prizadetimi ustanovami.
Parcele, ki so med pokopališčem in naseljeni, so nezazidljive za vse virste zidave tor so zavarovana površina.
7.	člen
V gradbenem okolišu Laporje II je pare. št. 79
k.	o. Laporje določena za zidavo javnih poslopij, vse druge parcele pa za zidavo individualnih stanovanjskih in dragih poslopij.
8.	čleu
Ožje lokacije v gradbenih okoliših določa gradbeni organ občinskega odbora v skladu s tem odlokom.
Za zidavo v gradbenih okoliših v strnjenih delih naselja ob republiški ali okrajni cesti se ne more določiti ožja lokacija brez poprejšnjega soglasja pristojne cestne uprave.
9.	člen
Občinski ljudski odbor mora na podlagi tega odloka oskrbeti detajlni zazidalni načrt za zidavo za nadaljnji dve leti.
10.	člen
*
Grofični prikazi za naselja v občini Poljčane, izdelani v merilu 1:2880, v katerih so gradbeni okoliši zaznamovani dn omejeni, so sestavni del tega odloka.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku okraja Maribor«, objavi pa se tudi v »Uradnem listu LRS«.
St. 04/30-156/5-1957
Maribor, dne 19. aprila 1957.
Predsednik OLO:
Milan Apih 1. r.
199.
Po 2. členu zakona o uporabi zemlišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13-46/56),- 4. točki 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni Hst LRS. št. 19-89/52) in na predlog občinskega ljudskega odbora Rače je okrajni ljudski odbor Maribor na seji okrajnega odbora in na seji zbora proizvajalcev dne 19. aprila 1957 sprejel
ODLOK
o gradbenih okoliših v občini Rače
1.	člen
V občini Rače se lahko uporabijo v gradbene namene samo zemljišča v gradbenih okoliših, opisanih v 2. členu tega odloka.
2.	člen
1. Za gradbeni okoliš Rače se določi zazidano jedro, zaznamovano v grafičnern prikazu s sivo barvo, in vse parcele z glavno številko 273 in podštevilkami
1—138v uadalijc parcele z glavno Steviliko 1474 in pod-' številikanni 11—'58 in parcele z glavno številiko 1425 in. ipodštevilkami 40—5i5 ter delil pare. št. 1446, 1444, 1437, 1434, 233 im parcele 1,233 vse L. o. Rače.
2.	Za gradbeni okoliš Orehova vas se določi zazi-zidano jedro, zaznamovalo v grafičnem prikazu s sivo barvo.
3.	Za gradbeni okoliš Hotinja vas se določi zazidano jedro, zaznamovano v grafičnem prikazu s sivo barvo, in vse parcele z glavno številko 460 in podštevLikami 4—12, nadalje parcele z glavno številko 470 im [kkIštevilkami 2—7, parcele z glavno številko 22 in podate v likam i 1—12 ter parcele z glavno številko 463 in podštevilkami 3—8, nadalje pare. štev. 474/10, 474/21, 466, 467/13, 458/2, 471/1, 472/3, 472/4. 475/5, 475/11, 469/8, 469/1 in deli pare. št. 544/1, 469/9, 468/5, 468/6, vse k. o. Hotinja vas.
4.	Za gradbeni okoliš Marjeta se <toloči zazidano jedro, zaznamovano v grafičnem prikazu s sivo barvo, in parcele * glavno številko 634 in podštevilkami 36—99, vse k. o. Marjeta.
5.	Za gradbeni okoliš Fram se določi zazidano jedro, zaznamovano v grafičnem prikazu s sivo barvo, ter pare. št. 1/2, 4, 5, 19/1, 82, 77, 75, 46/3, 618, 617/1, 640, 629, 630, 633 , 634, 635 , 656, 629/1, 629/2, 628 in del pare. št. 1289, vse k. o. Fram.
6.	Za gradbeni okoliš Podova se določi zazidano jedro, zaznamovano v grafičnem prikazu s sivo barvo, ter pare. št. 253, 251/2, 254, 258, t.61, 252/2, 251, 72/1, 716, 706/2 in deli parcel z glavno številko 945 in podšteviilkamii 6—15 ter deli parcel z glavno številko 949 in podštevilkami 2—12, vse k. o. Podova.
3.	člen
Način zazidavo v gradbenih okoliših, navedenih v 1. členu tega odloka, ter ožje lokacije določa gradbeni organ občinskega ljudskega odbora Rače.
*	4. člen
Gradbeni prikazi gradbenih okolišev, izdelani v merilu 1:2880, so sestavni del tega odloka.
5. člen
Ta odlok začne veljali osmi dan po objavi v »Uradnem ves (miku okraja Maribor«, objavi pa se tudi v »Uradnem listu LRS«.
Št. 04/32-156/5-57
Maribor, dne 19. aprila 1957.
Predsednik OLO:
*	Milan Apih 1. r..
200.
Po 2. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni last LRS, št. 13-46/56) in 4. toč. 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89i/*52) in na predlog občinskega Ijmdiskega odbora Radlje ob Dravi je okrajni ljudski odbor Maribor na seji okrajnega zbora in ma seji zbora proizvajalcev dne 19. aprila I'>57 sprejel
ODLOK
o gradbenih okoliših v občini Radlje ob Drav.
1. člen
V občini Radlje ob Dravi se smejo uporabiti za gradbe samo zemljišča v gradbenih okoliših, določenih s tem odlokom.
2.	člen
V občini Radije ob Dravi se določijo gradbeni okoliši za naselja Vuzenica, Muta, Radlje ob Dravi in Vuhred. Za naselja Mula, Radlje ob Dravi in Vuhred se določi po en gradbeni okoliš, za naselje Vuzenica po štirje gradbeni okoliši, ki so označeni z rimskimi številkami I, 11, lil in IV.
5. člen
Gradbeni okoliš Muta obsega zemljišče, ki ga omejuje na vzhodu potok Bistrica do mostu pri Livarni, nato poteka meja po Mvarniški poti ob pare. št. 266/2 k. o. Sp. Muta ob južni meji pare. št. 261/3 in ob zahodni meji te parcele do občinske ceste št. 349/4, po tej cesti proti vzhodu, kjer se obrne ob vzhodni, meji pare. št. 261/2 in 261/1 proti severu do poljske poti št. 257/2, kjer krene proti zahodu do pare. št. 257/1 in potoka po vzhodni meji te parcele proti severu do pare. št. 34/2, 346/1, 40/2, 17 in 40/t, obkroži pare. št. 44/3 in krene proti zahodu po severni meji pare. št. 40/1, zahodni meji pare. št. 35/1 in se pri občinski cesti obme proti zahodu po severni meji pare. št. 24/1, zajame del pare. št. 19/1 im poteka po vzhodni meji te parcele do občinske ceste št. 341/1 in po njej proti jugu do zahodne meje pare. št. 12/2 in nato po potoku Bistrica do zahodne meje pare. št. 148 in 146 ter nato proti severu po občinski poti št. 341/3 do zahodne meje pare. št. 158 in po njej do potoka Bistrica, nato preseka pare. št. 474/1 in 482 ter gre preko ceste III. Teda na jug do pare. št. 466, se obrne proti jugovzhodu in poteka v ravni črti do severovzhodnega vogala pare. št. 7 in od njega v ravni črti proti jugu na občinsko pot št. 538/1 in po njej do vzhodne meje pare. št. 305, nato po vzhodni meji pare. št. 1/4 do severne meje pare, št. 1/1 in nato v ravni črti na občinsko pot ob pare. št. 133/1 in po zahodni »meji te parcele po občinski poti in dalje po dovozni poti št. 539/1, nato proti vzhodu .po pare. št. 534, gre nato oh zahodni meji pare. št. 143 proti severu,' poteka dalje ob pare. št. 133/2 in nato dalje proti vzhodu ob severnem robu pare. št. 143 in dalje ob pore. št. 147/1 proti severovzhodu do pare. št. 77, kjer poteka v ravni črti do južne meje pare. št. 62, od tod pa ob cesti II. reda št. 553/1 preko potoka Bistrica, kjer se meja zazidalnega okoliša zaključi.
Iz gradbenega okoliša so izvzete pare. št. 474/1, 91, 22/1, 22/2, 22/5, 21/1, 21/2 , 22/4, 29 , 28, 98, 99/1, 93/1, 94. 41, 91, 96, 82/5, 85/1, 78, 85/2, 77, 76/5, 75/5, 75/1, 133/1 in severni del pare. št. 1/4, vse k. o. Zgornja Muta, ki sestavljajo zeleni pas.
Gradbeni okoliš Radlje ob Dravi obsega zemljišče, ki ga omejuje na zahodu Radeljski (»otok do pare. št. 4/1, kjer se meja obrne proti vzhodu do vzhodnega vogla pare. št. 6/2, gre nato v ravni črti do jugovzhodnega vogala pare. št. 4/1, dalje v ravni črti do krajevne poti št. 504 proti vzhodu do .pare. št. 9, se obme proti jugu 'do pare. št. 88/6 po severni meji te parcele v smeri proti vzhodu do pare. št. 90/3, [H) zahodni meji te parcele proti severu do južnega roba pare. št. 81, se ponovno obrne proti vzhodu do krajevne poti št. 90/9, poteka po tej poti proti jugu preko ceste II. reda št. 630. preseka v kotu pare. št. 82. se obme proti zahodu do zahodnega roba pare. št. 80, se .ponovno obrne proti jugu do južnega roba pare. št. 77, poteka od tu dalje v ravni črti proti zahodu do zahodnega roba pare. št. 59/2. se obrne proti jugu do poljske poti št. 629. poteka po njej proti zahodu in dalje v ravni črti do južnega roba
para it. 51/5 in &e oforne naravnost proti severu <lo Radeljskega potoka, kjer se meja tega za zida lin ega okoliša zaiključi. Vse te parcele leže v k. o. Marenke rg notranji trg.
Gradbeni okoliš Vuhred obsega zemljišče, ki ga omejuje na severu železnica Mariibor—Dravograd od Vuhredščioe do pare. št. 309i/l, kjer se meja obme proti jugu do sredine pare. št. 306/1, od tod se obrne ■v ravni črti proti vzhodu do sredine para št. 308, gre v ravni črti proti' jugu do pare. št. 544/1, od tu gre v pravem kotu v zahodni smeri, nato proti jugu do južne meje pare. št. 304 in zopet proti vzhodu do krajevne poti št. 606/3, «e ponovno obrne proti jugu do južnega roba pare. št. 348/1, poteka nato po severni meji pare. št. 333 in 334/1 proti zahodu in v loku po meji pare. št. 334/1 do južnega roba pare. št. 301/1. Od tu dalije poteka meja po severni meji ]»arc. št. 300/1, preko krajevne poti št. 693/1 po se-veraem robu pare. št. 295/2. Na južnem vogalu pare. št. 2S3/2 se meja obrne proti severu in teče v ravni črti do severozahodnega vogala pare. št. 35, od iod poteka po južnem robu pare. št. 263, 268 in 267 v ravni črti do krajevne poti št. 276/2, se obrne proti severni in nato poteka zopet v smeri proti zahodu do pare. št. 273, gre po njenem vzhodnem robu proti jugu in dalje po južnem robu iste parcelo proti zahodu, seka krajevno pot št. 690/1 in pare. št. 232, gre v ravni črti do Vuhredščioe, jo preseka in obenem tudi pare. št. 132/3 ter krajevno pot št. 687/1 in 688/3 in nato po severni meji pare. št. 134/1 jm po občinski poti št. 684 do zahodnega roba pare. št. 128, se obrne proti severu do južnega roba pare. št. 115/1, poteka po tem robu proti vzhodu do krajevne proti št. 688/2, poteka po njej proti jugovzhodu im nato pro južni meji pare. št. 135 in od tu dalje v ravni črti preko občinske proti št. 687/1 do jugovzhodnega vogla pare. št. 145, se obrne tu naravnost proti severu *po Vu-hredščiei do železnice, kjer se meja tega gradbenega okoliša zaključi.
Gradbeni okoliš Vuzenica I obsega zemljišče, ki ga omejuje na severni in severozahodni strani reka Drava, v sredini pare. št. 129 k. o. Vuzenica se meja obrne v ravni črti proti jugovzhodu do sredine pa ra št. 151/1, od tu dailje v ravni črti do južnega vogala pare. št. 145/2, od tod gre v jugozahodni smeri do pare. št. 186/5 in od tu zopet v ravni črti do občinske ceste prarc. št. 443/2. Od tu gre meja proti severozahodu po tej cesti do priključka na cesto HI. reda št. 459, nato gre v ravni črti v južni smeri do severnega vogla pore. št. 177/1, kjer se meja obrne proti severozahodu p>o cesti III. reda št. 445/1 in gre p>o njej do polovice pare. št. 232/1, jo preseka v ravni črti do zahodnega vogala pare. št. 219 in do reke Drave, kjer se meja gradbenega okoliša Vuzenica I zaključi.
Gradbeni okoliš Vuzenica II obsega zemljišče, %ki ga omejuje na zahodu od psarc. št. 299/2 k. o. Vuzenica cesta IIT. reda, pare. št. 449/2 do južnega roba pare. št. 321, od tod gre v ravni črti proti severu do severne meje pare. št. 319, gre p»o lej pareelinii meji proti zahodu do ceste ITI. reda št. 449/2 in po njej proti severozahodu do pare. št. 277/3 ter dalje px> vzhodni meji do južnega vogala pare. št. 241/1 in nato v ravni črti do železniškega nadvoza in po občinski proti št. 141/5 proti severovzodu do severne meje pare. št. 36/1 in pro njej proti vzhodu do vzhodnega vogala pare. št. 229; tu se meja obrne proti jugu v ravni črti do vzhodnega vogla pare. št. 314 in dalje px> vzhodni meji te parcele ter v ravni črti do vzhod-
nega vogla prarc. št. 303/2, gre po jugovzhodni meji te parcele in od tu dalje v ravni črti do vzhodnega vogla pare. št. 299/2, kjer južna prarcelua meja zaključuje ozemlje gradbenega okoliša Vuzenica 11.
Gradbeni okoliš Vuzenica III obsega zemljišče, ki ga omejuje na severozahodni strani reka Drava do severovzhodne meje prarc. št. 117/2 k. o. Šentjanž nad Dravčamii, gre nato v ravni črti proti jugovzhodu preko okrajne ceste in dalje pro vzhodni meji pare. št. 122/4 ter potoka ua jugu ob severni meji železnice prarc. št. 1377, se obrne na sever ob zahodni meji pare. št. 99/1 do ceste št. 1301|/1 in po ujej do zahodne meje pare. št. 101 ier v ravni črti po tej parcelni meji do 'reke Drave, kjer se zaključi meja gradbenega okoliša Vuzenica 111.
Gradbeni okoliš Vuzenica IV obsega zemljišče, ki ga omejuje na severozahodni strani reka Drava do sredine prarc. št. 72, kjer se obrne v ravni črta proti jugu do vzhodnega vogla prarc. št. 68, gre nato po cesti št. 1301/1 proti zahodu do zahodnega roba pare. št. 43/2, se obrne proti severu v topem kotu do krajevne poti št. 1300/2 in pro njej proti severovzhodu zopet do reke Drave, kjer se zaključi meja gradbenega okoliša Vuzenica IV.
Zemljišče vzhodno od potoka Cirkvenica prarc. št. 267/3 k. o. Vuzenica je rezervirano za sejmišče. Zemljišče pare. št. 125, 81, 122 in 123 je rezervirano za zidavo občinske klavnice. Zemljišče pare. št. 202, 203 in 204 ter 203 je rezervirano za most In dovozno prot na novi most čez Dravo.
4.	člen
Zemljišče pare. št. 234/3, 134/1, 140 in 138 k. o. Zg. Muta, pare. št., ki jih obkrožata krajevna prot št. 443/1 in cesta lil/ reda št. 439 do mostu, kakor tudi del pare. št. 288/1, del pare. št. 217/1 in del pare. št. 186/5 k. o. Vuzenica so določene izključno za zazidavo z javnimi poslopji za kulturno-prosvetne namene.
Zemljišče prarc. št. 85 in zahodni del prarc. št. 84/1 ter del pare. št. 90/3 k. o. Marenberg n. t. sta predvidena za razvoj obrti.
Zemljišče del pare. št. 273, 271/1 in 270/1 k. o. Vuhred je določeno za lesno industrijsko podjetje Slovenj Gradec — obrat Vuhred.
Pokopališč e pare. št. 133/1 k. o. Zg. Mula se pro opustitvi preuredi v park in prav tako tudi prarc. št. 260 k. o. Vuzenica.
Severni del prarc. št. 1/4 k. o. Zg. Muta se rezervira za ureditev parka.
Gradbeni okoliš Vuzenica IV in jugovzhodni del gradbenega okoliša Vuzenica IH od ceste III. reda je rezerviran za razvoj industrije.
5.	člen
Za izdajo ožjih lokacij v gradbenih okoliših je prristojen gradbeni organ občinskega ljudskega odbora Radlje ob Dravi.
6.	člen
Organ, ki potrjuje ožje lokacije, mora pražiti pvredvsem na to. da se za gradbene namene v prvi vrsti uporabijo še nezazidana zemljišča v strnjenem zazidanem jedrn naselja, potem šele druga zemljišča, ki so določena za zazidavo.
7.	člen
Občinski ljudski odbor Rudije ob Dravi bo iki IxxiLagii tega odloka izdelal 'urbanistično osuovo za zazidavo -v naslednjih dveh letih.
8.	člen
Meje gradbenih okoliSev, ki so navedeni v tem odloku, so 'razvidne iz posebnih grafičnih prikazov, izdelanih v merilu 1:2880, ki so sestavni del tega odloka.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v .jUraduem vestniku okraja Maribor«, objavi pa se tudi v »Uradnem listu LRS«.
St. 04/1 1410/2-1957
Maribor, <ine 19. aprila 1957.
Predsednik ÜLO: Milan Apih 1. r.
201.
Po 2. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13-46/56), 4. točki 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in na predlog občinskega* ljudskega odbora Ravne na Koroškem je okrajni Ij-udski odbor Maribor na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev z dne 19. aprila 1957 sprejel
ODLOK
o gradbenih okoliših v občini Ravne na Koroškem 1. člen
V občini Ravne «a Koroškem se smejo v gradbene namene uporabljati samo zemljišča v gradbenih okoliših, določenih v 2. členu tega odloka.
,	2. člen
Gradbeni okoliš Ravne I obsega predel, ki ga omejujejo na severu reka Meža, južna meja pare. št. 41, zahodna meja pure. št. 37 in 36 k. o. Javornik, pot na Javornik do Kot ul jeke ceste, ta cesta do zahodne meje pare. št. 161 k. o. Preski vrh, pare. št. 24, severna in zahodna meja pare. št. 32 k. o. Preški vrh, vzhodna meja pare. št. 373, severna meja pare. št. 372 iste k. o., dalje ,potok Suha, cesta ob tem potoku do pare. št. 263/7 k. o. Gužlanj, vzhodna in zahodna meja te parcele, pot ob gramoznici izpod Cečovja, zahodna meja pare. št. 51, 263/5, 263/3, k. o. Guštanj, cesta na Cečovje, južna meja pare. št. 114 in zahodna meja pare. št. ,242, 244, 246, 238, 232, severna meja pare. 104, vse k. o. Guštanj, Prežihova ulica do Malgajeve ulice, Malgajeva ulica do Ozke ulice in Ozka ulica do Meže v trgu Ravnen a Koroškem.
Gradbeni, okoliš Ravne II obsega celotni plato Cečovja in na jugu pare. št. 43, 53, 54 in 68, vse k. o. Navrški vrh.	,
Gradbeni okoliš Ravne lil obsega pare. št. 294, 296 m 300/2 vse v k. o. Navrški vrh, ležeče severno od občinske' ceste na Navrški vrh do izpod cestnega varovalnega pasu dovozne ceste na Cečovje.
Gradbeni okoliš Ravne IV obsega predel, ki ga omejujejo na severu železniška proga Dravograd— Holmec in dovozna pot na postajališče Ravne na Koroškem. na vzhodu zahodna meja pare. št. 142 k. o. Guštanj, na jugovzhodu in jugu republiška cesta
II/343 I) ra v o,g rad— Crna—Šentvid do pare. št. 41 k. o. Dobja vas dn na zahodu vzhodna meja pare. št. 41, 76/8, 76/2, 26<V2, k. o. Duh ja vas in jugovzhodna meja pare. št. 1242 k. o. Stražišče, ki vodi v južno mejo železniškega telesa.
Gradbeni okoliš Ravne V obsega predel, ki ga omejujejo na jugu severna meja pare. št. 210/2, na zahodu gozd ob zahodni meji pure, št. 216/1, 218, 219/2, južna meja pare. št. 186 in vzhodna meja pare. št. 184, južna in vzhodna meja pare. št. 4, južna in vzhodna meja pare. št. 11, na severu južna meja pare. št. 5/8 in 21 ter na vzhodu zahodna pare. št. 20, 30, 220, 273, 224/3 in zahotltna meja pure. št. 211/1 vse k. o. Dobja vas.
Gradbeni okoliš Prevalje obsega predel, ki ga omeju jejo na severu južna meja pare. št. 345 im južna ter vzhodna meja pare. št. 344 k. o. Zagrad, republiška cesta II. reda Dravograd—Crna, vzhodna meja pare. št. 320, južna meja pare. št. 319 k. o. Farna vas ter vzhodna meja železniškega ozemlja proge Dravograd—Holmec, vzhodna meja pare. št. 294/1 k. o. Farna vas, navedena republiška cesta, vzhodna meja pare. št. 2W>1/1, južna meja pare. št, 290/1 in 387/3 ter južna in vzhodna meja pare. št. 587/1, 388/2 in 388/1. južiua meja železniškega zemljišča proge Dravograd—Holmec, zahodna meja pare. št. 268, 34/8, 614/1 in dovozna cesta na kolodvor Prevalje, vzhodna meja pur. št. 147, vse k. o. Farna vas, ter južna meja železniškega zemljišča proge Dravograd—Holmec do zahodne meje pare. št. 27 k. o. Farna vas, na vzhodu zahodne meje pare. št. 27, 35, 36, 37, 56 in 55 k. o. Farna vas in na jugu pare. št. 137/20 ter vzhodna meja pare. št. 134 in 137/1, 139. 136, 132. 164, 155, 154/1, zahodna meja pare. št. 178/7 in severna meja pare. št. 174/1, 171/1 in 168, vzhodna meja pare. št. 192/2 in 192/3, vse k. o. Farna vas, im pot ob Meži do mostu na Leše, reka Meža, Leški potok, občinska pot na Leše in severna meja pare. št. 477/2 gozd k. o. Prevalje, reka Meža do pare. št. 345 k. o. Zagrad.
3.	člen
V	gradbenih okoliših Ravne I, IT, III in V je do-dovoljena zazidava zemljišč tako, kakor predvideva detajlni zazidalni načrt za posamezni predel okoliša.
V	delu gradbenega okoliša Ravne I južno od občinske ceste proti Kotljam se naj predvidi paralelna dovozna pot, ob kateri bodo nova poslopja.
Gradbeni okoliš Ravne III je določen za industrijske objekte in razširitev tovarniškega območja Železarne Ravne na Koroškem.
La novo osnovno šolo v Ravnah se rezervirajo pare. št. 294 im 296 k. o. Navrški vrh.
4.	člen •
Zemljišča v gradbenem okolišu Prevalje se «mejo uporabljati v gradbene namene ob tehle pogoj ih:
a)	, pare. št. 411/1 in 4115 k. o. Farna vas sta rezervirani za zdravstveni dom:
b)	pare. št. 256/2, 256/3, 256/1, 255/1, 255/2. 234/1 in 254/2 k. o. Farna vas so rezervirane za kulturni dom:
c)	vsa zemljišča neposredno ob republiški cesti Ravne—Prevalje—Mežica so rezervirana za zidavo javnih poslopij in za ureditev te ceste;
č) pare. št. 158, 159. 160. 161. 162,' 163 in 164 so rezervirana za zidavo osemletke:
d)	zemljišče, obstoječe iz pare. št. 259. 269/2. 251/2. 251/1, 250/2, 250/3, 250/1. 214. 245 . 246 im 248 k. o. Farna
■»a«, je rezervirano zn zidajo ve&tanoNanjskii.h bi« z najmanj enim do treh nadstropij ob pogojih, kii so določeni, v posebnem zazidalnem načrtu aa ta predel; ta načrt osiknb.i občinski ljudski odbor;
e)	zemiljasče, obstoječe iz pare. št. 178/4, 178/3, 180/1, 180/2, 180/5, 101/2, 181/1, 178, 175, 178/5, 178/2, 173/2, 175/5, 174/1, 175/1, 171/1, 172, 192/5 in 192/4 k. o. farna vas, je 'rezervirano za enodružinske tuše in dvojčke ter vrstne hiše, ne višje od 1 nadstropja po posebnem zazidalnem načrtu;
f)	zemljišče, obstoječe iz pare. št. 614/1, 149/2, 149/1, 148/1, 147, 276/1 in 267/2 k. o. Farna vas, je rezervirano za zidavo fizik uit urnik objektov;
g)	strnjeno zazidano jedro naselja je mogoče še bolj zazidati, vendar ob fpogojih posebnega zazidalnega načrta.
5.	člen
Ožje lokacije v gradbenih okoliših določa gradbeni' organ občinskega ljudskega odbora v skladu s tem odlokom.
Za zidav , v gradbenik okoliših ob republiški ali »krajni cesti se ne more določiti ožja lokacija brez poprejšnjega soglasja pristojne cestne uprave.
6.	člen
Občinski ljudski odbor mora na podlagi tega odloka oskrbeti detajlni zazidalni načrt predvidenih zidav za dobo dveh let.
7.	člen
Za potrebe republiške tranzitne ceste skozi Prevalje se rezervirajo potrebna zemljišča v skladu z glavnim načrtom za preložitev te ceste.
8.	člen
Grafična prikaza za naselje Ravne na Koroškem in Prevalje, izdelana v merilni 1:2880, v katerih so gradbeni okoliši označeni in omejeni, sta sestavni del tega odloka.
9.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v »Uradnem vestniku okraja Maribor«, objavi pa se tudi v »Uradnem listu LRS«.
St. 01/1-9688/1-1957
Maribor, dne 19. aprila 1957.
Predsednik OLO:
Milan Apih 1. r.
202.
Po 2. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene nametne (Uradni List LRS, št. 13-46/56), 4. točki 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in ca predlog občinskega ljudskega odbora Slovenska bistrica jc okrajni ljudski odbor Maribor na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 19. aprila 1957 sprejel
ODLOK
o gradbenih okoliših v občini Slovenska Bistrica za naselja Slovenska Bistrica, Oplotnica, Pragrsko, Spodnja Polskava in Zgornja Polskava
1. člen
V občini Slovenska Bistrica se smejo v gradbene namene uporabi jati samo zemljišča v gradbenih okoliših, določenih v 2. členu (ega odloka.
2. člen
I.	Gradbeni okoliš Slovenska Bistrica A, obsega predel, ku ga omejujejo: na severu ravna črta od potoka Bistrica, pare. št. 1248, proü zahodu preko sredine pare. št. 1176 k. o. Slovenska Bistrica do zahodne meje pare. št. 1238/6, na severovzhodu jugozahodna meja pare. št. 1238/6 itn ravna črta v podaljšku te meje do vzhodnega vogala pare. št. 1170/2, na vzhodu ravna črta od navedenega vogala v jugozahodni smeri do občinske ceste pare. št. 1289/1, ta pot do sredine pare. št, 1148/2, sredina te parcele, vzhodna meja pare. št. 1284 do severne meje pare. št. 930/2 in 930/5, severovzhodna meja pare. št. 930/5 in južna meja te .parcele ter pa’rc. št. 930/5, zahodna meja pare. št. 930/1, 93j3/2, 949, severna meja pare. št. 960, zahodna meja pare. št. 966/1 in 685, severna meja paTc. št. 681 in 682, desna stran ceste Šentilj— državna meja—Ljubljana do severne meje parcele št. 288, ta meja na zahod do vzhodne meje parcele št. 289, na zahodu vzhodna meja parcel št. 271/3, 268, 264, 261, 254/1 in 254/3, severna meja pare. št. 1238 do navedene državne ceste, desna stran te ceste na sever do Čopove ulice pare. št. 1252 in na jugu ta ulica proti zahodu do katastrske meje k. o. Zgornja Bistrica, katastrska meja te občine do občinske ceste pare. št. 1250/6 im ravna črta v podaljšku do mostu na potoku Bistrica pri pare. št. 1184/i ter potok Bistrica pare. št. 1248 do izhodiščne točke, vse v k. o. Slovenska Bistrica.
II.	Gradbeni okoliš Slovenska Bistrica B obsega predel, ki ga omejujejo: na severu občinska cesta Zgornja Bistrica—Slovenska Bistrica od pare. št. 100 na zahodu do parcele št. 12/1, na vzhodu zahodna meja te .parcele in pare. št. 15/2, občinska pot pare. št. 14 do sredine severne meje pare. št. 3Q/1, nato ravna črta preko sredine te parcele v smeri sever — jug do južne meje te parcele, južna meja pare. št. 30/1 in 28, vzhodna meja pare. št. 36/1, severna meja pare. št. 56/2, 40, 41, 195/1 in na zahodu zahodna meja pare. št. 121, 122/1, 102/2 ter severna meja pare. št. 100 do izhodiščne točke, vse k. o. Zg. Bistrica.
III.	Gradbeni okoliš Slovenska Bistrica C obsega predel, ki ga omejujejo: na severu južna meja pare. št. 87/4, meja katastrske občine Kovača vas, južna meja |»are. št. 69/25 do 69/22, južng meja pare. št. 69/6, vzhodna meja 'pare. št. 69/22, jugozahodna meja pare. št. 75/3 im 69/8, jugozahodni del pare. št. 69/1, na jugu južna meja pare. št. 77/1 ter na jugu im jugozahodu pare. št. 85 in na zahodu zahodna meja pare. št. 88, vse k. o. Zg. Bistrica.
IV.	Gradbeni okoliš Oplotnica obsega predel, ki ga omejujejo na severu sredina pare. št. 2420/2 k. o. Oplotnica, potok Oplotnica im južna meja pare. št. 2421/1, na vzhodu zahodne meje pare. št. 2423/2, 2423/3, 2424/2, 2443, severna meja pare. št. 2479/1, zahodna meja te parcele in pare. št. 2438, 2468, 2475/1 in zgornji del zahodne meje pare. št. 2484/1, ravna črta od sredine zahodne meje te parcele na vzhod do občinske poti pare. št. 3047/1, na vzhodu ta pot in občin-, ska pot 2987/2 do severne meje pare. št. 53 na jugu ter proti zahodu severna meja pare. št. 49, 44. 39, 33/1, 30. 27/1, 27/2. 25. dalje ravna črta od te parcele do sredine zahodne meje pare. št. 20/13, dalje ravna črta od navedene točke skozi južno mejo pare. št. 1661/2 in 421 do vzhodne meje ceste pare. št. 3056, ta meja do križišča ob pare. št. 2092 ravna črta do sredine zahodne meje pare. št. 1138, ravna črta na zahod
do .pare. štev. 1626, za hodna meja pare. štev. 2060/11, 2060/10 do 2060/7, severna meja te parcele in pare. št. 2060/18, 2060/17, zahodna meja pare. št. 20391/10, južna meja pare. št. 3032. zahodna meja te parcele ter vzhodna meja pare. št. 2042/2 im stavibišoa 4.‘2, severna meja te parcele in v podaljška ravna črta do južnega konca pare. št. 2048, zahodna meja te parcele in pare. št. 2059/9, 2059/2, zahodna meja [vare. št. 303) in 'ravna črta od stikali^ča te parcele s pare. štev. 205/1 na severozahod do južne meje pare. št. 21259, ravna črta proti severovzhodu do potoka Oplotnica ob pare. št. 2244 in potok Oplotnica na sever do izhodišča.
V.	Gradbeni okoliš Pragrsko I obsega predel, ki ga omejujejo na severu južna meja pare. št. 1000/1, 1000/2, 1000/3, 192/18 iu 192/13 k. o. 1’ra grško, na vzhodu zahodna meja pare. št. 793/2, 793/1, 1000/7, 1000/8, na jugu pare. Štev. 1002/1, 1002/4, 1001/14, 1007/7 in 1007/10, na zahodu pare. štev. 1000/13, 999/,2, 1000/12, 999/1, 1000/11 d,n 996/4 vse k. o. Sp. Polskava.
VI.	Gradbeni okoliš Pragrsko 2 obsega strnjeno zazidani del naselja im nove površine, ki so določene za njegov razvoj, kar omejuje na severu južna meja pare. št. 1002/5, 1002/6, 1002/2, vzhodna meja pare. št. 1002/2, južna meja pare. št. 1015/12, vzhodna meja te parcele in pare. št. 1015/2, 1015/1, na severu sega v jugovzhodni del pare. št. 1015i/l, na vzhodu zahodna meja pare. št. 1015/3, 1015/13, južna meja U parcele, zahodna meja železniškega zemljišča proge Šentilj — državna meja — Zidani most, severozahodna meja pare. št. 1022/5, ravna črta od zahodnega vogala te parcele proti severozahodu do južnega vogala pare. št. 1021/5. Dalje ravna črta od navedene točke proti zahodu do zahodne meje pare. štev. 1085/4, zahodna meja te parcele in občinska pot proti Leskovcu pare. št. 1438, na vzhod do republiške ceste Ptuj—Slovenska Bistrica, ta cesta do zahodne meje pare. št. 1092/7, vzhodna meja pare. št. 1002/1, do izhodišča, vse k. o. Sp. Potekava.
VII.	Gradbeni okoliš Sp. Potekava obsega sedanje strnjeno zazidano jedro in površine, ki so določeno za njegov razvoj, ki g£ omejujejo: na severu južna meja pare. št. 10/1, 224/2, 227 do 232, južna meja pare. št. 255/3, 257/2, ravna črta od vzhodue meje te parcele do južne meje pare. št. 260/1, nato ravna črta od vzhodue meje te parcele proti vzhodu do spodnje tretjine zahodne meje pa'rc. št. 323, zahodna meja te parcele ter južna meja pare. št. 324/1, na vzhodu zahodna meja pare. št. 226, 451, ravna črta od vzhodne meje pare. št. 453 proti jugozahodu do južnega vogala pare. št. 455, jugozahodna meja te parcele, zahodna meja pare. št. 49, jugozahodna meja te pare. št. 458i/l in pare. št. 488, južna meja te parcele, vzhodna meja pare. št. 489, južna in zahodna meja pare. št. 484, severna meja pare. št. 1386/5, zahodna meja te parcele, južna meja pa'rc. št. 1386/1 v skrajnjem severozahodnem delu, nato ravna črta od stikališča te parcele s pare. št. 1386/2 do sredine jugozahodne meje pare. št. 1402, zgornji del te zahodne meje do stikališča s pare. št. 1408, vzhodna meja pare. št. 1398 v severnem delu ter nato ravna črta proti zahodu preko sredine pare. št. 1398 do okrajne ceste pare. št. 1444, ta cesta na sever do južne meje strnjenega zazidanega dela naselja v smeri proti jugozahodu, severno od pare. št. 121 do zahodne meje pare. št. 120, vzhodna meja naselja ob cesti št. 1410, zahodna meja te ceste do južne meje pa'rc. št. 194, na zahodu vzhodna
meja pare. št. 106, 105/2, 105/1, severna meja te parcele, ravna črta od zahodnega vogala te parcele proti severozahodu do pare. št. 10/1, kjer j<» izhodišče, vse k. o. Sp. Potekava.
Vlil. Gradbeni okoliš Zgornja Potekava obsega predel, ki ga omejujejo: na severu Zahodna meja pare. št. 309/2, južni del pure. št. 307/1 in južna meja pare. št. 377 do sredine, na vzhodu ravna črta od sredine južne meje pare, št. 577 na jug do južne meje pure. št. 301, zahodna meja pare. št. 348, južna meja pare. št. 356/2, 353/2 in 351; na zahodu zahodna meja pare. št. 328/2, 310/5, 310/4 in 310/3, vse v k. o. Zg. Potekava.
3.	člen
V	gradbenem okolišu Slovenska Bistrica A, ki obsega strnjeno zazidani del mesta, bo predpisal način zazidave za vsak objekt posebni gradbeni organ občinskega ljudskega odbora v skladu s sedanjo zazida vo in v soglasju z Zavodom za spomeniško varstvo LRS.
Pare. št. 959/1 do 930/3, 933/1, 987/i do 987/4, 984/2, 933/3, 117/1 in 117/2 v k. o. Slovenska Bistrica so določene za individualno zazidavo v razprtem sistemu jx> zazidalnem načrtu za ta del gradbenega okoliša.
Gradbeni okoliš Slovensku Bistrica B je določeu za zidavo vrstnih stanovanjskih hiš in blokov po zazidalnem načrtu za tu gradbeni okoliš.
Gradbeni okoliš Slovenska Bistrica C je določen za zidaVo individualnih stanovanjskih hiš v razprtem sistemu v skladu z zazidalnim načrtom za ta gradbeni okoliš.
V	območju strnjeno zazidanega jedra naselja Oplotnica bo predipsal način zazidave za vsak objekt posebej gradbeni rogati občinskega ljudskega odbora v skladu s sedanjo zazidavo iu v soglasju z Zavodom' za spomeniško varstvo LRS.
Novo določene površine gradbenega okoliša Oplotnica na zahodu, ki so v grafičnem prikazu zaznamovane z rdečo barvo, so določene za zidavo individualnih stanovanjskih hiš v razprtem sistemu po zazidalnem načrtu za ta del okoliša.
Novo določene površine gradbenega okoliša Oplotnica na vzhodu, ki so v grafičnem prikazu zaznamovane z rdečo barvo, so določene za zidavo individualnih stanovanjskih in drugih hiš v razprtem sistemu, vrstnih hiš in blokov po zazidalnem načrtu za la del gradbenega okolišu.
V	gradbenem okolišu Pragrsko I bo predpisal način zazidave za vsak objekt posebej gradbeni organ občinskega ljudskega odbora v skladu s sedanjo zazidavo.
Gradbeni okoliš Pragrsko II je določen za zidavo individual mik stavb v 'razprtem sistemu po zazidalnem načrtu za ta gradbeni okoliš, razen pare. štev. 1906/2 k. o. Sp. Potekava, ki je določena za zidavo bločnib poslopij.
V	zazidanem jedru naselij Spodnja in Zgornja Polskava bo predpisal način zazidave za, vsak objekt posebej gradbeni organ občinskega ljudskega odbora.
Za gradbene namene novo določene površine v gradbenih okoliših Spodnja in Zgornja Potekava, ki so v grafičnih prikazih zaznamovane z rdečo barvo, so zazidljive z individualnimi hišami v razprtem sistemu po zazidalnem načrtu za ta del gradbenih okolišev.
4.	člen
Občinski ljudski odbur Slovenska Bistrica mora na podlagi tega odlioka oskrbeti detajLm zazidalni načrt pred videnih zidav v gradbenih okoliš ih za dobo prihodnjih dveh let,
5.	člen
Območje starega strnjeno zazidanega jedra mesta Slovenska Bistrica ob republiški cesti I. 'reda štev. 1/10 Šentilj — državna meja — Ljubljana in ob okrajni cesti št. 111/1855 Slovenska Bistrica — Zgornja Ria tri ca do bivšega grajskega parka, vštevši celotno površino gradu in njemu pripadajočih površin, velja kot zgodovinsko zavarovan predel mesta, v katerem se sinejo vsa poslopja prenavljati, prezida vati in do-zidavati samo s privoljenjem Zavoda za spomeniško varstvo LRS.
Zgodovinsko zavarovani so objekti, ki leže na pare. št. i, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8/1, 8/2,9, 10/3, 11, 12/1, 12/2, 13/2, 14, 931, 59 in 137/2 k. o. Zgornja Bistrica.
Območje starega strnjeno zazidanega dela naselja Oplotnica, in sicer pare. št. 2043, 472, 2042/2, 2042/1, 2045, 110, 2044/1, 2044/2, 2044/3, 109 in 111 k. o. Oplotnica je zgodovinsko zavarovan predel, v katerem se smejo vsa poslopja obnavljati, prezidavati in dozidavah samo s privoljenjem Zavoda za spomeniško varstvo LRS.
6.	člen
Predel v k. o. Slovenska Bistrica, kii ga omejujejo na severu potok Bistrica, na vzhodu zahodna meja pare. št. 1047 in ravna črta v isti smeri proti jugozahodu do pare. št. 914/5, na jugu okrajna cesta Slovenska Bistrica—Laporje, južna meja pare. štev. 920/2, vzhodna in južna meja pare. št. 921, južna meja pare. št. 927/1, 928, 928/1, 929/6, 279 ter na zahodu pare. št. 1284, ki preide v Vošnjakovo ulico, in zemljišča v k. o. Zgornja Bistrica, ki jih omejujejo na severu potok Bistrica, na vzhodu vzhodna meja pare. št. 150 in 149, južna meja te parcele in pare. št. 161, 160, 159, 157, 399/1, 391/2, 397/4. 391, 393, zahodna meja te parcele in pure. št. 360, 382, 383, 436 din 430, so določene za izgraditev industrije, obrti in raznih servisov.
Zn JLA se določi ozemlje, ki ga omejujejo na severu Čopova ulica, n« vzhodu republiška cesta Šentilj — državna meja — Ljubljana, na jugu Špiudler-jeva ulica in na zahodu zahodna meja pare. št. 120 in 121/2 k. o. Slovenska Bistrica ter meja katastrsike občine Zg. Bistrica do Čopove ulice.
I
Za Jugoslovanske železnice se določi ozemlje ob železniški progi Črešnjevec — Slovenska Bistrica od kin3.10i0 do km 3.400 v širini 40 m jugozahodno od te proge.
7.	člen
Za športne in rekreacijske namene ter zidavo šol se določi za mesto Slovenska Bistrica predel, ki ga omejuje na severu občinska cesta Slovenska Bistrica — Zg. Bistrica, na jugu okrajna cesta Slovenska Bistrica — Zg. Bistrica in južna meja pare. št. 30/1 k. o. Zg. Bistrica, na zahodu zahodna meja pare. št. 30/1, 46 in 47 k. o. Zg. Bistrica ter na vzhodu vzhodna meja pare. št. 57/1 in 73/2 ter ravna črta od sredine severne meje iparc. št. 30/1 proti jugozahodu do južne meje te parcele, vse v k. o.’ Zg. Bistrica.
Za iste namene se za naselje Oplotnica določi ozemlje, ki ga omejuje na severu ravna črta od sredine zahodne meje pare. št. 2484/1 k.* o. Oplotnica na vzhod do občinske ceste pare. št. 3047/1, na vzhodu ta občinska cesta, na jugu okrajna cesta Oplotnica — Cadrau in na zahodu vzhodna meja gradbenega okoliša za naselje Oplotnica.
V naselju Fragrsko se v isti namen določi ozemlje, ki ga omejujejo na severu občinska pot pare. št. 1474 k. o. Sp. Polskava, na vzhodu zahodna meja železniškega zemljišča, na jugu severna meja gradbenega okoliša Fragrsko II in na zahodu zahodna meja pare. št. 1012/4, vse v k. o. Sp. Polskava.
8.	člen
Ožjo lokacijo z gradbeno črto in nivelacijo objekta v gradbenih okoliših, navedenih v 2. členu tega odloka, določi gradbeni organ občinskega ljudskega odbora.
Za zidavo v varovalnem pasu cest se ne more določiti ožja lokacija brez soglasja pristojne cestne uprave.
,	9. člen
Grafični prikazi gradbenih okolišev, izdelani v meriln 1:28S0, so sestavni del tega odloka.
10.	člen
Ta odlotk začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku okraja Maribor«, objavi pa se tudi v »Uradnem listu LRS«.
Št. 04/32-156/17-1957
Maribor, dne 19. aprila 1957.
Predsednik OLO:
Milan Apih 1. r.
Izdaja Časopisno založnl&ko podjetje »Uradni Ust LRS» — Direktor In odgovorni urednik: Ivo Lapajne — Tiska tiskarna •Toneta Tomšiča*, vsi v Ljubljani — Naročnina: letno 900 din — Posamezna številka do a strani 10 din vsake nadaljnje t strani S din več - Reklamacije se upoštevajo le mesec dni oo Izidu posamezne številke - Uredništvo in uprava: Ljubljana, Erjavčeva 15a, poštni predal 336 — Telefon direktor In knjigovodstvo: 20-701. uredništvo tn uprava: 23-S79 -
Čekovni račun: BO-KB-5-2-399