PnSiHna nT«*«« ▼ colovInL
Leto XI., št. 272
Upravništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. - Telefon št 3122. 3123, 3124. 3125 3126 bisera rni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul — Tel 3492 in 2492 Pod ružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 — Teleton št 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica
št 2 — Telefon št 190. Račun' Dri pošt ček zavodih: Ljub« ljana št. 11.842. Praha čislo 7« ISO VV-en «t 105 241
Ljubljana, sobota 22. novembra 1930
Cena z Din
Naročnina znaša mesečno 25.— Dim,
__za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: tjobljana: Knafljeva ulica 5. Telefon
št 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te«
lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova al 3 Telefon št. W0
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po
tarifu.
Španija pred novo diktaturo I GOSPODARSKO IN FINANČNO
Predsednik vlade general Berengner napoveduje novo diktaturo — Izgredi delavcev in dijakov v vseh večjih
mestih
Madrid, 21. novembra, d. V noči od sre« de na četrtek so nenadoma zasedle vse ce« ste in trge v notranjost' mesta močne čete civilne garde in policije Razen teh so bili postavljeni na važnejših križiščih tudi od« delki vojaštva s strojnicami. Posebno moč« no so bile zastražene vse glavne zgradbe, ined njimi glavna pošta, Narodna banka in ministrske palače Policijski stražniki so ustavljali avtomobile ter preiskali potni« ke, če imajo pri sebi orožje. Okolica kra« Jjevega gradu je bila podobna taborišču čet.
Te odredbe, ki so zbujale vtis, da je proglašeno nad Madridom obsedno stanje, so zbudile med občinstvom mnogo komen« tarjev. Splošno je prevladalo mnenje, da se je vlada zbala izbruha nove revolucije iz vrst vojaštva. Poveljstvo nad četami, ki so bile postavljene po madridskih uli« cah, je prevzel znani general Mola, ki velja danes kot najresnejši kandidat za morebitnega novega diktatorja.
Glede na te odredbe so naprosili ino« zemski novinarji ministrskega predsednika generala Berenguerja, naj poda svoje mnc« nje o političnem položaju. General Be« renguer je dejai med drugim tudi sledeče: »Včerajšnje od/redbe in zastraženje mad« ridskega središča ni bilo izvedeno zaradi strahu pred kakim državnim prevratom, temveč samo zato, da se vlada prepriča, če razpolaga z zadostno močjo za slučaj kakega resnega spopada. Nemir, ki se je polastil poslednje čase dela španskega na« roda, je treba v kratkem odstraniti, ker ograža državo. S stavkami in revolucionar« nimi akcijami se ne vznemirja samo špan« ski narod, temveč ves zunanji svet, ki iz« gublja zaupanje v Španijo tako, da španska valuta neprestano pada.
Zato naj bi se elementi, ki povzročajo r mite, dobro premislili, preden so se od« ločili za akcijo te vrste Zgodi se lahko kaj kmalu, da bodo doživeli ravno nekaj nasprotnega, kakor pričakujejo Imam naj« boljši namen vladati po zakonih, vendar pa ima ta volja tudi svoje meje. Zato se lahko zgodi zelo kmalu, mogoče celo jutri nekaj velikega Sedanje stanje nemira in revolucionarnega razpoloženja mora ne« rnudoma prestati.«
To izjavo ministrskega predsednika raz« lagajo splošno kot napoved, da stoji Špas nija na pragu nove diktature. List »Sol« •poroča, da špansk-' narod ne bo mirno ^■rejei nove diktature, ker ima že preveč slab;h izkušenj s kršenjem zakonov in pre« torijanskim diktatorji.
Levičarsko=radiikalni madridski list »He« raldo« je bil za pet dni prepovedan, ker je kritizira! nočne odredbe vlade ter napo« veda!, da bi osemdnevna splošna stavka, ki bi se razširila na vso Španijo, privedla do padca tudi najmočnejšo vladlo. Pisec tega članka je bil aretiran ter se bo moral zagovarjati pred državnim sodiščem.
Kandidati za vlado diktature
Madrid, 21. novembra d. Po zadnjih vesteh se že vrše pogajanja za sestavo nove diktatorske vlade, v kateri bi prevzeli mi-
nistrska mesta med drugimi tudi general Martinez Anido, bivši notranji minister v kabinetu Primo de Rivere, nadalje general Saro, vojaški guverner v Madridu, in general Barrera, bivši generalni kapetan v Kataloniji. General Mola bi prevzel predsedstvo madridske policije. Baje se že vrše razgovori s posameznimi predstavniki armade, da bi podprla tako vojaško diktaturo. Proti tej diktaturi se je do sedaj odločno izjavi! samo infant Don Carlos.
Komunike vlade
j Madrid, 21. novembra, g. Kakor se zdi, ' se je položaj v Španiji ustalil. Berenguerova vlada zbira trenutno močne oddelke čet, o katerih misli, da se nanje lahko zanese, ker pričakuje republikanskega državnega pre-; vrata. Na republikanski strani očividno za ; enkrat nimajo namena izvesti odločilnega udarca, vendar se lahko položaj vsako uro : spremeni. Razen tega ni med raznimi delavskimi organizacijami pravega sporazuma, kakšne metode naj bi se uveljavile. Stavkovni pokret je sicer nekoliko popustil, vendar pa se je doslej delo zopet pričelo le v nekaterih obratih. Madrid nudi sliko velikega vojaškega tabora, v katerem so zbrane vse vrste orožja. Ponoči je prišlo v Madrid mnogo vojaških oddelkov iz pokrajine. General Berenguer vodi osebno vojaške priprave. Notranje ministrstvo je izdalo komunike, v katerem ugotavlja, da so Berenguerovo napoved nove diktature marsikje slabo razumeli. Vlada bo uporabila saino zakonita sredstva.
V	političnih krogih zatrjujejo, da je pustil Berenguer svoje načrte o diktaturi demantl-rati zato, ker madridska posadka najbrž ne bi bila pripravljena, da bi jih podpirala.
Položaj v ostalih mestih
Barcelona, 21. novembra d. Generalna itavka v Barceloni je tik pred zaključkom. Policija je zelo ostro nastopila proti vodstvu stavke ter je med drugim zapečatila prostore radikalne strokovne zveze. Ponoči se dogajajo na barcelonskih ulicah pogosti spopadi, pri katerih streljajo tako demonstranti kakor policijski stražniki.
V	Valenciji so zasedli delavci neko tovarno ter proglasili sovjete. Proti njim je morala nastopiti policija z orožjem, ki jih je razgnala.
V	Sevilli so univerzo zaprli za nedoločen čas. ker so se ponovili d'jaški izgredi.
V	Trianu so napadli stavkajoči zasebne avtomobile, k« so vozili proti Sevilli, ter jih prisilili k povratku. V Alicantu je bila proglašena splošna stavka, ker je policija prijela nekega komunističnega stavca, ki je stavil komunistične letake. Na univerzi v Valenciji sta podala ostavko rektor in dekan pravne fakultete, ker je policija nastopila z orožjem proti dijaštvu na akademskih tleh.
Barcelona, 21. novembra, s. Kljub od«
redbam delavskih organizacij se še ni pri«
PREROJENA JUGOSLAVIJA
Objektivna in zanimiva sodba uglednega angleškega finančnega lista o našem gospodarskem in finančnem položaju
London, 21. novembra. M. Ugledna gospodarska revija »Montljr Revue of Central Europe«, ki jo izdaja Anglo-internacionaina banka v Londonu objavlja pod naslovom »Gospodarska obnova Jugoslavije« daljši članek o gospodarskem položaju v srednji in jugovzhodni Evropi, članek pravi med drugim:
»Bančnik, ki dobro pozna finančne in gospodarske uspehe in neuspehe, ki so vznemirjali Srednjo in jugo-vzhodno Evropo po svetovni vojni je nedavno izjavil, da so po njegovem mnenju spremebe v splošni finančni n gospodarski situaciji v zadnjem letu v Jugoslaviji tako pomembne, da nudi ta država sliko o gospodarsko popolnoma prenovljene države. Proračun za leto 1930-1931, ki predvideva izdatke v znesku 13 tisoč 348 milijonov, je za 8S3 milijonov večji od prejšnjega, odnosno, ako upoštevamo naknadne kredite v lanskem proračunu, za 340 milijonov večji. To povečanje pa je v glavnem posledica reorganizacije administracije in odplačevanje državnih dolgov. Za plačilo državnih dolgov je bila določena vsota 121 milijonov dinarjev. 238 milijonov je bilo odobrenih za produktivne investicije ministrom za promet, za šume in rude in za poljedelstvo, dočim odpade ostanek 297 milijonov za notranje in prosvetno ministrstvo, na ministrstvo javnih in del in ministrstvo vojske in mornarice. Z ozirom na gospodarski razvoj države, izboljšanje administracije in pravilno razdelitev davčnih bremen je upravičena nada, da bo mogoče pokriti te povečane izdatke brez uvedbe višjih novih davkov. Pričakuje se, da bodo direktni davki s carinami vrgli za 170 milijonov več, na drugi strani pa je treba nooštevati povišan ie renaraci jskih dajatev po Toungovem načrtu, ki bodo znašali 263 milijonov.
O splošni finančni situaciji v Jugoslaviji pravi članek: Znano je, da je dinar stabilen že več let Znižanje obrestne mere pri Narodni banki od 6 na 5.5 odstotkov se smatra za zelo dober znak Jn korak, ki bo v
veliki meri dvignil trgovino. Povečanje zlate podlage in deviz pri Narodni banki predstavlja najpomembnejše dejstvo v finančnem položaju Jugoslavije. Dočim so znašale rezerve zlata in deviz 1. decembra 1928 1.690 milijonov, so narast.le do 31. decembra 1929 na 2.527 milijonov. Točni podatki kažejo, da so te rezerve ohranjene. Promet bankovcev je znašal koncem leta
1928	5.528 milijonov, koncem leta 1929 pa 5.818 milijonov. Iz najnovejših statističnih podatkov je razvidno, da je ohranjena relacija v obtoku bankovcev
Tekom leta 1929 je bil dosežen tudi velik napredek glede razčiščenja položaja države kot dolžnioe v inozemstvu. Vojni dolgovi v_ Franciji so bili urejeni v zvezi z Youngo-vim načrtom pod pogoji, ki se lahko smatrajo za zelo ugodne. Pozneje je bil dosežen tudi sporazum o valorizaciji srbskih predvojnih dolgov Franciji na i>ovprečni bazi 61 odstotkov. Končno je bil dosežen sporazum za plačilo srbskih predvojnih trgovskih aolgov v Angliji.
Obširno poglavje posveča pisec tudi monopolom ter navaja točne podatke o mono-polskih dohodkih v zadnjih treh letih. Leta 1926-27 so znašali ti dohodki 2.363 milijonov, leta 1927-28 2.346 milijonov, leta 192S-
1929	pa 2.254 milijonov. Dohodki državnih monopolov v letu 1929-30 pa so se znatno povečali. Državni monopoli so služili za glavno garancijo za vsa inozemska posojila, ki so bila najeta v prošlosti, a verjetno je, da bodo služili v to svrho tudi v bodočnosti. Zanimivo ;e, ^a so obresti za amortizacijo inozemskih posojil tri in polkrat krite samo z dohodki državnih monopolov.
Trgovinska bilanca je v letu 1928 zaključila z deficitom v znesku 1.390 milijonov, a že leta 1929 je izkazala suficit v znesku 327 milijonov. Tudi rezultat zunanje trgovine v letu 1930 kaže doslej mnogo boljše usnehe od vseh prejšnjih let. V prvem polletju 1930 je znašal izvoz 3 tisoč 360 milijonov v primeri z 2.990 milijoni v istem razdobju lanskega leta. Vtem polletju se je zmanjšal uvoz strojev, papir-
ja, kave in riža, povečal v,a uvoz elektriS-
nega materijala, prometnih sredstev in kož. Pri izvozu se kaže povečanje izvoza žita ia koruze, dočim je izvoz lesa in živine nazadoval. Položaj poljedelcev se je znatno popravil po odlični žetvi leta 1929. Stremljenje za čim boljšim plasiranjem agrarnih pridelkov je dovedlo do agrarnega kartela z Rumunijo, kateremu se bodo po vsej verjetnosti pridružile češkoslovaška in ostale sosedne države. Privilegirana agrarna banka, ki je bila ustanovljena pred dvema letoma, je pokazala zelo lepe uspehe.
Svetovna gospodarska kriza, ki je izzvala tolike težkoče v mnogih drugih državah, ye v Jugoslaviji razmeroma najmanj občutna. To se vidi po številu brezposelnih in po nazadovanju konkurzov. V prvih šestih mes<»-cih letošnjega leta je bilo prijavljenih 443 konkurjov v primeri s 700 v istem razdobju lanskega leta. Ne sme se pozabiti, da igra industrija v jugoslovenskem gospodarstvu Ie podrejeno vlogo. Jugoslovensko gospodarstvo je odvisno v prvi vrsti od kme-tijstva. Od industrij sta v najbolj nepovo;*-nem položaju mlinska in mesna. Kriza r teh dveh industrijskih panogah pa ni najnovejšega datuma, temveč je posledica carinske politike srednjeevropskih držav. P^-ložaj lesne industrije se je poslabšal žara-di tezkoe v uvozniških državah, zlasti v spamji in Nemčiji, r veliki meri tu t' zaradi ruskega dumpinga. ki je škodoval nam. Rudarska industrija se razvija ver« povoljno.
članek zaključuje: Iz vseh teh dejstev se vidi, da se je gospodarski položaj v Jugoslaviji znatno izboljšal v zadnjem časa~;s da ni razloga, da bi se dvomilo o nadaljnjem napredku te države pod pametno opravo sedanjega režima. Jugoslaviji je potreben tuji kapital za stabilizacijo dinarja ;n za izvedbo velikega načrta, Id pred vid. grad-bo cest, železnic in sploh izboljšanje prometnih sredstev, če bo Jugoslavija dobit? denar, je sigurno, da bo zavzela v mednarodnem svetu položaj, ki odgovarja njeni veličini m njenemu naravnemu bogastve«
Budimpešta, 21. novembra, d. Na slav« nostnem zborovanju društva madžarskih legitimistov je imel slavnostni govor ba« ron Jožef Sztereny, ki je med drugim de« jal tudi sledeče:
čelo delo v vseh obratih v polnem obse*gu. j »Nal°ga madžarskih legitimistov je stre. v*	______' meti po vzpostavitvi habsburške dinastije
Popuščanje madžarskih legitimistov
Madžarski legitimisti izjavljajo, da hočejo vzpostaviti Habsburžane na zakonit in miren način
V splošnem se presoja položaj mnogo mir« nejše. Doslej ni bilo novih incidentov.
Pogajanja m
nove avstrijske vlade
Socialni demokrati zahtevajo mandat za sestavo vlade — Hehnwehr pripravljen sodelovati s Kmetsko zvezo
Dunaj, 21. novembra, d. Predsednik krščansko socialnega kluba dr. Buresch je imel včeraj daljše razgovore s predstavni
ki drugih političnih skupin. Dr. Buresch se jc najprej setal z bivšim zveznim kancelar-jero dr. Schobrom, ki ga je naprosil, da bi nadaljeval razgovore danes. Po sestanku z dr. Schobrom se je razgovarjal dr. Buresch z ministrom Starhembergom, ki je izjavil, da je Heimwehr v načelu pripravljena sodelovati z vlado ter vstopiti tudi v morebitno vlado, v kateri bi bila zastopana Kmetska zveza.
Končno je posetil dr. Buresch tudi dunajskega župana Seitza, ki je zahteval predvsem takojšnjo ostavko vlade kancelarja Vaugoina ter izrazil željo, da bi nato poveril predsednik Miklas mandat za sestavo nove vlade predstavniku najmočnejše stranke, socialnim demokratom. V slučaju, če bi ne uspel s sestavo vlade, naj podeli predsednik Miklas mandat krščinskim socialcem kot drugi najmočnejši stranki. Na vsak način pa bodo socialisti vztrajali pri zahtevi, da dobe prvega predsednika v Narodnem svetu.
Končna odločitev bo padla šele v prvih dneh prihodnjega tedna. Krščanski socialci skušajo na vsak način omogočiti sestavo
skupne meščanske protlmarksistične vlade, v kateri bi bile vse stranke razen socialistov. Za tako veliko koalicijo so se zavzeli vsi govorniki na zadnji seji krščansko-so-cialnega kluba.
Na seji Vaugoinove vlade so razpravljali predvsem o sklicanju nove skupščine, ker je izrazil kršeansko-socialni klub željo, da bi se to čim preje izvršilo. Sklenjeno je bilo končno, da priporoči vlada zveznemu predsedniku, naj skliče zbornico za 2. december.
Dimaj, 21. novembra g. Po popoldanski konferenci krščansko-socialne stranke je posetil dr. Buresch kot predstavnik stranke dr. Schobra in mu izjavil, da želi kr-ščansko-socialna stranka, naj bi ostal kancelar Vaugoin začasno na svojem mestu. Dr. Schober je izjavil, da mora vztrajati na zahtevi, naj sedanja vlada odstopi. Glede na to je izjavil dr. Buresch, da bo sedaj vodil pogajanja zvezni predsednik Miklas sam. Pogajanja med strankami se bodo pričela jutri. V političnih krogih računajo, da bo Vougoinova vlada jutri ali pojutrišnjem podala ostavko, ker bi mogel sicer predsednik Miklas uveljaviti svojo ustavno pravico in imenovati novo vlado.
Grof Bethlen o svojem potovanju v Berlin
Kakor trdi, ne gre za osnovanje nove politične skupine, temveč samo za izraz spoštovanja predsedniku nemške države
prS,ifga;0{2L"°;ernbra, s\ M™strski skupine, temveč ima v glavnem namen, da
Annlcltin
men je oapotoval danes | bi v imenu madžarskega naroda izrazil
pred vsem svetom predsedniku države spoštovanje madžarskega naroda ter potrdil topla prijateljska čustva, ki jih goji madžarski narod do velikega nemškega naroda.
opoldne v spremstvu svoje soproge v Ber-
Pred odhodom ie izjavil zastopnikom tiska, da porablja z največjim veseljem priložnost, ki mu jo daje povabilo nemškega zunanjega ministra, da odide v prestolnico Nemčije, zvezano že stoletja po svojih kulturnih in političnih odnošaiih z Madžar-sko. Ministrski predsednik je izjavil, da je pripravi en na to, da se bodo v zvezi z njegovim ootovaniem v Berlin pojavile v tisku zopet najrazličnejše kombinacije o sest=> j revizijskega bloka. Zato mora že pri te; pr iiki z vsem poudarkom naglasiti da njegov obisk v Berlinu ni v nobeni zve-
Novi predsednik grškega senata
Atene, 21. novembra s. General Paras-kovopulos je bil s 23 glasovi proti 9 izvoljen za predsednika senata.
Turčija naroča topove v Italiji
Rim, 21. novembra AA. Turčija je naročila v Ansaldovih tvornicah v Puzzuoli-ju pri Neaplju topove v vrednosti 150 mi-
-	nove poS; . ^
s pomočjo zakonito dovoljenih sredstev in na način, odgovarjajoč ustavi. Madžarski legitimisti se ne bodo spuščali v pustolov« ščine, ker ni mogoče postavljati prestola na negotove temelje. Samo zedinjeni ma» dlžarski narod more kronati madžarskega kralja.
Danes so še med Madžari ljudje, ki gle« dajo z nezaupanjem na delo legitimistov. To nezaupanje je treba sedaj odstraniti. Te ljudi je potreba opozoriti samo na grožnje inozemstva, ki dokazuje z njimi, da bi bil povratek Habsburžanov za Ma« džare zelo srečen čin. Legitimisti računa« jo z odporom inozemskih nasprotnikov restavracije in ne bodlo skušali zaplesti države v kake diplomatske spore. Madžar« ski narod potrebuje danes predvsem miru, mladi kralj pa prilike, da na miren način zasede prestol, kar se mora zgoditi prej ali slej.
V mirovnih pogodbah ni niti ene točke, ki bi prepovedovala povratek Habsburža« rov. Tozadevni mednarodni dogovori so bili sklenjeni šele pozneje in sicer v času ponesrečenega Karlovega prevrata, ko so zahtevali predstavniki velesil od madžar« ske vlade, naj odobri madžarska skupščina v osmih dneh zakon o detronalizaciji Habs« buržanov. Takratna madžarska vlada je bi« la prisiljena spričo mobilizacije vojsk Ma« le antante pristati na te pogoje. Velesile pa niso bile na pobudo Male antante zado« voljne^ samo s sprejemom tega zakona, temveč so pozneje zahtevale še dodatna jamstva in sicer v obliki obveznosti, da se ne bo načelo vprašanje izvolitve kakega Habsburžana za madžarskega kralja preje, dokler ne bodo na to pristale vse velesile. To pogodbo so potem registrirale države Male antante pri Društvu narodov.«
Med slavnostnim govorom so pristaši lige proti Habsburžanom burno demonstri« rali ter celo obmetavali zbrane črnožolte poslušalce z gnilimi jajci m smrdljivimi bombami. Prišlo je tudi do pretepov in demonstracij, pri katerih je bilo 27 oseb aretiranih.
Budimpešta, 21. novembra AA. Policija je snoči zaradi habsburških manifestacij aretirala 20 mladeničev. Nekega mladeniča je aretirala zaradi napada na stražnika.
London, 21. novembra AA. Ob proglasitvi Otona Habsburškega za polnoletnega objavlja »Times« članek svojega budimpe-štanskega dopisnika, ki pravi, da ima polnoletnost za posledico kandidaturo Otona kot pretendenta na prestol svojega očeta, da je pa praktične važnosti samo Otonova pretendenca na madžarski prestol. Dopisnik »Timesa« piše o stališčih legitimistov in an-tilegitimistov, o katerih pravi, da so številčno enako močni, da pa govori za stališče antilegitimistov sedanje stanje, ker sta bila Karol in dinastija odstavljena leta
1921., s parlamentarnim aktom. Dopisnik dodaja, da je bil ta akt izvršen kot posledica pritiska velikih sil in manjših sosednjih držav. Nadalje pravi, da je danes madžarska kraljevina brez kralja in da bo nekaj časa še tako ostalo, je pa zelo verjetno da bo to vprašanje vzeto v pretres. Z druge strani je na Madžarskem sedaj interes za monarhistično vprašanje manjši, ker ie težišče sedanje politike v gospodarskih vprašanjih. Na koncu trdi, da ne bo sedanja vlada dovolila nobene izpremembe sedanie-ga stanja.
Dopisnik »Daily Ezpressa« pravi, da so zasledovale države Male antante potek proglasitve Otona za polnoletnega z veliko pozornostjo, ker so objavile, da bodo njegovo vrnitev na Madžarsko smatrale za vojni povod.
»Daily News« objavlja poročilo dopisnika »United Press« ki pravi, da bi Oton danes postal madžarski krali, če ne bi obstojal parlamentarni akt iz 1. 1921., s katerim je bil odstavljen njegov oče na zahtevo Male antante.
Obnova francosko-italijanskih pogajanj
Pariz, 21. nov. s. Zunanji minister Briand je imel včeraj razgovor s francoskim po« slanikom v Rimu De Beaumarchaisorn, ki se je po »Excelsiorju« nanašal na fra:ico» sko»italijanska pogajanja.
Pariz, 21. nov. s. Kakor poroča »Excel» sior«, ni izključeno, da se bodo francosko« italijanska pogajanja pomaknila v novo la« zo. Kakor se zdi, hoče angleška delcgaci« ja spraviti svoje stališče v sklad s stali« ščem ameriške delegacije, da bi sprav:;« francosko«italijansko zbližanje na borj praktična tla, kakor je enakost mornaric. Boljša bi bila pričakovanja za francosko« italijanski sporazum, če bi obe državi one« jili svoj mornariški program na ediro morje, na katerem sta obe prizadeti, na Sredozemsko morje.
Francoski parlament
Pariz, 21. nov. s. Socialistična zborni'na frakcija je sklenila, da glasuje proti voja* škim kreditom, ki jih zahteva vladi.
Pariz, 21. nov. s. Na seji komisije za določitev dnevnega reda zbornice bo pred« ložil poročevalec Vallat posredovalni pit d« log, ki sta ga odobrila ministra Tardiau in Cheron o omejitvi obsega parlamentarne preiskave zaradi borzne krize. Preiskava naj bi ugotovila samo moralična dejsrva in igro političnih vplivov, ki je neugodno vplivala na gotove finančne operacije, pri tem pa pustila v nemar vse prestopke, za katere so določene kazni. Če bo komMla ta posredovalni predlog sprejela, bi se mor« da zbornica šc ob koncu današnje ssjs ba« vila z njim.
Zabvala Francozov
Beograd, 21. nov. AA. Minister za nanje zadeve dr. VojisJav Marinkovič Je sorejel sledeči brzojav iz Ljubljane:
V trenutku, ko zapuščamo vašo divna m plemenito zemljo, smatram za svojo dolžnost, da vam v svojem in v imenu de* tegacije francoskih univerz ponovtm našo vero v bodočnost Jugoslavije in našo za* hvalo za veliko pažnjo, ki smo je bili de* lezni kakor tudi našo vdanost vsem onim, ki delajo na zbližanju naših dveh narodovs. nonorat.
Ministrski predsednik v Skopi ju
Beograd, 21. novembra, p. Ministrski predsednik in ministri, ki ga spiemljajo, so bili v Skoplju sprejeti z Izrednimi sves čanostmi. Na kolodvoru jih je pozdravila celokupna občinska uprava, predstavniki lokalnih oblasti ter mnogoštevilno občina stvo, ki je prirejalo generalu Živkoviču in ministrom navdušene ovacije. Ministrski predsednik je najprvo posetil Sokolski dom, kjer ga je pričakovalo Sokolstvo in šolski naraščaj, nato pa je pregledal raz« ne druge zavode in ustave ter se udeležil svečane otvoritve Obrtniškega doma. Pri tej priliki je imel kratek prigoden nagovor, ki so ga niavzoči sprejeli z velikim navdu« šenjem in ovacijami kralju.
Zgradba jadranske proge
Kotor, 21. novembra, n. Danes je prispela semkaj strokovna komisija prometnega ministrstva, ki ima nalogo, da na terenu prouči definitivno traso za železniško progo od Kotora do Jadrana. Komisija bo istočasno proučila tudi teren za zgradbo jadransk« proge od Peči preko Kolašina do Pod gorice. Z delom na tem delu proge se bo pričeto že prihodnjo pomlad.
Pospeševanje hotelirstva v zetski oblasti
Kotor, 21. nov. n. Lep vzgled pospeSa« vanja hotelirstva je dala zetska oblast Zet« ska banovina je te dni razdelila 1 milijon dinarjev za modernizacijo že obstoječih lotelov, ki naj se kar najbolj usposobijo za tujski promet Za novogradnje hotelov bo banovina izposlovala odnosno posredo* vala večje posojilo, tako da bo Kotor v dogledni dobi lahko zadostil vsem zahte» vam, ki jih stavi na hotelirstvo vedno večji tujski promet
Seljaško zborovanje v Zagrebu
Zagreb, 21. novembra, n. sSeljaški Glas« objavlja podrobni proeram velikega zborovanja hrvatskih seljakov, ki je sklicano v Zagreb za 8. december. Na predvečer zborovanja bo prirejen velik ognjemet, kakor « prilik evhorističnega kongresa. S posebnimi vlaki bodo prispeli seljaki z vseh hrvatskih delov države, prišlo pa bo tudi 500 selja-kov iz Srbije, da prisostvujejo manifestaei->am hrvatskih seljakov za kralja in Jugoslavijo. Na Jelačievem trgu bo zgrajena tribuna za 60 oseb. Pričakuje se. da bo pose« tega zborovanja naravnost ogromen, ker jt že doslej prijavljenih iz vseh krajev velik« Število udeležencev.
Fašistična gospodarska operacija
Akcija vlade ia fašističnega vodstva hoče doseči splošno pocenitev življenja na štirikratno predvojno višino
Rim, 21. novembra, d. Z znižanjem plač državnih in javnih uslužbencev se je pričela nova faza borbe za splošno pocenitev življenja. Iz vseh pokrajin Italije prihajajo poročila, da prebivalstvo v polni meri razumeva in odobrava to energično operacijo za ozdravljenje' italijanskega gospodarskega življenja. Vladni in drugi vodi'm fašistični krogi so z dosedanjim potekom in uspehom svoje akcije zadovoLm1 in so prepričani, da bo dosegla svoj cilj.
Prvo etapo v borbi za pocenitev življenja naj tvori splošno znižanje cen za vse potrebščine brez izjeme v razmerju, v katerem so bili znižani iiradniški prejemki. Druga etapa bo nato stremela za tem, da se vse življenske potrebščine pocenijo še bolj, tako da bodo dosegle v primeri s predvojnimi cenami ono razmerje, v katerem je stabilizirana lira, to je 1:4.
Kakor se zatrjuje v vodilnih fašističnih krogih, bo prva etapa kmalu dosežena, ker je po mnogih mestih večina trgovcev, obrtnikov in industrijcev takoj po vladnem odloku o znižanju plač na lastno inicijativo znižala cene svojemu blagu za povprečno 10 odstotkov. Na one trgovce in industrijce, ki s tako pocenitvijo še odlašajo, pa bo izvr.šei primeren pritisk vladnih in fašističnih organov in bodo tudi v najkrajšem času sledili vzgledu vlade. Zlasti gre stre;..Henje vlade za +em, da se znižajo tudi stanovanjske najemnine; mnogi hišni gospodarji so to že storili, drugi .e bodo.
Zaradi tega brzega efekta vladne akcije o- je, kakor zatrjujejo listi, že skoro docela poleglo tudi vznemirjenje, ki s je polastilo uradnikov in drugih javnih nameščencev po objavi odloka o znižanju plač. Nameščenci upajo, da se cb splošni pocenitvi življenja njihov položaj kljub znižanju prejemkov ne bo poslabšal, da pa se bo celo poboljšal, ako se vladi posreči izvesti tudi druco
etapo svojega programa in znižati cene vseh potrebščin na štirikratno predvojno višino.
Milan, 21. novembra, s. Fašistično služ« beno kampanjo za znižanje oen podpira tudi časopisje z največjo intenzivnostjo. Listi nastopajo zelo ostro zlasti za zniža« nje najemnin in zahtevajo, da se mora tu« di ta postavka prilagoditi novemu gospo« darskemu položaju. Prefekti in fašistični zvezni tajniki v posameznih provincah nadzorujejo akcijo za znižanje cen, ki se ne nanaša samo na najpotrebnejše, tem« več tudi na luksuzne predmete. Da bi sle« dila zgledu vlade, bosta tudi zbornica in senat znižala dijete svojih članov. Tudi člani italijanske akademije so se pridružili temu pokretu. Časopisje z zadoščenjem objavlja vse primere, v katerih so hišni posestniki prostovoljno znižali najemnine za stanovanja. V Padovi, Milanu in Turi« nu so hišni posestniki napovedali znižanje najemenine za 10 do 12 odst.
Trst, 21. novembra, č. V zvezi z odlokom vlade o znižanju uradniških plač piše da« našnji »Piccolo«, dia se varajo oni, ki mis« lijo. da bo ostalo samo pri tem znižanju. »Cilj vlade ni, naglasa list, da zniža samo plače in na ta način prištedi v državnem gospodarstvu, marveč zasleduje pri tem velikopoteznejši načrt. Vlada hoče znižati cene na razmerje 1 : 4 s predvojnimi ce« nami. Robec, ki je stal pred vojno 1 liro, stane sedaj 7 lir. Če bi se znižala cena sa« mo v razmerju z znižanjem prejemkov, bi moral stati ta robec samo 6.15 lir. Temu pa ni tako Cena tega robca se mora zni« žati na največ 4 lire. V enakem razmerju morajo pasti tudi cene vsem drugim živ« ljenskim potrebščinam.«
Kakor »Piccolo« pozdravlja tudi »Popo« lo di Trieste« odlok vlade in našteva slile« pe raznih organizacij, ki so prostovoljno sklenile znižanje prejemkov. Obenem po« živa list zdravnike, odvetnike in vse javne delavce, naj sorazmerno znižajo svoje ho« norarje. Za zgled, kako morajo slediti od« loku vlade tudi občine, navaaj list primer Ogleja, ki je na včerajšnji seji mestnega zastopstva znižal vse občinske takse in trošarine za 10 odst. ter pozval tudi hiš« ne posestnike, naj znižajo najemnine. Končno poudarja list, da bodo od te sploš« ne redukcije izvzeti samo upokojenci, ka« terih prejemki ostanejo neizpremenjeni tudi v bodoče.
Seja načelstva in izvršnega odbora SKJ
Beograd, 21. novembra p. Včeraj in danes sta imela v Beogradu svoje seje načelstvo Sokola kraljevine Jugoslavije in izvršni odbor. Načelstvo ie na svoji seji razpravljalo o raznih tehničnih vprašanjih ter odobrilo razne pravilnike. Med drugimi važnejšimi točkami dnevnega reda ie tila razprava o delovanju predniaških šol v Mariboru in Ljubljani, ki bodo v • kratkem pričele z intenzivnim delom. Izvršni odbor je v glavnem razpravljal o tekočih vprašanjih ter določil dnevni red za prihodnji glavni sestanek, ki se bo vršil meseca marca. Na tem sestanku se bo razpravljalo o odnošaiih Sokola do vojske, šole in vere.
Šolski zdravniki morajo bit? speci falisti
Beograd, 21. nov. A A. Po členu 6. zako* na o zdravstveni zaščiti učencev morajo biti zdravniki, ki opravljajo službo v šo« tah specialisti za šolsko higijeno, če jim je to edin posel, če pa jim je to postranski posel, morajo prej napraviti tromesečen te*-: i šolsko higijeno na centralnem hi« gijenskem zavodu ali šoli narodnega zdrav« ja. Zaradi tega :e odredil minister prosve« te. da se smejo na šolah nastaviti samo zdravniki s kvalifikacijo po odredbah čle« na 6. zakona o zdravstveni zaščiti učen« cev.
Zakon o umetnih sladilih
Beograd, 21. nov. AA. Nj. Vel. kralj ie podpisal in proglasil zakon o prometu in kontroli z umetnimi sladili.
Za umetna sladila se smatrajo vsi kemijski proizvodi, ki imajo sladilno moč od sla-dilne moči sladkorja (Saharozi).
Zabranjuie se obrtno proizvajanje umetnih sladil kot življenjskih potrebščin in njihova prodaja.
Ta prepoved se ne nanaša na zdravniške in bigiienske predmete, ki jih izdelujejo lekarnarji za bolnike, bolnice in zdravilišča. Izjemoma more minister za socialno politiko oziroma ban na predlog prvoinstančne splošne upravne oblasti dati dovoljenje tudi obrtnikom, da pripravljajo umetna sladila za bolnike in bolnice.
Uporaba polpnevmatičnih gum dovol jena
Beograd, 21. nov. AA. Minister za javne gradbe je obvestil gospodarske zbornice, da morejo motoTji, avtomobili in prikolice v smislu § 30. uredbe o zaščiti javnih po« tov poleg pnevmatičnih gum uporabiti tu« di takozvane polpnevmatične gume.
Masarykova ulica v Zagrebu
Zagreb, 21. novembra č. Regulacijski odbor zagrebškega mestnega odbora je na svoji današnji seji sklenil, da se prekrsti Marovska ulica, ki gre od gledališča do palače Croatie v Preradovičevi ulici, za Ulico prezidenta Masaryka. Zagreb hoče na ta način manifestirati svoje spoštovanje do velikega čehoslovaka.
Odhod dr. Vokača iz Beograda
Beograd, 21. novembra p. Danes dopoldne je definitivno zapustil našo prestolnico svetnik češkoslovaškega poslaništva dr. Leon Vokač s svojo soprogo. Na kolodvoru se je poslovilo od priljubljenega javnega delavca celokupno osobje češkoslovaškega poslaništva, češkoslovaška kolonija in mnogoštevilni člani Jčlige ter drugi ugledni predstavniki beograjske družbe.
Zaradi brezposelnosti v smrt
Zagreb, 21. novembra, n. Danes ob 6. zvečer je opazil neki pasant na travniku ob Vinkovičevi ulici na periferiji mesta dvoje mladih deklet, ki sta se zvijali v smrtnih krčih. Poleg njiju so ležale prazne steklenice, iz katerih se je širil duh po ocetni kislini. Obe sta bili nezavestni ter so ju prepeljali v bolnico. Tam šo ugotovili, da gre za i5-letno Zoro Železnik, brezposelno knjigove-ško učenko in loletno brezposelno služkinjo Katico Ratakovič. Zora je kmalu prišla k zavesti ter je izpovedala, da sta se obe odločili za prostovoljno smrt, ker kljub vsemu prizadevanju nista našli dela. Katica je pozno zvečer še vedno brez zavesti in zdravniki nimajo upanja, da jo ohranijo pri življenju.
Japonski izvozniki v Beogradu
Beograd, 21. novembra p. V Beograd so prispeli zastopniki japonskih izvoznikov, ki so prepotovali skoraj vso Evropo. Namen njihovega potovanja je uvedba gospodarskih stikov in proučevanje možnosti medsebojnega izvoza in uvoza. Tekom današnjega dne so posetili razne gospodarske ustanove in organizacije v Beogradu ter se informirali o gospodarskem položaju naše države.
Seja upravnega odbora Narodne banke
Beograd, 21. novembra A A. Jutri dopoldne se bo vršila seja upravnega odbora Narodne banke kraljevine Jugoslavije. Na seji se bodo poleg čisto tehničnih stvari razpravljala tudi vprašanja o razdelitvi gospodarskih kreditov.
Praznik v Beogradu
Beograd, 21. novembra p. Beograd je danes v docela prazničnem razpoloženju. Poleg sv. Nikola je današnji praznik sv. Arandjela praznik rodbinskih slav. Skoro pol Beograda je danes slavilo, svoje slave pa so imele tudi mnoge ustanove, tako med drugimi Avtoklub, Saborna cerkev, Društvo kneginje Ljubice, Akademski pevski zbor »Obilič«, zadruga mesarjev itd. Posebno svečana je bila proslava v Avto-klubu, kjer sta prisostvovala svečanostim tudi princ Pavle in kneginja Olga.
Ureditev uličnega prometa v Zagrebu
Zagreb, 21. novembra n. V svrho ureditve prometa na ulicah je zagrebška policija na najprometnejših krajih začrtala po trotoarjih bele črte kot mejo za pešce. Ker pa deževje te z barvo zarisane črte sproti izpira, bodo sedaj vdelali v asfaltne pločnike kovinaste ploščice.
Usodna pomota
Subotica, 21. novembra n. Pred tukajšnjim okrožnim sodiščem je bil danes obsojen trgovec Vilim Rosenberg na Štiri mesece zapora in 1.800 Din globe, ker je prodal Franu Sokalaju namesto Franc-Jo-žefove grenčice ocetno kislino. Sokalaj je v dobri veri, da ima zdravilno vodo, naglo napravil nekaj požirkov ter nato kmalu umrl.
Volčja nadlega
Gospič, 21. novembra n. Včeraj se je v selu živnik pojavilo osem volkov, ki so napadli stajo ovc ter raztrgali 17 glav drobnice. Le z največjim trudom so selja-ki požrešne zverine pregnali in jih deloma pobili.
Znižanje plač v Nemčiji
Berlin, 21. novembra s. Državna vlada je med drugimi važnimi zakoni predložila državnemu svetu tudi zakonski načrt o znižanju prejemkov od 1. februarja 1931 dalje za 6 % in zakonski načrt o omejitvi osebnih izdatkov v javni upravi.
Pomemben vzgojeslovni jubilej v ČSR
Pred desetimi leti je češkoslovaška uči« teljska organizacija, ustanovila v Pragi šo» Io visokega pedagogičnega študija, na ka« teri deluje danes TO univerzitetnih profe« sorjev in docentov, 11 asistentov. 29 prak« tikov (strokovnih učiteljev in profesorjev). Poleg tega ima šola 23 uslužbencev. Po« slušalci hospitirajo pri 30 učiteljih praških šol. Na njihovih oddelkih je letos vpisa« nih 700 poslušalcev. V prvem oddelku (pedagogični študij) se izobražajo učitelji, ki že delujejo na šolah, v dveletnih kurzih. Tu predavajo univerzitetni profesorji, vr« še se psihologični in pedagogični poskusi, dela se v seminarjih itd. Absolventov je približno 1600. Drugi oddelek (visokošol« skih kurzov) je tudi dveleten in priprav« Ija učitelje osnovnih šol na strokovne iz« pite, da bodo lahko poučevali na meščan« skih šolah. Absolventov je že preko 1400. Poleg tega se vrše redni kurzi ročnih del, ki se razdele na oddelek za modeliranje po naravi (vodi akadem. kipar), oddelek za dela brez delav-iških pripomočkov, odde« lek za dela iz papirja in poseben za dela iz lesa.
Nadalje je nri šoli visokega pedagogič« nc^a študija pedagogična fakulteta, katero obiskujejo absolventi srednjih šol, da se v štirih semestrih vsestransko pripravijo za svo* poklic. Poslušalci so obenem vpisani na filozofski fakulteti. Fakulteta jih pri« pravlja kot teoretično (predavanja univ. profesorjev) tako tudi praktično (študij metod, prisostvovanje v šolah in lastni po« skusi). Peti oddelek je zavod za poskusno psihologio in pedagogiko, katerega vodijo univ. prof. O. v.niuo, O. ^orster. F. Serackv in doc. V. Prihoda, doc. S. Velinsky in asistent dr. J. Rameš. V zavodu je posebna študiiska t--jižnica za poslušalce V šestem oddelku pedagogičnem seminarju za šolsko reformo, se pripravljajo učitelji znanstveno in metodično za delovanje na čsl. reformnih šolah. Poslušalcev je 142. Poleg tega je od« d-'-*c za raziskovanje otroka, oddelek za čisto znanstveno eksperimentalno delo. Vo» di univ. prof. dr. O. Chlup. Nadaljni od« dr' ' -o kulturne stike s tujino ima osem učiteljev tujih iezikov. Priredil je tudi eks» kurzije v tujino: Poljsko. Nemčijo, Avstri« jo, S^- co in SSSR. Poseben odbor za re» formo pravopisa se peča s študijem in uče» njem pravopisa in njegovim poenostavije» n!em. Tiskovni odbor za izdajanje publika« cij ;e izdal 12 del v 35.500 izvodih. Razstav« ni odbor ie priredil razstavo znanstvenih a->iratov pri kongresu za raziskavo otroka, 5 razstav "'•edmetov izdelanih v kurzih roč« nega dela, razstava ruskega šolstva, čsl. raz« stava v Moskvi, mednarodno razstavo au« todidaktičnega materijala in igrač v Pragi in Mtomyšlu, razstavo otroške risbe v Pra« gi. Sedaj pripravlja mednarodno razstavo otroške literature. Dvanajsti oddelek re« formna komisija za reformo nar. šolstva je izdelal organizacijski in učbeni načrt re« formnih šol, po katerem je ustanovljeno 12 enotnih diferenciranih šol II. stopnje (me» ščanske šole) in 3 šole I. stopnje (ref. os» novne šole). Ekstensni oddelek je priredil dva pedagogiška tedna, katerih se je udele« žilo skoro 1000 učiteljev, kurze za pripravo podeželskih ref. šol, kurze šolskega radia in šolske kinomatografij«?. Pripravlja se v ja» nuarju teden šolske higijene. Kulturna po« ročevalska služba informira potom tiska javnost o delovanju in stremljenjih šole vis. študija in učiteljstva doma in v ino« zemstvu. Najnovejši, petnajsti oddelek At« heneum se peča z reformo višje srednje šo« le po elektivnem sistemu, i ega vodi stro« kovna učiteljska organizacija. Ako računa« mo tudi izdatke za voznino poslušalcev iz« ven Prage, je učiteljstvo izdalo za to svo« io visoko učenje preko ll milijonov Kč. Sam šolski proračun za letos je dosegel 445.000 Kč. Pred desetimi leti je hotelo učiteljstvo z ustanovitvijo te šole manife« stirati svoje težnje po visokošolskem štu» diju. Sedaj raste delo v vedno večjem raz« mahu in je postalo središče vsega pedago« gičnega življenja v ČS>R. Enako deluje šola visokega pedagogičnega študija v Brnu. Pra« ški zavod vodi univ. prof. dr. O. Kadner, tajniške posle izvršuje strok, učitelj Vaclav Jaroš, ki opravlja tudi vso inozemsko ko« respondenco.
Češkoslovaški učitelji slede svojemu predhodniku Janu Amosu Komenskemu. Šele pred 12. leti so se otresli habsburškega jarma. Tekom prvih 10 let so ustvarili — takorekoč brez vsake pomoči — delo, ki že v svojem začetku zadivlja s svojim razma« hom in močno življensko zmožnostjo.
Seja evropskega gospodarskega odbora
Beograd, 21. nov. A A. Dpe 2. decembra, t. 1. bo imel svojo sejo gospodarski odbor za Evropo. Ker se bodo na zasedanju re» sevala gospodarska vprašanja, ki interesi« rajo Evropo, pa tudi problemi agrarnih dr« žav, je mednarodna trgovska zbornica po« zvala na sodelovamje jugoslovenski nacijo« nalni odbor te zbornice. Na predlog ru« munskega nacionalnega odbora bodo imeli pred konferenco evropskega odbora skup« no sejo predstavniki nacijonalnih odborov medmarodne trgovske zbornice Male an= taute ter strokovnjaki za agrarna vpraša« nja, da se izdela enako skupno stališče predstavnikov Male antante v vseh vpra» šanjih, ki se bodo pretresala na seji evrop« skega odbora.
Sofijski proces
Sofija, 21. novembra AA. V toku procesa proti morilcem Pundeva ie bil danes zaslišan brat umorjenega Mihajlo Pundev. Dejal je, da je brat prejemal pismena opozorila, naj se čuva pred višjimi državnimi uradniki, Nato -je bil zaslišan narodni poslanec Kulišev, ki je izrazil mnenje, da je umor Pundeva v neposredni zvezi z njegovim javnim delovanjem in organiziran s strani VMRO. Pokojni Pundev se je bal umora. Kot duhovni oče umora sc mora smatrati Ivan Mihajlov. Vdova pokojnega Pundeva je dejala, da je ostala po smrti svojega moža brez vsakih sredstev za življenje. Po zaslišanju prič je državni tožilec Tešev na-glasil, da je z izjavami prič ugotovljena popolna krivda Medarova in Stamenkova. Tudi vzdržuje obtožnico proti Topukovu in Ivanu Mihajlovu.
Macdonald o nalogi indijske konference
Angleški ministrski predsednik izjavlja, da se Indiji ne more odrekati
položaj domimjona
London, tL novembra, d. Plenum indij-■ke konference je danes dopoldne dovršil avojo splošno razpravo. Zadnji je govoril ministrski predsednik Macdonald, ki je podal pregled tej a v posameznih govornikov ter ugotovil, da so vsi zahtevali, naj se prizna Indiji položaj dominijona. Naglašal je, da se po petdnevni razpravi to priznanje ne more ve« odklanjati. Izjave, ki so bile izrečene, ne smejo biti vprok ločitve, temveč podlaga sporazumevanju. Treba je misliti na bodočnost, sodobna politika pa je odvisna od položaja, ki je nastal v teku iet Macdonald je odločno zanikal, da bi hotela vlada preklicati svoje obljube iz 1917, da postane Indija enakopravna, ter je izjavil, da bo vlada izpolnila vse, kar je oficijelno obljubila. Nadalje je ugotovil, da so vsi govorniki poudarjal potrebo, da se morajo rešiti nastali problemi v skladu s sedanjim
položajem v Indiji in i mišljenjem ljudstva. Naloga konference je, da najde praktično rešitev teh vprašanj, ki naj jo vza-koni parlament. Ustava mora imeti namen, da pospeši razvoj Indije po zgledu vseh ustav britanskih dominijonov. Končno je izjavil Macdonald, da bo angleška vlada podpirala odbore' indijske konference v njihovem delu, ter je svoj govor zaključil z izrazom upanja, da bo konferenca rešila indijsko vprašanje in ojačila prijateljstvo med Indijo in Anglijo.
V ponedeljek se 6estane odbor za zvezne odnošaje, ki bo razpravljal o ustroju zveznega sistema ter odgovornosti centralne vlade. Po potrebi se bodo ustanovili za razna posamezna vprašanja pododbori, ▼ katerih bodo sodelovali priznani strokovnjaki.
Vintila Bratianu se umakne iz politike
Bukarešta, 21. nov g. V političnih kro« gih so krožile že dalje časa govorice, i«a se namerava voditelj liberalne stranke Vmti« la Bratianu umakniti iz političnega življe« nja. Te dni je poslal Vintila Bratianu svo« jemu strankinemu tovarišu Duci oi?mo, v katerem mu sporoča svoj sklep, da se bo defnitivno umaknil iz politike. Bratianu je nedavno zaprosil za avdijenco pri fc-aliu, ki pa mu je bila odklonjena. To dokazuje, da mu kralj ni naklonjen, in sicer tem bolj, ker bodo drugi voditelji opozicije kakor Jurij Bratianu in general Avercscu v ponedeljek sprejeti od kralja v avdijenci.
Čsl. državni proračun
Praga, 21. nov. d. V ponedeljek 24. no« vembra se bo pričela v češkoslovaški zbor« niči proračunska razprava, ki jo bc otvo-ril kot glavni referent dr. Hnidek. V po« ročilu bo podal pregled vladne fina-ične politike in objasnil skupščini tud= načrt za znižanje proračuna ter reformo držav« ne uprave.
Proračun, ki je bil včeraj razdeljen med poslance obsega 304 tiskane stran:. <»d če« sar odpade na finančni zakon 173 strani Proračunu je priložen tabelarični pregled proračunov 24 različnih držav, med ni:m>" Francije, Anglije, Nemčije in Jugoslavije Na podlagi teh proračunov hoče dokazati finančni minister, da so češkoslovaške fi« nančne razmere še dosti dobre ir v pri« meri z nekaterimi drugimi državami na« ravnost zadovoljive.
Rumunsko posojilo v Franciji
Bukarešta, 21. novembra g. V Bukarešti bivajoči ravnatelj pariške banke De Acceptation je danes podpisal z rumunsko vlado sklenjeno pogodbo o kratkoročnem posojilu 200 milijonov frankov. Posojilo se glasi na devet mesecev, jamstvo je prevzela rumunska Narodna banka.
Vesti o umoru Stalina
Dunaj, 21. novembra s. Na tukajšnji borzi kakor tudi na borzi v Pragi so krožile danes govorice, da so Stalina umorili zarotniki. Na vprašanje na sovjetskem poslaništvu so prejeli odgovor, da so neutemeljene.
Izpreobrnjenje Buharina
Moskva, 21. novembra d. Nikolaj Bu-harin je objavil daljšo izjavo, v kateri se odreka svojim desničarskim nazorom ter docela sprejema politiko diktatorja Stalina. V izjavi naglaša, da se popolnoma strinja s sklepi 16. kongresa komunistične stranke in s političnimi smernicami njenega vodstva. Končno pozdravlja odločno postopanje sovjetov proti desničarskim zarotnikom, ki so hoteli s pomočjo vojske izvesti državni prevrat ter strmoglaviti Stalina in obstoječi režim.
Stavbna katastrofa v Ujpestu
Budimpešta, 21 novembra g. Danes popoldne se je pripetiia v Ujpestu velika katastrofa na novi stavbi. Ogrodje šestnad-stropne nove stavbe se je zrušilo in pokopalo pod seboj 24 delavcev. Doslej so potegnili izpod razvalin enega mrtvega, sedem težko in 11 lahko ranjenih. Pet delavcev je še pod razvalinami. Računajo, da se bo število smrtnih žrtev še povečalo. Nesreča na stavbi je izzvala v mestu veliko senzacijo in je policija morala razvaline, ki jih je oblegala velika množica ljudi, daleč naokoli obkoliti.
Smrt vodje Rodtefellerjeve ustanove
Budimpešta, 21. novembra AA. Tu je nenadoma umrl vodja Rockefellerjeve ustanove dr. Miteihl. Njegc" okrog se je raztegal tudi na Jugosi	n Rumu-
nijo.
Zopet potres v Italiji
Beograd, 21. nov. AA. Davi ob 3.1.43, so zabeležili potresomeri na Tašmajdanu za« četek potresa v približni oddaljenosti 750 km (v Italiji). Maksimum potresa so zabe» Iežili ob 3.3,36, v jakosti 103 mikronov. Konec potresa so zabeležili ob 3.27. Potres se je ponovil ob 5.05.
Sofija, 21. nov. AA. Danes so setzmo« grafi zabeležili dva večja potresa v odda« ljenosti 750 km. Prvi potres so zabeležili ob 4.2, drugi pa ob 6.06 vzhodnoevropsko« ga časa.
Rim, 21. novembra s. Včeraj so v potresnem ozemlju v provinci Marche, kjer je pred nekaj tedni povzročil velik potre* velika opustošenja, čutili nove potresne sunke, ki so sicer izzvali med prebivalstvom veliko paniko, vendar pa niso povzročili škode.
Nova rudniška katastrofa
v Nemčiji
Koln, 21. nov. g. V rovu Siechbah pri Iioremu se je pripetila danes težka rudni« ška nesreča. Trajno deževje je izpodkopa« lo veliko plast zemlje, ki se je pričela na širino 100 m pomikati nizdol. Ogromne zemeljske plasti so potegnile v globočrno tudi velik gozdni kompleks, ki je bil na poti. Doslej so izkopali dva rudarja mr/« va. Boje se, da je pod ogromno zemeljsko plastjo še deset rudarjev. Delavci, ki so bili zaposleni na kraju nesreče, so še pRj« vočasno zbežali na varno. V rovu je bil^ zaposlenih 850 rudarjev.
Ukinitev smrtne kazni v Angliji
London, 21. novembra A A. Po poročili »Daily Her&lda« je sklenila parlamentarna preiskovalna komisija, naj se smrtna kazen v Angliji začasno ukine za pet let. Do uveljavljenja takega zakona naj bi imel notranji minister pravico pomilostitve.
Nov izum v letalstvu
Rim, 21. novembra g. Kakor mano, j? dne 8. oktobra major Nelli izvedel z letalom na vijake, ki ga je konstruiral D' Ascagno, več dobro uspelih poizkusov. Letalo je pri navpičnem dvigu doseglo viSi-no 18 m in letelo v krožnem poletu triče-trt milje nad letališčem v Ciamsinu. Italijanska država je zaradi pospeševanja zgraditve letal na vijake naročila letala novega tipa Super-Helicopter, ki se dvignejo do 5000 m visoko in lete v premem poletu 100 km na uro. Ker ta letala lahko pristajajo na najmanjši ploskvi ia startajo lahko brez zaleta, se zanima zanje tudi vatikanska država, ki namerava nabaviti več takšnih letal, če bodo nadaljnji poskusi uspevali.
Obsodba upornikov
Hanoi, 21. novembra. Pred tukajšnjim sodiščem se je vršila razprava proti 180 domačinom, ki so se uprli državnim oblastem. Obsojenih je bito 6 obtožencev na smrt, 29 na dosmrtno ječo, 27 na razne zaporne kazni, 87 na dosmrtno izgnanstvo, dočim je bilo 31 obtožencev oproščenih.
Tihotapstvo alkohola z letali
Detroit, 21. novembra. Tu so odkrili močno tihotapsko organizacijo, ki je ira-2-la 30 letal, s katerimi so tihotapili iz Kanade v Zedinjene države alkoholne pijače. Policija je aretirala 14 oseb in zaplenila 12 letal, pripravljenih za start. Vsako letalo je lahko pripeljalo 480 steklenic alkoholnih pijač.
Hmeljski trg
žatec, 21. novembra h. Tendenca zelo čvrsta. Položaj na trgu neizpremenjen. skoro brez prometa. Cene 330 do 550 Kč.
Vremenska napoved
Dunajska vremenska napoved za soboti:
Sedanje vreine se bo držalo.
Žrebanje v drž. raz. loteriji
Zadnji (milijonski) razred
Za event. tiskovne napake ne prevzamemo odgovornosti.
Dne 19. novembra so bili izžrebani sledeči dobitki:
Din 30.000 srečka št. 66*476
Din 500.— srečke št.: 8.001, 8.037, 8.042, 9.704 9.762 13.853, 13.883,
16 063 16.064, 17.907, 17.941, 17.945, 17.948,	19.184,	19.189,	27.724,
27 728 27 785 33.782 34.189 34.192. 36.602,	36.630,	36.632,	36.672,
36690 36692 38.112 38.118 38.131, 38.133,	38.161,	37.725,	37.761,
39.565 39.587 42.969, 44.106, 46.665, 47.461	47.463	48 315	48 352, 49.427 49.426, 49.431, 49.438, 49.453, 49.o00, 56.067 56.071 57.368, 58.814,
66.451 66.483, 66.485, 66.499, 67.522, 67.548,	68.759,	69.123,	69.150,
69.450 69.459, 72.058, 72.086, 73.777, 73.790,	73.968,	73.996,	75.006,
75.022 75.084, 75.105, 75.110, 75.114, 75.139,	75.196,	76.605,	77.206,
77.289, 77.355, 77.382, 77.398, 78.012, 78.016,	78.034,	78.045,	78.053,
78.092, 82.471, 86.948, 86.955, 86.990, 87.266,	87.267,	87.287,	87.833,
89.135, 89.142, 89.157, 96.625, 96.804, 96.828,	96.878,	98.117,	98.124, 98.937, 98.941, 98.946, 98.957, 98.967, 98.978.
Izžrebane dobitke pričnemo izplačevati dne 5. decembra.
Ker M vse srečke razprodane, Izžrebanih srečk ne moremo več zamenjati.
Naročilnice za srečke za novo kolo drž. razr. loterije, bomo priložili »Jutra« okrog 1. decembra. Naprodaj pa bodo srečke v vseh podružnicah »Jutra«.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra e. 19
16.004,
27-725,
36.687,
39.533,
48.361,
58.881,.
69JL64,
75.012,
77.265,
78.062,
87.956,
98.185,
Naši kraji in ljudje
Zaslužno delo naših holandskih prijateljev
V Rotterdamu na Holandskem je 15. t. m. izšla 1. številka lista »Joegoslavie«, ki je glasilo Holaradsko»jugoslovenske trgovin« ške zbornice v Rotterdamu. Ta zbornica je bila osnovana 15. avgusta t. 1. Ustanovil jo je naš generalni konzul v Rotterdamu H. H. van Dam, znani naš dobri prijatelj, ki je letos spomladi posetil naše kraje in se, poln navdušenja za naš narod in našo zemljo, vrnil v svojo domovino. V »Ho« lansko»jugoslovensko trgovinsko zbornico« »o vstopili najodličnejši zastopniki holand« ske trgovine in industrije, kakor A. F. Dijkgraaf, generalni tajnik rotterdamske ladjedelniške družbe, van Hasselt, direk« tor rotterdamske bančne zveze, van Hat« tum, direktor holandske paroplovne druž« be, de Kock, direktor zavarovalnice »Vim« ro«, Smith, Pierot, Stokdijk, veletržci in več drugih odličnih mož trgovske stroke Zbor« niča je izvolila za predsednika van Dama, za podpredsednika Dijkgraafa, za general« nega tajnika pa van Hasselta. Njen namen je poglobiti gospodarske zveze med Ho« landsko in Jugoslavijo.
Temu cilju služi tudi njeno glasilo »Joe« goslavie«, katere prva številka je pravkar izšla. List priobčuje celo vrsto izvrstnih člankov gospodarske in informativne vse« bine, slike n_!ih holandskih prijateljev, na« šib ministrov Demetroviča, dr. Švrljuge in dr. Frangeša, kakor tudi slike in opise na« ših krajev, kakor Vintgarja, Bohinjske Bi« strice, Plitviških jezer, Korčule, Splita, La« pada, Beograda itd. Uvodnik »Stap voor Stap vooruit« (Korak za korakom naprej) je napisal van Dam. Članke in razprave v listu pojasnujeta dve geografski karti Ju« goslavije. Nadpis nad prvo karto »Jugo« slavija — najidealnejša južno«evropska zemlja za turiste« in pod njo članek »Een Paradijs vo*xr Toeristen« kažeta dovolj jasno, kakšnemu namenu služi ta karta. Članek »Het Koninkrijk Joegoslavie« (Kra« ljevina Jugoslavija), ki ga je napisal ured« nik lista Christian Giinther, vsebuje vse za inozemca r>otrebne zemljepisne, politične in gospodarske podatke o Jugoslaviji. — Kakor je iz navedenega razvidno, dela list živahno propagando za našo državo in nas narod. Da ta propaganda ne ostane brez uspeha, o tem smo lahko prepričani, to tem bolj, ker namerava Holandsko«jugosloven« <ka trgovinska zbornica prihodnjo spomlad prirediti ekskurzijo poklicnih holandskih •umalistov v naše kraje, zlasti na naš Ja« dran. Naši holandski prijatelji so torej krepko na delu, da vzbude živo zanimanje 7-a našo domovino v najširši nizozemski javnosti. Naj sprejmo za vse, kar store dobrega za nas. našo iskreno zahvalo!
Krsna slava
Beograd, 19. novembra. Jesen se bliža kraju in z njenim slove« lom prihajajo »krsne slave«. Prva jesenska slava je pač 27. oktobra — po starem 14. oktobra — sv. Paraskeva. Za njo prihaja Mitrov dan, sv. Dimitrije 8. t. m. (Gjur» gjev danak hajdučki sastanak, Mitrov da« nak hajdučki rastanak), ki se simatra za začetek pozne jeseni, ko je listje že popa« dalo z drevja tn je že sneg pobelil vrhove planin, nekdanjega kraljestva nekdanjih hajdukov, ki so se na Mitrov dan razhajali, da si za zimo poiščejo zavetja pri svojih domačih ali prijateljih in znancih v skritih gorskih vasicah, kjer so se čutili varni pred svojimi turškimi zasledovalci. »Za krst čas« ni i slobodu zlatnu«, pa je zopet zaorilo čez hrib in dol na dan Zelenega Jurja, na Gjuzgjev danak, ki je obenem tudi zadnja zimska »slava«. V poletju se slava slavi le zelo poredkoma in je prav za prav edi« nole sv. Petar eden tistih poletnih svetni« kov, ki si ga je večje število družin izpro« silo za svojega rodbinskega zaščitnika. To« da sedaj, tja proti Božiču in takoj po Bo« žiču, pa slede slave kar druga za drugo, a eden tistih svetnikov, ki štejejo največ ča» stilcev, se praznuje prav ta teden, 21. (8.) novembra, sv. Mihael, ali kakor se narod« no pravi, sveti Arhandjel. Ta dan je v Beogradu skoraj ni večje hiše, kjer ne bi vsaj v enem stanovanju gorela slavska sve« ča, a tupatam se vidi, da tudi po tri, štiri in še več družin v isti hiši slavi svojo slavo ta dan. Če se pogleda pred takimi dnevi t beograjske liste, se najdejo po celi stolp« ei objav, ki napovedujejo, da bo ta in ta družina slavila krsno slavo sv. Arhandjela .Mihajla, dočim se pa v drugih obvešča, da ta in ta ne bo slavil slave doma, temveč tam in tam t>ri svoji rodbini, da bo slavil samo ▼ najožjem rodbinskem krogu, da letos ne more slaviti zaradi bolezni, žara« di žalosti r porodici, da bo sicer slavil, ali da zaradi tega ali onega vzroka ne more sprejemati gostov itd.
Slava je v resnici eden najlepših versko« narodnih običajev naših bratov pravoslav« ne vere, versko«narodni običaj, ki pa je tako izrecno rn izjemno srbski, da je de* ,i«nski najznačilnejše opredelitveno obelež« je srbske narodnosti. Bolgari in Rusi ne slavijo krsne slave, a ne slavi ie tudi no« ben drug pravoslavni narod, niti Grki niti Rumuni. In ker se slavi krsna slava po vsem južnem delu naše države, tudi v ta» ko imenovani ».Makedoniji«, so ravno zato ■vsi temeljiti poznavalci nas južnih Slova« nov vedno smatrali narod v teh krajih za Srbe, dasiravne se jezikovno precej razli« kuje od podunavskih ki dinarsko^primor« skih Srbov.
Slava je največji praznik za vso družino je dedna v vsem moškem kolenu. Žen« ska dobiva slavo po možu. Glavni znaki slave so slavska sveča, ki mora biti vošče« «a.^»koljivo* (»žito« — kuhana pšenica po« mešana t orehovimi drobtinami in sladkor« jem} in »kolač«. Svečo, ki naj gori v naj« lepši sobi oba dva dneva slave, užiga go« apodar, če bi pa bil odsoten on ali pa če ni več med živimi, pa oni član družine, na katerega kot prvega prehaja slava, najsta* rejši sin itd. Ženska ne sme užiga-ti slav ske sveče in če ostane družina brez moške« ga potomca, mora nriti užigat svečo kak drugi moški sorodnik, če bi takega ne bi« lo. slavijo ženske same brez sveče.
Imovitejše družine povabijo svečenika, da pride blagoslavljat kolač in koljivo na dom, da tu z gospodarjem ali njegovim namestnikom obavi »secenje kolača«. Veči« na slaviteljev pa pošlje kokč v cerkev k skupnemu blagoslavljanju. To je za seda« nje čase obče gospodarske krize mnogo
primernejše, ker je ceneje. V cerkvi se opravi z eno ali poldrugo »banko«, če pa prideta svečenik in cerkovnik na dom, pa je treba odriniti vsaj 15 »bank«.
Pri sečenju kolača je velikega pomena, kdo debi oni srebrni denar, ki ga je go« spodinja zamešala v kolač, in na kateri strani se ga je prijelo testo, ali na glavi ali na številki, ker to pomeni ali srečo pri denarju ali pa pri letini in ostalem gospo« darstvu.
Potem pa prihajajo gostje, ki čestitajo k slavi: »Vesela vam slava!« Pa se malo posedi, vzame žličico »koljiva«, popije ča« čico rakije, vina, črne kave, použije žliči« co »sladkega«, košček kolača in slaščic, ki jih je gospodinja pripravljala par dni pred slavo, maio pokramlja, pa gre in napravi prostora drugim. Goste sprejema gospo« dar, ki ves dan ne sme sesti, temveč šele zvečer k večerji, ki se pripravi za povab« ljene goste kar najsijajneje in v najobil« nejši meri. Pokličejo se tudi cigani in za« igra se kolo in zapleše vse, kar se zna. Drugi dan je manj slovesen in je bolj za domače. Toda tudi ta dan more pnti vsak tudi popolnoma neznan tujec, katerega rav« no tako sprejmejo kot najboljšega gosta, in njemu, pa naj bi bil najimenitnejši go« spod ali pa revež berač, gre od vsake jedi prvi založaj.
Slava je največji praznik za družino in za ta praznik, ako nikdar drugače, se mora hiša bleščati od čistosti. In varčevanja se tedaj ne pozna. Potrosi se več kot druga« če celo leto, kajti za slavo ne sme manj« kati prav ničesar. Ta dan se mora hiša iz« kazati. V današnjih časih je to pač neko« liko težko in ravno zato se čita prav gotovo tudi toliko objav, da se bo slavila slava samo v najožjem krogu. Samo popolnoma opustiti se ne sme, ker bi to brez dvoma prineslo nesrečo družini.
Zato pa: Vesela slava svima koji je slave!
Iz dežele jezer
(Otvoritveno predavanje v društvu »Sofa«), Ljubljana, novembra.
V soboto zvečer se je vršilo v velikem salonu restavracije »pri Levu« otvoritveno predavanje društva »Soče«. To je že 11. se zona obstoja in delovanja imenovanega društva, ki je eno najagilnejših. največjih in najuplivnejših društev v Ljubljani. V njem se zbirajo naši rojaki od Soče in Jadrana, kakor tudi marsikak drug prijatelj naših rojakov onkraj modrih kolov. Društvo šteje nad 1500 članov in ima za program kulturno delovanje ter gojitev ljubezni do rodne grude in zbiranje raztresenih udov iz vsega slovenskega ozemlja.
Društvo goji predvsem podučna ljudska predavanja in to otvoritveno predavanje Je pokazalo, kako se naš narod zanima za napredek in kulturo. Dvorana je bila nabito polna, da je mnogo poslušalcev moralo stati in da so morali nekateri celo oditi. Bilo je nad 350 poslušalcev, kar je pač za naše razmere zelo velik uspeh.
Pred predavanjem je v odsotnosti predsednika dr. Puc-a, ki se je mudil po nujnib opravkih v Beogradu, spregovoril par umestnih besed društveni podpredsednik g. Ivo Sancin, ki je dal nato besedo predavatelju g. ravnatelju Karlu Mahkoti.
Za prvo predavanje si je društveni odbor »Soče* izbral predavanje pod naslovom »Iz dežele jezer«. To predavanje je bilo najbolj umestno za otvoritev letošnje sezone radi tega, ker smo se hoteli na ta način spomniti one dežele, ki je bila ena izmed naj-pristnejših slovenskih pokrajin še pred kakim stoletjem in ker se spomnimo na ta način najboljše velikega kulturnega pokreta v 19. stoletju, ki je uplival in odločeval na ves naš nadaljnji kulturni in politični napredek. Spomnimo se tudi najumestnejše na ta način dežele, ki nam jo je odvzelo pred 10 leti sovraštvo in zavist. To je naša lepa Koroška.
Ravnatelj Mahkota nas je popeljal kakor izkušen predavatelj in pedagog ter agilen narodni delavec v deželo bogatih polj, krasnih gor, čistih jezer, težkih bojev, lepe pesmi in v zibelko naše slavne narodne preteklosti. Tu nam je zgodovina ohranila prvi slovenski kulturni spomenik. V Celovcu je izšel leta 1592. prvi slovenski slovar. Leta 1848 nam je Celovec zopet rodil in uresničil mnogo naših narodnih zadev. Tu se je ustanovila leta 1852. slavna Mohorjeva družba. ki je štela ob svoji 601etnici nad 90.000 članov. Prvi slovenski politični in leposlovni listi so zagledali luč sveta v Celovcu. Slovenstvo se je v Korotanu najlepše razvijalo, ko je v začetku 80. let preteklega stoletja Nemec zastavil /se svoje sile, da nas potujei, da nas v svojem pritisku proti jugu požene preko visokih Karavank in da se zareže v naše telo črez Kranjsko proti oba-
lam Jadranskega morja. Nemci so st že ustvarjali svoj most preko Ljubela pri Sv. Ani nad Tržičem in so že postavili posamezno noge v naš gorenjski Tržič in na Jesenice ob Savi. Takšen je bil položaj, ko Je leta 1914. pretrgala svetovna vojna velike načrte prodirajocega nemštva in odločila, da se zaenkrat in za vselej to prodiranje ob Karavankah zaustavi.
Predavatelj nam je podal statistični pregled Slovencev v Korotanu in ugotovil, da se na podlagi različnih statističnih metod da jasno sklepati na število Slovencev na Koroškem, ki jih je gotovo 80.000. Pokazal nam_ je številke privatnega ljudskega štetja v 57 občinah, kakor tudi številke "po župnijah.
Sledilo je na to kakih 50 skioptičnih slik, ki so nam pokazale vso lepoto in zgodovino dežele jezer. G. predavatelj je znaL vpletat; prav dobro razne pesmice iz slovenskega Korotana ob priliki, ko nam je slika pokazala dotični kraj. kjer se je rodila kaka slovenska pesem. Poslušalci so bili zelo hvaležni za to lepo predavanje in so navdušeno ploskali ob koncu predavanja.
Gospodična Klavorova je deklamirala »Hajdukovo oporoko: z občutkom in umestnim poudarkom. Tudi pesem je bila srečno izbrana. Mali Klavorov pa nam je pokazal svoje pevske sposobnosti in nam prav lepo zapel »Gor čez izaro?. Pevski Završa-nov kvartet nas je s svojimi koroškimi pesmicami in z izvežbanimi glasovi popeljal preko Karavank, »kjer so me zibal' mamica moiac.
Bil je lep. pomemben večer in društvo >Soča« je lahko z uvodom v vsakem ozlru zadovoljno.
Vesti iz Dolenjskih toplic
Letos se je sv. Martin dobro izkazal in ni prinesel, dasi je bil lep in solnčen, po kmečkem prerokovanju napovedanega snega. Tu-dni Martinova nedelja je bil lep, topel in solnčen dan, ki je zvabil vse vinogradnike in njih prijatelje v vinske gorice. Vsi vinski hrami so se napolnili z veselimi in do bro razpoloženimi gosti k slovesnemu krstu vinske kapljiee. Vesele popevke in zdravice so odmevale po vinskih goricah v pozni jesenski večer. Dobrovoljni Dolenjec je pozabil na vse skrbi in težave in tako dostojno proslavil sv. Martina.
Po topliški občini se je razpasla kužna prašičja bolezen, na kateri je poginilo že več prašičev. Oblast je prepovedala izvoz svinj iz občine, zaradi česar so kmetje dokaj prizadeti, ker je cena prašičem dokaj padla. Vendar je upati, da bo bolezen kmalu zatrta in zopet dovoljen izvoz svinj.
Preteklo soboto se je vršil komisijonelen ogled za razširjenje topliške šole, ker sedanji prostori več ne odgovarjajo naraščajočemu številu šolskih otrok. Komisija se je izjavila za dvig še enega nadstropja, s čimer bi se pridobilo še dve sobi in par kabinetov, kar bi za dogledno dobo zadostovalo. Telovadnica za enkrat lahko odpade, ker šolska deca telovadi v sokolski telovadnici, kar bo tudi v bodoče. Tudi prostori in kuhinja za gospodinjsko nadaljevalno šolo morajo od-pasti. Gospodinjska šola pa se naj bi nastanila v kopališki restavracijski kuhinji, ki -v zimskem času, ko se vrši poduk v gospodinjski šoli, itak ni v obratu. Krajni šolski odbor, oziroma občina pa mora preskrbeti tudi zemljišče za šolski vrt, ker sedanji vrt, ki je tik kopališkega parka, ne odgovarja svojemu namenu in na njem ne uspevajo rastline.
Sokolsko društvo namerava letos piaznik narodnega uedinjenja kar najslovesneje pro siuviti s telovadno akademijo in uprizoritvijo igre »Kajn« v nedeljo 30. t. m. Dne 1. de cembra pa se bo vršila interna proslava v smislu določil Saveza SKJ. V mesecu dc-en. bru namtrava prirediti tudi društveni vadi ieljski tečaj, da si tako izvežba domač«. mo či Ki bedo v stanu voditi telovadbo r precej se pomnožujočih oddelkih.
Litijsko pismo
V	vsem našem okolišu je bil simpatično sprejet članek, v katerem smo opozorili na nevzdržne razmere na naši pošti. Re» dukcija ene poštne moči se pozna zelo močno. Škodo imajo pa predvsem stranKJ ki s čakanjem izgubljao dragoceni čas. uradništvo pa trpi zaradi preobteženja. Po« novno prosimo ljubljansko poštno direkcijo, da namesti na že sistemizirano mesto prepotrebno uradniško moč. To je soglas« na želja vsega našega okraja.
V	Jastrobleku so obhajali te dni dvojno poroko, kar se v mali planinski vasici tre« beljevske občine že dolgo ni primerilo. Ka« kor je to že star kmetiški običaj, so prišli pod večer iz sosednjih vasi fantje, da ma« lo »oglarijo«. Med vinjenimi ponočnjaki pa je prišlo do prepira, v katerem so peli svo*
JAZ
eo
ZNACI
PRECIZNOST
TRAJNOST MASIVNOST
PRECIZNA BUDILI CA
jo pesem tudi noži. Več mladenčiev je bi« Io ranjenih, eden celo tako močno, da so ga morali pripeljati v Litijo k zdravniku.
Gospa Terezija Svetčeva, vdova po usta« novitelju Ciril in Metodove družbe Luki Svetcu, je prejela te dni iz rok litijskega sreskega poglavarja red sv. Save V. stop« nje. Intimni prireditvi so prisostvovale šte« vilne članice litijske CMD. ki jim je odli« kovanka predsednica.
Smrt je posegla pred dnevi ▼ ugledno Pe» trovičevo družino ter ugrabila gospo Ko« privnikarjevo, mater gospe Petrovičeve in g. Koprivnikarja iz Vrhnike. Pokojnica je umrla v prav visoki starosti; čez mesec dni bi dosegla 90 let. Blagi »Furlanovčevi ma« mi«, kakor je bila pokojnica v našem kraju znana, ohranimo svetel spomin, prizadetim družinam pa iskreno sožalje.
Lepo in častito starost je dosegla gospa Marija Grmova, tašča našega znanega so« '-)Iskega delavca g. Martina Juvana s sod« n:je. Ob visokem jubileju so ji čestitali mnogi domačini. Ga. Marija je še vedno čila in zdrava žena. Jubilantka je doma h svetokrižke okolice in je vdova po davčnem uslužbencu.
živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnik. / za živčne bolezni je uporaba »Frani Josefove« grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah .
Hitite in pridite občudovat čarobni glas kralja
pevcev!
Lawr®ncea
najslavnejšega baritonista sveta, člana newyorške Metropolitan Ope-TibbCttfl ^ V krasnem romantičnem zvoč-
nem velefilmu
IMatduššea
pesem
Godba dunajskega , komponista A. Leharja
Predstave ob 4., 7. in 9. zvečer. Telefon 2124.
Elitni kino Matica
Žalostna usoda starega hlapca
Poljčane, 21, novembra.
Naš revež hlapec ni Jernej, ampak Joža in še dalje je služil kakor njegov sotrpin Jernej, predno je žalostno doslužil.
Posestnik in gostilničar g. Ivan Drofenik v Brežnici pri Poljčanah je pred nekaj te« dni vzel pod streho že blizu 80*letnega hlapca Jožeta, ki je prišel semkaj iz Makol. Joža je bil že jako slaboten in ni zmogel nobenega težjega dela več. Posestnik mu je poveril pašo in pa skrb za živino v hle« vu. Pri tem poslu je moral stan hlapec večkrat na skedenj po seno. Le s težavo je plezal po lestvi gor in dol. Zadniič oa mu je na skednju naenkrat pomankalo tal pod nogami in siromak je strmoglavil v kolarnico, kjer je obležal močno poškodo« van.
Padec in pa klice na pomoč so slišali domači in je gospodar prvi prišel ponesre« čencu na pomoč. Starca so odpeljali naj« prej k tukajšnjemu zdravniku g. dr. Hro« novskemu, k' je odredil, da so ga z vlakom odpeljali v mariborsko bolnišnico. Ta ne« sreča bo najbrž zaključila dolgoletno delo in tr^Menje.
Huda nezgoda rudarja
šoštan), 21. novembra.
V velenjskem rudniku se je dogodila te dni huda nesreča, ko je žrtev je postal 24« letni Ciril Sevčnikar. doma iz Zabrda pri Velenju, ki je moral zapustiti kmetijo in se zateči k rudniku zaradi zaslužka. Ciril Sevčnikar je bil zelo spreten in vesten de» lavec hn so mu zato tudi poverili vrtanje mineralnih plasti z električnim vrtalnim strojem nekega posebnega sistema. Kakor vedno se je tudi usodnega dne podal do« bre volje v jamo in ni niti slutil, da ga bo zadela nesreča.
Ko je prevrtal že vec plasti, so ga pri polnem delu po nesrečnem naključju zgra« bili trije svedri za desno roko ravno te« daj. ko je hotel odstraniti pred svedri na« kopičeno kamenje. Svedri so stisnili ne« srečnemu Sevčnikarju roko do nad komol« cem in rrru jo močno poškodovali. Komolč« ni sklep je bil tako stisnjen, da so se kosti nad in pod komolcem popolnoma lo« čile. Posebno huda in strašna pa je bila nesreča zaradi tega, ker ga dolgo časa niso mogli rešiti. Komaj po skoraj štrriurnem mrzličnem trudu so zamogli prepiliti s ved« re, ki so i« neke posebno trde kovinske zmesi, da so rešili nesrečnega rudarja iz jeklenega objema.
Ko so ga spravili iz jame na dan, mu je nudil nrvo pomoč g. dr. Korun. ki je tikoj odredil m-evoz ▼ celjsko bolnišnico. Tra« gična nesreča je tudi hudo udarila Sevčni« karjevo mater«vodo, kateri je bil marljivi sin zvesta in izdatna opora.
Tat, ki odvaža plen z vozom
Rimske toplice, 21. novembra. Tudi v naši okolici so tatovi m sicer prav predrzni, kakor nam priča naslednji primer:
Lesni trgovec g. Vhdečnik iz Rečice pri Laškem ima na posestvu Matiie Terška, no domače Slanca naloženo večjo skladnico sekanega lesa. Drva 90 naložena ne dateč od ceste. Teh drv so si zaželeli tatovi m bili so celo tako predrzni, da so jih od« peljali kar z velikim vozom. Na *se zgodaj
I zjutraj je upokojeni železniški načelnik g. Agreš, ki ima v bližini svojo hišo, slišal močno lajanje domačega psa. Končno je vstal in pogledal, kaj se godi okoli hiše. Pri hiši sicer ni bilo nikogar, na cesti pa je zagledal voz z vpreženimi voli m nekega moža, ki je nakladal drva. Nič hudega siuteč je g. Agreš zopet legel, ker si je mislil, da so delavci lesnega trgovca tako zgodaj začeli z delom.
Da to niso bili delavci, se je zvedelo še« le opoldne. Lesni trgovec trpi znatno ško« do in je tatvino že prijavil orožnikom. Ka« kor sklepa g. Agreš, je tat odpeljal drva proti Šmarjeti.
Primorske novice
V	poreški in tržaško-koprski škofiji je pričel fašizem takoj v začetku »čistiti« šole in cerkve. Odšli so učitelji, nekateri so bili premeščeni, obenem je moralo čez mejo iz obeh škofij mnogo duhovnikov. V poreški škofiji je le še par naših narodnih duhovnikov, v tržaško-koprski pa je praznih nad sto duhovniških mest. Službujoči duhovniki so preobloženi z delom in skrbmi, saj opravlja marsikateri po dve ali celo po tri fare. Duhovniškega naraščaja skoro ni, ni pa tudi italijanskin duhovnikov, ki bi zasedli izpraznjena mesta, kakor žele fašistični voditelji. Prišlo je par duhovnikov iz Italije, ki se ne počutijo najboljše med ljudstvom, katersga ne razumejo. Fašistični hijerarhi iščejo za Istro duhovnikov po Italiji, pa jih ne najdejo, ker jih nikjer ni preveč in dobrega duhovnika tudi ne vleče v obmejno službo. Na Goriškem je bilo doslej še vzdržno. Prefekt Dompieri je poskrbel po nekaterih obmejnih središčih italijansko pridigo za nedelje in praznike, zvezni tajnik Avenanti pa je zahteval, kakor znano, od nadškofa italijanske pridige po vseh cerkvah med Slovenci. Po goriški škofiji so še povsodi slovenski duhovniki, ali starajo se in naraščaja je premalo. Nadškofa dr. Sedeja, ki šteje 76 let, napadajo fašistične novine in mu grenijo življenje.
V	Trstu je bilo koncem lanskega leta 13.361 hiš s 55.229 stanovanji. Sob je v teh hišah 207.825. Novih hiš je bilo lani v Trstu zgrajenih 90. Malih stanovanj zelo primanjkuje.
V	novembru lanskega leta je ustrelil policijski komisar M. Saliola tržaškega kvestorja Schillacija. Tržaško prizivno sodišče je proglasilo sedaj Saliolo za blaznega. Razsodba pravi, da komisar Saliola, ki je prispel v Sežano v juniju 1929, s svojim službovanjem ni zadovoljil kvestorja. Zbog tega ga je kvestor parkrat kaznoval, potem pa za kazen premestil v Grossetto. Ko se je prišel poslovit, ga je sprejel kvestor s tem očitanjem: »Vi ste stopili v policijsko službo, da se debelite.« Saliola je bil užaljen, potegnil je revolver in ustrelil kvestorja Schillacija Svojega dejanja se ni zavedal in ker je bilo v njegovi rodbini že več živčno bolnih, ga je sodišče proglasilo za blaznega in odposlalo v blaznico.
Političnemu osumljencu 29-letnemu Benediktu Pavšiču z Lokev je prihajanje t Gorico prepovedano. Nedavno so ga opazili v mestu redarji in Pavšič je bil pred sodiščem obsojen na tri mesece zapora. Prizivno sodišče je prvo obsodbo te dni potrdilo.
25-Ietna Marija čermova iz Otaleža pri Cerknem je bila obtožena, da je šla čez mejo brez potnih listin, da ni plačala do-tične takse in da je vtihotapila 4 kg kave, 280 gr čaja in 1 kg saharina. Pred sodniKi je trdila, da je dobila vse te reči od neke ženske, ki prihaja iz Jugoslavije. Obsojena je bila na globo 993 lir radi sprejema tega blaga, drugih točk obtožbe pa je bila oproščena.
36-letni Josip Mikluš je bil obsojen, ker so našli pri njem mnogo vojnega materiala, ki ga je nabiral in prodajal. Sumil je, da ga je bil ovadil 40-letni Fran Bregant, ki stanuje v Gorici v ulici proti Soškemu mostu v isti hiši kakor on. Pred nekaj dnevi je srečal Mikluš Breganta zvečer, kc je šel domov, potegnil nož in ga težko raniL Potem je zbežal, Breganta pa so takoj odpeljali v bolnico.
Pred šestimi leti so našli v nanošfcem hudourniku truplo Frana Rožanca z Vrhnike. Sodilo se je, da je izvršil samomor. Bil je baje v zvezi z nekaterimi tihotapci iz postojnske okolice. Nedavno so čuli orožniki nekje, da se govori zop>et o Ro-žancu in sicer da so ga ubili njegovi tovariši. Te dni so bili zaradi tega aretirani Luka in Ivan Maver, njihova sestra Roža in Jakob Ipavec. Baje so uboj priznali.
Ponesrečil se je bovški orožniški maršal Ugo Piciconi, ko se je spustil po strmini hriba Ravnika na cesto. Padel je z višine 12 m in se težko poškodoval. Mar-Sal Piciconi in orožnik Mencarelli sta opazila v bližini koritniškega mosta dva človeka z nahrbtnik. Piciconi jima je hotel priti nasproti, pa mu je na pobočju spodrsnilo. Prepeljali so ga takoj v vojaško bolnico v Gorici.
Posojilnica v Gorici je sklenila, da razdeli v spomin na mednarodni dan varčeva-ja med vse otroke, ki so se rodili 31. oktobra t. 1., hranilne knjižice z vlogo sto tir, in sicer velja to za občine Gorico, Ajdovščino, Kanal, Kobarid, Komen, fr-cr^o, Gradišče ob Soči, Idrijo, Miren, »--»vec, Tolmin in Vipavo, kjer se nahajajo ravo-dovi člani. Vloge se izplačajo po doovšeni polnoletnosti.
»JVTT.O -
Za BOŽIČ in MIKLAVŽA
JE KONFEKCIJA ZA GOSPODE IN DAME
od tvrdke Fran Lnkič, Stritarjeva al.
__NAJBOLJ DOBRODOŠLO IN KORISTNO DARILO.
Domače Testi
obducirala te r poslala njen želodec Maribor v kemijsko preiskavo. Terezija Ma-kotinova je bila v devetem mesecu nosečnosti.
*	Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Ant. Krlsper glede razstave Miklavževih daril.
*	Obleke In klobuke kemično čisti, bar-va, plisira in lika tovarna Jos. REICH.
*	Šola Nj. Vis. prestolonaslednika Petra pri Devici Mariji v Polju. Novo šolsko poslopje pri Devici Mariji v Polju je dobilo od Nj. Vel. kralja dovoljenje, da sme nositi naziv: narodna osnovna šola Nj. Vis. prestolonaslednika Petra.
*	Spomenik kralju Petru v Kastvu. V Kastvu se je konstituiral odbor z nalogo, da postavi tamkaj dostojen spomenik bla-gopokojnemu kralju Petru Osvoboditelju. Spomenik bo izdelal kipar Meštrovič.
*	Odlikovanja. G. sreski načelnik je Izročil na zadnjem uradnem dnevu v Hrastniku dolskemu kaplanu g. Vrbajnšku red sv. Save 5. razreda. Odločnemu narodno-kulturnerr.u delavcu iskreno čestitamo! — Z redom jugoslovenske krone V. razreda sta bila odlikovana gornjeradgonski učitelj in rezervni pehotni poročnik g. Žarko Burja ter postajni načelnik na Vidmu-Kr-škem in rezervni kapetan II. klase g. Bogomir Milost. Čestitamo!
*	Izpremembe v državni službi. Pri di-rekciii državnega rudnika v Velenju sta dosedanja pripravnika Franc Kenda in Edvard Sadran napredovala za rudarska tehnična uradnika v 8. skupim I. kategorije. Za vršilca dolžnosti upravnika carinarnice 1 vrste sta imenovana Vaso Viper na Rakeku in Josip Jurič v Gornji Radgoni.
*	Za inženjerja gradbene stroke sta diplomirala včeraj na tehniški fakulteti ljubljanske univerze gg. Bertl Plemelj z Bleda in Dimitrij Bartenjev iz Rusije. Naše iskrene čestitke!
*	Politično upravni praktični Izpiti se vrše te dni drugič, odkar velja novi tozadevni pravilnik. V sredo in četrtek so napravili izpit pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani naslednji gg. politično-upravni pripravniki: Frantl-iek čermak iz Radovljice, Boris Modrijan, Rado Tovornik, Joža Likovič, dr. Kukman in Dornik iz Ljubljane. Čestitamo!
*	Gojenci ministrstva vojske za veterino.
Ministrstvo vojske in mornarice je sprejelo za gojence, ki bodo študirali veterino na veterinarski fakulteti v Zagrebu v študijskem letu 1930/31, med drugimi Franca Karlina, Štefana Vaša in Ivana Ključca.
*	Nov tolmač za portugalski Jezik. Višje deželno sodišče v Ljubljani je nedavno imenovalo g. Dragotina Štruclja, konzula portulagsks republike v Ljubljani, za tolmača za portugalski jezik pri deželnem sodišču v Ljubljani.
*	Odličen gost v Beograda. V Beogradu se mudi že nekaj dni direktor švedskih železnic g. dr. Aleksander Ekstom, ki se nahaja na daljšem informacijskem potovanju po Balkanu ter proučava v naši državi zlasti pogo.ie za tujski promet
*	Poroka. V četrtek sta se pri Mariji Pomagaj na Brezjah poročila gdč. Anica Kurertova iz Leskovca pri Krškem in g. Karel Bieber, trgovec iz Zagreba. Iskreno čestitamo!
*	Dopisnikom! Dopisnike prosimo, naj nam dopisov ne pošiljajo kar za dva in več listov skupaj v enem izvodu. Dogodi se namreč lahko, da do opozoritve drugega lista na doti&ji dopis preteče toliko časa, da dopis za drugi list zastari. Pošljite torej snov, ki bi jo radi imeli objavljeno, vsakemu listu posebej!
*	Službeni list kr. banske oprave Dravske banovine objavlja v 38. številki med drugim: zakon o izpremembah in dopolni tvah zakona o glavni kontroli, naredbe glede čuvanja in vzdrževanja predmetov zgodovinske, znanstvene, umetniške vred nosti, naravne lepote in redkosti, ki se proglasijo za take, ter pravilnik za izdajanje draginjskih doklad rentnikom Pokojnin skega zavoda za nameščence v Ljubljani,
*	Natečaj za dve mesti pisarniških pri pravnikov. Predsedstvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani razpisuje dve mesti pisarniških pripravnikov 4. skupine III. kategorije za območje višjega deželnega sodišča v Ljubljani. Pravilno opremljene prošnje nai se v roku šestih tednov vlože pri predsedništvu višjega deželnega sodi šča v Ljubljani.
*	Avtomatična telefonska centrala ▼ Beogradu. Kakor poročajo iz Beograda, se pripravljalna dela za ureditev velike avtomatične telefonske centrale v Beogradu bližajo koncu. Centrala bo imela 20.000 številk ter bo najbrže za daljšo dobo let zadoščala potrebam naše prestolnice. Nova moderna centrala bo baje 1. maja prihodnjega leta na svečan način izročena svojemu namenu. Centrala bo urejena na račun reparacij.
*	Avtomobilska gorska dirka. Avtomobilski klub sekcija Ljubljana obvešča: Prvi hrvatski motoklub priredi jutri 23. t m. v primeru slabega vremena pa 30. t m. s sodelovanjem in pokroviteljstvom Saveza motoklubova ter zagrebške sekcije Avtomobilskega kluba prvo gorsko dirko na 1
km, in sicer na progi Vončinina in deloma Vočarsks cesta v Zagrebu. Člane, ki žele prisostvovati tej lokalni in zanimivi prireditvi, obveščamo, da se prične dirka vsa-kikrat ob 10. dopoldne.
♦ Poprava provizorlčnega mosta v Medvodah. Tehnični razdelek sreskega načelstva v Ljubljani razglaša: Prihodnji ponedeljek 24. t. m. se prične poprava pro-vizoričnega mostu čez Soro v Medvodah. Most bo za promet zaprt za dobo enega tedna.
•	Proučevanje izhoda jadranske železniške proge. V bližnjih dneh se bo posebna strokovna komisija ministrstva prometa podala na teren, da prouči vprašanfe trase za izhod železniške proge na Jadran pri Kotoru. Obenem bo komisija tudi proučila teren, na katerem naj bi se zgradila proga od Peči preko Kolašina na Pod-gorico.
*	Novi grobovi. V Ljubljani je preminila gdč. Marija Cvarova, poštna uradnica v pokoju. Truplo pokojnice se prepene iz Ljubljane k Sv. Gregorju pri Ortnek.j, kjer bo pogreb v nedeljo ob pol 12. Po-kojnici blag spomin, žalujočim naše sožalje!
Popolnoma novo!
Premiera!
Harry Liedtke
v sijajni veseloigri smeha in zabave
Donavski valček
Herman Picha in drugi izvrstni igralci.
Predstave ob 4., pol 8. ln 9. zvečer.
Kino Ideal
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda ▼ UabUanl
dne 21. novembra 1930. Številke za označbo traja pomenijo: I. čas opazovanja, 2. stanje barometra 3 temperaturo. 4. relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—io! 7. vrsta Dadavio S padavine v mm • Ljubljana: 7. 7583. 11.8 85, NV6. 10. Ma, ribor: 7. o6.1, 11 i6, mirno, 10. Mostar: 7. 763.7, 10. 95, mirno, 10. Zagreb: 7 757 5
15,	76, WS\V 8, 10. Beograd: 7. 759.0 ll! 68, mirno, 6. Sarajevo: 7. 762.2, 12, 75 \V2'
9.	Skopi je: 7 767.2. 7, 92, mirno, 'l0. Kom. bor: 764.1, 16. 95, E4, 10. Split: 7 7631
16,	84, ESE 8, 9 Rab: ni depeše. Vis: 762 2. 12, 95, SE 8, 10.
Najvišja temperatura danes ▼ Ljubljani 12.8, najnižja 10, v Mariboru 4, v Mosteru 7. v Zagrebu 11, v Beogradu 9, v Sarajevu
10.	v Skoplju 6.
Solnce vzhaja ob 7.5, zahaja ob 16.25, kis na vzhaja ob 9.53, zahaja ob 17.14.
• K jutrišnji otvoritvi osnovne šole na Dolu pri Hrastnika. Prejeli smo: Vsa dol-ska občina se mrzlično pripravlja, da čim dostojneje proslavi pomemben dogodek: blagoslovitev in otvoritev svojega novega šolskega poslopja. Ker nosi šola naslov Nj. VeL kraljice Marije, pričakujejo poleg predstavnikov političnih oblastev in kor-poracij tudi zastopnika Nj. Vel. kraljice Marije. Drevi bo slavnostna razsvetli va z raketami, jutri ob 9. pa slovesna blagoslovitev in otvoritev šole ob navzočnosti došlih predstavnikov oblastev, korporacij, občinstva in šolske mladine. Obredne svečanosti bo opra/il v šolski dvorani dekan iz Laškega g. dr. Kruljc. Za tem bo izrečena dobrod išlica gostom, ki si bodo ogledali stavbo in ročne izdelke šolske mladine. Po slavnostnem banketu se bo popoldne vršila svečana akademija. Na sporedu bodo pevske točke, deklamacije, telovadni nastopi in za to priliko spisana igra učitelja g. Roša »Pri Andrejčevih«. Gostje iz ljubljanske smeri imajo najugodneišo pot z vlakom, ki odpelje iz Ljubljane ob 7.26 in prispe v Hrastnik ob 8.49, oni iz smrei Zidani most pa z vlakom, ki odhaja iz Zidanega mosta ob 8.24 ter privozi v Hrastnik ob 8.36. Na hrastniškem kolodvoru bodo na razpolago potrebna prevozna sredstva do Dola, ki je sicer oddaljen trl-četri ure pešpota.
*	Proslava osvobojenja v Splitu. Split je predvčerajšnjim na slovesen način proslavil dvanajsto obletnico prihoda srbske vojske v mesto Split. Generalu Trnokopi-ču, ki je vodil prve srbske oddelke v Split, je župan dr. Račič poslal prisrčen brzojavni pozdrav.
*	Šopek zrelih in cvetočih jagod nam je poslal iz Radeč krojač g. Šimon Jane. Natrgal jih je na Vrhovški gori. Zrele jagode so za ta pozni jesenski čas gotovo redek pojav. 1
*	Precej močan potres je včeraj zjutraj zaznamoval potresomer zavoda za meteorologijo in geodinamiko v Ljubliani na razdalji približno 550 km. Tudi na Gorenjskem so ga nekateri čutili. Kdor ga je čutil, naj to javi gornjemu naslovu na univerzo v Ljubljani.
V splitskih lokalih nI več koncertov. Spričo uveliavljenja zakona o avtorskem pravu so bili predvčerajšnjim v Splitu ustavljeni koncerti v vseh tamkajšnjih lokalih.
Grozna smrt ameriškega rojaka. Kakor poroča »Ameriška Domovina«, se je v Fairportu v državi Ohio na grozen načm ponesrečil v tovarni za izdelovanje sode rojak Ivan Južna, znan agilni delavec na društvenem polju. Pri tanku so bili zaposleni Južna in še trije drugi delavci. Nekdo je pri tem odprl paro in vročo vodo, ki se je vl-la na nesrečne delavce, da so se živi skuhali. Na po! kuhani so umrli še istega dne. lužna je biva! v Ameriki nad trideset _ let. V Fairportu zapušča sina Franca in sestro Marijo poročeno Avsec, na Knežji njivi blizu Loža pa ženo Fran-čiško in sina Alojzija.
• .Zasledovan nevaren cigan. Orožniki že dalje časa zasledujejo 37-letnega cigana Nikolo Petroviča, ki je osumljen, da je v noči na 10. t m. zažgal lesno skladišče v gozdu nad Kukovim, ki je last trgovca Milana Kluna iz Ribnice. Klun je utrpel zaradi požara nad 8000 Din škode. Zasledovani cigan se stalno klati po gozdovih ln vaseh kočevskega okraja in Novega mesta v družbi svoje priležnice Mice Hu-dorovičeve, ki navadno prosjači po vaseh. Petrovič je nadsrednje močne postave in črnih las ter oči.
Zagonetna smrt. Pišejo nam: Pri posestniku Bruncu v Veržeju je služila dekla Terezija Makotinova. Pred nekaj dnevi je tožila, da ji je slabo. Zdravniška pomoč ni nič zalegla in bolnica je umrla. Ker obstoja sum, da se je sama zastrupila ali da ji je bilo zavdano, io je sorJna komisija
Iz Ljubljane
a— L december Je v naši državi praznik bratstva, sloge, uedinjenja in napredka Jugoslavije. Na ta dan se vrši vsako leto v Ljubljani velik koncert, ki ga pri-rede novinarji. Prireditev bo tudi letos v velik' dvorani in stranskih prostorih »Uniona«. Ni večera pri nas, ki bi nudil občinstvu toliko glasbenega užitka in družabne zabave. Letošnji koncertni spored bo prekosil vse dosedanje programe, zato ni dvoma, da bo občinstvo v največjem številu seglo po vstopnicah, ki bodo prihodnji teden na razpolago v Matični knjigarni.
u— »Kirchfeldski župnik«. Filmsko prikazovanje Anzengiuberieve drame »Kirchfeldski župnik« je med občinstvom tako uspele, da so bile vse predstav:; tega fil mi skoro čisto razprodane. ZKD Do zato predvajala film še v nedeljo, nepreklicno zaurjikrat, ob II. dopoldne v prostorih Elitnega kina Matice. K !e.j;mit sporedu, kier nastopa v glavni vlodi kircbfeidskega župnika izvrstni filmski igralec Wilhelm Dieterle, vabimo vse občinstvo.
u— Iz gledališča. Nušičevo komedijo »Gospa ministrica« ponovi drama drevi prt znižanih dramskih cenah. V nedeljo se uprizori ob 15. prvič v letošnji sezoni Ne-stroyjeva burka »Utopljenca«. Pri predstavi bo sodeloval orkester vojne muzike. Zvečer ob 20. pa bo prva repriza izvrstno uspele ruske komedije »Serija A—000001«. Za popoldansko predstavo veljajo znižane dramske cene. — Opera bo imela drevi odličnega poljskega gospa v Cajkovskega operi »Kvgenij Onjegin«. Tenorsko partijo bo pel g. Josip Stepnjovski iz Katovlc. Predstava bo na korist Udruženja gledaliških igralcev in bo izven abonmaja pri znižanih opernih cenah. Ostala zasedba: Tatjano bo pela Majdičeva, Olgo Španova, Gremina Rumpel, v ostalih vlogah bodo sodelovali Kogejeva, Strniševa, Janko, Se-kula in drugi. V nedeljo, ob 15. se bo pela Foersterjeva opera »Gorenjski slavček«. Znižane cene. Zvečer ob 20. se bo pela privlačna opereta »La Mascotte«. Izven abonmaja.
u— Delavski orkester društva »Zarje«,
in sicer godalni orkester, bo imel svoj prvi koncert v letošnji sezoni v ponedeljek 24. t m. v dvorani Delavske zbornice. Program, ki je zelo skrbno sestavljen in obsega več klasičnih točk, med drugimi tudi Schubertovo simfonijo v h-molu, ki Je zelo poznana in polna prelepih zamislekov nesmrtnega mojstra, bo dirigiral g. Danilo Bučar. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Sedeži po 12, 8 fn 6 Din, stojišča po 4 Din. Dobe se v predprodaji v Matični knjigarni.
u— Starološka Strahlova umetnostna zapuščina ie razstavljena v veliki dvorani Narodne galerije v Narodnem domu. Razstava je odprta vsak dan od devetrh do petih.
Razstava Strahlove zbirke
v Narodni galeriji
u— Ljubljanski Sokol bo praznoval Ie-tes proslavo uedinjenja 1. decembra «« slavnostnim zborovanjem, ki bo točno ob 11. dopoldne v društveni telovadnici. Poleg zaobljube novega članstva io n* sporedu prestop pripadnikov moške" dece, k: so prekoračili dvanajsto leto, v naraščaj in naraščajnikov v članstvo. Na to slavnostno zborovanje vab; Sokol vse svete članstvo in vse pripadnike, tako naraščal kakor tudi deco. Obvezna pa je udeležba za vse na novo pristopivše člane in članice; kdor izmed teh pa bo službeno ali zaradi bolezni zadržan, naj se zgiasi naknadno v društveni pisarni v svrho podpsa v knjigo zaobljube. Običajna telovadna akademija za letos izostane zaradi dvomesečnega prednjaškega tečaja, ki se zaključi v začetku decembra, ter se bo priredba v prvih mesecih prihodnjega leta.
u— Lutkovno gledališče Ljubljanskega Sokola vprizori v nedeljo 23. t m. »Sne-gulčico«, pravljico v 5 dejanjih, ki jo Je napisal dr. Ivan Lah. Začetek točno ob 4. popoldne v Narodnem domu (vhod z Blel-weisove ceste).
u— Klub Primork prosi za naSe siromašne primorske rudarje v Srbiji vse one, ki Imajo stare obnošene ali tudi strgane zimske obleke, da blagovolijo javiti na naslov g. Maše Gromove, Dolenjska cesta 14, ki bo poslala po nie.
Gostilna
BREZOVSEK
toči nova LANGERJEVA VINA, prvovrsten
cviček, teran in stari Ulmov rolandec. 15654
Knnnjte samo
PENKALA BATERIJE
ker gorfe najdalje!	800
n— O novi Ljubljani bo predaval prihodnji četrtek 27. t m. ob pol 9. zvečer v re stavracijl »Zvezdic na družabnem večeru Trgovskega društva »Merkur« za Slovenijo ljubljanski podžupan g. prof. Evgen Jarc.
u— Tramvaj. Uprava električne cestne železnice nam sporoča, da bo nočni pro met zgostila tako, da bo od današnjega dne vozil tramvaj vsake pol ure na vse strani, in sicer bo odhod iz glavnega kolodvora ob 22., 22.30., 23., 23.30 in 24. url, izpred Mestnega trga proti garnizijski h0i niči in Dolenjski cesti ob 22.7 ,22.37, 23.7, 23.37 in 24.7. Odhod od Garniziiske bolnice in Dolenjske ceste proti mestu ob 22.15, 22.45, 23.15 in 23.45.
u— Železniškemu ravnateljstvu. Prejeli smo: Na prelazu med Kavškovo in Janševo ulico v Šiški vladajo neznosne razmere. Ves božji dan so zatvornice zaprte. Kadar pri« deš mimo, moraš čakati 10 do 20 in še več minut Okoli in okoli je zraslo po vojni vse polno hiš in še rasejo, čuti se potreba pospešenega prometa, a ta prelaz nam ovi« ra vsak promet. Vrhu tega si kvarimo zdravje, kadar čakamo tako dolgo na cesti v dežju, blatu, snegu in burji. Vljudno prosimo ravnateljstvo, naj kako drugače uredi to premikanje. Med vojno so pre* mikali daleč gor proti Dravljam. Morda bi se tudi sedaj dalo to tako urediti, da bi bilo vsem prav. Ravnateljstvu bomo za primerno rešitev te zadeve vsi šiškarji prav hvaležni.
u— Slovensko zdravniško društvo vabi svoje člane, da si ogledajo znanstveni film, ki ga bo predvajal radiološki institut v dvorani OUZD danes ob 18.
u— »Pred poroko«, veseloigro v treh dejanjih, ki je bila preteklo nedeljo deležna salv smeha, ponovi Sokol Moste v svojem domu na splošno željo občinstva v nedeljo točno ob 20.
u— Pogreb umrle gospe Pani Gregorčičeve se ne bo vršil, kakor objavljeno v osmrtnici v soboto ob 3. uri, temveč ob 4. uri iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu.
u— Telesno-kulturno društvo »Atena« otvori v začetku decembra v prostorih šolske kuhinje v Prečn- ulici kuharski tečaj za služkinje. Pojasnila daje vodstvo šolske kuhinje vsako dopoldne.
ti— Zveza slovenskih vojakov Ljublja-na-Moste vabi člane in svojce v svetovni vojni padlih in umrlih tovarišev k maš! zadušnici, ki se bo brala v nedeljo 2.3. t. m. ob pol 9. uri v karmeličanski cerkvi n^ Selu.
u— Javna dražba zarubljenih predmetov
bo danes 22. t m. od 9. dopoldne dalje pri mestnem načelstvu v Ljubljani, Mestni trg l/p. Več na razglasu, ki je naoit na mestni deski.
u— Stanje Inž. Trohe se boljša. Zrt;v hude motociKlistične nesreče, ki se je pripetila pred dobrim tednom na Brinju, 26-ietni inženjer Bogomir Troha, uslužben na banski upravi, je bil že pred dnevi oddan v splošni bolnici na opazovalni oddelek. Poleg zunanjih poškodb si je Troha hudo pretresel možgane in je bilo njegovo stanje nekaj dni prav obupno. Izgubil ie tudi vsak spomin so sodili, da bo, četudi ostane pri življenju, ostal duševno omračen. K sreči pa se je včeraj njegovo stanje izboljšalo. Osvežil se mu je spomin in je inž. Troha odgovarjal na vprašanja zdravnikov pismeno, ker še ne sme govoriti. To žil je le o bolečinah v glavi. Mlademu idrijskemu rojaka želimo skorajšnjega zdravja!
a— Zasačea pri vloma v vagon. V noči na petek je zasačil detektiv na glavnem kolodvoru neznanega mladeniča, ki je smuknil med vagoni in izgmil v temi. De tektiv je takoj zaslutil v neznancu zlikov-ca, zaradi česar mu je sledil. Skril se Je za neke železniške vozove in kmalu nato začul prav blizu ropot. Cez nekaj minut Je skočil skoro tik pred njega baš zasledo vani neznanec, ki je držal v rokah večji zavoj. Detektiv ga je kar hitro pograbil ter ga odvedel na stražnico, kjer so našli v zavoju nad 20 kg sladkorja, ki ga Je odnesel vlomilec iz voza železniške nabav-Ijalne zadruge. Tat se je legitimiral za 23-letnega delavca Josipa C.,doma iz Želt-melj, a že dalje časa stanujoč v Ljubljani na Vidovdanski cesti 3. Nepridiprava so vtaknili v zapor.
u— Ukradeno kolo. Dijak Marjan S. Je prijavil, da mu je pretekli četrtek neznan storilec odpeljal iz veže kina Matice novo kolo znamke »Princes«. Ukradeno kolo Je črno pleskano in ima tovarniško številko 510440.
n— Aretacije. V četrtek v teku noči Je policija aretirala več pijančkov, ki so razgrajali po mestu. Dva pijanca sta obležala na tleh v Kolodvorski ulici in so ju spravili na policijo v »zelenem Henriku«. Na policiji so ju obsodili na primemo globo :n vsakega na 1 dan zapora. Aretiran je bil dalje tudi neki J. T., ki je sumljiv sleparstva v znesku 6650 Din na škodo Frana P.
n— V nedeljo 23. t. m. vse k »Jerneju« Sv. Petra cesta, na martinovanie. Začetek ob 19.
n— Vsako soboto hi nedeljo domače koline. Restavracija »Zvezda«. Se priporočata Fran in Roza Krapež.
o— Plesna šola Sokolskega društva Ljub'jana III je vsako soboto ob pol 20. v suterenski dvorani hotela Miklič nasproti glavnega kolodvora. Vabimo brate fn sestre in sokolstvu naklonjeno občinstvo k udeležbi plesnih vaj.
u— Sokolsko društvo Ljubljana HI priredi 5. decembra Miklavžev večer, na kar I
KINO LJUBLJANSKI DVOR
Telefon 2730
Ob 4., pol 8. in 9. zvečer
Premiera grandioznega in senzacij polnega filma
Štiri bela peresa
v glavni vlogi Clive Brook.
Mladini neprimerno! Popolnoma novo! Prvič v Ljubljani!
opozarjamo že danes članstvo in Sokolu naklonjeno občinstvo bežigrajskega in sve-tokrižkega okraja. Prireditev bo v" vseh prostorih restavracije »Fortuna« na Vodol vodni cesti.
u— SO Preporoda prihodnja redna plesna vaja bo drevi ob pol 20. v areni Narodnega doma pod vodstvom plesnega mojstra g. Jenka, ki bo nadaljeval poučevanje letošnjih novosti. Prosi se za točnost. Vljudno vabljeni!
Iz Maribora
a— Dvamilijonsko investicijsko posojilo bo najela mariborska mestna občina za razne nujne investicije (nove naprave na otoku, asfaltiranje cest, popravila gledališča in rotovža, nabava cestnega phal-nega stroja itd.). O investicijah in o višini posojila bo sklepal finančni odsek v svoji seji prihodnji torek in bo zadevne sklepe predložil v sklepanje plenumu.
a— Nova trošarina potrjena. Mariborsko mestno županstvo je sklep občinskega odbora glede uvedbe reformirane trošarine predložilo v predhodno odobritev finančnemu ministru, da si zasigura podlago za sestavo novega proračuna. Včeraj je prejel župan iz finančnega ministrstva brzojavno obvestilo, da je sklep občinskega odbora odobren. Novi proračun, kakor ga je sestavilo mestno knjigovodstvo, je s tem uravnotežen in se bo gibal prilično v mejah letošnjega. Doklade bodo ostale na dosedanji višini.
a— Novi grobovi. V splošni bolnici sta umrla v četrtek dijak V. razreda realke Franjo Mežnarič, star 20 let, in viničarka Marija Svenškova. Danes popoldne ju po-lože k večnemu počitku na pokopališču na Pobrežju. Blag jima spomin, žalujočim naše sožalje!
a— Mesto načelnika pri trgovskem gre-miju v Mariboru je odložil mnogoletni in zaslužni dosedanji načelnik, veletrgovec g. Vilko Weixl. Predsedniške posle bo vodil do prihodnjega gremijalnega občnega zbora prvi podnačelnik g. Vilko Berdajs.
a— Marijonetno gledališče. V nedeljo 23. t. m. ob 3. popoldne bo ob vsakem vremenu v Narodnem domu predstava »Fausta«.
a— Nedelja v gledališču. Popoldne ob 15. se bo uprizorila »Gospa ministricam, nova in zelo zabavna šaloigra, ki žanje povsod v Jugoslaviji največje uspehe. Kuponi. Zvečer ob 20. bo premiera optimistične komedije ^Življenje je lepos, snov je iz življenja nižjih slojev in zelo zanimiva zlasti zaradi ideje, da je življenje lejx>, četudi ni materialnega blagostanja.
a— Goljufivi potnik iz Nemčije. Mariborska policija je včeraj aretirala potnika Walterja Raba iz Nemčije, ki ga zasledujejo policijske oblasti v Novi Gra-diški in Celju zaradi prevare. Oddali so ga včeraj popoldne v Novo Gradiško.
Iz Celja
e— Kaj bo z novo stanovanjsko palačo Pokojninskega zavoda v Celju. Poročali smo že, da je gradbeno podjetje »Slograd« iz Ljubljane že rired dnevi pričelo z rzko« pavanjem temeljev za zgradbo stanovanj« ske palače Pokojninskega zavoda na stav« bišču med Kolcnčevo, Vrvarsko in Raz.'a« govo ulico. Delavci pa so pri izkopavanju temelja naleteli na plast z ilovico pome« šane mehke, drobljive mivke, zaradi česar je podjetje sporočilo Pokojninskemu za« vodu, da po predloženih načrtih ne bo mo« glo postaviti na takem terenu projektira* ne, težke, masivne stavbe. Posebna kom:« sija Pokojninskega zavoda si je položaj ogledala predvčerajšnjim na licu mesta in ugotovila neizpodbitnost navedb podjetja. Delavci so kopali neumorno dalje in so r.a« leteli v globini 3.5 m na gramozna tla, obe« nem pa se je pojavila talna voda, ki kljub temu, da jo neprestano odstranjujejo, ved« no naraste zopet do 1 m debele ilovnate plasti. Delavci bodo kopali še globje, tako da bodo dosegli globočino 5 m. Istočasro se koplje v 9 jamah. V nekaterih jamah bližje Kolenčeve ulice so naleteli kopači na trdne ostanke rimskega zidovja, med katerim so našli tudi posamezne kostne ostanke. Mogoče se bodo našli še kaki za« nimivi ostanki iz rimske Celeje. Stavba bi se mogla postaviti na tem zemljišču j>o dosedanjem načrtu le tedaj, če bi se zgTa« dila nad vsem stavbiščem 1 m debela že« lezo«betonska plošča, na kateri bi vse po« slopje potem stalo. To pa bi podražilo gradbene stroške za dobrega pol milijona dinarjev. Vsekakor bi bilo umestno, da bi se palača gradila na tem svetu, četudi bi veljala par stotisoč dinarjev več, kakor je zdaj projektirano. O stvari bo te dni skle«
Eal upravni odbor Pokojninskega zavoda v jubljani. Če se bo z gradbenimi deli na« daljevalo, se bodo stranke v novo poslopje mogle vseliti že jeseni I. 1931.
e— Ljudsko vseučilišče v Celju. V po« nedeljek 24. t m. ob 20. bo predaval na tukajšnjem Ljudskem vseučilišču v meščan« ski šoli v Vodnikovi ulici urednik g. Ra« divoj Rehar iz Maribora o borbi za Mace« donijo v razvoju zgodovine.
e— Pevski zbori CPD, KPD in Oljke bo« do priredili v ponedeljek I. decembra v veliki dvorani Celjskega doma koncert
iahkomiteliiort — maščuje!
Ako pri nakupu mila izrecno ne zahtevate PARACELSUS lahkega mila za deco, tedaj škodite zdravju svojega otroka. Tudi zase kupujte PARACELSUS-ovo lilijino mlečno milo, pa bo vaša koža nežna kakor otroška. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah In parfumerijah PARACELSUS k. d., Zagreb, 3,
Marica Lnbejeva
priljubljena slovenska subreta
poje v našem jezika v krasni filmski opereti
Pride! Elitni kino Matica
PESKI JE KONEC
dina je bila takega pozdrava izredno vese» | k miru ob Številni udeležbi sorodnikov in i skic
koroških pesmi Ker je čisti dobiček na«________________________________ «...___
menjen narodno * obrambnim svrham, je j	la in 'je takoj sklenila, da bo tudi ietos I znancev
sveta dolžnost vsakega Celjana, da priso*	napravila še lepši album in ga poslala čez sb— Klemenov živinski in kramarskl se>
stvuje koncertu.	morje v tuje kraje. Tako svetovno dopt« jem v Slov. Bistrici je preložen zaradi ne«
Sokolska proslava praznika uedinje> j	sovanje ni brez pomena. Dijaki se vadijo | delje na ponedeljek 24. t m.
rja v Celju. V soboto 29. t m. ob pol 21. I gledati na svet kot na nekaj občega, kar v celjskem gledališču sokolska telovadna j je last vseh ljudi, in se pri tem vzgajajo akademija v proslavo praznika uedinjenja. | v spoštovanju vsega sveta.
Iz Ptuja
Akademija bo obsegala 12 točk, deloma telovadnih, deloma alegoričnih, sodelova« la pa bo tudi železničarska godba. Vstop* niče se že dobe v predprodaji v knjigarni Goričar in Leskovšek. Cene dramske.
e— Novosprejeto sokolsko članstvo. So kol v Celju bo pismeno pozval novo vste pivše člane in članice, ki jim je že potekla šestmesečna poskusn? doba, da se udeleže idejne šole kot obvezne priprave za po« ložitev prisege v smislu pravil SSKJ dne 1. decembra ob pol 11. dopoldne v telovad* niči mestne osnovne šole. Vsak izostanek brez opravičila bo zadosten razlog za od* klonitev sprejema.
e— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici je umrl 3'letni rudarjev sinček Ferdinand Vodeb iz Zabukovce.
e— Za Miklavža dobite vse mladinske knjižice, katerih vsebina je izhajala v zad' njih letih v »Jutru«, v celjski podružnici »Jutra«, Kocenova ulica 2. Vsaka knjižica velja 12 Din. Naročite in kupite takoj!_
e— Umestna eksemplarična kazen. Vče« raj je bil pred celjskim okrožnim sodiščem obsojen neki Josip Krušič iz Šmarjete pri Celju na prav izredno strogo kazen, to pa popolnoma umestno in pravilno. Krušič je namreč bil pred mesecem dni pozvan od sodišča k nastopu neke kazni. Ker se temu pozivu ni hotel odzvati, je sodišče odredi' Io vojniškim orožnikom, da ga privedejo v zapor. Orožnika iz Vojnika sta res od' šla zjutraj ob 4. k Krušiču v njegovo sobo in ga našla v postelji. Krušič pa se je s silo uprl orožnikoma in jima ni hotel sle« tiiti. Morala sta ga aretirati in ukleniti ter » silo tirati v Celje. Vso dolgo pot pa je aretiranec psoval orožnika s takimi psov« kami, da so se mimoidoči zgražali. Sodn'K g. dr. Bavdek je upoštevil vso surovost obtoženca in silno naporno službo orožni' kov ter je obsodil Krušiča z izredno viso« ko kaznijo na 2 meseca zapora in 300 Din globe. Pogosto se dogaja, da posamezniki skrajno surovo m nedostojno zmerjajo jav« ne organe. Omenjena eksemplarična kazen naj jim bo za vzgled.
e— Miklavžev večer celjskega Sokola. Za starejše članstvo bo tudi letos v petek 5. decembra tradicijonalni Miklavžev ve čer.
Iz Kranja
r— Iz državne službe. Na tukajšnjem »reškem poglavarstvu je nastopil službo politično^upravni pripravnik g. Milan Mr' kalj namesto v Tomislav grad premešče «ega komisarja g. Bogomira Deva.
r—■ Proslava 1. decembra. Domače so« kolsko društvo se pripravlja, da letos pre slavi 1. december kar najslovesneje. V so« boto 29. t. m. zvečer bo v telovadnici v Narodnem domu slavnostna akademija. Nastopili bodo najboljši oddelki, sodelo' val bo tudi pomnožen domač orkester z iz= branimi točkami. O pomenu praznika bo izpregovoril br. prof. Ivančič. Na praz' nik sam pa se bo v smislu danih smernic glavne uprave vršila slavnostna seja dru' štvene uprave, ob U. dopoldne bodo polo* žili zakletvo vsi v letošnjem letu na novo vstopivši članL
r— Sokolsko predavanje. Te dni zvečea se je vršilo v knjižnični dvorani v Narod' nem domu sokolsko predavanje, ki je bilo za naše razmere še dokaj dobro obiskano, čeprav onih, katerim je bilo v prvi vrsti namenjeno, ni bilo mnogo. Predavala sta prof. Kolar Janez o sokolski ideji in Cvar Joško o organizaciji.
r— Sokolski oder v Stražišču otvon v nedeljo 23. L m. ob 4. popoldne gledališko sezono z Bevkovo dramo »Kajn«. Igra Jc dobro našfudirana. Ne zamudite prilike! V nedeljo 30. t. m. pa proslavi Sokol 1, december s pestrim programom; Kakor druga leta bo tudi letos Miklavž obdarovat na predvečer v petek 5. decembra ob 5. popoldne v sokolski dvorani malčke.
r— Nedeljski nogomet V nedeljo bo nogometna tekma med SK Jadranom iz Ljubljane in domačim moštvom SK Sokola.
r— Smrtna nesreča. Za hudimi notra njimi poškodbami ie umrl doma kmetova-lec Štefe iz Hoternež. V četrtek popoldne le vozil z žage domov z deskami težko na-ložen voz, ki se ie prevrnil. Nesreča je hotela, da so se deske pi-evrnile ravno na voznika in ga podsule. Došli zdravnik lz Kranja mu je nudil prvo pomoč, a smrt; jh mogel odvrniti.
r— V plamenih. V četrtek se ie pripetila v toviarni Jugočeški nesreča, ki bi kmalu zahtevala človeško žrtev. Po nesreči se je prevrnila posoda, polna bencina, ki se je vnel. Plameni so dosegli v bližin! stoječega delavca Pogačnika Silvestra Iz Podnarta in ga objeli. Zahvaliti se je duševni prisotnosti okoli stoječih, ki so nesrečnika rešili, da ni zgorel. Ponesrečenec je zadobil hujše opekline le na hrbtu ln po nogah.
r— Svila se vrti našim dekletom po glavi sedaj, ko je sezona plesov in drugih zabav. Poročali smo že o ponovnih tatvinah svile, ki so se izvršile v tekstilni tovarni >Jugobruna«. Kljub strogim odredbam podjetja se nekatere delavke nočejo izpametovati. Te dni je bila orožništvu ovadena Frančiška Trillerjeva, doma z Jesenic, ker je ukradla kos svile. Ker se je bala, da ji bo vratar pri odhodu iz tovarne zaplenil blago, je vrgla omot, preden ie zapustila prostore, preko visoke ograje na drugo stran. Ukradeno svilo je odnesla na svoje stanovanje v Stražišče. Tatvino ie odkril gospodar, pri katerem je dekle stanovalo, in obvestil ravnateljstvo tovarne in orožništvo, ki je mlado tatico aretiralo. Trilerieva se zagovarja, da je bila prisiljena krasti, ker premalo zasluži. Kakor pa k znano, imenovana tovarna ne plačuje baš slabo svojega delavstva.
Iz Tržiča
Iz Kamnika
ka— Kolavdacija kopališča. V torek po= poldne je bila na kopališču kolavdacija del, ki sta jih prevzela domača podjetnika brata Homar. Ob tej priliki se je zaradi gotovih razlik v dogovorjeni in zahtevani ceni vršila huda debata, v katero so prav uspešno posegli tudi navzoči občinski otL borniki. 0 tej zadevi, ki je prav zanimiva, se bo še razpravljalo na prvi prihodnji obs činski seji.
ka— Ža zimski šport. (Priporočali bi vsem zimskim športnikom, da sodelujejo z odborom Kamniškega športnega kluba, ki bo v kratkem pričel s pripravami za zimsko sezono. Tukajšnji, podjetnik g. Rebernik izdeluje izvrstne smuči, ki jih kupujejo številni smučarji iz raznih krajev.
ka— Himen. Preteklo nedeljo sta se v Mariboru poročila gdč. Cilka Bizjakova in g. Abramov iz Kamnika. Novoporočence' ma iskrene čestitke!
ka— Nova razsvetljava in drugo. Mestna občina je napravila ob vremenski hišici na hiši Narodne čitalnice novo veliko obločs nico, ki je tam prav na mestu. Kakor ču« jemo, dobimo v vremensko hišico tudi precizno uro To bi bilo prav potrebno, kajti ure v zvonikih so pri nas navadno nezanesljive.
Z Jesenic
s— Prvo francosko predavanje na Jese> nicah. Drevi ob pol 18. bo predaval v sa« Ionu g. Peklarja g. Vey iz Ljubljane o sno> vi »Les petits poetes du Parnasse«. Jese-> ničani se zelo zanimajo za to predavanjt ter so pod vodstvom g. Lovrečica pomoč' nika komisarja obmejne policije, že prija> vili oblastvu pravila bodočega Krožka ~>n. jateljev Francije na Jesenicah z dclokro gom za okraj radovljiški, zlasti pa za me sto Jesenice. Predavanje je organiziral v sporazumu s pripravljalnim odborom g. dt. Štempihar. Pred predavanjem in po njem se bodo sprejemale priglasitve h krožku. Ustanovni občni zbor bo, čim dospe potr= dilo pravil. Tudi iz okolice, z Bleda in R-i« dovljice, so dospele prijave. V teku jv akcija, da pride na Jesenice s svojim pev> skim programom g. Pugelj.
Iz Kočevja
kč— Dramski odsek tukajšnjega sokoh skega društva je po dolgi pavzi in po svoji reorganizaciji v soboto 15. t. m. otvoril letošnjo gledališko sezono s Petrovičevo vaško šalo »Vozel«. Režiser g. Ilartman je imel srečno roko pri izberi igralcev. Po' udariti se mora, da so bile vloge dobro naštudirane in podane tako dobro, da smo imeli vtis, da imamo pred seboj profesijo« nalce. Očarala sta nas zlasti Bojka (Bati' čeva) s svojo temperamentno, Periša (Za= lar) pa s svojo naravno in neprisiljeno igro. Težka partija Kenke je bila pover* jena Modičevi, ki je dokazala, da ji je do* rasla. Tudi ostali igralci, Zrimšek kot Ste' fan, Korenova in Smole kot zakonca Perič so dovršeno podali svoje vloge in zado' voljili publiko. Lahko se trdi, da je bila ta igra ena izmed najboljših, kar nam jih je v zadnjih letih nudil dramski odsek So» kolskega društva. Publika je bila nad vse zadovoljna. Dvorana je bila do dveh tret« jin polna. Kočevski dopisnik nekega ljub^ ljanskega dnevnika se je v torkovi številki skušal nekoliko obregniti ob naš odsek in vprašuje, zakaj niso nastopile pri igri pr« votno določene osebe. Dopisniku, ki naj' brže niti ni član Sokolskega društva, bodi povedano, da je zadeva režiserja, da izbi« ra osebe in da po svoji volji poveri svoje zaupanje najboljšim. To režiserjevo zaupa« nje se je v predmetni igri v polni meri realiziralo. O kakjh sporih v društvu ni govora. To so halucinacije. Pod vodstvom brata načelnika se v telovadnici pridno vežba in na akademiji prvega decembra bomo videli uspehe.
Iz Krškega
kr— Dramski odsek Sokola v Krškem se obenem z orkestrom pridno pripravlja na igro »Radikalno kuro«, ki jo bo podal v soboto in nedeljo. Glede na točen pričetek prosimo občinstvo, da še pred določeno uro zasede prostore. Točnost je lepa čed« nos t!
Iz Hrastnika
h— Dramski odsek Svobode II. priredi jutri v nedeljo 23. t. m. igro »Srenja«, dra« mo v 4 dejanjih, in sicer ob 5. popoldne v Narodnem domu. Med odmori bo sviral gasilski jazz.
Iz Šoštanja
št— Nov sokolski oder. Kakor smo že poročali, si je dal napraviti naš Sokol po* polnoma nov oder, katerega otvoritev bo v soboto 22. t. m. zvečer in v nedeljo 23. t. m. popoldne z lepo štiri dejansko ljud« sko igro s petjem in godbo »Brat Martin«. Pridite tudi sosedje! Po igri bodo vozili avtobusi v Šmartno ob Paki za 6 Din in v Velenje za 3 Din. Prihodnja predstava bo »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Mar' Ijivi telovadci se pridno vežbajo za sokol' sko akademijo, ki bo- 14. decembra. Tudi sokolski orkester in pevski odsek priprav« ljata koncert Sokolska misel je dobila pri nas trdna tla, kar je vse hvale vredno.
Iz Zagorja
z— Za primorske begunce je narjra-a učiteljica gdč. Milka Vodopivčeva med zagorskimi rodoljubi 640 Din.
Iz Slovenjgradca
sg— Proslava 1. decembra. Sokolsko dru' stvo priredi 1. decembra v proslavo držav nega in sokolskega praznika svečano »ka« demijo z najpestrejšim sporedom. Zaradi prisotnosti dece bo začetek točno ob 30.
Iz Slov. Bistrice
sb— Martinov večer CMD 15. t m. je dobro uspel. Škoda le. da je moralo od«
J— Ptujski gledališki abonma. Na posebno željo ptujskega občinstva namerava mariborsko gledališče tudi letos razpisati ptujski gledališki abonma ter bo objavilo vse potrebne podrobnosti v jutrišnji številki.
Gospodarstvo
Predlogi k zakonu o bankah
Kakor smo že poročali, se bodo 1. decembra sestali v Beogradu predstavniki naiih bančnih udruženj h konferenci, kjer se bo razpravljalo predvsem o vprašanju sestave novega enotnega zakona o bankah. Glede na izkušnje, ki smo jih na tem polju doslej imeli v domačem gospodarstvu, kakor tudi na izkušnje drugih narodov, gre za zakon velike važnosti, ki bo lahko v znatni meri vplival na nadaljnji razvoj našega denar-stva in bankarstva. Ko se je nedavno načelo vprašanje zakona o bankah, je v beograjsivih bančnih krogih prišel do izraza predlog, ki ni baš srečno zamišljen. Z gotovih strani se je pojavila tendenca, da se z novim zakonom o bankah omeji zbiranje hranilnih vlog do gotove meje v razmerju i vplačano delniško glavnico. V tej zvezi ie izšel predlog, naj se v zakon vstavi določba, po kateri nobena banka ne more sprejeti več hranilnih vlog, kakor znaša petkratni znesek vplačane glavnice.
Na prvi pogled se zdi, da je taka omejitev glede na zaščito vlagatelja koristna, dejansko pa ni baš umestna. Do takega zaključka prihaja beograjski >Jugoslovenski glasnik« v svoji včerajšnji številki, kjer pravi, da se more tak predlog smatrati kot prikrit napad na gotove velike banke, ki so si znale pridobiti zaupanje široke javnosti in kjer so hranilne vloge dosegle tako velik obseg, da se lastna sredstva banke v primeri z višino hranilnih vlog, ki gredo v stotine milijonov in milijarde, skoro izgubijo. Pisec omenjenega članka je mnenja, da v gotovem krogu naših (beograjskih) bančnikov na vodilnih mestih vladajo v tem pogledu napačna naziranja. Smatra se n. pr. da so velike hranilne vioge za banko velika skrb, skratka nekaj, kar je treba omejiti. Taki bančniki dajejo zato raje prednost kreditom pri Narodni banki in obstojajo banke, ki so bile s te strani tako favorizirane, da so povsem zanemarile vložni posel. 7ato se je pogosto dogajalo, da so marali člani bančnih uprav in ravnatelji bank, ki se smatrajo za močne, na vsakem letnem občnem zboru Narodne banke z vsemi silami braniti njeno upravo od očividnih po-greSk. ker so bile njihove banke tako nave-zane na cenene kredite pri novčanični banki.
Pisec članka v »Jugoslovenskem glasniku« prihaja do zanimivega zaključka, da bi bilo v interesu vlagateljev mnogo potrebneje m mnogo koristneje, ako bi se maksimirali krediti, ki jih banka daje posameznim komitentom. S tem bi 'se namreč riziko izgube zmanjšal in bi se tudi zmanjšala nevarnost propada banke zaradi eventualne insolvence kakega dolžnika, pri katerem ima banka plasiran prevelik del svojih razpoložljivih sredstev. Konkretno predlaga tu pisec, da bi bilo treba v zakon vnesti določbo, po kateri nihče, bodisi posameznik ali podjetje, ne more pri banki vživati večji kredit, n^go znaša petina bančne delniške glavnice. Vrhu tega pa bi bilo tudi potrebno onemogočiti, da imajo člani uprave kredite od zavoda, v katerem sedijo. Tudi ta omejitev bi brez dvoma povoljno vplivala na razvoj domačega bankarstva, ker bi dvignila zaupanje javnosti v naše privatne denarne zavode. Seveda bi bila za izvedbo teh omejitev potrebna uspešna kontrola nad delovanjem bank. Doslej je bila ta kontrola le na papirju in se je celo dogajalo (v Beogradu), da so bila nekaterim bankam tik pred polomom izdana službena in polslužbena potrdila o njihovem stanju. Za izvedbo kontrole bi bila umestna ustanovitev centralne prisilne organizacije bank, ki bi v primeru polomov prevzela nasproti upnikom kakih bank gotovo odgovornost in bi bila na ta način prisiljena vršiti uspešno kontrolo.
češkoslovaška k zahtevani vzhodno - evropskih agrarnih držav
Kakor smo že poročali, so na plenarni seji druge evropske carinske konference v Ženevi prišli v razpravo predlogi vzhodnoevropskih agrarnih držav glede preferenčne-ga postopanja pri uvozu evropskega žita r okviru evropskih držav. Po načelnih Izjavah predstavnikov agrarnih držav in nekaterih predstavnikov industrijskih držav je bil ves kompleks vprašanj, ki se tiče evropskih agrarnih držav, v zvezi s tolmačenjem klavzule o največjih ugodnostih v trgovinskih pogodbah, izročen v proučevanje posebnemu odboru.
Ta odbor se je v četrtek prvič sestal. Pri otvoritvi debate je češkoslovaški delegat g. Fierlinger objasnil stališče Češkoslovaške k skupnim zahtevam vzhodnoevropskih igralnih držav, to je Rumunije, Jugoslavije, Madžarske, Poljske in Bolgarije. V svojem obširnem govoru je najprej opozoril na težko-če problema in poudarjal, da more danes malokatera evropska država zavzeti k temu vprašanju jasno stališče, kajti zahteva agrarnih držav po ugodnostnem postopanju za njihove agrarne proizvode pomeni radikalen preokret celotne trgovinske politike Evrope. Stališče Češkoslovaške se je glede izjave, da je načelno pripravljena podpirati zahteve agrarnih držav, pogosto napačno razumevalo. Vsekakor lahko reče, da zasleduje Češkoslovaška s simpatijo prizadevanja ......>ktivn<
Z enim samim inseratom SJOWorit^3©o!oOoTjndem!
I
VEČ O TEM V JUTRIŠNJEM
„ JUTRU"!
agrarnih držav, kajti kolektivno akcijo v korist težko preizkušenega evropskega kmetijstva je treba pozdraviti. Tudi češkoslovaško kmetijstvo trpi pod težo evropske krize m je bilo prav tako v gotovih primerih zaradi .	. carinsko - zaščitnih ukrepov nekaterih dr-
pasti napovedano predavanje, ker je bil žav težko prizadeto. Zato je bila Češkoslova-g. Prekoršek zadržan. Orkester je pridno ška primorana, odpovedati važno trgovin-sviral, pevci pa so ob neprisiljeni zabavi sko pogodbo z Madžarsko, vendar obstoji
-	— ----------- , improvizirali nekoliko domačih. Licitacija upanje, da bo prišlo do nove pogodbe.
odboru v Beogradu, da ga odpošlje nežna' gosi je vrgla podružnici preko 600 Din do* Če bo Češkoslovaška vzela v pretres nim prijateljem odmladkarjem v druge de bička. Želeti je, da bi se slični večeri po* tove koncesije agrarnim državam, tedai zeie. Te dni pa so dobili dijaki meščanske navljaH.	bo to mogoče le na bazi gotove primerne
sole izredno lep pozdrav od neznanih pri« sb— Poroka. 15. t m. se je poročila zaščite lastnih kmetijskih interesov. Pre* jateljev tam iz Amerike. V rozaste platni« hčerka tukajšnje posestnice gdč. Rešita ferenčni sistem je mogoče smatrati Kot ce so povili album iz zivljenska ameriških | Kodolitscheva z gospodom Kurtom Pacher* kolektivno akcijo le z evropskega stališči.
Theinburgom iz Razvamja pri Hočah. Po» Žito bi moral biti tak sistem odobren od roka se je vršila v bistriškem gradu pri vseh evropskih držav, kajti vse evropska nevestinem stricu g. dr. Attems*Heiligen« 1 države bi imele od njega neposredne aH •
posredne koristi. V ostalem bi morala bi' ti tudi Amerika v znatni meri interesira' na na predlagami gospodarski in politič« ni preureditvi Evrope. Povsem je na mestu da se možnosti v tej smeri resno prouči« jo. Gre za veliko idejo, ki lahko prinese koristi vsej Evropi. Na koncu je češkosl >« vaški delegat še opozoril, da je treba to vprašanje proučevati in reševati na bazi obstoječih dejstev, kakor je to zahtevata tudi Nemčija.
— Projekt za žitni monopol v Jugoslaviji. Iz Novega Sada prihajajo razn-e vesti o nameravani uvedbi žitnega monopola tudi v naši državi. Te vesti se tudi zadnje dni vzdržujejo v obliki raznih verzij. Koliko so ta poročila zanesljiva je težko presoditi. Zatrjuje se, da je žitni monopol predviden, če najnovejša prizadevanja trgovinsko-po-litične narave v okviru skupnih zahtev ev ropskih agrarnih držav ne bi rodila uspehov. Možnost ustanovitve žitnega monopola se utemeljuje s tem, da pri nas 80 odst žitnega pridelka doma konsumiramo in da gre le 20 odstotkov v inozemstvo. Kartel bi producentom plačal znatno višjo ceno, kakor pa je na svetovnem trgu in bi pšenico potPm oddajal mlinom z gotovim dobičkom. Ta dobiček pa bi se porabil za kritje izgube pri izvozu. Glede nakupne cene navajajo vsoto 200 Din za stot pšenice. Na ugovor, da bi taka podražitev pšenice v domačem prometu povzročila podražitev kruha, se poudarja, da kruh tudi ni bil bistveno cenejši, ko je znašala tržna cena za pšenico 250 Din za stot.
= Nazadovanje deviznega zaklada Narod ne banke. Kakor je razvidno iz izkaza od 15. t. m. je bila v drugi četrtini novembra oddaja deviz precej večja kakor pa so bili nakupi in je devizni zaklad Narodne banke nazadoval za 158 milijonov Din. Navzlic temu pa znašajo skupne devizne rezerve še vedno okrog 850 milijonov Din, pri Čemer ni vpoštevan zaklad v zlatu in srebru, kt znaša preko 1,100 milijonov Din. Ker se je tudi menični portfelj banke zmanjšal za 20 milijonov Din, kar pomeni prav tako dotok bankovcev, opažamo na pasivni strani navzlic večjim dvigom žirovnih vlog precejšnje nazadovanje obtoka bankovcev. Stanje od 15. t. m. je bilo naslednje (vse v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanju od 8. t. m.): Aktiva: kovinska podlaga 280.0 (— 40.7), saldo raznih računov (tečajne diference deviz) 709.6 (— 117-1), posojila na menice 1.321.6 (— 16.8), lombard 243.0 (— 3.6); pasiva: obtok bankovcev 5352.1 (— 1313), žirovne vloge države 83.8 (+ 1.8), ostale žirovne vloge 708.5 (49.8), razne obveznosti 210.4 (-j- 4.1).
= Privilegirana agrarna banka bo zgradila lastno palačo. Glede na rastoč obseg poslov so sedanji prostori Privilegirane agrarne banke v Beogradu postali že pretesni. Zato je upravni odbor podvzel korake, da 61 banka že prihodnje leto postavi veliko lastno palačo. Pred kratkim je banka kupila veliko stavbišče v izmeri 2U00 m2 in je sedaj že dala nalog za izdelavo načrtov palače, ki bo ena najlepših v Beogradu. Upravni odbor banke je oddal tudi v izdelavo odnosno v tisk delnice, ki jih bodo počenši z novim letom prejeli delničarji v zamenjavo za začasna potrdila.
—	Rekordna letina pšenice r Avstraliji. Poročila o izredno obilni letini pšenice v Avstraliji so zlasti zadnje tedne v znatni meri vplival? na tendenco žitnega trga in so bila poleg ruskih dovozov glavni vzrok nadaljnjega padca cen. Ta poročila sedaj potrjuje nova uradna cenitev pridelka, ki Jo je avstralska vlada sporočila Mednarodnemu poljedelskemu uradu v Rimu. Po tej cenitvi bo znašal letošnji pridelek pšenice v Avstraliji 58 milijonov met. stotov, to je 4 milijone stotov več kakor po oktoberski cenitvi in 24 milijonov stotov več kakor lani. Nasproti povprečnemu pridelku zadnjih 5 let znaša višek letošnje letine 19 milijonov stotov, zato lahko v resnici govorimo o rekordni letini.
= Perntninareki tečaj v Ljubljani. Odsek za perutninarstvo Kmetijske družbe v Ljubljani priredi tečaj za vzgojo in za pitanje perutnine in to v času od 2. do 20. decembra po naslednjem razporedu: Dne 2. decembra od pol 11. ure do 11. ure otvoritev tečaja v valilni centrali Linhartova ul'. št 9 po zastopniku Kmetijske družbe. Od 11. do 13. ure predava živin. ref. g. Zuj>anc o temeljnih pogojih uspešne kokošereje; od 14. do 15. ure ogled in presoja živali za pitanje; od 15. do 17. ure ogled drž. bakteriološkega zavoda v Ljubljani, Lipičeva ul.; nato predavanje direktorja g. dr. Kema o najhujših boleznih pri perutnini. — Dne 10. decembra od pol 11. do pol 13. ure predava g. Zupane o reji štajerske rjave kokoši (vale-nje, oskrbovanje piščet in mladih živali do prvega leta); od pol 15. do pol 16. ure predava g. Seher o kapunjenju in reji kapu-nov; od pol 16. do pol 19. praktična razkazovanja krmil in pitanje raznih živali. — Dne 20. decembra od pol 11. do pol 13. ure predava g. Zupane o praktičnih kumikih, o krmlenju in negi živali pozimi itd., od 15. do pol 18. ure praktično klanje živali ln njih priprava za trg, nato zaključek tečaja. Interesenti za tečaj se še sprejemajo, in to pri tajništvu Kmetijske družbe v Ljubljani.
—	Možnost aretacije propadlega fran: coskega finančnika Oustrica. Zaradi silne«
ga finančnega poloma koncema Oustric se francoska javnost še ni pomirila. Pred« včerajšnjim je predsedstvo pariškega borz« nega sindikata vložilo pri sodišču tožbo zaradi goljufive kride, goljufije m izko* riščMija zaupanja. Slične kazenske prijave je sodišče prejelo tudi od drugih strani. Oustric je bil že pred dnevi zaslišan na podlagi obtožbe v pogledu fiktivne kota« cije delnic njegovih podjetij. V poučenih krogih pričakujejo aretacijo Oustrica
rr Desorganizacija na svetovnem trgu bakra. Umetna hosa, ki jo je s svojimi od* dajnimi omejitvami povzročil mednarod« ni kartel za baker, je pri kraju. Odpor komsuma je izzval zopet padec cene na prostem trgu, ki znaša le še 11 centov: navzlic temu pa vztraja mednarodni ker« tel pri svoji kartelni ceni, ki jo je pre« tekli teden v nekaj dneh dvignil od 9.S0 na 12.30 centa cif evropska luka.
— Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobave 2000 kg cementa in 400 kg mavca. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave 2000 kg kave. Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 3. decembra ponudbe glede dobave 300 kg bele kovine za ležaje in 300 plošč železne pločevine. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.)
BORZE
21. novembra
Na zagrebškem efektnem tržišču je prišlo danes do prometa le v Vojni škodi za aranžma po 428.50 in v 8 odst Blairovem posojilu po 91.25. Med bančnimi vrednotami so bili zabeleženi zaključki t Prašte-dioni po 931, v Jugobanki po 78, v Union-banki po 191.50 in v Poljedelski po 56, med industrijskimi delnicami pa v Trboveljski po 376, v Vevčah po 124 in v Dravi po 235.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 22.75, Berlra 13.475. — Bruselj 7.8828. — Budimpešta 9.8889. — Curih 1095.9. — London 274.59. Newyork 56.335 — 56.535 (56.435). — Pariz 222.09. — Praga 167.28 — 168.08 (167.68). — Trst 295 — 297 (296).
Zagreb. Amsterdam 22.72—22.78, Dunaj 794.68—797.68, Berlin 13.46—13.49. Bruselj 788.28, Budimpešta 988.89. London 274.19 do 274.99, Milan 294:962—206.962, Newvork ček 56.3350—56.5350, Pariz 222.09, P rasa 167.28 do 168.08, Ziirich 1094.40—1097.40."
Curih. Zagreb 9.12875, Pariz 20.2650, London 25J0675, Newyork 515.9250, Bruselj 71.96, Milan 27.01, Madrid 58.50, Amsterdam 207.52, Berlin 122.1», Dunaj 72.61. Sofija 3.7325, Praga 15.2975. Varšava 57.85, Budimpešta 90.2350, Bukarešta 3.0625.
Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 92 bi., 7% Blair 82 bi.. Celjska 160 den., Ljublj. kreditna 122 den, Praštediona 930 den.. Kreditni zavod 170—180. Vevče 124 den., Ruše 280—300 Split 400 bi.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 428 — 428.75, kasa 428.75 bL, za december 428.25 — 429.50, za februar 418 do 420, investicijsko 85 — 86. agrarne 52 do 53.5, 8% Blair 91 — 91.25, 7% Drž. hipotek, banka 80.3 — 81.5, 6% begluške 70.5—73; bančne vrednote: Praštediona 931 — 932, Union 191 — 193. Jugo 78 — 78.5, Srpska 188 den., Zemaljska 129 — 131, Narodna 8000 — 8080, Poljo 56 — 57; industrijska vrednote: Narodna šumska 25 den., Našička 1000 — 1100. Gutmann 138 — 145, Slaveks 52 — 55, Slavonija 200 den., Drava 235 do 236, Sečerana 298 — 300. Ljevaonica 200 den., Brod vagon 90 den., Vevče 124 — 125, Isis 40 — 45, Dubrovačka 39S — 400, Jadranska 595 — 610, Trbovlje 374 — 376.
Beograd. Vojna škoda 448.25 — 448.5, investicijsko 86.5 — 87.5, agrarne 52.7 bi., 7% Blair 81.75 zaklj., 7% Drž. hipotek, banka 81.25 — 82.25, begluške 72 _ 75, Narodna 8100 zaklj.
Blagovna tržišča
LES
'-f- Ljuliiljanska borza (21. t. m.) Tendenca
les nespremenjeno mlačna. Zaključeni so i 4 vagoni testonov.
ŽITO
'-f Ljubljanska borza (21. t. m.) Tendenca za žito neenakomerna. Zaključen je bil 1 vagen koruze. Nudi se (fco slov. postaja, po mlevski tarifi, plačljivo 30 dni): pše-nica: baška, 80/81 kg po 200 — 202.5; srbobranska, 80, kg in gornjebaška, 79/80 kg po 197.5 — 200; baška. 79 kg po 185 do 187.5; baranjska, 79/80 kg po 182 do 185; ječmen: ozimni, 65/66 kg po 155—157.5; koruza: baška. stara po 147.5 — 150; baška, nova, umetno sušena po 132.5 — 135; pri navadni voznini po 137.5—142; baška, času primerno suha, pri navadni voznini po 122.5 — 125; oves: baranjski po 182.5 do 185; moka: »0g< po 340 — 345.
+ NoTosadska blagovna borza (21. t. m.) Zaradi pravoslavnega praznika borza danes ni poslovala.
-f Bndimpeštanska terminska borza (21. t. m.) Tendenca prijazna, promet majhen. Pšeniea: za marc 15.34—15.35, za maj 15.34 do 15.35; ri: za tnare 9.17-9.18- koruza: za maj 11.80—11.82.
za bili
č— Lep dar. Lansko šolsko leto je pri« pravila mladina meščanske šole lep album »lik in risarij, ki ga je izročila glavnemu
Pride!
Krasna filmska opereta! Wffly Forst
ptic in cvetlic, ki so poimenovane m opremljene s še podrobno razlago o lastno« stih in navadah krilatih ptic in rožic. Mla»
Pesmi je konec
Godba in popevke Robert Stolz
Liane Haid
Ernst Verebes
Marica
Lubeieva
Pride!
Pride!
^KULTURNI PREGLED
Iz razgovora z režiserjem dr. B. Gavello
Kakor smo že zabeležili, je uprava ljub« Ijanskega Nar. gledališča pridobila za re« žiserska gostovanja bivšega ravnatelja beo= grajske drame in vodilnega režiserja zas grebške drame g. dr. Branka G a v e 11 a. Njegovo ime se danes tudi v inozemstvu omenja prvo, če je beseda o sodobnih ju* goslovenskih režiserjih. Njegovi nazori o gledaliških, zlastidramaturških problemih vzbujajo upravičeno pozornost zaradi vse* skoz sodobnega gledanja na gledališče; njegove režije pa so bile vedno odrski do* godki. Pred anevi je z velikim uspehom zrežiral Sterije * Popoviča komedijo »Ros doljupci« v zasedbi osiješke gledališke drus žine. V Ljubljani se nam bo najprej pred* stavil v Balzacovem »Mercadelu«.
O svojih smernicah nam je ljubeznivo dal naslednjo tehtno izjavo:
—Vprašate me za smernice mojega res žijskega dela? Če bi imel časa in možnosti za izčrpen odgovor na to vprašanje, bi bi* lo treba spisati cele knjige; pa tudd tedaj bi odgovor ostal zgolj bled poizkus, da se z besedami, slikami da surogat za docela edinstveno in vrhu tega samo kompleksno doživetje »teatra«. Jaz sam nisem prišel h gledališču na podlagi neke apriorne teori* je, marveč sem gledališče najprej osebno doživel in ga pri vsakem novem stvarjanju še vedjno doživljam z novimi odtenki. Prav radi tega. ker je doživetje teatra najintim* nejše združeno z najbolj organsko funkci* jo človeškega doživljanja in so psihofizič* ne korenine »igre« ali »igranja« spojene po najtanjših žilicah z najbolj vsakdanjimi in najintimnejšimi življenjskimi funkcijami — prav radi tega jim je zelo težko določiti posebno mesto. Vsekako je najvažnejša označba tega fenomena to, da prvenstveno ni ne akustičen niti vizuelen; mi teater ne gledamo in ne poslušamo, marveč hkrati z igralcem sami igramo. Če naj si pomagam z nemškimi besedami, bi dejal, da teater ni ne »Schauspiel« niti »Horspiel«, marveč — sit venia verbo —• »Mitspiel«.
— S tega stališča lahko označim svoje delo kot absolutni realizem, vendar ne res alizem razpoloženosti, slučaja,, drobnega detajla, individualističnega sentimentalizs ma, marveč realizem, ki je konstruktiven, esencialen ki dekomponira in sintetizira lis nijo stvarnosti ter skuša z logično razmes .šeenimi elementi doseči svoj pravi smoter. I.esta pa je: koordinacija, zedinjenje organs skega prečiščenega, kinestetskega notranjes ga doživetja, občutka, misli — skratka akcije s taistim kompleksom in z gledal*
cem. Razumljivo je, da ti pararelni vrsti doživljanja nista na obeh straneh istovet* ni, ker je funkcija igralčeve akcije v tem, da z metodično pripravo vzbuja in razvija gledalčeve nezavestne, nerazčlenjene, mot« ne akcijske komplekse. Igralec mora pri svojem stvarjanju tako rekoč dekomponi« rati, kazati pod »Zeitluppe« vse one eles mente, ki so gledalcu nosilci njegovega doživljanja. To igralčevo delo je tem težje in važnejše, ker se prav ti kompleksi najs težje izločajo iz organskih in vsakdanjih funkcij, ki so čvrsto združene v najsplošs nejšem vitalnem dogajanju.
— Moje režisersko deio gre za tem, da z vsemi sredstvi prispevam k idealnemu prenosu tega elementarnega doživljanja z odra v občinstvo. Jasno je. da je igralčeva akcija prav radi tega, ker je v svoji prvotni obliki somatska, telesna, vezana na okolje, t. j. na okolje odra; zato mora oder pos stati nekako nadaljevanje igralčevega teles sa, rezonantni prostor njegovega notranje* ga dogajanja, povečani organ njegove ge* ste. Prav zato pa moj odrski realizem po svoji vnanji obliki tako malo nalikuje ti; stemu, ker se često tako naivno in nekri* tično označuje za realizem. Moja E^ena je nerealistična radi tega, da doseže svoj pos glavitni smoter, namreč zedinjenje množiš ce gledalcev v idejo skupne akcije, v pres življanje najčistejše, najsplošnejše človes ške vrednosti. To kolektivno doživljanje je tisto, zbog česar je gledališče v preteklo* sti zavzemalo važno socialno mesto; po tem kolektivnem doživljanju bo — kakor upam — srečno prebredlo tako zvane » kris ze«, ki niso nič drugega nego znak, da je bila pozabljena sociologična podlaga gledaš lišča.
— Glejte, kako se vse to — če se vrže na papir in spravi v besede — vidi motno, temro: zapleteno Toda pridite v gledali, šče — v pravo, dobro gledališče — pa se vam bo vse to videlo jasno, razumljivo, neproblematično. Zato imam do svojih gles dalcev samo eno željo: ko pridete na naše predstave, pozabite vse, kar sem vam tu govor'i; prinesite s seboj samo nekaj, a to je ccinrto srca, ki je voljno, da se pre-rese z on;rp, kar žene njegov utrip, in to so ^o* lest muka, hrepenenje, stvarjanju, bo* dočnost, sreča vsega človeštva...
Tako g. dr. Gavella. Preverjeni smo, da bo njegovo režisersko delo v Liubljau obilno oplodilo slovensko gledališko ume t-, nost, zato ga ponovno pozdravljam v na* šem 1 alijinem hramu.	B.
Unidos por la grandiosa Luz eterna de amor. V njegovem krogu pojo po Fleišmano« vem napevu njegovo parafrazo Prešerno« ve »Pod oknom«:
La luna esplendente su luz transparente
derrama en su sien---
Med njegovimi osebnimi znanci so ugled« ni literati, n. pr. mehikanski pesnik Arman« do N ervo, o katerem sem poročal v Ljub« lj nskem Zvonu 1. 1924. str. 690 do 692.
A. Debeljak.
Naši mladi
Razprave Znanstvenega društva za huma< nistične vede (V—VI)
5 Tenorist Stepnjovvski
Ljubljanska opera je imela po vojni med svojimi rednimi člani celo vrsto bratov Poljakov. V tej kombinaciji so bile zastopane vse štiri vrste moških glasov od tenorja do basa. Najdalje časa je ostal med nami basist Zathey, v prvih sezonah Nar. gledališča pa se je zelo marljivo udejstvoval v liričnih partijah tenorist Stepnjowski. Tudi pevke poljskega rodu smo imeli na našem odru in z bridkostjo se spominjamo smrti altistke ge Lewan-dowske.
Josef Stepnjowski je bil med pevci, ki »o se uvrstili med solistovski zbor ljubljanske opere v dobi, ko je zavod tako rekoč nastajal. Kdo izmed tedanjih pobožnih obiskovalcev gledališča se ne spominja njegovih nastopov v »Onjeginu«, ki je tedaj slavil prave triumfe na našem odru, pa treh tenoristovskih vlog v »Hoff-manovih pripovedkah« in petja v nežni Dvorakovi »Rusalki«. Aristokratsko fini nastop in delikatno občuteno prednašanje arij je pevca namah priljubilo občinstvu. Žal da je umetnik po nekolikih sezonah ostavil Ljubljano in si odšel nabirat pevskih lavorik v domovino.
Nocoj bomo imeli redko priliko slišati Stepnjowskega kot gosta v naši operni sredi. Pel bo vlogo Lenskega eno izmed najboljših partij svojega repertoarja. Ljubljansko občinstvo, ki je spremljalo razvoj naše opere skoz deset let, posebej opozarjamo na to priliko, dragemu poljskemu umetniku pa želimo, da se med
nami počuti kakor brat med brati.
■ ———» ■ .
Ljubljanska opera
Gostovanje poljskega tenorista Wrage.
V četrtek zvečer je gostoval v operi »Faust« kot Mefisto poljski operni pevec g. R. Wragaj ki bo pel tudi v Zagrebu in Beogradu. G. R. Wraga je impozantna figura, njegov nastop je siguren, vidi se mu tako], na so teaterske deske že davno njegov dom. Njegov Mefisto je prinesel v našo igralsko puščobno enoličnost živo, do potankosti izdelano kreacijo, ki nekoliko spominja na velike vzore. V njegovi igri ni najti praznih momentov, tako mimika, kot kretnje, ž njimi v skladu igra glasu, vse je točno premišljeno, lahkotno, samo po sebi um-Ijivo podano. Enako imponira pevec glasovno. Nima sicer zelo izvanrednega glasu, — g. Križaj ga ravno v tej vlogi pevski nad-kriljuje, — toda glas je prijeten, ima ga v oblasti, zlasti dinamično ter je dosezal prt odprti sceni spontani aplavz. Poleg njega sta glede igre bila ga. Majdičeva in g. Kovač zelo pohlevna in medla. Pevski pa se je ga Majdičeva n. pr. v nakitni ariji povspela do koncertnega podavanja in bi ji po pravičnosti šel tudi aplavz. No, naša publika ni vedno pravična. G. Kovač je najboljši v par-landnem petju, arije v široki kantabilni liniji se mu le nerade udajajo, ker nima dinamike svojega glasu v popolni oblasti. Ambicija pa je pri njem skoroda z vsakim nastopom večja, njegova glasovna žilavost mn garantira še dolgo udejstvovanje. Prijeten kot Valentin je g. Janko ter je s svojo znamenito arijo v drugi sliki dosegel takojšen aplavz. Sodelovali so še ga. Poličeva (Siebel), ga. Španova (Marta), Perko itd., zbor, ki je zlasti v drugi stffki prehudo deljen na premajhne dele, balet z g. Moharje-vo. Režija Fausta je še Balatkova. Oporo Je vodil odlično g. Švara.	—č.
Nem« nadaljujejo bojkot reških umetniških del. Za dne 30. oktobra napovedana premijera nove Weinbergerjeve opere »Ljubljeni glas« v monakovskem državnem gledališču, je bila odpovedana z izrečno motivacijo, da Nemci ne morejo igrati čeških komadov, dokler ne preneha v Pragi proti nemška propaganda. Ob istem času pa ie Narodno divadlo v Pragi uprizorilo nemško operno novost »Strojnik Hopkinsc. Kje je doma šoviaizem?
Ljubljančan — španski pesnik
Prijetno se je tznenadil predlani dr. Iz Cankar, ko ga je tajnik Penkluba v Mad ridu vprašal, ali sta si v rodu s pisate* ljem Iv. Cankarjem. Poznavalcev naše književnosti tam preko seveda ni mnogo, za spoznanje v^č je pač naših ljudi, ki so se kolikor toliko pozanimali za slovstvo iberskega polotoka in latinske Amerike. Tako v dobi romantike M. Čop, ki je brž« kone tudi Prešerna seznanil s Cervante« som. Nadalje Stanko Vraz. Potem žup« nik Parapat, ki je za Družbo sv. Mo« horja k nam presadil »Družino Alvarez« in čigar oče je bil po zatrdilu dr. I. Prijatelja španske krvi. Bibiografije o tem vprašanju ne mislim sestavljati, orne nim le še nekatere, kolikor se jih v na* glici spomnim. Iz španščine je prevajal B. Flegerič, o španskem jeziku je razpravljal dr. K. Glaser. Calderona nam je podal v naši obliki dr. M. Opeka. Prelat A. Kalan nam je približal Luisa Colomo i. dr., O. Žu* pančič Lopesa de Vega in Benaventa, dr. I. Šorli tri Cervantesove novele. Dr. Al. Gradnik, ki se je trudil za ustanovitev špansko*slovenskega krožka, preden je bil pr-r-tavljen v Beograd, nam je ponašil ne« kaj sodobne ^rike, pisec teh vrstic pa vzorce iz starejše španske in novejše hls* panosameriške poezije kakor tudi posa« mezne novele, deloma anonimno, ter spt« sal daljšo razpravo o južnoameriških Ii» teraturah. Iz teh je prevel dr. P. Breznik nekoliko novelet. B. Borko je razpravljal o sodobni kastiljanski filozofiji, dr. St. Le« be n pa nam v kratkem poda dve obširni slovenitvi. Kdo je oskrbel prevod iz Me« ška »Alma en Andrajos«, ki ga je priob« čila La Prensa letos v Buenos Airesin? Morda Ljubljančan Beringar, ki v argentin* ski prestolnici objavlja folklorne študije o Indijancih. Naših prilik in neprilik so na» rahlo dotika v svojih spisih argentinski konzul A. B. Rossani, sedaj v Asuncionu (Paraguav).
Najnovejši tvorec špansko « slovenskih knjižnih odnošajev pa je g. Federico Ebber iz znane narodne rodbine, brat Ijubljan« skemu trgovcu g. Eligiju Ebru. Rodil se je 29. januarja 1889. v Šiški, odšel meseca sušča 1914. preko slane luže v Argentino. Od 28. oktobra do 17. novembra t. I. je bil na obisku pri svojcih. Včasih prime za pero," da sodeluje pri listih La Nacion, Nueva Epoca, Intransijente. Evo naslovov nekaterih njegovih pesmi: Pena que se va, La preferida senda, Que horor a comprar tiera, Indio poeta en quartel. Za pesem Naturaleza (Priroda) je dobil 1925. diplo* mo. Kot imenik vrtnih nasadov se je po* globil v tajno snovanje narave ter poveli« čuje njen čar in vpliv na človeka. Filozof« sko navdahnjene kitice razodevajo pante« istieno ubranost, n. pr.
Miro en el arbol un hermano, En el pajaro, en la flor;
Rezultati znanstvenih raziskovanj bi bili prav majhnega pomena, če bi bili dostopni m znani samo najbližji okolici znanstvenika (na pr. njegovim slušateljem). Znanstvo ne more biti samo sebi namen. Novi izsledki in problemi morajo v širni znanstveni svet. To je ena glavnih nalog Razprav Znanstvenega društva, naše akademije. Prepričan sem. da je več izvodov Razprav izven meja naše domovine kakor v rokah slovenskih interesentov. Pred vojno je seveda vsak naš boljši izobraženec imel v svoji knjižni omari domala vse slovensko znanstvo, ker mu ga je tja vtihotapljala Slovenska Matica z drugimi publikacijami. Kakor na marsika-kem drugem polju. p3 se je tudi v nacionalnih znanostih nehal primitivizem. Očitna je potreba znanstvenih glasil. Dvomim, da bi se na pr. še kdaj našel filolog, ki bi svojo življensko delo objavljal skozi trideset let na pretankih, pisanih platnicah mesečnika za verno slovensko ljudstvo, kakor je storil to Škrabec.
Za pojasnitev domačih problemov smo poklicani v prvi vrsti mi sami; tujina pričakuje to edino le od nas. Ker so Razprave posvečene večinoma raziskovanju domačih problemov, je njih pomen velik doma in na tujem.
Vsebinsko bi se dale delih' na literamo-zgodovinske. kulturno in politično - zgodovinske ter filološke članke.
*
Profesor Fr. Kidrič je prispeval z razpravo »Razvojna linija slovenskega preporoda v prvih razdobjih«. Ta prezanimiva doba, ki so to literarni zgodovinarji doslej različno pojmovali, ji različno določali začetek, gibalne sile in potek, bo s Kidričevim metodološko zanimivim in eksaktnim razborom dobila končno in točno formulacijo. V kolikor je tu natisnjena (nadaljevanje pričakujemo v posebni publikaciji), prinaša razprava znanstveno gradivo za 6. poglavje Kidričeve Zgodovine slovenskega slovstva, ki izhaja pri Slovenski Matici. Le s tem, da je pokazal »ob dvestoletnici slovenske knjige« ceno in rezultat vse dotakratne (že s pre-porodnega stališča gledane) slovenske lite-
če nasprotnike je stopila v ozadje. Zaradi Levstika sta se najbrže tudi Stritar in Jurčič odločila za nebojevit značaj almanaha. Stritar pa je le obračunal s Koseskim; prenesel je svoj obračun s tem »starosloven-ski m« malikom v Glasnik. Tu je v svojem V. »Kritičnem pismu« zapisal prvo pravo kritično besedo o Koseskem Danes si je težko predstavljati, kako je ta pogumna Stritarjeva beseda učinkovala v oni slovenski javnosti, ki se je bila izoblikovala na Blei\veisovi »lepi laži«. Stritarju je krivično odgovoril Cigale in ga izzival. Svojemu tovarišu sta pomagala Jurčič in Levstik; Jurčič, ki je v podlistkih mariborskega »Slovenskega Naroda« izražal zahtevo po kritiki, in Levstik, ki je napisal znameniti podlistek v Narodu »Objektivna kritikaf, o katerem sodi Prijatelj, da je pomenil poleg Stritarjevega pisma o Koseskem in nekaterih Jurčičevih člankov javno razvitje prapora nove kulturne čete. Stritar pa se ni zatekel v stolpce Slovenskega Naroda (in tudi pozneje ni nikdar tam sodeloval), ker je bil ta list prinesel ostro polemiko Janka Pajka, »nila-doslovenskega outsiderja«, zoper neka Jurčičeva izvajanja. Pokazala se je tu prvič precej občutna diferenca med bolj političnim mladoslovenskiin Mariborom in boli literarnim mladoslovenskiin Dunajem. Stritar je svoje VI. kritično pismo in končni obračun s Koseskim ob njegovem prevodu »Mazeppe« objavil v zadnji številki Janežl-čevega Glasnika. »Ta Stritarjev obračun s Koseskim je pomenil nov ne samo literaren, ampak tudi kulturen čin. Kakor je Stritar 1. 1866. s svojim uvodom v Prešerna in v prihodnjih dveh letih s svojimi »kritičnimi pismi« prokrčil pot slovenskemu umetnostnemu okusu, tako je s to svojo kritiko odstranil brezokus, ki je dotedaj stal okusu na potu. Stritarju s »staroslovenske« strani ni n'hče več ugovarjal. Zmagal je Stritar in ž njim je zmagala — lepota .. .<
V tem času pa je Jurčič zašel v težko duševno krizo, šel je pot, ki jo je moral iti — k žurnalistiki. Ločil se je od Stritarja, ki je imel z njim takrat svoje in docela drugačne namene, kakor so bili ti, za katere se je bil Jurčič koično odločil. Razmerje med idealističnim Stritarjem in mnogo bolj
rarne aktivnosti, bo mogel ugotoviti »mo- | , lueiu sl!cnlm ^narjem m mnogo do j tive«, inicijatorje in nositelje, tempo in se- I reaIn0 cutecim' P?- s,lno ^eganim Jurci-stavine« slovenskemu preporodu. Tu je
spretno nanizal toliko vidikov, tudi novih in v taki zvezi še ne izrabljenih (na pr. ovire za literarni razvoj, splošna avstrijska kulturna zaostalost, šolstvo, cenzura, tiskarne in knjigarne, časopisje, učene družbe, biblioteke, slovenska in slovanska orijentacija narodno obrambni elementi, posamezne pa noge pismenstva, metrika, filološka pomagala), da mora taka eksaktna metoda privesti do rezultatov, ki dolgo, dolgo ne bodo
potrebovali korekture.
•
Novejša literarna in kulturna zgodovina je zastopana z dvema Prijateljevima člankoma: »Leto 1868 v slovenski literaturi in »Med Levčevim Ljubljanskim Zvonom in Hribar Tavčarjevim Slovano mr.
L. 1868 pomeni za slovensko literaturo važen mejnik. Profesor Prijatelj ga imenuje peripetijsko ali prevalno leto. Za uvod nam prikazuje, kako se je iz Jurčičevega literarnega društva iz 1. 1865 razvila dve leti kesneje Stritarjeva literarna visoka šola, literarno društvo »Mladika«, ki je rodilo prve Stritarjeve kritične spise v Glasniku. Z njimi je Stritar napravil konec primitivnemu slovenskemu diletantizmu v literarnih rečeh. Razgibalo se je literarno delovanje.^ zlasti ko je 1. 1867 pristopil literarni družbici mladih literatov agilni Leveč. Nov val v slovenski literaturi so opazili celo ljudje, pripadajoči starejši generaciji, zlasti Ferdo Kočevar - Žavčanin. Ta je pokazal na eno glavnih gibal, ki je bilo Slovencem ustvarilo dosedanjo literaturo, na ro-doljubje, vendar ni spoznal elementarnega umetnostnega nagona mladih talentov. Poudariti pa je treba, da je prvi pri Slovencih povzdignil glas zoper preveliko čustveno razneženost v poeziji.
V 1. 1868 pa je dozorelo sekaj važnih programatičnih plodov, ki jih je gojila »mladoslovenska« . generacija že nekaj let sem:
1.)	Nadaljevanje Stritarjevih »kritičnih pisem« v Glasniku;
2.)	izdaja samostojnega literarnega glasila mladih literatov, L j. Mladike;
3.)	ustanovitev Slovenskega Naroda:
4.)	priprave za ustanovitev nove literarne revije, ki bi nadomestila preminuli Ja-nežičev Glasnik;
5.)	Preosnova in okrepitev Dramatičnega društva.
Mladoslovenska trojica Levstik — Stritar — Jurčič je najprej hotela, da imej snujoči se almanah načelno borbeno noto. Ob njem naj bi se dobojeval boj mladoslovenske li-
cem se je skalilo. Kot trezna natura je Jurčič brezdvomno čutil, da je mariborsko politično podjetje nekaj trdnejšega kakor Stritarjev idealni načrt. Jurčič se je odločil za Maribor, ni pa najbrž imel toliko poguma, da bi bil vse to »predobremu« Stritarju razložil. Začel se je umikati Stritarju. Mladika se je zakesnila in izšla šele jeseni 1. 1868. Njena vsebina in njen pojav kot organa nove generacije sta kar klicala po kakem temeljitem kritičnem članku, a Slovenci nismo imeli kritika. Edini Deschman je v dnevniku kranjskih Nemcev in Nemškutarjev objavil cel listek, kjer je točno namignil, da ta mladoslovenska generacija nadaljuje tam, kjer je utonila pozabljena Kranjska čebelica. Podčrtal je tudi, da pomeni Mladika priključitev slovenske literature k evropskim literarnim in idejnim stremljenjem.
Mladina je bila navdušena, Staroslovenci so bili v literarnih rečeh poraženi, le Zar-nik se je hotel postaviti proti Jurčiču. Slovenski Narod pa je odklonil njegovo nameravano kritiko, kjer je hotel dokazati, da je v Mladiki vse pod »najnavadnejšo sredino«. Namesto da bi bil oblastni Zarnik z zadoščenjem zabeležil ob Mladiki napredek, je zahteval kar višek.
Mladika je torej pomenila odrasli mladini znanilko nove dobe, Staroslovenci so tiho kapitulirali, četa »mladih« pa se je vprav ob Mladiki razšla, mesto da bi se bila tesneje združila.
Duševna in življenska zveza med člani vodilnega triumvirata se je zrahljala in novo nameravano literarno glasilo, Jurčičev Glasnik, kot nadaljevanje Janežičevega Glasnika, je obstalo pri prvi številki, pri kateri nista sodelovala niti Stritar niti Levstik.
Zadnje važno dejanje v znamenitem letu 1868. je okrepitev Dramatičnega društva, ki je prav za prav Levstikovo dete. Sicer se Levstiku ni posrečilo, da bi to društvo postalo izrazito in čisto mladoslovensko, vendar je dosegel, da je mlada generacija imela v njem večino in da ni zapadlo staroslo-venskemu mrtvilu.
Leto 1868 je tudi prineslo preureditev Sokola. Novi Sokol, dedič v prejšnjem letu razpuščenega »Južnega Sokola« je postal nov činitelj mlade generacije, ker se je v njem lotil dela agilni Levstik s svojimi pristaši. Tako tudi to društvo ni zapadlo staro-slovenskemu mrtvilu, ampak je začelo s prireditvami (deklamacije, igre, telovadba) in izleti. Podeželsko ljudstvo je postavljalo slavoloke in sprejemalo Sokole z grmenjem topičev, deklamacijami in petjem. Sokol je pospeševal »probujo narodne zavesti in ponosa v času, ko ta zavest še ni bila prazna fraza, ampak še dejanje in važen faktor ob
NOČNI JARC Človek ... noč... pošastni rovi.. slap čaroben ... čuk ... strahovi.,, Kdo razume čudno stvar?. Mislim, niti sam pismar.
knjiga širokega obzorja, mehka, bogata zunanjih kakor tudi duševnih doživljajev. Pisana je v čudovitem, toplem in naravnem stilu. Hamsun čuti liriko narave prav do njenih živih gibalnih sil, ima nežno spoštovanje do življenja in pripoveduje napeto.
Gunnar Gunnarsson: Sch\varze Schvvin-ge. Roman.
Najnovejše delo znanega nordijskega pisca je globoka, živa življenska slika o ljubezni in sovraštvu, zločinu in kazni v vsem uboštvu in razočaranju življenja. Slikovit epos, napet, da jemlje sapo. živo nam slika avtor junake romana. Dejanje se odigrava v pivi polovici preteklega stoletja. Kdor hoče pozabiti sedanjost, naj čita ta Gunnarssonov roman.
SS Jahre versehollen im Packeis. Von Adrian Mohr, C. Borchgrevick, Tr. Gran, G. V. Svedenborg, O. Svedrup.
Tragedija v večnem ledu. Kdo ne pozna imena Andree? — Vodila ga je trdna volja, ko se je zaupal zrakoplovu, da doseže ono točko naše zemlje, ki jo imenujemo »severni tečaj«. To ni bila pustolovščina niti lov za častjo in slavo. Andree, ki je napravil zračni polet preko arktična ledene pustinje, je bil suženj znanosti, žal da je našel smrt v ledu. Njegove zemeljske ostanke so odkrili pred nekaj meseci po dolgih 33 letih. Zgodovino eks-pedicije in usode Andreeja popisuje navedena knjiga, ki je tudi opremljena z zelo interesantnimi slikami.
Vse te navedene knjige je dobavila Šentjakobski knjižnici v Ljubljani knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ulica.
terarne ideologije s staroslovensko, boj za Prešerna in zoper Koseskega. Mlada genera- I formiranju slovenskega ljudstva v narod.« cija naj bi se poprijela s starimi na najšib-	Dr. M. Rupel.
...	najšib-
kejšem poprišču starih — na literarnem polju. Vendar je značilno, da je Levstik začel predlagati bolj umerjene strune. Vzrok je bil njegov srd zoper nemškutarje (turnarski izgredi v Šantljevi veži). Jeza zoper doma-
Ali ste že naročili nove zbirke ^Tiskovne zadruge"?
Oglejte si znova prospekt! Ce ga pogrešate, pišite ponj* »Tiskovni zadrugi« v Ljubljano.
Nudi se Vam najugodnejša prilika, da si osnujete domačo knjižnico ali že obstoječo izpopolnite s prvovrstnimi novimi knjigami v krasni opremi.
Ob koncu tega meseca dobite prvo knjigo »Sodobnega romana«!
Opomba nredništva. Zaradi pomanjkanja prostora smo konec tega članka odložili ža prihodnjič.
Med novimi knjigami
Felix Bertaux u. Hermann Kesten: Neue franzosisehe Erzahler.
V tej antologiji se predstavlja čitatelju cela vrsta delno še malo znanih francoskih pisateljev. Kako ljubek in nežen je Blais Cendrars »Mireilles kleines Tage-buch«, dalje Jules Superville »Das Kind vom hohen Meere«, ne da bi pozabili še drugih, kakor Roger Martin du Garda »Afrikanisches Gestandnis«, Henry Mi-haux »Meine Guter« in drugih. Vsakdo najde v tej knjigi kaj do svojem okusu; tudi najbolj razvajeni ljubitelj literature ne bo zastonj listal po njej.
Knut Hamsun: August Weltnmsegler. Roman.
Ta novi in veliki roman priljubljenega in slavnega norveškega pripovednika je
Isak Babe!j: Odesa. »Nolit«, Beograd. Prevod Gustava Krkleca, ilustracije Marina Tartaglie. Založba »Nolita«, ki je doslej izdal nekoliko dobrih in lepo opremljenih prevodov iz zapadnih slovstev (belgijskega, flamskega, nemškega, ameriškega), nas je sedaj prijetno presenetil % zbirko novel sodobnega ruskega pisatelja Babelja. Med pisateljskimi imeni, ki so po revoluciji prodrla iz sovjetske Rusije v zunanji svet, je bilo Babeljevo ime poleg, Ehrenburgovega in Fedinovega eno prvih, čeprav Babelj ni posebno plodovit pisatelj. Po literarni kvaliteti so njegove črtice in novelice mojstrovine, kakor jih ni veliko v vsej sodobni prozi tega žanra. Babelj je brez dvoma umetnik, ki združuje v sebi židovsko rasnost in najboljše tradicije ruske pripovedniške forme. Njegove, v tej knjigi posrečeno zbrane novele čitaš vedno znova. To ni mondeDa literatura — to so dokumenti umetniško - stvarjajočega duha. Krklečev prevod, ki ga uvajata dva kratka članka o Babelju, je kongenijalen, Tartaglieve risbe pa se lepo ujemajo z vsebino knjige. Oprema je takšna, v kakršni bi ljubitelj knjige hotel videti vsako dobro knjigo. Izdanja »Nolita« se odlikujejo tudi po nizki ceni.
Češkoslovensko-jugoslavenska revne. Izšla je 3. številka te revije, k>. jo izdajata češkoslov.-jugoslov. liga v Pragi in Zveza jugoslov.-češkoslov. lig v Beogradu. Izmed člankov omenjamo: Jadran in Slovani (Niko Bartulovič). — Za narodno epiko po Jugoslaviji (M. Murko). — Možnosti ekonomsko-finančnih zvez Češkoslovaške z Jugoslavijo (dr. Milorad Nedeljkovič). — Jugoslovensko profesorsko društvo (Nadeljko Divae). — Med poročili in beležkami je večina takih, ki se tičejo jugoslovenskega življenja. Številki je priložen zemljevid Češkoslovaške, ki je priporočljiv zlasti zaradi pravilnih krajevnih imen. Vmes so tudi razne ilustracije.
Zakon o pokojnini pisateljem je sprejel svet ljudskih komisarjev SSSR. Zakon določa, da se pisateljem, pesnikom, dramatikom, kritikom in skladateljem, ki so bili vsaj deset let člani katere umetniške organizacije, prizna stalna pokojnina, če postanejo nesposobni za delo. Ta naklonjenost sovjetske vlade pisateljem pa ni brezpogojna: pred vsako odločitvijo se mora preiskati delo dotičnega prosilca, ali res popolnoma ustreza politično-kul-turnim smotrom SSSR ali ne.
Uspeh »Tonke šibenlce«, znanega češkega filma, ki so ga uprizorili v Parizu z naslovom »Tonitschka«, je bil tudi r Franciji velik. Parižanom se je posebno prikupila slovenska rojakinja Ita Rina, Nekateri pariški dnevniki so priobčili in-terviewe ž njo. (»Rozpravy Aventina).
Tehnični del rubrike urej«je artotchnitni oddelek Vacann Oil Companr. d. i
Ko trka zima na vrata
Zima prihaja in z njo nekoliko težav sa avtomobiliste. ki ne nameravajo spraviti avta pod streho in čakati spomladi. Težave zimske vožnje pa se dajo z nekoliko dobre volje obvladati. Predvsem bo treba dodati vodi v hladilniku nekatere snovi, ki preprečijo, da ne zmrzne. Takih snovi je več. Omenjamo zlasti sledečo: 17% lesnega alkohola, 17% glicerina in 66% aavadne vode.
Nadalje je dobro imeti termostat, če ga v nekaterih avtomobilih ni, ga lahko vgradimo. Termostat regulira obtok vode v hladilniku, tako da se obdrži konstant na temperatura Dobro je tudi namestiti žaluzijo s termostatom Sama žaluzija se da pritrditi s par vijaki pred koš hladilnika Nabaviti pa moramo, če že nimamo termostata ali pa žaluzije s termostatom, dober pokrivač za hladilnik ali pa za ves sprednji del.
Ni pa važno samo to, da preprečimo zmrzavauje vode v hladilniku. Za nemoteno obratovanje avtomobila pozimi se moramo tudi oskrbeti s pravilnim oljem za zimo. Delovne okolnosti so pozimi mnogo težje kakor poleti in v lepem vremenu. Že iz tega sledi, da za isti motor, — razen pri nekaterih čisto posebnih konstruk-cijak, — ne moremo uporabljati enega in istega olja poleti in pozimi, ampak bo treba vzeti olje. ki se prilagodi posebnim delovnim okolnostim zimskega obrata. Naj navedemo le nekoliko škodljivih posledic, ki jih povzroča mazanje z neodgovarjajo-čim oljem: 1. motor bomo težko pognali,
2. pretikanje in menjanje hitrosti je ■'težkočeno zaradi večje odpornosti zobnikov, 3. olje se razredči, 1. baterije se predčasno izrabijo.
5.	za premostitev večje odpornosti rabimo tudi več moči, kar pomeni večjo potrošnjo bencina.
6.	večje trenje povzroča prehitro obrabo obročev na batu, stenj cilindrov, zobnikov v menjalniku in diferencijalu, torej vseh kovinskih delov, ki se tarejo.
7.	Imeli bomo več in večje reparature, ki stanejo mnogo denarja;
S. hitrejša obraba vseh delov pa zmanjša dela zmožnost vsega vozila;
9. razredčeno olje ne more opravljati svoje naloge, tako da bo nedogorela plinska zmes uhajala v osovnik. To seveda pomeni izgubo na moči, konkretno bencina. Nadalje ne bo razredčeno olje moglo mazat.i, in kovinski deli, ki jih moramo mazati, se bodo obrabili, slednjič pa bomo porabili tudi več olja.
Dovolj je torej vzrokov, da se pravočasno pobrigamo za pravilno vrsto olja za motor, kakor tudi za prigon in diferencial.
Poprej smo omenili tudi baterijo. Tej moramo pozimi posvečati posebno pozornost Mnogi avtomobilisti mislijo, da je baterija nekak izvor energije, ki se ne da izčrpati. To je seveda napačno. Pozabiti ne smemo, da rabimo pozimi več luči In da naprava za razsvetljavo daje bateriji manj toka. Vzemimo zato vedno rezervno bffcrijj, r;a Se nas ne prime smola tedaj, kadar smo na odprti cesti, daleč od ljudi. Pr večjih potovanjih velja vzeti s seboj ttid' uekol ko rezervDib luči, kajti žarnice eorij--> mnoge del.i časa in seveda prej ifžsj-e.
še na nekaj bi radi opozorili: ne zaga-njijte takoj v začetku motor v prehiter tempo, češ, tako se prej segreje. S tem ne dosežete nič drugega, kakor da se za ribajo obroči m batu in stene cilindrov, kajti do nj:b še ni dospelo olje. Pustite motorju malo časa. kakih pet minut, ter uravnajte yrazen hod s poznim vžigom, ker boste na ta način boljše in enakomernejše segreli motor brez škodljivih posledic.
Med vcžnjo kaditi prepovedano! Na
švedskem je policija prepovedala vozačem motornih voz'! kaditi med vožnjo.
Razstava avtomobilov v Berlinu. Pri-h^dnja razstava motornih vozil v Berlinu bo med 19. fenruarjem in 1. marcem 1131.
Vedno več ženskih letalcev, ženskih letalcev je, kakor je videti, vedno več. V Kanadi so pred kratkim osnovali poseben letalski klub, v katerega se je takoj vpisalo 29 čiamc
Koliko pilotcv je v Švici. Vsega skupaj ji v Švici 107 kvalificiranih pilotov in sicer 20 športnikov in 11 mojstrov. Ostali so trgovski piloti.
Koliko časa prihranijo Nemci z zračno pošto
Naše čitatelje bo gotovo zanimalo izve« deti. koliko hitreje se razvija poštni pro« met v državah, ki imajo zelo razvito civil« no in poštno avijatiko, in kakšne izkušnje so imeli ž njim. Ker se naše razmere dado bolje primerjati z razmerami v drugih ev« je zračni promet nedvomno najbolj razvit, ropskih državah kakor z ameriškimi, kjer vzamemo lahko za primer Nemčijo.
Čim večje so razdalje, tem več prednosti ima promet v zraku. To najbolje dokazuje sklep nemške Lufthanse, ki je sklenila re« ducirati proge do 300 km za 25%, srednje dolge proge za 10%, porge narl 700 km pa povišati za 204 napram lan letu. Družba ie ugotovila, da jc pošt. in blag. promet ne« primerno večji na daljših progah in da se zato manjše črte ne izplačajo toliko koli« kor večje.
Naslednja tabela naj pokaže, koliko ča« sa pridobi pismo, če je poslano z zračno pošto. Za razumevanje tabele velja pri« pomniti, da so vsa nemška zračna pristani« šča v direktni zvezi z zračno poštnimi cen« tr cele Evrope.
Če gre pismo iz Nemčije v navedena mesta, je prihranek v času napram navadni zemeljski ali morski pošti naslednji:
V Amsterdam ali Kodanj do 16 ur, na Dunaj ali v Budimpešto do 18 ut, v Pariz do 19 ur, v London ali Stockholm do 20
Velik del te razlike je pa pripisati pri blagovni pošti dejstvu, da carinske oblasti postopajo z zračno pošto kair najbolj mo« goče hitro; zračna pošta ima vse zaleljene
prednosti.
Pismo, oddano zvečer v Berlinu, je dru« gi dan zjutraj dostavljeno stranki v Lom« donu, Parizu ter dopoldne v Stockholmu ?n
Oslu.
Tudi v Nemčiji sami je znatna časovna razlika v dostavljanju. Pošta iz Berlina v Monakovo traja z ekspresnim vlakom 9 do 11, ur, z areoplanom pa samo 4 ure.
Pisma za aeroplane se lahko oddajajo v posebnih nabiralnikih aH pa, če so posebej za to označena oz. frankirana, v vsakem poštnem nabirain'ku v mestu ali na deželi; od nabiralnika -r poštnega urada potujejo z najhitrejšim vlakom ali z avtobusom do prve zračne postaje ter od naslednje zračne postaje spet z najhitrejšim vlakom v me« sto, kamor je namenjeno.
Za človeka, ki je vajen starih razmer v Nemčiji, zveni vse to nekako bajno. A treba pomisliti, da je to šele /ačeteV Ka; ko bo vse to vplivalo šele na gospodarsko življenje?
Važne lastnosti pogonskega sredstva. Družba British Petroleum je razpisala nagrado za najboljše odgovore na vprašanja, katere lastnosti so pri gorivem materijalu najvažnejše. Tekma je dala sledeči rezultat: 1. izdatnost, 2. lahko startanje, 3. vedno enaka kakovost, 4. razvijanje moči, 5. pospeševanje, 6. čistost, 7. hitrost, 8. da nima sesedlin (gostih primesi), 9. da ne tolče in 10. da dovolj lahko vozi navkreber oz. po hribih.
V	Parizu mora izginiti asfalt s cest. Tako se je izrazil ravnatelj pariškega cestnega urada.
Nemški avtomobilski klub je razpisal nagrade za najboljše sredstvo proti tatvinam motornih vozil. Dosedaj je poslalo okrog sedemdeset tekmovalcev svoje varnostne aparate.
Obligatno uporabljanje nekrhkega stekla je uvedla država Massachuiets v Zedinjenih državah Severne Amerike za osebna vozila vseh javnih prometnih podjetij. Slič-ni predpisi obstojajo že delj časa v Angliji.
Cbrysler je prekoračil produkcijo tipa Imperial Eights za 100% več kot je imel prvotno v načrtu. Pri današnjem stanju avtomobilske industrije je to pač treba zabeležiti kot posebnost.
Nemčija proizvaja največ motornih kole*. Svetovna produkcija motornih koles se je povečala v 1. 1929 od 400 tisoč na 498 tisoč ui pol. Prirastek je pripisati Nemčiji, ki je pomnožila svojo produkcijo od 84 tiso? na 179 tisoč koles. Zedrijene država Severne Amerike so se pa v 1929 povspe-le samo na 35 tisoč, torej samo na eno petino nemške proizvodnje.
Španija je silno zvišala carine na uvoz avtomobilov, ki se morajo razen tega efektivno plačati v zlatu. Vlada je izjavila, da hoče s tem podpreti špansko valuto in domačo industrijo. Prva posledica povišanja je bila, da je Ford ustavil delo v svoji tovarni v Španiji — baje v znak protesta. Delavci, ki so prišli s tem ob kruh, bodo težko dobili kje drugje dela, ker je španska avtomobilska industrija neznatna in na slabih nogah.
V	znamenju francosko-nemškega spo-i i zuma. Obe vodilni tovarni za postranske dele avtomobilov, Robert Bosch A. G. v Nemčiji in Societe Lavalette v Franciji sta zgradili skupno tovarno v Sait Qae-nu, kjer se bodo izdelovali razni sestavni deli, vžigalni aparati, troblje in drugo.
V	Švici so prelazi čez Alpe zaradi snega že zaprti.
Mrzlo-mokro
vreme
pospešuje nastop prehlajenj in njihov prenos. Ustno in žrelno duplino razkužuje
(Danflavin
f pasfile
ki so zato najbolj prikladne, pri tem pa okusne In neškodljive.
\
\
Repertoar]!
LJUBLJANSKA DRAMA
Začetek ob 20. Sobota, 22.: Gospa ministriea. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja, 23.: Ob 15._uri Utopljenca. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20. uri Serija A-000001. Izven. Ponedeljek, 24.: Sen kresne noči. Red A. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Sobota. 22.: Evgenij Onjegin. Gostuje Step-nowski, tenorist opere v Katovicah. Ljudska predstava po znižanih cenah na korist Udruženja gledaliških igralcev. Izv.
Iz seje ljubljanskega magistralnega gremija
Magistratni gremij je imel sinoči pod predsedstvom župana dr. Puca sejo, v ka« teri so se med drugim obravnavale na« slednje zadeve:
Ban Boris, zobotehnik v Kočevju, želi izvrševati v Ljubljani zobotehniško kon« cesijo in je pripravljen sezidati svojo hišo, v kateri bi poleg stanovanja imel tudi zo« botehniško delavnico. Gremij je odločil, da ni lokalne potrebe za nadaljnje zobo« tehniške koncesije v Ljubljani. Adiolfu Va« tovac je bila dovoljena ambulantna pro« daja cvetja po mestu. Gremij je tudi prin« cipijelno sklenil, da ne bo dovoljeval trs govin, mesarij in pekarn in podobnih pod« jetij v Žuljavi vasi (Galjevici). Ker so bile te hiše zidane predvsem, da se odpomore stanovanjski krizi z mestno garancijo m na mestnem svetu, in ne gre, da bi se hiše, ki naj odpomorejo stanovanjski bedi, upo« rabljale za trgovske lokale.
Mestni gospodarski referent je poročal o prošnji Kolmana Leopolda in Čižman Pranje, ki prosita za znižanje zakupnine za prodajne prostore na Pogačarjevem trgu. Prošnja ie bila odklonjena. — Poklicni ga--silec Valant Alfonz je naprosil gremij, da mu dovoli napeljavo visoke antene v mest« ni hiši v Koleziji. Kakor v vseh podobnih primerih, je gremij prošnjo odobril samo pod pogojem, da položi prosilec kavcijo 300 Din. Ana Svetina želi, da se ji ne vkniiži kavcijska hipoteka, temveč odobri plačilo zneska 5000 Din enkrat za vselej. Gremij je prošnji ustregel. — Cuderman Ivani je bila znižana vsota, ki jo mora plačevati za vzdrževanje kanala.
Dalje je gremij podelil naslednja stavb« na dovoljenja: Jožefu Brglezu je dovolil gradnjo gospodarskega poslopja na Dunaj« ski cesti, športnemu klubu Iliriji zidavo garderobe na Celovški cest\ Špelič Mariji stavbo pritlične hiše v Trnovskem pred« mest ju, inž. Adolfu Lukiču zidavo prizidka in adaptacij na cesti v Rožno dolino in A. Kregarjevim naslednikom gradnjo opeč« nega stebra na mestnem svetu na Šmar« tinski cesti, Ivanu šiški je podelil stavbeno dovoljenje za dvonadstropno poslopje ob Masarvkovi cesti. Splošna maloželezniška družba bo zgradila na Bleiweisovi cesti usmerjevalec, Marolt Franc enonadstropno hišo v Gerbičevi ulici, Hranilni in poso« jilni konzorcij pa večje poslopje v Gajcvi ulici. Dalie je odobril grernii Francu Šer« jaku gradnjo pralnice v Žibertovi ulici, Mariji Kavčič je dovolil sezidati dve stra* nišči in nekaj adaptacij v Križevniški uli« ci, Magister Mariji pa adaptacijo gospo« darskega poslopja v stanovanja na Dolenj« ski cesti.'
Uporabo že sezidanih poslopij je dovo« lil gremij naslednjim: Ivanu Nanuku upo« rabo hiše na Vodovodni cesti. Idi Tavčar in Gjuru Štefanu na Dunajski cesti, Jože« fu Pečnikarju na Dolenjski cesti, Zor Ma« riji na Alešcvčevi cesti. Dalje je podelil uporabno dovoljenje inž. Josipu črnjanu za hišo na Postojnski cesti, Francu Pra« protniku na Aleševčcvi cesti in dovolil uporabo dvonadstropnega prizidka hiralni« cc Sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. Fabi« ani in Jurjevec smeta uporabljati adapta« cije v Stritarjevi ulici, Slovše Franc v Ko« lezijski ulici. Anton Brecelj na Vodovod« ni cesti , in Kavčič Ig8 v Suvohnrski ulici. Dalje so prejeli uporabno dovoljenje: Pav« lič Franc in Frančiška za hišo v Verovško« vi ulici. Leveč Franc za dvoriščno poslop« je na Dunajski cesti, Anton in Alojzija Martinšek za hišo v Verovškovi ulici, Ham Karol za enako poslopje ob Jelovškovi ulici in Turk Ana za dogotovljeno dvo« nadstropno hišo ob StTeliški ulici. Končno je gremij dovolil še Mihaelu Sernecu adaptacijo lokala na Poljanski cesti ter sklenil, da se Alojziju Kremžarju in Franiu Pavšiču odloži plačilo obrokov za kavcijo za trotoar in sicer prvemu do 1. januarja 1932, drugemu do 1. maja 1931. — Poljšak Elzi je bila svojčas predpisana hipoteka v znesku 300 Din, ta predpis, se je sedaj raz« veljavil, ker je gremij dognal, da regula« oljski načrt za Smartinsko cesto še ni odobren. Triumf avto dd. je gremij v eni zadnjih sej odklonil uporabno dovoljenje, ker družba ni izvršila predpisane ograje. Sinočnji gremij pa ie svoj prvotni sklep v toliko izpremenil, da je družb: dovolil 8« mesečni odlog, ker bo družba zidala dalje in podaljšala svoje poslopje ter napravila ograjo šele po dokončani gradnji.
Gremij je tudi sklenil, da bo gradbeni urad pregledal, v koliko še niso izvršeni pri novih stavbah trotoarji ter strankam naročil izvršitev hodnikov v kratkem roku.
SOKOL
Dr. Faust na lutkovtri pozormci v Narodnem domu
Pred tedni je otvorilo lutkovno gledališče Sokola I na Taboru letošnjo sezono, kmalu nato pa gledališče Ljubljanskega Sokola v Narodnfem domu, ki je prav za prav lastnina delavne »Češke obce« in umetniško delo inscenatorja kr. narodnega gledališča gosp. Skružnega st. »Doktor Faust«, prastara lutkovna igra iz srednjega veka, prikazana v novem veku v mnogovrstnih oblikah, ta Je bila otvoritvena predstava lutkovnega gledališča v Narodnem domu. Za gledališče, ki nima dovolj sredstev in ki ne razpolaga s stalnimi, v lutkovni umetnosti izkušenimi igralci, je »Doktor Faust« dokaj trd oreh. Milan Klemepoič ga je uprizoril pred leti v svojem gledališču, ko je imel za seboj celo vrsto dobro uspelih predstav. Vsakomur, kdor je gledal Klemenfcičevega »Fausta«, je ostal nepozaben v spominu. Bil je res višek njegove lutkovne umetnosti. Zato sem šel k predstavi, ki jo je vodil g. Markič z narašča jniki, z nezaupnostjo, ki je pač umljiva. Zato naj podčrtam takoj dejstvo, da me Je uprizoritev prijetno presenetila. Prvič po Klemenčičevem teatru sem slišal smiselno in značilno ozvočenje teksta in enotno linijo v režiji, ki je nalikovala Lipahovi v Kle-menčičevem gledališču. Zlasti Faust je bil odlično podan. Potem Mefisto in tudi drugi (Wagner, študentje), ako vpoštevam njihovo začetništvo, so dokaj dobri. Glas Gašperja je bil spočetka zasenčen in moten, pozneje se je razgibal. Najboljši je bil Gašper v sceni t Mefistom. KUverno pa je petje v I
PLAŠČE
za cenjene dame
V VELIKI IZBERI IN PO SOLIDNIH CENAH IMA NA ZALOGI TVRDKA
Drago Cjromp & Co.9 Miklošičeva cesta 14
^MeStaS	I SI	SS
r\k OA o«! Ta Moa/tnHa nnarolo T.nan tekst na sisensm aiiaieKi. i a pa je v »rau
Ob 20. uri La Mascotte, opereta. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Začetek ob 20
ur. v Barcelono do 25 ur, v Carigrad do j Sobota. 22.: Gospa ministrica. Delavska 45 ur. v Helsingfors in Leningrad do 54 ur. < predstava.
K ikor vidimo, je razlika posebno velika j Nedelja, 23.: Ob 15. Gospa ministrica. Rutam. kjer gre navadno pošta z ladjo po j poni. — Ob 20. Življenje je lepo. Pre-
mor ju.
mijera.
stu« povsem neumesten in nepravilen ter ruši ves tisti starodavni fantastični stil lutkovne igre.	.. •
Kretanje lutk pa je slaba točka uprizoritve. Docela neskladno z besedno igro Lutke so včasih klecnile ali pa visele v zrn ku. Prihodi hudičev se ne bi smeli vršili z navpičnimi poleti, ampak z dijagonalniml,
ki so zmožni izrabiti vso razseglost prostora. Seveda, lutke so tovarniške in ni jim dina tista gibčnost kot izvirnim in umetniško izoblikovanim lutkovnim likom.
Scena je, kakor smo pri g. Skružnemu od nekdaj vajeni, odlična. Le prikazni so se vrtele malo prehitro in niso stopile prav nič v ospredje. (Luč v sprednji rampi bi morala ugasniti.) ln škoda, da ni še prikazana zadnja zaključna scena, v kateri odpeljejo hudiči Fausta v pekel.
Sicer pa je Faust razumljiv le odraslejši mladini in je večina otrok uživala Ie ob Ga-šperčku. Zato je prav, da so za zaključek pridali malo atrakcijo, nekak kozaški ples z elastično lutko.
»Fausta« ponovi lutkovno gledališče v Narodnem domu še pred božičem; jutri, v nedeljo, ob 4. popoldne pa uprizori dr. Ivana Laha »Snegulčico«. Predstave se vrše v sokolski dvorani (vhod z Bleiweisove ceste)
b. o!
STARI TRG PRI LOŽU. Tu<i v našem Sokolskem društvu je postalo življenje pre« cej živahno. Članstvo se pridno pripravlja za akademijo, ki se bo vršila 1. decembra. Dramski odsek pa bo otvoril letošnjo se« zono v nedeljo 23. t. m. z veseloigro »Ne« čak kot stric«.
Dopisi
MOSTE PRI LJUBLJANI. V nedeljo 16. t. m. je priredil Sokol v Mostah burko v treh dejanjih »Pred poroko«. Izbira igre in igralcev je bila izvrstna. Poslušalci so napolnil' dvorano do zadnjega kotička in se temeljito nasmejali. Velik del uspeha pripada br. Rozmanu in velik del bratoma Briclju in Kelblu, ki sta žrtvovala mnogo časa, da sta izgotovila brezplačno lepo sa« Ionsko sobo. Igralci so v splošnem vsi do« bro rešili svoje vloge. Male napake posa« meznikov bodo pač izginile z vajami. Na splošno željo občinstva se burka »Pred poroko« ponovi v nedeljo 23. t .m. ob 20. Predprodaja vstopnic bo po hišah. Kdor hoče dobiti nekaj dobrih zakonskih nasve« tov in uživati nekaj veselih trenutkov, naj pride v nedeljo zvečer v Sokolski dom v Moste.
JEŽICA. Dramski odsek Sokola ponovi v nedeljo 23. t. m. igro »Deseti brat«. Začetek ob 19. Pridite! — Sokolska knjižnica je odprta v nedeljo od 10. do 12. v Sokolskem domu.
SV. ANA PRI TRŽIČU. Pred mesecem se nam je dostava pošte iz Tržiča ustavila in se tamkaj kopičijo naše pošiljke in časopisi ali pa jih moramo hoditi sami iskat. Na n%še zadevno vprašanje se nam je odgovorilo, da je zbolel neki pismono-ša. Ker pa dotičnik zaradi svoje bolehno-sti vsak čas zopet zboli, na redno dostavo svoje pošte za našo dolino sploh ne moremo računati. Zaradi tega tudi naročanje časopisov za nas nima pravega smisla. Prosimo poštno direkcijo prav vljudno, da v tej zadevi napravi red.
SV7. JEDERT NAD LAŠKIM. Dramski odsek Čitalnice priredi v nedeljo 23. t. m. ob 3. popoldne v Stokavnikovi dvorani pet« dejansko narodno igro s petjem »Domen«, ki jo bodo po enomesečnem požrtvoval« nem delu podali naši preprosti diletanti. Vstopnina običajna. Vsi prijatelji lepe igre od blizu in daleč iskreno vabljeni!
Iz uradnih in dragih službenih objav
Banska uprava v Ljubljani razpisuje na* slednje licitacije:
II. javno pism. ofertal. licitacijo na sobo« to 6. decembra ob II. za prevzem gradbe* nih del pri preložitvi klanca Srebrnik v tiru banovinske ceste I. reda Mestinje — Sv. Peter pod Sv. Gorami. Proračunska svota znaša Din 312.480.
Prvo javno pismeno ofertno licitacijo na dan 3. decembra ob II. za prevzem gradbe« nih del pri preureditvi operacijske sobe v ženski bolnici v Ljubljani.
Banska uprava razpisuje mesto banovin« skega geometra v 5. oziroma 4. skupini II. kat pri komisiji za agrarne operacije v Ljubljani in pa mesto profesorja odnosno suplenta na banovinski mlekarski šoli v Škofji Loki. Prošnje za prvo mesto je vIo» žiti do 30. nov., za drugo pa do 15. decem« bra pri banski upravi.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča razpisuje dve mesti pisarniških pripravni» kov 4. skupine III. kat. za območje višjega deželnega sodišča v Ljublani.
Za tolmača portugalskega jezika pri de« želnem sodišču v Ljubljani je imenovan g. Dragotin Strucelj konzul portugalske re» publike v Ljubljani.
Dražbe nepremičnin: Pri okrajnem so« dišču v Mariboru soba 27. dne 29. decem« bra ob 10. zcmlj. knj. k. o. Slivnica, vi. št. 18, k. o. Slivnica vi. št. 164 in k. o. Ra« dizelj vi. št. 58. Cenilna vrednost 184 ti« soč 308.50 Din, najmanjši ponudek 122.872 dinarjev. — Pri okrajnem sodišču v Konji« cah dne 20. decembra ob 8.30, zemlj. knj. Slemene vi. št. 197. Cenilna vrednost 1468 dinarjev, najmanjši ponudek 1468 Din.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 2. decembra ob 11. na« bavo 5 kosov elektromotorjev, 3000 kg bencina, na dan 9. decembra ob II. nabavo 300 kub. metrov jam. lesa, dne 15. dec. ob 11. nabavo 100 kub. metrov plohov, dne 22. decembra ob 11. nabavo kompletne na« prave za čiščenje kotlov in na dan 29. de« cembra ob 11. nabavo prenosnega preizku« Sevalnega transformatorja za priklop na napetost 220 voltov.
191 Bolniške stole
Telefon 2059
**Premog
suha drva
Pogačnik BotorlSera 5.
za mladino zabavna knjižica — Din 12 — in še več drugih knjižic z več 100 risbami.
Za Miklavža in Božič lepo in poceni darilo.
Dobijo se v vseh podružnicah „Jutra" in v Tiskovni
zadrugi v Ljubljani.
Naročilu je priložiti Din 12.— in znamko Din 2.— za poštnino.
Zahvala __
Iskreno se zahvaljujemo vsem številnim prijateljem in znancem, ki so nas ob smrti našega nepozabnega soproga, brata, svaka in strica, gospoda
Dr. Branka Žižka
tolažili v naši brezmejni žalosti.
Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, g. dekanu iz škal in domačim gg. duhovnikom, govornikom, gg. šol. vodji Vinku Stoparju kot zastopniku velenjske občine in velenjskih društev, ki nam je stal v teh težkih dneh tako požrtvovalno ob strani, g. revidentu Kurniku kot zastopniku rudnika in Bratovske skladnice, g. učitelju Rejcu iz šoštanja kot zastopniku Sokola in Sokolskega doma v Šoštanju in vodji javne bolnice v Celju primariju g. dr. Raišpu kot zastopniku Zdravniške zbornice za krasne besede ob grobu, dalje J. A. D. Triglavu, Sokolu, Pevskemu druStvu v Velenju, rudniškim nameščencem in Bratovski skladnici, železničarjem, gasilnima društvoma v Velenju in Trbovljah in ostalim mnogo-brojnim darovalcem vencev ter zastopnikom Zdravniške zbornice, Zdravniškega društva v Mariboru, Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, direkcije državnega rudnika Velenje, državne železnice in vsem prijateljem in znancem, ki so v tako velikem številu spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji potL	15.799a
Velenje, dne 21. novembra 1930.
Žalujoči ostali.
Iz življenja in sveta
Položaj v Španiji
Policija na konjih v Madridu, ki vzdržuje mir in red pri vedno se ponavljajočih demonstracijah.
0 starih železnicah
O priliki stoletnice prve večje železniške proge Liverpoolom in Man-chestrom so osvežili angleški listi marsikatero davno pozabljeno potankost, ki kaže, kakšen vtis je napravila na ljudi uvedba novega prometnega sredstva. Iz nasvetov, ki jih vsebuje neki 1. 1838. tiskana knjiga, je dobro razvidno, da so se tedaj ljudje železniške vožnje bolj bali nego veselili. »Izberi si prostor čim dalje od stroja,c pravi ta knjiga, »kajti v primeru eksplozije boš izgubil tako le roko ali nogo, dočim bi te v bližini stroja raztrgalo na drobne kosce. Potem je pa tudi stresanje čim dalje od stroja tem manjše. Sedi na svoj prostor vedno s hrbtom proti stroju, da ne boš čutil tako močno hladnega prepiha v odprtem vagonu. In tudi pepel iz dimnika te ne bo v tem primeru tako slepil.« Po drugi strani so pa bili tudi ljudje, ki so videli v novem vozilu vrhunec vse lepote. Tako piše Aleksander Sommerwille leta 1848. v svoji avtobiografiji: »Vse znamenitosti, ki sem jih gledal v Londonu in drugod, pa najsi so bile še tako lepe in veličastne, izginejo v nič v primeri s pogledom, ki se mi je nudil v Liverpo-olu. Teden dni sem romal po okolici in sem videl tam, kako se je pobliskoma dvigala bela para med drevesi, travniki in vasmi. Ta para je vozila može in žene in vsakovrstno blago in ves vlak, ki je »drvelo« pod belo paro z brzino videl ničesar, kar bi prekašalo ta prizor. Kar se tiče lepote in veličine mu ni enakega na svetu. « — Srečni časi, ko je bilo višek lepote in veličastva malo več nego običajna kočija, veliko vozilo, 5ci je, »drvelo« pod belo paro z brzino 10 do 15 km na uro.
Letala v službi sladkosned-nosti
Švedske linije letalske službe se močno uporabljajo za prevoz delika-tes. Nočni ekspres privaža v Pariz iz dolin Rhone najlepše grozdje in iz Bretanije ostrige, kar se v Parizu pretovori na letala in odpremi na švedsko v mesto Malino. Grozdje in ostrige tako še isti večer pridejo na mizo v odličnih restavracijah Stock-holma, Goteborga in Osla. Po obratni poti pa se prevažajo švedske posebnosti v Pariz in London Po vseh večjih mestih evropske celine se dobe švedski morski raki s švedsko žganjico. čemur so se tudi evropski 6ladkosne deži kaj lahko privadili Ni treba pripominjati, da so te delikatese zavoljo svojih cen dostopne samo gornjim sto tisočem.
Sovjeti in tuji strokovnjaki
V dobi. ko ruski intelektualci, umetniki in učenjaki doslovno stradajo, trosi sovjetska vlada težke stotiso-čake za tuje strokovnjake, ki jih namešča v svojih službah Tako poročajo nemški listi, da dobiva frankfurtski arhitekt May. ki ga je sovjetska vlada pozvala, da napravi načrte in da nadzoruje stavbe ogromnih državnih podjetij, 150 000 rublje v letno. Mož si je izgovoril plačo za 100000 mark v markah (1,300.000 Din), ostalo pa v rub-ljih (rubelj je 25 Din) V Frankftirtu seveda ni zaslužil niti četrtine tega, kar mu plačajo sovjeti. Sovjetska vlada zaposluje tudi celo vrsto strokovnjakov iz drugih panog ter je pri stroki orjaške električne centraie na Dnje-pru zaposlenih precej ameriških in nemških elektrotehničnih veščakov. Ti slednji so samo nadzorniki s posvetovalno močjo, o vsem pa odločajo samo domačini.
Mesto pod vodo
Arheologi so že nad sto let iskali nekdanji Hersones. ki ga je bil opisal že Strabon A šele ta mesec se je posrečilo moskovskim znanstvenikom ugotoviti njegove ostanke in sicer pod vodo. Mesto leži v morju 16 km za-padno od Sevastopolja, 60—70 m daleč od obale in ▼ globini 4—20 m. Po-
tapljači so za sedaj površno prekopali vzhodni del mesta Našli so ostanke številnih zgradb in poslopij. Sredi mesta leži trg, ki je za pol metra višji od ulic. Najbrž je to mestni forum. Okoli mesta gre zid z utrdbami, delo grških arhitektov iz IV. stoletja pred Kr. Potapljači so ugotovili ostanke 16 stolpov ki so ščitili oziaje. Kulturna plast s kipi in drugimi ostanki je pokopana pod peskom in ilovico, ki je debela do 5 m. Razkopavanja se bodo nadaljevala pomladi, ker so jim zdaj na poti zimske burje.
Nemška pilotka Schulte-sova.
ki se bo v kratkem vzdignila na polet okoli sveta. Letela bo iz Monakovega preko Carigrada, Bagdada, Indije in Japonske v New York.
Moskovski kinematografi
Trije največji moskovski kinematografi: Ars. Sovkine, Kolosus. ki kot prvi predvajajo vse nove filme, niso baš poceni. Povprečno stane prostor en rubelj (28 Din). Delavcev ni videti med občinstvom, zato pa je dosti uradnikov in v Sovkinu na Arbatu tudi dosti rdečih častnikov rz bližnjega vojnega ko-misariata. Foyer s palmami, mizicami in orkestrom naredi povsem navaden vtis. Samo po stenah visijo rdeči trakovi z revolucijskim gesli. V dvorani sami sedijo po mehkih naslanjačih med marmornimi stebri gospodične prav buržujske zunanjosti. To so sovjetske strojepiske, stenografistinje, prevajalke. Nimajo nobenih modnih listov in zato redno obiskujejo kinematograf. Manj se zanimajo, kako in kaj igra Mary Pick-
ford, zato pa prav natančno proučujejo
njene obleke. Sovjetski agitacijski filmi se predvajajo pred praznimi dvoranami. Gledajo jih samo oni, ki jim to narekuje službena dolžnost oz. mladina, ki dobiva brezplačne vstopnice. Zato pa oblega moskovsko občinstvo blagajne pri uprizoritvah tudi prav slabih inostran-skih filmov. Pri nas jih malokdo gre gledat, a v Moskvi so znanilci drugačnega, boljšega življenja.
Evropski jeziki
Mednarodni jezikoslovni urad v Ženevi je priobčil zanimivo statistiko o evropski jezikovni zmedi. Statistika pravi, da je na naši celini 125 samostojnih jezikov. Na prvem mestu je nemški jezik, h kateremu se priznava 81 milijonov oseb, na drugem pa ruski, ki je materni jezik preko 70 milijonom osebam (upoštevana je samo evropska Rusija). Angležev je 47 milijonov, Italijanov 41, Francozov 39 milijonov. Zadnja mesta zavzemajo bre-tonščina, baščina in keltščina na Škotskem, prav zadnje pa mordvinščHa, ki jo govori v severni Rusiji komaj nekoliko tisoč ljudi.
Boj
za tismo
Newyorški odbor za pobijanje cestnega ropota je mestni upravi po enoletnem delu predložil svoje zaključke v obliki debele knjige s 300 stranmi. Odbor zahteva med drugim, naj dobijo vsi vozovi brez izjeme gumijeve obroče. Električne železnice morajo nadomestiti brezšumni avtobusi. Avtomobili morajo dobiti bolj tihe signale in trobente naj se sploh prepovedo. Zasebni ljubitelji radia naj oddajo vse zvočnike in se omejijo na slušala. Pocestni razgrajači in vsi. ki povzročajo nepotreben ropot, naj se kaznujejo z zaporom od enega tedna do enega meseca. Odbor pravi, da bodo brez teh nujnih odredb kmalu pretesne vse norišnice, cestni ropot povzroča deset tisoče primerov umobol-nosti.
Vlak in avtomobil
Po podatkih francoskega prometnega ministrstva se je v zadnjih petih letih znatno skrčilo število žrtev železniških nesreč. Leta 1925. so uničile železnice 61 življenj in leta 1929. samo 14. V istem času je naraslo število žrtev avtomobilskega prometa od 2.089 na 3.717. Niso všteti deset tisoči ranjencev in pohabljencev. Torej so železnice neprimerno bolj varne nego avtomobili. Med tem je javnost še vedno nasprotnega mnenja. V resnifci povozijo vlaki v letu dni samo toliko ljudi, kolikor avtomobili vsak dan.
Najvišja gora na svetu
Menite, da je to 8882 m visoki Mount Everest ? Ameriški raziskovalec Edgar pa je že 1. 1925. v kitajski deželi Kansu, ki meji na Tibet, z merjenjem ugotovil vrh, ki dosega višino 9150 m. Vrh se imenuje Gang-Ka. Drug ameriški učenjak, prof. Ročk, ki se je nedavno vrnil iz istih krajev, je sedaj Edgarjeve navedbe potrdil in sicer na podlagi lastnih merjenj. Po-temtakšnem imajo tudi gore svoje veselje do rekordov in še prav nič ne vemo, če ne bo tudi Gang-Ko vrgel kakšen drugi, doslej neznani šampion.
Angleška justica in Sovjetska Rusija
V Londonu je obsodila sodnija skupino postajnih žeparjev Med njimi je bila neka Lidija Hal, rojena Rusinja, ki jo je zapeljal na temna pota njen angleški soprog. Državni pravdnik je zahteval izgon obtoženke v domovino. Toda sodnik je zavrnil zahtevo, eeš, da bi bilo preveč neusmiljeno pošiljati zapuščeno žensko v tako grozovito deželo, kakršna je sovjetska Rusija. Kaznoval je obsojenko samo na tri mesece prisilnega dela.
Otvoritev rumunskega državnega zbora
Kralj Karol čita svoj prvi prestolni govor. Za njim stoji prestolonaslednik Mihael, bivši
rumunski kralj.
NAPREDEK
V MEDICINI
Pri bolečinah v sklepih in udih kakor pri prehladu jemljejo mnogi ljudje Togal-tablete. Togal odgovarja modernemu mišljenju in predstavlja novost in napredek v zdravljenju. Togal je preizkušen na mnogoterih klinikah in bolnicah in se potrjuje njegovo odlično učinkovanje celo v zastarelih slučajih, v katerih druga sredstva niso pomagala. Togal učinkuje naglo in sigurno proti revma-tizmu, protinu, ishijasu, hripi, živčnih bolečinah in glavobolu. Togal učinkuje takoj in je popolnoma neškodljiv za želodec, srce in ostale organe. En poizkus je v Vašem lastnem interesu. Vsaka lekarna ima Togal-tablete v zalogi in Vam jih more te najhitreje dobaviti.
Šport
Medklubske tekme smučarskih štafet
Smučarski klub Ljubljana razpisuje za nedeljo 30. t m. s startom ob 11. dopol« dne v klubovi koči v Tamarju (Planica) medklubske stafetne tekme na progi 20 km. Vsaka prijavljena štafeta šteje 4 tekmoval« ce, od katerih prevozi posameznik progo 5 km. Žrebanje stafetnih številk m popis proge bo na dan tekme ob 10. dopoldne v klubovi koči, kjer se po tekmi razglasi« jo tudi rezultati. Tekmovanje je dostop« no vsem v JZSS verificiranim tekmoval« cem in to proti prijavnim 20 Din za sta« feto. Tozadevne prijave je vposlati do 28. t m. s prijavnino vred na naslov: Dorče Rovan, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana. Naknadne prijave sprejema vodstvo tekme v klubovi koči pred pričet« kom žrebanja.
Prvo placirana štafeta kakor tudi prvi trije posamezniki, ki dosežejo najboljše ča« se dneva, prejmejo častna odnosno prak« tična darila.
Nova angleška orjaška letala
Anglija je zgradila 8 velikih letal, ki bodo vzdrževala promet z Indijo. Na krovu je prostora razen posadke de za 40 potnikov, motorji pa imajo 2500 k. s. Slika nam prikazuje prvo izmed teh letal pri odletu v Herfordshireju, kjer so se vršili poskusni
poleti,
Službene objave LNP
Iz seje poslovnega odbora z dne 19. not vembra 1930.
Navzoči: gg. Stanko, Kovač P., Setina, Kovač J., Accetto, Grošelj, Zupane, Logar
Prošnjo SK Celje z dne 10. novembra t. 1. bo LNP reševal, čim bo K. o. izrekel svoj sklep. Poziva se ISSK Maribor, naj javi tekom 8 dni, ako obstojajo kake za« preke proti verifikaciji igr. Najžerja Ladi« slava in Majerja Jožeta za drug klub. Isto« časno naj javi, kdaj sta nastopila imeno« vana zadnjikrat za matični klub. Do na« daljnega se suspendirajo igr. Golinar (Ra» pid), Sinkovič (Svoboda»Maribor), Zupane (SK Celje), ker se niso odzvali vabilu M o. v svrho zaslišanja. U. o. se predata ASK Primorje zaradi pomanjkljive rediteljske službe ter SK Slovan, ker ni postavil stran« skega sodnika na pokalni tekmi dne 16. no« vembra t L Nadalje se preda U. o. SK Rapid zaradi predčasnega nedovoljenega nastopa igralcev v pokalnem tekmovanju. Poziva se SK Amater, naj javi tekom 8 dni, ako obstojajo kake zaoreke proti veri« fikaciji igr. Abrama Jožeta za drug klub. S pravom naslona dne 22. novembra t. 1. se verificira za TSK Slovan Popadič Ilija. S pravom nastopa dne 29. novembra t. 1. se verificirajo za SK Svoboda«Maribor: Ru« žk5 Ciril, za SK Svoboda, Vič«GIince Koro« šec Stanislav, Tratar Kari, Babnik Lado, Drapek Vinko, Offrin Franc, Vodušek Kari, Jerala Vincenc, Bitežnik Jože, Korošec Ci« ril. Oblak Aloizij, Tehovnik Franc. Vel« kavrh Viktor, Burnik Vinko, Pezdir Franc, Gruden Franc, za ISSK Maribor Paulin Ivan, Pavšič Drago, Reibenschuh Ivan, Ivič Fran jo. Medved Bogomir. — S pravom nastopa v prvenstvenih tekmah 21. maja 1931, v -rijateljskih tekmah dne 21. febru« arja 1931 in v internacijonalnih tekmah dne 29. februarja 1930 se verificira za TSK Slo« van Smolnikar Drago.
Verifikacija igralcev SK Svobode, Vič* GHince Burnik Anton, Merhar Milan, Robi« da Stane, Jandl Anton ter za SK Svoboda« Maribor Vabič Herbert se bo izvedla, ko prejme LNP predpisane slike omenjenih igralcev.
Iz seznama verificiranih igralcev se črta* k> naslednji igralci SK Jadrana: Suštaršič Rudolf, Roškar Ferdo, Vidmar Rado. \Vae« ner Ignac. Lioušek Vinko. Marolt Tvan. Kos Emil \ceetto Oskar. Kukovea Alojz. Sla* vič Franc. Kalaš Lado, Koman Leo. Vizjak Julii. Hudeček Viktor. Vlaj S+efan. Mlinar Lado, Czemv Tvan, Blatnik Aloiz. Dem^ir Lado. Sajovic Franc. Grabrijan Ferdo Ko« mel Ljubko, Novosel Stane, Bardutzky Ro» berfc
Verificiralo »e naslednie prvenstvene tekme: ASK. Primorje I : SK Ilirija I 3:1;
ASK Primorje II : SK Ilirija II, 4:3; Athle* tik rez. : SK Celje rez. 2:2; Athletik rez. : SK Olimp rez. 3:1; SK Javornik : SK Elan 4:3; SK Natakar : SK Jadran 1:7; SK Slovan : SK Reka 3:1; Athletik SK : SK Celje 4:0; SK Železničar I : SK Svoboda I 12:0; SK Ilirija rez. : SK Grafika rez. 7:2; SK Ilirija I : SK Grafika I 3:0; ASK Primorje rez. : ŽSK Hermes rez. 8:0; SK Korotan : SK Slovan 1:0; SK Maribor I : SK Rapid I 4:1; SK Maribor rez. : SK Rapid rez. 7:2; SK Olimp : SK Šoštanj 6:1; ASK Primorje rez. : SK Grafika rez. 12:2; ASK Primorje I : SK Grafika I 3:0; SK Svoboda rez. : ŽSK Hermes res. 7:3; SK Reka : SK Nata« kar 0:3 p. f.; SK Jadran : SK Korotan 8:1; SK Korotan : SK Reka 2:1; Athletik SK : SK Šoštanj 10:0; SK Slovan : SK Natakar 7:0.
K. o. se preda igr. SK Olimpa (Celje) Flis A zaradi incidenta pri prvenstveni tekmi dne 28. septembra 1930. — Tajnik II.
Tekma SK Ilirija : Sturm (Gradec), ki je bila najavljena za nedeljo, je bila za« radi kazni, ki jo je LNP izrekel nad Iliri« jo, odpovedana in se ne bo vršila.
Ljubljanska sekcija ZNS, se bo, ka-sor javlja »Jutarnji List«, najbrže priklopila zagrebški sekciji. Vzrok za to je, da ni ljubljanske sekcije nočejo voditi tekme, v katerih nastopa ASK Primorje. »Jutarnji List« pravi, da bo ta poskus ZNS za ure« ditev razmer v ljubljanski sekciji brez dvoma zelo koristen z ozirom na razmere, ki vladajo v ljubljanski sekciji.
SK Ilirija (nogometna sekcija). Sestanek I. moštva in rezerve se vrši danes, v sobo« to ob 18.30 v posebni sobi kavarne »Evro* pa«. — Točno!
SK Jadran. Danes se vrši v prostorih re» stavracije Usenik, Borštnikov trg, čajanka. Vsi prijatelji kluba se najuljudneje vabijo. — Odbor.
S-nučarji SK Ilirije. Članstvo smučarske sekcije se obvešča, da je kondicijski gozd« ni tek, ki se vrši v nedeljo, dne 23. t m. ob 10. dopoldne, strogo obvezen. V gar» derobo pridite pol ure prej. — Redni tre« ningi se vrše vsak torek in petek ob 18.30 v telovadnici L drž. gimnazije, vhod To« manova ulica.
TONE
Ljubljana. Aleksandr. e. 5.
Projektiranje in izvršitev električnih naprav in instalacij. Popravila električnih strojev in aparatov.	134
Radio
Izvleček iz programov
Sobota, 22. novembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Plošče. — 18: V dolini gradov. — 18.30: Koncert radio-orkestra. — 19.30: Angleščina. — 20: Prenos iz Zagreba: širolova opera ?Citara i bubanc — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Haway jazz.
Nedelja, 23. novembra.
LJUBLJANA 8: Predavanje o vinogradništvu. — 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavnje. — 10.20: O tuberkulozi otrok. — 10.45: Šah. — 11: Samospevi g. Juga. — Vmes radio-orkester. — 15: Dekliški kotiček. — 15.30: Veseloigra >Ugrab-ljene Sabinkec. — 16.30: Pevski zbor z Viča. — Dvoboj na harmoniko. — 20: Češki večer: Samospevi gdč. Hanuševe, radio-orkester. — 22: Napoved časa in poročila. — Lahka glasba.
BEOGRAD 9: Prenos iz Saborne cerkve.
—	11: Plošče. — 12.15: Ciganska godba. — 12.30: Jugoslovenska glasba. — 17.30: Narodna glasba — 19.30: Koncert okteta. — '20.30: Jugoslovenske pesmi. — 21: Iz zvočnih filmov. — 21.30: Poročila. — 21.50: Kabaret. — ZAGREB 11.30: Koncert orkestra.
—	17: Koncert kvarteta. — 20.30: Lahka glasba. — 22.10: Godba za ples. — PRAGA 16: Popoldanski koncert — 18.15: Plošče.
—	19: Prenos iz gledališča »La Traviatac.
—	22.20: Godba za ples. — BRNO 16: Popoldanski koncert. — 18: Arije in pesmi. — 19: Prenos opere iz Praee. — 22.20: Godba za ples. — VARŠAVA 20.3O: Klavirski koncert. — 21.35: Orkestralen koncert. — 22.15: Narodne pesmi. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 10.30: Koncert na orgle. — 11.05: Koncert orkestra — 14.20: Opera. — 17.30: Pevski koncert — 19.40: Prenos simf. koncerta. — 2050: Klasiki operete. — BERLIN 30: Spominska pobožnost. — 2110: Havdn: >Stabat mater.< — 22.50: Komorna elasba.
—	FRANKFURT 19.30: Ves prosrram »z Stuttgarta. — LANGENBERG 20.05: Koncert na orgle. — Koncert Bachove glasbe. — STUTTGART 19.30: Filharmonični orkester. — 20.45: Koncert kvarteta. — 22: Kon-eert solistov. — BUDIMPEŠTA 12: Orke-stralea koncert. — 17.15: Operetna glasba.
CENE MALIM OGLASOM:
mmmmmmmammmm^mm^mamm^mmmmmmmmm^
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492
tfCdor hoče
da «• mu pomije po posti noa/cr aR GaGo drugo informacijo ticočo c« matih oglasov naj pritomi v snamGah ^ eicor ne ho projot odgovora t ™ JS^raMt
CENE MALIM OGLASOM:
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-km beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine j* uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rai. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842.
■
JlasCevi ntaiift ogCa&ov
bi druge informacije tičoče se oglasov, m dobijo todi v podrutntcah *JUTRAc v
flovem mestu * « jetemccifi
Ljubljanska cesta H. 42	pri kolodvoru it. KO
Male oglase tn inserate naročajte v naiih podružnicah.

1 kleparja, 1 inšta laterja in 2 vajenca
sprejmem takoj. Nasiop takoj. Delo trajnol Frane Sramek, Tržič. 48817—1
Trgov, pomočnico
sprejmem. Ponndbe pod »Trgovska pomočnica« na oglasni oddelek »Jutra*.
48806—1
Pisarniško moč
* dobro kvalifikacijo, "^retno strojepisko, iščem. >'as'ov v »glasnem oddelku »Jutra«.	48773—1
Gospodinjo
vajeno boljše kuhe sprejme samec takoj ali pozneje. Ponudbe, ki naj vse-i-Bjejo vse osebne in službene podatke pod »Trajno jnesto« na oglas, oddelek »J u Ta«.	4S704-1
Pomočnika
-rsestransko v mešani siroti izvežbanega, z dobrimi referencami, ki je prost vojaške tlužbe, sprejmem ■ vkoj. And. Elsbacher, La-ško.	4S544-1
Prodajalca
šare o prvovrstno moč ;iprej-me m v delikatesno trgovino. — Ponudbe na oglasni at »Jutra« pod šifro »57«.	48141-1
Pletiljo
■s aožkega, ki se razume pletenje in delovanje "lacb strojev iščeio takoj. Katica Bučar, Glir.a pri iUrlovcu.	48072—1
Blagajničarko
popolnoma samostojno, pr-•^ovrstno in zanesljivo, va-; :no na velik promet, popisoma zmožno slov. in nemščine v govoru ter pisavi, pošteno, sprejme pre-kajevalnica Tavčar, Maribor, Jurčičeva ulica.
48834-1
t K* t »V 'V »4 . A t.i Jr***?
Zastopniki
zgovorni, inteligentni, ki hočejo dobro zaslužiti, se sprejmejo za Ljubljano in «se ostale kraje dravsk banovine. Javijo naj se pod šifro »Delo — zaslužek« na OErlatni oddelek »Jutra«.	48767 —3
Ročno piesiranje
dobro, trpežno, sprejmem na dom od 1 cm naprej do krila 35 Din, otročjega 20 Din. Danica Ljubeč Trnovski pristan 14. Ljubljana.	48748-3
Fantazija
»Preteklega« in »Nekila njega« spada v preteklost. Mi odpravimo depresiji ln nezaposlenost s solidnim zastopstvom. Majhna iz obrazba zadošča za razpe čavanje naših predmetov Kolekcijo lahko vtaknete v žep telovnika, pa nič ne stane! Dogovori se zaključujejo pismeno. NI treba nikakega denarja. Pobllžje SaDira«, Miklošičeva cesta št. '14.	4S907-3

Oblastveno koncesijonirana
Šoierska šola I. Gaberščik
bivši komisar za šoferske izpite, Bleiweisova cesta 52. Prihodnji redni tečaj prične 1. decembra. 48534-4
Šestošolec
bi po nizki ceni instruiral za prve razrede realne imnazije. Cenj. ponudbe Sa oglasni oddelek »Jutra« pod »Vesten III«. 48888-4
Oblastveno koncesijonirana
šoferska šola
Gofko Pipenbacher
Ljubljana. Gosposvetska 12.
Teorija vožnje. 47730-4
Dekle
» vsa hišna dela, pridno n pošteno sprejmem. Na--Iov pove oglasni oddelek »Jutra«.	48873-1
Pletiljo
Hurjeno v izdelavi nogavic na -trnju Ideal št. 10. sprejmem ukoj v Zgornji Šiški, Kosova polje 193.
4SS94-1
Trg. pomočnico
Kveibano v galanterijski »i: modni stroki, sprejmem Ponudbe pod »Trgovska P"mocn:ra« na oilas. od-aeiek »Jutra«. ' 48806-1
Služkinjo
m vsa gospodinjska dela istem. Kaslov pove oglas, oddelek »Jutra«'. 48017.1
Instrukcije
h vseh gimnazijskih predmetom daje akademik S. G. Popovič, Rimska cesta št. 17/1.	48S93-4
Prva oblast, koncesijonirana
šoferska šota
Caniernik, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 30 —
(Jugoauto) telefon št. 2236 Pouk in praktične vožnje.
251
Potnica
1» prodajo predtiskarij dobi službo. Ponudbe pod »Za stalno« na oglasni oddel. »Jutra«. 48726—5
Sposobne potnike
za razprodajo dobrih Artiklov iščemo proti visoki proviziji. Ponudbe po=Ia-ti r.a oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Hiter zaslužek« 48759—5
Potniki!
7.a do>>er zaslužek se ""brnite na oglasni	oddelek »Jutra« pod šifro	»Mnogo kupcev«.	48760 —5
Važno knjigo
»Ženinom in nevestam — pouk za srečen zakon«, katero je spisal Anton Bo-naventura, škof ljubljanski, dobite v hrvaščini za 10 Din v gotovini ali poštnih znamkah pri Lovru Kala šiču. Maribor. Aleksandrova 18.	48944-8
Natakarica
pridna in poštena, želi premeniti službo. Naslov pove oslasni oddelek »Jutra«.	48808—2
Dekle
pridno in pošteno, izučeno v kuhinji, z dobrimi ;ipri-
čevali. išče službo. Naslov v oerlasnem oddelku Jutra 4S840-2
Perfektna sobarica
ki zjia dobro šivati, želi lužbo pri boljši družini. Nastopi lahko 1. ali po novem letu. Nasjov pove oglasni oddelek »Jutra«.
48869-2
G. Th Rotman:
Sambo In Joko
Vesela levja zgodba
Korespondentka
vešča francoščine, italijanščine, slovenščine, srb)br-vaščine in deloma nemščine išče službo za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Grem tudi na deželo«.
48791—2
Intelig. gospodična
absolventka realke, z znanjem francoščine, italijanščine, slovenščine in -rbo-hrva ščite išče primarne službe v Ljubljani ali na deželi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Am-bicijozna«.	48790—2
Intelig. gospodična
mlada, z znanjem nemščine, srbohrvaščine in slovenščine v govoru in pisavi — igra tudi klavir — išče mesto vzgojiteljice k 1 ali 2 otrokoma od 1— 6 let. Eventuelne ponalbe pod »Vzgojiteljica 18« na oglasni oddelek »Jutra«.
48788-2
Natakarica
marljiva id toina. žel! na mestitve kot plačilna, ozir. blagajničarka » dobro Ido 6i gostilni ali restavraciji. Prosi «e naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Natančna računarica«.
48193-2
Dvovprežni voz
močan, z zavoro zadaj, popolnoma nov, nerabljen, težak 360 kg. za 4000 Din proda Jakob Kapus, kovač Nova vas, pošta Lesce — Gorenjsko.	48S48-6
Fotoaparat
9 X 12, Zeiss-Tessar 1:3.3. Schlitzverschluss 3 do 1/1000 sek.. 3 filtri, kasete. nabavna cena 4500 Din. izredno ugodno naprodaj. Na ogled pri optiku F. P. Zajec. Stari trg štfv. o.
48S76-6
Skelet gorile
dobro ohranjen prodam po nizki ceni. Ponudbe pod »Gorila« na po<lr. »Jutra« v Celju.	48862-6
Kot pošlo vodkinja
želi mesto prodajalka, iz učena v mešani stroki, do bro izvežbana. Dopisi raj se blagovolijo nasloviti na podružnico »Jutra« v Ce ju pod geslom »Izvežba na 33«.	48715—!
Razne prepise
sprejme gospodična z iepo pisavo na dom aH želi primerne službe. Naslov oglasnem oddelku »Jutra 48730—2
Šofer-mehanik
večletno prakso žel spremeniti mesto, gre 'dd k avtobusom. Cenj. p: nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trezen In zanesljiv šofer«. 48753-"
Gospodična
srednjih let, dobra vzgoji teljira, vešča slovenskega nemškega ln Italijanskega jezika išče službe. k boljši rodbini. Izven Ljubljane. — Cenjene ponudbe pod »Je »en 30«- na oglasni oddelek »Jutra«.	48768—2
Dekle
ki zna kuhati in opravlja ti vsa dela, želi službo za takoj. Naslov: Cilka Ta dina, Trbovlje 2/86.
48838-2
5erfektna kuharica
želi premeniti mesto v bolj o privatno hišo ali restavracijo — najraje v bližini Ljubljane. Ponudbe pod ifro »Ali v Ljubljani« r.a oglasni oddelek »jutra«
48809-2
Vrtnar
izučen v vseh panogah vrtnarstva, z večletno prak so, išče službo, ali prevza me manjšo vrtnarijo v najem. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celj-u pod Poročen 1930«. 48936-2
Absolventinja
trgovskega enol^fr.ega tečaja »Vesna« v Mariboru, pridna in zanesljivo dobra računarica, z znanjem slovenskega, hrvatskega ir nemškega jezika, strojepisja in stenografije, želi kjerkoli mesto začetnice. — Cenjene dopise prosi na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Vesna«.
48938-:
rgovski pomočnik
wšten in marljiv, izvež->an v špe^eriji, železnim" ter manufakturi. išče službo za takoj ali pozneje. Dopise na oglasni oddelek Jutra« pod »štev. 21«.
48935-2
•	t I
•	■
v \V./' ' /

Leseno barako
bufet prodam. Vpraša se v vinotoču Franzot. Fran-kopamka cesta 26. 48803-6
Dve fini zlati uri in tri velike izložbe
šipami ceno naprodaj, pove oglasmi odde-
Kje, lek »Jutra«.
43602—6
119.
Sambo se pa od samega strahu niti ne »meni za redarja in takoj plane skozi vra ta. Joko, ki je pobegnil na šolsko tablo, j« seveda ubere za njim. Ko sta ie daleč' od ▼asi. se kmaln zagledata na travniku, kjer ravno sušijo seno...
Ker soln^e že zahaja, si izbereta lepo kopo. Vanjo zlezeta in tako skrita prebijeta
Prerajg in drva
orodala lezeršek Vodmat 200
Premog
trboveljski, šlezljskl. »npl.
in koks
dostavlja na dom »Ilirija« d. z o. t Dunajska cesta St. 46 — Miklošičeva e 6. Telefor. St. 28-20 in 3595.
Premog
šentjanški in črnomeljski, dobavlja na vagone Prodajna pisarna Ljubljana. Kolodvorska 30 (Levante) 48680-6
Dalmatinsko vino
prvovrstno po 10 Din 'iter toči na Cankarjevem »abrežj« št. 5. 4S9I5-6
Za studenec
vso opravo — raacesnove cevi in vse kar se potre buje. že rabljeno, takoj poceni proda Anton Lešnik studenCni mojster, Studen oi. Piadvanska cesta 5t. 10 48946-6
Lkm 1
Anodni aparat
ln polnilec za	220 volt
kupim. Ponudbe	na oglas,
oddelek »Jutra«	pod Šifro
»Anoda«.	48802—9
Samo v Ljubljani
kupim papirnico s trafiko, manjšo delikateso, bufet. dobro gostiloo, špecerijsko trgovino ali grem ta družabnika v kako drigo podjetje aii sprejmem službo v samo zelo dobrih podjetjih z fiksno plačo najraje kot potnik začetnik za Slovenijo In Rr vatsko, skladiščnik, !nka-sant ali kaj podobnega. Nastop 1. jan. 1931 ali 1. febr. 1931 !■ kapitalom od Din 50—60.000. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trdna volja«.	48529—16
Radio
petcevmi, z v-emi potrebščinami in zvočnikom velo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra 48886-9
Avto
Tvpa PLTCH VIII., v prav dobrem stanju prodam za Din 30.000. Ime prodajab-a se izve v oglasnem odd. »Jutra«	48657-10
Ford
najnovejše tipe. limusina z 4 vrati, komaj vožen, t 2 rezervnimi kolesi takoj naprodaj. Ponudbe pod 5:fro »Ford skoraj nov« na ogl. oddelek »Jutra«. 48864-10
Auto - Ford
zaprt, petsedežen. v najboljšem rtanju, ugodno na prodai Naslov v ozlasnem oddelku »Jutra«. 48916-10
Moško kolo
že voženo. kupi Josip Vi-denšek. pekarna v Kr.rnju 488S9-.11
Kinoaparat
kompleten s stojalom, boljšega sistema. kupim. Ponudbe na naslov; Ivan Tischler. fotograf. Vrhnika.	4S736—7
Pudel
3 m dolg, s steklenim nastavkom kupim. Ponudbe !■ ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pnd»I«.
48822-7
Posojilo
išče trgovsko podjetje, na prvo mesto posestva. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«	48931-1S
Trgovina
s knjigami, mozikalijami. s papirjem In antikvariat,
vse zmožno še povečave, takoj poceni naprodaj. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »K. H. 23« na oglasni oddelek »Jutra«.
48456-10
Trgovsko hišo
s trgovino mešanega blaga, na prometnem \rajo v Dravski dolini prodam za 140.000 Din. Vprašanja na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Promet 73.000 Din« 48440-20
Družinska hiša
z velikim vrtom in gospodarskim poslopjem, 20 minut od Glavnega trga v Mariboru naprodaj. Starco vanje takoj prosto. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	48912-20
Kupim hišo
tn- ali večstanovanjsko v Ljubljani, ali bližnjih predmestjih. Cenj. ponudbe na oslas. oddelek »Jutra« pod šifro »Do 450.000 Din«.
48286-20
Stavbna parcela
vogalna. 600 m». ca BeH gradom. 2 minuti od Dunajske ceste naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	48402-20
Posestva
stanovanjske in trg. hiše na periferiji Maribora naprodaj. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Priložnostni na kup«.	48333-20
L ' -I aH -obo
oddam takoj. Naslov i oglasnem oddelku »Jutra« 48663—19
Novozidana hiša
z dvema sobama, kuhinjo, shrambo, pritikjinami, go sipodarskim poslopjem lepim sadnim vrtom na prodaj v bližini mesta ua Gorenjskem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
48847-20
Pohištvo
spalnice, jedilnice, kuhinje itd. dobite najceneje pri Napast. Vizmarje (orez železniško progo pri Marijini kapeli, levo) pošta Št. Vid nad Ljubljano. Ogledate lahko tudi ob nedeljah-	48854-12
Spalno opravo
jeseLovo proda ter sprejme vsa v to 6troko spadajoča dela in se priporoča Avgust Cerne, Zg. šiška
št. 122.
48903-12
Kompl. spalno sobo
iz trdega lesa, po telo nizki ceni oddam. Naslov pri podružnici »Jutra« Celju.	48937-12
77/
Prodam hišo
enomadstropno. novozidano eno štirnobno. parketirano iu dva manjša stanovanja, elektrika, vodovod. 1300 m' vrta, na cesti X. Podrožnik za 285.000 Din Letni donos 29.000 Din Prevzame se lahko večja hipoteka Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	48Š85-S&
_____—- " V
Kupim hišo
na prometnem prostoru t
že vpeljano trgovino r znesku do Din 200.000.—. najraje v okolici Maribora ali Oelja. Cenjene ponudbe t opisom hi5e in navedbo eene pod »N. K.« na podruinico »Jutra« v Mariboru. 48073-20
Kmetski mlin
2 para kamnov in 2 val-ka ,v zelo prometnem žitnem kraju brez konkurence prodam. Josip M-oborič Rače Fram.	48T724—20
Več kmetijskih
posestev
je na prodaj; veliko in malo, eno v ravnini in drugo malo v hribu, dosti gozda i.n samo, kakršno si kateri kupi od 113 do 150.000 Din polovico plačljivo in polovico pa na ugodnosti, kakor si kateri želi po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	48730-20
Žaketna obleka
za višji stas poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddel. »Jutra«. 4854«—13
Božična drevesca
smreke, jelke od 2 na do 6 m lepo zraščena, več vagonov potrebujem za jdopavo dp 8. dec. Cenj. ponudbe na Matela. Maribor, Ipavčerva ul. 55.
48735—15
Mesnico s klavnico
in talilnico dam r najem.
V mectn je sedež »rezkega poglavarstva, sodišča, sanatorij. 12 let. sejmov, tedenski svinjski seje.m. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 48724—19
Pekarna
dobro uvedena, z minimalno stanarino naprodaj z vsem inventarjem i» odjemalci. Prevzame se lahko takoj. Vpraša se lahko: Cvjetna e. $4, Zagreb, Kovači«.	48645-19
Vilo
novozgrajeno, s- tremi stanovanji s kopalnicami, vse obloženo z emajliranimi ploščami, parket, z vsemi pratiklir.ami in ograjenim vrtom prodam. Stanovanj« takoj na razpolago. Po-izve se pri Iv. Oražmn v Mostah pri Ljubljani.
48888-20
Lep lokal
s pohištvom, primeren za vsako obrt, na zelo prometni točki ljubljanske periferije pod ugodnimi pogoji odaam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Kavcije zmožni imajo prednost«. 48897-19
Trgovski lokal
1 inventarjem ia ttanova-njem sobe ter kuhinje, na zelo prometnem kraju, 10 minut od postaje oddam pod zelo ugodnimi pogoji. Pojasnila daje Stanko Me-terc, Zabreznica pri Žirovnici, Gorenjsko. 48949-17
Starejša trgovina
na prometnem krajn v Ljubljani pod tovarniško ceno naprodaj. Pismene ponudbe pod »Takoj Din 120.000.—« na oglasni oddelek »Jutra«. 48003—19
Prostore
za skladišče ali delavnico oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 4SS59-19
Trgov, z gostilno
tudi samo trgovino, najraje na deieli, vzamem v najem takoj ali 1. jan. 1931. Ponudbe pod šifro »Trg. t gostilno« na ogl oddel. »Jutra«. 48813—17
Trgovino s skladišči
dobro vpeljano oddam proti kavciji v najem v večjem industrijskem kraju. kjer je sedež oblasti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	48799-17
Restavracijo
prvovrstno, poleg sodišča in glavarstva, z dobro urejenimi sobami in inventarjem oddam v najem edino zmožnim osebam brez otrok Potrebno do 35.000 Din kapitala. Nasjov v oglas, oddelku »Jutra«. 48798-17
Gostilno
v sredini mesta takoj oddam v najem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Dobro idoča gostilna«.
48910-17
Gostilno
vzamem v najem ali orS-s topim kot družabnik — isto za vi no toč ali delikatesno trgovino — s precejšnjo vsoto denarja in sodelovanjem. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Kapital in poštena ooče	48904-17
Tvoraiške prostore
velike, zidane pred jar leti, z cleiktriCn« hhmhI-Ijavo in več kr»sm'h stanovanj oddam* v Zgornji Šiški. Naslov v «gf*sne® oddelku »Jutra«. 48899-17
. Fižol
letoir.ji, eipro. koks nizki in visoki, orehe tankih lupin. d e b el e, ponudite takoj povzorce^o z navelbo množine tvrdki Peter Se-tina, Radeče, Zidani most.
48845-38
Svežega zelja
več vajjonef kupi I. Ora-žem, Moste pri Ljubljani.
48867-3S
Viiimui
Stanovanje
2 sob in pritiklin takoj oddam v I. nadstropju. — Is'otam oddam kletno stanovanje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 48821—SI
Stanovanje
2 sob in pritiklin v cen trn mesu oziroma v Sent peterskem ali kolodvorskem okraju, išče za poznejši termin boljša rtran ka treh oseb. Pismene po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »poznejši termin«.	48777—21
Dvoje stanovanj
dro in enosobno s pritikl nami oddam ugodno takoj Naslov v oglasnem odde ku »Jutra«.	48639-21
Stanovanje
komfortno, s 5 sobami in vsemi pritiklinami oddamo s 1. februarjem 1931. Pražakovi ulici št. 13/1. — Pojasnila daje Pokojninski zavod za nameščence Ljubljani, Gledališka nI. 8.
4SS82-21
Stanovanje
samsko, obstoječe iz 2 sob. predsobe in kopalnice od damo s 1. decembrom 1980 v Pražakovi ulici št. 15/IV Pojasnila daje Pokojnin ski zavod za nameščence v Ljubljani, Gledališka ul St. 8.	48883-21
Stanovanje
2 sob in vseh pritiklin od damo s 1. februarjem 1931 v naših hišah na Brinju Natančna pojasnila daji Pokojninski zavod za na meščence v Ljubljani, Gle dališka ulica 8. 48884-21
Zračno stanovanje
2 sob in kuhinje, t vsemi pritiklinami, elektriko, vo dovodom in vrtom, na Jezici št. 91 (poleg avtopo-staje »Ruski car«) takoj odda Dobnikar Ivan. Jezica.	48866-21
Trisob. stanovanje
■predsobe, kuhinje in pritiklin po ugodni eenl oddam pri St. Vidu. Naslov v oglatnem oddelku Jutra 48852-21
Stanovanje
3—5 sob, v sredini mesta primerno za ordinacijo, za takoj ali pozneje i š 8 e zdravnik. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Ordinacija«.	48895-21
Enosob. stanovanje
e fcubiojo, pritiklinami in vrtom oddam v "Zeleni jami, .10 minut od Kolinske tovarne. Kasloiv v oglas, oddelku »Jutra«. 48890-21
Stanovanje
sobe in kuhinje oddam v Zg. Sliki St. 138, Kosovo polje.	43926-21
Stanovanje
najmanj S sob, kuhinje In pritiklin želim do 1. febr. 1931. ali pozneje, v mestu, ozir. za Bežigradom. Cenj. ponudbe na oglas. Oddelci »Jutra« pod »Mala, mirna in snažna družina«.
48925-51
Stanovanje
4 _s»b, kuhinje in pritiklin, primerno tudi za pisarne,
v sredina mesta takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 48994-21
Enosob. stanovanje
vodovod, elektrika, vse pritikline, dva kletna prostora, pripravna za delavnico, odda Torkar, Zg. Šiška pri novi Soli. 48796-21
Stanovanje
1 sobe ia kuhinj* oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 48741—21
Dijaka ali akadem.
sprejmem na brano in stanovanje ▼ lepo opremlj. čisto tolnčno sofco v bližini tehnične srednje šole. Naslov T oglasnem oddelka »Jutra«. 48560-22
Dijaka
po nizki ceni sprejmem na stanovanje, event. z vsb oskrbo. Mala čolnarska nI. it. 3.	48900-22
Občina Ljubljana Mestni pogrebni taved
Zapustila naju je v brezmejni boli iskreno ljubljena in zlata sestrica, gospodična
Marija Cvarova
poštna uradnica v pokoju
ter se dne 21. novemba ob 6. uri zjutraj, previdena s sv. zakramenti preselila v lepše življenje.
Truplo nepozabne se prepelje iz hiše žalosti Celovška cesta 89 k Sv. Gregorju pri Ortneku, kjer se bo vršil pogreb v nedeljo, dne 23. novembra ob pol 12. uri dopoldne.
Ljubljana-Ortnek, dne 21. novembra 1930.
15789
Žalujoči ostali.

Prazno sobo
v sredini mesta iSče boljši gospod. Ponndbe pod »In»« ca oglasni oddelek »Jutra« 48797-23
Solnčno sobo
Lepo opremljeno, s parketom in električno razsvetljavo, po želji s souporabo kopalnice, takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	48731—23
Sostanovalca
sprejmem na brano in sta novanje. Naslov v oglas, oddelku »JutTt« .48561-23
Sobo
i posebnim vhodom, elektrika, vodovod oddam za 3. dec. v Rožni dolini VIII/22.	48774—23
Sobo
s posebnim vhodom oddam Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.	48860-23
Sobo s štedilnikom
iL pc««bnim vhodom dobi tisti, ki mi posodi večjo vsoto denarja. Več po d govoru. Ponudbe na ogla1 oddelek »Jutra« pod šifro »Brezplačna soba«.
48877-23
Sostanovalca
sprejmem v lepo opremlje no sobo s klavirjem. Piš. Rimska cesta Stev. 2/II.
48858-23
Opremljeno sobo
s kopalnico oddam gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 48853-23
Prazno sobo
z balkonom in kl«tjo oddam s 1. dec. eni a]i dvema preprostima osebama za 250 Din, ako bi ena izmed obeh pomagala gospodinji opravljati lažja hišna dela, pa samo za ceno 100—150 Din. Naslov oglasnem oddelku Jatra 48883-23
Sobo
prazoo ali opremljeeo, na Glineah oddam 1 osebi
Naslov v oglasnem .oddelku »Jutra«. .	48714-23
Sobo
s p««bnim vbodom oddam 2 gospodoma v Kolodvorski ulici št. 37. 48906-23
Dve sobi
praVni ali opremljeni, »ku paj ali posamezno poceni oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 48913-23
Sobo
s posebnim vhodom oddam boljSemu gospodu. Naslov t oglasnem oddelku Jutra 48924-23
Opremljeno sobo
solnčno, z električno rat svetijavo in posebnim vbodom iSče gospod s 1. de cembrom. Ponudbe na cgl. oddelek »Jutra« pod šifro »St. 205«.	48920 23
Lepo, zračno sobo
z dvema posteljama, elek
triko in posebnim vbodom blizu tehnike in univerze takoj oddam v Trnovski ulici St. 7/1. 48019-23
Sobo
lepo opremljeno, i separatnim vhodom oddam ta koj gospodu Cesta v Rožno dolino 14/1. 48948-23
Sobo
blizu univerze oddam s 1. decembrom 1 ali 2 gospo doma. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 48928-23
Sobo
sopariraii«, v bližini centra iščem. Ponudbe prosim na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Zmerna cena«.
48930-23
Godba in ples
bo v nedeljo pri Martiocu v Zg. Šiški. 48792—18
Vsako soboto
in nedeljo
vabim aa prvovrstne domače jetrne in krvave klo-ba«e, pečenice kakor tudi dobro kapliieo. Restavracija »Zebal«, Rudnik. Ljubljana, Dolenjska <*es»a " 48274—18
Proti izpadanju las
m bolezni lasUča is >!■•«< edino aspeino sredstvo. — Lotftek ® Dta. _ »Ines«, Ljubljana, Merosodna ulica št- l.	373-84
Ženski h moški model
(akt) išče slikar. Honorar običajni. Ponudbe na og|. oddelek »Jutra« ped lifre »Model takoj«. 4888034
Trgovec,
izvozni, S8 let star. izobražen, bolj mirnega značaja, z večjim premoženjem v gotovini, želi pc-zuanstva v svrho ženltve sebi primerne družice. — Prednost imajo posestnlc«. Dopise prosi pod značko »Lastni dom 350.000« na podružnico »Jutra« v Mariboru. Na anonimne dopise brez slike se ne ozira 43719—24
1900 Vilma
Dvigni pismo. Tvej Z.
48844-34
Gospod I. Vir
dvignite pismo pod Vaš* Šifro.	4SS12—24
Neznanec
Ne pišite na dom, temvei na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kati«. 4S891-28
»Vigred«
Prijetno Iznenaden ljubki« pozdravom, ki jih hvaiež-bo vračam, prosim iskrenega nadaljnega obvestila. Preudani —	48903-34
Iščem damo
vitko in lepega obraza, kot model za umetniške fotografske študije. Dopise z navedbo pogojev pod »Fotoamater« na oglasni oddelek »Jutra«. 48933-24
Obrtnik
srednjih let, mirnega it treznega značaja, želi poročiti preprosto gospodično, izučeno v špecerijski stroki, ki bi lahko dobila obrtno pravico. Po možnosti z nekaj gotovine, kar pa ni pogoj. Le resne j>t-nudbe po mogočnosti s sliko in natančnimi podatki na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Mirna b»-docnost«. Tajnost zajamčena.	48S56-25
Dva brata
vajena mešane stroke, lesne trgovine in gostilne, se želita poročiti. — ponudbe ta oglasni oddelek »Jutra« po< »f>va brata«.
48870-26
Vdovo ati gdč.
ki ima lai-tno trgovino »)i gostilno, izobraženo in tt-brega srca, iščem za mojega trg. izobraženega Brata. Gdč. natakarice t lastno pravico niso izključene Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod Sifr« »Adolf Pavi.« 48871-25
I Si
Klavir
za 3000 Din prodam. Naslov oove oglasni oddelek »Jutra'«.	48831-26
Pianino
že rabljen, kopi®. P«-nudbe na oglasni oddelok »Jutra« pod »Pianino 10«.
48S8P-3S
Lep pianino
dobro ohranjen, z lepi« in močnim glasom, poceni proda Kos, Kolodvorska ulica št. 26/IT. 48908-26
Pisalni stroj
rabljen, z vidno pisavo, v dobrem stanju poeeni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 48711-29
Pisalni stroj
»Dnderivood«, skoraj nor za 3800 Din prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Cn-derivood«.	48293-3®
Pletilni stroj
8/80, prav dober ugodim naprodaj. Naslov v »glas. oddelku »Jutra«. 4S918-2P
m
Entlanje
t po 1 Din izdelovanje dim skega perila, strojno in ročno vezenje tastorov, posteljnih preprog, predtiska-rija. šivanje pletenin na entl stroj po konkurenčnih cenah. M. Sedovnik, FIo-rijaaska 6.	358-90
Modroce
P« 340 Din n a d i Karel Sitar, Wolfova ulica St. !2 — dvorišče.	48887-30
?
MU ?	®
~ tT5	3
g"*	Š
s * s a t» "9
S ° ° S s S
R. t,	Ž
!»§§.§• a « 2 -o" c - n £■-> J» s o
-- S-S ^
O o 2 a.
a
° 3= g 8 S"	g
jTc> o o-o. ^
= « o	w
u«.s »e	5
8?»«i
s-Il
l^ss-ii-g s
te ~ SL^. ®
Zane Grey
Do zadnjega moža
Roman
»Res?« je začudeno vzkliknil Jean. Njemu se je zdela ta vsota
že maihno imetje. »To je strašna reč, stari. In kje so bili tvoji pastirji, tvoji govedarji? Pa Bili in Guy?«
Bili Isbel je zažugal Jeanu s pestjo in odvrnil z resnobo, ki je pričala, da je bil v živo zadet: »Kje sva bila z Guyem? Oho, dragi brat iz Oregona, tu sva bila, vsa ta leta; spala sva malokdaj delj kakor po tri ure na dan — in jahala, da so nam škornji padali z nog — pa ni nič pomagalo, da bi bila izguba manjša.«
Vesel klic iz kuhinje je zmotil moške v njihovem razgovoru.
»Zajtrk!«
Med zajtrkom se je stari rančar razgovarjal z Billom in Guyem o današnjem delu; šele iz tega razgovora je Jean spoznal obsežnost očetovega obrata. Po zajtrku sta pokazala Jeanova brata živo zanimanje za nove puške. Odvili so jih, jih očistili in odnesli ven-kai, da bi iih preizkusili. Vse tri puške so bile vvinchesterke kalibra 44; to orožje se je zdelo Jeanu najbolj učinkovito. On jih je prvi preizkusil. Streli, ki jih je dosegel, so ga zadovoljili in iznenadili ostale. Bil! je rabi! dotlej staro henryjevko. Guy ni imel posebnega nagnjenja za kako določeno vrsto pušk. Rančar je bil zaverovan v svojo staro enostrelko za bivole. »Ho, jaz ostanem kar pri tej. Starega psa je škoda učiti novih umetnij. A vidva, dečka, se le seznanita s štiriinštiridesetkami; jemljita jih s seboj na konja in vadita se, kadar zagledata kakega kojota.«
Jean s« je težko predstavljal, da naj bi imelo to zanimanje za
orožje in strelsko umetnost kako posebno, usodno ozadje. Puške so bile za pionirja prav tako važne kakor plugi in njih spretna raba je bila nekaj, po čemer je stremel sleherni graničar. V tem pogledu so člani Isbelove rodbine že od nekdaj prijateljsko tekmovali med seboj. Celo Ana Isbelova je dobro streljala. Jean je upal, da je oče v svojem pismu vendarle nekoliko pretiraval in da so bile njegove besede »seveda imajo namen, da bi me spravili s poti« samo plod njegovega prirojenega črnogledstva. A še med tem, ko se je izkušal prepričati, da je tako, mu je prišlo na um to in ono, kar je bil slišal o posebnem slovesu Texancev, da so strelci brez primere, nepoboljšljivi prepirljivci in nagnjeni k neutolažljivemu sovraštvu. V Oregonu so bili živeli Isbelovi med marljivimi in miroljubnimi pionirji iz vseh držav; seveda je bilo življenje trdo in preprosto in časih je tudi pokalo, a vendar se ni nikoli zgodilo, da bi bil kak Isbel ubil človeka. Zdaj so pa živeli v še bolj divji, redko naseljeni deželi med možmi svojega lastnega kova. Jean ie po sili odpodil mrko razpoloženje, ki se ga je polaščalo. Naj so bili pogoji življenja v Grass Val!ey še tako neugodni, s pogumom in razumom jih je bilo moči premagati in odpraviti.
»Ho, Jean, jaši s fantoma na pašo. Oglasite se pri sosedih, posebno pri Jimu Blaisdellu. Pa živino si oglej; odberi si nekaj konj.«
»Jaz sem svojega že videl,« je naglo odvrnil Jean. »Belec je.«
Po prvem vtisu je Jean imenoval svojega konja »belonosca«; kar zaljubil se ie v to žival, še preden se je utegnil prvikrat zavih-titi nanjo. Belonosec je bil videti živahen, a vendar krotak. Vzgojili so ga bili, ne ukrotili; zato ni bil vajen trdih udarcev, biča in ostrog. Rad je delal vse, kar je jezdec zahteval od njega.
Onkraj travnikov so se širili pravi pašniki; vsa zelena plan je
bila posejana z neštetimi govedi. Prizor je bil tak, da je moral nehote navdušiti gledalca. Brata sta Jeanu vse razkazala. Srečaii so nekatere izmed pastirjev in jahačev, ki so služili na ranču, med njimi tudi tršatega sivolasega moža, čigar oči so bile rdeče in stisnjene od mnogega jahanja po vetru, solncu in prahu. Ime mu je bilo Everts; bil je oče tistega dečka, ki ga je Jean srečal blizu vasi. Everts je pravkar odiral tele, ki so ga bili volkovi zadavili »Da, čujte, Jean Isbel,« je rekel Everts, »čas je bilo. da ste prišli domov. Pravijo, da imate bistro oko za sledi. Nu. morda zasačite starega volka, ki je napravil to reč. Zadnja dva meseca je poda vil. kar laz vem, že devet telet in junčkov. In zdaj pomislite, da smo šele na pragu pomladi.«
Proti jugovzhodu se je Grass Val!ey razširjala: pašne trave je bilo povsod kar v pravljičnem obilju. Na zahodnem pologu tega konca doline je bilo več pristav. Jean je zvedel, da so se po jasan. močavah in stranskih dolinicah, koder je bilo zmerom	vode
in trave, naselili drugi rančarji. Vsako pomlad se je priselilo po nekaj novih rodbin.
Blaisdell je s svojo ogromno glavo, grivastimi rumenimi lasmi in krepko govorico spreminjal Jeana levjega tipa Tesancev On ni bil toliko star kakor jeanov oče. Imel je bobneč glas in tisti zatemnjeni način govorjenja, ki je značilen za vse može iz Texasa. ter višnjeve oči, v katerih je še vedno gorel mladosten ogenj.
»Ho, zelo ste podobni svoji sestri.« je rekel Blaisdell. »In to si lahko štejete v pohvalo, mladi mož. Oba me spominjata svoje matere. A Isbel ste vendarle. Tam zadaj v Texasu živijo liudie ki nikoli ne nosijo rokavice na desni roki; vrag naj me vzame, če vas nenadoma sreča tak dedec, bo mislil, da so se grobovi odprli, -n bo prijel za pihalmk.«
Vrhnji
"V	■ • •
čevlji
(galoše) in
snežni
V	I • •
čevlji
g znamko »TRETORJi« vas Ščitijo pred vlago, mrazom tn umazanostjo. Ta znamka je uzor Izdelkov. NI boljšega čevlja od znamke »TRETORN«.
ra
ZA
D I N A R A w —-
mesečno dobuate kartoniranu
Hscento
resne ponudbe iz večjih mest Slovenije od že obstoječih in dobro vpeljanih kolonijalno - delikatesnih trgovin na glavnih ulicah zaradi otvoritve
»Samoprodaje Jugobrazil"
(Prodaja najboljše braziljanske kave in ostalega kolonijalno - delikatesnega blaga.)
Sprejemamo ponudbe tudi ostalih interesentov, ki bi pristali na otvoritev specijalnih trgovin za prodajo »Jogo-brazil izdelkov«.
Z ozirom na specijalne pogoje zahtevamo pogojno poznavanje stroke, dobre reference in sigurne garancije.
Pismene ponudbe na »Jugobrazil«, Beograd, Knez Mi-hajlova 15.	15691
D I N A R A
mesečno u plat. povezu knjigu
25 ss^ssi na!bo,i- <e*
Bail.cn, Stijn Str^al^E	• ^
london. Sinclair Low,»	J»ck
E- K'»ch | d-uflih.
_11955 1—11
NAZNANILO
Cenjenemu občinstvu naznanjava, da sva otvorila na Dunajski cesti št. 71 nasproti artilerijske vojašnice
novo adaptirano
RESTAVRACIJO
Postregla bova z gorkimi in mrzlimi jedili in pristnim dobrim vinom.
Sprejemajo se tudi abonenti na hrano.
Se priporočata	15775
Franc in Antonija Darovec
„WolSova" VROČEPARNA LOKOMOBILA
z visokim pritiskom 70/105 HP, najbolje obratozmožna, z avstrijske obmejne postaje zaradi povečanja obrata naprodaj. Cena 75.000 Din.
Ponudbe v nemškem jeziku na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Fischer«. 15725
Spreten manufakturist
mlajša moč!
Sprejme se trgovski pomočnik ma-nufakturne stroke, ki je spreten prodajalec, vešč izložbenega dela, inteligenten, prikupljive zunanjosti ter lepega vedenja.	15703
Ponudbe pod »Veletrgovina Ljubljana« na oglasni oddelek »Jutra«.
Ali ste že naročeni na »ŽIVLJENJE IN SVET44?
Električne motorje
generatorje (dvname), kovaške ventilatorje, vodne sesaljke, vodogrelce itd., iz tovarn ELIN, nudi:
„Elektrotehna" d. z o. z.
LJUBLJANA. Vegova nI. 2.
Izvršuje tudi: Elektrifikacije industrijskih naprav, mlinov, žag itd. 377
(Dofcra fevatiteta - po ceni hlapet
Prodamo
i
po
reklamnih cenah:
6 komadov rjuh (plaht) za posteljo, zarobljenih, širina 150 cm, dolžina 220 cm, iz dobrega češkega bomba-žastega platna št. 36 Din 400.—, boljša vrsta št. 40 Din 440.—, iz pravega lanenega platna Din 575.— za
6 kosov!
Ostanke fReste) izključno češkega tekstilnega blaga in to: 20 m raznega pravega češkega šifona, platna za perilo in posteljnino, širina 80 cm, dolžina posameznih kosov 3 do 8 m, vse za 260.— Din.
20 m raznega pravega češkega cefirja, kan a f asa, droka itd. za perilo in posteljnino, dobre barve, širina cca 75 cm, dolžina posameznih kosov 3 do 8 m, vse za Din 250.—.	Zahtevajte posebne ponudbe.
Prepričajte se o solidnosti našega podjetja.
Prodajamo samo zajamčeno ČEŠKO BLAGO.
Po poštnem povzetju pošilja
češki trgovački muzej: Houbiček i drag Sarajevo.	17751
Jutrovi mali oglasi
siguren uspeh9
NESTLE-
jeva
MOKA
Otroško zdravje
319
V BOJU PROTI JETIKI
je neobhodno potrebna knjiga
Doc. dr. Iv. Matko: Proti tuberkulozni dispenzar v službi socialno - hieiienske borbe proti j etiki kot liudski in kužni bolezni.
Veliko delo, ki obsega 810 strani, velja broširano Din 270.—, vezano 300.—.
Naročila točno izvršuje
Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, Šelenburgova
ulica štev.
Kontoristiiifo
s perfektnim znanjem knjigovodstva, slovenske in nemške korespondence, strojepisja in vseh pisarniških del, sprejme trgovsko podjetje.
Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Knji-govodkinja«.	1573^
V elementarnih strokah verzirano, akvizicije in organizacij zmožno, prvovrstno moč SPREJME kot
vodjo podružnice
velika angleška zavarovalna družba.
Ponudbe z obsežnim curriculum vitae in navedbo plačilnih pogojev pod »Assecuranz-Fachmann« na Jugomosse, Zagreb — Jelačičev trg 5.	15782
Benzlnske cisterne
uredjaje za skladišta benzina, benzola itd. sa pumporn po sistemu »Solzkotten G. m. b. H.« Berlin, kao i bez pumpe po hidrau-ličkom sistemu »G. Rumpel A. G.« Wien, isporučuje i postavlja
Union gradjevinsko i trgovinsko A. D. - BEOGRAD
Kralja Milana ulica 10
15628
čitaite kniteo
čitafte kniigo
NAPOLEON
I
BONAPA1TE
O tem velikem možu obstoji že cela knjižnica literature. Najmi-kavnejše razkriva nieeove .obre in slabe lastnosti, njegove javne in zasebne afere in doživljaje Conan Doylov roman Napoleon
Bonaparte.
Broširan velja Din 40.—, vezan Din 52.—. — Pravkar ga je izdala v Levstikovem prevodu
Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani.
ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 6.
MIKLAVŽEVA RAZSTAVA IGRAČK
v prodajnih prostorih tvrdke
An t. Krisper, Ljubljana
Mestni trg 26
v nedeljo dne 23. novembra od 9. do 12. ure in od 2. do 7. ure zvečer.
15790
Zahvala
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem ,ki so našega dragega očeta
JOSIPA ŠLAJPAHA
spremili na njegovi zadnji poti; posebno še predstavnikom ljubljanskega magistrata, zastopnikom žendarme-rije, kakor tudi vsem tistim, ki so v teh težkih dneh sočustvovali z nami.
Ljubljana, 22. novembra 1930.
Žalujoči ostali.
H
•Jrejuie Davorin Kavfcen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d kot tiskarnarja Prane Jezeršek. Za taseratnl dr je odgovoren AJoizij Novak. Vsi v Ljubbaou