Izhaja vsak dan zjutraj razven v ponedeljkih in dnevih po praznikih. — Posamezna Številka Din l—, mesečna naročnina Din 20-—, za tujino Din 30-—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva ulica št. 23. Telefon uredništva 30-70. 30-69 in 30-71. Jugoslovan Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi in dogovoru. — Uprava v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30 68 Podružnica v Mariboru, Aleksan d rova cesta št. 24, telefon 29-60 Podružnica v Celju, Samostanska ulica št. 4. St. 7. Ljubljana, dne 8. junija 1930. Leto I. Po povradoi princa Karla V Bukarešti in vsef deželi mir - Za danes sklican rumunski parlament - ZivaSine konference Karla politikov - Karl vstopi v regentski svet - Vlada Ifaniu-a ostane - Liberalci proti Karolu m Bukarešta, 7. junija. AA. Princ Karel se je iznenada vrnil v Rumunijo. Bukarešta, 7. junija. AA. Rador poroča: Uradno se objavlja, da je princ Karol prispel v Rumunijo in stopil v zvezo s princem Nikolajem in predsednikom vlade Ma-niujem. Danes bo seja ministrskega sveta, ki bo razpravljala o političnem položaju. Bukarešta, 7. junija. AA. Rador poroča: Da razpravlja o položaju, ki je nastal s povratkom princa Karla v Rumunijo, je bila danes dopoldne ob 8-30 seja ministrskega sveta. Ob 9-30 bo seja članov regent-skega sveta in predsednika vlade Maniuju. Bukarešta, 7. junija. AA. Princ Karol je prispel snoči ob 22-50 z letalom iz Cluja. Do Cluja je princ Karol letel s privatnim letalom. Ko se je spuščal na letališču v Cluju, so ga pozdravljali prisotni letalski oficirji, medtem ko sta se dve letali dvignili, da mu poletita nasproti. Vest o prinčevem povratku se je v Bukarešti razširila snoči ob 7., vendar še ni bila potrjena. Letalo se je spustilo na letališče v Bukarešti Baneaza in princ Karol se je z avtomobilom odpeljal v palačo Controceni, kjer Ra je sprejel princ Nikolaj. Dva polka vojske, ki sta bila pred palačo, sta izkazala princu Karolu vojaško čast. Takoj, ko je princ Karol prispel, ga je sprejel predsednik vlade Maniu, ki mu je bilo sporočeno o povratku Nj. kraljevskega Visočanstva. Listi so priredili posebne izdaje, v katerih izražajo zadovoljstvo nad prinčevim povrat-jkom. Davi je bila seja ministrskega sveta, ki je razpravljala o položaju. Seja z Maniu-jem še traja. V vsej deželi je mir. Dunaj, 7. junija, d. Prve vesti o po- vratku bivšega rumunskega prestolonaslednika Karola so listi objavili v posebnih izdajah. Bila je splošna senzacija. Po po- ročilih iz Bukarešte pa je bil cel aranžma že davno pripravljen in ni v Rumuniji ni- kogar presenetil. Princ Karol je prispel pravilne potne in druge dokumente. Letalo je vodil neki francoski pilot. Iz Mo-nakovega je bil polet prav ugoden. Toda pri trgu Corosvo, par kilometrov od Cluja, je letalu zmanjkalo bencina. Ritmojster Fristcscu je takoj pohitel z avtomobilom v Cluj po bencin. Ko so dobili bencin, je Karol nadaljeval polet proti Cluju, kjer so ga sprejeli kot pravega monarha. V Cluju si je Karol nadel generalsko uniformo ter je nato nadaljeval polet proti Bukarešti, kamor je prispel ponoči ob 21.30. Prihod princa Karola v Bukarešto ni vladnih krogov presenetil. Pozdravila sta Karola ministrski predsednik Maniu in notranji minister Vajda. Vse to kaže, da je bil režiser celega aranžmana najbrže Maniu sam. Karol se je iskreno pozdravil s svojim bratom princem Nikolajem, članom re-gentskega sveta. Kmalu nato se je Karol napotil v grad Cotroceni. Tu je bil mini- 1. ure zjutraj. Uradni komunike je Karolov prihod kratko objavil z besedami: »Princ Karol je prispel v Bukarešto.« Dopoldne niso bili izdani nikaki komunikeji in tudi tisku niso bile podane nobene podrobne informacije. Bukarešta, 7. junija, d. Danes dopoldne se je nadaljevala seja ministrskega sveta. Sklepi ministrskega sveta niso bili objavljeni. Zanimivo je, da je kraljica Marija prejšnji dan v petek odpotovala z orient-ekspresom v inozemstvo pod pretvezo, da potuje gledat v Oberammergau pasionske igre. Dunaj, 7. junija, d. Kraljica Marija je danes dopoldne prispela na Dunaj inco-gnito. Po kratkem odmoru je takoj nadaljevala vožnjo v smeri proti Monakovu. Po poročilih iz Budimpešte se je princ Karol popolnoma sprijaznil s svojim bratom Nikolajem, ki ga je sam osebno pozdravil pri njegovem prihodu. Nekatera poročila javljajo tudi, da je princ Karol, ko je pri-v Bukarešto z letalom »Sarman«. Startal je v Monakovem ter je imel s seboj vse spel v Cluj, takoj telefonično govoril z Bukarešto. Kakor dalje poročajo iz Bukarešte, se je princ Karol popolnoma pomiril z Jeleno ter je zapustil svojo ljubico gospo Lupescu. Danes dopoldne je Karol posetil vojašnico lovskega polka, pri katerem je svoječasno služil. Polk mu je izkazal vse predpisane vojaške časti, ki pristajajo monarhu: V mestu in na deželi vlada začasno popolen mir in red. Drugače je uvedena stroga cenzura za inozemstvo, strski svet, ki je trajal pozno v noč, do Bukarošta, 7. junija, n. Dopoldne se je sestal ministrski svet na sejo. Ob 10. uri je šel ministrski predsednik Maniu k članom regentskega sveta in se mudil pri njih 2 uri na posvetovanju. Morda ho prišlo do koncentracijske vlado z ozirom na resnost položaja. Bukarešta, 7. junija, n. Ko je princ Karol včeraj prišel v Cluj z avionom, ga je pričakovalo več prijateljev, ki so bili obveščeni o njega prihodu. Princ se je takoj odpeljal v Bukarešto, kjer so ga pričakovali njegovi prijatelji. Prišel je k svojemu sinu in se z njim srčno pozdravljal. Za tem je takoj odšel na posvetovanje s princem Nikolajem. O polnoči je prišel Maniu v Cotroceni, kjer se je s princem Karolom zadržal nad 1 uro. Ministrski svet je bil davi ob 5'45 še vedno zbran. Pariz, 7. junija. AA. Z ozirom na povratek princa Karola v Rumunijo izraža jutrišnji »Temps« nado, da ne bo radi tega nastalo v ruinunskem političnem življenju nobene večje težkoče. »Temps« pravi, da se vse politične stranke v Rumuniji zavedajo, da je javni mir njihova najvažnejša skrb in da je treba z vsemi močmi delati na konsolidaciji velike Rumunije, to predvsem radi tega, ker je Rumunija sosed Sovjetov in propagandi iz Moskve najbližja. Vse stranke morajo radi tega žrtvovati strankarske interese radi varnosti edin-stva kraljevine. Liberalci proti Karolu. Budimpešta, 7. junija, d. Listi javljajo iz Bukarešte: Mir se danes dopoldne in popoldne ni nikjer niti na deželi niti v mestu kalil. Izredne izdaje listov so bile takoj razprodane. Nekateri listi so priredili kar tri posebne izdaje. Listi presojajo situacijo zelo optimistično. Značilno je stališče iibe-ra-nega tiska. Liberalna stranka je za enkrat rezervirana. Računajo pa, da bodo liberalci nastopili proti Karolu. Na drugi strani liberalni tisk pod vtisom dogodkov naglasa, da se bo liberalna stranka za enkrat zadovoljila z ustvarjeno situacijo. Nekateri listi javljajo, da se je vodja liberalcev Ventila Bratianu izjavil, da bo liberalna stranka sprejela vse sklepe, ki jih bo odobrila konstituanta. Bukarošta. 7. junija, d. Za večino romunskih politikov prihod princa Karola ni tiil presenetljiv. Značilno je dejstvo, da je bilo letališče v času prihoda Karla popolnoma razsvetljeno in da je bilo moštvo pripravljeno. Princ Karol jo tokom današnjega dneva konforiral z mnogimi voditelji raznih strank, tako z generalom Avercscom in Lupujem. Ministrski predsednik Maniu je imel dolgotrajne razgovore s člani regentskega sveta. Narodna skupščina in senat sta sklicana za jutri. Bukarešta, 7. junija, d. Vstop princa Karola v regentski svet je smatrati že kot izvršeno dejstvo. Bukarešta, 7. junija, d. Listi razmotriva-jo novo situacijo z ustavnega stališča ter naglasa jo, da sta dani dve možnosti: 1. Imenovanje Karolovo za regenta m 2. proklamacija Karla za kralja. Vsekakor listi naglašajo, da je treba razveljaviti zakon z dne 4. januarja 1296., s katerim je bil Kaiol odstavljen kot prestolonaslednik. Jos. Predavec - ©h$®Jeii ECazen: 2 leti isi 6 mesecev strogega zapora Atentat na nemškega poslanika v Lizboni Lizbona, 7. junija. Na tukajšnjega nemškega poslanika Alberta von Balliganda je bil danes dopoldan pred pristajališčem nemške križarke »Konigsberg« izvršen napad. Poslanik je križarki vrnil poset. Ko je zapuščal ladjo, je neki mož nenadoma nanj iz samokresa dvakrat ustrelil in ga težko ranil. Policija je prijela napadalca, ki ni Portugalec, a sicer še ni znano, kdo je. Poslanik je dobil dva strela v glavo in je čez eno uro v bolnici umrl. f V soboto razsodba v beograjskem procesu Beograd, 7. junija. 1. Današnja razprava proti Bernardiču in tovarišem se je pred državnim sodiščem pričela ob 8.15 dopoldne. Najprej je govoril branitelj dr. Vladimirja Mačka odvetnik dr. Ante Trumbič. Po njegovem govoru je predsednik doktor Subotič vprašal obtožence, ali imajo še kaj pripomniti. Vsi obtoženci razun dr. Mačka, ki je imel daljši govor, so izjavili: »Ne smatramo se krivim. Sodišče prosimo, da nas oprosti.« Obtoženi dr. Maček je imel daljši govor. Po njegovem govoru je ”rodsednik sodišča dr. Subotič objavil, (' •> sodba objavljena v soboto 14. t. m. p„ ne oi> 15.30. Nov polet »Zeppelina« B .jrlin, 7. junija. A A. Zrakoplov »Zeppelin: bo prihodnje dni izvršil nov obsežen pot + po Itetiii 'ik Sredozemskem morju. Zagreb, 7. junija, n. Danes ob 10. uri je bila proglašena obsodba proti Josipu Pre-dacu. Nekaj pred 10. uro je vstopil v dvorano senat, ki ga sestavljajo gospodje: Madgetič, Gvozdanovič, Gjermanovič, zastopnik državnega tožitelja dr. Marko Ružič in privatni izvedenec v zadevi »Previdnost« dr. Lujo Maričič. Nato so prišli v dvorano branitelji dr. Košutič, dr. Valter, dr. Mile Budak, dr. Benovič, dr. Scholl in dr. Pobor, razen njih pa je bilo v dvorani tudi še več drugih -zagrebških odvetnikov. Točno ob 10. uri je bil pripeljan Josip Pre-davec in za tem je senat vstal, ž njim vsi prisotni in v največji tišini in napetosti je predsednik g. Margetič čital razsodbo, ki se glasi: »V imenu Njegovega Veličanstva kralja proglaša sodni stol v Zagrebu, ko je bila izvedena ustmena razprava in zaslišana obtožba in obramba, Josipa Predavca, sina pokojnega Janka in Jage, rodom iz Rug-vice, starokatoliške vere, oženjenega, očeta 6 otrok, ekonoma iz Dugega sela, pismenega, doslej nekaznovanega, sedaj v preiskovalnem zaporu sodnega stola, kapetana v rezervi, državljana kraljevine Jugoslavije, krivega: 1. da je 31. decembra 1928 kot glavni ravnatelj Glavne zadruge Matice gospodarskih zadrug takrat, ko je predal to zadru-; go v preveč zadolženem stanju — v zne-; slui Din 3,423.860-85 — Hrvatski seljaški zadružni banki v Zagrebu, zadrugo napač- no predstavil funkcijonarjem te banke, da je namreč glavna zadruga aktivna za Din 117.127-50 in da je to napačno predstavitev podkrepil s tem, da je sestavil neresničen, sumaren popis aktive in pasive, s tem zatajil dolžnike in upnike, in da je s to predajo glavne zadruge Selobanki v namenu, da si protipravno okoristi, oškodoval Selobanko za Din 3,432.860-65, da je torej s tem kršil pravico imovine ter zakrivil prestopek prevare; 2. da v letih 1925, 1926 in 1927 kot upravni predsednik in 1928 kot član nadzornega odbora Selobanke, čeprav je poznal njeno plačilno nesposobnost, n» ob času stavil sodišču predloga, da se otvori stečaj, in s tem oškodoval Selobanko za Din 5,740.660-—; 3. da vedotna kot član upravnega odbora in kot ravnatelj glavne zadruge njenega pravega imovinskega stanja ni ob času popisal sodišču in da ni prijavil likvidacije ter da je tako oškodoval glavno zadrugo za Din 3,423.054-50. Spričo tega se obsoja po § 334 alinea 1 kaz. zak. z ozirom na § 62 kaz. zak na kazen strogega zapora za dobo 2 let in 6 mesecev, in v to kazen se mora po § 77 kaz. zak. všteti prestani preiskovalni zapor od 10. februarja 15)29 do 7. junija leia 15)30. za tem se po § 42 kaz. zak. obsoja, da plača globo Din 5.000-— v korist fonda za gradnjo in popravila kazenskih zavodov in ti kazen mora plačati v roku 30 dni, ko obsodba stopi v veljavo. Nadalje se obsoja po § 44 kaz. zak. na izgubo državljanskih pravic za dobo treh let. Če ne plača globe v določenem roku, mora prestati kazen zapora 50 dni. Po § 310 kaz. zak. mora plačati stroške kazenskega postopanja in izvrševanja kazni. Nadalje se obsoja, da plača zastopniku privatnih izvedencev dr. Miji Radoseviču za stroške zastopanja Din 9.600 po zakonu o taksah takso na to obsodbo. Vsi oškodovanci se s svojimi odškodninskimi zahtevami zavračajo na redno civilno pot. Nadalje se Josip Predavec osvobodi obtožbe v ostalih točkah in to obtožbe, da je zakrivil padec zavarovalne zadruge »Previdnost«, škodo zadruge »Hrvatski seljački dom« in njegovega dolga napram Selobanki«. Nato je prečital predsednik precej dolgo utemeljitev razsodbe. Grki za Panevropo Pariz, 7. junija. A A. Grški poslanik v Parizu Politis je izročil francoskemu ministru za zunanje zadeve pismo, ki v njem izjavlja grška vlada, da je grško javno mnenje naklonjeno predlogu o evropski federaciji. Grandijev obisk v Varšavi Rim, 7. junija. AA. Snoči je minister za zunanje zadeve Grandi odpotoval v Varšavo, da vrne obisk, ki ga je napravil lani v Rimu poljski zunanji minister grof Za-leski. Zedinjene države za Voungovo posojilo \Vashington, 7. junija. AA. Ministrstvo je obvestilo bančnike, da ne ugovarja emisiji ameriške transe Ydingovega posojila na boi-uh Z, 1’ uženih držav. SI©YeBisivo in faigo-slovansivo Naj obrnemo ta ali oni list zgodovine slovanskih narodov, vedno nam daje zgodovina isti nauk: Napredovali in zmagovali so slovanski narodi, kadar jih je družil isti cilj, nazadovali in propadali so, kadar so bolj verjeli tujcu ko bratu. V časih Polabskih Slovanov se je izkazala trda resnica tega nauka, prav tako, ko za Sasa bojev s Franki in Bavarci in enako je bilo za časa husitskih in turških bojev pa tja do najnovejšega časa. Vselej je zadostovalo, da se je tujec vmešal v naše življenje in nas razjedinil in že je bila tu najtežja nesreča. Tekom stoletij in stoletij, se je ta težka izkušnja utisnila slovanskim narodom v spomin in čeprav je tu pa tam še vedno udarila na plan stara zaslepljenost, so vendar slovanski narodi čutili že instinktivno, da smejo zaupati samo sebi in svojim bratom. Zato je govoril KoMr vsem Slovanom iz srca, ko je prebudil slovansko zavest in zato je slovanska ideja zmagal na mah in za vedno. Zlasti pa med zapadnimi Slovani in osobito med Cehi in Slovenci, ki so oili vedno najbolj izpostavljeni tujemu pritisku. Tu je postala slovanska misel že evangelij, v katerega smo Slovenci vedno trdno verovali in ob vsakem času. Ta vera v slovanstvo je bila med nami že tako močna, da sploh ni veljal za dobrega Slovenca, kdor ni bil prepričan Slovan. In kako bi tudi bilo drugače, ko pa so bili vsi naši pesniki, vsi naši veliki možje neomajni pristaši slovanske misli. Ce pa se je že slovanska misel, kljub svoji včasih že premočni sentimentalnosti in premajhni realnosti, tako globoko ukoreninila med Slovenci, kako vse trdnejše temelje je morala dobiti med nami jugoslovanska misel! Ne samo vsled tega, ker smo dejansko vsi eno, ker že naš jezik razodeva, da smo sinovi ene matere, temveč še bolj vsled naše skupne usode in skupne potrebe. Če je bila slovanska misel ideja, kii je bila še v meglenih višavah, je bila jugoslovanska že nujna realnost, ker samo s složnim zje-dinjenjem vseh Jugoslovanov je mogla vzkliti tudi njih svoboda in gospodarska neodvisnost. Še prav posebno pa je veljalo to za nas Slovence. Majhni in na vseh koncih stisnjeni od tujcev, bi se udušili, če nam ne bi vzhod dajal zraka, če se ne bi mogli nasloniti na slovanski jug. Pogled na ta prost in svoboden jug nam je dajal moč in pogum, da smo vztrajali v borbi, dokler ni prišel dan svobode. Vse, kar je bilo najboljšega v našem narodu, je vedno posvečalo svoje delo jugoslovanski misli, ki je kardinalna točka vsakega slovenskega programa, pa naj je bil ta zgrajen na marksistični, napredni ali katoliški podlagi. Da, moč jugoslovanske misli je bila tako velika, 'da se je ocenjeval slovenski patriot naravnost po tem, kako vnet pristaš jugoslovanske misli je. Temelj naše politike, opora v boju, vsebina vere v lepšo bodočnost, vse to nam je bila jugoslovanska misel in zato so zavriskala naša srca, ko je nastala Jugoslavija. In zato smo hoteli, da se nam mora takoj po postanku Jugoslavije cediti samo mleko in med. Nismo razumeli, da nam je Jugoslavija šele omogočila boljšo bodočnost, da pa si jo moramo sami priboriti z delom, s požrtvovalnim in trdim delom. Tega pa nismo vršili in zato smo bili razočarani in zato bi se skoraj omajala naša vera. Omajala pa bi se nam tem lažje, ker so le prekmalu nastopili razni krivi proroki, ki so napačno tolmačili jugoslovanstvo in napačno tudi slovenstvo. Hoteli so dopovedati in celo s silo, da pomeni jugoslovanstvo negacijo slovenstva in da je sedaj konec slovenske individualnosti. Besede teh krivih prorokov pa so izrabljali drugi in govorili, da ima zmisel samo slovenstvo, da pa je postalo jugoslavanstvo odveč. Eni so hoteli izkoriščati jugoslovanstvo, drugi pa slovenstvo, vmes pa je visel ubogi slovenski narod in delal pokoro za grehe demagogov, dokler ni bilo presekano to tavanje v zmoti in je zopet ostalo slovenstvo in ž njim jugoslovanstvo v vsej svoji očiščeni lepoti. In bilo je konec dobe krivih prorokov, bilo je konec dobe izkoriščanja dveh naših najvišjih in najdražjih misli in zavladala je zopet stara resnica, posvečena od vse sto in stoletne naše zgodovine. Jasno in zgovorno pa nam govori ta resnica: Jugoslovanstvo je izpopolnilo slovenstvo, ker vodi v višji cilj, v ustvaritev jugoslovanskega državnega naroda. Slovenstvo pa je temelj in s hrvatstvom in srbstvom oni sok, Heissiwe!ir lastanovljess proti Slovetncepra Dunaj, 7. junija, d. V pravosodnem odseku dunajskega parlamenta se je danes nadaljevala specijalna debata o novem orožnem patentu. Socijalni demokrat doktor Deutsch je predlagal gotove spremembe k zakonu. V prvi vrsti je zahteval, da se moraio prepovedati vsa uniformiranj društva, ki nosijo orožje. Obstoj takih društev naj se v bodoče kaznuje z zaporom od 3 do 12 mesecev. Med njegovim govorom je prišlo do burnih vzklikov med opozicijo in vladno večino. Govornik doktor Deutsch je zagrozil, da bo objavil prav zanimiva razkritja, kako je prišlo do ustano- Ofoorirfev razstfave nar. vezenim Govor cninisira Demefoovica Beograd, 7. junija. AA. Danes ob 11. do-pldne je imel o priliki otvoritve razstave narodnih vezenin , noš in tkanine minister trgovine in industrije Juraj Demetrovič govor. Razstava narodnih vezenin, noš in tkanin je v tem trenutku še posebno uteme'jena, ker je v zvezi z vsesokolskim zletom in bo odprta dotlej, dokler bo trajal zlet. Tako bo imela velika viteška manifestacija jugoslovanske narodne sokolske organzacije ves čas svojega trajanja okras v posameznih narodnih izdelkih, ustvarjenih in ohranjenih v vekih po zaslugah jugoslovanskih žen. Vselej so žene ščitile viteze, a vitezi so se dičili z okraski svojih plemenitih žena. Tako tudi ta razstava, ki so jo pripravile plemenite gospe, predstavlja naš narodni nakit viteškim sokolom, ki pohite na veličastni zlet v jugoslovansko prestolnico Kakor se moremo ponašati s svojimi vitezi-Sokoli, ki dokumentirajo nezlomljivo moč naše rase, fizično in moralno, tako se moremo postaviti tudi z deli naših žena na polju naše narodne umetnosti. One so dokumentirale bogastvo duševnega življenja, izraženo v najraznovrstnejših motivih, in objele vse emocije, vse fizično življenje, vse radosti in žalosti narodne duše, opevane v naših narodnih pesmih in spevane v vezeninah in tkaninah. Brez pretiravanja lahko rečemo, da je naša narodna umetnost dokument veličine jugoslovanskega naroda in zato ona navzlic mnogoštevilnim zgodovinskim katastrofam nikoli ni mogla propasti, nego se je v najhujših časih vzdržala, da se je naposled popela na višino, ki ji pripada. In še nekaj nam govori ta razstava. Poglejte ornamentike in motive, poglejte tehniko in vživite se v narodno nošo, kako se ona odraža v narodnih vezeninah in tkaninah! Povsod boste srečali en in nedeljiv narod. Sicer boste opazili neke razlike, a samo v tem, da tu prevladuje svetla, a tam temna barva, kakor je pač usoda prisodila posameznim krajem; ponekd je bilo več gorja in trpljenja, drugod več sreče in veselja. Vse te okolnosti, vse to nas napolnjuje s ponosom, a zato ne bodimo oholi, narobe, poklonimo se v duhu vsem onim, ki so ustvarjali in ohranjali našo narodno umetnost veke in veke, in stremimo z vsemi silami za tem, da to neizmerno narodno blago hranimo in da storimo iz njega stalen vir za gospodarstvo. Okrasimo svoje domove s svojimi narodnimi deli, izbirajmo najlepše vzorce, k jih še imamo doma, da jih ne raznesejo po vsem svetu in ustvarimo svojo narodno hišno industrijo, ki bo kos ne samo notranjim potrebam, nego da bomo mogli z njo zadovoljiti tudi povpraševanje tujine, ki se vse bolj zanima za našo narodno umetnost. To naj bo program in naloga, a kdo naj rzame nase izvršitev te naloge, če ne naše plemenite gospe? Nato se je zahvalil vsem, ki so omogočili razstavo in izrekel udano zahvalo Nj. Vel. kraljici Mariji, ki je prevzela pokroviteljstvo nad to razstavo in ki bo gotovo še nadalje vzela pod svojo visoko zaščito vsa plemenita stremljenja za napredek in pro-cvit jugoslovanske hišne umetnosti. Nato je proglasil razstavo za otvorjeno. Izijave griildh goslov Naš sotrudnik je spremljal grške goste pri ogledu električne centrale v Fužinah in tovarne papirja v Vevčah ter je imel pri tem priliko razgovarjati se z nekaterimi od njih. Vsi so izražali najiskrenejše zadovoljstvo nad turnejo po Jugoslaviji, kakor tudi prepričanje, da bo obrodila sadove na vseh področjih medsebojnega sodelovanja grškega in jugoslovanskega naroda. Bivša ministra gg. G. K o f i n a s in A. Hristomanosa, oba člana grško-jugoslovanske lige v Atenah, sta zagotavljala našega sotrudnika, da so ju ravno vtisi iz potovanja po naši domovini utrdili v veri v uspešen razvoj panbalkanskega gibanja, katerega intelektualni začetnik je njihov kolega bivši ministrski predsednik g. A. Papanastassiu, ker sta se prepričala, da so pri nas kakor na Grškem podane najboljše dispozicije v miselnem to gospodarskem oziru za tovrstno aktivnost. Nekaj težkoč bo imela premostiti samo carinska politika. — Očarala ju je lepota Gorenjske in pričakujeta, da bo prišlo do živahne turistične izmenjave. Tudi aista mogla prehvaliti visokega nivoja naše vasi, in cerkvice na vseh gričih jima pričajo, da ki daje življenje in moč jugoslovanskemu državnemu narodu. Brez slovenstva in jugoslovanstva, brez jugoslovanstva, pa ni poleta navzgor, ni niti varnosti za obstoj slovenstva. Slovenstvo, razširjeno v jugoslovanski horicont, je Širina in velikost na vse strani, slovenstvo, omejeno le na sebe, je ozkost in tesnost v začetku in nato propadanje. Pestrost, lepota in barvitost izvira iz slovenstva, srbstva in hrvatstva, iz jugoslovanstva pa ustvarjajoča harmonija. Vse to je zapisano v zgodovini našega naroda, vse to pa je tudi zapisano v naših srcih. In zato je pravi naš voditelj samo tisti, k inas vodi iz slovenstva v jugoslovanstvo in zato smo na pravem polu Slovenci le takrat, kadar vršimo vse dolžnosti, ki jih imamo kot bistven del jugoslovanskega državnega naroda. Zato zvesti slovenstvu in na delo za napredek jugoslovanstva! u. HM xr f rv ■ živi tod pobožen narod. Prorektor solunske univerze g. dr. Pe-ricles Bisonkides se je ljubeznivo zanimal za našo univerzo in' izrazil željo, da pride do tesnejšega sodelovanja med jugoslovanskimi in grškimi profesorji in študenti, kar bi bila najsolidnejša podlaga za resnično zbližanje obeh narodov. Urednik »Tahidromosa« g. N. K u l a n -d r u je hvalil visoki nivo našega žurna-lizma. Posebno mu je ugajal novinarski dom v Zagrebu. Čudil se je, da more mala Ljubljana, ki je tudi samo center razmeroma majhne pokrajine Slovenije, vzdrževati kar štiri dnevnike in to na presenetljivo veliki višini kar se tiče njih oblike in obsega. Ima vtis, da je socijalni in gmotni položaj jugoslovanskega novinarja mnogo boljši od grškega, kar je v prvi vrsti pripisovati njihovi krepki organizaciji. Gosp. Kostas Pimedis, direktor udruženja solunskih industrijcev je bil posebno zadovoljen z ogledom popirnice v Vevčah. Ta panoga industrije je na Grškem le slabo razvita in grška država, kakor tudi mnogi grški listi dobivajo papir ravno od vevške tovarne. Eden od grških gostov je med razgovorom o balkanski uniji šaljivo pripomnil, da ni mnogo izgledov na izmenjavanje dobrin, ker smo Jugoslovani preveč trdovratni. Na Bledu je na primer vprašal g. Parmačeviča od Centralnega presbiroja v Beogradu, če bi bili Jugoslovani pripravljeni narediti kakšen »kšeft« n. pr. da zamenjamo Bled za Olimp, bivališče grških bogov. Pa ga je g. Parmačevič zavrnil in celo ni pristal, ko mu je ponudil Akropolo za zameno. V najboljšem razpoloženju so se grš.ri gostje vrnili v Ljubljano in si po kosilu z velikim zanimanjem ogledovali velesejem. 8. m. Zahvala grških gospodarstvenikov Zagreb, 7. junija. AA. General Daska-lovič je prejel od grških izletnikov, ki se mude zdaj v Sloveniji to-le brzojavko: »Bled. Dospevši na Bled vam izrekajo grški izletniki svojo iskreno hvalo za topli in bratski sprejem v Zagrebu. — Mavro-kordato,«., vitve »Heirmvehra«. Govornik je povdar-jal, da je bil >Heimwehr« že leta 1920 ustanovljen ter je bil v prvi vrsti nan«r-jen proti Slovencem. Glavna naloga »Heirn-welira« je bila odtrgati gotove, sedaj Jr^o-slaviji pripadajoče pokrajine na Štajerskem in Koroškem. Ljul>a H!e$ic - posSanit« v Ankari Beograd, 7. junija. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra zunanjih zadev postavil z ukazom za izrednega poslanika in opolnoniočenega ministra v Ankari gosp. Ljubo Nešiča, dosedanjega izrednega poslanika in opolnomočenega ministra v Sofiji. Žitna bitka v Italiji se nadaljuje Rim. 7. junija AA. Pod predsedstvom ministra poljedelstva Acerba se je sestal odbor za žitarice. Po daljši razpravi je bilo sklenjeno, naj odbor razširi svoje delovanje za pojačenje pridelovanja in pozove vse naučne zavode, naj nadaljujejo s proučevanjem znanstvenih in tehničnih pridobitev v poljedelstvu. Ministrstva vojske, mornarice in za letalstvo so sklenila prehranjevati svoje oddelke le z moko iz domačih žitaric. Program obiska romunskih avtomobilistov Romunski gostje pridejo v Slovenijo dne 11. junija. Zastopniki ljubljanskega avtomobilskega kluba pozdravijo romunske goste v Zagrebu ter jih vodijo skozi Kostanjevico in Novo mesto v Ljubljano, kamor prispejo izletniki med 10. in 11. uro dopd-dne. V Ljubljani bodo gostje pozdravljeni in pogoščeni z malo zakusko, ki jo jim priredi mestna občina ljubljanska na vrtu restavracije >Zvezda<. Iz Ljubljane se podajo izletniki na Bled, kjer se vrši ob pol 14. uri banket na čast gostom. Banket priredi ljubljanska sekcija avtombilskega kluba. Pred banketom bo svečana seja centfale avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije, katere se udeleže tudi visoke osebnosti romunskih gostov. V Ljubljani bo šla kolona po teh ulicah: čez Karlovški most — Streliško ulico — na Vodnikov trg — Pred Škofijo — Mestni trg — Stari tg — Sv. Jakoba trg — Cojzo-1 va cesta — Vegova ulica — Kongresni trg — pred Kazano — od tu po Šelenburgovi ulici — Prešernovi ulici — Miklošičevi cesti — Tavčarjevi ul. mimo kavarne »Evro- j pe« — Gosposvetski in Celovški cesti dalje proti Gorenjski. Izleta se udeleže visoke romunske oseb- j nosti, med njimi tudi predsednik Kraljevskega romunskega avtomobilskega kluba N. j E. Mitilineu, bivši zunnaji minister kralje-j vine Romunije. Z izletniki bodo prispeli v j Ljubljano tudi številni zastopniki ostalih sekcij kluba, tako beograjske, sarajevske, zagrebške in ostalih. Zanimivo je, da polagajo romunski gosti veliko važnost na poset Bleda, od koder bodo prirejali v teku popoldneva, po banketu, 11. junija t. 1. izlete v manjših skupinah v Boh. Bistrico, Vintgar, Kranjsko goro, Ljubelj itd. Zvečer bo prirejena na čast gostom iluminacija jezera. — ■■ „| , Borzna poročila dne 7. junija 1930. Devizna tržišfa. Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so se imenovale sledeče notacije: Berlin 13-51, Bruselj 7-9003, Budimpešta 9-8987, Curih 1095-90, Dunaj 798-36, London 275-09, Newyork 56-51, Pariz 222, Praga 167'95, Trst 296-55. V preteklem tednu je promet znatno narasel vsled potreb velesejmskib kupčij. Efektivni devizni promet od 2. do 8. junija izkazuje sledeče stanje: dne 2. junija Din 3,161.187-35 London—Curih; dne 3. junija Din 3,257.272-84 Curih—London; ' dne 4. junija Din 3,210.341-73 Newyork—Curih; \ 5. junija Din 3,452.614-82 London—Newyork; ■ dne 6. junija Din 4,084.269-90 Curih—London; > skupaj Din 17,195.686-64. Curih, 7. junija. Beograd 9'125, Pariz 20-255, London 25-0975. Newyork 516-55, Bruselj 72 075, Milan 27-055, Madrid 62-50, Amsterdam 207-70, Berlin 123-225, Dunaj 72'85, Stockholm 13860, Sofija 15-32, Praga 58, Budimpešta 90-325, Ate- 1 ne 6-70, Carigrad 2-45, Bukarešta 3'07, Helsing- > fors 13-—. Ostale borze v državi danes niso poslovale. Žitna tržišča. Nori Sad, 7. junija. Pšenica: gornjebačka 78 kilogramov 212K—215. Vse ostalo neizpreme-njeno. Tendenca: stalna. Promet: pšenica 72 vagonov, koruza 71, oves 1, moka 9. Budimpešta, 7. junija. Tendenca prijazna, ' promet srednji. Notacije: Pšenica: junij 23-15 do 23-30 (23-21—23-26), oktober 20-90—21-06 (20-96-20-98). 'Rž: oktober 12-90—1303 (12-95 do 12-96). Koruza: julij 12'96-13'10 (1296 do 12-98), avgust 13-27-1335 (13-25-13-26), 1 ‘Pritlične pvilihe v Bolgariji Obširna rekonstrukcija bolgarske vlade, Id jo je srečno izvršil pred kratkim gosp. Ljapčev, sedaj že večletni predsednik bolgarskega ministrskega sveta, je zopet utrdila njegov položaj na krmilu te naše sosedne države. Zadnje težkoče, katere je imel premagati g. Ljapčev, so predstavljale vrhunec krize, ki razjeda vladno večino na Bolgarskem že več let in ki stoji nespremenljivo v znamenju nasprotja med Ljapčevim in Can-kavim. Demokratičeski zgovor, kot se imenuje sedanja vladna koalicija, je namreč zmes več strank, ki se rezko razlikujejo med seboj in ki jih je združil v eno enoto le hipen skupni interes v 1. 1928., ko je šlo vsem meščanskim strankam za to, da se zruši oblast bolgarskih »zemljedelcev« s Stambulijskim na čelu. _ _ Krvava revolucija od 9. junija 1923, ki se je izvedla s pomočjo vojaških krogov in makedonskih emigrantov, ni zaostajala po svoji krutosti za drugimi revolucijami te vrste. Dokaz je žalostna usoda samega Stambulijskega, ki je bil, kot znano, umorjen na naravnost nečloveški način. Enaka usoda je zadela tedaj tudi mnoge druge »zemljedelce«, ki so padli v roke revolu-oijonarjem od 9. junija, medtem ko se je mnogim drugim odličnim zastopnikom stranke in ideje Stambulijskega posrečilo zbežati v inozemstvo. Voditelji omenjenega prevrata so se po popolnem uspehu svojega nasilnega in krvavega prevrata konstituirali tudi javno v posebno politično skupino, ki se navadno označi kot stranka »devetjunijcev«. Povsem naravno je bilo, da prevzamejo odgovornost za vlado devetjunijci sami, da utrdijo novi položaj, ki so ga nasilno ustvarili. Tako se je tudi zgodilo in vlado je sestavil voditelj protizemljedelske revolucije gosp. Oankov. Devetjunijci pa so bili le maloštevilni in zato je bil potreben sporazum z vsemi strankami, ki se pod vlado pok. Stambulijskega niso mogle uveljavljati in so si zato srdito nasprotovale. Na ta način je nastal že prej omenjeni »Demokratičeski zgovor«, strmitev vseh politikov in njihovih skupin v en enoten blok z devetjunijci. Izven tega bloka so ostali na eni strani predvsem seveda zemljedelci, socijalisti in komunisti, na drugi pa narodni liberalci. Pri volitvah, ki so sledile krvavi revoluciji, se je blok popolnoma obnesel in ves režim g. Cankova je slonel skozi štiri leta na tej novi večini. Naloga, ki jo je imel rešiti Cankov, je bila žela težavna. Treba je bilo predvsem vpostaviti v deželi • red in avtoriteto oblasti, katere je bila krvava vstaja proti Stambulijskemu precej omajala. Na drugi strani pa je čedalje bolj dvigala glavo ^komunistična propaganda, ki se ni držala samo v mejah neteroristične agitacije, temveč se je sistematično posluževala vsakovrstnih atentatov. Če se lahko reče, da je Cankov kolikor-toliko rešil to svojo nalogo na zunaj ter odvrnil vsako nevarnost za novi režim s strani nasprotnikov, mu je pa nastala druga nevarnost v lastnih vrstah, namreč v notranjosti >Demokratičeskega zgovora« samega. Kot smo rekli, so politiki tega bloka razdeljeni v dva tabora, katerih enega tvorijo >devetjunijci< s Cankovim na čelu, drugega pa stari politiki, ki so se uveljavljali že pred vojno ter imajo v narodu mnogo več slovesa in tudi opore nego devetjunijci, ki so prišli na površje v izrednih prilikah kot novinci. Cim si je prva skupina utrdila svoj položaj v »Demokratičeskem zgovorne, je začela misliti na to, da bi devetjunijce izpodrinila, tako da bi prišli stari, predvojni politiki zopet na površje. Ta notranja borba za oblast se je končala s popolno zmago nad Cankovom in njegovo skupino. V začetku 1. 1926. je moral Cankov odstopiti ter napraviti v vladi mesto drugemu namreč g. Ljapčevu. Pri volitvah, ki so se vršile v 1. 1927., je dobil »Demokratičeski zgovor« zopet večino, kar je položaj g. Ljapčeva znatno utrdilo. Ljapčev je moral rešiti nekoliko vprašanj življenjske važnosti za Bolgarsko kot n. pr. vprašanje bolgarskih reparacij, vprašanje bolgarski beguncev z grškega ozemlja, najetje posojila za gospodarsko konsolidacijo, ureditev odnosa jev s sosednimi državami Jugoslavijo, Grško in Romunsko itd. Pri svojih naporih se je moral boriti g. Ljapčev z največjima težkočami predvsem v vprašanju ureditve odnošajev s sosedi. Banditizem »makedonstvujušcih« je povzročal z vpadi na ozemlje sosednih držav incident za incidentom, kateri so rodili večkrat nevarno stanje napetosti z vsemi sosedi. Vlada g. Ljapčeva pa je kazala na-pram organizatorjem tega banditizma nenavadno slabost. Posebno v zadnjih dveh letih so imeli makedonstvujušci popolno »prosto roko« ne samo glede vpadov na sosedno ozemlje, temveč tudi pri notranjih medsebojnih pobojih in pokoljih. Ta »država v državi« je končno začela vznemirjati tudi bolgarske politike in Cankov se ni plašil izkoristit za svojo revanšo proti Ljapčevu poleg pereče gospodarske krize tudi divjanje »makedomstvujušcih«. Kritiki, s katero je Cankov najprej pobijal politiko g. Ljapčeva, je sledila pozneje odločna opozicija, ki je dosegla svoj vrhunec v tem, da je njegova skupina odrekla pred kakimi tremi meseci vladi zaupnico glede njene gospodarske politike. Da se prepreči nevarnost razpada »Demokrati-českega zgovora«, se je končno Ljapčev odločil, da pomiri svojega nasprotnika. V ta namen je bila izvršena rekonstrukcija vlade na ta način, da so prišli v njen sestav zopet tudi najvidnejši »devetojunijci«, vstevši seveda g. Cankova. Grški gospodarstveniki v Ljubljana Pozdrav v zbornici za TOI - Zanimanje za papirnico v Vevčah -Zanimiva izjava grškega zastopnika Ljubljana, 7. junija, hen, a delaven narod. Tu lahko spoznajo Po lepem enodnevnem bivanju na Bledu so se grški gostje danes z jeseniškim brzo-vlakom vrnili z lepe Gorenjske v Ljubljano. Na glavnem kolodvoru ni bilo ofici-jelnega sprejema, marveč so se naši gostje odpeljali z avtomobili naravnost v palačo Zbornice TOI, kjer se je ob 10. dopoldne vršil oficijelni pozdrav. V slavnostni dvorani, ki so jo vsi gršld izletniki občudovali, je najprej pozdravil goste predsednik Zbornice TOI Ivan Jelačin ml., ki je v iskrenih besedah po-vdarjal, da si šteje Zbornica v čast, da more v svoji sredini pozdraviti zastopnike grškega naroda. Želel jim je iskreno dobrodošlico. ' Industrijec Dimitrij Papakonstan-d i n u se je v imenu vseh izletnikov prav iskreno zahvalil za pozdrave. Veseli jih, kar so videli v Jugoslaviji, posebno pa v Sloveniji. Uverjen je, da bodo prijateljski odnosaji med obema državama obrodili prav lepe uspehe. Dopolnjevati se moramo medsebojno, zlasti na gospodarskem polju, ker so produkti obeh balkanskih držav različni. Aeroplanska linija med nami in vami bo prav znatno prispevala h gospodarskemu izpopolnjevanju. Zeli prav lepe uspehe naši industriji. Iskreno in toplo se zahvaljuje za lep sprejem in pozdrave na divnem Bledu. Podhan dr. Pirkmayer je v imenu bana Dravske banovine inž. Serneca želel gostom prisrčno dobrodošlico, po-vdarjajoč, da so cenjeni gostje lahko spoznali našo pokrajino, kjer je naseljen maj- lepe uspehe dela. Podžupan prof. Evgen Jarc je goste pozdravil v imenu občinske uprave. Želel jim je prijetno bivanje v naši deželi. Pozdravil je z vzklikom: »Kalos torne!« Vse govore so navzoči sprejeli z burnim aplavzom. Naposled je pozdravil Ljubljano še JanKO D u k a s, direktor Grško-srbske banke 7 Solunu. Ogled vevške papirnice. Gostje so se nato odpeljali v avtomobilih v Vevče, kjer jim je ravnatelj dr. Ciril Pavlin z inženjerjn razkazal najprej hidro-električne naprave na Fužinah in pozneje papirnico v Vevčah. Po ogledu velike tovarne v Vevčah je bila zakuska na restavracijskem vrtu tovarne, kjer je domačin dr. Ciril Pavlin pozdravil cenjene grške goste kot prijatelje. Povdarjal je, da ima vevška papirnica že tradicijonelne zveze z Grčijo, kamor izvaža do 10 vagonov papirja. Te zveze obstojajo že od leta 1850. in 18fi0. ter upa, da se bodo te zveze še poglobile in podkrepile. Zeli, da bi nastale med jugosolvansko industrijo in Grško čim tesnejše zveze. Dr. Kiros K i r c i s, direktor solunskega Trgovskega in industrijskega udruženja, se je zahvalil tovarni za prijateljsko pogostitev, nakar so se gostje odpeljali proti Ljubljani ,kjer jim je bil popoldne oh 14. na velesejmu v Dol ničarjevem paviljonu prirejen obed. Grške gospodarstvenike Je v Vevčah najbolj zanimala produkcija papirja, od- nosno celokupni proces. Na čast grškii-gostom je tovarna izdelala papir z gršk vodno znamko. Obed na velesejmu. Kakor omenjeno, se je vršil obed v Dol ničarjevem paviljonu na velesejmu. Me je to izredna čast in trudili se bomo ustre či vam v vseh ozirih. Na tem terenu sr bomo po bližje spoznali in roko v roki f popolno iskrenostjo delali za blagostanj' obeh dežel. Ne bomo kovali orožja za upro paščanjo narodov, pač pa velike stroje zr industrijo in poljedelstvo, ki bodo služil gospodarskemu dvigu naših dežel in vseg: Balkana. Končno moram poudariti našo iskreni in toplo zahvalo za sprejem, ki ga ozna čim bratskim, ker je to edina prava be seda. Čeprav se razidemo, vam vendar nr rečem »Z Bogom«, temveč »Na svidenje!« in napijam velesejmskemu odboru, kakoi vsemu jugoslovanskemu narodu! Zvečer ob 20. uri je priredila mestna občina na čast grškim gostom banket v restavraciji >Zvezda«, med katerim so s^ izrekle mnoge prisrčne zdravice in na pitnicc. Prijetno je, če je človek mladeniško vitek in gibčen, včasih pa tudi nič ne škoduje, če je nekoliko mesnat in rejen. To sem te dni skusil sam, ko sem prenašal svojih 80 kil in še nekaj čez po ljubljanskih ulicah. Če hi bil vitek in slok, bi bil hodil venomer precej bolj naglo kot sem, tako pa sem se pomikal naprej lepo umerjeno in počasi, kakor se spodobi za starejšega zastavnega gospoda in to me je obvarovalo slučajno precejšnje nesreče. Biti debel in zastaven pa ni dobro samo zato, da se človek izmuzne kakšni nesreči, ampak tudi zaradi časti, ker pred debelim starejšim gospodom imajo ljudje rešpekt in mu rečejo »gospod hofrat«, mlade in vitke fante pa naganjajo s »frkovci«. Ko sem torej pomikal po neki bolj od-ležni ljubljanski ulici svojih 80 kil in še nekaj čez počasi naprej, je naenkrat nekaj padlo pred mene: čof! Po tleh se je raz ila neka rumenkasta tekočina, ki ima svoj poseben duh, pa tudi med tekočino je bilo nekaj, kar ni bila tekočina, pa ima tudi svoj duh. Narodna pesem pravi, da ima 9Voj duh rožmarin, ampak to, kar je obležalo sredi tekočine pred menoj na cesti, ni bil rožmarin. Radoveden, odkod prihajajo ti krasni blagri na hodnik, sem stopil sredi ceste in pogledal nekolko po oknih. Eno okno je bilo odprto in tam sem videl sloneti zagorel obraz deklela B dežele, ki se je na-Elanjalo na posebne vrste posodo in radovedno gledalo na ulico, menda če je kja v bližini kakšen stražnik. Ko pa j» videlo, da v celi ulici ni razun mene nobene žive duše, se je nasmejalo in reklo: Snaga velja! Tako sva bila zadovoljna oba: jaz, ki sem rešil s svojo počasnostjo svojo obleko umazanije, dekle pa, ker jo ni videlo oko postave. Ko je bil ta dogodek srečno za menoj, sem pomikal svojih 80 kil in še nekaj čez zopet dalje po prašni ulici, pa nisem nikjer nič več videl. Tista posoda mi kar ni hotela iz spomina. Ustavil sem se pred neko branjarijo in ogledoval stare rožiče in zaprašene bonbončke v izložbi in krtače in Kozorogovo milo in kar je podobne branjevske drobnarije, samo da si preženem iz glave sipomin na posodo — pa ni šlo. Potem sem se vsedel na klopico in sem občudoval mehke linije čokatega Krima in njegovih manjših sosedov, ki so se zavijali pred zahodnim solncem v tenko meglo, pa tudi to ni pomagalo. Posoda mi je bila vedno bolj živo pred očmi, čeprav sem mižal. Nekako v polsnu pa je priplaval na površje mojega spomina neka druga slika, ki je ležala že leta in leta globoko zakopana v spodnjih predelih mojega spomina. Spomnil sem se na svoje mlada leta, ko sem stanoval kot šolarček pri starejši ženski, ki je oskrbovala čisto čedno predmestno hišo. Ta hiša je bila zidana tako, kakor so zidane prave slovenske hiše, v njej pa sta stanovali dve stranki in mi, šolarčki, z gospodinjo vred. Za silo bi se bil morda kdo še vrinil kam pod streho, bilo pa ni nikogar, ki bi bil takrat hotel tja iti. Živeli smo torej v tisti slovenski hiši dve stranki in mi. Ti dve stranki sta bili nam, mladim ljudem, v naši slovenski hiši v največje veselje in zabavo. Kregali in prebirali sta se, in pretepali, da so kar cunje letele. Mi, mladi ljudje, smo komaj čakali, da je pozvonil šolski zvonec ob 11. dopoldne ali pa ob 4. popoldne, samo da smo brž tekli domov gledat in poslušat, kako se naši stauki zopet dajeta. Skrivali smo se za stopnijske stebriče, da nas ne bi opazili in prenehali, ali pa smo zlezli na visoko skladovnico drv na dvorišču in kukali sko-za okna in gledali, kako se pretepajo in zmerjajo. Pri neki taki reviziji smo pa opazili, da ima eua stranka v svoji sobi velikansko posodo, takšno, kakršno je korak pred menoj razlil kmečkoo dekle na hodnik in tista posoda je bila že skoro do vrha polna! To je bilo za nas senzacijonalno odkritje in radovedni, kakor smo bili, smo lezli še pred okno druge stranke pogledat, če ima tudi druga stranka takšno posodo v svoji sobi kakor prva. Komaj pa smo se oknu, ki je bilo slučajno odprto, nekoliko približali, nam je pa že povedal duh, pa ne rožamrinov, da se spoznajo na take posode tudi pri drugi stranki. Mi, mladi šolarčki, smo o svojih vela-važnih in za zgodovino milega nam slovenskega naroda odločilnih odkritjih povedali v svoji klepetavosti vse, kar smo videli. Naša gospodinja nas je nekaj časa gledala z velikim očmi in poslušala z odprtimi usti, nato p je šla uveljavljat svoje oskrbniške pravice. Mi, mladi šolarčki, smo se skrili za stop-njiške stebričke, ko je naša gospodinja potrkala na vrata prve stranke. Slišali smo natanko, kako je naša gospodinja vprašala, odkod tak lep duh po dvorišču. Takrat ps se je prva stranka razjezila in kričala-»Kaj, vi se predrznete? Nas, ki smo naj bolj snažni ljudje? Nas, ki imamo morale in lepoto in čistost in snažnost? Poberite se!« In vrata so se zaloputnila. Pri drugi stranki je bilo ravno tako Tudi tam smo slišali besede: »Kaj, vi 8( predrznete? Nas, ki smo najbolj snažn ljudje? Nas, ki imamo lepoto in čistost ir snažnost in moralo? Poberite se!« Lop — vrata so se zaprla. Nekaj dni kasneje pa je vodila naša go spodinja gospodarja po dvorišču. Bilo j< poleti in vroče in okna s bila odprta.. Go spodar si je tiščal nos in gledal jezno m okna obeh strank. Na vse te dogodke smo mi, mladi ljudje že zdavnaj pozabili, ker smo odšli na po Sitnice. Ko pa smo se na jesen vrnili, s-prišli nenadoma v našo slovensko hiš krepki pstreščki, zunaj je pa stal voz z: pohištvo. Postreščki so nosili, gospodar j' pa gledal. Tudi pred hišo se je nabralo do sti radovednežev, ki pa niso imeli kaj gle dati. Ko so pa postreščki prinesli pred hi šo dve posebni posodi, polni umazanije i' grdobije obeh strak, so si ljudje stisnili no sove in bežali na vse strani. Naša gospodinja, ki je znala nemško, nan je pa rekla: »Je že tako — aussen hui, in nen pfui! Take so pač stranke!« Potem j' pa zastokala: »Ali ni škoda te naše lep' slovenske hiše?« Na vso to sem s© spomnail, ko s©m gl*3 dal na Krim. Če pa kmečka dekla ne h bila tiste posode pred menj izpraznila, s pa ne bi bil na nič spomnil. Spomin je k dobra reč. žtee^ne vesfi, Ljoltljana - slovenski Salzburg To Ljubljana žalibog Se ni, postane pa to lahko, če le hoče, namreč središče tujskega prometa za najbolj obiskovan del naše ožje domovine. Lega ljubljanskega mesta je zelo podobna legi Salzburga. Obe mesti ležita v ravnini, obe imata vsako svoj grad, ravnino pa obdajajo od več strani visoki alpski vrhovi. Dobre železnice in lepe ceste posredujejo zlasti tujski promet na vse strani, pri nas na Gorenjsko in Dolenjsko, v Salzburgu pa na visoko bavarsko planoto in v gorato Salzkammergut z njegovimi jezeri. Kot tujsko-prometno središče pa ima Salzburg nekaj prednosti, ki jih Ljubljana še nima, pa jih lahko z razmeroma neprevisokimi stroški sčasoma ustvari. V Ljubljani in v Salzburgu je dobro poskrbljeno za bogate tujce. Tako je pač povsod na svetu. Bogatih ljudi pa na svetu žalibog ni preveč in tisto malo, kar jih je, ne more napolniti vedno vseh prvovrstnih holetov in penzijonov. Poleg prvovrstnih in luksuznih hotelov pa ima Salzburg tudi celo vrsto prenočišč, ki so zelo poceni, a kljub nizkim cenam so vsa prenočišča silno snažna, ker omogočajo potovanje tudi ljudem, ki z materijalnimi dobrinami niso ravno preveč oblagodarjeni. Srednji stan pa je najštevilnejši in čeprav ne plača posameznik za hrano in prenočišče mnogo, se pa vendar pozna masa. Če bi računali, od koga ima Salzburg več dobička, od bogatinov ali od nemških učiteljev in uradnikov in trgovcev, bi številke skoro odločile v prid »malim« ljudem. V Ljubljani takih prenočišč zelo primanjkuje in to marsikoga odvrača od naših krajev. Ljudje pač prihajajo, a ne ostajajo dolgo pri nas, ker jim je življenje predrago. Za podjetne ljudi se odpira v tem pogledu še lep vir dohodkov. Ne bodo sicer obogateli čez noč, bodo pa gotovo prišli na svoj soliden račun. Pred Salzburgom pa ima Ljubljana še eno do danes neizkoriščeno prednost, da sega od Ljubljane preko šiške tja do Medvod krasen pas sveta, obdan od najlepših gozdov, ki je kakor nalašč ustvarjen za veliko tujsko-počitniško naselbino. Tu bi se lahko razvil nekak ljubljanski Hietzing ali Hiitteldorf, kjer bi uživali tujci vse udobnosti mesta, uživali pa tudi svoje počitnice. V mesto, kjer je pošta ln telefon, ne bi bilo daleč, da bi lahko dopoldan vsi opravili svoje eventuelne posle, doma pa bi uživali vse prijetnosti naše lepe okolice. Do Save ni daleč, do Bleda in na Gorenjsko sploh tudi ne. Seveda pa bi morale prizadete občine poskrbeti, da tega krasnega pasu ne bi kužil smradljivi tovarniški dim. Ljubljana je lepa, 5e lepša pa bo, če bodo znali merodajni gospodje združiti vse prednosti mesta v harmonično celoto z lepo ljubljansko okolico. Kraljevska banska uprava v Ljubljani razglaša, da po § 8 odstavek 2 zakona o praznikih binkoštnl ponedeljek za državno uslužbence katoliške veroizpovedi ni priznan kot praznik, zaradi česar so vrši ta dan služba. — Imoi en ar ja. Za referenta sanitetnega poveljstva Dravske divizijske ol 'asti je Imenovan san podpolkrvidk dr. Lujo Debeljak, dislej upravnik zašili e vojne bolnice v Ceijn. — Za živinozdravirAPega referenta pri 8. armtjskem poveljstvu je Imenovan vet. polkovnik dr. l^an Keber, doslej načelnik veterinarskega oddelka Dravske divizijske oblasti. — Za veterinarskega referenta Dravske diviz'iske oblasti !ti za upravnika Dravske živinozdravniške bolnice je Imenovan vet. podpolkovnik dr. Ljudevit Plaš-nik, doslej vršilec dolžnosti načelnika veterinarskega oddelka pri 3. armijski oblasti. — Na razpoloženje ministrstvu vojne in mornarice je postavljen intendantski major Mirko Vilfan. — Za vršilca dolžnosti sodnega referenta pri 2. armijski oblasti Je imenovan podpolkovnik Gustav Dolinšek, doslej sodni referent Bosanske diviz. oblasti. — Upokojen je fregatni kapetan Vladimir Pfeifer in prestavljen v rezervo. — V rezervo je prestavljen sodni kapetan II. ki. Stefan Koprivšek. — Sestanek Pen-klubov v Beogradu. Na sestanek članov Pen-kluba v Beograd pride iz Ljubljane Oton Zupančič z 10 slovenskimi 'mjiževniki. Tudi iz Zagreba pridejo odposlanci )od vodstvom dr. D o m j a n i t a. V Beogradu Jodo 3 dni razpravljali o vprašanju mednarodnega kongresa Pen-klubov, ki se bo koncem ega meseca vršil v Varšavi. Ob tej priliki bodo imeli oni tudi nekaj sestankov. — Razstavo francoske sodobne umetnosti so otvorili v petek zvečer. Otvoritvi so prisostvovali zastopniki upravnih, prosvetnih in vojaških korporacij, član ljubljanskega konzularnega zbora in mnogo občinstva; zbrane goste ie pozdravil dr. Fr. Windischer z iskrenim nagovorom in poudaril pomembnost prireditve; ■,a njim je govoril prof. Vey, nakar je uprav-lik J. Zorman udeležnikom tolmačil razstav-jene umetnine. Prireditev razstave je pod »atronanco Narodne galerije in Francoskega instituta. — Nagrade za izpit iz češčine. Češki poslanik Ir. Leo Vokač Je izročil včeraj nagrade za izlit iz češčine g’č Bj]ani KnvačevK; In f>. Jaro-Iavu Maliju Cba sta napravila izpit s prav dobrim uspehom. >aj>rade je odolrilo češka nil-jistratvj pioivele. — Dediči so iščejo po Francetu Vodlanu, ki je pred 10 leti umrl v Ameriki in določil svojo zapuščino očetu Janezu Vodlan lz vasi Vače v okraju Kamnik. Ker je videti ime pomotno in v navedenem okraju ni nikakib Vodlanov, da-si je bilo šest bratov in sester, prosi podpisani podatke, ki bi mogli služiti za izsleditev dedičev. — Dr. Ivan Černe, Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva c. 6/1. — Razstava ročnih del pod geslom: Zvesto srce in delovna ročica« — v Jakopičevem paviljonu — se zaključi na binkoštni ponedeljek zvečer. Nihče naj ne zamudi ogledati si razstavljena ročna dela, ki so po svojih različnih tehnikah zelo zanimiva in noučna. — Sdošno žensko društvo. — Tekma za hitro pisanje strojepisk. Včeraj se je pričel v Zagrebu natečaj za hitro pisanje strojepisk. Natečaj prireja društvo »Merkur«. Javilo se je 58 kandidatinj, med njimi iz Maribora Iva Petteman in iz Ljubljane Heda Pe-pelnjak. Največji del kandidatinj je iz Zagreba. Zadnja tekma je bila pred šestimi leti. Takrat je bilo samo 11 tekmovalk. Sedaj se je javilo tudi nekaj moških. — Gramofonske posnetke iz zvočnih filmov; »Ne verujem več nobeni ženski, Rio Rita,« »Dve srci v 3U taktu«, »Valček ljubavi,« »Noetova barka,« »Melodija srca« itd itd. dobite pri »Gramofonu« A. Rasbergerju, Ljubljana, Miklošičeva 34. Zahtevajte sezname plošč. — Pazite na vstopnice za velesejem! Dobro si poglejte zadnjo stran vstopnice, ki jo kupite danes na velesejmu pri glavnem vhodu. Mogoče ste z njo zadeli Din 10.000. — Na binkoštni ponedeljek bo iz kuponov velesejmskih legitimacij izžrebana polica banke »Slavije« za enoletno zavarovanje proti nezgodam. Kdor bo tako srečen, da jo dobi, mu čestitamo naprej. — Mod velesejmskimi vstopnicami, ki se prodajajo danes pri glavnem vhodu na Ljubljanski velesejem, je skrita ona, s katero bo dotični velesejmski gost, ki jo bo kupil, dobil brez plačila polico banke »Slavije« na Din 10.000. Ta znesek bo v gotovini izplačan čez 20 let ;ako pa dotičnik prej umre, bo izplačan ta denar njegovim dedičem ali pa onemu, ki prinese to polico v banko »Slavijo«. Ta polica Je gotov denar, ki ga je »Slavija« namenila v priznanje velesejmske prireditve in da vzbudi zanimanje za prekorlstno življensko zavarovanje. Onemu, ki jo zadene, želimo, da mu bo v Sim večjo pomoč. — Ne motite radio-naročnikov pri sprejemanju programov radio-oddajnih postaj. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani je prejela pritožbo, da je sprejemanje programov radio- oddajnih postaj v okolišu Gledališke ulice nemogoče, ker nekdo zelo pogosto zdravi z električnim aparatom za masažo. Z ozirom na to, opozarja še enkrat občinstvo, naj ne uporablja takega aparata v čsu, ko so v obratu radio-postaje, ker se tako motenje po § 213 kaz. zakonika kaznjuje z zaporom do enega leta ali v denarju do 10.000 Din. Direkcija pošte ima nalog za najstrožje izsledovanje takih oseb. — Padec c zvonika. Mizarski pomočnik, 36-letni Janez Bizjak, stanujoč v Trnovem pri Medvodah, zaposlen pri mizarskem mojstru Kožuhu v Medvodah, je včeraj popoldne popravljal zvonik, utrgala se mu je vrv ter je padel 18 m globoko z zvonika na tla. Dobil je le notranje poškodbe in so ga z večernim gorenjskim vlakom prepeljali v ljubljansko javno bolnico. — Vremenska napoved: deloma oblačno. JEiubljcLmGL ■ Preponižni Ljubljančani. Ponižnost je lepa čednost, pravi pregovor, toda Ljubljančani so le preponižni, ali če že hočete, preveč potrpežljivi, skoro mrtvi. Tako pohlevnih in krotkih ljudi nima nobeno mesto na svetu. To je že z ene strani sicer dobro in lepo, ni pa vedno pametno. Včasih je bila Ljubljana vse bolj ponosna, pa tudi bolj svojeglavna in trmasta kakor je dandanes. Ko- so nekoč pred vojno zvišali pivo-varnarji cene pivu za cel, reci in piši: za cel krajcar, oj, kakšen hrum in šum je to bil! Ljudje se niso dali ugnati kar tako v kozji rog in so se znali postaviti v obrambo svojih pravic. Tako je bilo povsod in vedno. Današnji Ljubljančani pa se ne zganejo za prav nič ln vsak lahko počne ž njimi, kar se mu ljubi. Pametni ljudje sicer ne zahtevajo, naj se upro z noži in vilicami, ker drugega orožja itak nimajo, nekaj bi se pa le lahko zganili in zahtevali, in sicer trdovratno in vztrajno zahtevali, naj se vsaj eni njihovi želji ali zahtevi ugodi. Treba je gnati le eno samo stvar do konca, ampak kakor rečeno, vztrajno gnati, pa bo vedno šlo vse! Vzemimo n. pr. cene sadja na trgu. Sadje je drago, zelo drago. Ali ne bi mogli Ljubljančani enkrat prestati en teden ali dva brez sadja? To vendar ni nemogoča stvar. In če bi se le ena taka akcija izvedla do kraja, kako bi naenkrat postala beseda Ljubljančanov važna in veljavna povsod! Zakaj pa do take akcije v Ljubljni ne more priti? Nočemo slavnih ljubljanskih meščanov prav nič žaliti, mislimo pa, da nam ne bodo zamerili, če povemo, da se nam zdi vsem takim neuspehom kriva neumestna baharija, ki brani premožnejšim ljudem pomagati onim, ki so pomoči potrebni. Ljubljančan ima končno čdsto prav, če se rad nekoliko postavi, ampak še lepše kot postavljanje ob nepravem času je solidarnost in ž njo združena vztrajnost. Če bi Ljubljančani le v enem samem primeru pokazali ti dve lastnosti, bi takoj po- stali gami gospodje, tako pa morajo tlačaniti ln se pokoriti vsakomur, kdor jih potipa za žep. To pa ni v interesu Ljubljančanov. Petinsedemdesetletnica Kat. društva rokodelskih pomočnikov v Ljubljani se bo vršila 14. in 15. junija t. 1. V soboto 14. t. m. se bo ob 20. uri v dramskem gledališču igrala A. Medvedova tragedija »Za pravdo in srce«. V nedeljo 15. junija bo najprej dopoldne zahvalna služba božja v uršulin-ski cerkvi, ki jo bo celebriral pomožni škof dr. Gregor Rožman, nato bo ob 10. dopoldne slavnostno zborovanje v Rokodelskem domu. Popoldne bo obisk grobov pokojnih predsednikov društva na pokopališču pri Sv. Križu. Zvečer ob 17.30 koncert društvenega pevskega zbora pod vodstvom prof. M. Bajuka v Rokodelskem domu. ■ Otvoritvena proslava tovarne Jugo-Steyer. V petek popoldne je tovarna Jugo-Steyer na skromno dostojen način proslavila ofioijelno otvoritev svoje tovarne v Frankopanski ulici, kjer je bilo nekdaj podjetje »Slograd« odnosno podjetje pok. Keršiča, kovača. Tovarna za sedaj izdeluje svoje lastne tipe koles, ima pa tudi popravljalnico za avtomobile. K slavnosti so se odzvali komandant mesta brigadni general Popovič z oficirji kolesarskega bataljona, župan dr. Dinko Puc, podžupan prof. Evgen Jarc, nekateri občinski svetovalci in predstavniki -drugih gospodarskih korporacij. Prisoten je bil pri lepi slovesnosti tudi avstrijski konzul g. Plei-nert. Bančni direktor g. Reich je v kratkem nagovoru pozdravil navzoče ter je izrazil željo, da bi podjetje korisflo v splošno zadovoljstvo ju-goslov. prebivalstva. Nato je bil kratek pregled tovarniškega obratovanja, ki je moderno urejeno., Opazili smo, da je pri obratu zaposlenih tudi nekaj ženskih moči. Izvršujejo dela, za katera niso posebno dobro plačana, čeprav je precejšen riziko pri stroju. Apeliramo na tovarno, da tem ženskim silam njihove plače primerno uredi. Obiščite razstavo modernega francoskega slikarstva v Narodni galeriji. Opozarjamo posetnike velesejma z dežele na razstavo francoske umetnosti v galerijski dvorani v Narodnem domu, s katero se nudi redka prilika seznaniti se z originalnimi deli vodjlnih francoskih mojstrov svetovnega imena. Pestra kolekcija obsega 250 umetnin in sicer slik, risb, akvarelov, pastelov, grafike. Ker mnogi tudi še niso videli preurejenih prostorov Narodne galerije in njenih zbirk, si jih obenem lahko ogledajo. ■ Aretacije. Od petka na soboto so bile aretirane samo 3 osebe, ena zaradi javnega pohujšanja, dve zaradi beračenja. O Policijske prijave. Prijavljena Je bila včeraj samo ena tatvina, dalje 2 telesni poškodbi, 1 izgred, 1 kršitev stavbnih predpisov, 6 avtomobilistov zaradi prekrškov proti avtomobilskim predpisom in 11 voznikov zaradi prekrškov cestnopolicijskega reda. Ljubljana je bila mirna D Pozor pred gotovimi trgovci. Naši trgovci so solidni in tudi v oglasih so vedno solidni. Pojavljajo pa se zadnji čas sumljivi agentje odnosno špekulantje, ki skušajo potom oglasov izrabljati brezposelne privatne nameščence. V liste objavljajo oglase ,da sprejmejo uradnika, ki je zmožen kavcije. Tem špekulantom brezposelni nameščenci nasedajo. Znan je slučaj, da je revež, da bi dobil službo, založil kot kavcijo pri dotičnein poslodajalcu znesek 10.000 Din kot kavcijo. Poslodajalec mu je v garancijo izročil menico za 10.000 Din, ki naj bi zapadla v plačilo ob izstopu iz službe. Revež se bo naj-brže za denar obrisal, ker so prišle na dan gotove manipulacije dotičnega lesnega trgovca. ■ Ljubljanski trg. Včeraj, v soboto, je bila kupčija na ljubljanskem trgu prav živahna, ker so se ljudje preskrbovali za praznike. Posebno mnogo so kupovali sadja, ki ga je bilo obilo na trgu. Bilo pa je sadje še razmeroma zelo drago. Črešnje so držali celo še po 16—18 Din kg, dokler niso pritisnili Bosanci, ki so pripeljali na trg veliko množino črešenj in jih prodajali po 8 Din boljše vrste, slabše vrste pa tudi po 4 Din kg. Bosanska konkurenca za ljubljanske kupovalce sadja torej ni prav nič škodljiva. Rdeče jagode so prodajali po 6—8 Din licer. Dosti je bilo tudi zelenjave na trgu, zlasti solate, ki so jo prodajali povprečno po 1 Din glavico. Kolerabce so cenili po velikosti od 50 par do 1 Din za komad. Izluščen grah so prodajali po 10 Din kg, pa tudi cenejše. Jako dragi pa so bili jurčki. Cena 25 Din za kg je odločno previloka in vpije po tržnem nadzorniku. Pe-rotnina je šla dobro, ker ljudje sedaj ne kupujejo radi svinjine in govedine. Gos, težka 2 in pol kilograma, se je dobila že za 35 Din, ravno toliko je veljala tudi težka kokoš. Piščanci so bili po 34 Din par, kaže pa, da ta cena ne bo dolgo držala. Jajca so prodajale kmetice po 1 Din komad. Cene govejega in prešičjega mesa so pa ostale neizpremenjene, čeprav je cena živine na Hrvaškem in pri nas precej padla. Tudi glede mesnih cen bo treba napraviti red. Doslej so veljali mesarji zaradi »dvotirnega« sistema v občini nekako za nedotakljive, ker se jim ni hotel zameriti ne ta, ne oni. Te igre na škodo ljubljanskih konzumentov pa bo moralo biti enkrat konec in se bodo morali tudi mesarji enkrat prilagoditi tržnim cenam živine, kajti to nikakor ne gre, da upoštevajo tržne cene živine le takrat, kadar se dvigajo, ampak jih je treba upoštevati tudi takrat, ko padajo. Če so mogle mesne cene pasti v Zagrebu, ni nobo- nega vzroka, da ne bi padle tudi pri nas. V Za grebu je danes govedina za 4 odstotke cenejša kakor je bila maja meseca, teletina se je poce nila za 9odstotkov, mast pa za 10 odstotkov ii salo celo za 18 odstotkov! Če gre v Zagrebu pojde tudi v Ljubljani. 2? m »Stadtgemeinde Marburg«. Dvanajst let bo kmalu, kar je naša mestna uprava v slovenskih rokah, pa še danes se na živinskem sejmišču v Melju izdajajo za vstopnino za živino nemška potrdila, kakor: »Platzgefalle, Einhebungsschein, Stadtgemeinde Marburg«, »Stadtgemeinde Marburg, Markt-Gebiihr, 1 Pferd 20 Heller« itd. Uporaba imena »Marburg« je za urade, časopisje in tudi privatnike že davno prepovedano in tudi »Hellerji« in »Kreuzerji« so že davno pozabljeni. Kaj si neki morajo misliti nemški in italijanski trgovci, ki posečajo naše živinsko sejmišče? Ali mestna občina zares nima toliko sredstev, da bi si po tolikih letih nabavila slovenske tiskovine? m Velika atrakcija na binkoštni ponedeljek v mestnem parku. Tukajšnjemu aeroklubu se je posrečilo pridobiti autovelezvočnik tvrdke Sie-mens-Halske, ki gostuje, sedaj na ljubljanskem velesejmu in vzbuja tam največjo senzacijo, tudi za turnejo v Maribor. Žal se je moral velik letalski dan, ki je bil projektiran za bin-koStni ponedeljek, preložiti na kasneje, ker so bili zunanji letalci v zadnjem momentu zadržani. Kljub temu bo ta radioorjak obiskal naše mesto in bo nastopil na binkoštni ponedeljek v mestnem parku s prozo in godbo v korist našega agilnega aerokluba. Opozarjamo vse na ta senzacionelni izdelek moderne tehnike. Začetek prenosa ob 11. uri. m -f- Josip Gvajc. V petek je umrl v nekem sanatoriju na Dunaju tukajšnji upokojeni nad-geometer Josip Gvajc, brat akademičnega slikarja g. prof. Antona Gvajca. — Pokojnikovo truplo bo prepeljano v Maribor, kjer bo na pokopališču na Pobrežju položeno k večnemu počitku. Bodi vzornemu možu večen spomin! m Himen. Davi se je poročil v Mariboru g. Drago Štefančič, davčni uradnik v Prevaljah z gospo Marico Dujmovičevo, rojeno Hauptman, hišno posestnico v Mariboru. Pravzaprav sem upal, da se bo oglasil kdo drug, nazadnje pa le moram sam z besedo na dan: malo zadelo me jc namreč, ko sem čital v listih, da sc je približno ob istem času, ko so sc naši Amerikanci vozili proti domačim mejam, v Genovi zrušil izseljeniški dom in da je bilo v njem menda tudi nekaj naših ljudi. Obakrat naši izseljenci: v Genovi majhni, nerodni, plahi ljudje, ki so doma poprodali, že so imeli kaj, pa jim bo komaj do Argentina} ali kam že gredo, ne morejo spati in si tiho šepečejo od posteljo do postelje, pod njimi so ruši izseljeniški dom, kakor se je pač vse zrušilo pod njimi, onkraj oceana jo njih zadnji up. In od onkraj oceana so naši Amerikanci vozijo domov, zdavnaj nekoč so šli tja, trudili so se in so nekaj dosegli, vsakdo se je vsaj do česa malega dokopal, nekateri imajo morda svojo Forde tam, in zdaj so po desetih, po tridesetih letih vozijo domov na kratek obisk. Nekaj žalostnega je, kako naši ljudje hodijo in so izgubljajo v tujini. Kolonijo naših ljudi po Nemčiji, Franciji, Ameriki, so kakor od drevesa odlomljene veje. Slovenci se na tujem zberejo v družaben in prosveten klub, tudi materam pišejo domov in jim od časa do časa pošljejo kaj malega, toda nobeno široke, narodne, organizirane zvezo ni med nami tu in našimi, ki so šli v svet — zveze, ki jih drugi mali slovenski narodi tako živo in žilavo vzdržujejo. Kako, da smo Slovenci tako tuii med seboj? Ali smo krivi mi tu? Ali 4 krivi oni zunaj? Krivi smo pač mi tu. Naravnost pregrešno desinteresirani smo, kako se emigracija iz domovine, vrši pred našimi očmi in kako se našim izseljencem godi prve dni, prve mesece, prva leta na tujem! To mora biti strahotno težka, Skoraj brezupna borba človeka z vsem ogromnim, neznanim svetom — mi najbrž niti približno n« vemo, koliko pade takole naših ljudi. Mi ne vemo tega, mi se ne brigamo zanje, mi smo jim pač na kolodvoru pomahali z robcem, ko jc odhajal vlak, potlej pa smo jih izgubili izpred oči in iz misli. In kar jih tam zunaj čez dolgo, po silnih naporih zmaga, kar jih je, da bi mogli nazadnje materialnemu in duhovnemu življenju svojega naroda kaj doprinašati, se zapro sami vase — med nami tu in onimi tani so strašno gore in ocean. Cas bi že bil, da svojih ljudi ne bi več tako brezbrižno v pogubo dajali od sebe. Močan narod bi lahko bili, če ne bi bili Slovenci v Ameriki in drugod od drevesa odlomljeno veje. I. m. m Grcntij trgovcev v Mariboru sklicuje v sporazumu z Zvezo obrtnih zadrug in Zvezo industrijcev za torek, dne 10. t. m. ob 8. uri zvečer, v rdečo dvorano hotela Orel velik shod vseh pridobitnih slojev v Mariboru. Na shodu bo razprava o odmeri pridobitnega davka in avtonomnih doklad za leto 1930. Obenem se pozivajo vse pridobnini podvrženi davkoplačevalci, da si še pred zborovanjem ogledajo letošnje davčne predpise na mestnem magistratu, kjer so razgrnjeni na vpogled. m Ljudska univerza v Mariboru ima svoj letošnji občni zbor v petek 13. junija ob 8. uri »večer v prostorih kina Apolo. Ob tej priliki vabi svoje člane in pristaše k Številnemu obisku. Kdor še ni član, lahko postane še istega dne zvečer pred zborovanjem. m Dovozni in odvozni red za birmanje v •tolnici. Za binkoštno nedeljo je policija dolo-Jila sledeči dovozni in odvozni red za vozove in avtomobile: dovoz do stolnice se bo vršil po Gosposki ulici, Ulici 20. oktobra in po Stolni ulici, odvoz pa po Gledališki in Orožnovi ulici. m Dr. med. Mila Kovač je otvorila prakso za rentgenološka preisUavanja in obsevanja, kakor tudi za kemično-mikro-ekopične preiskave v Mariboru, Aleksandrova cesta 6, telefon interurban 2. Ordi-nira od pol 9. do 17. (5.) ure. m Ukinitev komisarijata. V knjižnici Delavske zbornice so oblasti odredile dne 31. maja komisarijat. Komisarijat je bil pred mesecem dni postavljen zaradi kontrole knjig in njihovega izposojevanja. — Od 1. t. m. dalje vodi knjižnico zopet redni odbor. m Policijska kronika. Včeraj in danes je vladal v Mariboru velik red, kajti policija je bila celo brez običajnih prijav, le dve osebi sta bili radi manjših deliktov aretirani. m Pretep med rekruti. V četrtek ponoči Je prišlo v Makolah pri Poljčanah med pijanimi naborniki, ki so se vrnili z nabora v Slov. Bistrici, do krvavega pretepa, v katerem je neki hlapec zadobil več vbodljajev z nožem. Moral Je biti prepeljan v bolnico. m Nesreča na delu. 75-letni krovec Jernej Bizjak je v Brezdah pri delu padel s strehe ln si zlomil levo nogo ter desno roko. V Rušah zaposleni 46-letni Franjo Šober iz Slivnice si je istotako pri delu nevarno poškodoval hrbtenico. — Ob prst leve roke pa je prišel 19-letni kolarski pomočnik Jakob Razboršek. — Vsi trije so bili prepeljani v bolnico. C?el/e Najstarejša specijalna trgovina pisalnih strojev in pisarniških potrebščin * Prosvetno društvo Teharje priredi v nedeljo, dne 15. junija t. 1. ob 16. uri v salonu gostilne g. Pušnik (Sušterič) v Teharjah pod vodstvom pevovodje g. Fr. Luževiča pevski in klavirski koncert. Spored tega koncerta Je jako pester, obsegajoč 15 krasnih točk, na kar že v naprej opozarjamo prijatelje petja in glasbe. Teharje so za Celjane ena najlepših izletniških točk. Izkoristite ta dan s tem, da napravite izlet, oziroma izprehod v Teharje, kjer se vam bo obenem nudil lep glasbeni užitek. Spored koncerta je razviden iz lepakov, ki so razobe-Šeni na vseh vidnih mestih. * Zlat uhan se je našel v petek dopoldan v kavarni »Merkur«. Kdor ga je izgubil, ga dobi pri kavarniški blagajni. — Neusser Josi-pina je na Glavnem trgu izgubila 100 dinarski bankovec. * Predavanje za čebelarje. Čebelarska podružnica za Celje in okolico priredi na bin-koštni ponedeljek ob 15. uri poučno predavanje pri čebelnjaku g. Kodele na Ostrožnem. * Licitacija del pri pravoslavni cerkvi. Na uradni deski sreskega načelništva je nabit oglas, ki pravi, da so pri gradnji pravoslavne cerkve potrebni akordanti (podjetniki ali kon-eesijonirani mojstri), kateri bodo izvrševali posamezna zidarska dela po enotnih cenah od m’ ali od m3. Dela se bodo izvrševala v mešani režiji, to je ves potrebni materijal nabavlja cerkvena občina, samo dela izvršujejo akordanti s svojim orodjem, dočim ima orodje občina sama. Vsi načrti in statistični proračun, so na vpogled pri tehničnem oddelku sreskega načelništva. Rok za vlaganje ponudb je do 20. junija t. 1. * Vlom v Šribarjevo trgovino bo kmalu pojasnjen. Kakor znano je bilo pred enim tednom vlomljeno v Šribarjevo trgovino s klobuki. Vlomilec je tedaj odnesel klobuke v vrednosti 3000 dinarjev. Sled za storilcem je kazala v Savinjsko dolino, kjer so orožniki že iztaknili en klobuk, ki ga je vlomilec prodal. Je to neki R. F., ki je bil že ponovno predkaznovan radi tatvine. Policija je za njim izdala tiralico in je upanje, da ga bodo skoraj dobili. * Nepreviden voznik. Pred nekaj dnevi je vozila drezina po savinjski progi čez cesto na Savi v bližini Kukovčeve žage. Tedaj se je Približal železniškemu prelazu voznik z dvema težko naloženima vozovoma. Voznik se Je raztovarjal z nekim človekom in pustil konje kar same voziti naprej. V trenutku, ko je prvi voz ( bil na tračnicah je privozila drezina. Ker na tem mestu svet malo pada, je vozila s precejšnjo hitrostjo. Vodja drezine je komaj v zadnjem trenutkii zavrl in ustavil vozilo. Zgodilo se ni nič, vendar pa bi bila lahko nastala težka nesreča. Vozniki se izgovarjajo, da itak pazijo, kadar vozijo črez progo, ker vedo, v katerem času vlaki vozijo. Ta izgovor pa ne drži, kakor kaže opisani slučaj, ker se železniški delavci pogosto vozijo z drezinami in seveda niso vezani na ni kak vozni red.' Srezko načelstvo opozarja voznike, naj ne puščajo voz brez nadzo--stva, posebno ne ob železniških prelazih. LJUBLJANA, Gradišče 10 Telefon 22-68 * Slov* Olepševalno društvo v Slov. Bistrici je z letošnjo sezono postalo agilnejše, kot je bilo doslej. Na Marijinem trgu napravljajo novo ograjo okoli kužne sohe, kar bo lice trga zelo povzdignilo. Po dolgem oklevanju se je tudi odločilo, popraviti kopališče na posestvu dr. Attemsa, ki je bilo lansko leto tako propadlo, da se v njem sploh nihče ni več kopal. Sedaj postavljajo nove kabine, bazen sam bo na širo-kost in dolžino podaljšan za 4 m. Pri kopališču namerava tudi Strelska družina urediti svojo streljamo. Pa tudi o škropilnici za ceste oe govori. Ta ukrep bi bil zelo na mestu, ker nas prah včasih že res preveč nadleguje. Slov. Bistriška podružnica ima v programu tudi postavitev nove planinske koče pri Sv. Treh kraljih pod Velikim vrhom. Akcija se je že pričela in odbor upa, da bo koča najkasneje v treh letih že stala. Odšel je pred dnevi iz Slov. Bistrice artilje-rijski poročnik Joško Horvat od tukajšnje prve divizijske konjiške artiljerije v Ljubljano k tamošnji garniziji. Imenovani- poročnik je bil vedno priljubljen med tukajšnjim meščanstvom. Sejem. Dne 4. t. m. je bil v Slovenski Bistrici kramarski in živinski sejem. Prvi je ftll dobro obiskan, drugi pa, zaradi slabega vremena in ker go ljudje zadržani pri košnji in na poljih, bolj slaho. Tamburaško društvo v Črešnjevcu je v nedeljo dne 1 junija priredilo veliko tombolo In vrtno veselico. Obenem je prvič igrala godba istega društva. Tombola je bila izvanredno dobro obiskana, posebno Slovenjebistričani so se je udeležili v lepem številu. Preprečena smrtna nesreča. V nedeljo popoldan so se otroci iz občine Pretrež kopali v toplih valovih Bistrice. Med njimi tudi petletni sinček mlinarja Šlegla. Ko je bilo veselje otrok na vrhuncu, je nenadoma štrbunk-nil mali Slavko Šlegl z bližnje brvi v precej globoko vodo in se pričel potapljati. Sreča, da so se kopali v bližini večji fantje, med njimi K. Regoršek, ki je malega spravil na suho. Zopet šmarnica. V četrtek se je vračal iz Slov. Bistrice proti domu delavec G. Po poti se je nekje nasrkal šmarnice in prav temeljito meril cesto. Pri postaji Slov. Bistrica se je nagnil čez ograjo mostu pieko Ložnice in štrbun-knil v vodo. Dobro, da je voda na dotičnem mestu plitva, ker bi sicer gotovo utonil. Težka nesreča v Slovenski Bistrici. V petek popoldne se je odpeljal Štefan Kmetec iz Slov. Bistrice s svojim avtomobilom proti Sv. Jožefu. Tik periferije mesta pa mu je pritekel nasproti Lojzek Bučnik in hotel preteči cesto. — Šofer je hotel avto še v zadnjem trenutku ustaviti, vendar pa mu to ni popolnoma uspelo. Avto je še vedno tekel in s tako silo zadel v otroka, da ga je vrgel na tla in težko poškodoval. Mali Lojzek je dobil več težjih .ran in najbrže tudi notranje poškodbe. Prvo pomoč je nudil ranjenemu otroku domači zdravnik dr. Crnej, ki je tudi odredil, da se otrok odpelja v mariborsko bolnico. Otrokovo stanje je zelo resno, kljub temu pa ostaja še upanje, da bo okreval. Kdo je kriv nesreče, bo končno ugotovila preiskava, vendar se zdi, da je voznik nedolžen. 222 esf© Cestni odbor za sodni okraj Novo mesto Je dobil te dni odobren proračun za leto 1930. v znesku 661.545 Din. Proračun se je znižal za 102.255 Din. ker so se ceste: Toplice—Podho-8ta, Čermošnjice—Hrušica, Bršljin—Straža in Mirna peč— Poljane izvzele iz oblastnih in pre-menile v občinske ceste. Šolska vest: Za končni pregled učnih uspehov in oceno učiteljstva na osnovnih šolah novomeškega sreza je bil od ministrstva prosvete poslan v Novo mesto g. Fortunat Lampret, šolski upravitelj v Borovnici. Službo je že nastopil. Zgradba tovarno perila, lnst tvrdke Joško Povh, je dosegla streho. V surovem stanju je bila stavba zgrajena v 54 dneh. Postavlja jo »Ljubljanska gradbena družba«. Vojaški nabor! za novomeški sodni okraj so bili v petek zaključeni. Izmed 585 pregledanih rekrutov je bilo spoznanih sposobnim 310 mladeničev. V soboto se je vršil pregled v Trebnjem, v torek in sredo pa bo završen v Žužemberku O celotnem izidu bomo poročali. Učiteljsko društvo za novomeški in trebanski sodni okraj bo zadnjič v tem šolskem letu zborovalo v soboto 14. t. m. na Čatežu pod Zapla-zoin. Med drugim bo predaval učitelj France Zukovec o kmetijskem nadaljevalnem šolstvu pri nas in drugod. Krajevne napisne table in kažipoti so v bližnji in daljni Dovomeški okolici še mars'kje pomanjkljivi. V interesu prebivalstva je, da se temu končno odpomore. Neprostovoljna kopelj. Stemburjeva perica Pepca Brezovar je v petek dopoldne prala na Krki pod Štemburjevo hišo v Kandiji. Iz rok se Ji Je izmuznil kos perila in silil v dno. Perica ga je hotela zgrabiti, pri tem se je preveč nagnila preko perilnika, ki Jo je pre-kobalil na gl8vo v vodo. Zenska ne zna plavati, otepala pa je z vsemi štirimi toliko časa, da je prijel Štemburjev Pepe s čolnom in spravil ženico iz vod<\ »Pila je pa le nisem!« se je takoj pohvalila. »Sem tako tiščala usta.« Za letovanje v pomorskem kopališču Martin-ščici se je tukajšnji podružnici »Jadranske Straže« prijavilo 1 gimnazijec, 1 gimnazijka in šest učencev deške osnovne šole v Novem mestu Prvi bo letoval skozi cel mesec julij, ostali ves avgust bi napravila orožniška patrulja majhno ra^ijrt na te postopače, ker so zelo sumljivi. Vroča kri Pr* gradnji ceste Begunje -Sv Vid je zaposlenih tudi več Hrvatov. Nekateri med njimi so zelo vroče krvi. Tako je neki lirva' s kamnom udaril po glavi nekega polirja, ker mu je ta odtrgal 40 par od plače. Delavska kriza. Nekaj sličnega kot v Trbovljah in Hrastniku vlada tudi pri nas. V predilnici, kjer je bilo uslužbenih preko 300 delavk in delavcev, je bilo reduciranih okrog 140 delavk. Tudi nadure, s katerimi so si pridni de-davci lahko znatno zboljšali svoje prejemke, so po večini odpravljene. Baje je bilo ravnateljstvo k temu koraku prisiljeno radi novih carinskih določb in bo vsled tega tudi preuredilo način izdelave. — Drugi večji industrijski faktor v Litiji je svinčeni rudnik v Sitarjevcu Pred nekaj dnevi je ravnateljstvo rudnika napovedalo znižanje prejemkov vsemu svojemu uslužbenstvu za 25%. Na zahtevo uslužbencev so znižali prejemke samo za 15%. — Z redukcijami in zniževanjem prejemkov pada plačilna moč našega delavstva, kar posebno občutijo trgovci, ker se število njihovih dolžnikov vedno veča. Sprejem novega župnika, V župnijo in dekanijo Šmartno pri Litiji, kamor spada tudi Litija, so dobili novega župnika g. dekana Antona Gornika. Občina Litija mu je postavila lep slavolok. Sprejema se je udeležila šolska mladina, občani in zastopniki nekaterih uradov in društev. Gostovanje. V sredo 11. t. m. ob 20. uri gostuje v Narodnem domu ljubljanska družina »Soča« s Strindbergovo dramo v treh dejanjih: »Oče«. Klub izletnikov »Vsi sloji« se je ustanovil za prireditev skupnih prijateljskih malih izletov. Prijave sprejema »Kolektor«, Stražišče pri Kranju. Potujoči kino g. Kratila pride v nekaj dneh v Cerknico G. Kratila poznamo že s prejšnjih gostovanj. Ker nas je še vedno razveselil s svojim sporedom, upamo, da nas bo tudi sedaj. To pot pride prvič s svojim šotorom in orkestrom. Neka zblaznela žena je v petek popoldne ušla od doma in po glavni cesti uganjala svoje šale. Vsem se je smilila, ko so videli, kakšna reva je. Nikakor je pa niso mogli spraviti domov. Postopači. Pešci, ki prihajajo v večernih urah po stari cesti iz Rakeka v Cerknico, se pritožujejo, da jih večkrat ustavljajo na samotnih krajih razni postopači-Bosanci, ki se klatijo okrog Cerknice in jih izprašujejo odkod in kam ter druge stvari. Primerno bi bilo, če ^IcdLališče Ljubljansko gledališče Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Opera Začetek ob 20. uri. Nedelja, 8.: »Tičar«, opereta. Izven. Izredno znižane cene. Ponedeljek, 9.: »Nikola Šubic Zrinjski«. Izvun Izredno znižane cene. Torek, 10.: Zaprto. Radi obolelosti g. Križaja je potrebna slede ča sprememba že objavljenega repertoarja: — V nedeljo se poje Zellerjeva opereta »Tičar« z g. Drenovcem v naslovni partiji. Sodelujejo: ga. Poličeva, gdč Majdičeva, ga. Ralatkova, gg. Gostič, Peček, Povhe, Simončič, Sekula, Erkla-vec, Bekš, Perko in drugi. Dirigent g. Svetel. Opozarjamo zunanje goste, birmance, na to pri srčno melodijozno opereto, ki se vrši pri globoko znižanih cenah. — Na Binkoštni ponedeljek se poje Zajčeva opera »Nikola Šubic Zrinj ski« z g. Primožičem v naslovni partiji. V večjih partijah nastopijo: ga. Thierry. ga. Poličeva, gg. Betetto, Kovač, Marčec, Janko, Mohorič in drugi. Sodeluje celokupni baletni zbor s so-loplesalko gdč. Moharjevo na čelu. Dirigent g. Neffat. Predstava se vrši pri zelo znižanih cenah od 30 do 2 Din. Celjsko gledališče Začetek ob 20. uri. Petek, 13. junija: »Rigoletto«. Gostovanje mariborskega gledališča in ge. Tinke Wesel Polla Mariborsko gledališče Repertoar. Začetek ob 20 uri. Nedelja, 8.: »Netopir«. Znižane cene Kuponi. Ponedeljek, 9.: Ob 15. url. »Herman Celjski«. Kmečka predstava pri najnižjih cenah Ob 20.: »Bohrov kožuh. Kuponi Rinkošti v mariborskem gledališču. Na Binkoštno nedeljo 8 t. m. se vprizori po daljšem presledku in obenem zadnjič v sezoni nad vse zabavna klasična Straussova poreta »Netopir« pri znižanih cenah. — Na Binkoštni ponedeljek 9. t. m. se vprizori popoldne ob 15. Novačanova drama »Herman Celjski« kot kmečka predstava pri najnižjih cenah. Zvečer istega dne se vrši prva repriza Haupttnannove tatinske komedije »Bobrov kožuh«, ki je pri premijeri zlasti zaradi zelo posrečenega lika perice VVolfovke, ge. Dragutinovtfeve. nad vse uspela. Kuponi. Ptujsko gledališče Začetek ob 20. uri. Sreda, 11.: »Bobrov kožuh«. Gostovanje mariborskega gledališča, p Predzadnje gostovanje mariborskega gledališča se bo vršilo v sredo, 11. t. m. ter se ob tej priliki vprizori nad vse zabavna ta’inska komedija znamenitega nemškega dramatika G Hauptmanna »Bobrov kožuh«, ki se je v Mariboru vršila kor jubilejna predstava ob priliki 35-letnice ge. Dragutinovičeve, kat«ro v njej kreira glavno vlogo. Režira g. J. Kovič. Škofja Loka Gostovanje. Strindbergov »Oče« v nedeljo zv. ob 20. uri v Sokolskem domu. Gostuje odlična ljubljanska družina »Soča«. Posecsfte hotel-restavracijo Mariborski dvor Oset, Maribor. Prenočišče, kopalnice, garaže, auto. 2ty«xz?©č«s/fe nstjbolfši in ežm&vmilz »Jugcs!-skega leta. Prisilnih poravnav izven ko a je bilo 22 in sicer v Hrvatski in Slavoniji 7, v Srbiji in Črni gori 3, v Sloveniji in Dalmaciji 5, v Bosni in Hercegovini 2, v Vojvodini 5. X Kmetijska šola v St. Juriju ob južni žel. priredi enodnevni tečaj o zelenem preceplje-nju šmarnice na zavodu s praktičnimi vajami v sosednem šmarničnem nasadu. Tečaj in prehrana je brezplačna. Tečaj se bo vršil 23. junjja t. 1. od 9. do 12. ure in od 2. do 5. ure. X Pezeta padla. Finančni listi poročajo, da je vrednost pezete nepričakovano in izdatno padla, čim je minister financ izjavil, da je go- spodarski položaj Španije odličen. Padec pezete pripisujejo ti listi neosnovanim vestem o notranjem položaju v Španiji. X Izvoz žita, perutnine in jajc v Italijo. Trgovska zbornica v Zagrebu poživlja interesente gornjih proizvodov, ki še nimajo zastopstva v Milanu in bi želeli biti zastopani na tem važnem italijanskem tržišču, da javljajo svoje naslove zbornici, ki razpolaga s prvovrstno milansko tvrdko, ki je pripravljena prevzeti zastopstva. X Načrti omiljenja brezposelnosti v Nemčiji. Berlinski listi javljajo, da je med voditelji nemške indusrtrije in trgovine prišlo do sporazuma v pogledu olajšanja brezposelnosti. Načrt predvideva znižanje plače delavstvu ter istočasno znižanje cen najvažnejših eksistenčnih proizvodov. Vsebina tega načrta še ni znana, zatrjuje pa se, da bi izvajanje tega načrta doprineslo vsej Evropi blagostanje, če bi ga posamezne države akceptirale. X Znatna pocenitev inozemskih kreditov. V inozemstvu je cena kreditov občutno padla. — Neka nemška velefirma (Rheinkraftwerk Alb-bonek-Dogern A. G.) je v Švici predložila v subskripcijo 40 milijonov frankov posojila po 5 in pol odstotka po emisijiskem tečaju 97 in pol odstotka. To posojilo ne stane niti 6 odstotkov. Značilno je, da je to posojilo znatno cenejše, kot je bila cena repa raci jskega posojila. Tudi v Ameriki vlada znatna pocenitev kapitala. Poleg 300 milijonov dolarjev Youn-govega posojila, se nahaja trenutno v sub-skripciji preko 450 milijonov dolarjev različnih mednarodnih posojil po zelo ugodnih pogojih. Pariški listi poročajo, da je tudi francoski denarni trg poln ponudb kapitala. — V splošnem se smatra, da bo pocenitev kapitala še nadalje naraščala. X Konferenca za uredbo predvojnih dolgov. V Parizu že več časa zboruje konferenca za uredbo predvojnih dolgov. Pripravljalni odbori pa so v zadnjem času naleteli na tako ne- premostljive težkoče v naziranjih med dolžniki in upniki, da obstoji nevarnost, da plenarna seja konference, ki se je imela vršiti dne 10. t. m., obče ne bo sklicana. X Razširjenje luko na Sušaku. Ob skrajni državni meji, ob izlivu Rečine se gradi novo pristanišče, ki bo znatno razbremenilo promet v tej največji in najvažnejši luki severnega Jadrana. Pristanišče bo kamenito, stroški so proračunani na Din 900.000-—. S tem novim luškim objektom se bo znatno zajezila vrzel brezgibnosti našega pomorskega prometa na Sušaku, posebno ker bo ta del luke služil parnikom prekooceanske plovidbe. X Protesti proti novim ameriškim carinskim poviškom. Dosedaj je bilo washingtonski vladi predloženih 161 protestov proti novim carinskim poviškom iz 23 različnih držav. Vsi ti protesti enodušno poudarjajo, da bi uvedba novih carin omajala gospodarsko ravnovesje Evrope, saj kažejo nekatere nove carinske postavke naravnost prepoved uvoza gotovih predmetov. X IJkinjenje zapore emisije nemških inozemskih posojil. Pariški listi poročajo, da bo še v teku tega meseca ukinjena zapora emisije nemških inozemskih posojil, ki je bila predvidena v haaškem sporazumu. X Bilance. Zemunska fabrika asfalta i krovne ljepenke a. d., Zemun. Delniška glavnica Din 3,000.000-—, izguba 2-8 milij. Din. — »Elin« jugosl. društvo za električnu industriju d. d. Zagreb. Delniška glavnica Din 3,500.000-—, rezerve Din 230.000-—, dobiček 114.900-—. — »Slavia« d. d. za industriju drva, Zagreb. Del. glavnica Din 5 milijinov, rezerve Din 128-900, dobiček Din 93.615-—. — »Dom« d. d. za dr-vene gradnje, Zagreb. Delniška glavnica Din 4 milijone, dobiček Din 37.850-—. X Dohodki sueške družbe v prvih petih mesecih 1930 so bili napram letu 1929. za 20 milijonov frankov manjši ter znašajo skupno 458 milijonov frankov. Spevi Binkoštfni šport v Ljubljani Proslava 10-letnice SK Svobode — igrišče Primorja: Nedelja: ob 9: Svoboda II. — Amater, ob 10-30: Grafika — Olimp, ob 16: Svoboda — Red, Star. ob 17'45: Hajduk — Primorje. Ponedeljek: ob 9: premaganca od ned. dop. ob 10-30: zmagovalca od ned. dop. ob 16: premaganca od ned. pop. ob 17-45: zmagovalca od ned. pop. Na binkoštni ponedeljek se vrši ob 11. dop. štafetni tek skozi mesto za prehodno darilo »Jutra«. Svetla in temna stran proslave LNP Proslava 10-letnice LNP je za nami. Podsavez je prejel od jugoslovanskega, štajerskega in koroškega nogometnega saveza krasna spominska darila. Športni odnošaji med našim podsavezom in obema avstrijskima savezoma so se poglobili in utrdili. Šport je zopet dokumentiral, da je važen činitelj v ustvarjanju prijateljskih mednarodnih odnošajev. V tein pogledu je prišel jubilant na svoj račun, v vseh drugih ozirih pa se prireditelj ni pokazal na višku. Že sam način izbire reprezentance, takozvani »generalni pregled« naših igralcev je bil popolnoma pogrešen. Ko so se končno imenovali igralci, ni ihče vedel, kaka bo nedeljska postava. Skrivnostno se je šušljalo o vsemogočem, no, niti podsaveznemu kapetanu ni bil znan naš nedeljski team. Sadovi takega poslovanja niso izostali. Marsikdo je zmajal z glavo, ko se je ljubljanski team prikazal na igrišču in je dvomil, da bo to moštvo uspešno zastopalo barve Ljubljane napram Beogradu. To moštvo so mogli sestaviti samo popolni lajiki v nogometu. Nedeljsko moštvo z Berglesom in Bertoncljem bi nam sigurno osvojilo pokal. Zadnji čas je, da se naši vodilni faktorji spametujejo, kajti s takim načinom dela ne moremo uspeti in napredovati. Proslava desetletnice naj bo memento za bodoče delovanje. Oglejmo si kritično igro sodelujočih s tehničnega vidika. Videli smo štiri različne sisteme. V pogledu tehnike je prvačil Beograd, posebno napad je briljiral s krasnim proigravanjem in je izvajal tehnično dovršene kombinacijske poteze. Forsirala se je igra notranjega tria, ki je igral za oko divno, no, pred kazenskim prostorom je njihova učenost prenehala. Akcija je bila zrela za strel, toda strelca ni bilo — nikomur ni prišlo na um, da je treba postaviti na i piko. Gledalec je nehote dobil vtis, da te lepe akcije niso tako nevarne, kot izgledajo. Facit je, da je Beograd od štirih danih golov dosegel 2 iz 11 m, ostala dva sta bila pa le plod golega slučaja. Igra napada je bila toraj taktično nesmotrena. Napad Koroške je operiral s hitrimi prodori in enostavno igro s krili, ter je ustvaril veliko več ugodnih situacij kot Beograjčani. Številčno to ni prišlo do izraza, ker je bil edino Richter v desni zvezi dober strelec. Nekaka mešanica Beograda in. Koroške je bila igra Gradca. Žoge se je prevzemalo volley in pošiljalo na krili, ki sta dobro centrirali. Tehnično dobrima zvezama manjka preciznost v šutiranju. V ostalem je napad dosti prodoren. Naš kvintet je faktično obstojal samo iz treh ljudi, leva stran je odpovedala. V soboto in prvi polčas v nedeljo je še nekam šlo, vendar ne tako kot bi moralo. Omanu se je odvzelo z Bertoncljem važnega graditelja in je bil vezan samo na Iceta, ki je bil sigurno najboljše krilo na turnirju. Ostali igralci so znani kot strelci, toda pogrešali smo to njihovo glavno odliko. Samo streljanje ni najvažnejše, treba je znati tudi graditi in vstvarjati šanse. Obe zvezi nista hodili po žogo, njihov posel je moral vršiti Oman. Danes je pač najmodernejši sistem igre v obliki črke V, ker ne dovoli nasprotni obrambi, da pritisne v ofenzivo. Pri tem sistemu sta glavna graditelja napadov obe zvezi, česar pri nas ni bilo. Seveda je bila tudi podpora krilcev nezadostna. Taktično nismo bili na višku, upamo, da bo v bodoče bolje. Od krilskih vrst je najbolj ugajala graška. Bila je enako dobra v defenzivi in ofenzivi in enakomerno podpirala napad ali obrambo. To je tudi glavna naloga krilcev, od katerih navadno zavisi izid tekme. Najboljši v trojici je bil desni krilec Kowar, tehnično in taktično enako dober. Izredna je njegova igra z glavo. Ima oster start, ki je pa kljub temu fair. Tercet Koroške je dal povprečno igro, opažalo se je pomanjkanje tehnike (stranska krilca), dočim je bila taktična stran boljša. Jako talentiran je srednji krilec, ki je neumorno zalagal svoj napad z uporabnimi žogami, obenem pa tudi ni pozabil na obrambo. Bil je v pravem pomenu besede duša in hrbtenica moštva. Nekako v isto skupino lahko uvrstimo beograjske in naše krilce. V tehničnem oziru niso prav nič zaostajali za Gradčani, taktično so pa daleč zaostajali. Kar se tiče požrtvovalnosti so naši krilci opravili res občudovanja vredno de- lo, efekt pa je bil v primeru z delom minimalen. Igralcem se je videlo, da so z voljo pri stvari, pomagati so hoteli na vseh mogočih koncih in krajih, toda tam, kjer bi morali biti, ni bilo nikogar. Volja je gibala telo — glava pa je počivala. Zdelo se je, da se bojuje izvrstno izvežbana armada, v kateri ni bilo vojskovodje. Nogomet je igra, pri kateri se mora veliko in hitro misliti in ravno v tem tiči lepota ih smisel nogometa. Posameznik se mora podvreči in prilagoditi skupnosti, kdor tega no more, ne bo nikdar dosegel nadpovprečnost. Naši krilci so igrali preveč defenzivno (Košenina), podajanje žog je bilo netočno, tako da je protivnik prestregel žogo in ves trud je bil zastonj. Vse to je znak brezglavosti ali v nogometnem žargonu — naši krilci so slabi taktiki. Razen Ladota pri Ljubljani in Petroviča pri Beogradu, so vsi ostali krilci obeh jugoslovanskih moštev samo »plavali«, to se pravi,’ njihova igra je bila brez soli. Tudi branilca Gradca sta prekašala vse ostale, posebno v taktičnem oziru. Njihova igra je bila šolski primer, kako se z minimalnimi sredstvi in brez posebnega napora doseže velik efekt. Vzgledno je bilo njiho' -mstranje, ki je onemogočilo protivnemu n i, da se razvije. Videlo se je, da imamo pred seboj dva stara, rutinirana igralca. Podobno igro je dal od ostalih branilcev edino Bergles, dasiravno ni bil v polni formi. Vsi ostali backovski pari so operirali predvsem s Ijitrostjo in silo. Dosegli so sicer tudi uspeh (Beograd 1), toda z znatno manjšo ekonomijo — zopet taktičen ne-dosledek. Vratarji so bili prilično enaki, z izjemo Ermana, ki absolutno ni spadal v reprezentanco. Nadpovprečnost sta pokazala beograjski in graški vratar. Resumč: Moštvo Gradca je zaslužilo zmago, četudi šele po žrebu, kajti taktično je presegalo vse ostale reprezentance, dočim jim je bilo v pogledu 'tehnike najmanj enako. Naša moštva so pokazala predvsem pomanjkanje taktike. Ta nedostatek in pa pogrešila nedeljska sestava naše reprezentance sla glavna razloga, da pokal mestne občine ni ostal , doma. Kdor je imel odprte oči, se je lahko ’ mnogo naučil. Naši igralci so talentirani, samo | glave nimajo na pravem mestu. Malalomja To pri nas le malo navadno ime označa samo na sebi eno izmed najkočljivejših vprašanj, ki jih bo morala rešiti Španija v novem razdobju svoje moderne zgodovine, v katero stopa po naglem in nepričakovanem koncu diktature Primo de Rivera. Katalonija in Katalonci, ki v njej prebivajo, pomeni namreč, da obstoja v Španija posebna narodnost, ki ima svoj poseben jezik, svojo književnost kakor tudi kulturne tradicije, po katerih se razlikuje to ljudstvo od Špancev in tvori posebno etnično individualnost. Znano je dalje, da sodelujejo Katalonci tudi na kongresih evropskih narodnih manjšin in da so na teh kongresih ponovno in zelo odločno nastopali za priznanje svojih narodno-kul-turnih posebnosti. Barcelona, ki je eno izmednajvafcnejših mest cele Španije, je največje in glavno mesto Katalonije in središče vsega katalonskega gibanja. Vsa Katalonija pa obsega štiri province, namreč poleg Barcelone še pokrajine, katerih središča so mesta Gerona, Lerida in Tarragona. Španske vlade so si zaman prizadevale, da bi katalonsko gibanje spravili z dnevnega reda. Katalonska narodna zavest je preveč vkoreninjena med prebivalstvom omenjenih pokrajin, da bi se mogla izpodriniti in nadomestiti s širšo nacijonalno zavestjo, kot se je to zgodilo n. pr. pri Provencalcih v južni Franciji, kateri so bili v prejšnjih stoletjih francoske kulturne zgodovine nekaj podobnega kot še danes Katalonci v Španiji. Tudi pokojni diktator Primo de Rivera je imel svojo določeno »katalonsko politiko«. Njeno glavno obeležje je obstajalo v tem, da je skušal s pospeševanjem gospodarskih interesov Katalonije osredotočiti pažnjo njenega prebivalstva na drugih vprašanjih, ki nimajo z avtonomističnim gibanjem nič skupnega. Predvsem je Primo de Rivera mnogo napravil za barcelonsko razstavo in 1. 1924. dekretiral občinsko ustavo, katero so Katalonci pozdravili, ker so videli v njej sredstvo tudi za dosego narodno-kulturnih ciljev. Primo de Rivera je dalje dosegel, da je postala španska dinastija med Katalonci zelo popularna. Uvedel je zopet običaj vsakoletnega poseta teh pokrajin s strani kralja, s čimer je -postala Katalonija deležna časti, ki se ji je prej dolgo odrekala. Občinska ustava, ki smo jo prej omenili, pa ni prišla do veljave in Primo de Rivera ni držal obljube, katere so bile v njej za-popadene. Posledica je bila ta, da se je katalonska agitacija nadaljevala tajno pod zemljo ves čas vladavine Primo de Rivere in da je moralo celo vprašanje izbruhniti na plan z novo silo, čim so padle ovire, ki so bile prej temu gibanju na potu. In res se je postavila Barcelona takoj po padcu Primo de Rivere zopet javno na čelo katalonskemu gibanju s tem, da je novi predsednik pokrajinskega odbora v Barceloni pozval ostale tri province — Gerono, Lorido in Tarragono — naj strnejo svoje napore v enoten nastop z Barcelono z ozirom na bodoče borbe za pravice Katalonije. Pri tem se je skliceval na isto ustavo, ki jo bil uvedel Primo de Rivera in ki ni bila preklicana. V vsej zgodovini katalonskega gibanja se opaža, da je stopilo to vprašanje v kritično dobo vsakikrat, ko so se pojavile za špansko vlado kakršnekoli resne težkoče. Isti pojav se opaža tudi sedaj po padcu Primo de Riverove diktature. Katalonci bodo ravno sedaj napeli vse sile, da uveljavijo svoje zahteve, katere je eden izmed njihovih vidnih javnih delavcev, profesor S. de Madariaga, tako-le opredelil: »pravica Katalonije do lastne narodne kulture in do takih političnih ustanov, kot so za njen razvoj potrebne.« Katalonsko vprašanje je, kot smo rekli, eno najvažnejših in najtežjih, ki jih bo morala rešiti nova španska vlada. Katalonija je namreč skrajno občutljiva točka na telesu španske države, ker je analogija med njo in neodvisno Portugalsko zelo velika. Kar je Portugalska napram celoti apeninskega polotoka na zapadni in južnozapadni njegovi strani ob Atlantiku, je Katalonija napram isti celoti na njenem severno-oz-hodnem koncu ob Sredozemskem morju. Iz siarih časov Stari Grki in Rimljani so se umetniško izživljali večinoma le v olimpijskih igrah, gledališču in v cirkusu. Vse te prireditve starega veka motrimo mi navadno skozi kulturnokritična očala. Dogajali so se pa tudi prizori, ki nam predstavljajo Grke in Rimljane v vse drugačni luči kakor nam jih opisujejo učeni strokovnjaki. Poročilo, da je 1. 776. pr. Kr. zmagal v olimpijskih igrah neki Krebos, nam daje na roko prvi zanesljivi datum grške zgodovine sploh. Na tej športni vesti temelji vse grško časoslovje, ker so Grki računali čas po olimpijadah, olimpijske igre pa so slavili vsaka 4 leta. Pesnik Evripides pa olimpijskih iger ni mogel trpeti. »Jaz res ne razumem,« piše, »kaj naj domovini .koristi, če si ljudje drug drugemu izbijajo zobe. Mar se vojskujem s sovražniki s športnimi tekmami?« Ni pa treba biti ravno Evripides, da človek razume njegovo mržnjo do športa. — Tudi grški šport se je namreč sčasoma izmaličil zgolj v tekmo za rekordi in Herodov iz Megare je postal slaven, ker si je priboril rekord s tem, da je istočasno trobil na dve trobenti... Prebivalci mesta Antiohije so pa imeli veliko veselje do gledališča. Igralec ali plesalec, katerega so hvalili v Antiohiji, je* užival slavo po vsem tedanjem svetu. V Antiohiji pa ni bilo lahko prodreti, ker so bili ljudje zelo strupenega jezika in silno popadljivi. Igralcu majhne postave, ki je nastopil na odru kot trojanski junak Hektor, so takoj začeli klicati: »To ni Hektor, ampak njegov sinček — kje je Hektor?« Debelemu plesalcu pa so klicali: »Pazite, pazite, da se oder ne podre — za vami bi radi nastopili še drugi!« V Antiohiji so bili ljudje tako zaljubljeni v gledališče, da še mesta niso hoteli iti branit, ko ga je oblegal sovražnik, dokler ni minila gledališka predstava. Gledališka strast pa je prijemala tudi igralce. Ko je neki igralec igral vlogo besnega Ajaksa, se je tako zelo uživel v svojo vlogo, da je iztrgal godbeniku piščal iz rok, skočil med mestne očete, ki so sedeli v prvi vrsti, in jih vse neusmiljeno pretepel. V starem Rimu so pa ljudje najvišje cenili krvave borbe v amfiteatru. Vabila k predstavam so nam še danes ohranjena. Kakor so danes v Španiji najbolj priljubljeni bikoborci, tako so se ženske v starem veku trgale za gladiatorje. Na nekem zidu v Pompejih je še danes ohranjen napis: »Gladiator N., zdravnik in vzdih ženskih src.« Rimski cesar Heliogabal, ki pa ni bil prav zdrave pameti, je vzdrževal na svojem dvoru celo vrsto šegavcev, norcev in komedijantov; včasih pa je povabil k sebi na dvor še vse kruljave, grbaste ali šltila-ste ljudi, kar jih je mogel dobiti. Vso to pisano družbo je povabil na veliko gostijo, gostom pa je dal postaviti na mizo travo ali pa jedi iz voska. Včasih je dal pa pripeljati v stanovanja svojih prijateljev leve, ki so biil sicer krotki, vendar pa po pre-čuti noči nič kaj prav prijetna in zabavna družba. Še mnogo drugih poročil imamo o zabavah starega veka, iz vseh pa se vidi, da so bile zabave nekdaj precej drugačne kot danes. Inserirajte v Jugoslovan-u! 2000 letf staro ženitfo-vanjslto pismo Ljudje se ne ženijo samo iz ljubezni, ampak tudi denar igra pri ženitvah veliko vlogo. Tako pa ni samo dandanes, v dobi »pokvarjene mladine«, ampak tudi pred 2000 leti je bil svet v tem oziru prav lak, kakor je dandanes. To nam pričajo stare listine, kjer stoji napisano poročilo o ženi-tovanju gospoda Filoskosa z gospodično Apolonijo, rojeno Heraklides. Dne 22. februarja 1. 92. pred Kristusom sta prišla oba na ženitovanjski urad, kjer jih je sprejel gospod Dionysos, vodja urada. S seboj sta pripeljala 10 prič — danes zastojujeta dve — in ženin je potrdil pred pričami, da je prejel kot doto J talenta in 4000 drahem. To je bila prav čedna dota, ker je talent vreden okoli 70.000 dinarjev, 1 drahma pa približno 10 dinarjev. S tem denarjem se je dalo takrat že prav udobno živeti. V ženitovanjskem pismu so pa zapisane tudi ne spoditi od hiše. Tudi je ne sme Pogodba določa, da imata oba zakonca do skupnega premoženja enake pravice. Mož pa se je poleg tega še zavezal, da bo svojo ženo stanu primerno oblačil, da ji bo kupil potrebna ogledala in vsa lepotila. Mož dalje ne sme pripeljati v hišo kakšne druge ženske in svoje žene ne sme zmerjati in je tudi ne spoditi od hieš. Tudi je ne sme razžaliti in še manj pretepati. Če se pa mož proti katerikoli točki pogodbe pregreši, se ona lahko loči od njega in v tem slučaju ji mora mož doto vrniti. Žena pa nima samo izgovorjenih pravic, ampak tudi izgovorjene dolžnosti. Gospodična Apolonija se v ženitovanjskem pismu zavezuje, da bo pri svojem možu stanovala in ga ubogala, kakor se to ženi spodobi. Ali ga je res ubogala ali ne, iz stare listine ni razvidno. Spati mora vedno doma in brez moževega dovoljenja ne sme zapustiti hiše. Vsako ljubimkovanje ji je strogo prepovedano. Dalje mora skrbeti za gospodinjstvo in ne sme denarja brez potrebe zapravljati in sploh ne sme narediti ničesar, kar bi škodovalo ugledu hiše in rodbine. &Eraep*l$:sjBici Energija in pretkanost ameriških carinikov je splošno znana, posebno onih, ki love tihotapce z alkoholom. Te dni pa je v Parizu dvignila precej prahu afera, ki se ne tiče zasledovanja z alkoholom natovorjenih ladij, ampak je v zvezi z modno špijonažo, ki so jo organizirali ameriški cariniki v samem Parizu. Bogate Američanke kupujejo namreč svoje razkošne obleke najrajše v Parizu. To seveda sto-odstotnim in v svojo Ameriko zaverovanim Amerikancem ni prav, ker hočejo, da ostane ameriški denar doma. Zato so naložili na uvoz luksuznih oblek visoko carino, Bogate Američanke pa niso posebne prijateljice visokih carin in skušajo vedno napovedati znatno nižjo vrednost v Parizu kupljenih oblek, kakor pa so jo zares plačale. Neka Američanka je pa napovedala le prenizko ceno svoje obleke. Ker je pa cariniki niso mogli postaviti naravnost na laž in ji povedati prave cene, so se obrnili na svoje agente v Parizu. Ti so ameriškim carinikom že v par dneh poslali fotografiran izvleček iz poslovnih knjig tiste firme, kjer je bila obleka kupljenal Cena je bila seveda na fotografiji tudi označena. Ta dogodek pa je glavnega knjigovodjo prizadete pariške tvrdke tako zadel, da si je vzel življenje. Poraba krzna Na razstavi krzna v Lipskem so objavili zanimivo statistiko o porabi krzna v najnorejši dobi. Leta 1928. je priSlo v predelavo 200 milijonov kožic domačih zajcev, 26 milijonov ovčjih kož, 20 milijonov krtovih kož, 16 milijonov bizarna, 11 milijonov zajčjih kož, 9 milijonov oposuma, 7 milijonov veverlčnih kož, 5 milijonov skunkov in 3 in pol milijona perzijancev. Lisičjih kož so porabili 2 milijona, potem pa po 2 milijona nerca, hermelina in mačjih kož. Sokolov so polovili 90.000. fiadio Lahka glasba v tein tednu. V nedeljo popoldne ob 16'30 bo prenos glasbe z velesejma. Zvečer bo koncert na harmoniko, ki ga izvaja g. Pilih, nato pa se vrši prenos koncerta iz Unionskega vrta. Koncert baritonista Rusa. Baritonist g. Marjan Rus, ki je že znan gost v našem radiu, priredi ta pondeljek ob 20. uri samostojen koncert. Na sporedu ima poleg drugih Brahmsa, Suttnerja in Prelovca. Štirje dnevi počitka. Radi čiščenja prostorov naša postaja ne bo oddajala 4 dni in sicer v torek, sredo, četrtek in petek. V soboto se ob 12-30 prične zopet z rednim oddajanjem. Nova postaja v Trsiu Od novih postaj, ki jih predvideva italijanski načrt za izgradnjo domače radio-fonije, ho prva izgotovljena postaja baš tržaška. Postaja naj se otvori 28. oktobra, na oblestnico fašističnega pohoda proti Rimu. Tako nagla dovršitev postaje je možna zato, ker so predpriprave za notranjo opremo, antene, itd. že končane. Kakor čujemo naj se zgradi za postajo tudi posebna palača, v kateri bi se nahajali prostori za sprejemanje. Oprema naj bi bila približno taka, kot jo bo imela nova postaja v Milanu. Kot je torej videti se bo vkljub vsem nasprotnim vestem vendarle kmalu oglasila nova soseda v Trstu. Boj med radio valovi Sovjetska Rusija je podvzela v zadnjem času silno protiromunsko propagando. Zlasti si je nadela to nalogo postaja v Moskvi. Sedaj se je odločila romunska vlada, da zgradi sama močno radijsko postajo, katere naloga bo, da potlači oddajanje postaje v Moskvi na valu 938 m z večjo jakostjo. 2Ed.vavmšfotz O. D. V. v K. Kašelj ni bolezen, ampak samo znak bolezni, (kot n. pr. zlatenica, mrzlica, zatok itd.), ki kaže, da ni nekaj v sopilih, v grlu, pljučah, v sapniku itd. v redu. Kdor hoče kašelj »zdraviti«, mora dognati bolezen, na kateri temelji kašelj n. pr. katar sapnika, vnetje pljuč, tuberkulozo, emfizem itd. S tem, da skušamo odpraviti temeljno bolezen, odstranimo tudi kašelj. Kjer postaja kašelj kot bolezenski znak sam na sebi neprijeten ali celo spravlja bolnika ob zadnjo moči in podobno, se borimo tudi naravnost proti njemu, toda dejal bi po ovinkih, zdravil za kašelj kot tak ni. Zdravnik ga skuša s primernimi mamili ali ublažiti, pred vsem pri krepkih bolnikih, ali skuša v sopilih se nabirajoče izločke zavodeniti, a čimer postanejo manj lepljivi, tako, da jih bolnik kot izbljuvke lahko izkašlja. S tem prestane tudi ali se vsaj ublaže dražljaji na sluznicah so-pil, ki jih povzročajo omenjeni izločki njihovi. — ki jih povzročajo omenjeni izločki njihovi. — O. A. D. B. C. Po vašem opisu gre menda za zastarelo vnetje živca (neuritis) na nogi, za bolezen, ki vas je radi svoje dolgotrajnosti in mučnosti tako prevzela, da vežete ž njo še celo vrsto drugih senzacij verjetno pač psihogen-nega izvora. Svetovali bi vam, da se odločite, in se napotite v bolnico, kjer je še najpreje pričakovati, da okrevate ali se vsaj izdatno izboljšate. — G I. G. r M. Po našem opisu ni dvoma, da je otrok obolel svoj čas na infekci-joznem vnetju hrbtenice (poliomyelitis infantilni acuta) in da trpi sedaj na posledicah prestare bolezni. S pohabljeno nogo ni moči drugega naplaviti, nego da se bolniku omogoči hojo s primerno protezo. Kure z malarijo pa žal nimajo nobenega vidika in jih, kolikor mi vemo, zgolj v takih primerih nikdo ne dela. — G. M. V. v B : Ce je tekočina v kosmatinah kopriv, i katerimi Bpekajo, samo mravljinčna kislina, je dvomljivo. Bržčas ji je primešan tudi malo znan jedek beljakovinast strup. To se da sklepati po učinkovanju zlasti raznih tropičnih iopriv, katerih jedkovina deluje slično kakor kačji otrov, Poznamo koprive, ki povzročajo hude čire in razjede, mnogo mesecev trajajoče bolezni, in tudi take, ki v relativno kratkem času provzroče smrt živali in tudi človeka. — »Gerta«. Anonimno. Koši — G. M. G. v C.: Najpravilnejše bo še govoriti o — zastrupljanju a tobakom, ker ne prihaja pri kavi nikotin kot edini strup v poštev, ampak so poleg njega še druge snovi (n. pr nikotijanin, piridinove baze, amonijak, ogljenčev okis, sledt pruške kisline itd.), ki kvarno učinkujejo. — A. Fcderici: DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE „UNION”, LJUBLJANA \ PIVOVARNA IN SLADARNA. TOVARNA ZA ŠPIRIT PODRUZNA PIVOVARNA j Priporoča svoje izborne izdelke in sicer IN KVAS v Ljubljani I., poštni predal št. 45 (preje T. GOtz) v Mariboru l|l SVETLO IN ČRNO PIVO, v sodih in steklenicah ( Tiabliana 2310 in 2311 PEKOVSKI KVAS - CISTO RAFIN. ŠPIRIT Telefon: { Brzojavi: Pivovarna Union { \ Maribor 2023 Ljubljana Maribor -----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ICU . ,4 Vsesokolski zlei y Beogradu Danes se je pričel zlet v Beogradu. Otvarja ga šolska mladina naše kraljevine. Čimdalje bolj se prikazujejo ogromni obrisi te veličastne manifestacije naše sile ter vseslovanske vzajemnosti in bratstva. Na zletni odbor prihajajo vsak dan nove prijave, in že danes lahko rečemo, da bo udeležba ogromna. Razen domačih Sokolov se bo zleta udeležilo največ češkoslovaških Sokolov. Ker prijave še niso zaključene se še ne ve za točno število, vendar lahko sklepamo da pride okrog 10.000 Čchoslo-vakov. Tudi bratje Poljaki nam prijavljajo okrog 2000 Sokolov. Pričakuje se 500 za-graničnih ruskih Sokolov in veliko število lužiško-srbskih Sokolov. Na zlet pride tudi gimnastično udruženje iz Rumunije, ki je prevzelo Tyršev sokolski sistem. Vlado francoske republike bo zastopal g. Morinaud, Zvezo francoskih gimnastov g. Dominique. Na zlet se pripravlja tudi lepo število Sokolov iz Amerike. Odpeljejo se 11. junija z »Mauretanijo« iz New-Yorka. Naše sokolske župe so prijavile rekordna števila. Iz Hercegovine pride 42 sokolskih čet v narodnih krojih. Za sprejem in nastanbo vseh teh množic skrbijo posebni odseki, ki bodo v to svrho adaptirali okrog 30 beogradskih in zemunskih šol. Razun tega se pripravijo 3 velika taborišča. Ogromni stadio je dovršen. Konstrukcija tribun pokriva površino od 16.200 m’ in dosega mestoma 14 m višine. Načelniški most, ki se nahaja nad kraljevsko ložo ima višino 22 m. Za izvedbo tribun se je porabilo okrog 6000 m3 lesa. Na celem Stadionu bo prostora za 40.000 gledalcev. Telovadišče bo tako veliko, da bo lahko 3500 telovadcev istočasno izvajalo proste vaje. Stadion je opremljen z vadovodom, telefonom, posebnim poštnim uradom in radio-postajo. Razen rešilnih postaj na telovadišču, bo v neposredni bližini bolnica s 100 posteljami. lasa vojska na zletu Naš zletj bi ne bil popolen, ako bi na njemu ne nastopila tudi naša hrabra vojska, ki je vsa prežeta s sokolskim duhom in vodi telesno vzgojo po sokolskem sistemu. 14. in 15. junija se vrše lahkoatletske vojaške tekme. 15. junija popoldan se vrše glavni nastopi raznih vojaških oddelkov. Tudi na glavnih zletnih dnevih bo nastopala vojska. Okrog 2000 vojakov bo izvajalo vaje s puškami, 400 mornarjev pa vaje z vesli. Vojaki beograjske garnizije bodo izvedli na telovadišču moment iz vojaške borbe. Nadalje sodelujejo kraljeva garda, pešad. podoficirska šola, inž. podoficirska šola in IV. pešad. podoficirska Sola. Poraščaš na zletu Za naraščaj so določeni posebni dnevi 21. in 22. junija.V soboto 21. junija se vršijo razne tekme naraščaja, v nedeljo 22. junija dopoldan sprevod, popoldan javna telovadba, zvečer razne akademije. Na naraščaj-skem zletu bo nastopila tudi moška in ženska deca iz Beograda in bližnjih žup. Razne telcme V dneh 23., 24., 25. in 26. junija se vrše razen navedene tekme članov za slovansko prvenstvo tudi še: 1. Tekma članic za slovansko prvenstvo. 2. Tekma vrst in posameznikov v višjem, srednjem in nižjem oddelku. 3. Tekme v enajsteroboju in šesteroboju. 4. Razne posebne tekme v lahki atletiki, plavanju, borenju, mačevanju itd. Glavni zletni dnevi V petek 27. in v soboto 28. junija so dopoldan skušnje, popoldan javna telovadba, zvečer pa akademije. V nedeljo 29. junija se bo vršil dopoldan sprevod Sokolstva, popoldan pa zaključna javna telovadba. Koncerta na SoLol. stadionu Za čas zleta se bosta priredila na zleti-šču dva velika monstre koncerta. Prvi bo 15. junija, drugi 29. junija. Ti koncerti bodo zvečer. Orkester bo sestavljen od 400 godbenikov raznih vojaških glasb, katerim bo dirigiral kapelnik kraljeve garde polkovnik gosp. Pokorny. Na programu bodo samo jugoslovanski in drugi slovanski komponisti. Koncert se bo izvajal*na podiju, ki bo postavljen na sredini telovadišča. Na stadionu je zgrajen pavilijon za godbo, ki bo spremljala proste vaje in druge nastope. Pri poskušnjah se je izkazalo, da ima ta pavilijon in celo zletišče odlično akustiko. Tekma za slovansko prvenstvo Slovanska sokolska zveza, katere član je tudi Sokol kraljevine Jugoslavije je sklenila, da se vrši na zletu v Beogradu tekma poedincev za slovansko prvenstvo. Tekme za slovansko prvenstvo so najlepše in najtežje sokolske tekme, ki zahtevajo od telovadcev obvladanje najtežjih vrhunskih vaj na orodju in vsestransko izvežbanost v lahki atletiki. Zadnja tekma te vrste je bila leta 1912. na vsesokolskem zletu v Pragi. Udeležilo se je te tekme 26 Cehov, 7 Slovencev in 2 Hrvata. Naslov slovanskega prvaka si je priboril takrat Slovenec br. Stane Vidmar. Drugo mesto je zasedel Ceh br. Svoboda, tretje pa zopet Slovenec br. Karel Fuks. To je bil največji uspeh, ki so ga dosegli slovenski Sokoli na tekmah. Leta 1913., odnosno 1914. bi se imela zopet vršiti tekma za slovansko prvenstvo na zletu v Ljubljani, ki pa je bil, kot je znano, od avstrijske vlade prepovedan. Na vse-sokolskein zletu v Ljubljani leta 1922. je ta tekma odpadla, ker se je vršila mednarodna tekma. Na zletu v Pragi leta 1926; je bila tekma sicer razpisana in se je tudi vršila, vendar ni imela prave veljave, ker so tekmovali samo Cehi. Tako bomo doživeli po 28 letih, da pomerijo slovanski narodi svoje moči v bratski, plemeniti borbi. Tekma se bo vršila 23. in 24. junija v Beogradu in bo imela še poseben značaj radi tega, ker se tekmuje v istih vajah kot na mednarodni tekmi, ki bo prihodnji mesec v Luksemburgu. Kljub temu, da bo to borba poedincev, bomo vendarle lahko sklepali o moči vrst, ki bodo zastopale naše in češkoslovaško Sokolstvo v Luksemburgu. Olajšave na železnici Odlokom gospoda Ministra za promet M. s. br. 9331/30 je dovoljena četrtinska cena vsem udeležencem vsesokolskega zleta. Podrobnejše določbe za to olajšavo so te: 1. Za vse člane in članice Sokola kraljevine Jugoslavije veljajo olajšave za pot tja od 1. do 29. junija, za povratek od 29. junija do 8. julija in to samo na osnovi zletne legitimacije, tako da polovična karta, kupljena pri odhodu velja za brezplačen povratek. 2. Za šolsko mladino velja olajšava samo od 4. do 11. julija in to na osnovi zletne legitimacije. 3. Za sokolski naraščaj velja olajšava od 19. do 24. junija in to na osnovi zletne legitimacije. 4. Za ostale udeležence zleta veljajo olajšave: za dneve šolske mladine od 4. do 11. junija, za dneve vojske od 12. do 17. junija, za naraščajske dneve od 19. do 24. junija in za glavne zletne dneve od 24. junija do 3. julija. Za vse udeležence pod št. 4 veljajo olajšave samo na osnovi zletne legitimacije. 5. Za Sokole iz inozemstva, to je za Ceho-slovake, Poljake, Ruse in Lužiške Srbe veljajo olajšave od 1. junija do 21. julija in to za potovanje v Beograd, kakor tudi za izlete, ki se bodo vršili po zletu. V legitimacijah za izlete bo navedena točno smer in cilj potovanja. Olajšave veljajo samo v slučaju, da bo zletna legitimacija potrjena od strani zletnega odbora v Beogradu. Roditelji šolske mladine in ostali udeleženci lahko potujejo z vsemi potniškimi in brziini vlaki. Da uživajo olajšave se morajo obskrbeti s posebnimi legitimacijami, ki jih je poslal zletni odbor direkcijam vseh srednjih šol, kakor tudi vsem sokolskim društvom v državi. Te legitimacije se dobivajo za ceno 20*— dinarjev. S temi legitimacijami se kupi pri odhodni postaji železniški vozni listek za polovično ceno. Po prihodu v Beograd se mora vsakdo prijaviti v zletni pisarni, kjer dobi zletni znak za 5'— Din in mu bo potrjena legitimacija. Polovični vozni listek se mora zadržati, ker velja s potrjeno legitimacijo za brezplačen povratek. Iz krajev, kjer ni sokolskih društev in gimnazij se te legitimacije lahko naročijo direktno pri Zletnem odboru v Beogradu (Terazije br. 7, Palata Izvozne banke medjusprat) ako se pošlje v naprej 21 — Din. Olajšave na parnikih »Jadranska Plovidba« je obvestila Zletni odbor, da dobijo vsi Sokoli, ki potujejo v Beograd na zlet 75% popusta na ceni I. in II. razreda, 50% popusta na ceni za III. razred. Ta olajšava velja tudi za vse Sokole iz inozemstva, ki pridejo na zlet in žele ob iskati naš Jadran. V zvezi s temi olajšavami je Zletni odbor projektiral lepe izlete na naše Primorje, kakor tudi po vsej naši zemlji. Načrt teh izletov se bo dobil pri Zletnem odboru v našem, češkem, poljskem in francoskem jeziku. Mednarodne telovadne tekme Mednarodna telovadna zveza (Fšdčra-tion Internationale de gymnastique) se je ustanovila leta 1881. in ima svoj sedež v Anversi. Predsednik je po smrti N. I. Cu-perusa, organizatorja te zveze Charles Ca-zalet, tajnik je Al. Kayser iz Luksemburga, blagajnik dr. Schreiner, starosta C. O. S. V zvezi so združene sledeče organizacije: Naša in češkoslovaška sokolska zveza, nadalje belgijska, danska, finska, francoska, italijanska, luksemburška, nizozemska, norveška, rumunska, švedska, švicarska, angleška, amerikanska in madžarska zveza. Fedčration Internationale de Gymnasti-que prireja mednarodne telovadne tekme, ki so se vršile pred svetovno vojno vsako drugo leto, po vojni vsako četrto leto. Prva mednarodna telovadna tekma po vojni je bila leta 1922. ob priliki vsesokolskega zleta v Ljubljani. Za našo državo, posebno še za nas Slovence je bila velika čast, da se je določila ravno Ljubljana za kraj prve mednarodne tekme po vojni. Na prvi pogled izgleda skoraj nerazumljivo, da je mednarodna telovadna zveza izbrala izmed tolikih držav, ki so včlanjene, ravno našo mlado Jugoslavijo. Ako pogledamo malo nazaj v zgodovino mednarodnih telovadnih tekem pred svetovno vojno, bomo videli, da je to bilo le zasluženo priznanje za uspehe Slovencev na teh tekmah. Od leta 1907. dalje, je pošiljala Slovenska Sokolska zveza svojo vrsto na vse mednarodne telovadne tekme in je dosegla, kot to vidimo iz sledečega pregleda jako častne uspehe. 1. tekme v Antvverpnu in II. v Bordeaux se nismo udeležili. III. Mednar. tel. tekma v Pragi 1. 1907. 1. Cehi 2. Francozi 3. Belgijci 4. Luksemburžani 5. Slovenci 6. Madžari 951 točk 923 872 788 771 733 M M M IV. Mednar. tel. tekma v Luksemburgu leta 1909. 1. Francozi 949 točk 2. Cehi 940 3. Italijani 926 „ 4. Belgijci 89o 0. Slovenci 35^ 6. Luksemburžani 820 ” V. Mednar tel. tekma v Turinu leta 1911. 1. Cehi 674 točk 2. Francozi 934 „ 3. Italijani 899 „ 4. Slovenci 881 5. Luksemburžani 830 ” 6. Belgijci 787 „ 7. Hrvati 688 „ 8. Rumuni 230 „ VI. Mednar. tel. tekma v Parizu leta 1913. 1. Cehi 2. Francozi 3. Italijani 4. Belgijci 5. Slovenci 6. Luksemburžani 804 točk 777 „ 772 „ 723 „ 706 „ 668 „ Zasluga za le uspehe gre br. dr. Murniku, sedanjemu načelniku Sokola kraljevine Jugoslavije, ki je pripravljal naše vrste in jih vodil od zinage do zmage. Po svetovni vojni se je situacija na mednarodnih telovadnih tekmah naenkrat spremenila. Od nekdanjih skromnih kompeten-v za 5., v najboljšem slučaju za 4. mesto, postali najresnejši konkurenti naših učiteljev, mojstrov v telovadbi — bratov Cehov. Francozi, nekdanji rivali Cehov, katerim je celo enkrat in to leta 1909. v Luksemburgu uspelo premagati Cehe, so povojni znatno popustili. Kot vidimo iz sledečega pregleda je zaostajala Jugoslovanska vrsta na tekmah po vojni le za nekoliko točk za Češko. VII. Mednar. tel. tekma v Ljubljani 1. 1922. 1. Cehoslovaška 773 točk 2. Jugoslavija 764 „ 3. Francija 636 „ 4. Belgija 627 „ 5. Luksemburg 576 „ VIII. Mednar. tel. tekma v Lyon-u l. 1926. 1. Cehoslovaška 1198 točk 2. Jugoslavija 1162 „ 3. Francija 1152 „ 4. Luksemburg 932 „ 5. Belgija 876 „ 6. Holandska 820 „ Razen telovadnih tekem, ki jih prireja I'ederation Internationale de (Jyi!!iiastique se udeležujejo po vojni naši in češki Sokoli tudi telovadnih tekem, ki se vršijo na Olimpijadah. Vodstvo in organizacijo teh tekem je poveril Mednar. Olimp. Odbor Mednar. tel. zvezi, vendar z omejitvijo, da se vršijo tekme le v vajah na orodju in v prostih vajah. Črtajo se vse tekme v lahki atletiki, plavanju itd., ki so stalno v programu mednar. tel. tekem. Akoravno ta enostranski način tekmovanja ni v skladu z načeli Sokolskih organizacij, ki stremi za vsestransko telesno vzgojo, smo vendar sodelovali tudi na teh tekmah z velikim uspehom. Olimpijada v Parizu leta 1924. 1. Italijani 839 točk 2. Francozi 820 „ 3. Švicarji 816 „ 4. Jugoslovani 762 „ sledijo nato še Američani, Angleži, Finci in Luksemburžani. Češka vrsta je odstopila radi nezgode enega tekmovalca. Olimpijada v Amsterdamu leta 1928» 1. Švica 1717 točk 2. Cehoslovaška 1712 „ 3. Jugoslavija 1648 „ 4. Francija 1620 „ 5. Finska 1609 „ 6. Italija 1595 „ - sledijo nato še Amerika, Holandska, Luksemburg, Madžarska in Anglija. Krasne uspehe na mednarodnih tekmah so dosegli naši telovadci tudi kot poedinci. 2e pred vojno leta 1913. v Parizu je dosegel br. Stane Vidmar med vsemi tekmovalci 5. mesto. Na tekmah po vojni so se naši tekmovalci najbolj odlikovali. Na mednar. tekmi v Ljubljani leta 1922. se je povzpel na prvo mesto br. Peter Šumi. Na Olimpijadi v Parizu leta 1924. je triumfiral br. Lev Štrukelj kot »Champion vseh championov«. V Lyonu leta 1926. zopet vidimo na prvem mestu br. Šumija. Na Olimpijadi v Amsterdamu 1928. je zopet v ospredju br. Štukelj in zasede III. mesto. S krasnimi uspehi naših vrst in poedi-nih naših telovadcev, smo si priborili na tem polju ugled in spoštovanje celega sveta. Mednarodna telovadna tekma v Lnksemburgu Letos 11. julija se bo vršila v Luksemburgu IX. tekma mednarodne telovadne zveze. Sokol kraljevine Jugoslavije je bil sprejet v mednar tel. zvezo in je prijel povabilo za udeležbo na tej lekmi. Ker bo naše sodelovanje zvezano z ogromnimi stroški, smo prepričani da bo naša vlada odobrila primerno podporo, da se omogoči naše sodelovanje, ki bo vsekakor v čast in ponos ne le naši telovadni organizaciji, ampak vsej državi. Za to tekmo je razen običajnih obveznih in prostovoljnih vaj na bradlji, na drogu, na krogih in na konju določena tudi obvezna in prostovoljna prosta vaja, tek na 100 m (11 sek. za polno število točk), plezanje po vrvi 9 m (8 sek.), skok ob palici (3 ml in metanje kroglje (1950 m obe-ročno). Kot vidimo so se povišale zahteve v lahki atletiki. Posebno velja to za tek, v katerem se zahteva čas, ki ga bo težko kdaj dosegel telovadec. Naši tekmovalci se marljivo in vestno pripravljajo na to tekmo pri skupnem treningu, ki se vrši od 19. maja vsakodnevno v Ljubljani na telovadišču ljublj. Sokola v Tivoliju, v primeru slabega vremena pa v telovadnici v Narodnem domu. Pripravljajo se bratje Štukelj, šumi, Primožič, Gregorka, Žilič, Antosievvicz, dr. Orel, Gabe in Neli Zupančič, Čelhar, Lapajne, Mali,Rajmer in Ban. Kot vidimo je zbran cvet naših telovadcev, skoraj sami v mnogih mednarodnih tekmah preizkušam borci. To nam daje nade, da tudi iz te težke borbe izidemo častno. Bratje, verujemo v vas in smo prepričani da boste storili to, kar domovina pričakuje od v-.. Tudi češka vrsta že trenira skupno in je sestavljena iz samih znanih mednarodnih tekmovalcev kot so Vacha, Šupčik, Gajdoš, Effenberger, Lijffler itd. Prepričani smo, da bo tekma v Luksemburgu novi triumf Sokolstva in njegovega sistema. Članski znaki Ljubljauski Sokol naznanja, da so članski znaki za beograjski vsesokolski zlet dospeli ter so vsem prijavljencem na razpolago v društveni pisarni v Narodnem domu med uradni mi urami od 6. do pol 8. ure zvečer. Cena znaku je 20 Din, za poštnino 1 Din. V dru štveni pisarni se sprejemajo tudi naročniki za »Tyršev zbornik«, »Zgodovino jugoslovenskega Sokolstva«, ln »Čitanko za sokolsko mladino« katere knjige izda še letos Jugosloveuska So kolska Matica. Cena vsem trem knjigam Din 20 —. Knjige članstvu in naraščaju najtopleje priporočamo. Istočasno poživljamo svoje član stvo, da se polnoštevilno udeleži zleta Sokolski župe Ljubljana. Vsak član, ki ima svečani kroj naj smatra udeležbo za svojo sokolsko dolž nost. Zbiramo se na Taboru v nedeljo 8. t. m ob tričetrt na 2 popoldne. Zdravo! — Odbor Claude Mc Kay: Belisn hudičem Vi mislite, da nisem ne divjak ne vrag. Vi misMte »Ta ne bo nikoli puške vzel v roke in nas pobil, deset za vsakega njegovih temnih bratov, ki smo jih zadavili, sežgali.« Spoznajte zmoto: Za vsak zločin, ki ste storili ga, pokažem vam vse večje zlo, jaz, sin črne afriške zemlje, kjer črna dejanja zorijo . . . A on, ki me je bil poklical iz noči, mi je dejal: »Bodi luč in svetlo sij na tej somračni, nočni zemlji. Tebe, črnec, posadim med bele. Njim izpričaj se, dokaži svojo višjo vrednost. In preden svet utonil bo v temo, naj tvoja leščerba zasije. Pojdi!« Langston Hughes: Ned črnim in belim Moj oče: bele polti. Moja mati: črna, s črnimi očmi. Sem razžalil starega gospoda? Obžalujem. Naj mi oprosti, saj preklicujem. Če kdaj sem, mati, pobesnel nad tabo, te proklel, te prosim, da mi odpustiš. " Vživaj v miru božji paradiž Moj oče je v vili umrl, a mati v koči strohneli. Le kje bom jaz poginil? Tako-le med črnim in belim? Langston Hughes: Samomor (Blues) Moj dragi mož je odšel, vzel je stvari in zbežžl. Moj malopridni mož je odšel, ne pogleda ne pozdrava ni dal. Vse sem sirota izgubila, sama sem in molčim. Ni moža, da bi ž njim se ljubila: grem in se usmrtim. Bodalo si bom kupila, deset palcev dolgo bodalo. Z njim bom na cesto planila — Deset palcev globoko pojde bodalo . .. On ali jaz? Nel Rajši k reki pohitim, devet in osemdeset čevljev vod6 Je do dna. Vse lepše bo. če se v temno vod6 potopim devet in osemdeset čevljev do dna. Globoka je voda in tiho valovi. Prostora! Bedno črno dekle se spočiti želi. Prevel M. Klopčič. Pesem črncev Izpod afriških palm, od Konga jih je vrglo na asfalt pod ameriške nebotičnike, črnce, večne sužnje in šaljivce iz sile. V Afriki so sezidali piramide, zdaj gradijo v Newyorku nebotičnike, pobijali so jih ob Kongu ter so jokali pod palmami, zdaj jih linčajo v Ameriki in nastopati morajo v zabaviščih, kjer s svojimi žalostnimi bluesi zabavajo bele do krohota. S svojo pristnostjo in močjo pa prodirajo in terjajo zase priznanje. Zažrli so se v ameriška velemesta, zavzeli ali ustvarili zase cela nova predmestja in mestne četrti (»črni pasovi« v Chicagu, Filadelfiji, črnski Harlem v Newyorku). Vse so: natakarji na ladjah, vlakih, v restavracijah, hotelski sluge, hlapci, čistilci čevljev in pljuvalnikov, so plesalci, pevci in šaljivci v kabaretih, sluge belim na jahtah, a so tudi profesorji na univerzah, odvetniki in zdravniki. In uredniki svojih lastnih časopisov in revij. V ameriški litertauri so si pridobili pošten ugled s poštenimi deli. Črnci izdajajo v Ameriki okrog 500 svojih publikacij (The Chrisis, The Messenger, The Chicago Defender, The Afro-American itd.). Prvo močno delo v prozi je bila J. W. Johnsona »Avtobiografija črnca« (1912.), najbolj pa je v prozi zaslovel Jean Tom-mer s svojim romanom »Sladkorni trs« (1923.). J. W. Johnson je tudi začetnik nove črnske lirike (izdal 1. 1917. »Fiftieth Anniver-sary Ode«), ki je dosegla zadnja leta svoj višek in čudovito dovršenost v pesnikih črncih: Claude Mc Kay, Langston Hughes, Countee Cullen, Jean Tommer, Fenton Johnson in drugih. Dočim se jim v prozi še pozna mladost, jim je z liriko, z njeno preprostostjo, neposrednostjo in bogastvom uspelo, prebiti se malone do prvenstva v ameriškem slovstvu. V njihovih pesmih je človek - črnec, ki joče brezupen na asfaltu ameriških velemest, tisočletni suženj je v njih, ki hrepeni po svoji afriški domovini, človek, ves poln radosti do življenja in neprestano poniževan, hotenje je v njih, biti predvsem človek, ki ne bi bil osovražen in ne bi sovražil (Hughes). A v njih je tudi spoznanje, da so tudi oni Amerika, da imajo pravico do nje in često se zatekajo k molčečemu bogu brezbožne dežele, naj jih vendar ščiti pred to kužno civilizacijo, in v njih je težnja, izkazati se belim s svojo močjo, s svojim puntom (Claude Mc Kay). Tako prehaja plemenski problem često v razredni problem, vendar pa je njihova plemenska samozavest glavni vir vseh njihovih sil. Najjačja sta pač Claude Mc Kay in Langston Hughes. C. Mc Kay je rodom z otoka Jamaika. V 13. letu že je spoznal malone vso pomembnejšo angleško liriko, v 17. letu se je šel učit za mizarja in kolarja, leta 1911. pa je izdal svojo prvo zbirko pesmi »Songs of Jamaika«. Tedaj mu je bilo — dvajset let. Potem se je z otoka preselil v Združene države in se klatil po deželah kot delavec, sluga, pristaniški nakladalec, natakar itd. Leta 1919. je obiskal Nizozemsko, Belgijo, se mudil leto dni v Londonu, se vrnil v Ameriko, a se kmalu spet priklatil v Evropo, obiskal je Rusijo in se nastanil v Franciji, kjer »skuša nekako živeti in pisati«. V svojih pesmih je puntar -črnec, vendar ne gleda sveta le skozi »črno prizmo«, marveč predvsem kot človek, teptan in močan. Langston Hughes je mlad. Leta 1902. se je rodil v Missouriju. Končal je srednjo šolo v Clevelandu, študiral na Columbia-univerzi, potem pa je pustil vse, šel za mornarja na tovorno ladjo, s katero je preromal afriško in evropsko obalo. Leta 1924. je prišel v Pariz s sedmimi dolarji v žepu, postal je vratar v nekem kabaretu na Montmartru in živel, se vrnil v Ameriko, bil tekač po hotelih, a po izidu svoje prve zbirke »The Weary Blues« je začel spet študirati univerzo. Langston Hughes je močan posebno v pesmih, napisanih po vzoru narodnih pesmi črncev, tako zvanih bluesih. Povečini so to sila žalostne, a kadar jih pojo po kabaretih, se beli krohočejo. Naj sledi., nekaj primerov v naglih prevodih po nemških prepesnitvah.* M. K-čič. * »Afrika singtc, izdala Anna Nussbaum, Speidel'sche Verlagsbuchhandlung, Wien — Leipzig. Nekaj za umetnike Boj, ki ga bijeta v umetnosti moderna in stara struja, je pri nas precej živ in precej veliko je število ljudi, ljubiteljev umetnosti, ki se zanj prav zelo zanimajo, čeprav niso sami izvršujoči umetniki. Ta boj pa se ne bije samo pri nas, ampak tudi drugod, seveda na svoj način. Gospode umetnike in prijatelje umetnosti utegne torej zanimati mnenje grofa Polzer-ja o vrednosti stare in nove umetnosti, ki ga je te dni objavil v »Neues Wiener Journalu«. Ne trdimo, da je omenjeni grof kakšna absolutna autoriteta, priznati pa se mu pač mora, da je mož, ki se upa odkrito povedati evoje mnenje. O modernih umetnikih ln o modernih umetnostnih kritikih pravi Polzer: »Profesorski ton, s katerim nastopajo moderni učenjaki umetnosti in po njihovih potih hodeči moderni umetnostni kritiki, ki se izdajajo za neke privilegirane poznavalce umetnosti, zelo nasprotuje prizadevanju teh gospodov, da osvobode umetnost vezi, ki jo omejujejo le na »poznavalce» in da jo napravijo pristopno za splošnost. Moderni kritiki pravijo, da moderni umetniki ne slikajo iz hudobije ali iz neznanja tako, kakor slikajo, ampak zato, ker morajo tako slikati kakor slikajo. Jaz pa pravim, da slikajo modemi umetniki tako, kakor slikajo, zato, ker drugače ne znajo. To je bilo vedno tako. »Moderno« pri vsem tem je le to, da imenujejo take ljudi »umetnike«. Resnično pa je, da imamo tudi dandanes še dosti slikarjev, pravih umetnikov, ki ne trdijo, da »morajo« tako slikati kot slikajo, ker znajo tudi drugače. 0 vrednosti umetni stne kritike pa pri poveduje Polzer sledečo mično zgodbico: »Neki umetnostni zgodovinar ve lil; ega slovesa — pa skromnega razumevanja — je obiskoval pokrajinskega slikarja, ki je pa tudi slike obnavljal. Pri svojih obiskih je videl torej pri svojem znancu poleg njegovih lastnih slik tudi dokaj slik tujih mojstrov. Naključje je naneslo, da je dobil slikar v obnovo tudi neko sliko francoskega impresijonista Moneta. To sliko je zamešal slikar nalašč med svoje in jo je pokazal s svojimi slikami vred učenjaku. Ta se ‘je izrazil o vseh slikah zelo ugodno, samo na Monetovi sliki ni našel nič dobrega in je rekel slikarju: »Te slike pa nikar ne razstavite! To je navaden »kič«, popolnoma pogrešen!« Nato pa je slikar učenjaku razodel, da ta slika ni njegova, ampak Monetova. Učenjak je nemo odšel. Že naslednjega dne pa je učenjak objavil v »Pester LIoydu« notico, kjer je povedal, da se nahaja v Budimpešti — tam se je dogodbioa dogodila — nečuveno lepa slika, delo slikarja Monet-a! TVOFMICA CIKORIJE. K drage Cumdev Moderno kartotečno knjigovodsko nova risalna tehnika na velesejmu novi pavi" l/en JV <553 (vevand.a) Ib PCUBOP. UAP.TOTEUA KARTOTEČNO ¥ I4NMGOV.ODSTV Prepovedan vrt Mali črnec je s tihimi šakalskimi koraki hitel iz koče svojih staršev. Bila je topla in tiha (januarska noč. Vitki vrhovi visokih kokosov so ee odražali na temno modrem nebu. Več noči zaporedoma je črni otrok neopaženo zapustil dom in prestraSen poslušal oddaljeno rjovenje hijen in zamolkle glasove speče zemlje, ki je bila še vsa vroča od dotika vzhodnega vetra. Vrt bogatega belega človeka je imel za črnega otroka neodoljivo privlačnost. V čudežni vrt sredi te žarke dežele je bila po nekaki čarovniji napeljana voda bog zna odkod. Kakor ptičja pesem je žuborela iz hladnega izvora. Razen tega je bilo v tem čudovitem vrtu drevje c dišečim listjem in zlatimi, sočnimi sadovi. Kakor prejšnje večere Je tudi nocoj hitel otrok novi sreči nasproti, hitel okopat svoje vitko, črno telo v bazenu, kamor je pritekala voda, hitel uživat opojni vonj oranžnih vej in srkat sladki sok zlatih sadov. Odkar je skrivoma zahajal v vrt mali črni vrag, ki ga je privabil hlad, in bežal ob prvem jutranjem svitu, ki mu v tropskih krajih naglo sledi dan, se mu je zdelo, da vsaki-krat bolje razume jezik svojega prijatelja — žuborečega vira. Zanj ni bilo dvoma, da je vir živo bitje Mar ga ni klical po imenu vselej, ko je zaslišal njegove tihe korake na pesku? — Aliun... Aliun... je žuborel studenec (Veselo, Otrok se je odzival in vselej pospešil korake. Igral se je s studencem; sveža voda se je prelivala med drobnimi prsti in mu rosila gladko čelo, ki so ga pokrivali kodrasti lasje. Otrok se je popolnoma prepustil nenavadnemu udobju. Vrgel je raz sebe belo ogrinjalo in se zleknil v kamenitem bazenu, da mu je telo čez in čez pokrivala voda, le glavo je imel naslonjeno na robu bazena; gledal je zvezde na temnem nebu in poslušal pesem studenca, ki se mu je zdela vse lepša od popevk zlatolasega belega oficirja, ki je umrl od rumene mrzlice nekaj mesecev pred vojno. ... Aliun se ni zavedel, da počenja kaj zlega: vedel je le, da je to prepovedano, in nič več. Toda beli ljudje so vse prepovedali ubogim črncem I Z lahkoto je splezal preko zidane ograje vrta. Temna senca oranžnega drevesa je bila posebno pripravna za črnega gosta. Dobro je poznal steao, ki vodi k čarobnemu studencu in tiho je stekel po njej. Ali to pot ga na žalost ni sprejelo prijateljsko žuborenje vira, temveč rezki klic čuvaja. Preplašeni otrok se je spustil v beg. Spretno kakor opica se je vzpel na ograjo in izginil v temo. Se isti hip pa je počel strel in se je razlegala strahovita psovka človeka, ki mu je ušel pričakovani plen. Aliun je molče bežal čez peščeno ravan kakor ranjeni faun. * Mali Aliun leži na preprogi na pragu velike koče svojega očeta, plemenskega glavarja. Prej črni in bleščeči obraz je pepelnato siv. Malo telo se trese, čeprav ga božajo topli solnčni žarki. Belo ogrinjalo pritiska na prsi, kjer se je pojavil rdeč madež, ki je čezdalje večji. Aliun si prizadeva skriti kri, ki bi izdala njegovo pregreho. Ko ga je pregnal čuvaj iz čarobnega vrta, se je po divjem begu zgrudil ves utrujen in izčrpan pred hišo. Ni hotel odgovarjati na vprašanja svojega očeta. Niti stari Aisati ni zaupal svoje skrivnosti, čeprav je imel tako neizrečeno rad to dobro babico, ki ga je često uspavala z lepimi pripovedkami in pesmicami. Videla je njegovo rano in pripravljala lek iz zdravilnih trav, da bi njen ljubljenec čimprej ozdravel. Z nežnimi pogledi je obsipala njegovo malo telo, ki je drhtelo na preprogi. Oče je šel po zdravnika. Kakor da bi mogel kdo drugi bolje od nje negovati njenega malega t Skomignila je z rameni in pričela šepetati neko molitev... Aliun je zaspal in sanja svoj lepi sen minulih noči. Prestavljen je v krasen vrt, poln cvetja in neznanih dreves; veselo žubore studenci in potočki in po stezah hodijo žive žene, tako mile, kakor njegova mati, tako lepe, kakor hči novega belega komandanta. • Mar je to raj, o katerem je slišal v muslimanski šoli? — Ah, kako bo krasno živeti večno v tem vrtu! Pričel je blagoslavljati čuvaja-morilca ... »Vse je pisano«... sam Alah je dvignil morilčevo roko, da bi Alauna pritegnil k sebi X raj,,, Ali kako skeli rana v prsih!... Odpre oči in vidi svojega očeta in belega zdravnika, ki se sklanja nad njim. Zdravnik pazljivo ogleduje rano in vzklikne: — Saj to je rana od strela!... Izstrelek je ostal v prsih!... Doktor je z gesto označil, da ni pomoči. — Kdo ti je to storil, Aliun, moj Aliun, je vprašal obupno in bes se je odražal na njegovem obrazu. Otrok je molčal. Morda ni imel več moči, da spregovori. Njegov pogled je iskal staro Ai-sato... In potem so oči še enkrat močno zažarele in v naslednjem hipu ugasnile; glava je klonila v naročje ihteče starke. Aliun je odpotoval v čarobni vrt in nesel s sabo svojo skrivnost... Naznanilo ! Tvrdka Viktorija Panholzcr sedaj »Obnova«, d. d. za izkoriščanje surovin, podružnica Ljubljana, se je preselila iz Praža-kove ulice 4 v Vošnjakovo ulico št. 22-1. (za gorenjskim kolodvorom) ter kupuje stalno vse vrste odpadkov kakor: papir, cunje, železo, kosti, rogove, mezdro, kovine, lase in drugo po najvišjih dnevnih cenah.— Dalje ima vedno v zalogi: oprane in desinficirane cunje (krpe) vseh vrst za snaženje in politiranje ter raznih vrst snažilne volne po dnevnih cenah MaJkšneeje,i vncža bi jaz Tcida? Pod tem naslovom smo nedavno čitali v neki naši reviji članek, ki sam na sebi gotovo ni vreden, da bi mu posvetila pozornost. Ako se na tem mestu malo poba-vimo z njim, storimo to le, ker je članek priobčila revija, ki hoče biti — ženska revija. Pisec nam razlaga (pravimo: »pisec«, ker si ne moremo misliti, da bi ženska mogla napisati toliko budalosti o ženski), kakšnega moža si želi ženska v različnih dobah svojega življenja. — Po njegovem mnenju si želi petnajstletno dekle za moža postavnega fanta, ki pozna vse šlager-je iz zvočnih filmov, ki ima »fotoaparat«, gramofon, lepo kravato, igra nogomet in je prvi med skakalci v kopališču »Ilirije«. — Sedemnajstletna (ki, hvala Bogu, vendar še zdihuje, kakor so zdihovale dekleta pred dvajsetimi leti) čaka pravljičnega princa ali — avijatika, ali pa Johna Gil-berta. Zadovoljila bi se tudi z Meštrovi-čem, ki ni tako vsakdanji. Pesniki ji manj imponirajo, bi pa vzela tudi pesnika, če bi bil vsaj tak, kakor je Prešeren. In sicer zato, ker se mu hlače na spomeniku tako lepo prilegajo! In tudi zato, ker je s lia^erinski dan koi špekulsicifa V Curihu so slavili letos prvič materinski dan. Posebno dobre kupčije so pri tem delale cvetličarne in je njihova kričeča reklama v izložbah izzvala pri žen-stvu odločen protest. Mnogo se je pisalo o t$m, kako dobro pripravljene so cvetličarne pričakovale materinski dan in kako so s kričečo reklamo znale izrabiti idealizem dobrih ljudi ter celo čustva neštetih nedolžnih otrok v svojo veliko materdjalno korist. Kako dobičkanosni so materinski dnevi, se da sklepati že iz grotesknega predloga, ki je bil čisto resno stavljen na nekem zborovanju viničarjev v Neustadt a H. Ako že častimo matere s cvetlicami, zakaj ne bi počastili očete na primer z vinom, tako so menili možakarji. In tako je nastal predlog, naj bi se analogno materinskemu dnevu v jeseni praznoval očetovski dan ter naj bi pri tej priliki daroval vsak otrok svojemu očetu steklenico vina! svojo muzo in lavorjevim vencem tako — tip-top! Velike zahteve ima petindvajsetletna. — Njen mož bi moral biti zdrav, visok, temnolas in tako — romantičen, da bi se z lahkoto podal za dva dni v Beograd po opravkih in jo takoj po vrnitvi peljal na ples. Moral bi ljubiti spremembo in hrušč, dosti potovati, plesati in sam šofirati svoj avto; pri vsem tem, seveda, dosti zaslužiti in bi se moral vedno zavedati, — da ga žena dosti potrebuje! — Tridesetletna gleda z lačnimi očmi v svet, kljub temu ne mara za moža, želi si samo otroka. — Zahteva pri tem rešpekt; vendar se pozneje premisli in si želi takega moža, pri katerem bi pozabila na polovico svojih let. Mnogo govoriči o otroku in možu, ki bi ga želela, konečno nam pove — da ga že ima. — Ko doseže žena petdeseto leto, ima eno samo tiho željo; mladega moža si želi! In celo v petinšestdesetem letu pokaže na postavnega fanta in izjavi: ta-kega-le bi želela imeti 1 Pa smo res lahko ponosne na svojo sliko, kakoršno nam jo je podal pisec omenjenega članka. — S sedemnajstim letom Corinne Griifith, amerikanska filmska zvezda in njen najnovejši letni klobuk. štiudenlka&ro Univerza v Glasgowu je postavila nov dijaški dom za namenom, da bodo v njem sprejete tudi študentke. Tozadevni predlog pa je bil nedavno na dijaškem zborovanju z veliko večino odklonjen. Zgodilo se je to z nadvse žaljivimi razlogi. Študentje so svojim koleginjam očitali, do so: grdega obraza, postave in duha, da nimajo niti humorja, niti inicijative, niti originalnosti in tudi ne smisla za lepoto. Da se ne znajo oblačiti, da ne znajo napisati poštenega verza, da nimajo nikakega kuli-narskega smisla, niti religijoznega čuta, da ne znajo kritično presojati in niso zmožne resnega študija. Dalje jim odrekajo muzikalično sprejemljivost in vsako sled čuta za umetnost, razumevanje političnih in gospodarskih vprašanj. Sploh, da nimajo niti volje, niti zmožnosti, da bi našle izhod iz njim namenjenega poklica učiteljice. Ljubljanske študentke so potemtakem lahko srečne, da ne študirajo na univerzi v Glasgovvu! :na na ©brinem sodišču V kantonu Waadt v Švici je bilo izvoljenih v obrtno sodišče 29 ženskih kandidatov iri sicer 21 v Lausanne, 6 v Vevey-u in 2 v Nyon-u. Krof za bo!n£carke V Londonu se je nedavno vršilo zborovanje žen, ki stoje v službi higijene. Zborovanja so se udeležile žene iz vse Anglije in kolonij. Potegovale so se, naj b bila dovoljena kratka krila vsem ženam, ki se pečajo z bolniško oskrbo. Debata je bila zaključena s presenetljivim predlogom 60-letne predstojnice neke londonske klinike, naj bo piyama enoten kroj za zdravnice, strežnice, babice in otroške vrtnarice. Milftarizacija ruske žene Oddelek za kemično in zračno obrambo je pritegnil v svoj delokrog izredno veliko število ženskih moči. V infanteriji je zaposlenih že 200.000 žen, 54.000 jih obiskuje razne vojaške šole, 10.700 je vpisanih v vojaško - kemičnih pripravljalnih tečajih, 4.300 žen je pri kavaleriji. Mnogi tisoči žen so zaposleni pri avtomobilih, navadnih in tovornih. Za slučaj vojne, hočejo še v večji meri uporabiti ženske moči v tovarnah. V vojni industriji je nastavljenih že sedaj 800.000 žen z enako plačo, kakor jo imajo moški. Zen«a Titiez easine legife Pred kratkim je bila imenovana za viteza častne legije M.me Dumont, urednica nekega podeželskega velikega listi. — M.me Dumont je prevzela po smrti svojega moža redakcijo lista in se je v vodstvu sijajno izkazala. Ves francoski tisk se je pridružil njenemu slavju. Ameriške vo]jne vcSove in (nadere v Franciji V Zedinjenih državah je vlada povabila na potovanje v Francijo 11.000 vdov in mater, ki so tam izgubile svoje može, oziroma sinove. Povabilo je bilo odposlano 30.000 materam in vdovam, vendar veliki večini se ni moglo dostaviti, ker so naslovljenke umrle ali izginile neznano kam. Poskrbljeno je, da bodo potovale žene iz enega kraja skupaj, da se ne bodo čutile osamljene. Po večini so to stare žene, med njimi celo 80-letne. Potovanje bo stalo nič manj kot 270 milijonov Din. Zene bodo potovale po Ameriki v luksuznih vozovih, na ladjah v kabinah I. razreda, stanovale bodo v Franciji v prvovrstnih hotelih, dobile bodo vse, kar potrebujejo, poleg tega pa še izdatno vsoto dnevno za postranske stroške. Prva skupina 5000 žen, je ravnokar dospela v Francijo. Ez Ukrajine V velikem boljševiškem procesu proti 55 Ukrajincem, ki so delovali za odcepitev Ukrajine od Unije Sov. Rep., so med obtoženci tudi mnoge žene, med njimi Ljudmila Stariča in L. Bidnova. Prva je baje pri zasliševanju neustrašeno nastopila s plamtečim govorom proti boljševiške-mu režimu, v katerem je poudarjala, da so bile boljševiške ideje ukrajinskemu narodu tuje in da stremi boljševiška politika samo za tem, da bi uničila samostojnost Ukrajine in njeno posebno kulturo. Lj. Stariča je potomka ugledne pisateljske smo že tako brihtne, da cenimo Prešerna radi njegovih — priležnih hlač na spomeniku in še s 65. letom nimamo drugih skrbi, kakor da si med postavnimi fanti zbiramo tistega, ki bi ga rade imele za moža! Zdaj, ko je gospod člankar tako duhovito ilustrival naš duševni nivd in nam pokazal kakšnega moža imamo rade, bi bilo dobro, da otvori anketo, kakšnega moža ne maramo. Jaz mu dam svoj odgovor že v naprej: marsikaj bi spregledala pri svojem možu, samo takega bi ne marala, ki bi pisal tako neklane članke in bi poleg tega še zagrešil neokusnost, da jih priobčuje v reviji, ki hoče biti ženska elitna revija. Sicer pa, nič čudnega, če možje servirajo ženam take duhovitosti; saj je »Maruška« na isti strani iste elitne revije napisala med izbranimi mislimi: »Spoštovati moža se pravi ga manj ljubiti«. Z drugimi besedami povedano: zaljubi se v šlevo, če hočeš trajne goreče ljubezni, ki je ne bo oviralo spoštovanje do ljubljenega moža. — Zlata vredni nauki, res! t K ■* Bratec in sestrica v pijami. mladino vsaj pri nekaterih predstavah, medtem ko v gledišče, ki vsekakor bolj vpliva na otroka nego kino, ker otrok ne le gleda, ampak tudi posluša zanj neprimerne reči, prihajajo nežeuirano otroci vseh starosti. Nedavno temu je bilo pri »Vdovi Rošlinki« toliko otrok, kakor de bi to bila najprimernejša otroška predstava. Žalostno je, da starši, celo taki, ki stalno posečajo gledališče, ne morejo sami presoditi, katere predstave so otrokom primerne in kateTe ne. Ker pa je temu res še tako pri nas, bi ne bilo prav nič odveč, ako bi gledališka uprava opozorila na vsako predstavo, ki ni otrokom primer na. —i Morda bo kdo ugovarjal, da to pri Kopalne obleke, ki so dovoljene v angleških kopališčih. i I rodbine ter je sama pesnica in pisateljica; spisala je celo vrsto dram, ki so se z uspehom igrale v Kijevu, Harkovu, Odesi itd. Poleg tega je bila med prvimi prista-šicami ženskega gibanja v Ukrajini. Ko je revolucija leta 1917 prinesla splošno volilno pravico, so bili izvoljeni v prvi ukrajinski parlament štirje ženski poslanci, med katerimi je bila tudi L. Stariča. — Druga obtoženka, ga L. Bidnova, je slovstvena zgodovinarka, znana sotrudnica mnogih pedagogičnih publikacij, ki je spisala tudi več pedagoških knjig. Prosvetno ministrstvo ji je večkrat zaupalo razne pedagoške misije. Mnogim obtožencem je grozila smrtna kazen, med temi je bila tudi L. Stariča, vendar jim je bila smrtna kazen spremenjena v prisilno delo in deportacijo v razne puste kraje, kar je navadno hujše nego sama smrt. Zavarovanje proii ločiivi zakona Merodajni krogi se bavijo ponekod, kakor doznavamo, z uvedbo nove panoge zavarovanja, t. j. za slučaj ločitve zakona. Na Angleškem že obstoja tako zavarovanje, vendar se nahaja šele v poskusnem Stadiju. Ta problem se bo dal rešiti le z velikimi težavami, ker manjka glavna podlaga, t. j. izčrpen statističen materijal. Naravno je, da se za to vprašanje največ zanimajo žene, ker je navadno žena tista, ki je pri ločitvi oškodovana, da, neredkokrat celo mnogo bolj oškodovana nego ob smrti moža. ©iroci v kinu in gledališču Kako občutno pogreša Ljubljana otroških prireditev, nam priča ne le ogromen obisk pri redkih prireditvah te vrste, ampak predvsem trume otrok, ki jih srečujemo pri vseh predstavah v kinematografih in v gledišču. Kinematografi izključujejo gledališčih ni v navadi. Lahko da ni % navadi v velikih mestih, kjer najdemo \ gledališču pri večernih predstavah otroka kvečjemu na najzadnjih mestih, ker ga nima revna mati leje pustiti. Sicer je v večjih mestih otrok v gledališču zelo redka prikazen; predvsem zato, ker imajo ve lika mesta več otroških prireditev, drugič zato, ker se starši zavedajo, da spada otrok zvečer v posteljo in ne v gledališče in slednjič tudi zato, ker znajo večji narodi boljše vzgajati svoje otroke nego mi. — Nekoliko bi se dalo temu nedostatku le odpomoči in sicer s pogostejšimi mladinskimi prireditvami, kar bi morala biti v prvi vrsti skrb naših ženskih organizacji. 5tf©d?©2 Dober vzgled. V zaščito domače industrije so na Angleškem vpeljali »bombažni teden«, katerega se udeležujejo vse velike modne firme. Celo sama angleška kraljica in ženski člani kraljeve hiše se oblačijo ves teden v same obleke iz boin-baževine, ki se izdeluje po najnovejši modi in jih nosijo celo pri dirkah v Ascot-u. Zenske nogavice s temnejšim vložkom na poti, kar je bil doslej privilegij gospodov. Otrok. 82-letni starki je umrla njena 62-letna hči »Ah!« je sosedi tarnala, »že pri porodu te li5er ke je babica menila, da otrok ne bo dolge živel.« Poklic. Neki razjarjeni ženi so sosedje hoteli zabra-niti, da bi svojega moža pretepala še naprej »Ali, moj Bog! Pustite me vendar, da izvršujem svoj poklic!« se je obregnila vsa v jezi. ■ ';^j& i* W « Radi voj Rehar: Junijska pesem Solnce pripeka nam s toplega neba, v travi kobilica selka cvrči, ptički že mladi zapuščajo gnezda, tisoč metuljev čez polje leti. Bele stezice, zelene livade vabijo nas v svoj začarani raj, radosti vriskajo duše nam mlade, lepi nam dnevi zorijo sedaj. j* Emil Ho jak: Obraz ge ko sem hodil v vaško šolo, mi je delal sitnosti moj obraz. Zgodilo se je bilo, da sem stal pod stalim češpljevim drevesom. Roke sem bil potisnil v hlačne žepe, bos in gologlav sem bil — pravi vaški paglavec. A moja duša ni bila taka! Marsikaj lepega^ skritega je videla tista moja otroška duša. Le škoda, da mi ni vse tisto lepo odsevalo na obrazu. Stal sein pod tistim drevesom in strmel v nebo. Kakor beli golobčki so plavali po njem mali oblački. Pravili smo jim tudi ovčke. Večali so se, manjšali, se družili in stiskajoč se drug k drugemu, se poljubljali, kakor da bi si pravili nebeške skrivnosti. Zdelo se mi je, da mi miglajo v pozdrav, da me vabijo k sebi v jasne vi- šave. Strmel sem in sanjal v otroških nebesih. Gorko mi je bilo pri srcu, usta sem odprl in obraz se mi je vžgal v tihem hrepenenju. Pa je naenkrat zagrmelo poleg mene in kar nič več nisem videl oblačkov. Pred menoj je stal moj učitelj. Niti pozdravil nisem, tako sem bil v zadregi. »Kaj pa zijaš?< Nisem mogel odgovoriti. »Zopet v kako gnezdo, jeli?« >Ne, gospod učitelj!« Samo pogledal je v krivenčaste veje drevesa in že me je obsodil: >Zelene češplje, ha, in ptičje gnezdo! Čakaj, zalega, jutri se vidiva! Odšel je. Moja duša pa se je stisnila o bridkosti. Otrok sem bil, a sem vendar občutil in spoznal krivico. Zjokal sem se. Se enkrat sem pogledal vse veje, ali ni morda res kje skrito kako gnezdo, toda zastonj! Še zelenih češpelj je bilo tam zelo malo. Drugega dne sem šel s strakom v šolo. Zastonj sem iskal primernega opravičila. Odmolili smo in že Je rezko zazvenelo moje ime! Stopil sem k mizi. »Ali si pustil gnezdo na miru?< »Nisem videl gnezda, gospod učitelj!« »Lažeš!« »Ni ga bilo tam, gospod uč—« »Molči! Z veje si ga vrgel!« »Prav res da ne, gospod učitelj!« »Kaj pa si tako požrešno zijal v češplje? Tega pa ne boš tajil!« »Oblake sem gledal, ovčke...« »Ha, ti zalega! Oblake je gledal, pa s takim nesramnim obrazom!« In že je po meni nekam zadaj padalo in me žgalo. Po šoli pa sem bil zaprt. Kazen sem prestal, a v mojem srcu je ostalo nekaj, grenki bolečini podobnega. Takrat sem bil prvič zasovražil šolo in učitelja v njej! Rlajvecji hrošč na sveiu Hrošči so tiste živali, ki vzbujajo poleg metuljev pri mladini največ zanimanja. Vsi jih radi lovimo, da se ž njimi poigramo ali pa, da jih v špiritu morimo, posušimo, nataknemo na igle in spravimo v j škatlah s steklenim pokrovom. Tako si napravimo lepo zbirko, ki je ne samo zanimiva, ampak tudi poučna. V tako škatljo pa moramo dati košček kafre, kajti sicer bi se zaredile razne male živalice, ki bi nam spravljene hrošče polagoma raziedle in pokvarile. Mi nabiramo seveda le naše domače hrošče, take, ki žive po dvoriščih, gnojiščih, travnikih, cvetlicah, drevesih, gozdovih, jamah itd., najbolj se pa razveselimo, če najdemo kakega velikana, na primer nosorožca ali celo rogača. Rogač ali jelen, kakor mu ponekod tudi pravijo, je sploh naš največji hrošč, saj naraste včasih do 9 centimetrov dolžine. V vročih deželah Afrike, Južne Amerike, Južne Azije itd. pa živijo še vse drugačni velikani, katerih je okrog 7000 vrst. Posebno slavo si je med temi velikani-hrošči pridobil herkulcs, ki živi v senčnih gozdovih Brazilije in ostale Južne Amerike in doseže dolžino 15 centimetrov. Najmanj polovico te dolžine pa zavzemajo pri njem rogovi, ki ne stoje drug poleg drugega, kakor pri našem rogaču, ampak drug pod drugim in tvorijo tako za manjše živalce nevarne klešče. Drug tak velikan je golijat, ki živi v afriški Gvineji in se odlikuje posebno po svojih blesteče-belih lisah na baržunasto črnem trupu. Kakor pa je ta hrošč lep in velik, tako je tudi škodljiv, ker se hrani s cvetjem palm. Ce se pojavi v večjih množinah, kakor na primer pri nas majski hrošč, uniči ves zarod dateljnov, kokosovih orehov itd. — Prve golijate so prinesli afriški raziskovalci v Evropo leta 1770. in zbiratelji so jih plačevali po neverjetno visoki ceni, 30 tolarjev za enega! Vsi ti so pa še vedno m.uijši, kakor je v Kajeni živeči titan ali veliki kozliček (gl. sliko!). Ta, največji med vsemi svojega rodu, naraste do 6 centimetrov širine in 20 centimetrov dolžine, njegova tipala pa merijo razprostrta 35 do 40 centimetrov, toraj skoro pol metra! Zaradi te izdredne velikosti in visokih cen, po katerih so ti-tane prodajali zbirateljem hroščev in muzejem v Evropi, so jih pa že skoro popolnoma iztrebili. Dandanes se v divji stari domovini le malokateri še najde. Le nekoliko manjši, le bolj vitek in eleganten je v Braziliji živiče harlekin. Barve je svetlorjave in posejan z lepimi oranžnimi progami in pikami. Njegova največja posebnost pa je, da ima sprednje noge tako zelo razvite, da so za polovico večje, kakor je on sam. Kadar pleza po vejah in listih, mu je to v veliko pomoč, pri hoji po tleh in pri letu pa seveda samo v oviro. Takih in podobnih čudakov je na jugu še veliko, a vsi so manjši, kakor zgoraj imenovani. Radivoj Rehar: Polž in žaba Srečala sta polž in žaba davi se kraj naše mlake in pozdravila spoštljivo že na štiri se korake. «Dobro jutro, boter Slinar !* je dejala žaba Rega. «Kam pa, kam ste namenili mimo našega se brega ?s> Danilo Gorinšek: Pravljica o razbojniku Bojltu Kadar je stopil razbojnik Bojko iz svoje bajte na vrt, ki jo je obdajal, so mahoma ovenele cvetice, ki so se še malo poprej bohotno razcvitale. Sinice, penice in lastavice pa, ki so veselo gostolele, so urno odfrfotale. ge verni njegov pes-ču-vaj je zatrepetal in se je kar brž stisnil v svojo hišico. Tak razbojnik je bil Bojko. Imel je v postelji za vzglavje blazino, vanjo je gnetel las za lasom svojih žrtev. Kadarkoli je izvršil kako hudodelstvo nad živim človekom, mu je izrul en sam samcat las z glave in ga položil'v blazino. In blazina je bila že pretrda od prenapolnjenosti. V bajti ni prebival razen njega nihče. In kako bi tudi! Kogarkoli živega mu je zavohal nos, zapadel je glavo in mu ni pomagala ne dobra in ne zla beseda. — Tako je životaril sam v bajti in je bil strah in trepet vse dežele. Po cerkvah so opravljali svete obrede, da bi se ga iznebili, romale so dolge procesije in molile; razbojnik Bojko pa je slejkoprej ostal razbojnik, njegova blazina se je še bolj napenjala ob silni množini človeških las in iz bajte — sezidane iz človeških kosti — se je že bila dvignila visoka in nedosežna palača... Tak razbojnik je bil Bojko. Hiša razbojnika Bojka, vrt in vse njegovo posestvo je spadalo v državo Zlato-vo. Zlatovo je bila nezaslišano bogata ca-revina. Ce bi njeni prebivalci znosili vse svoje bogastvo: zlatnike, srebrnike, bisere in druge dragotine na kup, bi vzrasla pod nebo pravcata gora, tako visoka in raztegnjena, kot jih še nikdar nikoli ni zrlo človeško oko. Car Zlatovega je bil Zlatko. Majhen je bil, skoro bolj širok, kakor dolg. Trebušastega in težkega so ga komaj nosile noge, da jih je le s težavo prestavljal, čeprav bi bile jako rade bežale. Kajti car Zlatko je bil zajčje narave in jo je odku-ril ob vsaki priliki ali nepriliki, če je bil v nevarnosti ali na najbolj varnem. O njegovi bogatiji je šel glas preko vsega sveta in neprestano so ga oblegali radovedneži iz najoddaljenejših krajev, da bi jim razkazoval svoje bogastvo. In to bogastvo je bilo neizmerno, a — dasi neizmerno, ga je car Zlatko skušal z vsemi močmi pomnožiti. Bil je tak skopuh, da bi bil še pajčevino s stropov svojih soban vnovčil, če bi bil le mogel. Cez hribe in doline so prihajali do njega, čez morje celo, iz daljnih in vročih dežela in so občudovali njega, še bolj pa njegovo hčerko. Kajti imel je car Zlatko nebeško lepo bčer; Zvezdana ji je bilo ime. In je po pravici nosila svoje ime. Bila je lepša mimo zvezd in kdor jo je bil ugledal, mu je zažarelo v srcu in ni mogel več iz Zlatovega. «Veste, strina,» polž je rekel, «časi so se spremenili, in še mi — če dovolite — nismo več kot prej smo bili. Pa sem mislil sam pri sebi in sem tale sklep napravil: auto kupim, lep in ročen, kaj bi peš se onegavil. Baš sedaj grem doli v mesto, da ga kupim; kaj, hudirja, naj enkrat še polž počasni z autom krog po svetu dirja.* «Ježeš, ježeš, boter Slinar.* je dejala strina Rega, «vi — pa v autu? To bo smeha, da nikdar nikoli tega!» «Vam pa, strina,» polž dejal je, «svetoval bi čoln motorni; v njem bi bili bolj gosposki in nič več kot zdaj okorni.» «Joj mena, saj to po godu bi bilo pa tudi meni; to bi bili v naši mlaki od zavisti vsi zeleni. Veste, boter, kar vprašajte, kje bi reč se ta dobila, pa mi pridite povedat; prav zares ga bom kupila.» «Pridem, pridem,» del je Slinar in odlezel zopet dalje — in na licu nasmehi jaj mu hudomušen zaigral je .., UGANKA. Zlati so lističi njeni, njeni pestiči rumeni, v travi najrajša cvete.., Kdo je? Kako ji je ime? Rešitev uganke v zadnji prilogi; muren. I Vrstili so se snubci drug za drugim. — Ali carična je bila najrajša sama. V samoti je predla čudolepe sanje. Snubci ji niso ugajali. Bili so sami bogataši, princi, carjeviči. Ona pa si je želela le preprostega in plemenitega človeka, ki bi jo vzel za ženo, četudi bi bil berač. Tako je Zvezdana rajša samevala, a število snubcev je naraščalo od dne do dne. Tedaj pa si je car Zlatko, ki se je v svojem skopem srcu že tresel, da bo moral odšteti mastno doto, izmislil zvijačo. Mislil si je: dežela moja ječi ob surovi objesti razbojnika Bojka. Blazina njegova iz človeških las se širi in bo skoro počila od napetosti; njegovo bivališče iz človeških kosti — prej bajta, je postala že skoro palača. Nikdo mu ne more do živega in nihče ne pojde nadenj, če mu tudi obljubim vse svoje bogastvo. Morda ga ukroti snubec, če mu obljubim hčer za ženo, silno doto in še carsko krono po vrhu. Mislil je tako in dal je razglasiti. Po vseh deželah sveta je odmeval carjev obet: »Kdor premaga in ubije razbojnika Bojka, ki prebiva v palači, zgrajeni iz človeških kosti, in hrani v postelji za vzglavje blazino, napolnjeno s človeškimi lasmi, kdor ga ubije, ki je strah in trepet vsega carstva Zlatovega in vsakogar, ki pride od koderkoli v njegovo bližino — njemu gre v priznanje moja hči, njena silna dota in še carska krona po vrhu!« Tako je dal razglasiti in je mislil, da ne bo nikogar, ki bi lahko izpolnil pogoje. In tako bi mu bila prihranjena carska krona in silna hčerina dota. Zaman je carična Zvezdana prosila in rotila očeta-carja, naj ne ravna tako kruto. Saj je dobro vedela, da ni nihče odnesel žive glave, kdor se je samo iz-daleka približal razbojniku Bojku. A car se ni dal omečiti in je vztrajal pri svojem. (Se nadaljuje.) Bogovi so zejm Veliki roman iz francoske revolucije znamenitega romanopisca AnaioSa France-a Poslovenil —m. L Slikar Evarist Gamelin, učenec Davidov, član sekcije Pont-Neuf, poprej sekcije Henrika IV., se je bil odpravil zarana v nekdanjo bamabitsko cerkev, kjer je bil že tri leta, od 21. maja 1790, sedež glavne skup* ičine te sekcije. Cerkev se je dvigala na ozkem, mračnem trgu ob ograji Palače. Na pročelju, sestavljenem iz dveb stebrov, okrašenim z zvrnjenimi konsolami in razsvetljevalnimi lonci, potrtem od časa in ponižanem od ljudi, so bili obtolkli verska znamenja ter napisali s črnimi črkami nad vrati republikansko geslo: Svoboda, Enakost, Bratstvo ali Smrt. Evarist Gamelin je vstopil v cerkev: oboki, ki so poprej poslušali duhovne kongregacije svetega Pavla, kako so popevali v mašnili srajcah službo božjo, so videli sedaj rodoljube v rdečih čepicah, ki so se zbrali, da izvolijo mestne uradnike ter ee posvetujejo o zadevah sekcije. Svetnike so bili vrgli iz njihovih kapelic ter postavili na njihovo mesto kipe Bruta, Jean - Jacquesa in Le Peltiera. Na izropanem altarju se je dvigala deska Človeških Pravic. V ladji te cerkve so se vršila dvakrat na teden od petih do enajstih zvečer javna zborovanja. Prižnica, okrašena z zastavo v narodnih barvah, je bila sedaj tribuna za javne nagovore.Nasproti, na levi strani altar-'ja, se je dvigal oder iz sirovih desk, namenjen ženskam in otrokom, ki so prihajali k tem zborovanjem v precejšnjem številu. Onega jutra je sedel za pisalnikom pod prižnico v rdeči čepici in jakobinskem jopiču mizar s Thionvillerskega trga, državljan Dupont starejši, član dvanajstorice Nadzornega Odbora. Na pisalniku je Stala steklenica s kozarci, pisalni pribori in papirnat zvezek z besedilom peticije, ki je pozivala konvencijo, naj pomeče iz svoje srede dvajsetdva nevredna člana. Evarist Gamelin je vzel pero ter podpisal. »Saj sem vedel,« je dejal činovnik-obrtnik, »da prideš in daš svoje ime, državljan Gamelin. Ti si čist. Toda sekcija ni nič kaj goreča; premalo kreposti je v njej. Predlagal sem Nadzornemu Odboru, naj ne izda svedočbe o državljanski kreposti nikomur, ki ne podpiše peticije.« »Izgon federalističnih izdajalcev podpišem tudi s krvjo, če treba,« je dejal Gamelin. Hoteli so Maratovo smrt: naj poginejo.« »Mlačnost je tisto zlo, ki nas pogublja,« je odvrnil Dupont starejši. »V sekciji, ki šteje devetsto volilnih upravičencev, jih ni niti petdeset, ki bi prihajali k skupščinam. Včeraj nas je bilo dvajsetosem.« »Nu,da!« je dejal Gamelin, »državljane treba pač pod kaznijo globe prisiliti, da prihajajo.« »He, he!« se je nasmehnil mizar ter namršil obrvi, >ako bi prihajali vsi, bi bili rodoljubi v manjšini... Državljan Gamelin, ali hočeš izpiti kozarec vina na zdravje dobrih?« Na cerkveni steni, na desno od altarja, si lahko Zital poleg črne roke, katere kazalec je bil obrnjen proti hodniku, ki je vodil v samostan, sledeče besede: Civilni Odbor, Nadzorni Odbor, Dobrodelni Odbor. Nekoliko korakov dalje si dospel do vrat bivše zakristije, nad katerimi je stal tale napis: Vojaški Odbor. Gamelin je odrinil vrata ter zagledal odborovega tajnika, ki je pisal na veliki mizi, založeni s knjigami, papirji, jeklenimi palicami, naboji in vzorci salpetrove gline. »Pozdravljen, državljan Trubert. Kako ti je?« »Meni? ... Imenitno.« Tajnik Vojaškega Odbora, Fortunat Trubert, je da-jal vsakemu kogar je skrbelo njegovo zdravje, vedno enako ta odgovor, ne toliko, da bi ga poučil o svojem stanju, kakor zato, da prekine vsak razgovor o tem predmetu. Z dvajsetosmimi leti je imel uvelo kožo, redke lase, na licih rdeče lise, upognjen hrbet. Bil je optik na Zlatarskem trgu in lastnik zelo stare hiše, ki jo je bil odstopil leta 91. nekemu staremu sotrudniku, da bi se posvetil svojim državljanskim poslom. Pre-ljubka mati, ki je umrla z dvajsetosmim letom in ki so se je nekateri starci v mestnem okolišu še spominjali z genotjem, mu je bila dala njegove mehke, lepe, strastne oči, njegovo bledoto, njegovo boječnost. Po svojem očetu, optičnem inženerju in kraljevem dobavitelju, ki ga je bila pobrala ista bolezen še pred njegovim tridesetim letom, je imel bister in živahen um. Ne da bi prenehal s pisanjem, je izpregovoril: »In ti, državljan, kako se počutiš?« »Dobro. Kaj je novega?« »Nič, nič. Saj vidiš: tukaj je vse čisto mirno.« »In položaj?« »Položaj je vedno isti.« Ta položaj je bil strašen. Najlepša armada republike zakopana v Moguncu; Valenciennes oblegan, Fon-tenay zavzet od Vendejcev; v Lyonu puč; v Cevenih vstaja, meja odprta Špancem; dve tretjini departemen-tov zasedenih ali vzbunjenih; Pariz pod žreli avstrijskih topov, brez denarja, brez kruha. Fortunat Trubert je mirno pisal. Komuna je bila dala sekcija z odlokom nalog, da izvedejo nabor dvanajsterih tisočev mož za Vendee-jo, in sestavljal je navodila glede nabiranja in oboroževanja kontingenta, ki ga je imel dostaviti odsek »Pont - Neuf«, poprej »Henrik IV.« Vse vojaške puške naj bi se izročile nabornikom. Narodna straža sekcije naj bi se oborožila z lovskimi puškami in sulicami. »Prinašam ti spisek zvonov, ki se imajo poslati v Luxembourg, da se prelijejo v topove,« je pripomnil Gamelin. * Dasi Evarist Gamelin ni imel niti beliča, je bil vpisan med izvršujočimi člani sekcije: zakon je dovoljeval to predpravico samo onim državljanom, ki so bili dovolj bogati, da so plačali kontribucijo v vrednosti treh delovnih dni; da pa je mogel biti volilec izvoljen, za to je zahteval zakon deset dni. Toda sekcija Pont-Neuf, ki je neizmerno ljubila enakost ter se ponašala s svojo avtonomijo, je smatrala, da je volilec in da more biti izvoljen vsak državljan, ki je plačal z lastnimi novci svojo uniformo narodne straže. Tako je bilo pri Game-linu, ki je bil izvršujoč državljan svoje sekcije in član Vojaškega Odbora. Fortunat Trubert je odložil pero, rekoč: »Državljan Evarist, pojdi no v Konvent in poprosi, da nam pošljejo navodila za preizkovanje kletnih tal, pranje gline in peščenca ter nabiranje salpetra. Ako imamo topove, to še ni vse; treba tudi smodnika.« Majhen grbavec s peresom za ušesom in s papirji v roki je stopil tedaj v bivšo zakristijo. Bil je to državljan Beauvisage, član Nadzorneda Odbora. »Državljani,« je dejal, »zle novice dobivamo: Cu-stine je izpraznil Landau.« »Custine je izdajalec!« je vzkliknil Gamelin. »Pod giljotino pojde,« je pripomnil Beauvisage. Trubert s svojim nekoliko sopečim glasom se je izrazil povsem mirno, kakor običajno: »Konvent ni ustanovil »Odbora za javni blagor« za mačje solze. Tam se bo pretresalo Custineovo zadrza-nje. Naj bo nezmožen ali izdajalec, na njegovo mesto pride general, ki ima trdno voljo, da zmaga, in — $a ira1!« Polistal je po papirjih ter jih premotril s pogledom svojih utrujenih oči, rekoč: »Da bodo naši vojaki vršili svojo dolžnost brez notranjega nemira in oklevanja, morajo vedeti, da je poskrbljeno za usodo onih, ki so jih ostavili za svojim ognjiščem. Ako si tudi ti tega mnenja, državljan Gamelin, tedaj bova na prihodnji skupščini zahtevala, naj se Dobrodelni in Vojaški Odbor zedinita v tem, da se podpirajo siromašne družine, ki imajo kakega sorodnika v vojski.« Nasmehnil se je ter polglasno zapel: »ga ira...! Qa ira...!« Ta ponižni tajnik sekcijskega odbora je delal po dvanajst in po štirinajst ur na dan pri svoji mizi iz belega lesa za obrambo ogrožene domovine, pa ni videl neskladnosti med ogromnostjo naloge in neznatnostjo svojih sredstev, tako zelo se je čutil edinega z vsenu rodoljubi v skupnem naporu, tako zelo je bil zrastel z narodom, tako zelo je bilo njegovo življenje spojeno z življenjem velikega naroda. Bil je v številu onih, ki so po vsakem porazu oduševljeno in potipežljivo snovali zmago, nemogočo in hkratu gotovo. In zmagati so mo rali. Ti ljudje brez imena, ta Trubert, mali optični in-žener, ta zakotni slikar Evarist Gamelin, niso mogli pričakovati milosti od svojih sovražnikov. Izbirati so mogli samo med zinago in smrtjo. Od tod njihova gorečnost in njihova brezskrbnost. 1 (Ja ira = že pojde: začetek, pripev in naslov priljubljene pesmi iz prve dobe revolucije. (Op. prev.) n. Od Barnabitov se je Evarist Gamelin napotil proti trgu Dauphine, ki se je sedaj imenoval Thionvillski trg, na čast nepremagljivemu mestu Tliiouville. Ta trg, ki leži v najživahnejšem delu Pariza, je bil že skoraj pred enim stoletjem izgubil svojo arhitekto-nično lepoto: dvorci, ki so bili za časa Henrika IV. zgrajeni na vseh treh straneh trga enakomerno iz rdeče opeke, prepletene z verigami iz belega kamna, za razkošne dostojanstvenike, so zamenjali svoje strehe iz skriljavca za dvoje ali troje beraških nadstropij iz mav-čevih drobcev, ali pa so jih celo podrli do tal ter postavili na njihovo mesto brez vsakega spoštovanja slabo z apnom pobeljene hiše; sedaj so nudili očem le še nepravilna, siromašna, zamazana pročelja, prebita z neštetimi ozkimi, neenakimi okni, ki so jih krasili cvetlični lonci, ptičje kletke in sušeče se perilo. Tu je prebivala truma rokodelcev, draguljarjev, strugarjev, urarjev, optikov, tiskarjev, šivilj, inodistk, peric in pa nekoliko starih mož postave, ki jih ni bila pomela splošna zmeda s kraljevsko pravico. Bilo je zjutraj in pomlad je bila. Mladi solnčni žarki, opojni kot sladko vino, so se smejali po zidovih ter se veselo zlivali v podstrešna stanovanja. Okvirji oken, ki so se dala dvigati in spuščati, kakor giljotina, so bili vsi privzdignjeni, spodaj pa je bilo videti raz-kuštrane glave gospodinj. Pisar revolucijonarnega sodišča, ki je odšel z doma, da se napoti na svoje mesto, je gredoč trepljal po licih otroke, ki so se igrali pod drevesi. Na Novem Mostu je bilo slišati, kako vpijejo nad izdajstvom brezstidnika Dumourieza. Evarist Gamelin je stanoval na oni strani trga, ki je gledala na Urarsko nabrežje, v hiši, ki je stala izza Henrika IV. in bi bila imela še dovolj čeduo lice, da ni bilo majhnega, z opeko kritega podstrešja, ki so ga bili vzdignili nad hišo pod predzadnjim tiranom. I)a se stanovanje kakega starega člana parlamentnega sodišču prilagodi okoliščinam meščanskih in obrtniških dnuiti. Id so tu stanovale, je bilo prirejenih polno novih pregrad in visečih podov. Tako je imel državljan Remacle. hišnik in krojač, svoje gnezdo v medkrovju, ki je bilo zelo prikrajšano na višino kakor na širino, kjer ga je bilo videti skozi steklena vrata z nogami prekrižanimi na delavni mizi, sklonjenega globoko na tla, kako je šil uniformo narodne straže, med tem ko je državljanka Remacle, katere ognjišče je bilo brez dimnika, tako da je dim uhajal na stopnice, okuževala sostanovalce s soparo svojih juh in cvrče, in se je njena hčerka Jo/lica, umazana od sladkornega soka in lepa ko božji dan, igrala na pragu vrat z mizarjevim psom Miltonom. O širokosrčni, prsati in bokali državljanki Remacle so hoteli vedeti, da izkazuje posebno naklonjenost svojemu sosedu, državljanu Dupontu starejšemu, ki se je prišt*;-val k dvanajstorici Nadzornega Odbora. Njen mož vsaj jo je prav močno v tem sumničil in zakonca Remacle sta polnila hišo zaporedoma z izbruhi svojih prepirov in zopetnih sprav. V zgornjih nadstropjih hiše so stanovali še državljan Chaperon, zlatar, ki je imel prodajalno na Urarskem nabrežju, neki zdravstveni činovnik, potem neki mož postave, zlatarski delavec in nekaj nameščencev Palače. Evarist Gamelin se je povzpel po starinskih stop nicah do četrtega in zadnjega nadstropja, kjer je imel atelje in sobo za svojo mater. Tu so se končavale lesene, s kamenitimi ploščami opremljene stopnice, ki so sledile velikim kamnitim stopnicam prvih nadstropij. K zidu prislonjena lestvica pa je vodila na podstrešje, odkoder se je prav tedaj spuščal debelušnat, že precej sla človek lepega, rožnatega in cvetočega obraza, ki je s trudom tiščal k sebi ogromen zveženj ter venomer polglasno pripeval: »Izgubil sem svojega služabnika.« Prestal je peti, želeč vljudno Gamelinu dober dan: ta ga je bratski pozdravil ter mu pomogel spraviti zveženj na tla, za kar se mu je starec zahvalil. »Tu vidite,« je dejal, naprtivši zopet svoje breme, »možice, ki jih nesem pri tej priči oddat trgovcu z igračami v ulico Postave. Cel narod možicev je tu: jaz sem jih ustvaril; od mene so prejeli minljivo telo, ki ni podvrženo veselju in trpljenju. Nisem jim pa dal misli, zakaj jaz «<"•’ ' ’ ■ r bog.« (Dalie mihodmič.l Brzojavni naslov: KREDIT LJUBLJANA Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila £, j ubij cin cz Prešernova ul. si. 5C (v lastnem poslopju) Telefon št. 2040, 2457, 2548, 2706 in 2806 Predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic, in kuponov, nakazila v tu-in inozemstvu, saie-deposits itd. Krojači, šivilje, nešivilje! KROJNO ISČIUŠCE BJISBEJANA, STARI TRG štev. 19 priredi po BinkoStlh Specialni prikrojevalni tečaj moškega krojenja, uniform (važno za vojne obveznike), damskega krojenja, modeliranja, krojenja perila, otroških oblek. Honorar znatno znižan. Najboljše tamburice Farkaševega in sremskega sistema izdeluje in razpošilja ob jamstvu stara htvabka hotnica tamburic Sijepan M. GiSg Sisak 12. K * {< c e v a ulica 174 (Hrvafcka) Cenovnik tamburic pošljem na zahtevo zastonj. Odlikovan z dvema zlatima kolajnama. Ikava e.n evno sveže pražena pri MOTOH, Vodnikov trg it.5 Ljubljana! msieiroBanMG6»™Res e BB533S nova r®SMSBSl ®vi $© žegsBi“ znamenitega francoskega romanopisca A. France-a. Roman slika dogodke iz velike francoske revolucije na naravnost mojstrski način. Vseskozi napet roman, a velike umetniške vrednosti, se bo gotovo vsem bravcem Še bolj priljubil. K O V OSTI Dvokolesa teža od 7 kg naprej 9t najlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega modela Izdelujejo se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji, pneumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki Iranko. ./TRIBUNA'* F. B. tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4. zsa popolnoma suh stalno v zalogi pri družbi „1 LIRI] A/' v Ljubljani na Dunajski cesti štev, 46 Telefon 28-20. Telefon št. 2481 Telefon 2481 Račun poštne hran. Ljubljana št. 10.680 LJUBLJANA Prijatelj I Zakaj so francoske Unije najkrajše in najboljše v Severno in Južno Ameriko ? Za'o, ker Je francosko pristanišče Le Havre najbližje New-Yorku in Ljubljani, ker velikanski francoski brzoparniki „Ile de France", „Paris“ itd. so v hitrosti neprekosljivi in priljubljeni ; zato, ker imajo tudi v III. razredu udobne kabine in ker je izborna postrežba, okusna domača hrana in znamenito francosko vino „Bordo“ brezplačno pri vsakem obedu. Najkrajša pot v Južno Ameriko pa gre preko pristanišča Marseille 14 do 15 dni v Argentino. I Pojasnila daje brezplačno zastopnik IVAN KRAECER LJUBLJANA Kolodvorska ulica št. 35. Masvede za nove gradbe načrte, proračune in nadzorstva izvršuje po zmerni ceni gradbena n arhitektonična inže-nerska pisarna: Tehnični biro >T e h n a<, Ljubljana, Mestni trg štev. 25/1. Ivornica šiampiBjk Teodor Eiahič Ljubljana Kolodvorska ul. št. 24 Štampiljko v moderni izdelavi stilna T©zra®ič Sv. Jakoba trg 5 nudi zares pristna štajerska in dolenjska vina. Dnevni abonma od 12 Din naprej. je denarni zavod dravske banovine, ki jamči za vloge z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo Vloge na knjižice in tekoče račune obrestuje najvišje brez odbitka rentnega davka Dovoljuje kredite proti vknjižbi na prvem mestu v tekočem računu in proti amortizaciji, daje menična posojila, vrši vse kontokorentne posle 'Najhelj veei?ra®i vtcslo^bes. d-enevejts. Oglejte si razstavo Harlev-Davedson svetovne znamke Najugodnejši plačilni pogoji Popolnoma vsi rezervni deli na zalogi Zaloga GOODVEAR pncumaiik Zanesljiva zavora na vsakem kolesu N v las^niii prostorih Generalnega zasiopsiva za Jugoslavijo TeSiaiška fcomercijalna družba z o. z Miklošičeva cesda 17 motociklov vseh tip z medsebojno izmenljivimi se kolesi Razglasi kraljevske banske uprave. II. No 2527/3. 1421 Razglas. Uprava državnih železnic namerja v km 483-8 železniške proge Št. Ilj—Rakek zgraditi podvoz. Na prošnjo direkcije državnih železnic > Ljubljani se razpisuje o tem po predpisih ministrske naredbe od 25. januarja 1879., drž. zak. št. 19, in zakona od 18. februarja 1878., drž. zak. št. 30, politični obhod v zvezi z razlastitveno obravnavo za razlastitev zemljišč, potrebnih v označeni namen in ležečih v kat. občini Rakeku. Obravnava se bo vršila v četrtek, dne 26. junija 1930. s sestankom komisije na ieiezniški postaji Rakeku ob 9. uri 19 minutah, odnosno ob prihodu ljubljanskega dopoldanskega potniškega vlaka. Seznamek prizadetih zemljišč in predmetni načrti bodo od dne, ko se objavi ta razglas v občini Rakek, do dne 25. junija 1930 razgrnjeni vsakomur na vpogled med uradnimi urami v občinskem uradu imenovane občine. V tem času do dne 24. junija 1930., lahko vloži vsak udeleženec pni sreskem načelstvu v Logatcu usten ali pismen ugovor zoper nameravane zgradbe in nameravano razlastitev. .Naikesneje .pa se morejo prijaviti taki ugovori med obravnavo do konca razpravljanja vodji komisije. Kralj, banska uprava dravske banovine. Ljubljana, dne 4. junija 1930. Po odredbi bana načelnik upravnega odd.; Dr. Stare s. r. II — No 20511. ...... Razpust društva. Društvo »Klub esperantistov v Selški dolink s dežem v Selcih je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine, in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj. . Ljubjana, dne 28. maja 1930. Kraljevska banska uprava . - dravske banovine. Po odredbi kana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starč s. r. Razglasi sodišč in sodnih oblastev. A No. I. 289/30-14.' 1156 Popravek razglasu poverjeništva za ekspropriaeijo eleznice Murska Sobota-Ljutomer-Or-iož, priobčenem v »Službenih objavah« nevnika »Jugoslovan« št. 1 z dne 1. ju-ija t. 1. V tem razglasil, ‘objavljenim pod zgoraj avedeno opravilno številko* se mora gla-iti podpis (oblastva)' pravilno: »krajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. I., dne 3. maja 1930. »krajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. I., dne 4. junija 1930. E 303/30—5. Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 3. junija 1930. 1417 Dražbeni oklic. Dne 2 9. junija 1930., ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 21 dražba nepremičnin: zemlj. knjiga Trnje, vi. št. 310. Cenilna vrednost: 10.000 Din; najmanjši ponudek: 6667 Din. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. E 423/30—9. 1416 Dražbeni oklic. Dne 15. julija 1930., ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga ide-elna šestinka d. o. Sitež, vi. št. 117. Cenilna vrednost: 10.400 Din; vrednost pritikline: 925 Din; najmanjši ponudek: 7550 Din. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 2. junija 1930. • *♦ Vpisi v trgovinski register. I. Vpisalista senastopni firini: 169. Sedež glavnega podjetja: Zagreb. . Sedež podružnice: Ljubljana. Dan vpisa; 2. junija ,1930, . Besedilo firme: »Diabolo-Scparator d. d.« Zagreb, podružnica v Ljubljani. Obratni predmet: 1. Izdelovanje poljedelskih strojev, orodja in, pribora vsake vrste in drugih kmetijskih potrebščin, oso-bito za mlekarsko §troko; 2. izdelovanje avtogenega in električnega varenja, poko-sitranega blaga, ter pocinkanje predmetov vsake vrste; 3. prodaja in komisijska prodaja vseh »Aldienbolaget Pump Separator« v Stockholmij izdelanih strojev, orodja, pribora, posod itd. .za potrebe mlekarskega gospodarstva in industrije, kakor tudi ostalih izdelkov te družbe, zlasti vsakovrstnih strojev in pripomočkov za poljedelsko gospodarstvo in industrijo, ter vsakovrstnih strojev in pribora za hišno gospodarstvo in industrijo, kakor n. pr. šivalnih strojev, strojev za vezenje, za pletenje itd. Družbina oblika: Delniška družba temelji na pravilih’ z. dne 4, decembra 1929., odobrenih po ministrstvu trgovine in industrije z odlokoih ž dne 28. oktobra 1929., II. br. 30821/K, Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Temeljna glavnica družbe znaša Din 1,000.000-— in je razdeljena na 1000 v gotovini polno vplačanih delnic, glasečih se na donosilca, z nominalno vrednostjo po Din 1000-—. Družbi načeljuje ravnateljstvo, ki obstoji iz 5 članov. . . , Člani ravnateljstva so: Maksimovič Jovan, bankir v Zagrebu, Kumičičeva ul. 6; Marcus Curt, industrialec v Stockholmu; Neumann Josip, generalni ravnatelj Bosanske industrijalne i trgovačke banke d. d. v Zagrebu; Klein Ludovik. ravnatelj v Zagrebu, Pejačevičev trg 17, in Ericsson Nila, industrialec v Stockholmu. Družbo zastopajo in njeno tvrdko podpisujejo: a) dva člana ravnateljstva kolektivno; b) en član "ra.vnatelj^tva in en uradnik družbe, ki .je. od upravnega sveta posebno pooblaščen za podpisovanje tvrdke per procura, Kolektivno; c) dva prokurista kolektivno, in sicer na ta način, da stavita svoj podpis pod napisano, natisnjeno ali s štampiljo odtisnjeno besedilo tvrdke. Svoje oglase priobčuje družba pravno-veljavno v »Službenih novinah«, ki izhajajo v Zagrebu ali v Beogradu. Vpišeta se prokurista za podružnico: Englbert Karel, družbin uradnik v Ljubljani, Aškerčeva ul. 5, in Jakovac Mišo, družbin uradnik v Ljubljani. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. I., dne 2. junija 1930. (Firm. 988/30 — Rg B III 50/1.) * 170. Sedež: Spodnja Hudinja št. 71. Dan vpisa: 20. maja 1930. Besedilo: Veletrgovina z vinom, Pečnik Jokip. Obratni predmet: Nakupovanje in prodaja vina na debelo. Imetnik: Pečnik Josip, trgovec v Spodnji Hudinji št. 71. Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, dne 20. maja 1930. * II. Vpisala se je iz preme m ba pri nastopni firmi: 171. Sedež: Mokronog. Dan vpisa: 22. maja 1930. Glasom odstopne pogodbe z dne 5. maja 1930., posl. št. 8793, je družbenik Penca Franc odstopil svoj poslovni delež pri tvrdki Mokronoška ovarna usnja, preje F. Penca, družba z o. z. s sedežem v Mokronogu družbeniku Kalinu Savlu. Penca Franc je ostal s privoljenjem družbenikov še nadalje poslovodja družbe. Okrošno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 22. maja 1930. (Firm. 94/30 — Reg C I 106/2.) Vpisi v zadružni register. I. Vpisale so se nastopne zadruge: 172. Sedež: Dobrunje. Dan vpisa: 27. maja 1930. Besedilo: Živinorejska selekcijska za- druga v Dohrunjah, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Obrat in predmet: Zadruga ima namen povzdigniti živinorejo pri svojih članih s smotrom, da doseže čim boljše in čim donosnejše pleme. V ta namen zadruga: 1. komisijsko izbira in določa samce in samice živali za pleme; 2. komisijsko ocenjuje (klasificira) živali, ki jih je treba obdržati za nadaljnjo plemenjenje; 3. križa zadružne živali-samice s plemenjaki plemenite pasme; 4. vodi rodovnike (matične knjige) o poreklu vse zadružne živine; 5. označuje zadružno živino zoper nalezljive bolezni in oskrbuje zdravljenje živine; 7. nabavlja za člane plemenite živinske pasme, potrebno krmo, zdravila in druge potrebščine za umno živinorejo ter posreduje pri prodaji odvisne plemenske živine; 8. dobavlja članom potrebščine in plemensko živino le proti takojšnjemu plačilu; 9. poučuje zadružnike o umnem vzgajanju in krmljenju živine ter o zaščiti pred boleznimi; 10. kupuje in oskrbuje zadružne plemenjake; 11. zgradi skupno zadružno plemensko postajo ter ostale potrebne zadružne prostore in naprave; 12. prireja živinske razstave in oglede ter se teh udeležuje. Zadružna pogodba: štatut z dne 11. maja 1930. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in z njegovim desetkratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo s pismenimi obvestili posammih članov ter po potrebi z oglasi v listih. Načelstvo sestoji iz načelnika, podnačel-nika in še enega do treh odbornikov. Člani načelništva so: Miklavc Jože, posestnik, Podmolnik št. 15, načelnik, Vrhovec Alojzij, posestnik, Zg. Hrušica štev 5, podnačelnik in Babnik Ivan, posestnik, Bizovik št. 8. Pravico zastopati zadrugo ima: Zadrugo zastopa in njeno tvrdko podpisuje načelstvo tako, da se pod zadružno tvrdko podpišeta po dva člana načelništva. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. maja 1930. (Firm. 1029/30 - Zadr. IX 160/1.) • 173. Sedež: Fara pni Kostelu. Dan vpisa: 22. maja 1930. Besedilo: živinorejska zadruga v Fari pri Kostelu, r. z. z o. z. Obrat in predmet: Namen zadruge je povzdigniti živinorejo z zboljšanjem domačih in udomačenih pasem vseh vrst živine z ozirom na določeni rejski cilj in zboljšanje prodajnih razmer glede živine. Kot rejski cilj si postavlja zadruga vzrf jo živine, ki se odlikuje po čim večji ha snovitosti, posebno glede mlečnosti, nads lje glede mesnosti in uporabe za vprego V ta namen zadruga: a) preskrbuje dobre plemenjake on' pasme, ki je v njenem okolišu zakonit' določena, odnosno daje podpore za niil nakup ali vzdrževanje; b) vodi rodovnik (matično knjigo) h skrbno izbira živali, ki so za vpis v ro dovnik sposobne; c) skrbi za vzrejo telet, ki izvirajo o< živali, vpisanih v rodovnik; č) skrbi za skupne pašnike za plemen sko živino in po možnosti za zavarovanj' živine; d) posreduje pri prodaji in nakupu ple menske živine s tem, da objavlja od čas1 do časa podatke iz rodovnika in da vod seznam živali, ki so na prodaj, dalje po sreduje pri prodaji žive ali zaklane ži vine; e) širi pouk o umni živinoreji s poseh nim ozirom na dobro pokolenje in vzrej« živine; f) se udeležuje živinorejskih razstav ir prireja krajevne oglede onih plemenskih živali, ki so vpisane v rodovnik. V zasledovanju tu opisanih nalog in ci ljev omejuje zadruga svoje delovanje na lastne člane. Opravilni delež znaša 50 Din in se mora plačati takoj ob pristopu. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njegovim petkratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo z objavljanjem na razglasni deski zadruge. Načelništvo sestoji iz petih zadružnikov Člani načelništva so: 1. Josip Južnič, po sestnik v Fari št. 9, 2. Janez Knol, šolsk’ upravitelj v Vasi št. 12, 3. Ivan Jurkovič posestnik v Slavskem lasu št. 3, 4. Josip Marinč, posestnik v Potoku št. 8, 5. Avguštin Mihelčič, posestnik v Pirčah št. 11. Pravico zastopati zadrugo imata: po dve člana načelništva. Podpis firme: besedilo firme podpisu jeta skupaj po dva člana načelništva. Okrožno sodišče v Novem mestu, dne 22. maja 1930. (Firm. 102/30 — Zadr. III 126/1.) + 174. Sedež: Škocijan. Dan vpisa: 24. maja 1930. Besedilo: Živinorejska zadruga v Škoci janu, r. z. z o. z. Obrat in predmet: Namen zadruge je povzdigniti živinorejo z zboljšanjem doma čih in udomačenih pasem vseh vrst živine z ozirom na določeni rejski cilj in izbolj šanje prodajnih razmer glede živine. Kot rejski cilj si postavlja zadruga vzrejo živine, ki se odlikuje po čim večji ha snovitosti, posebno glede mlečnosti, nada lje glede mesnosti in uporabe za vprego. V ta namen zadruga: a) preskrbuje dobre plemenjake one pasme, ki je v njenem okolišu zakonito določena, odnosno daje podpore za njih nakup ali vzdrževanje; b) vodi rodovnik in skrbno izbira živali, ki so za vpis v rodovnik sposobne; c) skrbi za vzrejo telet, ki izvirajo od živali, vpisanih v rodovnik; č) skrbi za skupne pašnike za plemen sko živino in po možnosti za zavarovanje živine; d) posreduje pri prodaji in nakupu ple menske živine s tem, da objavlja od časa do časa podatke iz rodovnika in da vod. seznam živali, ki so na prodaj, dalje posreduje pri prodaji žive ali zaklane živine: e) širi pouk o umni živinoreji s posebnim ozirom na dobro ‘pokolenje in vzrejo živine; f) se udeležuje živinorejskih razstav in priroja krajevne oglede onih plemenskih živali, ki so vpisane v rodovnik. Vsak zadružnik jamči s svojim opravil nim deležem in pa z njegovim petkratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo z objavljanjem na razglasni deski zadruge. Načelništvo sestoji iz petih zadružnikov. Člani načelništva so: 1. Prijatelj Albin, posestnik v Dobruški vasi št. 2, 2. I’ranilo Franc, posestnik v Dobruški vasi štev. 3. 3. Marinčič Anton, posestnik v Škocijano št. 40, 4. Kovačič Franc, posestnik v Hra stuljah št. 5, 5. Strojin Anton, posestnik v Dobrovi št. 26. Pravico zastopati zadrugo imata po dva člana načelništva. Podpis firme: Besedilo firme podpisujejo skupno po dva člana načelništva. Okrožno sodišče v Novem mestu, dne 24. maja 1930. (Firm. 104/30 — Zadr. III 130/1.) II. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: 175. Sedež: Bled. Dan vpisa: 27. maja 1930. Besedilo: Hranilnica in posojilnica za blejski kot, registrovana zadruga z neomejeno zavezo na Bledu. Izbrišejo se člani načelništva: dr. Benedik Janko, Pem Matevž in Bernard Jože. Vpišejo se člani načelništva: Šolar Fran, aradnik, Bled; Kristan Valentin, tesarski mojster, Selo 7, občina Ribno in Pintar Jože, posestnik, Bled. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. maja 1930. (Firm. 984/30 — Zadr. III 35/45—46.) * 176. Sedež: Bled. Dan vpisa: 27. maja 1930. Besedilo: Posojilnica za Bled in okolico, registrovana zadruga z neomejeno zavezo na Bledu. Izbriše se član načelništva: Vovk Anton. Vpiše se član načelništva: Vovk Anton ml., posestnik in lastnik tovarne vezenin na Bledu št. 19. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. maja 1930. (Firm. 1041/30 — Zadr, I 66/102.) ♦ 177. Sedež: Cerkvenica. Dan vpisa: 27. maja 1930. Besedilo: Zadružna elektrarna, registro-vana zadruga z omejeno zavezo v Cerknici. Izbriše se član načelništva: Lavrič Ivan. Vpiše se član načelništva: Lovko Janez, posestnik v Cerknici, št. 8. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. maja 1930. (Firm. 1051/30 — Zadr. VIII 185/6.) * 178. Sedež: Dob. Dan vpisa: 27. maja 1930. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Dobu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izbrišeta se člana načelništva: Ambrožič Franc in Kmolik Rupert. Vpišeta se člana načelništva: Bešter Iv., župnik v Dobu in Habjan Vinko, posestnik v Dobu št. 22. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. maja 1930. (Firm. 997/30 — Zadr. IV 99/50.) ♦ 179. Sedež: Gorje. Dan vpisa: 27. maja 1930. Besedilo: Hranilnica in posojilnica ▼ Gorjah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izbriše se član načelništva: Cop Miha. Vpiše se član načelništva: Bižal Anton, organist, Gorje št. 33. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. maja 1930. (Firm. 996/30 — Zadr. I 59/66.) Konkurzni razglasi. Prisilna poravnava sklenjena pri naroku dne 19. maja 1930. pri tem sodišču med prezadolženko Kern Justino in njenimi upniki, s katero se je prezadolženka zavezala plačati slednjim 10% kvoto, se potrdi v smislu § 152. konk. reda. K tej prisilni poravnavi je pristopila kot porok in plačnik Ljubljanska kreditna banka, podružnica v Mariboru. Okrožno sodišče v Mariboru, dne 22. maja 1930. 1364 S 1/30 — 144. 182. Sklep. Konkurzna zadeva prezadolženca Kuharja Pavla, trgovca v Mariboru. Prisilna poravnava, sklenjena pri naroku dne 19. maja 1930. pri tem sodišču med prezadolžencem Kuharjem Pavlom in njegovimi upniki, s katero se je prezadol-ženec zavezal plačati 27 % % kvoto, se potrjuje v smislu § 152 konk. reda. K tej prisilni poravnavi sta pristopila kot poroka in nerazdelna plačnika za vso 27 % % kvoto Kiihar Štefan, špediter v Murski Soboti in Kuhar Franc, trgovec v Murski Soboti. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 22. maja 1930. 1374 S 1/30 — 90. 183. Potrditev prisilne poravnave. Potrjuje se poravnava, sklenjena dne 24. maja 1930. med stečajnikom Cviklom Stankom, trgovcem v Dobrni, ter njegovimi upniki za 20% njihovih terjatev, katera kvota je plačljiva v 60 dneh po pravo-močnosti poravnave. K tej poravnavi je pristopil kot porok in plačnik g. Ivan Gerkman, hišnik v gostilni »Pri grozdu« v Mariboru. Okrožno kot stečajno sodišče v Celju, odd. I., dne 28. maja 1930. Sa 1/30-5. V/14 184. Poravnalni oklic. Otvoritev poravnalnega postopanja o premoženju Viktorja Piliha, trgovca v Žalcu. Poravnalni sodnik: Fr. Tiller, sodnik okrožnega sodišča v Celju. Poravnalni upravitelj: dr. Božič, odvetnik v Celju. Narok za sklepanje poravnave pri tem sodišču soba štev. 2 dne 7. julija 1930. ob pol devetih. Prijavni rok do 1. julija 1930. Poravnalna kvota: 40% v treh enakih štirimesečnih obrokih. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 30. maja 1930. S 12/29—103. 1411 185. Odprava konkurza. Prezadolženka Flora Lager Neckermann, trgovka v Celju. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. štev. S 12/29—3 o imovini prezadol-ženke, se odpravi, ker se je sklenila prisilna poravnava po § 157. k. r. Okrožno kot konkurzno sodišče r Celju, odd. I., dne 28. maja 1930. S 3/29-16. Prošnji je treba priložiti dokumente, naštete v členu 12. uradniškega zakona, in sicer originale ter po dva prepisa vsakega originala. Kompetenti naj pošljejo prošnje do dne 15. junija 1930. rektoratu. Rektorat univerze kralja Aleksandra I. V Ljubljani, dne 2. junija 1930. Rektor: Dolenc 1. r. ad S 10/30-2. ad 1330 180. Popravek. k razglasitvi konkurza. V sklepu okrožnega sodišča v Mariboru z dne 19. maja 1930., opr. št. S 10/30—2, glede razglasitve konkurza o imovini zapuščine po pok. dr. Juritschu Fricu, advokatu v Mariboru, objavljene v prilogi k 4. kosu »Službenega lista kraljevske banske uprave Dravske banovine« z dne 27. maja 1930 pod št. 1330 (2. stran, 1. stolpec, spodaj), je pomotoma izostal predzadnji odstavek, ki se glasi: »Oglasitveni rok do 12. julija 1930.« Okrožno sodišče v Mariboru, dne 28. maja 1930. Št. 501/30. 1415 Objava. Po § 8. adv. zakona se objavlja, da je gospod dr. Požru Josip z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Črnomlju. V Ljubljani, dne 5. junija 1930. Advokatska komora v Ljubljani. Dr. Žirovnik Janko, s. r., podpredsednik. Razne objave. 1420 Objava. Izgubil sem indeks tehnične fakultete (rudarski oddelek) univerze v Ljubljani na ime: Pavlov Boris iz Tverj (Rusija). Proglašam ga za neveljavnega. Pavlov Boris s. r. 1419 Objava. Izgubil sem indeks tehnične fakultete (rudarski oddelek) univerze v Ljubljani na ime: Slabov Leonid iz Jelisavetgrada (Rusija). Proglašam ga za neveljavnega. Slabov Leonid s. r. Vabilo na 1421 zbor rudarskih družabnikov rudarske družbe «Wocheinit»f ki se vrši v torek dne 24. junija 1930 ob 9. uri v hotelu Sv. J a n e z ob Bohinjskem jezeru. Dnevni red: 1. Poročilo ravnateljstva o poslovanju in o uspehu obrata v pretekli dobi. 2. Predlog ravnateljstva o razširjenju obrata ter o načinu nabave za to potrebnih sredstev. 3. Sklepanje o proračunu za prihodnjo poslovno dobo. 4. Predlog ravnateljstva o razpisu doplačil. 5. Predlog ravnateljstva o prenosu sedeža družbe iz Ljubljane v Bohinjsko Bistrico. 6. Volitev ravnateljstva in revizorjev. 7. Slučajnosti. Ljubljana, dne 7. junija 1930. Ravnateljstvo. Računski zaključek Ljudske tiskarne, d. d. Maribor. Aktiva. Bilanca z dne 31. decembra 1929. Pasiva. Debitorji............ Inventar............. Nepremičnine .... a) blagajna.......... b) poštna hranilnica Zaloga....... Izgoba............... Din 627.105-20 444.397-92 365.615-24 90-- 1.358-26 209.079"— 430-55 1,648.076-17 Deleži Banke Kreditorji 625.000- 757.802-68 265.273-49 Izguba. Račun izgube in dobička za leto 1929. 1,648.076-17 Dobiček. Stroški . . Odpisi , . . Izguba I. 1929. ./in 1,218.963-02 98.987-82 1.986-41 Posl. preb Izguba Maribor, dne 1. maja 1,319.937-25 1930. 1.319.506-70 430-55 1,319.937 25 Upravni svet. Jurija grofa Thurnskega jeklarna na Ravnah d. d. Aktiva. Račun bilance z dne 31. decembra 1929. Pasiva. 1616 186. Odprava konkurza. Prezadolženem Wutti Vincenc iz Kočevja. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 3/29—1 o imovini prezadolženca, se odpravi po sklepu prisilne poravnave v smislu § 157 k. r. Okrožno sodišče v Novem mestu, dne 4. junija 1930. Nepremičnine ...... Stroji in naprave .... Zaloge........................ Blagajna...................... Dolžniki...................... Vrednostni papirji in kavcije Saldo izgube .... . . Din 2,513.294-33 7.292.790-52 10 066.998-87 173.115-15 8,783.179-02 6.221 •-685.847-15 Delniška glavnica Upniki.............. Din 114,000.000--15,521.446-04 Dati. 29,521.446-04 || 29,621.446-04 Račun izgube in dobička z dne 31. decembra 1929. Imeti. Prenos izgube od leta 1928. Obresti in eskompt. . . . Dvomljive terjatve . . . . Din 284.220-08 1,086.220-19 6.452-60 1,376.892-87 Saldo računa blaga.................. Izguba leta 1929 . . 401.627"07 Prenos izgube iz 1. 1918. ..... 284.220-08 -s ------- Din 691.045-72 685.847-15 1,376.992-87 »Kovina« Prva jugoslovanska metalurgična industrija, d. d. Maribor. Aktiva Bilanca z dne 31. decembra 1929._______ Pasiva Razglasi raznih uradov in oblastev. V/14 S 3/30-57. i8i. Sklep. Konkurzna zadeva prezadolženke Kern Justine, trgovke v Mariboru, Gosposka ulica št. 34. Štev. 295 prež. 30. Razpis. Rektorat urniverze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani razpisuje za institut za fiziko mesto asistenta s pravicami uradnika I. kategorije. Kandidat mora imeti diplomski izpit iz matematike in fizike kot glavnih predmetov in mora znati nemščino. Blagajna . . . Terjatve . . . Zaloge.... Investicije: Premičnine . Nepremičnine Prenos izgube . Delniška glavnica Upniki.............. Akoepti . . • • Dobiček ...» Izguba Din 3.631-57 2,259.655.20 4,237.027-75 2.785.643-52 1,870.088.48 1,766.248-42 12,922.294-94 Račun izgube in dobička, Din 3,750.000-— 7,733.500-46 1,424.396-25 14.398-23 12,922.294.94 Dobiček Din 3,863.017-54 115.365-39 426.571-72 14.398.23 4,419.35288 Maribor, dne 31. decembra 1929. Ravnatelj: K. W. Stcin 1. r. Režije ...... Dvomljivi. . . * . Odpisi ...... Dobiček iz leta 1929 Kosmati pribitek. 4,419.352-88 4,419.352-88 Knjigovodja: Fric Jeres 1. r. Primerjali s knjigami In našli v redu: Nadzorstveni svet; Julij Novak 1. r. Stanko Širca 1. r. W. Rcichlin 1. r. Jos. Hvnlenc 1. r. Izdnja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar Michšlek. — Urednik Janez Debevec. — Za Inseratni del odgovarja Avgust Kozman. Vsi v Ljubljani.