Pobcrinikl V porazil radikal«« Brookhart, je 13. t. m. izjavi), d« po njegovem mnenju je tudi CoolMge doigral GLASILO SLOVENSKE RpDNE PODPORNE JEDNOTE ta, IU, četrtek, IS. julija (Jiifr IS), lSžT ttsk zahteva! preiskavo gle 1tastr0fe v gar) rato et žene piew tiMe ekaplozije. —Taka preiakava js t in le- pra ve vzroke a rezal relbi. Garjr, Ind. (F. P.)—Zahteva po federalni preiakavi o eksploziji v tukajšnji jeklami postaja vedno bolj glasna, kolikor bolj poitaja znana farsa, ki so jo lokalne in državne oblasti priredile kot preiskavo. Zvezni delavski tajnik Daviš je odločil, da je tragedija, v kateri je izgubilo petnajst oseb življenje, okoli šestdeset je pa bilo ranjenih, navadna afera države Indiane. Delavci v Garyju menijo, da jeklarski trust popolnoma kontrolira seveuhi del države India-na. Ta trust ne dovoli ničesar, kar bi škodovalo njegovemu prestižu ali njegovim profltom ali kar bi kratilo njegovo avtoriteto-. Ko se je dogodila eksplozija v podjetju Illinois Steel kompani-je, je jeklarski trust takoj razpostavil straže in ni dovolil časnikarskim poročevalcem razen od "Gary Post-Tribune" vstopiti v podjetje. Poročevalci velikih tiskovnih družb niso mogli priti mimo privatne policije korpora-cije. Mrliški oglednik E. & Evans je kasneje rekel, da je bilo to opravičeno, ker bi vesti poročevalcev nič ne pomagale mestu. Mrliška porota je izjavila, da so eksplozijo povzročili neznani vzroki. Ravnotako so ti neznani vzroki povzročili smrt in poškodbe. Pozvane so bile samo tri priče: pomožni superintendent, varnoatni ravnatelj in preddela-vec za ¡pokladanje parnih cevi. Torej vsi trije uslužbenci trusta. f Zamorskemu delavcu, Iti je pomagal nositi trupla na prosto, so rekli, da izgubi delo, če bo govoril. Državna industrijalna komi sija je napravila, kar ona ime- ltli, áttl oni, 1I1T. «a i mm 14. Iti«. Tako izjavlja ki )e ÇoelMge a svojo staro savesil glede U programa. ■ 11 ■ -Des Moines, Iowa. - Senator Albert B. Cummins, katerega Je pri aadnjih primarnih volitvah Btlgljikl kralj it »ostal diktator »sat mu js dal eblaet, da rtft! finančno krtao Prvi monarh med poil diktatorji. Belgija je v največji krtai od leta lil 4. in ne vlogo »t svojo politično I več kandidiral pri prihodnjih predsedniških volitvah 1. IM8 Cummins je selo pesimističen glede bodočnosti republikanske stare garde, katera zdaj kontrolira kongres in administracijo. Pravi, ¿a bo politična revolta farmarjev v Iowi in drugih sred-njesapadnih državah izpremeni« la položaj v VVashingtonu. Sedanja "nominalna" republikanski večina v senatu morda ne pri volit novembru je ali right Y. — Četrti kali motorni uvaji, sta fee ir nesreči na podeestns »tU Hfti zgodili zaradi mfcmoinosti .stav I kokazev. Kompanija sprejme vsakega v sluibo, ki obljubi, da bo stavkokaail. .Ona se ne osi i rs, kakšna so zmotnosti stavko- dan, ko |a zgodili tirih kasev, saj nn riskirsjo sv<_ vlakih, ki jih I Ha I BO I zaletel v >lji družbe ne avih udov na 9 stavkokasi a venu j i in bil ss je vlak ure preje so "•J"» ■■"■f • •• * «» - - — ' ----- |IUIvll4M UVi jv j D u » MJ «»M nuje tajno preiskavo, ki je bila Litim programom, je dejal Cum- L.11 HMMJHIA ni Kil A ll_. — Ko soj Sporočili, I bolj površna. Poročilo ni bilo predložena javnosti. B. Borisoff, stanujoč na štev. 1738 Broadway, Gary, js svtori-tets, ki je podala te fakte in je vodilni duh za federalno preiskavo. mmmm v QMtftgv m Mlia ko povišaš je plače. (hicago, m. — Stavka na nad-in po-ujičtti »lesnici v je s> i Is h IIII . najbrŽs je gotove stvar., Kajti med vslužbenci je ddločna zahteva: Ne centa znižanja, in ne minuto podaljšanj delavnika. Kot že včeraj poročeno, družbe zahtevajo znižanje plače za pet ceiftov in podaljšanje delavnika za dve uri* kar bi znašalo povprečno 27 odstotkov znižanje plače. Proti tenfli so pa odločno vsi vslužbenci. Družbe so sicer predlagale, da naj to kontroverzo fešl pbsebijo razsodišče, toda nihče, niti družbe same nimajo dosti upanja, da bo to podvzeli. Vprašanje stavke bo predMeno splošnemu glasovanju. Vslužbenci na "North Sbore Line" so zahtevali povišanje plače za šeet centov na i< ro za voznike in sprevodnike in soraa-merno povišanje plače ostalim delavcen). Dpruftbe je pa odgovorila z zahtevo za znižanjs plače tri cente na uro, in poleg tega še nekatere izpremembe glede delavnih ur, namreč podaljšanj* delavnika.' Na teh izrednih sejah posameznih podružnic se bo najbolj Kotovo formiral nekak centralni odbor vseh prizadetih vsluž-hencevrki bo vodil vso nadaljno akcijo ali pogajanja z družbami. V slučaju, da izbruhne stavka, i »o počival vee obrat na poulični n nadulični železnici; velužben-d so namreč stoodstotno organizirani, in je tudi izključno, da bi «liuibe vselile stavkokaze. ___— 100,0« Kmškrnif* ifckSSBf " 10,000 Štisvcsv izprife Z izporom H^o v»»UI del.v- New Yet*, N. Y. — Organizacija lastnikov čistilnic in pralnic oblek je naznanila, da je izprla desettisoč delavcev, da jih fa način ko bo dosegla « tem, je vprašanje, i| Chicago; $L — Samusl Psarl-man, star šestdeset let in po poklicu teq|rt stanujoč na 15M Tripp AveTÎe v torek popoldne podlegel v bolnišnici poškodbam, katere je d»Wl pri padcu iz drugega nadstropja pri grajenju novega poslopja. Im štirje vozovi ekspresnegs * ■ vlaka skočjll ra* tir na postaji polomil ga je,s svojim famar-l^ Fefry v,gk je skozi betonsko steno in je zapeli! lokêfyt vlak Sedme avenu-je. min«; Paul Smith, N. Y. — Ko predsedniku CoolidgU kaj je rekel senator Cummins je "silent Cal" molčal in še molči. ♦ Podražitev kruha morda po- ■zroči revolucijo v Franciji Belgijski »tal dik Vse, vse je prepovedano v Italiji. Najnovejša prepoved: Ne flirtaj! _Smm — "Kampanj« ► je začel Mi da reformii ljudi, ______dimenalje. Odlokom,! ki prepovedo Je|d preklinjanje ! plese, pijančevanje, kratka krila, bluze brez rokavov in deške , /rizure za genske ter Mnespodob<| 3e" kopalne kos t ume,-je bil U| ni dodan n tosti, veliko večje Prihiteli fo časnikarski poro-čevalci, da opičjo nezgodo, in prišli so tptotfafi, da fotona, firajo re^ilU voaove in stanp. Takrat so pa padi po njih kom-panljskl pobojnikl In jih pretepli. Earatfl. tega napada je hil aretiran talph Voight, kompe-| nijski detektiv, in Thomas Fran-_ poizvedova- EEi Šestdeset,uslužbencev, hi so saposljsnf na kompanijskl slok-tričnl centrali, je glasovalo, da Vrsts I Bruselj, 14. jul. - kralj Albert je včeraj pos___ tstor svojo deŠele- Parlament mu je na priporočilo vlade skoraj soglasno poveril oblast sa Šest mesečev, da lahko neomejeno sklopk o sledečih sadevah: Izpremenl aa svojo pest vse obstoječe določbe glede obtoka denarja; najame posojila in rskuje pogoje poeojil; prepreči ali zmanjša inflacijo; diktira nove zakone, ki imajo preprečiti sitnosti, katere morda povsročl deflacija; vjuune vse potrebne korake, da ss vrne v d» telo kapital, ki js bil poslan n* tuje; diktira vse potrebne izpremembe in dodatke k določbam glede državne banke, ki mora biti v splošnem reformirana; izpremenl stare in narekuje nove davke. Razen toge ima še mnoge druge plenarne pravice. Premijer Jaspar je dejal zbornici, ko je pNdlagal dikta-torično pooblastilo sa kralja, da se Belgija danes nahaja v ravno takšni krizi kakor pred dvanajstimi Isti, ko so nemftke četo inyadirsls deželo. Belgijska fl-nanoe so v tako kritičnem položaju, da js dežela na robu bankrota. Belgijski frank n ¿prestalo pada, vlada ne more več dobi-posojila nikjer In parlament, (deljen po strankah, je bres ...oči, da bi kaj ukrenil. BelgUski kralj je pcVl In ni diktator med monarhi v kot je Mussolinlrki jo polastili vl^de Poročevalec dnevnika New York Tissss, trdi, da te vprašanje vznemirja vladne kroge v Pa- risu. Chicago, III. — Vsak dsn skoraj čitamo, da vrednost franco-sksgs frsnks psda. Vzrok temu padanju je iskati v zshtevi, ds francoski parlamept odobri dol-govni pakt, po katerem se Pranoija zaveže sa odplačevanje ameriškega dolga. Ravno tako so čltatsljl čitali, kako se menjajo francoski ksblnsti, ker dslsjo polzkušnje. da rsšljo frank pred padanjem • njegove vrednosti. Francoski kapitalisti se ssve-dajo, da je* pomanjkanje kruha bil eden glavnih faktorjev, ki je vodil do revolucije leta 1789. Ta revolucija je odpravila fsvdsll-ssm ln monsrhljo. Prod revolucijo so se vršite velike demon strecije proti šlvsšnlm odsru hom. V Dijonu, Auxsru, Ami snsu ln Llllu je Ijadstvo rssbilo ...... nov odlok, ki «stan- njuje flirtanje ali kokstlranís ln ljubimkanje sploh v javnih prostorih. Policija je ftobOa nalogo, da takoj aretira vsakega moškega aU šensko, ki fllrtfrnj na uličnih vogalih. ■iHOMttl KLANI I 2iu ZAHTEVE LASTRKl Podjetniki se odgovorili zelo ne-jasno In »bke. ^ Nskl pod-[ Ja samo od dalsč pri-da 00 zahteve Severni eeaed je pe v veHkih tru- MeMjsnl Que. — V zadnjem fiskelnem letu. sakljn^m «0. New York, N. Y. — Kroješki delavci, ortanizirani v orgsni-iji Amalgamated Clothiag Workers Union, sp predlošUi ■¡podjetnikom, organiziranim v N. Y. Clothlng Manu-facturers' fachange formalno svoje zahteve. Te zahtM so : Vse delo. vre-zavan je obUke in drugo delo morajo izvrši« organizirani deUv d. Takoj M mora uvesti minimalna meHa. Odprava kon- traktorjev, ki so odvsč. Regi stradja vseh kontraktorjev in tovarnarjev sa katero delajo or ganizirani deUyci. Jssno naj M določi kvallista obiske. Razlika med kvaliteto in kvaliteto naj bo U od sto f ceni. Tovarnarji, ki pošljejo delo v neunljsks do- VKLIKI GOZDNI POfcAKI V KANADI. * Isvnice in tovarne ali pa v take, ki niso registrirane, naj ka^ovanL Na te sehteve M ■ tovarnarjev odgovorili precej nejasno. Oovorill so nekaj o konkurenci, ki jim jo delejo ne-unijski tovarnarji. Eden teh zastopnike? se je izrazil, da so zahteve delavcev pravične, toda temu je takoj dostsvil, da šs ni prišel čae, da podjetniki Pr,V0,|J0' 'JH. .. Sydney Hillman, predeednlk organizscije krojaških delavcev, pravi, da ss podjetniki ne eiore-jo pritožiti, da so produkcijski stroški v New Yorko previsoki. TI stroški so celo nižji kot na marsikaterem drugem trgu. Podrl je mito o proeperiteftl unijskih tovarnarjev, ko je opozoril na bankrot tvrdke Daniel Boone Woolen Mills In drugih tvrdk, kl so vseeno hkro la, daslravno so uvsdls odprto delavnico__ JETNIKI. NB BODO IZDBUM VAU VBC MKTBU. jih je všl-poročlla v časopisje ne la* Chieag* Ill^suvkujoči kri-narski deUvci so skoraj žs dosegli smelo- Dve sto petdeset delavcev ed šeet sto se jih šc vrnilo ns delo, ker so pddjetnlkl podpisali pogodbo Krznarski podjstniki, ssvsda tisti, ki so najbolj trmoglavi, po-Šil j s jo vealiovrstna «eresničns poročila * dtoevno časopisje, ker upajo, da tla ta način napravijo zmedo v vrstah stavkarjev, ln javnosti pasujsjo Deska v oči Ka te i|#resničns vesti odgo verja predüdnik lokalne orge* nisscijs štev. 46 krsnsrskih ds-lavsev, da ae je 290 delavcev od iOO stavkajočih vrnilo na delo Med temi delavnicami so tudi ■ Ijo k organizacij podjetnikov. Pod)et-» šibki In omahljl ds so nazadnjaAk organizacije i nikl vi On narski nlki pretepli Solidarnost med trdjfk in popolna zma-iltf. Newyorškl krz-•i podpirajo stavko Kfsnarftl delavci zahUvajo štirideset ar dela v tednu, pet dolar jar m .teden povišanja unija nadzoruje STRAH Junija 19M. se je tt.TM Kanadčanov izselilo v Združene države-V prejšnjem leto je število iz-ijcncev znašalo lOt^Sê. v lotu 19E4 pe 208,1M. Kaj jo vzrok, da Kanadčani v Uko velikem števttu bele čez mejo. «redno poročilo ne pove. poročilo no krivo slab bregovih reke Kooteaey so £ truhnili veliki gosdni požari, ld as širijo s velikansko hltriee. V nevernosti je tudi veliki aa«v. ni park ßoeky Mountain Natío-aal Park, kl je od pošara odda-ljen samo okrog SO* milj. Ne «Mu je nod tríelo delavcev, ki poekušejo peler omejiti. Sketfa ^Bvslikensks In na tisoče divje- či#e joie prtYilu _ .¿M\ C A RJI V V V PASTI. TE- __Pa. --^Državni jetniki ne bodo več izdelovali' metalj. Te delo sa prepusti aka državna deUvsks fodoraci-ja bo obdrfavala svojo 44. letno vencija prične dne I«, avgusta- Alpine, Tu. — Lovcem v o-kraju Mff Bend ee je končno veadar peerečllo nnpraviU ne-škodljivega Izredne velikega la krvoločnega volka, kl je bil Is več M etrah vseh renčarjev| tekajšajl «kolki Na svojem ro-vaša Ima volk tudi dve človeški žrtvi, kolike livlne In drobnice je podevfl; pe nihče ne ve. V svoji krvelečoosti M šel tako daleč, de se je vjel v nastavljeno past; sa njegovo vjetje je bile izplačanih „ \m lodi. V po-dlkta- »rr s silo Abdel Krim mora iti pa otok Parls, 14. jifL - tiremljer Briand in španski diktašar Prime de Klvera sta včeraj akleni-la, da ss Abdsl Krim, blv|l vod^ |a rifijansks vstaje v Maroku, nternira na otoku La Reunk>nu, Madagaskari A/rlVer Klim na tem otoku je taka kot v Maroku. ^ oderuhom pohištvo in mline, v Parlsu je oplenilo pekarne. V Lyonsu eo sastavkali svilni tkalci, ker se je dražil kruh. Tkko je bilo pred *to petdesetimi leti. Vršili so veliki krušni kravall, kl#so naznanjali vihro» kl js pa prišla šele leta 1710. Zdaj je veliko pšenice v Pran* ciji. Tako namreč izjavlja po« Ijtffeglski minister. Ali ta pše-rokah špekulantov, kl njeni ceni. ! sgodtloT Ali bo franooska vlada dovoUla, da bodo špekulantje Izrabili poloAaj ln sestradali franoosko ljudstvo? au bo francoska vlada pristala na načrt ameriških banktrSev, kl jI ponujajo posojilo pod pogoji, kl tudi vodijo v poslabšanja šivljsnsklh rezmer franco-Hk'(J« sporoča, da je rekel Wtytjer LJapčev neke-mu poročivslcd, da se Je Bori» šel šsnlt. somtte v 1er jehitn se m usmililo 'skesanega' grešnika mn » feiMÉeta mE Delavci lila na 14 Parla, Jul. norela Je sprejp. i» kl to. vu pred poetajo je, ica demonstranto\ eo^^ WwWfwftwof Prisodile ms je, kar je Mo nje. govorna levnriAf. — V bodoč-noetl ae "Mmaanl" giuftnlkl as bedo pojavljali tako pogosto kot v preteklosti i ^T"' i ' •^mmmornmm Newark, N. J. — Presoj razširjena Je bila navada, da so se pojavljali "skéoani" grešniki, ki so pričali proti svojim tovarišem, s katerimi eo Isvršili sku-psj zločin. Nastopali eo ' kot držsvns priče v nadi, da odidejo bres kasnf, ali da doka zelo nizko kesen. Ts želja po ulogi skesenih" grešnikov, ja prête-la preesj močen sunek v zadev i Hi v usodi Mlchael Batule. glu-žil Je drževnomu pravdniku kot državna priča pri obravnavi za-redi eeetnege jope. Batule je bil precej samozavestna priča. Nastopil ja šemo- In sual velike _ dje od strani nlstov i h 11 Ko se pripeljal s Farlz v poi la velike je saprla kolodvor da su silna r _______ eo Imeli vsak piščalko in tako švlšgall ln plskali, da nI bilo mogoče slišati nič drugega. Piskanje na piščalko pri tokih »prejemih inači v franeljl va-llko žalitev in. ponižanje. Ker Je množica saprla trg prod kolodvorom, je policija dobila zapoved, da počisti trg ln naredi varno pot sa diktatorju do hotela. To pa nI bila lahka stvar. Začeli so se Izgredi. Poli. ca j i so morali rabiti erošje in so pogumno pred po^tn sabljami lahko ratfti vsč savastno rotnlki, ko ss js šlo za usodo njsgovsgn tovsrlša. češ, ds Js storil vsliko usldgo Javnosti, Ampek ko Je stal pred sodnikom Dallas Flannaganom, ko ee Je priznal krivim In ga je sodnik obsodil od dvanajst do dvajset let ječe; sta pa isglnlla njegov pogum In samozavest. •Nazor o "skesenih" grešnikih, ki nsstopsjo/prsd sodiščem kot držsvns priče, ds somi odnesejo pete kesni, ss js precej (spremenilo od leta Ittl, ko je bil Chartetf • Brandon elektroduch ren v Trentonu seredl dokesov, ki so sloneli ne zelo dvomljivih prstnih odtisih in pričenju nje-govege tovariša Charles Per-< handa, ki Je bil najprvl obto-len umora. V tam slučaju Je Perchand dobil samo štiri leta Ječe. bt sprejeta Weektagtaa, D. C. — lenator Borah, predeednlk senatnega odseka sa zunanje zedeve prfcsku je, de bo leusenske pogodba s Turčijo sprejeta v prihodnjem mesecu januarju. On ne priča-kuje rosne opeaieije. fonnain» ugovore sta vlažile le senatorje Hwsnson la King. Podporniki pogodbe pravijo, da ee gospo darske sile uničile pollgemijo v Turčiji la vzpostavljeni so bili moderni zskonl. ' , tovarnarji podpirajo ATfTJK dklavk v indufrrtfji. ( hartailo, n. C. — Coveraer Angus McLoea je odredil štetje delevk v tej državi. Zgodilo ee je čudo, da tovarnarji niso protestirali. da ss preštajejo de-Isvke, kl delejo v tovarnah. Do-•odej je bilo v navadi, de so tovarnarji vselej proteetirell proti takim odredbam, češ, de se sa njimi skriva agitacija. 1. eden policist ji bil tudi ranjen, lastna Js t najbolj «iaaulh de-monstrantvv je bilo aretiranih, ■ ftpenski diktator jpgoet fren-eosko vi sds, kl gs js povabila v Pariz, da podpiše novo maroško pogodim In priaostvuje današnjim. »lavnoatlm na dan padca Bsstilje, ko j« v Franciji dršav-nl prasnit Vas delavske In druga radikalne stranke in or-ganizaclje «o naalovlle na vlado ostar protest. Boelallstlčnl občinski svetovalni SO >111 pozvani, da bojkotirajo javna eoremont-Je, pri katerih bo diktator na-vsoč. t * o "'H kakšno pravice udriha re* publikanska policija po glavah svobodnih državljanov, kl Iz-žvižgajo španakega tirana r vprašujf ogorčeno liberalni list L'Ouvre. "Primo de Klvera, špenaki diktator, ki je v Ipnnljl pogazll zadnjo trohico politično svobod«, Je bU novabUan od via-de repo bi i kanaka Francije, da proelevlje s nami naš dan svobode!" Ironično pristavi ja Quo« Hm.. imM^^^H nki n« tapletena v IM , loj * M . ČETRTEK, 15. JULIJA McarlivàtfUimaio-goviiškllK Iwoiafl — ff"./ % 15. JULIJA. er«»*T eadipm •■■ram Trgovci se ne sadovoljijo samo s stoodstotnim dobičkom. Chicago, IIL — Kaki nesramni oderuhi so nekateri trgovci s sadeži» je razvidno iz cirkulur ja, katerega je izdal W. H. Hali, trini izvedenec zvezneg? polje-delskega departmdhta. Razne vrtne sadeže, kot je paradižnik (tomatoes) in kantelop ter glavnate sala te, prodajajo nekateri trgovci po nesramno visokih cenah. V svojem cirkularju navaja, ako bi trgovci na droono prodajali paradižnike po šest do osem centov funt, tedaj bi imeli sto odstotkov dobička» toda S tem dobičkom še niso zadovoljni, hočejo večjega»-« prodajajo paradižnike po deset in še celo po osemnajst centov funt. Kavno tisto je tudi z kantalopi, pri katerih imajo ogromne dobičke. Najbolj nesramno je pa obiranje pri glavnati saiati, pri kate-ri imajo petsto odstotkov dobička. V svojem cirkularju apelira na konzumente, da naj vzdignejo velik protest proti temu odiranju, kar je pa zeld> zelo naivno, ke^ s tem ni pomagano nič. Dolžnost merodajnlh faktorjev Je, da sami posežejo vmes in preprečijo tako nesramno izkoriščanje ljudstva od strani trgovcev. Še boljšo sliko bi imeli, ako bi kdo prišel v javnost s številkami, koliko dobička imajo posredovalci med trgovcem na drobno in producenti. Ni čuda, da so vsi farmarji takorekoč ■bankrotni, in da delavske družine stradajo, ker podjetniki sporadično utrgavajo ' plač# in delavce mečejo nd cesto, ako je nočejo ukloniti znižani plači. V tem ni druge pomoči, kot organiziranje delavcev in farmarjev v zadruge, da na ta način odstranijo vse ¿x>sredovalce in oderuhe. Ogrski komunisti pred *0d^- fcčetn. ^ ■■ Dunaj, 14/ jul. — Sodna obravnava proti 66 komunistom je bila včeraj otvorjena v Buda-peštl. Obtoženi so, da so hoteli razrušiti družabni red in ustanoviti boljše viški režima pomočjo ruskega denarja. Glavni obtoženec je Matija Rakosi, ki je izjavil pred aodiščem, da se nima radi Česa zagovarjati in da bo nadaljevalf dokler bo živ, delo za komunistično,Ogrsko mirnim potom, če bo mogoče, ali pa z revolucijo, če ni drugače- Eden obtožencev, Oery po imenu, je bil kaznovan z enodnevnim zaporom ob kruhu in vodi, ker je rekel, da od razrednega sodišča ne more pričakovati nobene pravice. ? 7 T T ? T T ? ? ? KOLKO VESTE? Znanstven« vpriianji In odgowL (IzreiiU in shranit«, mord« vsa kdaj "prav prid«.) ^¡ji' ? ? ? T T t t ? 1. Kateri ljudje, blondini aH bruneti, so bolj razdražljivi? Zakaj je slaba navada po-' "vati led v refHgeratorju s papirjem? 3. Kako visoko vročino more prenesti človek? Okušajte sami odgovoriti na ta ' ¡»Kanja. Ako ste v zagati, po-m.«Kajte si s sledečimi odgovor^ i Bruneti ali črnoM in rja-ljudjf se hitrejše razburi-J°—SO bolj vročega temperamenta—kakor blondini ali svet-lf'la«i in taodrookl ljudje. Prvi izvirajo iz zagorelega ali sredozemskega plemena belopoltrie ra-'irugi so pa takosvani severnjaki ali nordiki. 2. Ako pokrije! kos ledu s papirjem, m počasi topi, Obenem < ni- hladi prostofa. kjfr se na hsja. Kadar se led topi, sreba v*«e gorkoto. Zato pa uporabljamo kd, da namreč Jemlje vase Korkoto. 3. Človek ne «*< kot 107 stopinj telesu. Ako se telesne tem i - ratura dvigne nad 107 tudi ss malo ¿asa, Js smrt neizogibne. »«prota» pa Človek lahko pre-'uOa veliko višjo vročino zunaj "^jega " * avo- Magnatje tožijo stavkar-j® ^ odškodnino Stavkarji na podulični železnici New Yorku naj povrnejo »z-gubo. New York, N. Y. — Družba Interborough Rapid Transit je vložila po svojem odvetniku na tukajšnjem sodišču tožbo proti stavkarjem za povrnitev izgube, katero ima družba vsled stavke-1 V svoji tožbi navaja druiba, da so stavkar j i prelomili pogodbo, katero je imeli družba z tako-zvano "kompanijsko uitijo", katere člani so bili tudi stavkar j i, predno so ^organizirali svojo unijo. V svoji tožbi zahteva drpžba sledeče: Prepoved stavkarjem stavkati; prepoved voditeljem stavke in drugim nagovarjati delavce, ki so še "ha deluj povrniti izgubo v vsoti $239,000, katero ima družba vsled stavke, ker so bili zmanjšani dohodki. Ta tožba bazira na odloku, katerega je izdalo sodišče pred nekaj leti v slučaju, k6 so bili na stavki klobučarji, in ko je sodišče izdalo odlok, da morajo slavkarj i povrniti vso škodo, katero so imele družbe, pri katerih je bila stavka; sodišče je zaplenilo vse bančne' vloge članov unije klobučarjev» in masikate-remu je bilo prodano vse — hiše in stanovanjska oprava, samo da je bila družba nasičena. V tožbi je imenovala dvain-šestdeset oseb in med njimi tudi Edwin P. Lawin, voditelj^tyvke. V tožbi se navaja nadalje, da so obtoženci izvršili zaroto proti družbi škodovati materijalno in da so pregovorili "lojalne" delavce pridružiti se stavkarjem in da so kršili pogodbo. Družbin odvetnik izjavlja, da bo mogoče naperjeno proti obtožencem krU minalno postopanje; nadalje da se bo vsota, katero zahteva družba avtomatično zvišala z vsakim dnevom, dokler zadeva ne pride pred sodišče. Po mnenju vseh tukajšnjih zavednih delavcev, so te zahteve družbe nesramne, da bolj ne morejo biti. Isto pravico bi imeli delavci tožiti podjetnike v »lučaju iapora, ko družba sama prelomi pogodbo, katero je imela s svojimi delavci. Ako družba na ta način hoče zlomiti odpor stav-karjev, se moti. Pokazuje pa to, da je stavka uspešna, ker se družba lovi za take bilke. Najbolj jo jezi, ker se dflavci'niso zmenili za podani ultimat, da se stavkarji morajo do torka opoldne vrniti na delo, in so ostali" solidarno na stavki. S stavkokazi nima nobene sreče, kar pokazu-jejo velike nezgode, ki so takorekoč na dnevnerrf redu, akorsl-no so poročane v javnost samo one, katerih družba ne more za-niolčati. Ali misli družba, da bodo stavkarji tudi odgovorni za' škodo, katero so povzročili stavkokazi? Vsi radovedno pričakujejo, kaj bo sodišče odločilo v tem slučaju. ŠE VEDNO PADAJO 2RTVJ5 PROSI, A VF 4. JULIJA. Chicago, IH. — Na posledicah prezgodne eksplozije irtalega izstrelka je umrl v Harwey, III., 11-letni Earl Brown. Dobil je takozvanl čeljustni krč. ' Mllwaukee, /Wls. — Tuksj je umrl lSletni Louis Psppss ns posledicah poikodbe, katere Je d+bfl pri zaUganJu ililrelkov; izstrelek se mu Je vnel v roki in bil tako obftftan, da Je moral v bolnišnico. Ko Je prišel iz bolnišnice, je vse svoje prijatelji svaril, naj bodo previdni pri sežiganju izstrelkov, češ, poglejte, kaj se Je mgpi pripetilo. Toda poikodbe. katere Je dobil, niso bile dovolj začel Je ne, nastalo Je zastrupljanje krvi in Je zadnji pondeljek umrl. m Ekekajser deti nazaj kmetijo. ako bo delal na nji. ' Berlin. 14. jnl. — Pruska vlada Js včeraj informirala legalne zastopnike bivšega eesarja Viljema. da mu vrne polja v Pru-*Ui. ki obsegajo SI,000 akrov, pod pogojem, da se Hohenzol-lemska famfllja vrn* tj« In ea-ma obdeluje in deloma upravlja kmetijo. Polja prlneeo za milijon mark pridelkov na leto. če so v pravih rokah. bi štirideset affljesev »iraUklalla „ pvnnvi|u Zvezni državni preračun nara-stel za 470 miljonov od * lanskega leta. Nad pol miljarde za oboroiitev. Waahington, D. C. — Zadnje kongresno zasedanje j* sprejelo proračun za fiskalno leto 1926-1927, ki izkazuje naravnost o-gromne podstavke v svrhe, od katerih nima ljudstvo niti najmanjših koristi, kot so n. pr. za izvajanje prohibicfjskih zakonov, od katerih imajo prohibici-joniški uradniki in parlamentarni sakulisnilri ter uradniki protisalunske lige največje koristi, nadalje podstavke za armado in mornarioo. Samo za posušenje Amerike je zadnje kongresno zasedanje dovolilo 13 miljonov dolarjev več, ko lansko leto. Oeneral VSe auhaške armade je namreč toli-Kp časa pritiskal na kongresno in senatno zbornico, pri čemur so zelo vstrajno pomagali uradniki protisalunske lige in parlamentarni zakulispikl, katerih' ima protisalunske liga precej nsr plačilni listi, da je kongres sprejel naravnost ogromno vsoto, katero lahko porabi zvezni zakladniški department, pod katerega področje spada prohibici-ja. To vsoto bo plačalo ljudstvo iz svojega žqpa, imelo pa ne bo prav nobenih koristi od tega, ampak razmere pe bodo Še poslabšale. General suhaške armade je namreč v svojem priporočilu izjavil, da ima še premajhno armado "na' suhem in na morju"; zahteva povečano obrežno flotilo za loven je ladij» ki prevažajo opojne pijače iz inozemstva, in ravno tako tudi obmejno stražo ob kanadski in mehičkl meji. Od te vsote$41,713,106 — Je namenjenih precej tisočakov za justični department, sotilšča in ječe za kršitelje prohibicije. Ko-liko bo dežela vsled tega na boljšem bo pokazala bodočnost, toda velik dvom je, da bo Amerika bolj suha ob koncu fiskalnega leta kot je sedaj. Kajti dokasi so tukaj, da se v Ameriki povži-je v splošnem več opojnih pijač kot se je, ko še ni bilo prohibicije ; razlika je t*, da se je pred uveljenjem prohjbicije dobilo kolikor toliko dobro opojno pijačo, dočim ljudje pijejo sedaj vsako brlozgo, katero le dobijo; nadalje pred uveljavljenjem prohibicije ni bilo toliko korupcije v javnih uradih kot jo je sedaj. Razumno, da fanatiki tega nočejo in v svojem fanatizmu tudi ne morejo videti. Skupni proračun za fiskalno leto 1926—1927, katerega Je sprejel kongres pri zadnjem ta-sedanju, znaša itiri milijarde, štiristodes* miljonov tristo-sedeminsedemdaset tisoč in štiristoštirilnpetdesot «dolarjev. Od te vsote je določena za izvajanje prohibicije, kot ž* zgora oVnenjeno $41,718,106; nadalje je v proračunu podstavka 795 miljonov ta obresti dolga, *M&'583,398 za odplačilo dolga, $579,215,000 z* oskrbo vojnih veteranov $323,040,000 za vojno mornarico, $271,615,207 za armado $202,7*0,400 za pokojnino vojnih veteranov pred svetovno vojno $106300,000 za zgradbo cest v splošnem; ostale podstavke so za pokritje drugih stroškov zvezne uprave. Uprava Je zahtevala lest miljonov več v svojem predloftenem proračunu, toda kongres je vpošteval Coolidgevo geslo "hraniti, kar najbolj mogoče", vsled tega Je od predloženega proračuna "od-ščipnil" vsotico lest miljonov} pri kateri podstavki v proračuni Je odščlpnfl, listi ne poročajo. Demokrati so že pričeli kri-četi, kako rizslpen Je bil zsdnjl kongres, in ksko vsrčnl so bili ta m i zs časa Wilsonove h rimi nist racij«' Pred neksj «*nlm letom so ps vsi splošno vpili, ksko vsrčna je sedanja administracija f ljudskim denarjem. Ravno ta proračun bodo demokrati isrsbili pri voUtvsh, ds dobijo zopet večino v kongresni in senstnf zbornici. Niso pa prav nič boljši; glasovali bodo ravno tako za proračun, katerega bo predložila uprava, v kateri bi sami imeli večino. Ako hoče Mdetvo, da se ne dovoli denarja PROBVHTX* DELAVSKA R A DIO-ODDAJ- NA POSTAJA PRIČNE S PROGRAMOM. Chicago, III. — Uradna preizkušnja radio oddajne postaje čika&ke delavske federacije se je izvršila zadnjo nedeljo popoldne od tretje do bete ure popoldne. Navzoči so bili tudi tehnični inženerji zveznega trgovskega departmenta, ki so izjavili, da je postaja zgrajena popolnoma v soglasju s odredbami .glede radio-oddajnlh 'postaj. Z rednim programom prične ta postaja ta teden. Postaja bo oddajala do daljave nekako na pol pota do New Yorka, in to pa raditega, ker isto dolžino valov, kot jo ima ta postaja vporAblja tudi A-merišta telefonska in brzojavna družba v New Yorku, da ne bo kake zmešnjave. Postaja bo oddajala vsaki dan od poldne do polnoči. Zgraditev te postaje so financirali člani čikUke delavske federacije, torej izključno delavci sami; poleg tega Je krojaška organizacija Amalgamated Clothing Workers darovala sama deset tisoč dolarjev* da je bilo mogoče zgraditi postajo. Razne kapitalistične organizacije ao bile na delu ves čas, odkar je bilo poittčano, da bodo delavci imeli.svojo rsdio-oddaj-no postajo, da preprečijo t rtu-iml mahinacijami. Posredovali so celo pri Hoover ju, trgovskemu tajniku, da naj nikar ne is-da dovoljenja. Toda vsi poizkusi so bili zaman, delavstvo je dobilo dovoljenja sa operiranje svoje radio-oddajne postaje, in zrak ni še monopoliziran od kapitalistov. Da je Hoover nasprotoval, Je eamoumevno, toda zvezni državni pmvdnik Sargent je. pa odločil, da Ima dosadaj še vsakdo pravioo do '-'sraka", in ni še noben privilegij gotovih interesov. Program, katerega bo oddajala ta postaja bo prvovrsten v vseh ozirih; poleg finih koncertnih točk, pri katerih bo sodelovala «organUmcija godbenikov in gledahikih igralcev bodo tudi podtčna predavanja, in poročila |z splošnega delavskega gibanja po svet«. Vsled tega je priporočljivo, da delavci, ki imajo rad io-vspre J e mne aparate vravnajo svoje aparate na to postajo; ime postaje je "WCFL", in dolžina valov je 491.5. MESTO MORA PLAČATI TRI-. LETNO PLAČO HVOjptU VSLUŽBKNCU. Chicago» ^IM. — Charles J. O'Cannor jelTobll tofcbo, katero je vložil proti mestni občini, ker Je bil leta 1919 od*Iovljen brez pravega vzroka. Imenovani je bil nitavljen v urad« mestnega comptrolerja kot prvi uradnik (Chief Clerk) in nekega lepega dne Je pa ¿obli obvestilo, da ja odslovljen. Ker se ni zavedal nobenega pregreška, Je vložil tožbo pri mestnem sodišču, ki Je odločilo, ds #s mesto mors zopet nastaviti. Htto Je vlofll tožbo^a vso plačo ti tri leta, kolikor časa Je bil brez službe. Sodišče J« zopet odločilo njemu v prid, „tod« mesto Je vložilo prizlv na višje «odišče, ki je sedaj potrdilo odlok nižjega sodišča In mesto mora Izplačati imenovanemu vsoto $11,246, kot znese triletna plica, ^ ŽRTVE AVTOMOBILOV. Chicago. HL — Zadnji torek Je naraslo število žrtev, kater« so zahtevali avtomobili v Cook okraju na.424. V torek samo Je bilo ubitih pet oseb, k» sieer dva detka, dve deklici, vsi v starosti 6 do 18 let, in 22 let star poptav-I j alee avtomobilov. Prazgodovinski «ovSh v Rrs v sIMJi. Rid de Jsnelro, 14. Jul. — Delavci, ki so' tuksj kopali temelj sa kinagledalMČ«*, so lAopall kare, v kateri so bile 'lovsike kosti Atrokovnjski, ki so preiskali lzkopnlne, sodijo, da koali pripadajo prazgodovinskemu človeku. i iz Jugoslavije Dve krvavi rod bi tu* i tragediji. Kakor krvavi dogodki v Prešernovi ulici na Vidovdan dne 2«. junija, sta razburjala Ljubljano fte dan prej in dalje čez praznik» tragična slučaja: po-skušen umor lene na Kesljevi cesti in uboj «v^ka v Stopanji vasi. Mož streljal na avojo Ženo. Prvi slučaj se je odigral nekako okrog pol 10. dopoldne. Na Resljevl'cesti v hiši št. 24 stanu jeU v 2. nadstropju zakonca Ciril Zargl in njegova soproga Marica. On je bil uslužben kot šef pisarne pri odvetniku dr. Brejcu, ona pa je v službi pri advokatu dr- Kobalu. Zakonca imata tri otroke, izmed katerih ima najstarejši 18 Si* Žt mu odpusti; vendar pa je Žen«) osUla trdovratna. Med pogo-| vorom je opazila v njegovi roki I naenkrat ssmokre*, česar se Je močno prestrašila. Pričela je mešu prigovarjati, naj revolver odloži, kar je tudi storil. Polo-ill ga je na nočno omarico. Tedaj mu je žena sporočila, da i njim sedaj, ko je v Ljubljani radi poneverbe nemogoč, ne more živeti. Svetovala mu je, naj «e vsaj sa leto dni umakne v kako službo na deželi, nato > pa je po letu dni pripravljena zopet na skupne življenj«, «ko si u-s ta novi dos>ojno eksistenco. Mol pa o tem nI hotel ničesar'čuti ter je kakor blasen skočil k njej. Pričel ji je trgati ras telesa obleko tako, da jo je slekel do gol4ga. nato pa pograbil, ker se je branila, v ekstazi za samokres in sprožik Prvi strel nI ssdel, vsled česar je pričel n« samokresu nekaj popravljati, nakar je padel mol kričanjem obeh drug strel. Tedaj je žena planila na hodnik in zakričala: "Ustrelil me je P' Vsa obllta s krvjo je nato stekla po kratkem* mostovšu v nasprotno stanovanje gospe Bahovčeve, kamor je sa njo pri* hitel tudi 2argi In padel v kuhinji na kolena prod leno, ki je klicala po zdravniški pomoči. Ves tresoč Je pričel s krvjo obli* to ženo milo prositi odpuščanja, Češ ds n« ve, kaj ji j« pravzaprav storil. V splošnem razburjenju, ki Je nastalo v hiši, je nato nekdo telefoniral po rsšilnl vos; težko rfnjeno ženo so oblekli, 2argi pa Je Jsginll. Hs-njenko je nekaj minut sa tem voz odpeljal v Javno bolnico. 2argi Je stekel li hiše gologlav in se podal naravnost v Ilre-sovškevo gostilno v Slomškovi ulifi. Tam se je vsedsl k mizi, kjer Je običajno sedel, kadar je blf tam. in čisto mirno naroČil četrt boljšega vina. Natakarici so je zdel takoj spočetka čuden in zamišljen. Ko ga je Čer. čas vprsšala, čs želi mord« kaj jesti, je odgovoril: "Net Danes sem šlabe volje, bom samo pili" V Brozovškovl gostilni ji o-stal nato kako uro dolgo in odšel sa tem k sorodniku svoje žene Francetu C. v Florljanskl ulici. Na tega Je napravil takoj, ko Je prišel, vtis popolno-ma abnormalnega človeka. Spo-četks ni hotel niti govoriti, As-enkrat pa Je pričel vzdihovati in pripovedovat d» mu "4i> da je nekaj naredil. Govoril ps js brez pra<^ «veze. Nenadoma je pričel silili, n«J gre C. na nje«* govo stanoganje, češ da «e mu zdi, da js doma Marici nekaj naredil. Oba sta t&Šla nato v mesto. Med potjo oliclJi, nakar Je C. odšel po stražnika. Po napovedani «retacljl pa nikakor nI hotel oditi s stražnikom priti je moral izvošček, s katerim se je odpeljal'ha Blelwelsovo eesto na policijsko direkcijo. Tam so takoj pričeli s zasliševanjem, vendar Je duševno popoln""** ubiti aretovanec odgovarjal tako zmešano, da so zasllševsnje lahko nadaljevali šele «večer. Zakaj j« streljal na ženo, sploh ni vedel utemeljiti. V sodnih prostorih Je po«neje zsht*vsl [laplr In črnilo ter nspUsI ženi pismo, ds «e ne ssveds, kaj Je .«torll, vender pa s« mu zdi, ds v take svrhe, od katerih Ima ljudstvo edinele škode, tedaj mora poelati v obe /bomle* prave ljudske saAopnJke, ne pa sa-stopnlke. ki flanujejo tako. kot Jim diktirajo njihovi politični besi. in najmlajši 7 let. Zakon spočetka ni Iskasal kot srečen^ in harmoničen. Kmalu po poroki je prišlo med obema do nespora-«umi Jen j, začeli so nastajati mali prepiri, kar je vse vodilo do medsebojnega odtujevanja, 2e takrat Je Zargi rad posedal po gostilnah in sčasoma se je vedno bolj in bolj udajiil pijači. Večer za večbrom se je družil * raznimi prijatelji in znanci in posabljal na dom ter na 4vojo družino, ki jo je zanemarjal tudi kot vsdrlevatelj. V gostilni Je «nancem rad potožil, da ni srečen In da pravsaprav ne ve, kaj ga je prlvodllo do lenltve. Vendar pa do hujiioga ni prišlo. Zakonca sta potrpela drug t drugim, dokler Je bil Zargl iihvezan samo na moško gostilniško družbe ter na pijačo. V zavesti, da mu zakon ne nudi prave nreče, se je «ačel pozneje zanimati tudi sa ženake in navesal stike « to in ono. Dasiravno nI Imel v prejšnjih letih nikakqga resnejšega rasmerja, se« je vendarle za celo leto umaknil od svoje žene na podlagi.medsebojnega dogovora. Pozneje «ta ae s soprogo zopet sporazumela in pričelk živeti v «kupnem gospodinjstvu, r» Tedaj «a je «delo, da so stare neprijetnosti pozabljene in v zakonu odstranjene rune zlokobne ssnee Zivola sta tiekaj časa prav «rečno, dokler nI nastopil svoje razdiralne poti zopet demon alkohol. 2argi je začel po jneseclh zahajati zopet v gostilno, dvomiti v svojo žcrft) In v družinsko srečo. Po naključju j« Če« čas spo znal neko Pavlo na Gorenjskem. Sprva Je i njo samo korespondl-ral, pozneje pa je začel zahajati k njej v obiske. 2ena je po nekem prijatelju moža kmalu za-znala za to razmerje, obenem ps itvedela, kakor pravi sama, še z« neko drugo fljegovo ljubezen v mestu. .Vendar Je v«0' to poti pel«, dokler je ostala stvar «krita, vsaj pred javnostjo. Mož se je nekako pred 14 dnevi zopet odpeljal na Gorenjsko. Njegov šfef se Je, ker nI v opra vlčllu ničesar omenil, večkrat o-glasil pri njej In povpraševal, kaj je z možem. Pred par dnevi pa je Žena nenadoma prejela od moža pismo, v katerem Ji je izpovedal, da trpi ter da se ne upa domov, ker v pisarni nI vse v redu. Pisal Je dalje, da J« poneve-rll okrog 1*000 Din in naj ona po-*krl>i na kak način, da ss Ikods poravna. Svoje priznanje je pi smeno podal tudi ftefu. Soprog mu na pismo, ki Jo Je ««veda najhujše zadelo, nI odgovorils. Mož je dva dni čakal, v soboto okrog 6. «večer pa se je neoado ma pojavil doma. Ko je stopil Zargl zopet v svoje stanovanje, Je pričel ženo najprej prositi za odpuščanje. Priznal Je nato, da «e je odpr IJal na Gorenjsko « ostankom 2000 Din, ki gs j« As Imel od po ____ . neverjenegs densrjs. Zena «a> m j» nekaj moralo pripetiti med njegove prošnje po tolikih retf» njima ter Jo ponovno pro* odpu-(.irnnjih nI bila ve/ dostop«» tfanja. ter mu je nato mimo raiMIt« Marica Zargljeva leži v bnlnl-da pri njej ne more vef Ostati ;<| In sicer težko rsnvna. Streli Po »Mirnem prepiru je mol naU» j« *ade| v levo «ran telesa | zaprt odšel In sleer — popivat ma|0 pbre '>«M ure pre| se govati s svojimi prošnjami, naj; j« uglasil #1 soeedf Tomšičevi» svak u*i1 37letni delavec Lovrenc Lavrič, uslužben v Zajokarjevl tovarni na Viču in dejal: "Spet sem prišel naokrog I" JanežlČevka, kakor se pHe soseds, js vedele, da H«va LavriČa ne pomeni uiče-«ar dobrega sa {Tomšiča. Lavrič je rea takoj nato pričel razno govoriti o Tomšiču in dejal končno: "Danes ¡jem pa jesen, grem k njim, bora v«e poklal, pa šo kaj drugega papravlU" Lavrič «e jO kmalu poslovil ter odšel proti Tomšičevi hiši. Med potjo J« arečal hčerko drugega soseda Tončko K. in jo pričel Izzivati ter ji grosiU: "Le pripravi «e, akfo greš Is kdaj po orožnike T Lavrič «e je namreč že nekaj nedelj po Vrsti oglašal pri Tomšiču, ga nadlegoval na v«e mogoče načine, mu rasbljal Šipe ter mu grosll, da naftavl 1« njega In njegovih "gokš", Pred dvema nedeljama je bil iKisebno divji, držal je v atrahu tudi sosede tako, da ao morali, kot Še večkrat prej, po«vati o-rožnike, da so napravil! rod. Radi nasilnosti j«* Lil Uvrič Še večkrat kaznovan kar pa pri njem nI dos^i «aleglo. Prod mesecem Je bil Še «opet obsojen radi nevarne grožnje napram avaku In svoji sestri na 10 dni sapora. Kot nasilneža pa «o «e ga bali tudi v«l sosedi In «ploh vsa vaa. V«a sovraštvo Itavrlča napram Tomšiču je Uhajalo po pričanju sestre vsled očetove roke, ki je «apu«tfl ob svoji ti leta 1016 precej šo tvoji hčeri, njemu' mo 40 kron. Lavrič, ki bilo videti, da Ima sedaj ločen namen storiti družini Tomšič« nekaj «lega. j« odiel po slovesu od Janeftiftevlh In po taho-ljitem ozmerjsnju KasteUčeve naravnost v Tomšičevo hišo. Clm ga js sestra sapatila, ja o-po«orll« takoj svojega mola, vzela v naročje malega otroka In odšla «a hišo. Lavrič ja stopil takoj v aobo ter loteval od moža, da mu odkbne neko omfc-ro, v kateri naj bi sa nahajal denar. Nato Js poskušal odpirati sam in kričal, da mu mora Isročlti 10.000 Din. TomAIČ ja 'odgovoril, naj si denar In svoja pravice iščs pri sadiMt, nakar ga Js skušal potisniti vsn, kar sa mu Je če« čas po dolgem ruvanju tudi posrečilo. Lavrič ja nato potegnil i« šopa not« ga odprt in ae zagnal v Tomšiča, ki ja dršal v roki aamokrse. Posrečilo ae mu je Tomiite podreti ftd na klop, ki stoji ob krmen hiše, tisti hip ps «s ga ja ta «opat o» prosili In oddal v silobranu proti nasprotniku stral, Tomšič, ki bsjs nI vsdsl, ds gs je pgtdil, js nato šs skočil proti njemu, med tem so prlMtall tudi sosedje in orošnlkl ter istirall LavriČa na testo. Tu js «ačel fcrtlati "Ustrelil «I me, rio, pa m« daj šs drugič I" Pričel js nato praal-tl sa vodo, ki jo js dobil. Naenkrat pa Js ssčel slabeti ln okoli stoječi «o v istlni opazili, da ss mu Je moralo nekaj pripetiti, dasiravno ni krvavsl* Naložili so ga v naglici na vos ter va od« peljali v bolnico, kamor «a Je spremljal tudi Tomšič. Tamkaj je Tomšič oplatt vsa dogodek slučajno v bolnici navzočemu revlrnemu nadsomlku 2aJdell, ki je malo »rej «asllševal ranjeno Marko Zargljevo, Tomšič Je bil seveda na mestu aretiran ter odpravljen v «spor, dočim Js Lavrič Četrt ure pofneje isdlh« nll. Redka «la vnosi t stoletnica pa-rsks* Winnfpeg, Man. — «eck, Indijanec, ki J« let. Je 18. julija slavil «voje ženltve. Beksl js, «to let zskon* la Je on zdsj fivljKiije. povedovstl starejšemu bratu, da )f oče držsl «sdsj «s HH»tom "oe^sj" v roki, kar je bflo po njegovi aodbi revolver. Okrog 11. ponoči se je Zsrgi KOZNK m HI11IO 0 _ gnu Ur«vil« j», ki i trn <*l|*r«*l »rl*tiMi is fi#fai|ov In 1st Mu», i« m tu «MUnw «e k..iw i..te vit« §t pri «preSajt« p* upormbm ¥»m | | lav«. UuUiu •t v«r. f*ht«.v«i(e m «adowliu m s Ms frtimi pri fu «O «M|U>v. Ako (Mati v K*v*re v», O Q3vj skuhaš dobro PI vo,na po nase KAMENI DEŽ več minut, predno pade is nje aerolit? Kdor se je temeljito bevfl « prirodnimi vedami, U ve, da ni varno trditi kaj gotovega, dokler ne moremo ponoviti do-tičnegs prirodnega pojava kot < ksperhnent pred tvojimi očmi! Skrivnejša pa ko je »tvar nara-voznaneu, bolj fcpodbada moči njegovega bietrcga duha. Up, da mu da ta ali ona pomoč ključe do akrivnosti, ga priganja k marljivemu delovanju in natančnemu opazovanju; in kar hipoma se mu utegne vse razjasniti po drugi poti, odkoder se najmanj nadeja rešitve tega vprašanja. , Meteorni reki ev. Lavrencija in meaeea novembra imata ofce-dve svoj izvor na tiatem kraju neba, proti kateremu ravnota-krat mori tek zemlje, ^olze «v. Lavrencija izvirajo iz nekega kota med zvezdnimi krdeli Per-zeja in Bika, reka meseca novembra pa iz krdela levovega. DELNIČARJI HA V WAU , (Dalje.) Na Grtkem v Tesali ji ze nahaja stara povest, da se po noči 6. avgusta odpro nebesa, in da se pokate jo luči med nebeikimi vrati. Angleži imajo v svoji cerkveni pratiki dne 10. avgusta, na praznik sv. Lavrencija opombo iz davnih časov o poznanih periodičnih utrinjalkah tega meaeea. V cerkveni pratiki pa so zabeležene ta dan: "Ognjene solze svetega lavrencija". — V Cambridgu se brani rokopis ne-kegs menihs iz preteklega stoletja, podoben dnevniku, ki je znamenit zaradi tega, ker je pisatelj pristavil vsakemu dnevu opazko o prirodnih prikaznih tistega dne; ta menih je obeležil 10. dan avgusta z imenom: "meteoroidea". Dasi je bilo torej te okoli srede preteklegs stoletja znano, da se na dan sv. Lavrencija ponavljajo njegove ognjene solze, sta vendar dokazala Aele Olbers in Bensenberg (i. dr.) po natančnejšem opazovanju, da moramo utrinjalke na praznik* sv. Lavrencija priltevsti periodičnim prikaznim. Olmsted in Palmer sta po noči od }t. do 18. novembri me- CETRTLETNA 8EJA DELNI-ČAKJEV. Opozarjam vas, da Je vais doünoet, da se te važne se- spteh. Delničarji! Udeležite ae te aeje polnafttevilno in ae zanimajte aa stvar, katero ste z vaši m trudom poetavili, da Je bU dtta sad skupnega dela, delujte torej še v naprej a še večjo vnemo za 8. N- Dom. Pridite vsi na sejo in Mmagajte * odborniki «red skupno začrtati pot, kater» nas bo vodila v najbolj-io bodočnost. Z združenimi močmi složne vsi sa& N. Dom. M. C. Waršek, tajnilu—(Adv.) za "Proa ve to"! AMERIŠKI j^OVKNCI-^izvrstna krasna knjiga, obsega \ 682 struni, trdo vesana, vredna svoje cené, stane....$5.00 Slovensko- Angleška Slovnica—zelo poučna in lahko raz- j umljiva knjiga za učenje angleščine, z dodatkom raznih % koristnih informacij, stane samo.,»« ..«..» m«.. .».«..»..•..«. .$2.00 "i Zakon Biogeneaije-—tolmači naravne zakone in splošni "s * razvoja knjiga iz katere zamorete črpati mnogo naukov ■ za telesno in duševno dobro.. «•••.«M,,.*«««.*...<•».>..•**.*«.»«. .$1.50 "S Pater Bfakventnrfr-V KabaHtu—zanimiva povest iz živ- _■ ljenja ameriških frančiškanov, in doživljaji rojaka, iz- ¡¡a vrstno spopolnjena s slikami......./...... ........$1.50 I Zajedale!—resnična povest in prava ilustracija doslej skri- tega déla življenja slovenskih delavcev v Ameriki..!l-75 Ji Jinunie Higgias—krasna povest, ki Jo je spisal sloviti i1 ameriški pisatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan f Molek . ... M*................ a. ..........m« M.« ..».»»••..«....•• • •««•••....... ..$1.00 Zapisnik čredne konvencije S. N. P. J* 262 strani mehko ? vezana, stene samo. ......•,..♦.„ ...............................•••.......•.50c | knjige književne matice se dobe j pri naših društvenih tajnikih in drugih zastopnikih, A namreč dosedaj jih imajo v prodaji poleg društvenih J OMM Ivan Je bil te večkrat v Jenne in vas se mu zdsj lil sdels drugačna, kito ksr biva v njsj svstnik in ss vršijo čudtži v njsj. Njegova šena, ki je to pot prišla prvič tja, je imela vtis krajs, ki ga preveva verska .zbranost rsdi ob-čutks višine, ki ga ns prišepetavajo daljni razgledi radi onega globojcega neba za vasjo, radi asmóte In tišine. Notmi je s globokim sočutkem mislila ns ubogo oddaljeno Jesnne. Jennski krčmar, gospoako vljuden poštenjak s naočniki, ki Je posnel svst, ksr Je bil v Ameriki, ki pa svst s svojo pokvarjenostjo, kakor ss Js sdelo, vendar ni mogel do njegs, je novim prillecem govoril o Benedettu v bistvu zelo ugodno, vendar ne breg neke diplomatske opreznosti. Ni gs imenoval "svetnik", imenoval ga Js "brat Bsnsdstto". Od njega so Sslvovl izvedeli, da žiuf Benedetto v neki njegovi bajti in mu v odplačilo obdeluje majhno njivico. Zdaj Js šel kosit travo. Njsgovo življenje Je takole: ob zori gre k maši viijt-ira duhovna, nato dšU do enajstih, použijs malo kruhš, selišč in sadja, pijs pa samo vodo; popoldne cfcdeluje brezplačno njive ,vdov in sirot, svečer pa govori o vari na pragu svoje baj^s. Ob pol enajstih so sakonca Selva in Noeml šli pogledat jennako cerkev svetega Andssja j (o spremljsls jih Je krčmarica, lepa, močna ftsnska, zelo čedna, preprosta in ponižno dobro-voljna. Ko so ss is aalnotane mreže uličic, kjer stoji gostilns, I* vijugal i na trg, so tam našli veliko gnilo žensk, ki so po besedah krčm*rlce bile same tujks. Ona jih js rssločsvala po do-prsnicah, spodnjiklh In obuvalu. Ts so bile Is Trevl, one iz Fllettlna, zopet one is Vallepfotre. Krčmarica je vstopila k peku na desni od cerkve, kjer so si ženske Is Jenne dajale peči vsaka avojo pogačo. « "Tujke, ki bi rade govorile z našim svst-nikom/' je rekls Marija. Ona ni rskla "brst Benedetto" kskor njsn mož, rekls je "svetnik". "A njemu bi tega ne rekla." je raslagala in zardela, "ker on se rsdi tegs Jezi." Ne, ne jezi se zares, ker Je svetnik, temveč prosi s bolestjo, nsj gs ns kličejo tako. V velikamki rsspadljivl cerkvi, ki "nas neke lepe nedelje," Je rekla krčmarica, "zasuje in zdrobi vse kakor miši." sta bila samo ona dva bolnika, In njihova družba. Bolnika sta bila varno položena na tlak, prav sredi cerkve, s dvems blazinicama pod glavo. Njuni sprem-ljevstcl so na kolenih peli psalme in niso pogledali, kdo je vstopil, nadaljevali so petje psalmbv. • "Najbrž so ju pripeljali, da bi ju svetnik, blagoslovil.** je rekla krčmarica tihoma, "ali to svetnika boli. Ne mara. Morebiti se bodo akušali skrivoma dotakniti njegovega oblačila, s nedaj je tudi to težko." Oni revni ljudje so nehali prepevati Vssl-me in neka ženska izmed njih Je prišla vpraševat krčmarico. ali Je ura A« bila enajst. Odgovorila ji je Marija, da «nanjks še četrt ure, ter jo vpraAala. kaj Je s bolnikoma. Moški je že dve leti bolan na mrzlici; deklica, njegova se-strs. ima srčno bolezen. PriftU m Iz ravnine Arcinaszo, nekaj ur pefthoj*. da bi ju osdravil Jennski avetalk. Neka ženska it Arcinazza. bolehajoča na srcu. Je pr*d neka) dnevi ozdravela od samega dotika njegove oblfke. Marija in Nemi sU spregovorili z bolnikoma. Deklica Je bila poUs zaupanja. Moški, tresoč se od Anten Bokal» 727 E. 157th Street, deveftmd, Ohio...... John Križmančič, 18LU BenteftOn Ave^ West Park, Ohio. Anirsw Vidrich, R. F. 0. 7, Bos 198, Johnatew* Pa. John Rimac, 5555 Russell BU IhUMU W^^ rr^M Frank Štalar, 18705 St. Aubln, Detroit, Mlch. John Golob, Bos 144, Rock Sprla», Wyo. Proletarec, 1689 W. 26th Street, Chicago, ÜU Ali popišite pon je na: književna matica s. n. p. j. TMn vabfla st meHeebi akod% vizitnice, fesnike, knjige, koledarje, letak« Itd. t fltoenske», hrntekem, alovaikem, éeikem, nemškem, ang-leškei^Jtrikii In dragih. r fsi JS ¿»B Wfwmm^ ¡VBA POJASNILA DAJE VODSTVO