Poštnina plačana v gotovini.
Posamezne številka 1 Din.
št. 22.  -  Leto XX.
Kranj, 30. maja 1936.
Uredništvo in uprava je v Kranju, Strossmajerjev trg št 1. Telefon št. 73 .Gorenjec* izhaja viako soboto. Dopise ■•prejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za .Gorenjca", celoletno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletne 10 Din, posamezna številka 1 Din.
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Naš vodovod
Razširjenje   oziroma  ojačenje sedanjega kranjskega vodovoda se smatra tudi   za eno neodložljivih  nalog,  ki Čakajo prihodnjo občinsko upravo. Gotovo sc bodo prizadeti krogi takoj oglasili z ugovorom, češ da uima občinska uprava ničesar opraviti z vodovodom, ker je za to vendar poklican vodovodni odbor. Ta itak tako uspešno deluje ter skrbi za vodovod, da je isti lansko poletje tako opešal, da sev. polovica  Kranja  ni  imela nobene pitne vode, kaj šele vode za druge potrebe, čim je le pur dni sijalo sonce. Pomanjkanje vode je postalo za naše mesto prava nesreča razun v onem delu mesta, ki leži ob Savi iti kjer je vedno dovolj vode. Mnenje je, da je predvsem dolžnost občine in njene uprave, da prevzame v tej nujni, za večino našega mesta življenjske ga pomena važni zadevi   iniciativo za razširjenje in okrepitev vodovoda. Vsako razpravljanje o Kranju kot letovišču, o pospeševanju tujskega prometa, o kranjskem kopališču, ki naj stane kar nekaj milijonov in ki bo tujce kar v masah privabilo v Kranj, je samo prazno in nesmiselno govoričenje, dokler ni podan za to najpotrebnejši in najprimitivnejši predpogoj: dovolj zdrave, dobre pitne vode. Kranj leži ob dveh rekah, leži ob vznožju Karavank in Kamniških Alp, kjer je obilica najbolj izvrstnih studencev z dobro pitno vodo Vendar Kranj nima v poletju, — z izjemo pod mestom — vod«, s katero bi si prebivalci pogasili svojo žejo   in umili svoje roke. In pri taki situaciji je razrešena občinska uprava svjj .-delo zlasti usmerila, ne v pravcu razširitve vodovoda, ampak je začela graditi zgradbo pri strehi in ne pri temeljih. Mesto da bi najprej skrbela zato, da bi imela nu razpolago poljubno množino dobre vode ter bi potem postavila kopališče nn kateremkoli primernem kraju in s prav  majhnimi  stroški, je začela najprej gradili na neprikladnein kraju kopališče, kamor bi morala črpati vodo z elektriko, jo čistiti in greti, kar bi veljalo milijone.
Kranjski vodovod, ki ga je gradila bivša dežela kranjska za Kranj in okolico, je postal že davno premajhen. 2e pred leti se je spoznalo, da je treba nekaj ukreniti, ker bo sicer nastopil čas, ko bo vodovod popolnoma odpovedal. To se je v lanskem poletju v velikem delu novega Kranja zgodilo. Bojimo se, da bodo v letošnjem poletju razmere še slabše. Kranjski vodovod je bil od vsega začetka namenjen vsej kranjski okolici. Zato jo potrebno, da se
razširitev vodovoda raztegne tudi na njo. Zgradba takega vodovoda stane veliko denarja in k tej zgradbi bi morali prispevati vsi udeleženi faktorji po svojih delavnih močeh. Zato je naravno, da bo mesto Kranj moralo največ prispevati. Razumljivo pa je tudi. da se more tako skupno delo izvrševati uspešno samo takrat, ako vlada med prizadetimi Sporazum in harmonija. V zadnjih letih, zlasti odkar je na kranjski občini neomejeno vladala JNS večina v duhu in smernicah JNS. pa žalibog med okolico in mestom ni bilo harmonije in jo tudi ni pričakovati vse do tedaj, dokler bo trajal JNS režim na kranjski občini. Vsled tega je razumljivo, da se ni moglo delati z uspehom, ki bi bil potreben za večje skupno gospodarsko delo. To je bila po našem mišljenju ena glavnih ovir, da je vodovodno vprašanje ostalo v zadnjih letih na mrtvi točki.
Vsa velika sredstva, ki jih je imela kranjska občina na razpolago, so se po večini pora. bila tako. da ni pričakovati nobene gospodarske koristi. Prevola, kopališče, različna društva so veljala kranjsko občino najmanj poldrag milijon dinarjev, in kaj ima občina danes od tega koristi? Ako bi se samo ta znesek porabil za razširitev kranjskega vodovoda, potem bi bil vodovod lahko že povečan in bi dajal dovolj vode. Edino rešitev iz te težke situacije vidimo v tem. da je sedanja banska u-pravu vzela naše vodovodno vprašanje z vso energijo v svoje roke in je pripravljena tudi v ta namen votirati velike zneske, vendar je potrebna agilna akcija prizadetih občin, predvsem intenzivno sodelovanje kranjske občine s prizadetimi okoliškimi občinami.
Ker ji dosedanje delovanje ni prineslo u-speha. smatramo, da bo med najvažnejšimi nalogami prihodnje občinske uprave rešitev vodovodnega vprašanja. To bo pa le tedaj mogoče, če ne bo preveč prežeta z duhom in sinernicaini JNS ter ue bo delala po JNS metodah, če bo nušla pota za sporazumno in prijateljsko sodelovanje s prebivalstvom širše okolice. Pri tem si morajo biti na jasnem prav vsi prizadeti, zlasti davkoplačevalci, da bodo potrebne znatne denarne žrtve in da bo večji del teh bremen padel na kranj. Vsled tega je nujno potrebno, da bo prihodnja občinska uprava z dohodki, pa naj' bodo še tako visoki, skrajna štedljivo gospodarila, ker bodo tudi potrebe silno velike.
zivno delovala, \endar vkljub preiskušenim provokaterjeni ni imela pravega uspeha. Glavni „inaher", ki je v nečednih zadevah imel običajno režijo v svojih rokah, je v tej zadregi prišel na sijajno misel! Ker pa je njegova ..izobrazba precej pomanjkljiva", ni razumel povsem besedo suverenitetn, ki se je parki - t v članku rabila. Sklepal je kot integralen ju-gosloveu le, ker je bila ta beseda v zvezi s Slovenci, da gre za strašno hudo stvar. Ista bi se dala izborno porabiti za denuuciacijo ..Gorenjca,, in mu, če bo le mogoče, naprtiti kak hud paragraf.
Po tem odkritju je sledilo najprej interno posvetovanje in rodila se je denunciacija, ena izmed zadnjih v Kranju, ki je še imela uspeh. Preiskušena režija je smotrno vodila celo akcijo. Odredilo se je najprej razburjenje ..naroda" nad člankom. Hlapci režima so se na komando, nekako teden dni potem, ko je članek izšel, začeli nad njim razburjati. Čim je bilo to razburjenje ugotovljeno, se je mož podal (sicer ima nalogo vzgajati mladino) z Gorenjcem na bansko upravo v Ljubljano, ter ga ondi zatožil. Tako pohujšljivo piše, du se morajo razburjati predvsem oni nacionalni borci, ki jim je skrb za mladino naložena. Režija je istočasno nakupila kakih 20 številk ..Gorenjca" in ga poslala na razne urade V Ljubljano in Belgrad ter z velikimi nadurni
Tabor «JRZ v Mengšu
Kraj. organizacija JRZ v Mengšu bo priredila, kakor je bilo že objavljeno, v nedeljo dne 7. junija 1936 velik političen tabor za ves Icamniški okraj in okolico.
SPORKD:
1. Ob 9. uri sv. maša v župni cerkvi.
2. Sprejem članov kraljev, vlade in drugih gostov.
3. Po sv. maši slavnostni sprevod po trgu.
4. Zborovanje na trgu pred spomenikom, kjer bo govoril min. dr. M. Krek, dr. D. 2vo-kelj in drugi govorniki.
Glede sv. maše se naproša vse, ki se bodo udeležili sprevoda, da zadostijo nedeljski dolžnosti v domačih cerkvah. Zbirališča za sprevod bodo od župue cerkve proti Malemu
»Zločin" pokojnega inženirja Skubica
čakala na uspeh svoje denunciacije. Upala je celo. da se ji posreči oblastveno ustavitev „Go-renjca".
Prvi uspeli se je pokazal s tem, da je kranjska cenzurna oblast naknadno članek, ki ga je poprej sama cenzurirala in dovolila, kon-fiscirala in razširjenje našega lista prepovedala. Nato je sodišče obvestilo našega urednika, da se ga zasleduje po čl. 3. zakona o zaščiti države. Pri tem je bilo še to dobro, da je ostal 5 3 na vabilu neizpremenjen. Režija je triumfi-rala ter nestrpno čakala daljnih odredb. Pa jih ni bilo — in ni bilol
Naenkrat so denunciantje po Kranju zajav-kali, patentpatriotje so govorili o hudih intrigah, ki strežejo po življenju enemu izmed glavnih podpirateljev režima v Kranju, češ, da se hoče moža, ki je zaslužen za nacionalno stvar, kakor še nobeden, iz Kranja prestaviti. Resnica pa je bila, da so ravno oni možje, ki so Gorenjca tožili, s svojimi obtožbami — res nehote, spravili svojega prijatelja v dokaj neprijeten položaj. In zopet je bilo potreba režijo spustiti v akcijo, da je svojega moža, četudi le začasno rešilu. Vse tako skrbno napravljeno delo, tako krasna denunciacija, o-stala je brez efekta, kajti tudi obtožba po §u 3 zak. o zaščiti države proti Gorenjcu je šla počivat v arhiv, kjer čaka na zgodovinarja, ki bo opisoval slavno JNS dobo v Kranju.
Tedenske novice
Ljubljanski velesejem od 30. maja do 8. junija vam bo dokazal, da naša čvrsta iu k napredku stremeča volja tudi v teh težkih časih gospodarske depresije ni klonila. Paviljon za paviljonom vam bo odkrival čuda domače iznajdljivosti, ki se je znala prilagoditi i novim zahtevam i plačilni zmožnosti širših slojev.
Karkoli potrebujete, boste našli sredi ogromne izbire vse: od strojev in poljedelskega o-rodja, tekstilnih izdelkov in avtomobilov, sta-, novanjske opreme in produktov živilske industrije, pa še mnogo druzega do najrazličnejših praktičnih novosti, ki vam bodo olajšale delo in pomogle pri varčevanju v gospodarstvu.
ten vozač in je neštetokrat prevozil to pot. Na ovinku ga je zaneslo in vrglo v obcestni jarek, kjer je nezavesten obležal. Vaščani so mu nudili prvo pomoč in so poklicali rešilni avto iz Kranju. Peljali so ga k zdravniku dr. Bežku, ki je ugotovil predvsem pretres možganov in mu zašil več ran na glavi. Kljub resnim poškodbam ga zdravnik ni dal odpeljati v bolnico ampak so ga odpeljali na dom, kjer se sedaj zdravi.
Mesto venca na grob pokojne gospe Jegličeve je daroval g. Ivan Savnik trg. v Kranju 200 Din za sirote v Marijanišču. Iskren Bog plačaj!
Za obisk velesejma v Ljubljani je železniška -,j*°?*AISJF NA TvR,SAT11^ J.ZLET„NA uprava dovolila 50°/n popust: za potovanje od   MORJE. Kdor se zeli udeležiti našega
Mengšu. Zato naj prihajajo vsi udeleženci po možnosti že v urejenih skupinah, da se bo sprevod razvil lahko takoj po sv. maši. V sprevodu bodo tvorile krajevne organizacije JRZ vsaka skupino zase; tako, da bodo za cerkljansko godbo jezdili vsi konjeniki iz Gorenjske, za temi kolesarji, okrašeni vozovi, narodne noše, oddelek zelenih kravat, slovenska dekleta v temnih krilih z zelenimi trakovi na belih bluzah in nato člani posameznih krajev, organiz. JRZ. Pravtako bodo šli v istem redu za domžalsko godbo vsi iz Domžal in okolice ter iz moravške doline in iz Radomelj ter Homca. Za mengeško godbo pa bodo korakali oni iz okolice in od spodnje Savske strani.
Vsem udeležencem javljamo, da so pripravljene shrambe za kolesa, za konje in vozove.
Bog živi!
V zadnji številki našega lista smo poročali o tragični smrti smrti ing. Skubica ter omenili, kako je bivši režim preganjal tega moža, ki je bil dobričina v najboljšem pomenu besede. Bil je prvovrsten strokovnjak v svoji stroki, a ga je slednjič režim brez vzroka neusmiljeno vrgel iz službe. Ostal je na cesti brez vsakih sredstev. Iskati je moral zaposlitve izven svojega poklica, da se je mogel skromno preživljati. Na tej poti je prišel tudi v Kranj, kjer je postal naš sofrudnik. Pri tem svojem delovanju pa je zakrivil ..zločin", ki je vreden, da ga ntmemo pozabljivosti, ker osvetljuje razmere, ki so tedaj vladale v Kranju m ker nudi kur je z njim v zvezi, h"ule-žuo snov «u tragikomedijo.
Dne 27. 10. 1934 je prinesel »Gorenjec" u-vodnik „V izvrševanju oporoke", katerega je pisal pok. ing. Skubic kot urednik lista. Člunek je bil napisan v patriotičnem duhu, razpravljal je o marseilljski tragediji in o kraljevi oporoki, tako, da ga stroga kranjska cenzura ni mogla razen par stavkov, (kar je bilo tedaj običajno) črtati. V bistvu ta censura ni našla ničesar slabega na članku, nakar smo ga v našem listu priobčili.
Tedaj je bil JNS režim v Kranju v polnem razmahu. Ker so imeli le JNS ar ji patent na patriotizem, j« bilo Že to nekaj nezaslišanega, da je ..Gorenjec" prinesel pairiotičen članek. Znana denunciantska kovačnica s celim svo-tim štabom, je ravno one dni posebno inten-
25. maja do 8. junija, za povratek od 30. maja do 16. junija. Na odhodni postaji je treba kupiti rumeno železniško izkaznico za Din 2,— ter celo vozno karto, ki velja za brezplačen povratek, potem ko so vam pii blagajni na ve-lesejmu potrdili obisk.
Parobrodska društva so odobrila posetnikom velesejma 50% popust, odn. popust, sestoječ v tem, da se s karto nižjega razreda lahko pelje v višjem: dopotovanje od 20. maja do 8. junija, povratek od 30. maja do 20. junija.
Na avijonih Aeroputa 50°/o popust za časa trajanja velesejma: od 30. maja do 8. junija.
KRANJ
Na državni realni gimnaziji v Kranju bodo letos začeli privatni izpiti dne 2. junija. Nižji tečajni izpit (mala matura) bo, pismeni dne 17. junija, ustni pa od 22. do 25. junija. Višji tečajni izpit (velika matura) se bo vršil in sicer ustni od 18. do 20. junija, pismeni pa od 12. do 16. junija. Popravni izpiti za IV. in VIII. razred bodo 9. junija.
Prijave za sprejemne izpite, ki se bodo vršili dne 26. junija, je treba poslati do 20. junija. Prijavam se morajo priložiti: šolski izkaz IV. razreda osnovne šole, v katerem mora biti ocena vedenja najmanje dobra in brez slabe ocene sploh. Nadalje se mora priložiti krstni list, iz katerega je razvidno, da je kandidat v starosti 10 -- 13 let.
Varnost prometa. 2e v prejšnjih številkah smo poročali o čudni modi, ki sc je razpasla v Kranju, da se divja z motorji po mestu na najprometnejših točkah, kakor tudi o spoštovanju prepovedi kolesarjenja po nekaterih ulicah.
Danes moramo naše ugotovitve samo še pov-dariti. Oblasti naj preiščejo slučaj, ko je kolesar vsled vožnje po prepovedani poti podrl na tla ženo in ji zlomil roko.
Zadnji cas je že, da dobimo v Kranju odredbo, ki bd natanko predpisovala promet po celem mestu' in ki se bo seveda tudi morala striktno izvajali.
Hudo se je ponesrečil. V nedeljo se je na cesti od Naklega do Pivke ponesrečil mesarski pomočnik Sumi Jože k Kranja. Bi) je spre-
romanja na Trsat in izleta na morje, naj se priglasi vsiaj do 6. junija in plača za vožnjo Din 160. _ Priglase sprejema župni urad v Kranju. Do takrat moramo vedeti, če se bo prijavilo toliko u-deležencev, da bo mogoč poseben vlak. Junaška doba Slovencev. Naš znani pisatelj č. g. Lavtižar Josip, župnih v Ratečah je zeli lepo opisal dobo Slovencev, ki so se morali bo riti proti svojemu tedanjemu najhujšemu sovražniku — Turku. On imenuje to dobo junaško dobo Slovencev. Knjiga obsega čez 20( strani in ima lepo ovojno sliko. Broširana stane Din 20.—, vezana Din 30.—. Nobene pro svetne knjižnice v Sloveniji ne sme biti, da nebi imela te lepe knjige. Priporočamo jo tudi vsaki družini. Število knjig je omejeno zato hitite z naročilom. Naroča se na naslov: Tiskovno društvo Kranj.
Čudna nadloga. V soboto zvečer se ie v gostilni na „Bekselnu" zbralo več brezpose.aih in močno popivalo. Gostilničar jih je hotel spraviti iz gostilne toda brezposelni so se mu uprli in niso hoteli zapustiti gostilne. Gostilničarja so hoteli pretepsti. Ko je njegova žena videla, kaj nameravajo, je hitro šla po brivca Jakšeta. G. Jakše je hotel brezposelne pomiriti, medtem pa ga je eden izmed njih sun': z nožem v roke ii; mu zadal precej močno ra no. K sreči so medtem prišli drugi ljudje končno pa še policija in je napravila red. Nekaj razgrajačev bo zaprli.
Bilo mu je slabo, zato se je skril na kor. pod klep. V petek po Smernicah se je - zbral pred farno cerkvijo mnogo radovednežev. N:< ki. ru v farni cerkvi so* med šmarni?no pobož cost jo dijaki našli skritega moškega. Ko j -videl, da je zasačen, je zlezel izpod klopi it> se začel opravičevati, da mu ja bil« slabo in da se je zato v legel pod klop. Ker je bilo nedavb vlomljeno v nabiralnike; ga niso hoteli kpusti iz kora, ker .*• slutili, da j« mogoče pruV na kor iz čisto drugih aamenov. Dijaki so ol vestili g. dekana in. orožjiišivo. Ogotaik je na šel pri/njem,,žepno baterijo in Šč*lko ter gt odpeljal na orožnilko postajo. Sedaj < noizyed** jejo, če nima na vesti ta taji človek že kakšen greh. i ,
STRAN 2
»GORENJEC«
Kdo izmed invalidov Kranjskega sreza bi reflektiral na to, da vzame v najem vojaško kantino? S 1. julijem bi se našla prilika. Ako se kdo zanima, naj se /glasi radi informacij pri tov. predsedniku Krajevnega odbora v Kranju zlatarju Rungusu Blažu.
V pokoj je šel po celem mestu dobro znan pismonoša g. Alojz švegelj. Služboval je dolga leta vestno in vztrajno ter je po dolgoletni službi na svojo prošnjo upokojen.
Zadnji torek je bila na terenu komisiju radi zgraditve nadvoza čez železniško progo pod Gaštajem. Ker bo klanec podaljšan približno do Labor je bilo potrebno zemljišče odkupljeno po 45 Din za kvad. meter. Brezposelnost bi se precej omilila s to graditvijo, zuio želimo da bi se čimprej to ostvarilo.
Oblastveno dovoljenje za izvrševanje gra-fuloške stroke za ves teritorij drav. banovine je izstavila kr. banska uprava v Ljubljani g. Feliksu Globočniku iz Kranja.
DENARNICA - POTEPUH. V ponedeljek zjutraj se je v Kranju v neki gostilni v zelo odlični družbi dogoddo sledeče:
Družba odličnikov. ki imajo sicer zelo lepa domača imena, čeprav niso slovenskega porekla temveč italijanskega in hrvaškega — se je po veseli noči lepo zabavala. Pri dobri kapljici so reševali razna važna vprašanja, — bili so namreč sami eksperti — in bi se stvar lepo končala, da ni veselja pokvaril dogodek, ki se more zgoditi samo v ..boljši" družbi.
Zgubila se je namreč denarnica, ki je ležala na mizi. Naravnost /manjkala je! Seveda so se takoj dali v lov za odbeglo denarnico, baje so celo pretili z osebno preiskavo. Vendar do tega menda ni prišlo, ker je bila ..odbegla" denarnica sama tako previdna in prišla na dnn pod klopjo. Nastal je velik kraval! Doglavnik kranjskih JNS generalov je obkladal strokovnjaka lepe igre /<i /eleno mi/o celo / lepim priimkom ..tat", vse to pa še primerno pov-darjal /. rokami in nogami.
Mogoče bi se komu še godila krivica, da ni temu napravil k"nec mestni stražnik, ki je nedolžnega in nesrečnega človeku menda celo odpeljal na zajtrk v mestno hišo na ..ričet".
Očividec pripoveduje, da je imel stražnik pri reševanju nesrečnega človeka precej težav posebno z lastnikom poteptiške denarnice. Ta je bil močnejši od njega po rasti pa tudi po svoji moči —. nesrečnika je pa menda držal kar v zraku.
Ker se je to /godilo med samimi odličniki. se je seveda vse utonilo takoj ..zatušati".
Bilo bi pa dobro, da naš klavni magistrat energično poseže v to zadevo in jo razsvetli, — če mu morda De bo nerodno. —
SMLEDNIK
Sadovi brezverske vzgoje «e kažejo vsepovsod. Žalostno so odjeknili preko cele Slovenije nedeljski dogodki v Goricah, ko je tolpa komunistov, kakor so sami kričali, izvršila n;i-pad na vas. župnišče in cerkev. Pa se je dogodilo nekaj še hujšega pri nas. V noči od 26. na 27. maja je bilo vlomljeno v našo lepo žup-no cerkev. Nekdo je s krampom vlomil pri zakristiji, šel skozi okno v zakristijo in odprl s krampom omaro za cerkvene predmete V omari je bil 1 ciborij in dva keliha, toda teh se malopridnež ni polastil, hotel je izvršiti še hujše. S si\o Krampa je!odprl tabernakelj. Hostija v monštranci je bila zjutraj prevrnjena, ravno tako so bile tudi hostije v ciboriju v neredu. Ne ve se, ali je to povzročil udarec s krampom na tubernakelj in ali je hudobnež hote to storil. Nadalje je vlomil tudi v vse eerkvene nabiralnike. Dne 27. maja zjutraj, ko je orga-nist opazil vlom so našli vse stvari in niso ničesar pogrešali. Predr/než, ki je napravil ta vlom. pač ni šel za tem, da se polasti cerkvenih predmetov ampak je hotel na ta način pokazati svoj gnev do cerkve. Slovenski narod, ki si še vedno veren, zakaj rediš na svoj'h prsih gadjo zalego, ki ti v«ak čas postane lahko usodepolna. Vstanite slovenska funtje iti obračunajte s temnimi elementi, ki teptajo to, kar je nam vsem sveto.
Tukajšnje orožništvo je uvedlo vsestransko preiskavo in upamo, da bodo vsi tisti, ki so bili na tem nočnem pohodu kakor tudi vsi tisti, ki podpirajo tako delo. padli v roke pravice.
PREDDVOR
Prvo sv.t-to obhajilo otrok bo na binkošlno nedeljo in se ga bo udeležilo 44 otrok.
Oglejte si razstavo dobitkov za tombolo gasilske čete. ki bo na sv. Petra 2°. junija. Pohitite / nakupom tablic ki jih dobite v vsaki trgovini in pri vseh članih gasilske čete.
Prosvetno drnštvo je zaključilo na vnebohod gledalilko sezono. Udeležba je bilo dobra kljub slabemu vremenu. Obeta se nam še eno gostovanje akademske zveze.
GORICE
Kako nevarni lahko nostanejo brezposelni, ki se potepajo okrog po deželi, nam priča dogodek, ki se je dogodil v noči od nedelje na ponedeljek v Goricah na Gorenjskem.
Na Golniku se je v nedeljo /bralo okrog 12 delomrznežev, ki so -i p t- i upravi zdravilišča izprosili hrano. Ko so <e dobro najedli so nekje iziuknili žganje, ?e dobro napili in odšli iz Golniku v Gorice, Tu so odšli v gostilno Kleindinst, kjer so popili okrog 12 litrov vina. V gostilni je bilo tudi nekaj domačih fan-
tov, ki pu niso ravno na najboljšem glasu. Med brezposelnimi in domačini je kmalu nastal prepir in splošen pretep, v katerem sta bila dva domačina celo ranjena.
Tuji delomrzneži so zahtevali še pijače, toda ko jim je bila ista odklonjena, so se spravili nad gostilničarja in opravo v gostilni. Razbili in zlomili so skoraj vse, kar jim je prišlo pod roke. Gostilničar je seveda moral pobegniti pred temi razbojniki.
Sedaj so se podali v vas in v svoji jezi začeli razbijati mirnim vnščanom okna in šipe. Tako so 12 posestnikom razbita vsa okna in šipe. Med rnz.grnjanjem so sebe imenovali komuniste, pretili celi vasi s požigom in smrtjo. Ko so v vnsi končali, so se podali nad župnišče. Tu so razbili vsa okna ih sreča je bila, da niso vrata v župnišče popustila pod pritiskom, ker bi se lahko zgodila še večja nesreča.
V svoji podivjanosti so se spravili tedaj nad cerkev, kjer so razbili kljuko in pločevino na vratih.
Po tem dejanju so se razbežali na razne strani. Eden je celo obležal v Klemdinstovi gostilni, ostali pa so se še skoro celo dopoldne mudili okrog vasi. Pri nekem kmetu so ukradli kurjih jajc in jih spekli. Ob 11. uri dopoldne so prišli tržiški orožniki, ki so trojico vlovili in aretirali, ostali pa so se razbežali. Aretirani so Rudolf Osel pristojen v Šenčur. Blaž Čolnar iz Mengša in Vinko Makovec iz ZiroT, Tudi imena ostalih udeležencev tega divjaškega napada so /nuna in upamo, da bodo tudi ti kmalu prišli v roke pravice. Da 80 prišli orožniki takoj zjutraj, bi bili seveda že vsi na va rnem.
Res je že skrajni čas. da merodnjni ukrenejo potrebno, da se ta mnsn delomr/ne/ev napravi neškodljiva svoji okolici.
KOKRICA
Prostovoljna gasilska četa na Kokrici priredi v nedeljo dne 14. junija loterijo. Vsi predmeti so razstavljeni pri tov. Laknerju na Kokrici. Prečitajte oglas na zndnji strani.
TRŽIČ
..Zgodovinski drobci župnije Tržič. Spisal Viktor Kragl." To je naslov knjige, ki roma v teh dneh iz hiše v hišo. i/, rok v roke. O ničemer drugem se skoraj ne govori, kakor o tej 460 struni dolgem spisu, k; smo ga vsi s težavo pričakovali. Povsod si sliši snmo takole: ..nli sj /e videl:" „ali si že bral". Nekateri za drugo, Zadnje dneve sploh nimajo čncn še za Abesmijo ne. ure in ure pregledujejo knjigo. Vsi m vsak jo hoče spoznati, in to ni lahko, Saj   knjigo krasi 2'»0 slik v raznih formatih.
večjih in manjših, ki predstavljajo naš kraj, znane osebnosti. Najrajši bo v knjigi imel pač vsak sliko glavnega oltarja. Tudi Laverjev križev pot bo marsikdo občudoval. Da bo vsnk vedel, na kateri strani neba je doma je pri-dejan točen načrt Tržiča. Posebnost naše zgodovine je ta. da je ves naš okraj opisnn po hišnih številkah, da vsak ve, kako in kuj je z njegovo hišo. Bolj g. pisatelj ljudstvu ni ran' gel ustreči. Naše cerkve in kapele in pobožno-sti v njih so lepo opisane. Da smo hvale/ni zaslužnim Tržičanom priča poglavje o tržiških dobrotnikih in karitativnem delu. Pri čitanjtt tržiških dušnih pastirjev, župnikih ali tudi kaplanih, bo v/trastel v ljudeh marsikateri lep spomin, šolstvu in javnim uradom, ki so ali so bili v Tržiču, je orlkazano častno mesto, prav tako domačim kulturnim delavcem. Pri obrti in industriji zaslužijo povdarka domače čevljarstvo, kovaštvo, predilnica, zlasti Runo, ki nudi mnogim kruha, ki bi bili sicer na ce'ti. Pregledno je obravnavano društveno - kulturno življenje. Nekaterim ni všeč, da so poee!:na društva brez slike ali prekratko obdeluna. Tem bi rekli samo to: Knjiga je izdana za stoletnico farne cerkve, zato motra biti bolj povdnrje-no, kar je pri fari služilo, ne pa bilo brezbrižno ali celo oviralo farno življenje. Dalje: podpore ni Založništvo prejelo nobene tudi ne od občine, čeprav knjiga obsega splošno zgodovino. Pri društvih bi bilo zanimivo slišat o-naslednikih nekdanjih nemškutarskih pevskih, prosvetnih, telovadnih društvih. Mnogo zanimivosti je nakopičenih v ..Domačih iverih". Splošno kritiko knjige bodo napisali strokovnjaki. Zgrešil bi svojo sodbo o knjigi ti-ti. ki bi sodil knjigo po osebnih" vtisih o knjigi in kraju. Pisateljev namen je bil, da Tržičanom nekaj daruje ob stoletnici njihove cerkve, kur jim bo ostalo. To mora biti osnovna misel vsakogar, ki knjigo čita. In to svojo nalogo je g. pisatelj odlično i/polnil. Več ni nameraval. Nikakor pa nočemo s tem reči, da knjiga ni znanstvena, Zgodovinska resnica je točno podana, toda to prednost ima, da piše za ljudstvo. Znan«tvenih knjig /a ljudstvo, ki jih pa ljudstvo ne razume, no rabimo. ljudstvu je pisana knjiga - ljudje sn jo sprejleli, ob njej uživajo in oživljajo spomine. Naj knjiga da veliko opore in poživitve sirom Slovenije znani tržiški domačnosti, ki bo tudi v naprej našemu nesigurnemu življenju dujalo mnogo uteho! Zato knjigo pozdravljamo. G. pisntelju župniku Kraglu - tržiškemu rojaku pa se iz =rca zahvaljujemo za njegov trud in ljubezen, ki ga je pri delu vodila!
Duhovna priprava za slavnost stoletnice 'e
bo ta leden zaključila / moškimi duhovnimi vajami. Otvorili so to pripravo 103 prvoobha-
Ne raZBTietUJte denarja! Oglejte si poprej našo novo in veliko izbiro vseh vrst pomladanskih oblači!. I
Ikli■ #41t*l\#OW*% 4vi nraHnnCT* * dobra izdelava in kroj. 2. izredno trpežno blago. 3. neverjetno nizke cene! | HIUUIII1U  Vdlll   lil |ll VUI1V91I ■   Posetite nas brezobvezno in prepričajte se kar je v Vašo korist! i
_Prodajalna „TiVAR", Kranj j
Skerbec Matija.
Šenčurski dogodki
(Dalje) Družba prihaja.
Gorje mu, kdor biva sam! To posebno bridko občuti jetnik! Samica, samotna jetniška celica, kjer so jetniki ali v preiskovalnem /uporu, ali pet že obsojeni v tako kazen, je zelo neprijetna reč! Nekoč sem opazoval v zverinja-iu medveda, ki je. bil sam v kletki. Revež je hodil v svoji kletki neprestano okrog, tu in tam se je malo ustavil, potem pa je zopet krožil okrog ob ograji. Pa sem si mislil: Čemu pač tako brez cilja kroži po kletki? Kaj pač „misli"? Kakor tisti medved, samoten v celici brez družbe, je jetnik v samici. Cas neznansko počasi poteka! Ponoči komaj čakaš dneva, podnevi komaj pričakuješ rešilne noči, da bi vsaj v spanju hitrejše minil čas. Po sobi hodiš sem in tja, neštetokrat premeriš celico, o-pazuješ muhe in pajke, še stenice so v takem položaju zanimive! Če slišiš na hodniku kak šum, je to že dogodek! Posebno v preiskoval-»em zaporu je neprijetno, ko nič ne veš. kaj se godi zunaj, ko te ločijo cd vsega sveta. Vedno pričakuješ, kdaj se odpro vrata in greš na na svobodo, kdaj zarožljajo ključi, da greš vsaj na zaslišanje, ali da morda vendar dobiš kaj tovarišije. Tako sem tri dni preživel sam v .samici", pa je bilo dovolj! Skušal sem o-praviti ob tej priliki male duhovne vaje, a v takem položaju se ne more kaj prida ne premišljevati in ne molitil Mene vsaj niso nadlegovali, če sem iegal na .prijazno* posteljo, drugi pa še te dobrote niso smeli uživati! V nekaterih celicah, se mora sploh postelja po dnevi zaklopiti k zidu :n jetniki ne smejo čez dan nič leči na posteljo. Pa vendar postane človek silno utrujen. Malo ležeš na posteljo, pa zopet vstaneš in začneš svoj .medvedji" iz-prehodt Samo tri dni sem preživel sam V »samici", pa je bilo kar dovolj te prijetnosti! U-boga tovariša Brodar in UuAjk sta celih 14 dni samevala v svoji celici, popolnoma ločena od vsega svetal
V petek, dne 2?. raaja, sem cel dan meril" svojo celico. Mimigred" sem zvedel, da »o jih že več' aretirali io da pričakujejo velike ude-
ležbe v policijskih zaporih . . . ! Zvečer zgodaj ležem spat. Komaj pa dobro zaspim, pa zarožljajo ključi, na hodniku se zasliši ropot, govorjenje, električna luč v celici zasveti, vrata se otlpro in z velikim šumom in smehom vstopijo trije ..veliki zločinci". S seboj so imeli „pun-kelne", v katerih so nosili odeje, blazine in druge take potrebščine za prijetno spanje. Kakor da bi me električna sila vrgla s i>ostelje, tako hitro sem skočil iz ..krevetn" in pozdravil tri nove ve«ele arestante, ki so bili: Pogačnik Anton, kaplan iz Predoselj, Zabret Jo/ko. tovarnar iz Britofu in Zabret Lojze, tovarnar iz Bobovka. To vam je bilo veselo snidenje!
Po prvem veselju in navdušenju vsled prihoda nove prijetne družbe, takoj prevzamem .cimerkomnndo" in pravim: ..Fantje, pri vojakih je v vsaki sobi ..cimerkomandant", tu sem jaz najstarejša šarža, zato takoj prevzamem komando v sobi in prosim, da se mi brez u-govoro vsi pokorite kot arestantovski rek ruti! Dokler je še luč, si hitro napravimo postelje z vašimi prijetnostimi, ki ste jih prinesli! Tudi na me niso po/abili in so mi prinesli rjuhe in odeje. Kot star vojak jim hitro napravim kar mogoče udobne postelje in spravim novince spat. Na to pa kratko poročam, kaj vse sem tekom svojega arestantovskega življenja že doživel, česa me do!že, po čem posebno radovedna policija izprašuje. Na to oni pripovedujejo, kaj se je ta čas zgodilo zunaj. Kako love po vsej Gorenjski .punturje", kako so tega in drugega aretirali, da so že vsi zapori polni, da so z njimi vred pripeljali tudi akademika Lojzeta Ilijo, da dirja .Zeleni Henrik", — tako se je imenoval policijski avto, — po Gorenjski in vozi kakor živino Koroščeve pristaše v zapore, da se v Cerkljah in Šenčurju fantje skrivajo po gozdovih, da je žan-(larmerijo pomnožena po vsej Gorenjski, kjer vlnda velikansko razburjanje itd. Pozno v noč smo kramljali in si tako pripovedovali vsak svoje storije. Posebno zanimivo je bilo poročilo g. Antona Pogačnika in g. Jožka Zu-bretu. Naj kar sama pripovedujeta!
G. Pogačnik Anton, kaplan v Predosljih pripoveduje:
..Ko so aretirali Brodorja, Uninika in Vas. »e je začelo med ljudmi Kušljati, da pridejo
tudi drugi na vrsto. Po preduški župniji se je ra/nesla govorica, da bodo kmalu aretirani kaplan Pogačnik. Jožko Zabret in Lojze Zabret. Danes zjutraj — petek po pra/niku sv. Ileš-njega Telesa — sem šel kakor po navadi v šolo. Ob 11. uri dopoldan se vrnem domov. Kmalu na to pa se zaslišijo po stopnicah težki koraki. V mojo sobo stopi orožnik z. nasajenim bajonetom in mi napove: .Gospod kaplan, v imenu postave ste aretirani!'' .Dobro", pravim na to, ,.se takoj pripravim." Zandnr odvrne: ..Nič, kar gremo!" Jo/, mu pravim: .Nekaj obleke bom pa že smel vzeti s seboj." Mož postave pa dalje pritiska: .Kar gremo!" Odgovorim mu: ..Službene zadeve bom pn vendar smel izročiti g. /upniku?" Orožnik na to: ..Pokličite g- župnika". G. župnik svetnik Zupane je bil ravno v cerkvi. Z orožnikom greva v kuhinjo, kjer prosim kuharico, naj pokliče g. župnika, ker sem aretiran. Ta od strahn zavpije, zdrvi iz huhinje v cerkev, med potjo pa zakliče ljudem, ki so se že zbirali, da so me žandarji aretirali. Ljudje so namreč videli, kako je bil aretiran Jožko Zabret in kako so jo žandarji zavili proti župnišču in so takoj sumili, da gredo tudi po mene. Z žandarjem sva stala med župnijskimi vrati. Med tem časom izstopi g. svetnik Zupane pri zakristijskih vratih iz cerkve in v tem trenutku zapojo v zvoniku zvonovi. Orožnik me zagrabi za levo roko in me potegne za seboj takega, kakor sem bil v sobi brez klobuka in brez vsega, razen dveh dinarjev, ki sem jih imel v žepu. Na voglu župnišču so Čakali še trije orožniki in naenkrat sem se /našel sredi med štirimi žandarji, ki so me odpeljali, kakor največjega zločinca.
Radi /vonenja ob 11. uri dopoldne so takoj vedeli vsi /opijani, da se je moralo zgoditi nekaj neobičajnega <n ker se je že prej iui-Ijalo, da bom aretiran, je takoj vedela vsa župnija, da me ženejo žandarji v znpor. Vsnj 'NVo vse župnije je klenkanje zvona globoko zadelo v dušo, ker pač vsi dobro vedo, da se mi je zgodila velika krivica. Tokrat je bilo polno ljudi mi polju. Vrgli so od sebe nsotike in vile, pustili pluge in živino in drugo orodje in so od vseh strani drveli proti župnišču. Nekateri so nas dohiteli že v vasi. drugi so pa tekli po tKilju /a nami. Ko so po podružnicah
predaške župnije zaslišali zvonenje pri farni cerkvi, so kmalu nato pričeli slovesno zvoniti po vseh podružnicah z vsemi zvonovi, kakor ob največjih praznikih. Cele množice mož, žena, fantov in deklet iz župnije so prihajale in vsi so se v joku poslavljali od mene. Pri tem je padla marsikatera bridka beseda o nasilnem režimu. Da bi preprečili to poslavljunje in zbiranje ljudi, so žandarji krenili z menoj s ceste na polje, kjer so me vodili po raznih oznrnh proti Kranju. Ljudstvo pa za nami. Parkrat so hoteli žandarji razgnati množico z bajoneti, pa sem interveniral, naj ljudi puste v miru. V Ilovki se je poslovila zudnju večja gruču. Poslovil sem se od ljudi z besedami, da tako veličastnega sprevoda in tolike ljubezni še nisem bil nikdar deležen in je tudi ne bom. Vsa čast taki župniji, ki tako spremlja svojega dft* hovnika tudi na težki poti.
Komaj pu prekoračimo mejo predaške župnije in stopimo na tla kranjske, se slovesno oglasi v pozdrav veliki zvon na Rupi. Predaški fantje so hiteli naprej na kolesih in oskrbeli, da je zvonilo tudi na Rupi. Ko pridemo do cerkve, je pričelo zvoniti poldan. Na glas pri-čnem moliti angelovo češčenje, in tudi orožniki se odkrijejo in molijo na glas, — še kar dobro so molili. Po skritih stezicah smo se bližali Kranju mimo Prevole. Ko pridemo v mesto, mi voli poveljujoči žandnr, naj stopim naprej, najbrž zato da bi ne vzbujali pozornosti, če bi se videlo, da me ženejo. Pa sem mu rekel, da me ni nič sram, da sem celo ponosen na to aretacijo, naj le ljudje vidijo, kako se pri nas zapirajo nedolžni ljudje. Končno je poveljnik mojega spremstva odposlal vse žandur-je proč ir. sva šla le sama s komandirjem po mestu na orožniško postajo."
K temu poročilu g. kaplanu Pogačnika bi pristavil le. da se on ni udeležil nobenega shoda, da ni storil nobenega političnega koraka in vendar so ga obdolžili najhujših zločinov in je moral dva meseca popolnoma nedolžen preživeti v zaporu kljub svojemu rahlemn zdravju. Prav bali smo se za njega in njegovo zdravje, pu je vse tako junaško prenašal, da smo se mu vsi čudili.
»GORENJEC«
»♦^»■»•'»•■»■vv*-*^-'** STRAN 3
janci 17. maja; po popoldanski mesečni .otroški pobožnosti" jim je Marijin vrtce priredil lepo akademijo. Na večer so začele duhovne vaje dekleta. Ob sklepa na Vnebohod je bilo do 700 obhajil. Od praznika do nedelje (24. maja! so se še bolj vestno udeleževale svojih pridig naše matere ter se utrjevale v ljubezni do svojih otrok in družin pa tudi do Boga. Zdaj do nedelje po litanijah ob tričetrt na 8 zvečer in ob 5, zjutraj bodo hodili še možje poslušat preč g. Ludovika Savlja, ki vse vodi, da bomo vsi živi člani fare in svete Cerkve. Naj Bog vse to delo blagoslovi! Razstava cerkvenih novosti bo o binkoštih v knplaniji.
Vence dekleta že pletejo. Veliko jih bo treba, a roke so pridne.
Mlaj:. se bodo dvignili. Pripeljali jih bodo Dolinci in Sentanci bodoči teden.
Slovesna tridevnica se prične s slovesno sv. uro v četrtek zvečer pred junijskim prvim petkom v farni cerkvi. V petek bodo krasili farno cerkev - jubilantko. Mi pa bomo počastili tržiškega patrona sv. Jožefa na griču. V soboto zvečer bo slovesnost v farni cerkvi, svoje ranjke pa bomo z govorom, pesmijo in godbo počastili na pokopališču kot v vernih dušah. Po teh pripravah bomo praznovali svoj naj-slovesnejši dan v tem letu. Podrobnosti bodo v Cerkvenem glasniku.
Botri in botrice
Pravkar dospela nova zaloga vsakovrstnih ur, zlatnine in srebrnine po najnižji ceni, zatorej hitite z nakupom. Oglejte si krasno izložbo, ker edino tu dobite veliko izbiro in po znižanih cenah. Popravila kakor urarska in zlatarska se izvršujejo pod garancijo. Prva največja urarska in zlatarska trgovina na Gorenjskem
Ivan Levičnik
Kranj — Jesenice
Kupujem staro zlato in srebro 3
Pokopali cmo pretekli petek znano gospo Ido Mallvjevo - Boncelnovo, ki je umrla na Dunaju. Ob veliki udeležbi pogrebcev so jo položili v domačo grobnico. Radi vnetja slepiča je umrl 26- letni Franc Meglič-Blejčev od sv. Ane. N. v m. p.!
Vendar! 27. V. (beri sedemindvajsetega maja) so sprejemali na občini občinski proračun. Potoilne bolečine so bile skrite. Ni čuda, dva meseca je bilo treba čakati več, kakor zakon dopušča.
Šport je tudi pri nas znana besedo. Javno v nogometu nastopa le Svoboda, ki je imela v -nedeljo v gosteh S. K. Soro iz Škofje Loke. Brez surovosti ni šlo: pretep, zdravnik in celo bolnica. Tako je, kot pravi knjiga o Tržiču: ..Šport je lahko plemenit, lahko pa tudi kvarno vpliva na človekov značaj."
Razširitev ljubljanske bolnice
Razmere v ljubljanski javni bolnici so se zadnja leta tako poslabšale, da predstavljajo že resno socialno nevarnost za naše ljudstvo. To dejstvo je toliko bolj usodno, ker ljubljanska javna bolnica vrši važno nalogo centralnega zdravstvenega zavoda za Slovenijo. Zato ni dvoma, da je vprašanje sanacije razmer v tem zavodu eno izmed najbolj perečih vprašanj slovenskega naroda.
Da se odpomore tem nevzdržnim razmeram in tako izogne posledicam, ki bi lahko nastopile, če bi se z rešitvijo tega vprašanja še nadalje odlašalo, se je osnovalo društvo ..AKCIJA ZA RAZŠIRITEV LJUBLJANSKE BOLNICE." To društvo ima namen, da pokrene splošno akcijo za hitro rešitev tega problema, akcijo za čimprejšnjo zgraditev nove moderne organizacije zdravstvenih zavodov po vsej Sloveniji, katero bi dopolnjevala moderno urejena klinika v Ljubljani. Le na ta način bo zadoščeno zdravstvenim potrebam slovenskega ljudstva, kot tudi znanstvenim potrebam slovenske univerze.
Ni dvoma, da je naloga in tudi dolžnost predvsem države in samo države, da skrbi ona /a ljudsko zdravje in da nam tudi ona po-
stuvi v Ljubljani novo moderno bolnico. Zato bo delo te akcije usmerjeno predvsem v to, da nam država to našo prepotrebno zahtevo čimprej realizira. Da bomo uspeli, je potrebno, da se širše plasti slovenskega naroda zainteresirajo za to delo. V ta namen bo ..Akcija"' organzirala po večjih krajih Slovenije javno ljudska zborovanja Prav tako zborovanje se bo vršilo v nedeljo, dne 7. junija ob deveti uri dopoldne na Glavnem trgu v Kranju. Kot govorniki bodo nastopili:
Primarij dr. Meršol, dr. Bežek J., akademik Ravnihnr L., pisatelj Javornik Mirko in zastopniki strokovnih organizacij. Le v sknpnem delu moremo pričakovati uspehov.
Akcija za izpopolnitev ljubljanske bolnice.
Gibanje Kmečke zveze
Na Vnebohod je bila ustanovljena Krajevna kmečka zveza v Velkih Laščah. Dasi se je prejšnjo nedeljo vršil tamkaj velik političen shod in je bil občni zbor Kmečke zveze ruzgla. še.n še-le istega dne, se je zbralo v dvorani Zadružnega doma okrog 100 kmetov in kmečkih fantov, ki so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem zastopnika glavnega odbora. V odbor so bili izvoljeni sami ugledni gospodarji in preiskušeni javni in zadružni delavci, kur je zadostno jamstvo, da bo ta organizacija uspešno zastopala kmečke koristi.
V nedeljo dne 24. maja je bila ustanovljena tudi krajevna kmečka zveza v Begunjah pri Cerknici kot prva v logaškem okraju. Čeprav je kmečki živelj tamkaj v tako težkem položaju kot malokje, je vendar značilno, da se je ravno Kmečke zveze oklenil z neomejenim zaupanjem. Za načelnika te Krajevne kmečke zveze je bil izvoljen znani borec za kmečke pravice tov. Kronjc Jakob, pos. v Topolu. Tudi ostali člani odbora so po večini mlajše moči, kar je še posebej razveseljivo.
Istega dne je bilo ustanovljena tudi Krajevna kmečka zvezo v Šmartnem pod Šmarno goro, kjer je zo«topal Glavni odbor som predsednik Kmečke zveze g. Brodar, ter še v nekaterih drugih krajih.
Kongres esperantistov v Ljubljani
Na binkoštne praznike prirede jugoslovanski esperontisti v Ljubljani kongres, ki obeta postati prav lepa manifestacija ideje svetovnega pomožnega jezika. Dejstvo je, da prednjačijo ljubljanski esperantisti glede na smotreno in vztrajno delovanje vsem esperantskim društvom v državi, čeprav imajc drugod večje število članstva. Ni bilo vedno tako. Zgodovina naših esperantskih kongresov nam najlepše kaže nihaje v porastu in pojemanju aktivnosti. Glavna kongresna mesta: Split, Zagreb, Maribor, Slav. Brod, Belgrad, Osijek in sedaj Ljubljana označujejo tudi najvišji vzpon v gibanju. Temu rj ni čuditi. Vztrajno in zaradi tega plodno delo zahteva velikega napora sorazmerno malega števila esperantistov-voditeljev. Še tako velik idealizem ohromi sčasoma. Javnost je po večini apatična, skopa je s priznanjem za delo, ki je v svoji osnovi ne samo kulturno in človekoljubno, temveč tudi koristno za narod. Čudež esperantskega gibanja obstoja v tem, da liki čarodejni triglavski roži vzklije nenadoma tu in zopet tam, da zamaši morebitne vrzeli, ki so nastale, da zajame nove pokrajine in nove plasti naroda.
Esperontsko gibanje se širi pri nas, po Evropi, po celem svetu. Toda rezultat je vedno porast. V primeru z razvojem modernih tehničnih pridobitev je videti razvoj esperanla počasen. Znanje esperanta ni mogoče kupiti kakor avto, radio ali gramofon. Treba je aktivnega napora, vere v bodočnost človeštva, mnogokrat samozatajevanja. Ko bodo odločujoči faktorji spoznali, kakega pomena je esperanto prav za male narode, tedaj se bo šele videlo, kako velikega pomena je bilo dosedanje delo esperantskih pionirjev. Jugoslovenski esperantisti se vesele kongresnega snidenja v beli Ljubljani, ker vedo, da bodo deležni prisrčnega sprejema, izbranega sporeda in krasnih izletov. Prav pred 10 leti se je vršil kongres v Mariboru in udeleženci trde, da se ga še denes radi spominjajo. Ljubljanski kongres ga bo brez dvoma še prekosil. Polovična vožnja je dovol jena.
Reklamna prodaja otroških vozičkov!
Športni vozički Din 175-, 225-, ?50-. Najfinejši, lepo svetlo lakirani D. 350-510. Globoki vozički Din 595-, 450-, 660-,
Najfinejši, avto oblika        Din 750-850.
Ležalni stoli!
komad samo Din 39'-. Boljši s podaljškom za noge Din 59'-.
Ivan Savnik, Kranj
DELAVSTVO
VAŽNOST STROKOVNE ORGANIZACIJE ZA POLJSKO DELAVSTVO.
Časopisje poroča, da se v kmetijskem ministrstvu korenito dela na zakonu o poljedelskih zbornicuh. Te bodo velike važnosti za delavstvo, ker lx> našlo v njih svojo prvo zaščitno ustanovo, seveda če bo le zakon dajal zbornicam potrebna pooblastila v tem oziru.
Strokovna zveza poljedelskega delavstva je bila prva, ki se je z osnutkom zakona temeljito pečala in stavilo ministru potrebne izpre-minjevalne predloge. Ta slučaj jasno kaže, kolikšne vrednosti je strokovna organizacija tudi za kmečko delavstvo. Če naša organizacija ne bi obstojala, bi šla vsa javnost in tudi poljsko delavstvo molče mimo predlaganega zakona. Mogoče bi se v parlamentu kdo spotaknil nad njim. Najbrže pa tegu ne bi storil iz ljubezni do delavstva. Ker je pa storila našo organizacija dolžnost, je stopilo kmečko delavstvo v vrste zavednega delavstva, ki vedno pove glasno svoje zahteve, ki jih ima v konkretnih stvareh. Odločujoči Činiielji se morajo ha viti z našimi zahtevami in jih bodo morali upoštevati, če hočejo, da bodo poljedelske zbornice prijeten in zadovoljiv dom tudi za deluvstvo in ne le za kmečke gospodarje.
K osnutku zakona o poljedelskih zbornicah so se oglnsili tudi marksisti v ..Ljudskem glasu", ki se je široko razpisal o novem zakonu. Za gospode sodruge je stvar s teui urejena. Soj sami dobro vedo, da o stvari nia« poklicani
pisati in soodločati. Saj imajo zato edino legitimacijo le strokovne organizacije, ta pa jc v imenu poljedelskega delavstva itak že govorila.
Poljedelsko delavstvo si mora vse to dobro zapomniti in upoštevati. Strokovna organizacija kmečkega delavstva je tu! Obstoja in dela. Njeno delo ni kričanje, temveč tiho, pa ravno zato tudi smotrno. Pravo delo za dobrobit delovnega človeka tudi drugačno ne more in ne sme biti.
Delavci! Oklenite se svoje organizacije, delajte za njen in svoj dvig!
Strokovna zveza poljedelskega delavstva Ljubljana, Tvrševa cesta 29. . 1.
y^^SS»%    Za vsakogar! /JDLSJ| Od 30. maja do 8. | 2^kTdyKr junija potovanje
V*^BltSIB|¥ i Y '-JubSjano na
LJSBLJAHSK1 VELESEJEM
Polovična voznina na železnici, parebrodih, avijonih. ^Železniška izkaznica se dobi na
odhodnih postajah po Din 2*-. Razstava industrije in obrti. Gostinska razstava (hoteli, restavracije, gostilne). .Sodobna gospodinia" — Modna revija. Pohištvo. Avtomobili. Male živali.
Razstavni  prostor zavzema 40.000 m2
Iz pisarne Kmečke zveze v Ljubljani
Tista pripravljalne odbore, ki 5e niso vložili pravil, ponovno prosimo, da to takoj store. Organizatorično delo mora biti čimprej dovršeno, da bo organizacija lahko začela z izvajanjem našega programa.
Pospešite ustanovne občne zbore! Mnoge Krajevne kmečke zveze, ki že imajo potrjena pravila, odlašajo ustanovne občne zbore brez prta-ve potrebe. Zato prosimo še enkrat! Izpeljite ustanovne občne zbore, kakor hitro mogoče.
Govorniki! Vsled velikega števila o!>čnih zborov, ki se sedaj vrše, je nemogoče, da bi glavni odbor poslal na vsak občni zbor zastop. nika kot govornika. Zato si, kjer je to le količkaj mogoče, pomagajte z lastnimi me?rai, oz. se obrnite na zastopnika Vašega okraja v Glavnem odboru. Predvsem pa: ne odlašajte zaradi tega občnih zborov.
Poročila: Mnoge Krajevne kmečke zveze, ki so že imele ustanovne občne zbore, še niso poslale Glavnemu odboru tozadevnega, poročila. Nujno prosimo!! Za vse one organizacije, ki občne zbore še-le prirejajo pa velja: Takoj po izvršenem ustanovnem občnem zboru poš. Ijite Glavnemu odbora ..Poročilo oustnnovnem občnem zboru"; Obrazec so prejeli vsi. pripravljalni odbori. Obenem pošljite kratke dopise tudi v kmečke liste, ki se pri vas čitajo.
Novoizvoljene odbore opozarjamo na okrožnico št. 1 toč. 4, k, 7, 8 in 9.
ž  a   h M
Delo ..Kranjskega šahovskega kluba" v prvem letu obstoja.
KSK je zaključil svojo prvo sezono. Ze iz števila članstva (85) se vidi, da je zanimanje za šahovsko igro v Kranju zelo veliko. Klub je od obstoja redno na delu in se je nivo šahovske igre dvignil na zavidno višino. Klubov kapetan g. Sorli ima gotovo največ zaslug, da isti tako lepo uspeva. Tudi predsednik KSK g. dr. Megušar je zeio agilen in je klub gmotno ia moralno močno podprl. ,
Prva prireditev KSK-a je bil mateh z S k. Šempetrom iz Ljubljane, dne 26. januarja v Kranju. Ljubljančani so zmagali 12Vt:71/t, kar je bil brezdvoma za KSK lep uspeh, saj igralci niso imeli potrebne vaje. Revanžni mateh se je odigral 26. aprila v Ljubljlani. čeprav "je bilo moštvo KŠK-a močnejše kakor prvič, je vendar sledi! nepričakovano hud poraz 1SV| : 6>/« Članom manjka predvsem rutine, ki je potrebna za resne partije.
5. aprila se je 9 članov KSK-a udeležilo monstre-brzoturnirja za prvenstvo Slovenije v Ljubljani. Kranjčani so se zelo dobro držali, saj so odnesli 7 nagrad in sicer 6 drugih in eno četrto mesto. Aljehinove simultanke v Ljubljani sta se udeležila gg. Singer in 14- letni Sežek Slednji je Aljehina premagal t lepem stilu.
Splošnega turnirja KSK-a'se je udeležilo 40 članov. Od teh se jih je 31 plasiralo v ožji turnir, toda igralo je ožji samo 25, ker so bili drugi >,adrž«ni. V Koale s« se plasirali iz A
STRAN 4
»GORENJEC*
B. RANGUS
sodni cenilec KRANJ
Vse izletniške informacije za avtobusno podjetje Grajžar dobite iz prijaznosti v trgovini.
Lepe izložbe, kar ni v izložbah,
je v trgovini!
Velika izbira nr, zlatnine, srebrnim-, jedilnega orodja, očal, kakor vse ostale optike Popravila se strokovno in pod jamstvom izvršujejo v naši prvi zlatarski delavnici na Gorenjskem. — Kupujem vsakovrstno zlato in srebro.
Dobro prečitaj in potem kupi srečko!
Izberi tako, da boš dobil tisti dobitek, katerega želiš. Samo 14 dni je še časa - kupi takoj,
da se potem ne boš kesal.
PROSTOVOLJNA   GASILSKA CETA KOKRICA
TVOJA SREČA!
v korist zgradbe gasilskega doma z dovoljenjem  razpisa kmetijskega ministrstva z dne 5. oktobra 1935. št. 64114/1.
Žrebanje bo 14. VI. 1936. pop. na Kokrici
pod nadzorstvom linam'-, direkcije v Ljubljani.
CENA SREČKE DIN 6.-
ZA ODBOR: JOŽE LAKNER I. r.        MIRKO KOPAČ 1. t. č. predsednik t. č. tajnik
IGRALNI NAČRT.
Glavni dobitki so :
t. nov  voziček (zapravljivček)
2. nova kompletna spalna oprava
3. damsko kolo
4. moško kolo
5. železni plug ..Jovo"
6. kompletna kuhinjska garnitura ?. 1000 kom. zidne opeke
8. čajni servis
9. kos blaga 10. poljska brunu
Dobitkov je 20 večjih in  130 manjših, uporabljivih  v  gospodinjstvu in gospodarstvu v skupni vrednosti 18.000 Din.
11. t zaboj mila domače tvrdke
12. 1 vrečo 85 kg moke št. 0 banat.
13. 3 pare čevljev domače tvrdke
(ženski,  moški, otročji)
14. 1 vrečo moke 50 kg št. 0 13. blago za žensko obleko
16. 1 vrečo krušne moke 50 kg
17. 1 vrečo koruze
15. 1 vrečo lunenih tropin
19. 1 vrečo otrobov
20. kompletna  garnitura za kolo
Poleg teh še 130 dobitkov v vrednosti nad 10.000 Din. Vsak najmanjši dobitek bo presegal vrednost nad Din 20.—. Oglejte si dobitke, ki bodo razstavljeni — in cenite.
Dobitki, kateri bi se v enem mesecu po žrebanju ne dvignili, zapadejo V korist gas. domu na Kokrici.
■%ScS
grupe: Martelunc, Singer. Vidrgar, Gjurič in Franko. h B grupe: Pogačnik, Globočnik, \Veisseisen in Skopal. Lep uspeh sta dosegla tudi Komal in Novak (več kot 50",o).
Prvenstveni turnir je dal naslednje rezultate:
1. mesto in s tem prvi prvak Kranja je postal g. Joža Pogačnik ki je dosegel 6'/a točke (93<"o);
2. mesto g. Hinko Singer. ki je dosegel 6 točk (86°/o);
3. mesto g. Lado Martelunc, ki je dosegel 5 točk (72»/o);
4. mesto g. Leo Vidrgar, ki je   dosegel 5' i točk (50%);
3. in 6. mesto gg. Rade Gjurič in Alfred Skopal, ki sta dosegla 2«/i točke (36"/o);
7. mesto g, Marjan VVeisseisen, ki je dosegel 2 točki (29°/o);
8. mesto g. Dušan Frauko.
Prvo mesto si je zasluženo priboril g. J. Pogačnik, ki je edini neporažen na vseh 3 turnirjih. Pokazal je solidno pozicijsko igro. Najmočnejši je v središnici. Za nagrado prejme pokal.
Drugo mesto si je priboril g. Singer, ki je za prvakom zaostal samo za pol točke. Je najboljši klubov teoretik, najmočnejši je V otvoritvah. Do konca je reflektiral na prvo mesto, toda poraz po prvaku ga je potisnil na drugo mesto. Za nagrado prejme lep šah.
Tretje plasirani je g. Martelunc, od katerega se je več pričakovalo, zlasti po 100°/o uspehu v ožjem turnirju. Najmočnejši je v končnici. Je dober pozicijski igralec. Za nagrado prejme dr. Vidmarjevo knjiigo ..Šah".
Prvi trije tvorijo razred zase, saj jib ostali ne morejo zaenkrat še ogrožati.
Zelo lepe uspehe beleži g. Vidrgar, ki si je priboril 4. mesto. Je tudi pozicijski igralec in se bo sčasoma razvil v močnega igralca, kar mu bo gotovo pripomogla Capablankina knjiga ,.Osnovi šaha", ki jo prejme za nagrado. Gg. Gjurič in Skopal sta skupno zasedla 5. in 6. mesto. Za prvega lep uspeh, za drugega majhno presenečenje, saj je aspiriral na višje mesto. Gjurič igra podjetno in kombinacijsko. Skopal pa bolj solidno, pozicijsko. G. VVeisseisen je s svojo mestoma predrzno kombinacijsko igro bil nevaren nasprotnik vsakemu. Dosegel je 2 točki iu s tem 7. mesto. G. Franko je odigral samo 2 partiji, potem pa je nenadoma obolel in je moral biti kontumacirun.
Klub je priredil svojemu agilnemu člunu g. žand. pp. Radu Gjurlču, ki je odšel na novo službeno mesto v Prevalje. poslovilni večer, katerega se je udeležilo lepo število članov. V klubovem imenu se> je g. Gjuriču zahvalil zu trud in sodelovanje v klubu in odboru predsednik g. dr. Megušar, in mu želel napredek v šahovski igri in v njegovi karijeri. G. Gjurič sfe je zahvalil g. predsedniku in članom za pozornost in je povdaril, da ne bo nikdar pozabil kranjske šahiste in Kranja. Večer je potekel v najlepšem razpoloženju.
Klub bo priredil 7. junija izlet na Smarjetno goro. ali pa družabni večer v hotelu „Jelen". Ob tej priliki bo razdelitev nagrad. Na jesen ob priliki velikega furnirja v No-
tinghamu, katerega se udeleži tudi dr. Vidmar, klub zopei začne z rednim delom. Predvajale se bodo partije s tega turnirju in s tem v zvezi s predavan jeni o teoriji. Klub bo na jesen polagal večjo pažnjo začetnikom in se bodo taka predavanja vršila večkrat.
Odbor.
m R LI OGLASI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača 050 D. Najmanjši znesek je 6 Din
Otomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vara nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. Kocbeka,
POZOR! Vsa kolarska dela izdeluje iz najboljšega,   suhega   jesenovega lesa strokovnjaško, trajno in poceni.
Dolenc Jože, kolar
STRAŽIŠČE pri KRANJU,
Gasilska ul. 122 poleg Gasilskega doma. Kupim vsako množino   samo prvovrstnega jesenovega lesa.
Važno! Modroce! Otomane, spalne divane itd. izvršuje solidno in po nizki ceni Bernard Maks, tapetnik, poleg Stare pošte, Kranj.
Vrtne ležalne stole s platnom od Din 45 dalje in druge vsakovrstne stole ter prvovrstno leseno poljsko orodje za košnjo najceneje naročate pri M. Češenj, Kranj nasproti trg. Crobath.
Hranilno knjižico kranjske Ljudske hranilnice od 8 —9 tisoč kupim. Naslov v upravi.
Odda se prostor primeren za skladišče ali kaj podobnega Krunj, Savski breg ".
Takoj se odda enosobno stanovanje s kuhinjo v gostilni Aljančič Križe (istotam se odda lokul primeren za pekarijo ali brivnico.)
Razne skupine kukor gostije, gasilce in druge, pride najceneje slikat na dom
Fotograf JUG Kranj
(sedaj  nasproti trgovine Savnlk)
Patent „MERKUR" strešna okna najcenejša, lepa in trajna oglejte sijih na Ljubljanskem velesejmu pav.F
R Majdič »Merkur" Kranj
Ali že veste,
da imam na zalogi lepe, po najnovejši modi izdelane obleke, bluze, krila, predpasnike itd. za odrasle kakor tudi za otroke: Na zalogi imam tudi ostale potrebščine: nogavice, celotne opreme za novorojenčke itd. — Vse dobite res po najnižjih cenah in prvovrstno blago. Za cenjeni obisk se priporoča
Angela Levičnik ..eokV
Kranj, Prešernova ulica
Zajamčeno enako   trde osle, bruse, kašarje razpošilja najceneje kamnolom ROJS KARL - ROGATEC
Vina
dolenjska, štajerska in sploh vseh vrst, kupite   pri   Centralni vi nam i v Ljubljani - Frankopanska ulica 11.
PRI JAZBECU
dobite moško štofasto obleko za Din 195*-. Športne obleke, novi vzorci po Din 280--. Obleke iz češkega kamgar-na po Din 550--. Vsakovrstno blago za obleke na izbiro. Velika  zaloga klobukov, srajc, kravat itd.
Se priporoča
ALBIN JAZBEC v KRANJU
Dva mizarska pomočnika starejša sprejmem. Prvega za fina stavbna dela, drugega za moderno pohištvo biti mora verziran v finem politiranjtu. Ponudbe je treba poslati na upravo pod šifro ..Takoj"*.
Stanovanje obstoječe iz dveh sob, in kuhinje v II. nadstropju, Prešernova ul. 8. oddu se s 1. junijem Cadež, Kranj.
Trajno in vodno ondulacijb, negovanje lica, barvanje las nudi brivski salon ,Xaiza", Fe-nos-Konjedič, Krenj na Podrtini.
Dobro chramjtn otroški čevelj seni našel iz Kranja proti Čirčičam, dobi se Huje 36.
(Ljudski dom) r. z. z n. z.
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago.
Nove hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo vsak  čas  brez napovedi.
Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje.
Za uredništvo in izdajale!ja odgovarja Kari Eržen v Kranju.
Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik France Uheraik
81^5