Štev. 32. V Trtim, ponedeU* dim t. februarla IMS. Letnik XL Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška AsiSkega 5t 20. L nad str. — Vat dopisi na; se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo, izdajate!) In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsord] lista .E/*mesti*. — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge S omejenim t moštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsiŠkega ŠL 20. TeJe^n uredništva in uprave štev. 11-57. Karotaiaa aaaša: Za celo leto.......K 24*— it pol leta ...... za tri meaoce .,...••».«•••«•••• Zm nedeljsk« liitjo m celo fcfto . ....... za pel leta................. Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev zastarele ftevilke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev ln obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mr -» 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........ K 5 — vsaka nadaljna VTsta.............2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo npravi lista. Plačuje te Izključno I« upravi .Edinosti-. — Plača ln to« se v Tratu. Up«« J" odddek se nahajata v ulici Sv. Fran&fta Aslškega IL 20. — FoStnohranllnlčnl račun št. 841.652. V Vzhodni Prosili ničesar noueso. - Novi ruski napadi pri L Ob Dunajcu in tildi le artiljerijski Ml. - v Karpatih minu le v Karpatske« lesa se vrte ie tojl za nekatere pozldje. - Ha francoski trontl položaj v splošnem neizpremenjen. Z Bvstrijsko-rustegn bojišča. DUNAJ, 31. (Kor.) Uradno se objavlja: 31. jaauaria 1915. Ob Dunajcu in ob Nidi je vladalo včeraj na obeh straneh živahno artiljerijsko delovanje. Masa v zadnjem času večkrat s silnim učinkom delujoča artiljerija, je imela tudi včeraj uspehe. Sovražnik je vsled silnega ognja izpraznil nekaj strelskih jarkov. Tudi na ostali fronti na Rusko-Poljskem je bil deloma artiljerijski boj. V Karpatih je potekel dan bolj mirno. V Gozdnatih Karpatih se nadaljuje boj še za nekatere ob severnih prelaznih višinah se nahajajoče pozicije. Namestnik šefa generalnega štaba pl. Hfer. fmL DUNAJ. 31. (Kor.) Arniadno višje poveljstvo poroča: Prehodi čez Gozdnate Karpate, južno od Lupkovvskega prelaza, so bili že ponovno pozorišče najhujših bojev. Daleč oddaljeni od velikih operacij na Rusko-Poljskem in v zapadni Galiciji, so tvorili vedno privlačno silo za nasprotnika, da si ohrani z osvojitvijo teh poti razna mesta za vpad na Ogrsko. Zlasti Užoški prelaz. prelaz Verecke in Wyszkou so v zadnjih mesecih neprestano menjali lastnika. Bližnje ozemlje severno in južno od teh prehodov je vsled mnogoštevilnih bojev polno strelskih jarkov. Tako napad s severa. kakor z juga mora prebiti razne težkoće. Ko se je koncem decembra našim četam po štiridnevnem junaškem boju posrečilo zavzeti Užoški prelaz, so morale dne 1. januarja vsled premoči sovražnika b<'j'io črto zopet opustiti in so se umek-nili na prihodnjo višinsko linijo. Po teh dneh je ostal prelaz v sovražnih rokah; sovražniku se je dalje časa še posrečalo. tako v dolini Ungvar. kakor tu Ji pri drugih prehodih vedno več pridobiti ra oz ciniju. Tako so zavzemali Rusi na tej fronti pred par dnevi pozicije pri Revhely juž-r ; ( j Vezersalasa in Volovca. in pri Oe-Kermozo, Nemeth-Mokra in Korosmezo. P nov ni napadi sovražnika, da bi prodrl se naprej, so bili vedno odbiti. V svrlio reckupacije prelaznih višin izvršeni nomadi so se končali povsod s popolnim uspehom. V večdnevnih, težavnih terenskih in vremenskih razmerah so hiie osvojene pozicije za pozicijami. Kljub <-jačanjem sovražnika smo dnevno pridobivali na ozemlju in končno povsod dosegli prelazne višine. V teh težavnih bojih so naše razmeroma slabe čete izvršile izredna dejanja. Z reokupacijo vseh prehodov je od zadnje ruske protiofenzive v drugi polovici decembra na vzhodnem krilu nekoliko na-k.aj potisnjena karpatska fronta zopet vzpostavljena. Položaj nn Karpatskih bojiščih. Dunaiski vojaški sotrudnik graške »Ta-gespošte« je dne 30. t. m. podal tako-le sliko o položaju na karpatskih bojiščih: •Sedaj sta tudi že zadnja prelaza čez Karpatski les, ki sta se še nahajala v sovražnikovi posesti, v naših rokah, namreč Vereško in Beskidsko sedlo. Ruske čete, ki so bile vržene tu. se umikajo na višine severno od prelazov. Gornja Ogrska je očiščena sovražnika. Mestoma prodirajo naše čete že v gališkem Zakarpatju. Sma- PODLISTEK Madame Bovary trati pa je, da jih Rusi, ko jim prispejo na-daljna ojačenja, zopet ustavijo za boj. Veliki vojni plen, ki smo ga zajeli tekom osmih dni, priča o silovitosti našega napada. Skupne ruske izgube moremo ceniti najmanje na dve pehotni diviziji in smemo biti popolnoma zadovoljni z uspehi naše ofenzive. Pred nekaterimi dnevi smo izrazili mnenje, da močni pritisk, ki smo ga izvajali v Karpatih, ne more ostati brez upliva na skupni položaj. Ruska premeščanja čet, ki se dajo ugotavljati v zadnjih dneh, o katerih govori tudi eno zadnjih poročil našega generalnega štaba, potrjujejo ta izvajanja. Je pa tudi popolnoma naravno, da mora imeti takšen učinek proti peterim ali šesterim gorskim prelazom naperjeni napad, ki ima vsaj učinek v daljo, da mora sovražnik biti v skrbeh za svoje postojanke v zapadni Galiciji. Imamo v resnici dovolj povoda, da, kakor se spodobi, poudarjamo velike uspehe naših čet. Pozdravljati je torej, da današnje poročilo našega generalnega štaba upošteva uspehe naše armade in se tako obrača proti prebojazljivi opreznosti v prednji fronti.« Rusko uradno poročilo 27. januarja pa pravi o položaju v Karpatih sledeče: V Galiciji je razvil sovražnik zelo živahno delovanje, posebno na fronti Jasliska-U-žok-Vereczke-Gajdanka. Zlasti artiljerijski ogenj je bil zelo hud. Tudi na več drugih krajih je nasprotnik začel ofenzivo. Londonske »Times« pa poročajo iz Pe-trograda: Delovanje Avstrijcev in Ogrov v Vzhodnih Beskidih začenja postajati najvažnejši činitelj vojnega položaja. Delovanje se je razvilo prav hitro ob fronti, ki se od Duklanskega prelaza pa do Viško-vega razteza v dolgosti 160 kilometrov. Sovražne kolone so skušale prodreti preko številnih prelazov, ki se nahajajo na tej fronti. Transporti čet se vrše po štirih važnih železniških progah iz juga. Prze-mysl leži na sredi prodiralne črte Avstrijcev in Ogrov. Namen teh kretenj je pač osvoboditev trdnjave. Eoji v But&uinL Budimpeštanskemu listu »Az Estu« poročajo iz Bistrice: V Bukovini sedaj počivajo vse akcije. Sovražne čete sioje in vsa znamenja kažejo, da pričakujejo oja-čenj. dasiravno so bile pri Jakotenyju, Kir-libabi in sploh v južni Bukovini, ob romunski meji vedno v premoči. Ta številna premoč je bila posebno občutna pri Jakobe-nyju. Edino le znatno boljši kakovosti naših čet in njihovemu boljšemu vodstvu se je zahvaliti, da smo zmagali tamkaj. Iz Bukarešta pa poročajo istemu listu: Po vesteh, ki so prispele v Bukarešt i/ Mamorine in Burdujenija, so hoteli Rusi zasesti karpatske prelaze, ki vodijo na Sedmograško, kar pa se jim je končno izjalovilo. Po večkratnih, z velikimi izgubami zvezanih poizkusili so se Rusi sedaj umaknili. Ruski generalni komisarijat je že na potu v Crnovice. Danzadnem prihajajo ruska ojačenja, toda po bitki pri Jakobenyju se ne pričakuje nikak uspeh od teh pomožnih čet. Nemci o avstrijskih uspehih. BEROLIN, 31. (Kor.) Vse časopisje na-glaša soglasno uspehe avstrijskih čet proti Rusom. »Kreutzzeitung« piše: Z ozirom na razmere na vzhodu se mora s posebno hvaležnostjo in z najvišjim priznanjem upoštevati dejanja avstrijskih čet. - Spisal Ni mu odgovorila in on je nadaljeval: »Menil sem. da me slučaj zopet privede k vam. Večkrat sem tekal za vozom, ker se mi je zdelo, da sedite v njem vi.« Čakala je, da se ji izpove popolnoma. Prekrižanih rok in povešenih oči je motrila zvezdice na svojih copatah in se je igrala s prsti pod svojo svileno obleko. Nato je vzdihnila: »Najžalostnejše, kajneda. je življenje brez koristi, kakor je moje.* Ce komu koristijo naše bolesti, se vsaj lahko tolažimo z mislijo, da se žrtvujemo.« Nato je jel proslavljati čednost, dolžnost in nemo požrtvovalnost; tudi je občutil neverjetno potrebo, da se žrtvuje za dobre* stvar, toda ni vedel, kako naj si jo utešt. »Rada bi postala usmiljena sestra,« je dciala. » Ah,« je vzdihnil. »za tras moške obsto- ja malo tako lepih poklicev, kvečjemu kot zdravnik bi se . . .« Ema je nalahno mignila z rameni, ga prekinila in je jela tožiti o svojj bolezni, na kateri bi bila kmalu umrla Skoda, da se to ni zgodilo! Vsaj bi ji ne bilo trpeti. Leon je začel nato sanjariti o miru, ki vlada v grobu. Pripovedoval ji je, da je nekega večera napravil svojo oporoko in da je odredil, da ga pokopljejo v odeji, ki mu jo je bila nekoč vezala Ko je omenil odejo, je vprašala Ema: »Zakaj naj bi vas zavili v mojo odejo?« Čestital si je sam sebi, da je premagal največjo težkočo in je opazoval, kakšen vtisk je napravila ta beseda na Emo. Kakor da bi bil veter razgnal oblake na nebu. tako se je namah razjasnil Emin obraz. Z njega je naenkrat izginila vsa bridkost. Vse njeno obličje je žarelo. Leon je pričakoval. Slednjič je odvrnila: »Vedno sem slutila . . .« Nato sta se pogovarjala o neznatnih dogodkih iz preteklosti, on jo je spominjal na obleke, ki jih je včasih nosila na posamezne komade pohištva, na hišo in na vrt. »In najine uboge kakteje?« »Zmrznile so v prošli zimi.« Kriva porodu slede brutalnega postopanja našita čet DUNAJ, 30. (K.) Armadno višje poveli-ništvo razglaša: Od: sovražne strani z velikim krikom oficijelno razširjeni izpovedi nekega ujetnika, da je neki honvedski major novo došle rekrute v nagovoru vzpodbujal, da naj na Ruskem ne prizanašajo niti starcem, niti ženskam in otrokom, se lahko samo odvrne, da ni težko dobiti od ujetnikov, katerim je upadel pogum, kakoršnihkoli izpovedi in to posebno tedaj, če se s temi izpovedbami prikriva lastna krivda. Vzpodbujanje od strani našega častnika k brutalnemu postopanju s kmečkim prebivalstvom, je izključeno. Iz od nas sedenih delov ruske Poljske se lahko navede neštevilo slučajev glede dobrega postopanja s prebivalstvom s strani naših čet, da se tako ovržejo zlobne pritožbe proti armadi. Naj zadostuje samo opozo-ritev na to, da se ljudstvu daje povsod tam, kjer je v stiski, živeža in da ljudstvo postopanje naših čet s hvaležnostjo priznava. Z nemflio-rusKeji bojišču. BEROLIN, 31. (Kot.) Veliki glavni stan, 31. januari« 1915. Vzhodno bojišče. Z vzhodno-pruske meje ničesar novega. Na Poljske« je bil pri Borzymowu, vzhodno od Lowlcza, odbit neki ruski napad. Vrhovno armadno vodstvo Nemško poročilo o ruskih naborih. HAMBURG, 31. (Kor.) Glasom nekega poročila »Hamburger Zeitung«, poroča »Ruskoje Slovo« iz Rige: Ko je imela k naboru dosluženih črnovojnikov priti iz Petrograda posebna vojaška komisija, se je izkazalo, da so vsi črnovojniki tajno zapustili mesto. Niti en mož ni prišel k naboru. Vsi jetniški ravnatelji v Rusiji so dobili ukaz, da zberejo za službo sposobne jetnike, da jih uvrste v armado. Z nšKo-fFm&ena &oj!šča. BEROLIN, 3UKor.)Wcliiov urad poroča: Veliki glavni stan, 31. januarja 1915. Zapadno bojišče. V Flandriji so se vršili včeraj ponoči artiljerijski boji Pri Cuinchy, južno od ceste La Bassee-Bethune in Carenzy, severozapadno od Arrasa, so bili iztrgani Francozom posamezni strelski jarki Vrhovno armadno vodstvo. Kriva poročila, da bi bili Nemci brutalno postopali z angleškim konzulom Wal-kerjem. BEROLIN. 30. (Kor.) NVolffov urad poroča: »Times« poročajo, da je bil angleški vicekonzul v Lille, Walker, dasiravno si je bil zlomil roko, od Nemcev na brutalen način odpeljan v ujetništvo. Kakor se je dognalo pozneje iz poizvedovanj, si je Walker kljub svoji poškodbi brez vsakega truda oblekel suknjo in površnik, ko so ga odpravili na Nemško. Ujeli so ga zato, ker se je kot angleški konzul še vedno zadrževal v Lille, dasiravno je mesto prešlo že pred petimi tedni v nemško posest in sicer kot protiukrep radi aretacij Nemcev na Angleškem. Wal-ker je imel v trdnjavi Lille posebne udobnosti, kjer so ga lahko obiskovali njegovi »O, kolikokrat sem se spomnil nanje! Včasih sem jih videl popolnoma razločno pred seboj, tako kakor ob lepih poletnih jutrih. ko je zasijalo solncc na vaše okno in ko ste vi urejali cvetice z lepimi, golimi rokami.« »Ubogi prijatelj!« je dejala in mu ponudila roko. Leon jo je naglo pritisnil na svoje ustnice. globoko zavzdihnil in nadaljeval: »Vi ste bili takrat neka meni neumljiva sila, ki je vladala nad mojim življenjem. Nekoč na primer sem prišel k vam . . . toda ne boste se več spomnili . . .« »Bili ste zdolaj v predsobi in ste imeli klobuk z majhnimi modrimi cveticami, kajti hoteli ste ravno iz hiše. in ne da bi me bili povabili, sem vas spremljal. Z vsako minuto sem se zavedal svojega bedastega položaja, toda stopal sem vendar ob vaši strani, nisem si upal vam slediti z vso voljo in po svobodnem ukrepu in tudi vas nisem mogel zapustiti. Ko ste vstopili v neko prodajalnico, sem ostal na cesti in sem zrl skozi šipe v trgovino. Vi ste si sneli rokavico in ste odšteli denar. Nato ste nadaljevali svojo pot, pozvonili in jaz sem ostal zunaj, pred težkimi vrati kakor tepec. sorodniki, ki so se vojaški policiji zahvalili za prijazno dovoljenje. Trditev, da se je z \Valkerjem postopalo brutalno, je lažnjiva. Nemška letala na Francoskem. PARIZ, 30. (Kor.) V petek je letalo več »golobov« preko Baileula. Vrgli so več bomb, ki so v bližini kolodvora napravile nekaj škode. Potopljeni francoski podmorski čoln. PARIZ. 30. (K.)Kakor poroča »Temps«, se je v pretečenetn tednu potopil pri Nieu-portu francoski podmorski čeln 219. Pet mož posadke je utonilo, 35 se jih je rešilo. Naturalizačni zakon v Franciji. LYON, 31. (Kor.) »Le Progress« poroča iz Pariza: Zakon o neveljavnosti naturalizacij, ki ga je sprejela zbornica, do-loče, da se naturalizacija ne sme pripo-znati: 1. če je naturaliziranec ohranil svojo prvotno narodnost, ko je sprejel novo narodnost; 2. če izvršuje orožno službo proti Franciji; 3. če se v slučaju vojne izogne francoski obrambni dolžnosti; 4. če v slučaju vojne pomaga kaki drugi vosskujoči se državi. Neveljavnost se zamore z dekretom državnega svetnika razširiti na soprogo in otroke. Soproga in otroci zamorejo tekom enega leta odložiti francosko državljanstvo. Zbornica je sprejela dalje nekaj predlogov glede poslovnega reda. Nemški podmorski čoln »U 21« potopil dva angleška parnika. BEROLIN. 31. (Kor.) Kakor poroča Reuterjev urad iz Londona, je nemški podmorski čoln »U 21« dne 30. t. m. zjutraj potopil angleški parnik »Ben Grua-chen« v irskem morju. Moštvu se je pustila prilika zapustiti ladjo. Angleška ladja »Fleetvvood« je pozneje pripeljala moštvo na suho. Kakor je povzeti iz nadaljnih angleških poročil, je isti čoln še istega dne potopil drugi angleški parnik zapadno od Liver-poola. Posadki tuui tc ladje je bila dana prilika, da se je rešila. Dospela je že v Liverpool. Angleški parlamentarci v vojni. LONDON, 30. (Kor.)»Westminster Gaz-zete« konstatira, da se nahaja 190 članov zgornje zbornice in 200 članov spodnje zbornice na vojni, lztned slednjih je 50 članov liberalcev, ostali pa so večinoma unijonisti. Preganjanje Nemcev v Maroku. LYON, 31. (Kor.) »Progres« poroča iz Pariza: Nemca Ficke in Grundler, ki sta bila dne 13. januarja pred vojnim sodiščem v Casablanci obsojena radi hujskanja med Marokanci in vohunstva na smrt. sta bila dne 28. januarja usmrčena. Kazen Nemca Brandta, ki je bil dne 27. novembra istotako obsojen na smrt, je bila izpremenjena v lOletno ječo. Turčija profl trssporazum i. CARIGRAD, 30. (Kor.) Uradno se objavlja: Ruski uradni komunike, ki zatrjuje, da je ujetih 131 turških oficirjev, je navadna laž, ki jo, kakor običajno, razširjajo Rusi, da bi zakrili omajano moralo v ruski armadi. Ema ga je poslušala in se je čudila, kako da je že stara. Vse te reči, ki so tu zopet naenkrat oživele pred njo, so nekako razširile nieno bitie; zopet je uzrla tisto neskončnost čustev, skozi katero je romala. Tupatam je dejala s tihim glasom in sklenjenimi očmi: »Da, da, to je resnica ... « Cula sta, kako je ura na različnih zvonikih odbila osem. Umolknila sta, njiju misli so se čudovito strinjale, njiju roki ste se našli, in preteklost, prihodnjost, njiju spomini in sanje,vse se je tajalo v sladkosti te razkošne ure. V sobi je bilo vedno temnejše, samo žive barve štirih slik, predstavljajoči štiri prizore iz legende »La Tour de Nesle«, so se še svetile v mraku. Skozi okno. ki se je lahko spuščalo, je bil videti med visokimi strehami košček temnega neba. Ema je vstala, prižgala dve sveči na o-mari in je zopet sela. »In torej...» je dejal Leon. »In torej...« je odvrnila. Iskal je besedo, da bi nadaljeval pretrgani pogovor, ko je Ema naenkrat dejala: »Kje leži vzrok, da še nihče ni govoril z menoj o teh občutkih?« Leon je zatrjeval, da so idealne narave Resnica je, da je padlo 31 turških oficirjev, ki so se nahajali v poljskih bolnišnicah, v ruske roke. Rusi so napravili iz tega 131 oficirjev, ker so k številki »31« pristavili še »100...« CARIGRAD, 30. (Kor.) Glasom nekega poročila iz Giwasa, je priseplo tjakaj 174 ruskih ujetnikov. Drgui transport, obstoječ iz 151 ujetnikov, se pričakuje za danes. Pričakujejo se nadaljni transporti. Turška zbornica. CARIGRAD, 30. (Kor.) Zbornica je soglasno sprejela izredni vojaški kredit za vojne izdatke v znesku 10 milijonov funtov. _ Zborovanje nizozemske reformirane cerkve. BLOEMFONTAIN, 31. (Kor.) Na neki konferenci nizozemske reformirane cerkve, ki se vrši sedaj tu, je bila dne 29. in 30. t. m. sprejeta resolucija glede stališča cerkve v sedanji politični situaciji. Konferenca je sprejela resolucijo, ki izvaja, da se ploitična nasprotstva ne smejo zanesti na cerkvcno življenje. Japonska pošta na Karolinških otokih. LONDON. 30. (Kor.) Glasom naznanila Post-Office, je ustanovljena na Karolinških otokih japonska in avstralska pošta. Razmere v Mehiki. VERACRUZ. 30. (Kor.) General Garza in njegova vlada so dne 7. t. m. zapustili mesto Mehiko in se podali v Curinavaca Garza pripravlja najetje posojila v znesku 15 milijonov pezov, da pokrije stroške vojne in doseže mir v deželi. Naredba trgovinskega ministrstva glede prostosti poštnine vojnopoštnih pošiljatev. DUNAJ, 30. (Kor.) Da se odstrani negotovost glede uporabe poštnine prostih pošiljatev v slučajih vojnopoštnih pošiljatev in da se istočasno odstranijo zlorabe glede vojnopoštnih poštnine prostih pošiljatev, je izdalo trgovinsko ministrstvo sporazumno z vojno upravo ter s kraljevo ogrsko in bosansko-hercegovinsko poštno upravo v poštnem in brzojavnem na-redbenem listu odredbo glede prostosti poštnine, korespondence vojaških oseb za časa vojne. Ta odredba stopi v veljavo z dnem 1. februarja t. I. Za prebivalstvo so posebnega pomena določila, ki uravnavajo prostost poštnine glede vojnopoštnega prometa k armadi in od armade na eni strani in glede korespondence vojaških oseb v notranjosti dežele na drugi strani, torej izven ozemlja vojskujoče se armade. Glede prostosti poštnine korespondence ranjenih in bolnih vojaških oseb med transportom iz ozemlja armade na bojišču v bolnico, kakor tudi za časa bivanja v bolnici, dalje glede vojnopoštnega prometa na Nemško in pa v Švico in iz Švice, so dosedanja določila ostala v omenjeni odredbi bistveno neizpremenjena. Četudi ta nova uravnava daje povod različnim tolmačenjem občinstva in ne zadovoljuje povsem želj vojakov in njihovih svojcev, bo imela vendar to prednost, da bodo oni, ki imajo na to udobnost pravico, isto tudi v resnici uživali neodvisno na gotove, večkrat neizpolnjene tor-malitete in ne glede na kontrolna določila, katera je poštna uprava morala navajati večkrat za to, ker so prostost poštnine vojne pošte, ki je v resnici namenjena samo pred sovražnikom stoječim vojakom, zlorabljale nepoklicane osebe. težko umljive. On pa jih je ljubil od prvega trenptka, in obupal bi, če je pomislil kako bi bilo mogoče, da bi se bila seznanila prej in bi se bila združila za vedno. »Tudi jaz sem že na to mislila«, je dejala. »Kakšne sanje«, je vzdilniil. Nato je položil svojo roko okoli njenega belega pasu in je dejal: »'Ioda kaj nas ovira, da se ljubiva?« »Ne, prijatelj«, je dejala, > jaz sem prestara«... in vi premladi; pozabite me. Ljubili boste druge, ki vam bodo vračale ljubezen ... « »L.jubil ne bom nobene tako, kakor vas!« je vzkliknil. »Otrok!« Bodite pametni, jaz hočem..« In prikazala mu je v jasni luči nemogoč-nost svoje ljubezni. Dejala je. da ne smeta prekoračiti mej prijateljstva. Ali je govorila resno? Bržkone sama ni vedela. Car izkušnjave se je je loteval bolj in bolj. in čutila je morda nerazločno, da se bo morala braniti.. Z nežnimi pogledi je motrila mladega inoža in je nalahko odklonila njegove božajoče roke. »Ah, oprostite, je dejal in se je za hip ozrl strani. Ftna je občutila neko nedoločeno boja- StrM IL »EDINOST* Štev. 32. V Trstu, dne 1. februarja 1915. Ministrski kriza v Peru. LONDON. 30. (Kor.) Glasom nekega poročila lista »Times« z Lime, so odstopili minister za zunanje zadeve in ostali člani kabineta. Ogrska odredba glede moke. BUDIMPEŠTA, 1. (Kor.) Uradni Ust obiavlja naredbo, glasom katere se sme pšenična in ržena moka napravljati le s 5t) % mešanico krompirjeve in riževe moke. Dosedanjim predpisom odgovarjajoče mešane zaloge pšenične in ržcne moke se smejo spravit? v promet in uporabljati do 15. februarja. Za turški Rdeči polu mesec. DUNAJ. 31. (Kot.) Včeraj se je vršila pri soprogi zunanjega > inistra barona Huriana ustanovitvena cja damskega komiteja za Rdeč: polumescc. K častnemu predsedstvu je pristopil tudi mornariški poveljnik admiral Haus. Obsodba Karoline Strumbauer. DUNAJ, 30. (Kor.) Izjemno sodišče je obsodilo 3^Ictno raznaševalko listov, Ka-rolino Strumbaupr. ki je svojo 71etno hčerko trpinčila na tak način, da je dekletce vsled tega umrlo, v osemletno ječo, poostreno z enkratnim postom vsako četrtletje in temno celico na dan zločina. Pregledovanje 14. vojnega zbora po nadvojvodi Frideriku. DUNAJ. 30. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana sc poroča: Pregledovanje čet,! ki ga je podvzel Nj. c. in kr. Visokost, feld-maršal nadvojvoda Friderik, je privedlo arniadncga višjega poveljnika tudi k vojnim silam 14. armadnega zbora. Ko je nadvojvoda spreiel poročilo zbornega poveljnika feldmaršallajtranta Rotha. ki je ogledal moštvo, ki je Kot rezerva prišlo iz iroute ter stalo ob cesti. Nato se je podal k 30.5 cm možnarski ' a eriji, prideljeni zboru ter si isto podrobno ogledal. Nadalje si je ogledal nadvojvoda skupno s 1-4. zborom vojskujoče se nemške čete, katerih poveljnik, generallajtnant pl. Besser mu ie podal službeno poorčilo. Ko je nadvojvoda v krogu nemških častnikov zav-žil malo pokrepčilo, se je odpeljal k obema zbornima bolnicama, s kojih izbornim vodstvom je bil popolnoma zadovoljen To inspiciranje. ki je privedlo feldmarša-la. kakor že večkrat poprej, v neposredni stik s častniki in moštvom, se je vršilo ob zelo slabem vremenu. Globoko godla snega in blata je pokrivala zemljo in po cestah ni bilo mogoče naprej. Kljub tem ne-prilikam. s katerimi so se morale čete boriti. je dobil nadvojvoda najboljše utise. Dognal je izvrstno oboroženje, preskrbljeva-oje in opremo čet in se prepričal, da je dovolj vseh mogočih sredstev proti mrazu. Neprijetno dejstvo, da so se obuvala vojakov vsled večne mokrote zelo pokvarila, je nadvojvodo posebno skrbelo in o-dobrava! je naredbe, ki so se ukrenile glede zboljšanja tega nedostatka. Glede bivališč se je dognalo, da se kljub vsem nedostatkom in težkočam nahaja vendar vsakteri vojak pod streho, dognalo se je tudi zanimivo dejstvo, da čete le-ie rajši v vojni črti v jarkih kot za vojno črto v rezervi. V kritih pozicijah ima namreč vsak svoj prostor, katerega si v razmerju s časom in prostorom uredi po svojem načinu, med tem ko najde za vojno črto morda samo pomanjkljivo prebivališče. Zdravstveno stanje čet je našel nadvojvoda izborno. Moštvo je dobro rejeno in izgleda zelo utrjeno, sveže in zdravo. Kljub gorostasnim telesnim in duševnim naporom že šestmesečne vojne je razpoloženje čet izvrstno. Vsi so zaupni in dobre volje, kar je dobro znamenje visoke moralne vrednosti. Tudi pregledovanje 14. zbora ie navdalo r.a j višjega vojskovodjo s pomenljivo gotovostj, da je pri naših vojakih v fronti vse v redu in da se naše čete z vojnimi silami drugih držav merijo lahko v vsakem pogledu. nju preskrbe kruha in dosedanjih ukrepov v svrho dobave kruha in moke, se je skle nilo, da se odpošlje odposlanstvo k ministrskemu predsedniku, ki naj ga zaprosi, naj objavi z vsem poudarkom sklepe zborovanja in jih tudi zastopa. Zborovanje se je soglasno izreklo za sledeča načela: Primerne oskrbe prebivalstva monarhije s kruhom in moko je pričakovati le tedaj, če v vsej monarhiji se nahajajoče zaloge žita in njegovih nadomestil ter moke po načrtu porazdele na vse ozemlje monarhije in za ves čas do nove žetve. Primerno sredstvo za to se more smatrati edino Ie uvedba monopola na žito in moko. Za to pa je neobhodno potrebno, da se nemudoma zaplenijo vse zaloge. Nadalje bi se morala vlada kar najpreje sporazumeti z ogrsko vlado, da Ogrska tudi v resnici da na razpolago naši državni polovici v poštev prihajajoče množine žita in moke. Prevzetje in porazdelitev teh zalog naj se izvrši potom vojnega žitnega društva. Razne politične vesti. Ž«tni in močni monopol. Na Dunaju s« le na vabilo nižieavstrijske trgovinske in obrtne zbmnice \ ršilo „Zarja- v Ro-lanu ob 5. pop. Društvo vabi vse mamice, mj pripeljejo sv »jo cJeco, poslušat ono t< li-* krat pripovedovano pravljico o „Pepclki", tci je bila sirota brez mamice, a nova mama, t udobna ma^ eha in n^ne hčerke so jo tako ovražile. Kralj priredi sijajen ples, na ta uredo vse, in sirota „Pepelka" prosi na grobu svoje mame, da bi tudi ona Šla. In tes: na sebi ima krasno obleko, vso \>. zlata in srebra. Taka pride na ples, nihče je ne ozna. Krajev sin se v njo zaljubi, ona pa zbt {i opolnoči in v tej sili izgubi svoj zlati eveljček Po dolgem pomeri čeveljček tudi n(rj, in kraljev sin spozna svojo lepo in zalo I salko in ona postane kraljica in tako naprej. Polovica dobička dobi tTiaška žen-4«a podružnica, Id je letos toliko ubožnih 'tročičev oblekla in obula. Pridite toiej vsi, ki bi radi videli naio „rojansko pridno pevko Pepelko.* jniki Ivan Glam nd', Josip MahuMr. Peter Prodao, Hermcnegild Vittori in Anton Ze-nodrago. — V pomožno bolnišnico v zavodu „Avstro-ameiikane" so bili sprejeti čmovojn ki Jakob Riza, M tej Ze» avec, Herman Wassermann, Fran M- sten in Ari >11 Fnrlan ter Marij Vićič od 5. don obranskega peSpolka. Odpuščena sta pa bi a u te pomožne bolnišnice Dominik Paliaga od 47. pešpolka h črno vojnik Karel Fa.diga. — V. pomožno bo nršnic . v pr« štorih nemŠkega-telovadne a dru ti a „Eintracht" je bil sprejet Oskar Hiermcr ob 87. pešpolka. . . Požar. P e 1-nočnjlm okoli polnoči je začelo goreti i a stanovanju krčma rja Antona Čepića v 111. n dstropju hiše št. 16 v ulici F. Venez an. Na stanovanju je bila tedaj I6ietna ("epićeva služkinja Viktorija Catta-ruzza s 7letnim Ćepićcv m sinom, a sta oba ti dno s. a!a, ne da bi opazila, da gori. K sreči je pa neki javni redar z ulice opazil, da St- iz oken vali go^t dim, nakar je takoj obvestil o tem policijski kom sanjat v ulici della Muda vecchia, odkoder so tele-io tirali gasilcem. Deset mi iut kasneje so bili gasilci že na licu mesta 8 tremi briz-galnicami. Ob prihodu gasilcev je pa bila že vsa hiša po k ncu: ljudje so se bili zbud i in so iz Čepičeve^a stanovanja vze i služkinjo in dečka. Ogenj je bil iz neznanih vzrot-ov izbruhnil v ni ki sobi, v-kat ri je zgorelo vse pohištvo. Tekom tri četrt ure so gasilci popolnoma pogasili. Škoda znaša preko 500 kron. Sličice f? vojne. OŠtrige in šampanjec na bojišču. Pari ški poročevalec lista »Nieuwe Rotterdam-sche Courant« je, kakor se poroča iz Rot-terdama, z dvema angleškima dopisnikoma posetil Soissons. Tamkaj jih je general Maunoury, v krogu svoje štaba, povabil k zajtrku, pri katerem niso manjkale ostend-ske ostrige, šampanjec L t. d. Pri sprejemu je rekel general Maunoury: »Morete se prepričati, da imamo zaseden Soissons in mostne utrdbe pri mostovih čez Aisno in da moremo vsak čas neodvisno zapuščati svoje pozicije«. Po zajtrku so dopisniki pod vodstvom nekega polkovnika generalnega Štaba posetili artiljerijske pozicije, ki obvladujejo dolino Aisne. Dopisniki so videli, da Francozi nimajo zasedenih samo mostnih utrdeb, temveč tudi strelske jarke na desnem bregu Aisne v bližini St. Paula. Prvi nemški strelski jar-Ki se nahajajo več sto metrov severno od St. Paula. Polkovnik je nato ob grmenju topov na nekem griču, s katerega se je moglo videti Crouy in Vregny, razpravljal o bitki. Ko je omenjal vojno v strelskih zokopih, je loudarjal, da so Francozi v tej vojni pokazali svojo »podzemsko« premoč. Madžarščina v ruski armadi. — Franc Mulnar poroča iz vojnega .tiskovnega stana: V bojih, ki so se vršili okoli Gorlic, je bilo v bližini vasi Rope ujetih nekaj ruskih častnikov, ki so jih potem odpeljali v Grybowo. Njihovo oskrbo so izročili poročniku Nikolaju Szikori, ki je obedoval skupaj z Rusi iu jih pogostil tudi z vrčem vina. Neki ruski častnik, nadporoč-nik. se je, v največje začudenje poročni-kovo. zahvalil po madžarski in to popolnoma pravilno: »Zahvaljujem se na dobroti. toda ne pijem vina«. Naš poročnik ni bil malo začuden in je vprašal ruskega nadporočnika, kje se je naučil madžarščine. Rus mu je odgovoril, da je živel dve leti v Carigradu, kjer je veliko občeval z Ogri. Tam je tudi sklenil, učiti se madžarske slovnice in se je je tudi popolnoma ua-učH. Na poročnikovo pripombo, da njegov izraz zveni popolnoma madžarski, je odvrnil Rus, da je celo leto bival v trdo madžarskem mestu. — »Kot aktiven ruski vojak?« — »Da, kot aktiven ruski vojak«. — Rus je tudi pripomnil da je več ruskih častnikov, ki enako kakor on obvladujejo madžarščino, in da so se je vsi priučili na enak način, kakor on. Na vprašanje poročnikovo, aJi je bil samo zato na Ogrskem, da se je naučil madžarščine, Rus ni odgovoril. Tega ruskega ujetnika so že odvedli v Avstrijo. Vofne razglednice. Izšla je nanmcja se- ija, It. 39 42, oficijelnih vojnih razglednic. Vsebuje vrsto veieinteiasantnih posnetkov m žnarskih baterij 30 5, ki kažejo ta top v ognju in njega prevažanje. Posnetki bojev v ruski Poljski «o izredno ostro in uspelo po- ani ter nadajajo nazorno sliko odel ovanju naši v tej vojni proslavivše se težke artiljerije. Razglednice se dobivajo v pisarni za vojno pomoč, Dunaj Hoher Markt 5. Pogreša se Andrej Breska, 3. stotnije 20. lovskega bataljona. Bil je na severnem bojišču. Njegovi so dobili od poveljnika stotnije obvestilo, da ga pogrešajo že od 18. oktobra. K Jor kaj ve o njem, naj to dobrotno naznani bratu Ignaciju B r e s k a, šolskemu slugi na državni ljudski šoli, Via Sanita št. 20 v Trstu, ali pa očetu Andreju B r e s k a, Sužid pri Kobaridu. Svetovna vojska. Sedmi sešitek je ravnokar izšel i i nadul j uje s popisom bojev med avstrijskim in ruskimi četami. V njem so objavljena zdo zanimiva — ponajveč iz virna, deloma pa tudi najmarkantnejša iz slovenskih dnevnikov in tednikov posneta — pisma slovensk h vojakov, ki so se in se še bojujejo v Galiciji. Pisma Kranjcev, Štajercev, Korošcev, Goričanov in Primorcev so zanimivo zbrana. Tako, da nudi sešitek jasno sliko o trpljenju in junaštvu slovenskih vo-j kov v Galiciji. Pa ne samo to I Iz pisem gleda ljudska duša in silno zanimivo je i/ psihološkega stališča samega prebirati te vrste, napisane mnogokrat sredi bojnega me teža. Kako čudovito se tu strinjajo sodbe posameznikov o včasih navidezno malenkostnih stvareh; kako sodijo o Galici,!, o vohunih, o Rusih in o svojih tovariših. Ta sešitek bo lep dokument slovenskega junaštva. Prihodnji sešitek pa bo prinesel životopise padlih slovenskih junakov. Kmalu na to bo prinesla „Svetovna vojska" tudi že obljubljeni zemljevid evropejskih bojišč v slovenskem jeziku; ta zemljevid bo nudil Še mnogo več, kakor se je prvotno poroča o in se bo zato zaračunal naročnikom „Svetovne vojske" posebej z 1 K in se ne bo štel v sešitke. Sam zase kupljen bo pa veljal zemljevid K 3. „Svetovna vojska" se naroča v Trstu v knjigami Jaka Stoka. S šestim seŠitkom ki je bil razposlan že sredi meseca januarja, je potekla naročnina za prvo četrtletje in je treba poslati naročnino K 3 za drugo četrttetje. Enemu sešltku drugega četrtletja bo priložen tudi zeml;evid, ki ga dobe naročniki p^ znižani ceni 1 K. Sam zase kupljen bo pa -Ijal zemljevid K 3. O ranjenih, odnosno bolnih vojakih, j V mestno bolnišnico so bili sprej ti Ivan ^ _ , Ukmar od 5. pešpolka Josip Godina od i Prepovedane iste je Imela pri sebi Pavla 87. pešpolka, črnovoinik i Nikolaj Drioli in Brecelj iz Gojač na Vipavskem, stara 24 let. Konštantin Bonivento, Mehmet Markovič od Aretirali so jo in postavili pred sodišče, kt 1. pešpolka, Friderik Slabyod25. pešpolka, so jej prisodili globo 20 K ali dva dni za-Henrik Fonda od 20. lovskega bataljona, pora, katera je Že prestala s preiskovalnim Mihael Butorac od 19. bataljona kopačev, zaporom. iosip Udovič od 7. pešpolka, Emil Colom- , Polento je kuhala mati, otrok pa se je bin od 7. pešpolka, Ivan Dekleva od 27. grel pri ognju. To je bila v Romansu v po ki, Ivan Gubsa od 24. pešpolka, Anton t hiši Lovrenca Donda. Ob drog nad ognji-Druškovič od vojne mornarice ter črnovojtj« čem se je deček ujel za hlače, plamen je Vesti iz Gorice. Kaj se doži\l> v Gorici v vojnem času ! „Veselite se z vcse»imi in. žali jte z žalostnimi l44 To sem živo obču il, ko sem šel n inole nedelje pi» Corsu. Sence krvavega boj na boj ščih padajo tudi na mesto goriško. Žrtve, ki jih poraja junaštvo za do-mo ino, imajo odmeva v naših srcih. Solze n^še so cvetke n i gomili - jih, ki so umrli slavne smrti. Tako mislijo gotovo naši dragi, ljubljeni, tam v daljni tujini I Gotove gospodične, v elegantni, dragoceni t« aleti, s težko, lisičjo kožuhovino na baršunastih ramenih, bele, nežne ročice skrbno skrite v mehkem mufu (kate ega vsaka dlačica vredi zlato zrnce), z go ko čepico na glavici, izpod katere silijo „neti te" naravni kodri po smehljajočem licu, se zibljejo lahno, ponosno kot vilina prikazen po ulici (Seve. je tudi mnogo izjem). V njih očeh se smeje prešernost in zavest --neprekosljive elegance, na njih ustnah se ziblje smešek zadovoljnosti in veselja (oh, saj so sedaj tako krasni, veseli časi!) Le tedaj se m koliko zdrznejo, če se jih je dotaknil kakšen „grob* star vojak z resnim obrazom, in groza jih spreleta po nežn m tele u, če ima tak revež slučajno obvezano glavo ali foko. Kaj ie treba teh tukaj ? Kaj j h motijo v njih miru? Že itak j>h preveč spominjajo na to, da letos ne bo, oh, oh, ne plesa, ne zabav, ne komplimentov, ne krasnih toalet, za katere so minolo leto že delale tako bajne načrte — — ne, ne, to je prežalostno. In celo tango, <0 prešičev. Ranjeni In bolni vojaki v Gorici. Došli so: Teodor Filak, kadet v 5. dragonskem polku, J« s p Rusjan, Fran Gardenal, Fran Ferletič, Josip Zorzetič, Anton Prinčič, Emil Fal|k, Dominik Bregant, Ferdinand Zorze-non, G. Venier, Alojzij Štanta, J"S< usjan, 27. domobranski pešpolk, Anu. iMiar, Miha Pianecki, Te< do** Vaselik, i v , en-gartner, Ivan Marinič, Matija n tzig r, Andrej Stogar, Nikolaj Gregorin, Jakob Lila vač, Fran Mlinarič, Lovrenc Kos, Peter Pe-leson, Jakob Dimnik, Anton Jekovec, Anton Glai-er, Ignac Hofer, Anton Siljan, Ma ko Draš, Jurij Behler, Josip Margon, MIha Jančič, Emil Basariček, Anton Zupančič, cr-n vojniki. Bogomir Mervic, Ivan Huber, A. Cehar, Gustav Humar, pe*poik št. 47 ; Lucjan Roman, lovski bataljon 8., Angelj Brandolin, Fran Škarabot, Fran Bonnes, 97. pešpolk; Fr-n Hlede, lovski bataljon 20.; Alojijj Rusjan, 5 dragonski polk, Avgust Poljšak, Fran Dornik. Peter harlav pešpolk št. 17.; Jakob Krotas, Demetrij Mm-ziak, 2 Postrežnlca Soba i ra ua se odda takoj v ulici Ti/.i.mo Vu-eellio St. 1. II ad. 101 V S Zaloga dalmatinskega uina lastnega pridelka iz Jesenic pri Oinišu I Filip Ivanišević s........................... ulica Torre bianca 18, Telefon 14-05 Prodaja na drobno in na debelo -ostilna-Buffet v ul. Nuova št. 9, v ka- teri toči svoja vina prve vrste. >ll< Dr. Dr. PETSCHNIUG TRST, S. CATERINA STE'J. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 In specijalist za kožne in vodne (spolne) —i in 7— čevlji brez šivanja in žebljev:: Izvršuje edino le FRAN CINK V TRSTU ulica Cecilia Stv. 12 Izvršuje tudi vsako drugo naročilo točno. Na zahtevo pride tudi po naročilo izven mesta. Delo solidno. - CENE ZMERNE. 1 Mm jlllllKl Pulili TRST, trg Carlo Goldoni i In na istem trgu se nahajajoča se I „Kavarna Goirfonl" g « »e trplo priporoča slovenskema občinstvu ■ /a obilen obisk. pran Marinšek. ummn