nACANA w otnrmas
DELAVSKA ENOTNOST
GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE ® ŠTEV 29. 9 10. JULIJA 9 LETO XVII.© CENA 20 DIN
a«:'-'
PROLETARCI VSEH 0E2EL, ZDR02ITE SE1
Dosti besod, a malo dejani
Srez odluisnisi vpeifimo potrošniške svete v življenje
2e dobro leto razpravljamo o ^feljavljanju . potrošniških sve-^°v. Ta razprava je imela ra-Zen dobrih tudi nekaj slabih strani. Gre za to, da nismo ugo-^vljald, kaj potrošniški svati lahko delajo na osnovi sprejemih predpisov in jim nismo pri hvaljavljanju dovolj pomagali, Pa smo govorilr predvsem 0 tem, da sveti oziroma potrošniki nimajo materialne, denarne spodbude za to, da bi v teh organih aktivno sodelovali. Gb nenehnem poudarjanju tega, da sveti nimajo osnov za delo in s temi pravicami, kakršne imajo ti organi, trgovini ni mož mn ti »do živega«, smo storili njihovemu razvoju medvedjo hslugo. Zato, ker v večini primerov tudi trgovina oziroma njeni samoupravni organi niso kazali potrebne pripravljenosti m niso podpirali' razvoja organov, ki naj konec koncev nad-z^rajo njihovo lastno delo, so ®®taH potrošniški sveti največkrat na začetku poti. Tistih ne-^nj več kot tisoč potrošniških svetov, kolikor je bilo ustanovljenih v vsej državi pri več kot 80.000 trgovinah na drobno, pač ni moglo uveljaviti dosledne kontrole nad poslovanjem. Se Več, le nekaj sto potrošniških svetov se je uveljavilo in na-mesto, da bi' proučevali njihove tekušnje ter jih posredovali nrugim ;n istočasno ustanavljali nove svete, smo to opustili 'er njihov razvoj takorekoč ohromili z nenehnim razpravljanjem o pristojnosti, pravicah in materialnih osnovah.
Itezprava o »kompetencah«
Nekaj podobnega smo pred loti doživeli tudi pri uveljavlja-nju delavskih svetov. Takrat so razprave o »kompetencah«, pravicah ter končno tudi o materi-alni osnov; njihovega delovanja marsikje že resno hromile dsio komaj ustanovljenih de-teavskih svetov. Razlika med uveljavljjanjem delavskimi sve-tdv in pctrošniških svetov je v ^em, da so razvoj samoupravnih organov stalno podpirale subjektivne sile, to je politične organizacije, medtem ko so Potrošniški sveti ostali po izvolitvi (torej enkratni akciji druž-heno-poliitičnih sil) bolj ali manj osamljeni ter prepuščeni astni iznajdljivosti in razume-Vanju oziroma nerazumevanju uprav in organov posameznih rgovskih podjetij. Čeprav je szprava o pristojnostih in še * astii o materialnih osnovah elovanja delavskih svetov tudi oristila in opozorila na stvari.
1 ®mo jih pozneje pač v stkla-.u s i splošnim politično-gospo-fjshi!m stanjem in možnostmi ^evalii z novimi predpisi, bi
nenehna razprava o pravicah lahko speljala tudi te organe v slepo ulico. To bi bilo za njihov razvoj še zlasti nevarno zaradi tega, ker smo razpravljali o teh kompetencah »kar tako«, preden smo imeli kakršnekoli večje izkušnje, o čem naj bi končno še odločali delavski sveti in upravni odbori.
Upali bi se trditi, da nekaj podobnega velja za potrošniške svete, le da tu politične organizacije zaradi premajhne aktivnosti niso uspele vzporedno z uveljavljanjem in razširjenjem mreže potrošniških svetov luščiti izkušnje ter jih posredovati vsem. Ob premajhni podpori družbenih sili in ob vtisu, da potrošniški sveti končno nič ne morejo, so le-ti v mnogih primerih zamrli. Po Izvolitvi so se sestali le še enkrat alii dvakrat. Medtem ko so vsi drugi organi delavskega in družbenega upravljanja že davno prešli dobo iskanja delovnih prijemov, pa potrošniški sveti capljajo na mestu.
Dovolj pravnih osnov za začetek
V uredb; o trgovanju ter o trgovskih podjetij, ki je izšla leta 1957, je v členih od 48 do
53 podanih dovolj osnov za delo potrošniških svetov. Vsaj za začetek! Na osnovi teh predpisov bi lahko potrošniški sveti urejate oziroma nadzSraiMi vse poslovanje posameznih trgovin ali skupine podjetja, če bi uveljavili tudi teritorialne potrošniške svete. Čeprav sklepe, ki se tičejo cen, delitve dohodka in podobno, uresničujejo le posredno, prek finančnih in tržnih inšpekcij ter občinskih ljudskih odborov oziroma svetov, to ne zmanjšuje njihovega pomena. Na vseh okrajnih in tudi občinskih inšpekcijah sl samo žele opozoril o nepravilnem poslovanju posameznih trgovin, ker bii to olajšalo pa tudi aktualiziralo delo teh služb. Sedaj se namreč ti organi večkrat ukvarjajo s problemi, ki nimajo prav nobene zveze s trenutnim stanjem na trgu. Lahko bi reklii, da tu in tam zaostajajo za dogodki. Torej delo ni omejeno le na kontrolo, ali so lokal} čisti in ali podjetja izpolnjujejo higienske predpise. To sicer radi poudarjamo, toda prav s tem slabimo zanimanje potrošnikov za delo teh organov. Končno bi bilo povsem razumljivo, če bi se po-
trošniki nehali zanimati za trgovino in potrošniške svete, brž, ko bi le-ti dosegli, da bi bili kupci»hitro postreženi, pro-daj-ailci pa uslužni. Razumljivo, da potrošnike najbolj zanima, kako se oblikujejo cene in kakšno je poslovanje podjetja nasploh. Veljavni predpisi ne odrekajo potrošniškemu svetu pravice, da nadzira poslovanje prek pristojnih organov in zato ni razlogov, da-se ne bi že sedaj bolj uveljavili. Ta nadzor lahko prinese potrošnikom prav tiste materialne koristi, o katerih tolikokrat razpravljamo in trdimo, da se brez njih potrošniški sveti ne bodo utrdili. Sicer je res, da bo treba v tem pogledu predpise razširiti — toda nikar ne trdimo, da doslej ni bila nitafcršnih moižnostSi. Potrošnikom teh možnosti doslej nismo niti dodobra pojasnili. Družbeno-upravni organi in politične organizacij e potrošniškim svetom niso nudile pomoči, ki bi jim utrla pot.
Družbeni organi ne nudijo opore
V pretekli mandatni dobi je bilo v 27 najbolj razvitih mestnih in industrijskih občinah Slovenije okoli 600 sej ljudskih odborov. O problemih trgovine (Nadaljevanje na 2. str.)
V novi spominski grobnici na Tjentištu sedaj počivajo posmrtni ostanki več tisoč borcev, ki so padli v bojih na Sutjeski in drugod med V. sovražno ofenzivo
Mir na. bojišču
Ne samo, koliko kdo izdela, temveč tudi, kako je kaj izdelano
in koliko stane
Tokrat pomenek o normah. Ne samo o normah, temveč tudi o osebnem dohodku zaposlenih in o čistem dohodku podjetja. Vse te stvari so namreč v tesni medsebojni zvezi.
Leto« uveljavljeni sitem delitve dohodka odpravlja plače. Delavec dobiva odslej prejemke za opravljeno delo v obliki osebnega dohodka — vsak mesec dobiva akontacijo na račun osebnega dohdika — dn sicer iz čistega dohodka, ki ga ustvarja podjetje. Čim bolje torej gospodami podjetje, toliko večji je lahko čisti dohodek in toliko večje so možnosti za povečanje osebnega dohodka zaposlenih.
Na rast čistega dgohodka podjetja in obenem na rast osebnega dohodka zaposlenega pa vpliva več stvari: znižanje materialnih in režijskih stroškov, smotrno zaposlovanje in večja storilnost dela. Ob zaključnem računu, ob delitvi čistega dohodka na sklade, je važno, katošeii finančni uspeh doseže
Ta>e posnetek je iz glavnega skladišča ljubljanskega grosistič-"eS* podjetja »Sadje-zelenjava«. Trgovanje s kmetijskimi pri-"elki je sedaj zeio živahno. Toda, namesto da bi cene hitreje Padale, marsikdaj »zamrznejo«. Potrošniških svetov, ki naj bi *hed drugim tudi nadzorovali trgovanje in oblikovanje cen, pa ^ tej stroki marsikje ni. Kako potreben je njihov nadzor, boste tenko razbrali tudi iz našega sestavka »V zamotanem klobčiču cen« na tretji strani
podjetje. Lahko se zgodi, da količinska rast proizvodnje in finančni uspeh ne bosta vskla-jena. V tem primeru materialni stroški prerastejo določen okvir in — osebni dohodki zaposlenega bodo manjša. Zato mora rentabilnost proizvodnje in gospodarjenje zanimati slehernega člana kolektiva.
Rentabilnost izračunov ne gre prezreti tudi pri nagrajevanju. Toda o tem nekoliko več pozneje.
Zadnje čase pogosto slišimo tele trditve: Sedanji način delitve dohodka in progresivno obdavčenje osebnegia dohodka zaposlenega vpliva na to, da dobi tisti, ki normo visoko presega, na roko manj denarja kot prej. Te trditve dokazujejo, da posamezniki še niso doumeli bistvenih značilnosti delitve dohodka in da so prezrli izredno važno stvar, in sicer, da zaposleni ne prejme ob mesecu plače, temveč samo akontacijo na svoj osebni dohodek. Tisti, ki je recimo lani izpolnjeval normo 120%, je prejel za svoje delo 24.000 dinarjev plače na mesec. Letos lahko prejme za prav tolikšno izpolnitev norme 23.957 dinarjev akontacije. To pomeni, da je mesečna akontacija na osebni dohodek samo za 43 dinarjev manjša od zneska, ki ga je prejel lani v obliki plače. Ce bo podjetje pametno gospodarilo, bo lahko ob končni delitvi dohodka — ob zaključnem računu — izplačalo zaposlenemu to razliko v nekajkrat večjem znesku. Zal marsikje v podjetjih ne razlagajo teh stvari tako, ne upoštevajo teh bistvenih razlik in grajajo sistem delitve dohodka nasploh.
Številke so zgovorne
Zaradi napačnega pojmovanja tudi marsikje omejujejo delo po učinku. To pa je za celotno gospodarstvo, za kolektiv in za posameznika škodljivo. Iz podatkov, ki so nam na razpolago za letošnje četrtletje, lahko razberemo, da so v 11 industrijskih panogah normirali v prvih mesecih več del, kot so jih iani. V podjetjih sedmih strok pa so delo po učinku omejili. Primerjava med akontacijami na osebni dohodek za mesec februar in marec nam kaže, da so imeli zaposleni v tistih panogah, kjer so omejili delo po učinku, tudi manjše povprečne osebne dohodke. Na to so razen manjših izplačil za nočno in nadurno delo nedvomno vplivali tudi manjši prejemki za dela po učinku.
V tobačni industriji so od dejansko opravljenih delovnih Ui obračunala v januarju 59,9%, v februarju 56.9% in v marcu le še 55,3% delovnih ur po učinku Povprečni osebni dohodek pa se
Je gibal v tej panogi od 51,4 dinarja za delovno ur-o v januarju do .52,6 dinarjev v februarju in se zmanjšal v marcu na 50,4 dinarjev. V kemični industriji so od dejansko opravljenih delovnih ur obračunali v januarju 39,1%, v februarju 44,9% in v marcu 41,8% delovnih ur po učinku. Povprečni osebni dohodek na delovno uro pa se je gibal od 58 dinarjev v januarju do 60 v februarju i.j se je v marcu zmanjšal na 59,5 dinarjev. Podobno gibanje povprečnih osebnih dohodkov in del po učinku pa je moč opaziti še v živilski stroki, v industriji gradbenega materiala, v proizvodnji in predelavi nekovinskih kovin.
V koprskem okraju je bil v prvem četrtletju povprečni osebni dohodek za 2% pod letnim povprečjem. Vzroki? Lani je v koprskem okraju delalo po učin- ' ku 30,1% zaposlenih, in sicer v prvem četrtletju 28,4%, letos v četrtletju pa le še 24,6%. V gradbeništvu, kjer je delo po normah dn akordih zelo ustaljeno, je delalo lani po učinku le 7,3% zaposlenih, lani v prvem četrtletju 5,2%, letos pa le še 3,g^/o oseb. V nekaterih podlje-
(Nadaljevanje na 2. str.)

Globoko v spomin se je zarezala ena sama slika. Zelena kotlina, čudovito lepa soteska, obdana z gorskimi vrhovi in sredi nje majhna jasa. V ospredju so zbrane brigade, osem. tisoč preživelih borcev Sutjeske, med njimi zastave proletarskih bri gad. Na desno od jase leži nekaj sto metrov visoko v bregu grob legendarnega junaka pete ofenzive Save Kovačeviča, na levi, na nizkem holmu, pa kvadraste kamnite kla de, pod katerimi so zbrani posmrtni ostanki tisočev, ki so padli na Sutjeski. Na drugi strani soteske, nekaj sto metrov visoko, na Dragaš sedlu, je grob podpredsednika AVNOJ Pozderca — majhen košček zemlje, ograjen s skromno leseno ograjo in z napisom na leseni tabli. Vsi so tu. Preživeli in padli junaki najhujše, najbolj krvave in najbolj slavne borbe za svobodo naših narodov.
»Poseben pomen bitke na Sutjeski je v tem,« je rekel v svojem govoru na proslavi predsednik republike Tito, »ker je pokazala vsemu svetu, kdo se bori v Jugoslaviji. Vi tovariši in tovarišice ste morali leto in pol in še več prelivati kri po vsej naši deželi v boju proti okupatorju, medtem pa je drug žel vašo slavo. Slavo partizanov so pripisovali četnikom in klevetali naš boj. Toda tu so bile v potokih krvi spran' te klevete in vi ste izšli iz tega nadčloveškega boja čisti kot sonce. Takrat in vedno, iz vsakega boja ste izšli čisti. Mi tudi sedaj ostajamo čisti, ker smo enotni, ker ljubimo svojo domovino, ker ljubimo graditev socializma, ker želimo sodelovati z vsemi narodi sveta.«
• Morda nikjer niso bile te besede tako doživete kot prav v Tjentištu, v dolini Sutjeske. Iz vsake preizkušnje smo izšli močnejši, vsaka še tako nadrobno pripravljena ofenziva je bila razbita z jekleno voljo enotnih množic, vsaka še tako zahrbtna kleveta podprta z vsemi registri avtorite in propagandnih trikov, z gospodarskimi in drugimi sankcijami je 1 avrno propadla Obroče,, v katere so nas spravljali med vojno, smo drugega za drugim prebili, prav tako so po osvoboditvi propadli vsi poskusi, da bi nas z drugimi metodami stisnili v ozko sotesko, nas vreplašili s svojo močjo in razbili. Med vojno in tudi po vojni smo doživeli več Sutjesk. Toda vedno in povsod je bila potrjena resnica, da je volja ljudstva, ki ve, kaj hoče, močnejša od vsakega orožja.
Ob koncu govorov in večane proslave se je začela med razvrščenimi borci prebijati drobna kolona v črnino oblečenih žena. Hitele so h grobnici. Petnajst let je minilo od bojev na Sutjeski, grozote tistih dni pa še žive. Vsaka ped te zemlje sp' menik. Lučke kolibe — majhno pastirsko naselje, Klekovi — izgubljene hišice v bukovem gozdu, Zelengora — pragozd, kjer domujejo medvedi in volkovi... številni kraji, ki bi ostali še desetletja in desetletja popolnoma neznani, če ne bi bili prepojeni
s krvjo padlih za resnico in svobodo. Črno oblečene žene so prepotovale desetine in stotine kilometrov. Stale so skupno s tistimi iz okolice Tjentišta ob grobnici in v hrupu nekaj deset tisočglave množice je bilo slišati njihov jok. Božale in objemale so mrzle kamnitne kvadre, pod katerimi leže kosti moža, očeta, sina ali hčerke. Žrtev ni mogoče pozabiti. Ostale so žive.
Nekateri ljudje se niso ničesar naučili iz pretekle tragedije. Toda tisti, ki so občutili boj na svojih plečih, ki so krvaveli po raznih gozdovih in poljanah, ki so bili ranjeni, ki so na svojih plečih občutili, kaj je vojna, kakor tudi narodi, ki so pretrpeli vse vojne strahote — vsi ti nočejo vojne. Ta proslava tu ima simboličen značaj protesta proti novim vojnam, proti novim žrtvam posameznih ljudi in vsega človeštva.«
Te besede predsednika Tita so živele v mislih vseh borcev s Sutjeske in so zahteva vseh naših narodov. Boji na Sutjeski so bili boji za mir, za svobodo. In prav v tem je tisti dragoceni biser, ki se je na proslavi bojev na Sutjeski blestel iz vsake izgovorjene besede. Hočemo mir, da bomo lahko mirno gradili, zato pa trdno stojimo na braniku svoje domovine, vedno pripravljeni žrtvovati svoja življenja za svobodo. Sutjeska in stotine drugih bojev nas je naučilo ceniti svobodo in mir. Svobode in miru pa ni moč ločiti.
Pohod po stopinjah pete ofenzive. Visoko v gorah, desetine kilometrov do prve ceste, stoje skromne vasice. Med lesenimi majavimi kolibami se svetijo bele zidane hiše, kakršnih nikoli ni bilo v tej samoti. Najve&ji bogataš ni poznal velikih širokih oken, sob polnih sonca. »Kako je gospodar?« slišiš spraševati, kot se spodobi po tamkajšnjih običajih. »Hvala, dobro, sedaj nam je lahko, ko imamo blizu industrijo.« Včasih ti ljudje niso poznali niti besede industrija. Danes zveni iz njihovih ust nekam naučeno, in vendar je izgovorjena tako iskreno, da bolj ne more biti. Ne samo v kraje ob novih cestah, marveč ‘udi visoko v zaostale hribovske vasice je nova jugoslovanska industrija, zgrajena v socialistični graditvi, prinesla novo življenje -n nepremagljivo, kot brigade iz pete ofenzive, ruši obroče starih navad. Bosna, prizorišče številnih sovražnih ofenziv, tako kot vsa Jugoslavija, hitro spreminja svojo podobo. In prav tu, v teh nekdaj tako zapostavljenih krajih je pohod socializma še posebno viden. Zaradi tega tudi nihče ni bil prav nič začuden, ko so se sredi poletja odpravljali bosenski gorjanci tudi po dva dni daleč peš na proslavo na Sutjeski. Tu pa so bili zbrani ljudje iz vseh naših republik. Nad 70.000 državljanov socialistične Jugoslavije iz krajev od Triglava do Djev-djelije je na Sutjeski ponovno manifestiralo enotnost naših narodov, pripravljenost za nadaljnjo socialistično graditev in hkrati odločnost v boju za mir proti vsem klevetam in spletkam.	Milan Merčun
REPUBLIŠKO POSVETOVANJE 0 POLITIKI ZAPOSLOVANJA
Prejšnji teden je bilo v Kopru posvetovanje vseh šefov okrajnih posredovalnic za delo in predsednikov upravnih odborov okrajnih posredovalnic. Na njem so obravnavali vlogo posredovalnic, za delo pri omejevanju prekomernega zaposlovanja nove delovne sile. Kakor kažejo podatki, smo lani in’ letos v republiškem merilu že zelo prekoračili plan zaposlitve nove delovne sile, ki je predviden v perspektivnem planu naše republike. Lani smo zaposlili dvakrat več novih delavcev, kot je predvideval perspektivni plan, letošnji letni plan pa smo že v štirih mesecih presegli za 8%. Industrija je v prvih štirih mesecih letošnjega leta zaposlila že nad 6.600 oseb, medtem ko znaša njen letni plan zaposlitve le približno 2.000 oseb.
POTREBNA JE ZAVESTNA AKCIJA ORGANOV DELAVSKEGA UPRAVLJANJA
Očitno je, da so gospodarske organizacije s tem, ko se niso
držale planskih okvirov, stori-
le delavskim središčem kaj slabo uslugo, ker so novo delovno silo zaposlile, ne. da bi hkrati zagotovile ustrezno povečanje družbenega standarda, zlasti stanovanj.. Nadaljnje prekomerno zaposlovanje je potrebno zavestno omejiti že zato, da bi ohranili sedanji (že tako minimalen) družbeni standard delavskih in mestnih središč. Toda ta ukrep je treba uresničiti predvsem zaradi tega. ker zaposlovanje nove delovne sile ni v skladu z naraščanjem storilnosti dela. Namesto da bi le-ta naraščala, kakor predvideva družbeni plan, je v prvem četrtletju letošnjega leta celo nekoliko ’ upadla, pač pa je število zaposlenih preseglo plan za 8%. V podjetjih imajo precej neizkoriščene delovne sile. Predstavniki nekaterih večjih podjetij namreč neuradno izjavljajo, daj bi lahko brez škode za proizvodnjo odpustili po 200 ali celo 600 delavcev (Železarna Jesenice, Tiskanina Kranj, Metalna Maribor, Mariborska tekstilna tovarna itd.) Zal so to le neuradne izjave, nikakor pa ne kaže, da bodo
prizadeta podjetja to uresničila. V kranjskem okraju so na primer anketirali 68 gospodarskih organizacij, koliko delavcev bi lahko odpustil brez škode za proizvodnjo; v vseh 68 podjetjih bi lahko odpustili le 61 delavcev! Praksa gre celo v obratno smer. V Mariborski tekstilni tovarni na primer istočasno, ko trdijo, da imajo 50 delavk preveč, da ne vedo, kam z njimi, vsak mesec sprejmejo še nekaj novih.
PRIPRAVLJATI JE TREBA ANALIZE O GIBANJU ZAPOSLENIH
Na posvetovanju so zastavili vprašanje, ali smejo posredovalnice za delo aktivno poseči v boj za omejitev prekomernega zaposlovanja novih delavcev, ko pa je njihova zakonita dolžnost vendar posredovanje dela. Ce posredovalnica ne da delovne sile, pravijo v podjetjih: »Potem pa vi odgovarjajte za izvršitev plana!« Zedinili so se za stališča, ki ga je zavzel že upravni odbor republiške posredovalnice za delo: posredovalnica za delo mora voditi
takšno politiko zaposlovanja, kakršno določi pristojni ljudski odbor, nikakor pa ne more samovoljno odrekati podjetjem zahtevane delovne sile. Pač pa posredovalnica r,a delo ljudskim odborom lahko veliko koristijo, če jih opozarjajo n' razne anomalije in nepravilnosti, če jim posredujejo podobne analize o gibanju zaposlovanja in jim poročajo, kakšne težnje opažajio pri podjetjih itd. Ob takšni pomoči posredovalnic za delo bodo lahko ljudski odbori vodili najbolj smotrno politiko zaposlovanja in se jim ne bo potrebno oslanjatl samo na pavšalne izjave posameznikov: le tako bodo lahko družbeno-politično načelo, da mora biti zaposlovanje v skladu s storilnostjo dela, podkrepili s stvarnimi podatki in analizami.
Za takšno delo pa vse posredovalnice niso usposobljene. S solidnejšimi analizami o stanju zaposlenih sta na posvetovanje prišla le zastopnika okrajne posredovalnice za delo iz Kranja in Ljubljane, medtem ko (Nadaljevanje na 7. jStrJI
Za enak uspeh enaka premija
V »Planiki« so politično in gospodarsko pripravili spremembo norm — Izdelali so nov osnutek premijskega pravilnika — Premije ne slone na realnih izračunih, marveč na tarifnih postavkah
O »Planiki*, tej mla dl kranjski industriji usnja, sem V drugih kolektivih slišal mnogo hvale. Včasih celo z rahlo primesjo zavisti in očitkov na račun dohodkov v »Planiki«, ki so jih orno gočale nizke norme. Sicer pa so to ugotovili tudi v »Planiki« In zato so sklenili norme popraviti.
V »Planika« niso že več kot dve in pol leta spreminjali aorm. Prav zato so zastarele in postale resna ovira za nadaljnje povečanje delovne storilnosti. Velike razlike v doseganju norm med posameznimi oddelki so povzročale resna nesoglasja, ki pa so prišla na dan šele potem, ko so se delavci seznanili z novo delitvijo
ODGOVOR
»PRIZADETIM«
NA PISMO UREDNIŠTVU
Pred dobrim tednom so nam poslali pismo in se podpisali »Prizadeti«. Odločili smo se, da za tovariše z Gornje Štajerske naredimo izjemo, kajti sicer na pisma brez podpisa ne bomo odgovarjali. Kdor graja in razgalja napake, mora biti vsaj toliko pogumen, da se predstavi. Pravite, da bi imeli v podjetju težave, če bi se podpisali. No, potem bi imeli zares kaj pisati. Prav radi bi prišli v podjetje, o katerem se pogovarjajo le za vogali, ker se »boje«.
Torej »prizadeti« delavci sprašujejo, ali je prav, da so dobili premije le direktor, knjigovodja, blagajničarka, skladiščnik in štirje mojstri. Pišejo, da o delitvi premij delavski svet in upravni odbor nista vedela prav nič. Žele pojasnilo: kdo ima pravico do premije in v kolikšni višini? Odgovor je pravzaprav kratek: premijski pravilnik mora biti osnova, ki določa, kdo
v	mizarskem podjetju lahko dobi premije, za kaj in koliko. Ta pravilnik je moral sprejeti delavski svet. Ze mnogokrat smo pisali o premijskih upravičencih, to je o tistih, ki naj bi po pridobljenih izkušnjah prišli v poštev pri premijah. Enotnih meril pa ne bo nikoli. Po našem mnenju bo v enem podjetju direktor lahko dobil premijo, ker neposredno sodeluje v proizvodnji, v drugem podjetju pa bo upravičen le do nagrade. Isto velja za računovodje, mojstre in vse druge. Kot vidite, vam ne moremo svetovati, kdo lahko dobi premijo, kajti to je odvisno predvsem od vas samih, od pogojev, od organizacije dela in od vsega drugega v vašem podjetju. Razumljivo pa je, da bi morali dobiti premije vsi tisti, za katere lahko knjigovodsko dokažemo, da so pripomogli h kakovostni izboljšavi izdelkov in h gospodarnejši uporabi surovin. Tako načeloma pravimo, da naj bi z normami merili in nagrajevali učinek dela, premije pa naj bi bile priznanje za kakovost, štednjo, skratka za skrbno gospodarjenje. Toda nikdar počez, pač pa vedno na osno^
vi	stvarnih računov. In kako visoke naj bi bile premije? Tudi za to ni recepta. Premij nikakor ne smemo vezati na tarifne postavke, odvisne morajo biti od denarnega učinka gospodarjenja, torej od prihrankov in podobnega. Kolikšne naj bodo, je stvar delavskega sveta.
Kaže, da v vašem podjetju stvari niso v redu, toda ne toliko zaradi premij, kot zato, ker vodstvo ukrepa mimo delavskega sveta. O premijah bi moral ta organ vsekakor razpravljati in je skorajda težko verjeti, da se še vedno najde podjetje, v katerem sindikat dopušča tako politiko. Prizadetim pa svetujemo, da preberejo sestavek o premijah, ki ga objavljamo v današnji številki. V prihodnji pa bomo objavili prispevek tovariša Pečana, sekretarja gospodarskega odbora republiškega sveta sindikatov. Pisal bo o najaktualnejših problemih premiranja. In še enkrat, pisma uredništvu podpisujte s polnim imenom, kajti zgolj »prizadetim« zares ne bomo več odgovarjali.
Uredništvo
dohodka. Sele sedaj so ugotovili, da isti, ki visoko prekoračujejo nerealne norme, segajo neposredno v žep drugih delavcev in da skladi podjetva slej ko prej ne bodo več vzdržali takšnega prekoračevanja norm.
Poglejmo razlike v doseganju norm med posameznimi oddelki v treh obratih. V obratu šivalnice je najboljši oddelek Izpolnjeval normo 174 odstotkov, najslabši pa 102 odstotka. V prirezovalnici je najboljši oddelek izpolnjeval normo 122 odstotkov, najslabši oddelek pa je sploh ni dosegel (93 0/c). V obratu konfekcije je najboljši oddelek izpolnjeval normo 213 0/o, najslabši pa 127 odstotkov. Navedli smo le »najboljši« in »najslabši« oddelek, vedeti pa moramo, da so vsi oddelki v teh obratih prekoračevali normo kot »najslab-
Sindikat torej predlaga, naj bi naštetih delovnih mest ne upoštevali v premijskem pravilniku, temveč v pravilniku o nagradah. Medtem ko je znižanje planiranih stroškov na določenem sektorju lahko merilo za premijo, je za finančni rezultat podjetja težko reči, kolikšne zasluge ima za to računovodstvo. To se lahko pokaže šele ob zaključnem računu, in tedaj bo kolektiv vsekakor priznal nagrado tistim, ki jim gre. Vselej pa je upoštevati tudi delo in dolžnosti, ki Uhajajo iz delovnega razmerja in za katera so posamezniki nagrajeni že po tarifnem pravilniku.
Odbor sindikata predlaga, naj bi bila premijska osnova za vse enake. Delavski svet je namreč predlagal, naj bi bila premijska osnova za direktorja 30«/» od njegove tarifne postavke, za nekatere druge od 20 do 28 %. za proizvodna delovna mesta pa 10 '/o od tarifne postavke. 2e tedaj, če bi bile vse premijske osnove enake, bi tisti premijski upravičenci, ki imajo višje tarifne postavke,
»KAJ BO, ČE ...?«
ši«. Zato je tudi povprečje izpolnjevanja norm visoko. Da bi odpravili vse te neskladnosti, so letos v maju popravili norme, junija pa so delali prvič po novih normah.
Ne le za Planiko, temveč tudi za vsa druga usnjarska podjetja, kjer je veliko ročnega izdelovanja in kjer nimajo tehničnih norm, je značilno visoko preseganje norm. V Planiki so se dobro pripravili, preden so začeli popravljati norme. Imeli so skupne sestanke vseh množičnih organizacij, o tem so razpravljali še na posebnem sestanku kolektiva, dokler niso vsi člani uvideli, da je potrebno popraviti norme. (O tem so pisali tudi v svojem glasilu.)
V	Planiki pripravljajo tudi
nov premijski pravilnik. Na svojem zadnjem zasedanju je delavski svet sprejel načela, ki naj bi jih upoštevali pri sestavi novega premijskega pravilnika. Ta načela so:	do premij so
upravičeni le tisti, pri katerih se da računsko dokazati uspeh pri delu, storilnost, prihranki na materialu in drugo. Istočasno je delavski svet potrdil predlog spiska premijskih upravičencev in njihove premijske osnove.
Izvršni odbor sindikalne podružnice je na svojem sestanku razpravljal o tem. Strinjal se je z načeli za premiranje, ima pa resne pomisleke glede premijskih upravičencev in njihovih premijskih osnov. Izvršni odbor sindikalne podružnice je svoje mnenje sporočil delavskemu svetu. Predlagal je, naj bi računovodjo, šefa razvojnega oddelka, šefa ekonomske priprave dela. šefa proračunskega oddelka, šefa skladiščne službe, vodjo tehnične priprave dela in še nekatere druge raje upoštevali v pravilniku o nagradah, ker se njihovih delovnih uspehov oziroma osebnih zaslug za dvig proizvodnje ne da knjigovodsko dokazati.
V	predlaganem spisku premijskih upravičencev v Planiki so poleg premijskih osnov razloženi tudi motivi, ki upravičujejo premije. Vzemimo za primer računovodjo. Le-ta bi dobil za finančni rezultat podjetja 60 °/i) premije, za znižanje planiranih stroškov na svojem sektorju pa nadaljnjih 40 0/o premije, skupno tore] 100 % ali, kot rečeno, 25 % od svoje tarifne postavke. In tako tudi drugi.
(Po glasilu »planike«)
dobili višje premije. Na primer direktor, ki ima tarifno postavko 35.000 dinarjev na mesec, bi ob osnovi 20 Vo tarifne postavke dobil 7.000 din premije, medtem ko bi na primer delavec na proizvodnem delovnem mestu s tarifno postavko 10.000 dinarjev dobil ob enaki premijski osnovi 2.000 dinarjev premije. Po predlogu delavskega
sveta pa bi dobil direktor 10.500 dinarjev premije (30 %> od tarifne postavke), delavec na proizvodnem delovnem mestu (s premijsko osnovo 10°/o od tarifne postavke 10.000 dinarjev) pa 1.000 dinarjev premije.
Razlike pri nagrajevanju so sicer ne le upravičene, temveč tudi potrebne. Visokokvalificirani delavec ali strokovnjak mora imeti — njegovemu delu in odgovornosti primerno — višje prejemke kot kvalificiran delavec ali kak drug uslužbenec. Toda te razlike morajo biti zagotovljene že v tarifnem pravilniku s tarifnimi postavkami. Ne bi bilo prav, če bi to skušali urejevati s premijami. Premije ne bi smele biti nekakšne dodatne pl^če, najmanj pa takšne, da bi šele z njimi nastalo pravilno razmerje med prejemki visokokvalificiranih strokovnjakov, vodilnih uslužbencev in drugih. Za to, kot rečeno, mora biti poskrbljeno s tarifnim pravilnikom. Premije so le posebna nagrada za dosežano kakovost, prihranek na materialu, dvig proizvodnje itd., in zato bi naj bile premije za enak uspeh za vse enake.
\ Zato bi bilo prav, če bi delavski svet Planike upošteval pomisleke sindikalne podružnice. Toda ne samo to. Ali je sploh prav, da osnovo za premijo računajo od tarifne postavke!? V Planiki obračunavajo stroške po ekonomskih enotah in ti izračuni so edino realno izhodišče za izračunavanje premij, ne pa tarifne postavke. Pri določanju tarifnih postak so že upoštevali odgovornost na delovnem mestu, težje delo in dolžnosti tistega, ki dela na določenem delovnem mestu. Zato je nesmiselno to znova upoštevati pri določanju premij, in sicer tako, da bi jih vezali na tarifne postavke. Premije bi morali obračunavati tako kot stroške — po ekonomskih enotah — in točno določiti za vsak prihranjeni denar v korist podjetja, koliko dobi za to premijski upravičenec.
To bi bilo vsekakor realneje in tedaj bi vsi člani kolektiva, tako kot vsak premiranec, zares vedeli, zakaj so dobili premijo v tej višini, ne glede na njihovo tarifno postavko.
Temu primeru smo posvetili toliko pozornosti zato, ker opažamo, da v mnogih kolektivih popravljajo premijske pravilnike, pri tem pa vnašajo stare napake — samo da skozi druga vrata.	D. D.
Z akaj je bilo treba posebej na to opozoriti?
Podjetje tKljučdvniiar-slvo* iz Kočevja je predlagalo zboru proizvajalcev, naj odobri povišanje tarifnih postavk za direktorja, tehničnega vodjo, računovodjo in sekretarja podjetja. Mimogrede povedano
—	je to obrtno podjetje, čeprav šteje 200 ljudi in ime že industrijski značaj.
Ozadje zadeve je precej megleno.
Podjetje pravzaprav nima tarifnega pravilnika, čeprav ni novo. Tarifni pravilnik sicer je, :oda žigosani so le listi tekstnega dela, tabele tarifnih postavk pa ne. Niti ni prevezan z zapečateno vrvico, kot bi moral biti po predpisih. Toda to je spet poglavje zase. Nekdo je na seji zbora proizvajalcev celo povedal, da so tabele zamenjali, kar pa sta dva člana tega kolektiva, ki sta tudi člana zbora proizvajalcev, najbrž preslišala. Tega vsaj nista zanikala. No, zadevo ima v rokah javno tožilstvo, ki bo reklo zadnjo besedo. In zdaj bi moral zbor proizvajalcev pravzaprav potrditi ta spremenjeni ali nespremenjeni tarifni pravilnik, da bi se banka vedela ravnati. Plače pa so si v podjetju že prej sami povišali, kar je pri drugih kolektivih vzbudilo negodovanje. Zbor proizvajalcev naj bi pritisnil pečat na nekaj, kar so že tako sami napravili.
Vsi vemo, da tarifnih postavk letos ni moč spreminjati — razen v povsem določenih izjemnih primerih
—	in da veljajo lanske ter pravzaprav o tem ni kaj govoriti.
Vnela pa se je živa razprava.
Oba zastopnika »Kjučav-ničarstvd* sta vneto zagovarjala predlog podjetja ter
Zvesltiba prisegi
Prisegli smo, da bom varovali zakonitost. Na to Je moral predsednik zbora proizvajalcev kočevske občine tovariš Karl Grm posebej opozoriti na nedavnem zasedanju zbora proizvajalcev.
izjavila, da so o tem oklepali na izrednem zasedanju delavskega sveta. Podjetje se je v dveh letih močno razširilo. Prej je bilo zaposlenih 50, danes 200 Ljudi in se je obseg dela vodilnih uslužbencev močno povečal Zato predlagajo ..,
Zbor proizvajalcev se je strinjal, da se je podjetje lepo razvilo. Toda priporočilo zveznega izvršnega sveta je za ljudski odbor obvezno. Le zvezna tarifna komisija more odobriti spremembo, za kar je treba ubrati redno pot preko republiške komisije.
Za tehničnega vodjo je treba najti kakšen izhod, saj jim bo ušel pri 16 ali 18 jur jih plače, direktorju pa ne kaže zvišati plače, ker ima komaj rudniški toliko in bi to porušilo vsa sorazmerja.
— Svetujemo delavskemu svetu, naj ukine ta štiri delovna mesta ter ustanovi nova. To lahko potem potrdimo, — je predlagal občinski finančnik.
— To bi pa šlo. Delovna mesta naj ukinejo.
Zbor proizvajalcev je že kolebal.
— Ja, kakšna bodo pa potem ustanovili? Direktor bo direktor, tehnični bo tehnični, sekretar sekretar!
— Pa še v časopisu morajo razpisati konkurs za nova delovna mesta. S tem že ne bo nič.
— Za tehničnega bi se morda le dalo. Cisto nekaj drugega je voditi majhno ali veliko proizvodnjo.
— Naj mu da delavski svet iz dobička.
— Registrirajmo podjetje kot industrijsko, pa lahko sestavimo čisto nov tarifni pravilnik ., .
— Potlej pa bo občina ob denar.
In tako je moral predsednik poseči vmes ter opozoriti odbornike, da so prisegli na ustavo in da bodo varovali zakonitost.
Končno so sklenili, kar so edino smeli. Predlog »Ključavničarstva« so zavrnili. V Kočevju je še nekaj podobnih podjetij.
Predtem pa so razpravljali o zaključnih računih in sprejeli tri zelo pomembne in koristne sklepe:
© Da ne bi v nekaterih podjetjih tako zavozili gospodarstva, da bi bilo treba potem postaviti prisilno upravo, naj zbor proizvajalcev pogosteje razpravlja o gospodarjenju v podjetjih, in to vsake tri mesece po tromesečnih bilancah.
@ Oddelku za gospodarstvo in finance se naroča, naj določi vrstni red podjetij, ki jih je treba najprej revizijsko pregledati, in to tako, da bodo prišla na vrsto sčasoma vsa podjetja.
© Honorarno knjigovodsko delo se prepove. Ustanovi pa naj se knjigovodski center. Ta naj vodi knjigovodstvo za vse tiste gospodarske organizacije, ki bodo naročile njegove usluge.
V. J.
(Nadaljevanje s 1. strani)
tjih, na primer v Salveti Piran, Ruda Izola, Pairfcizanka Koper, pa sploh niso vpeljali norm.
Nagrajevanje po učinku vpliva na storilnost dela in na količinsko rast proizvodnje. Ce hoče kolektiv čim do®led.neje uveljaviti načelo smotrnega gospodarjenja in socialističnega nagrajevanja po delu, potem s! mora prizadevati, da ne bo omejeval dela po učinku.
Vendar teh stvari ne gre brez-
glavo urejati. Izplačila za preseganje norm bremene dohodek kolektiva. Ce so norme nerealne če jih nekaj zaposlenih visoko presega, večina jih ne presega ali jih komaj izpolnjuje, potem si ozek krog ljudi prisvaja večji del dohodka podje-tjg na račun svojih tovarišev. Če nekaj zaposlenih visoko pre-
ocenjevaiti samo glede na to, za koliko jih kdo presega, za koliko količinsko naraste proizvodnja, temveč, ako vpliva po učinku na rentabilnost podjetja, na rentabilnost gospodarjenja. To je predvsem važno v sedanjem sistemu, ko so dohodki posameznika odvisni od njigovega lastnega dela in tega kcMko
Dosti besed, a malo dejan]
DELAVSKA ENOTNOST -
Glasilo svcdtkaiov Slovenije -• izOajn KeputillSk,, svet Zvev.i sindikatov za Slovenijo. Odgovorni urednik Ivo Tavčar. -Tisk Časopisnega podjetja »Slovenski poročevalec« v L,Jub tjanl. — Naslov uredništva In uprave:	Ljubljana, Čufarjeva
ulica 3, poštni preda) 284. - Telefon uredništva 32-538, uprave 39-046 skupni za uredništvo In upravo 32-031	- RaCao pi
Mestni hranilnici v Lj 600-11/61)6-1-3-221.	- l-tsi ,zbala vsa
četrtek - Rokopisov ne vraCa«no Posamezna številka stam 26 dinartev - Naročnina v predplačilu Je mesečna 80 dinarjev četrtletna ?4o rfinariev polletna ten dinarjev In celoletna ooo din
(Nadaljevanje s 1. strani) so razpravljali le na 15 sejah.
Dosti besed, a malo dejanj O potrošniških svetih pa le mimogrede, in še to samo v tistih občinah, kjer so sprejemali odloke o ustanoviitv; teh organov. Le v dveh občinah (Kranj in Hrastnik) so posvetih potrošniškim svetom točko dnevnega reda tudi po njihovi izvolitvi ter ocemli pomanjkljivosti njihovega dela. Toda denimo, da potrošniški svetj niso stvar občinskih ljudskih odborov (občinskih zborov proizvajalcev takrat še nismo imeli), pač pa stvar svetov za blagovni promet (svetov za tržišče). Pregled nad delom organov kaže, da so le nekateri vsaj enkrat na leto razpravljali o potrošniških svetih, nikar da bi jim sproti pomagali in jih usmerjali pri delu. Odgovornost 'in družbeni vpliv na delo potrošniških svetov pa b; se moral začeti prav pri občinskih svetih za blagovni promet (seveda pa nekatere občine niti teh svetov niso imele!). Ti organi so posvetili ponekod precej sej razpravam o pomanjkljivostih, nevednostih in podobnem v trgovini. Zaključki so bili bogati, toda uspehi navadno zelo bornj in pomanjkljivosti se vlečejo 'iz meseca v mesec in iz leta v leto. Tako je zaradi tega, ker se sveti in občine niso potrudile, da ki k prizadevanju za odpravljanje teh napak pritegnili potrošniške svete. Vključevanje v konkretne akcije bi te organe hitro poživilo, saj bi bile slehernemu potrošniku kaj kmalu očitne tudi koristi. Sicer pa ne le potrošniki, tudi svet! in občine bi potem ugotoviie, da je potrebno in koristno ustanavljati nove potrošniške svete ter v Sloveniji ne bi ostali le pri tistih nekaj sto, kolikor jih je bilo izvoljenih v začetku.
RAZPRAVA, KI PELJE V SLEPO ULICO
Tudi trgovske zbornice, razen izjem, niso podprle potrošniš-
3 O FEBI, TVOJEM DELU ® TVOJIH USPEHIH IN 9 TEŽAVAH PIŠE »DELAVSKA ENOTNOST«
kih svetov, pač pa so prav te speljale razpravo v slepo ulico: ali so potrošniški sveti sploh potrebni, ko imamo delavske svete v vsaki trgovini; ali je družbena kontrola možna, ko je trgovina akumulativna, ko mora odvajati del sredstev v skupne
BREŽICE
Po zadnjih podatkih primanjkuje v brežiški občini 432 stanovanj. Letos bo v občinskem kreditnem skladu za gradnjo stanovanjskih hiš okoli 30 milijonov dinarjev, ki jih bodo porabili v glavnem za dograditev tistih zgradb, ki so jih začeli graditi lani. Letos pa sta gradila nova stanovanja le podjetji Elektro - Krško in Gozdno gospodarstvo Brežice.
Občina Brežice je menda ena izmed tistih, kjer je občutna stanovanjska stiska. V občinskem kreditnem skladu za gradnjo stanovanjskih hiš se zbere vsako leto zelo malo sredstev. Precej stanovanjskih stavb pa je že dograjenih. Da bi stanovansko stilsko čimprej omilili, bi morala tudi sama podjetja graditi stanovanja, kajti če bodo v tej občini gradili stanovanja le iz kreditnega sklada, stanovanjske stiske še dolgo ne bodo rešili. L. M.
TRŽIČ
Pred dnevi so v Tržiču odprli razstavo amaterskih slikarjev in kiparjev z.Gorenjske. Pripravil jo je okrajni svet Svobod in prosvetnih društev v Kranju. Razstavlja 20 amaterjev, skupno pa je razstavljenih 96 del. Razstavo bodo priredili tudi v Škofji Loki; odprli jo bodo za proslavo 15-letnice ustanovitve Prešernove brigade,
J.V.
KOČEVJE
Po podatkih občinske komisije za družbeno upravljanje v Kočevju sodeluje v organih upravljanja vsak 16 volivec. V tej občini pbsvečajo veliko skrb krajevnim odborom, saj so letos namenili dva in pol milijona dinarjev za razna komunalna dela prav na območju nekaterih krajevnih odborov.
V. D.
sklade in ko je dolžna kupovati po naj nižji ter prodajat; pona j-višji možni ceni. V mnogih zbornicah so sicer govorili o tem, da so potrošniški sveti potrebni, v isti sapi pa so skušali njihovo vlogo z navedenimi ugotovitvami izenačiti z ničlo.
Da, trgovina je akumulativna, kot pravimo. Toda prav zato imajo potrošniišk; sveti še kako široko delovno področje, V neštetih primerih je prav trgovina zmešala štrene zakonu ponudbe in povpraševanja. Dogodi se namreč, da cene rastejo prav za tisto biago, ki ga imamo dovolj. (Spomladi je trgovina navila cene doma izdelanega tekstila kar preko noči, čeprav so bila skladišča polna, da ne govorimo o češnjah in sadju ter o vseh drugih podobnih primerih. Bralci naj preberejo tudi sestavek o cenah zelenjave, ki ga objavljamo v današnji številki na drugem mestu.) Ze to kaže, da imajo potrošniški sveti prav v veljavnem sistemu trgovanja kar dovolj nalog. C e bi jih dobro opravljali, bi materialno kari s t.'] i, z drugo besedo, prihranili hi marsikak dinar slehernemu potrošniku. Boj potrošniških svetov za utrditev poslovne morale ni le zaželen, marveč tudi koristen in bi se mnogokrat poznal pri cenah.
Premajhnemu zanimanju občin, svetov in zbornic moramo dodati še politične organizacije, ki niso zadovoljivo podprle komaj ustanovljen/h družbenih organov prav takrat, ko so bile tega najbolj potrebni, pri njihovih prvih korakih. Vse lahko še nadoknadimo in ni prav nobenih razlogov, da bi čakali na nove predpise.
Ze v uvodu smo zapisali, da so razprave opozorile tudi na potrebne oziroma koristne spremembe oziroma novosti, ki bi utrdile pomen potrošniških svetov. Mnogo koristnih predlogov je dala zlasti zadnja konferenca mest, na kateri je posebna komisija razpravljala o dosedanjem delu potrošniških svetov. O tem pa v enj prihodnjih številk, kajti prepričani smo, da kljub vsemu lahko brez odlašanja pogumno vpeljemo potrošniške svete v življenje.
Mitja Švab
Normiranje ni enostavna stvar, Ce hočemo, da bo norma f®* pospeševala starilnost dela, čisti dohodek podjetja in s tem osebni dohodek posameznika, potem moramo upoštevati pri normiranju tiste činitelje, ki vplivajo na racionalno gospodarjenje
sega norme, izdeluje pa slabe izdelke, nesmotrno troši drag material, zavoljo česar nastajalo veliki izmečki, potem je takšno normiranje škodljivo. Čeprav zaradi tega raste obseg proizvodnje in torej delavci izdelujejo več kot prej, je to le varljiv videz, ker se rentabilnost gospodarjenja zmanjšuje zaradi naraščajočih materialnih stroškov. Zato velja temeljito pretehtati, ali je vsako preseganje norm ekonomsko utemeljeno, ali pomeni res ekonomski uspeh. V trboveljski elektrarni presega skupina 15 ljudi normo za tO^/i, Toda ves kolektiv, ki šteje oko-250 ljudi, bo moral ustvariti za ta izplačila okoli 28 milijonov dinarjev dohodka. Vprašanje je, ali je tolikšno preseganje norm ekonomsko utemeljeno.
Realnosti norm torej ne gre
Celjsko gledališče v Velenja
V soboto, 28. junica, so v Velenju gostovali člani celjskega poklicnega gledališča Uprizorili so Kislingerjevo psiholol ško dramo »Na slepem tiru«.
Ko
čistega dohodka ustvari P0^" jetje kot celota. Za vsakega člana kolektiva, za tistega, ki dela po učinku, kakor tudi za tistega. ki mu narava dela tega ne dopušča, je važno, ali naraščajo, ali se zmanjšujejo materialn in režijski stroški, ali z a rad visokega preseganja norm posa* mezniki morda uničujejo drag® surovine in izdelujejo slabe proizvode. Pretehtati torej velja-ali so v normah upoštevani vS‘ činitelji, ki vplivajo na rast Pr0' izvodnje in storilnosti dela, na finančni uspeh podjetja tn a tem na osebni dohodek tistih, K* delajo, po učinku, in drugih &a' nov kolektiva.
V nekaterih ljubljanskih podjetjih, na primer v Litostroj bi so že začeli v tem smislu izpolnjevati pravilnike o normiranju-
Takole pravijo: Norma je določena, toda preseganje norm bomo ocenjevali ne samo P° za koliko jih kdo preseže, koli*® proizvodov izdela, temveč tud po tem, kakšne proizvode je izdelal. koliko stanejo. Takšno stališče pa je prav gotovo važno za vsakogar, ki hoče racionalno gospodariti.
P.D,

Zadnji podatki Zveznega zavoda za statistiko nas opozarjajo, da so bili življenjski stroški štiričlanske delavske družine letos v juniju za 9 °/o višji, kakor lani v istem času. Med drugim so bili stroški za prehrano 12 Vo večji kot lani v istem času. Na to so vplivale cene kmetijskih pridelkov. Te so bile v prvih šestih mesecih za 15 %> večje kot lani do junija. Po uradnih podatkih so bile cene kmetijskih pridelkov lani, v primerjavi s predlanskim letom, pri pridelovalcih za 10 %> večje, v prodaji na drobno pa samo za 2 Vo. Letos je prav narobe. V prvem poleltju so bile cene pri pridelovalcih za 3 "/o večje od lanskih, v prodaji na drobno pa so bile večje kar za 15 "/o.
H Ali so vzroki za naraščanje cen, sadja, zelenjave in sočivja v pomanjkanju pridelkov?
1! Ali je kriva za to grosistična ali maloprodajna trgovina s sadjem in zelenjavo oziroma njihovi organi upravljanja?
B Ali morajo prevzeti del krivde nase tudi občinski ljudski odbofi in njihove tržne inšpekcije?
Višnja, Povrtnina in Breskev, pa se cene paprike tisto jutro niso »odtajale«. Rekord v tej »vztrajnosti« — zaračunavanju marže v višini 25% od prodajne cene — pa so si priborili v poslovalnicah »Češnje« pred Magistratom in v Nazorjevi ulici.
LJUBLJANA, PONEDELJEK,
KOPER, SREDA, 2. JULIJA.
Sonce je neznosno pripekalo. Pod arkadami, tam ob Ljubljanici, kjer prodajajo peteršilček, pa je bilo prav narobe. — Človeka je kar mrazilo, če se je ozrl na zabojčke, polne rdečih paradižnikov, ki so se kar sami ponujali. Toda na tablici je pisalo: 120 dinarjev, in pri fižolu takisto, da o papriki niti ne govorimo.
»Zakaj je vse tako drago?«
»Vprašajte kmete... V Kopru vedo ...«
In še tisto popoldne smo začeli odmotavati zamotan klobčič cen v bertoški in naslednji dan v koprski kmetijski zadrugi.
* * * *
Angelo Olenik iz San turna je razložil »robo« in čez čas podpisal blagajniško potrdilo. »Koliko...?«
»To je račun za včerajšnje pridelke, za tele, danes, ga bom dobil jutri ali pojutrišnjem, ko jih zadruga proda, koliko, ne vem? Paradižnike, ki sem jih včeraj pripeljal, so plačali po 40 dinarjev kilogram, v soboto .so bili po 60 in prejšnji jietek po 90. Cene padajo, suša pa taka ...«
Blagajnik je izdajal kmetom račune: kilogram fižola 60 dinarjev, kumar 40, buč 25 dinarjev ... Med kmečke vozove so se pomešali kamioni in blagajnik je spet pisal račune. Grosistom je pripisal k svojim nakupnim cenam 5, 7, 10 dinarjev več. Tako krije zadruga stroške za posredovanje, skladiščenje itd. Več ko je kdo vzel, ceneje je dobil blago.
Tako je bilo približno te dni povsod na Koprskem. Seštevali smo kot učenci drugega razreda osnovne šole: 40 dn 10 je 50. 60 in 10 je 70, če je ta račun pravilen, bi morali Ljubljančani, Kranj-
koprskih kmetijskih zadrug. Številke so se ujemale s tistimi, M smo jih dobili že na Koprskem.
»Paradižnik smo kupili še v Makedoniji po 40 dinarjev kilogram in papriko tudi po 160 dinarjev. V Kopru niso popuščali pri ceni paradižnika, intervenirali smo z makedonskim ...«
»Lepo, vendar, od kod razlike v cenah, od kod skoraj polovico večje cene za zelenjavo in sadje na stojnicah ...«
onemeli. Mar je to socialistična trgovina ali licitacija. Niti za legitimacijo nas ni vprašala, tebi nič meni nič je pocenila paradižnik za 10 dinarjev. In lahko ga je pocenila. Grosistično podjetje ga ji je prodalo po 56 dinarjev kilogram, ona pa mu je zvišala ceno na 80 in spet hladnokrvno znižala na 70 dinarjev. Grosist je pripeljal paradižnik iz Kopra, ga prebral (!) in ji ga pripeljal do stojnice za 56 dinarjev in pri
7. JULIJ 4.
V ponedeljek zjutraj, ko so že vse prodajalke znižale ceno paprike za 20 dinarjev — najbrže so v nedeljo prodale vso zalogo in seveda »priborile« podjetju nekaj stotakov ... nas je v izložbi »Češnje« pred Magistratom zbodla v oči cena paprike — 240 dinarjev.
»Kaj pri vas ne boste znižali cene, saj je vendar grosist...?«
»Veste, ,šef‘ je na dopustu.«
»A, kaj ga nobeden ne nado-mestuje?«
»Nadomestuje — no že ...«
»In___«
»Glavna« — tako smo imenovali prodajalko, ki smo se z njo pomenkovali — je naročila svoji kolegici. »Od zdajle naprej bomo prodajali paprike po 220 dinarjev!« In pri priči so zamenjali številko, ki nas je zbodla v oči ter pripeljala v prodajalno.
To »spreminjanje« cen nas je nekoliko spominjalo na tisto pod
Vpliv občine na živl]enjsko raven
Tudi od tu iz glavnega skladišča do prodajalne prepelje blago grosis,
»Tu so naše dnevne prodajne cene.«
»Primerjamo številke, 10—11 dinarjev pribitka pri koprskem in 16 dinarjev pri makedonskem paradižniku — prodajna cena 56 in 60 dinarjev — 10 dinarjev pri cvetači, peteršilju, pet dinarjev pri češnjah, pri kumarah do 19, 40 pri paprikah ...«
»Naša povprečna marža je 12%, samo .prevoz nas stane pp-
Nek&teri od teh maloprodajalcev so tudi prizadeti
Sani, Celjani, Mariborčani plačati paradižnik po 60 dinarjev te fižol po 80 dinarjev. Plačujejo pa...
V Koper smo odšli, da bi odmotali zamotan klobčič cen. V rokah pa smo obdržali le nit, toda ta je bila Ariadnina nit, ki nas je po dolgem, dolgem labi-lintu pripeljala na pravo pot. V rokah smo držali le nit, ta pa nas je spet vodila nazaj na ljubljanske asfaltne ulice. Proizva-jalee in prvi posrednik — zadruga — sta nas ta dan s cenami hi računi prepričala, da nista največja grešnika za drag fižol, Paradižnik . . . (čerrav iima včasih ne gre odrekati krivde ;a to.)
Kdo torej navija cene. Ali Brosist — drugi posrednik?
Ljubljana, sobota,
s. JULIJA.
V glavnem skladišču grosistič-boga podjetja Sadje-zelenjava so razložili pred nas dobavnice takšnem
vprečno 7 dinarjev, 2 dinarja za obrabo embalaže ...«
Tudi pri drugem posredniku, — grosistu se klobčič ni preveč zamotal.
Ali tiči zajec v maloprodajal-čevem grmu?
»Tovarišica, tale paradižnik je vendar predrag . .. !«
Za hip se je zmedla, potem pa smeje dejala:
»Ce je predrag, bom pa — popravila.«
Iz paradižnika je izpulila črno tablico (joj, kako je to neokusno), privzdignila predpasnik, zbrisala številko 80 in zapisala 70.
»No, je sedaj prav?«
»Prav, hm, razlika je še precejšnja.«
»Veste, ceneje ga ne morem prodajati.«
Tisto »ne morem prodajati« je naglasila tako, kot da je to njena zasebna prodajalna, in ravnala ni prav nič drugače. In ob »znižanju« cene smo
tem zaslužil 10 dinarjev. Ona pa ga je na stojnici samo prodajala; kupila ga je toliko, kolikor je vedela, da ga bo prodala in je pri tem le malo tvegala, »zaslužila pa je v imenu podjetja 14 dinarjev — toda šele sedaj ko je pred nami napisala novo ceno. Do tedaj pa je »služila« 24 dinarjev pri kilogramu.
* * «•
Na vseh stojnicah so bile breskve enake, lepe, rožnate. Ponekod so zapisali na tablicah, koliko stane kilogram, nekje pa ne.
»Koliko stanejo breskve?«
»120 dinarjev,« je odgovorila prodajalka, kot da je to samo ob sebi umevno.
»Zakaj so pri vas 10 dinarjev dražje kot drugod, saj so vse enake, vsi ste jih danes kupili od Sadja-zelenjave?«
»Dražje? — Ti, po koliko so danes breskve ...«
Soseda ji je odgovorila:
»Po 110 dinarjev!«
»Torej po 110 dinarjev.«
Smo prišli prezgodaj? Ne! Tik pred našim pomenkom je plačala gospodinja za kilogram breskev 120 dinarjev. Škoda, da je tako hitro zavila iz stojnice, nismo, je mogli doklicati, da bi dobila nazaj 10 dinarjev. Ali je prodajalka tisti dan priložila k izkupičku »pomotama« dobljen desetak ali desetake? Tega nismo ugotavljali, saj je bila za nas že ta »nevednost« zadosten podatek, kako poslujejo nekatere uslužbenke maloprodajnih trgovskih podjetij s sadjem in zelenjavo.
LJUBLJANA, NEDELJA,
arkadami. V poslovalnica Češnja v Nazorjevi ulici, kjer so tisto jutro prav tako držali »rekord« v ceni — razumljivo, saj je bil vendar šef na dopustu — pa smo zvedeli, da je »glavna« namestnik šefa.
»Kaj, če ne bi bilo .glavne1, in če bi se šef vrnil šele čez teden dni in če bi mi prišli v prodajalno šele v torek ali sredo?«
* • »
To je le nekaj skopih zapiskov iz novinarske beležnice. Slučajno, čisto slučajno smo jih nabrali v Ljubljani. Ali so kaj drugačne razlike v Mariboru, Celju, Kranju in kdo jih povzroča, bodo »mogoče« vedeli tržni inšpektorji. Velike razlike med proizvajalčevo in končno prodajno ceno ki jim ponekod »botrujejo« maloprodajalci, drugod grosisti, pa prizadenejo potrošnike ne glede na izvor. (Šo-štanjskd maloprodajalci se na primer pritožujejo nad grosistom v svojem okraju.'Zatrjujejo, da jim navija cene. Zato smo se tiste dni znašli v Kopru, kjer so s kmetijsko zadrugo sami sklepali pogodbe o nakupu zelenjave in sadja.) Zapiski so skopi, preskopi, kajti razlike so bile velike: pri vsej zelenjavi in sadju, nekje večje, nekje manjše (zgo-
dilo se je, da so maloprodajalci »zaslužili« pri kumarah 40 dinarjev, pri fižolu 38 dinarjev pri kilogramu itd.). Iz zapiskov ni mogoče razbrati vzrokov za tolikšne razlike v cenah v Ljubljani, in iz njih ni mogoče razbrati pobud za smotrnejše organiziranje trga s kmetijskimi pridelki. O. vzrokih in pobudah smo se pomenkovali s predsednikom Okrajnega zbora proizvajalcev, predsednikom okrajne tržne inšpekcije in predsednikom sveta za blagovni premet pri ljubljanski občimi — Center. Mnenja vseh lahko pravzaprav združimo v tele ugotovitve in pobude, ker so zelo enake:
9 V Ljubljani je preveč majhnih razdrobljenih trgovin s sadjem in zelenjavo; detajlistična trgovina ima preveč proste roke, njeni lokali so siabi, zmogljivost je premajhna.
0	Oblastveni nadzorni organi in potrošniški sveti — le-ti zadnji so redko kje osnovani v tej stroki — premalo nadzorujejo poslovanje podjetij.
9 Uprave podjetij same premalo nadzorujejo trgovanje v poslovalnicah in delavski sveti ne vodijo solidne politike trgovanja.
In pobude, veljavne za Ljubljano seveda?
9 Razdrobljena trgovska podjetja s sadjem in zelenjavo naj se združijo.
9 Takšna močna podjetja naj tudi sama kupujejo pridelke pri kmetijskih zadrugah — med proizvajalcem in kupcem bosta le dva posrednika, tretji bo odpadel — in izbira . ga bo mogoče potlej večja.
9 Nad vse potrebna pa je kontrola. Kontrola uprav podjetij nad poslovanjem v poslovalnicah; organov upravljanja nad komercialno politiko; tržnih organov nad oblikovanjem cen. In vloge potrošniških svetov pri tem ne gre podcenjevati.
Tri dni smo bili »tržni inšpektor«, tri dni po nekaj ur, in ugotovili smo marsikaj slabega v naši trgovini. Prav takšne stvari bi lahko ugotovili nadzorstveni organi, oblastveni ali družbeni — potrošniški sveti. Ce bi člani potrošniških svetov, na podoben način, na upravah podjetij, na skupnih sestankih z delavskim svetom, pregledovali naročilnice, dobavnice in primerjali številke, bi lahko zahtevali od vodstev podjetij, da si ne zaračunajo 38 dinarjev marže pri kilogramu fižola, ko jo je grosist zaračunal le 10, 14 ali v skrajnem primeru 20 dinarjev, in da si ne zaračuna 60 dinarjev marže pri paprikah, ko sl jo je grosist zaračunal 40 dinarjev in ob tem plačal prevoz iz Dalmacije ali celo iz Makedonije ter posredoval prodajalcu kolikor toliko zdravo in prebrano blago (zjutraj, ko prodajalci prevzemajo blago ga namreč skrbno prebirajo).
Peter Dornik
Življenjska raven je ključavnica z več ključi. En sam je ne odpre. Vsak stori nekaj in šele vsi skupno dosežejo zaželeni učinek.
Splošna jugoslovanska gospodarska politika in njeni uspehi, proizvodnost dela, načela razdelitve dohodka, ki so enotna za vso državo, ustvarjajo okvir enotnega in možnega standarda. Toda konkretni standard delovnega človeka se ustvarja v komuni in na njegovem delovnem mestu, v kolektivu. Prav ta ključ življenjske ravni pa bomo morali, kot vse kaže, šele poriniti v ključavnico.
Sedanji način razdelitve dohodka prepušča okoli dve tretjini družbenega proizvoda komuni in podjetju. Določneje: podjetja zadrže okoli 36 °/o, a občine okoli 29 "h vseh sredstev. To so ogromne vsote in prav to ustvarja veliko možnost, da se življenjska raven delovnega človeka 'še bolj dvigne. .
Kot rečeno, obstaja povprečni jugoslovanski standard in prav tako tudi povprečna realna plača za vso Jugoslavijo. Toda v vsaki komuni so različne razmere, zato lahko rečemo, da je življenjska raven različna od komune do komune. Mnoga vprašanja so odvisna od tega, kakšno politiko vodi občina, kako zbira potreb-
CENE NA
O
6. JULIJA.
V nedeljo.zjutraj smo doživeli presenečenje in pozneje razočaranje. Grosist je znižal cene: česnu za dinar pri kilogramu, čebuli, za 2 dinarja, kumaram za 3 dinarje in paprikam za 20 dinarjev. (V -oboto je grosist prodajal paprike, ki jih je dobil iz Makedonije po 160 dinarjev, maloprodaj aleem po 200 dinarjev. V nedeljo pa jih je zniža) na 180 dinarjev.) Maloprodajalec in grosist sta imela do nedelje enako maržo — 40 dinarjev pr bitka na kilogram.
Grosist je znižal ceno paprike za 20 dinarjev in ponekod v stojnicah so ' tudi. V prodajalnih
beležili, so se dohodki kmetov povečevali veliko hitreje kot dohodki delavcev. Občina bi morala voditi takšno politiko, da Oi blažila te razlike, ki k&* nec koncev ogrožajo načelo, zapisano v perspektivnem gospodarskem načrtu, in sicer, da se mora najhitreje dvigati življenjska raven mestnega oziroma industrijskega prebivalstva. Prav občina bi lahko in bi morala zaustaviti naraščanje cen za kmetijske proizvode. Ce že ne morejo zaustaviti previsoke akumulacije, bi morale zagotoviti vsaj to, da bi šle razlike v korist socialističnih organizacij na vasi, ne pa v žepe posameznikov. Tako zbrana sredstva bi morali uporabiti za pospeševanje proizvodnje, v skrajnem primeru pa celo za znižanje cen.
VPLIV OBČINE NA CENE Na tem področju je precej odvisno od politike občine.t Ne gre le za vprašanje, kako skrbi občina za razvoj kmetijstva oziroma kooperacije na svojem področju, niti ni važno samo to, ali skrbi za boljši transport in razširitev trgovinske mreže. Gre tudi za to, kako izkorišča vpliv, ki ga ima lahko na cene. V mnogih primerih bi lahko občine v skladu z uredbo o kontroli in evidenci cen določile razliko med odkupno in prodajno ceno ter tako prepre*
j Ji	103**
SKUPNI DOHODKI PREBIVALSTVA	REALNA PLAČA
jan. 1957 Imaj 195&	jan.1957 Umaj 1956
deciSSmajIOSS	oec.1957	ma? 1958	dec.1957[	MAi 1958
iiND.PROIZVODI	HRANA		USLUGE	
na sredstva in za kaj jih bo porabila. Prav zato je bilo vprašanje: komuna in življenjska raven, osrednja točka posvetovanja o življenjskih in delovnih pogojih delavcev, ki je bilo pretekli ponedeljek v Centralnem svetu Zveze sindikatov Jugoslavije. Na kratko bi lahko povzeli zaključek tega posvetovanja: v občini je treba ocenjevati vse spremembe, da bi lahko pravočasno ukrepali ter vodili povsem določeno politiko, ki bo ‘vplivala na življenjsko raven na osnovi sredstev in vseh drugih možnosti, s katerimi razpolaga občina. V sleherni organ kolektiva in v sleherni organ občine bi morala prodreti zavest, da se vprašanje realne vrednosti plače, ki gre za osebno potrošnjo, rešuje v občini. Občina je prva, ki lahko z določeno politiko vpliva na to, da bo vrednost prejemkov, ki jih dobe zaposleni na njenem področju, večja ali manjša.
VSI NAJ PRISPEVAJO ENAKO
Lahko bi rekli, da se začno prizadevanja za dvig življenjske ravni z zbiranjem sredstev, a končajo z njihovp razdelitvijo ter z nadzorstvom nad uporabo in uresničenjem nalog, ki smo si jih zadali. Toda pri zbiranju sredstev opažamo že sedaj v nekaterih občinah težnjo, naj bi vse prispevali delavci in podjetja. Tu da je najlaže vzeti. Toda ta linija najmanjšega odpora, kot pravimo, lahko pripelje do neenakomerne obremenitve občanov. Namesto da bi ustrezni del prispevali tudi kmetje, obrtniki, ljudje svobodnih poklicev, ki imajo visoke dohodke, dajejo prav delavci največ. Občine bodo pri zbiranju sredstev, s katerimi naj bi povečale življenjsko raven, morale upoštevati to stvar.
Ustaljenost cen je eden izmed pogojev za povečevanje realne vrednosti plače. V prvih petih mesecih letošnjega leta so se povečali skupni dohodki prebivalstva za 18 "/o. Toda zaradi poviševanja cen prehranskih artiklov ter deloma tudi uslug, se je realna vrednost dohodkov delavcev in uslužbencev povečala povprečno le za 3 °U. Pri tem pa je treba upoštevati še to, da ljudje, ki so zaposleni izven gospodarstva, še niso dobili izplačanih prejemkov na osnovi novega zakonu o javnih uslužbencih. Zato se je v teh mesecih njihova življenjska raven nekoliko znižala. Veliko bolj pa se je kmetom povečala vrednost' dohodkov. To predvsem zaradi tega, ker ne kupujejo kmetijskih pridelkov, cene industrijskih proizvodov pa so takšne kot lani. Kot smo že za-
čile pretirano akumulacijo. Primer, ki so o njem govorili v Beogradu: Smederevo je 30 kilometrov oddaljeno od Beograda. Od tam pa do beograjskega trga se podraži grozdje od 50 na 100 in še več dinarjev. Toda v Beogradu ni nikogar, ki bi dejal na osnovi natančne ekonomske ocene: Vaši stroški za prevoz grozdja od Smedereva do Beograda so 20 odstotkov nabavne cene. Zato lahko prodajate grozdje le za 20 dinarjev draže, kot ste ga kupili. Morda za nekaj dinarjev manj. ali več. Občina bi to lahko naredila, končno bi celo to morala storiti. To, kar so na posvetovanju ugotovili za Beograd, lahko mirne duše pripišemo tudi našim občinam. Zdi se celo, da nekaterim občinam ni pogodu, da bi tako vplivale na oblikovanje cen in povečevale realno vrednost prejemkov, ker bi se jim za nekaj tisočev zmanjšali dohodki od te trgovine,
ZA SERVISE ISTI POGOJI,
KOT ZA GOSPODINJSTVO
Poleg normalnih ekonomskih ukrepov bi morali v današnjih pogojih še s posebnimi ukrepi zagotoviti, da bi se povišala življenjska raven delavcev. Občine na primer bi morale nuditi vse možne olajšave organizacijam za družbeno prehrano, delavskim restavracijam in menzam. Za te ustanove ne bi smeli uveljavljati komercialnih' principov, pač pa bi jih bilo treba obravnavati kot gospodinjstva. Električno energijo naj bi plačevale po isti ceni kot gospodinjstva. Stvar posebne ocene pa je, ali je treba subvencionirati družbeno prehrano, v kolikšni meri in iz katerih sredstev. Teh vprašanj ni moč reševati enotno, ker je treba upoštevati razmere v posamezni občini in imeti nenehno pred očmi potrebe in možnosti. Podobno je tudi z delavskimi počitniškimi domovi, ki bi prav tako morali imeti vsaj take ugodnosti kot gospodinjstva in vse olajšave, ki jim jih lahko damo. Enako bir morali obravnavati tudi vse servise, ki jih danes snujemo v občinah in v okviru stanovanjske skupnosti. Tudi s tem bi zaščitili življenjsko raven delavcev.
V bistvu so sicer vsi ti ukrepi, ki naj bi jih izvedle občine, da bi zaščitile življenjsko raven delavcev, začasni. Toda zato niso nič manj nujni. S povečanjem realne vrednosti prejemkov v prihodnosti bo prenehala potreba, da bi dajali različne olajšave in subvencije. Takrat bomo lahko prehrano, dopust in vse uslužnostme servise postavili na povsem komercialne osnove. Sedaj pa bi to nasprotovalo cilju, ki smo st ga zadali za dvig življenjslpg ravni.	Z. &
Vso zimo so dolgo v noč vsak dan žarela okna II. gimnazije v Celju. Potem ko so redni dijaki zapustili šolske prostore, so se klopi znova začele polniti: prihajali so stari in mladi, delavci, uslužbenci in drugi. Veži del iz samega Celja, bili pa so tudi taki, ki so se vozili iz oddaljenega Šoštanja, iz Zreč in drugih krajev.
Šestmesečna večerna gimnazija, delavski tehnikum — strojni ter elektrostrojni ter gradbeni oddelek so letos že drugo leto usposabljali znanja željne ljudi za šolanje na rednih šolah.
Ljudska univerza, ki v okviru Svobod prireja te tečaje, je na osnovi lanskoletnih izkušenj pred začetkom letošnjega šolskega leta izvedla med prijavljene! anketo, kakšno obliko šolanja si želijo. Večina slu-šateteljev se je izrekla za takšno, ki jih bo pripravljala za opravljanje izpitov na rednih šolah. Tako so začeli lansko jesen s tečaji, ki so pripravljali slušatelje za privatne izpite na gimnazijah, na tehnični in gradbeni srednji šoli.
Pregled uspehov letošnjih večernih šol, ki so prav te dni končale s poukom in z Izpiti, bo gotovo koristil nadaljnjemu razvoju našega dopolnilnega in pošolskega izobraževanja.
Kaj se je pokazalo na teh šolah v preteklem šolskem letu?
Skupno je bilo v teku šolskega leta okoli 300 slušateljev. Nekaj jih je po prvih mesecih odpadlo, nekaj se jih je prijavilo na novo, toda k izpitom na koncu leta jih je prišla približno polovica. Ali nekaj podrobnejših številk:	v gimna-
zijskih tečajih — se pravi v tistih, ki so pripravljali slušatelje na izpite na gimnazijah — se je v teku leta nabralo 180 slušateljev. Od teh jih je šlo k izpitom 112. Z uspehom jih je opravilo 87'Vo (vštevši tudi one s popravnimi izpiti). Za izpite na tehnični srednji šol se
je pripravljalo 88 slušateljev, k izpitom pa jih je prišlo le 27. Trije so padli, 5 jih ima popravne izpite, drugi so opravili le prvi del izpita, ki obsega polovico predmetov, drugi del bodo opravili jeseni. Se slabši pa je rezultat pri tistih, ki so se pripravljali za gradbeno srednjo šolo. Od prvotnih 32 slušateljev jih je že .med letom dosti odpadlo, k izpitom pa se jih je ojunačilo le 7.
Čeprav je uspeh v gimnazijskih tečajih še kar dober za začetek, pa nikakor ne morejo zadovoljiti rezultati ostalih. Kje je treba iskati vzroke" tega?
Predavatelji pravijo, da predvsem pogrešajo pri slušateljih domačega dela, domačih priprav za pouk. Da tega le-ti nimajo, je povsem razumljivo. Kje naj si vzamejo časa za to? Od 6. do 14. ure so na delu, pouk v teh tečajih pa se pričenja že ob 16. uri. Saj se ne utegnejo niti odpočiti. S tem v zvezi je druga težava našega dopolnilnega izobraževanja: učni načrti. Ko bi imeli predavatelji za ta pouk izdelan poseben in pogojem prilagojen
Prsko 1CK)Q pevcev na niškem festivalu
Poleg srbskih pevskih zborov sc na pevskem festivalu v Nišu nastopili kot gostje tudi zbori iz Slovenije, Hrvatske, Srbije in Makedonije ter Črne gore. Slovenijo je zastopal moški pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja. Organizator festivala, Zyeza glasbenih društev Srbije, je povabila na to veliko pevsko manifestacijo naših amaterjev tudi znane glasbene strokovnjake iz vse države, ki so prisostvovali nastopom, in potem na posvetovanjih dajali zborovodjem strokovne nasvete za nadaljnje delo.
Na 29, biennalu v Benetkah so obiskovalci z. zanimanjem ogledovali umetniške slike in kipe naših razstavljavcev. Umetnostni kritiki so prišteli jugoslovanski paviljon po vrednosti razstavljenih del med prvih dvanajst najboljših. Zlasti so vzbujala zanimanje dela naših akademskih slikarjev Gabrijela Stupice, Krsta Hege-dnšiča in akademskega kiparja Draga Tršarja. Slednji je na beneškem biennalu razstavljal plastiki »Srečanje« in »Manifestanti«. Na sliki:	Drago
Tršar — »Srečanje« (bron, 1957)
učni načrt, ki bi slušateljem že v šoli nudil večino znanja, ki ga morajo obvladati, bi še morda šlo. Tako pa so še naši predavatelji večkrat bolj ali manj neprilagodljivi in ne znajo črtati vsega balasta, ki teži učne načrte naših rednih šol. Samo nekaj primerov v ilustracijo: ti delavci in nameščenci sploh nimajo v svojem učnem programu splošne higiene! Imajo pa zato vse podrobnosti iz botanike in podobno. Prav tako se predava zgodovina v vsej svoji razsežnosti — od pamtiveka do danes.. Pri tem je seveda tako kot v redni šoli, da namreč za našo sodobno zgodovino ne ostane na koncu prav nič časa, čeprav bi moralo biti prav obratno. Tudi drugi predmeti, kot na primer matematika, so mnogo preveč nepraktični. Prav tako jezikovni učbeniki: teh pravzaprav sploh ni, pomagajo si s skrip-tami Itd.
Toda to je le ena stran medalje. Treba si je ogledati še drugo. Kaj so namreč podjetja in ustanove storile za to, da bi si njihovi delavci in uslužbenci laže pridobivali znanje, ki danes, v dobi delavskega in družbenega upravljanja, ni in ne sme biti nikak luksus?
Izkušnje v Celju so pokazale, da uprave podjetij ne kažejo dovolj zanimanja za pošolsko izobraževanje svojih ljudi. Videti je, da tem večernim šolam ne zaupajo, kar je do neke mere razumljivo glede na začetne težave teh šol, predvsem v zvezi z zastarelimi učnimi načrti. Toda treba bo razumeti pravi pomen tega prizadevanja, zlasti ker ljudje sami kažejo vso pripravljenost za uk. Med dosedanjimi slušatelji so bili tudi odličnjaki, ki so premagali vse težkoče. Podjetja pa jim žal niso olajšala tega prizadevanja. Tudi z gmotne strani je Ljudska univerza pričakovala izdatnejše pomoči, Toda razen redkih izjem se to ni zgodilo; stroške šolanja, predvsem honorarje, so morali kriti z dotacijo Svobode...
V skupini, ki se je pripravljala za tehnično in gradbeno srednjo šolo, je toliko slušateljev odpadlo predvsem zato, ker so na teh šolah postavili zahtevo po popolni nižji gimnaziji. Slušatelji, po večini starejši ljudje, so se zbali ostrih kriterijev in opustili šolanje, čeprav se je pri izpitih pokazalo, da le ni tako hudo.
,Mimo omenjenih sta bila letos v Celju še dva tečaja, na katerih so se priučeni delavci
pripravljali za pridobitev kva lifikacije strokovnega delavca Tečaja sta dobro uspela.
Vendar v celoti z uspehi našega pošolskega in dopolnilnega izobraževanja ne moremo biti zadovoljni. Kot kaže, bo nekatere napake odpravila pripravljajoča se šolska reforma, ki bo prav praktičnosti in večji aktualnosti šole dala poseben poudarek. V tem smislu bodo prav večerne šole in tečaji dobili še poseben pomen za vse tiste, ki so šli skozi staro šolo in so morali hočeš nočeš požreti vso navlako in nesmisel enostranskega pouka.
Z druge strani pa bodo morali tudi vodilni ljudje v podjetjih in ustanovah prispevati po svojih močeh k temu, da si kar največ ljudi razširi obzorje in znanje.
Drago Ham
Bauthooren: Sedeče figure. Delo z razstave sodobnega nizozemskega slikarstva, ki je odprta
v ljubljanski Moderni galerij'
V. FILMSKI FESTIVfiL V P¥Ul
nega življenja
Devetnajstega julija bodo na zidinah antičnega amfiteatra v Pulju spet zagorele plamenice: začel se bo V. festival jugoslovanske kinematografije. Ta vsakoletni pregled naše filmske ustvarjalnosti si je pridobil že precej ugleda in naša filmska podjetja že usmerjajo svoje delo tako, da po možnosti do festivala dokončajo filme, ki jih imajo za najpomembnejše.
Festival sam se je skozi leta že nekoliko spremenil. Tako bodo letos v Pulju oskrbeli boljše zveze, nudili boljšo postrežbo in več prenočišč; slabe zveze in slabo gostinstvo — to sta bila dva glavna aduta v rokah tistih, ki so predlagali, naj bi bil ta festival kje drugje. Toda zmagala je arena, ki lahko sprejme celo 15.000 gledalcev; tu si je ogledalo filme že 400.000 ljudi. Nadaljnja novost je, da festival letos ne bo priključen sejem filmov, ker so
Film o Makedoniji
Fred nedavnim sta filmsko podjetje UFUS iz Beograda in »Dokumentarni film« iz Prage v koprodukciji posnela celovečerni bioskopski film o makedonskih krajih in ljudeh, ki nosi delovni naslov »Makedonija«. Posneli pa sta še celovečerni film »Dve nabrežji Skopja«.
ga naša podjetja za razdeljevanje filmov prenesla v Split. Menda tudi ne bo več nič z vzporednim festivalom v Opatiji, kjer bi se program po prvotni zamisli začel en dan pozneje. Jugoslavija-film je povabil številne tuje goste na ogled naših filmov. Svoje dopisnike so prijavili celo nekateri svetovni filmski časopisi, čeprav naš festival letos časovno sovpada s festivalom v Karlovih Varih in v Locarnu.
Številne kritike na račun našega dokumentarnega oziroma kratkega filma, ki je v zadnjih letih nekoliko zaostal za igranim filmom, so rodile uspeh. Vsa naša podjetja so nekaj svoje kritike posvetila tudi kratkemu filmu. Naj omenimo samo Zagreb-film, posebno pa njegov Studio za risani film, ki nam je tudi v svetovnih merilih že pridobil priznanja. Posebna nagrada je razpisana prav zato tudi za risani film, visoka raven našega lutkovnega filma pa je pripomogla, da so kot novost letos razpisali tudi posebno nagrado za lutkovni film.
Medtem ko je na zadnjih dveh festivalih naš igrani film v nekaj primerih dosegel precej visoko raven, dostojno evropskih meril, so kritiki zmerom znova opozarjali, da manj-
ka filmov s sodobno tematiko. Gre predvsem za sodobne družbene probleme, za prikazovanje razvoja in dosežkov, pa seveda tudi napak v socialistični preobrazbi našega človeka. Ta očitek bo letos žal še kar ostal. Izmed 13 filmov so filmi »Dobro morje«, »Cesta dolga leto dni« in »Štiri kilometre na uro« postavljeni v obdobje pred zadnjo vojno ali celo pred prvo svetovno vojno, kolikor sta sploh časovno opredeljena.
Kot zmeraj so filmski ustvarjalci tudi zadnje leto pridno posegali v narodnoosvobodilno vojno: »Rafal v nebo-« (sedaj menda »Rafal v prazno«), »Nebo skozi veze«, »Kala« in »Edini izhod«. Tesno povezana z vojnimi dnevi sta tudi filma »Vrnil sem bom« in »Poišči Vando Kos«. Sodobna — žal samo zato, ker je zgodba postavljena v naš čas — sta
filma »Smrt drvi po asfaltu« in »Trije koraki v prazho« (po« pravljena verzija prepovedanega filma »Od danes do jutri«). Edini film, ki obravnava aktualna vprašanja naših dni, je film »Črni biseri«, ki ga že imenujejo »jugoslovanska ,Pedagoška poema’«. Verjetno bo k sodobnim mogoče prišteti tudi film »To noč«. Pa če tudi bi bila. dva, je to kaj žalostna bilanca celoletne jugoslovanske filmske proizvodnje. Gotovo se moramo nad tem dejstvom zamisliti, ker ne gre zgolj za naključje.
Ob koncu bi omenili, da bodo izven konkurence prikazali tudi koprodukcijske filme »Aleksa Dundič«, »Velika sinja cesta« in »La Tour, varuj se!« Mednje lahko štejemo tudi film »Cesta, dolga leto dni«. V tem filmu bodo upoštevali po nagradah samo domače sodelavce.
Na začetku široke poti
Razmišljanja ob izolski Svobodi
Kulturni mejnik v preteklost; je bilo leto 1954. Takrat je Svoboda v Izoli zaorala prve brazde. Ne čisto v ledino, ker je pred njo delovalo društvio »Iskra«. Vendar, kot pripovedujejo, pred letom 1954 v Izoli ni bilo prav veliko storjenega.
Vzemimo že mi leto 1954 za mejnik. Tedaj, približno pred štirim« leti, se je začelo. Premostiti so morali mnogo težav. Najprej je šlo za prostor, za goli življenjski prostor. Treba je bilo mnogo trdne volje, veliko korakov, precej borbe, čeprav le besedne, in vztrajnosti. Dob;li so prostore. Najprej za knjižnico in čitalnico. Potem dvorano. Potem še nekaj drugih prostorov. Seveda je bilo treba vse temeljito urediti. In spet se je bilo treba boriti. To pot za sredstva. In sedaj Trna Izolska Svoboda nekaj prav lepo urejenih prostorov. Knjižnica s čitalnico (leta je postala aprila meseca zavod s samostojnim finansiranjem, vendar se s tem njene naloge niso nič spremenile), dobro
iška gledališča
v naša mesta
Pred dvema letoma smo si v mali dvorani Gospodarskega razstavišča v 'Ljubljani lahko Ogledali nekaj zanimivih filmov, ki jih naša podjetja za razdeljevanje filmov niso več uvrščala v realni program, so pa vendar tako kvalitetni, da si jih je vsak ljubitelj filma rad znova ogledal. Nekaj podobnega so pozneje organizirali tudi v Kamniku. Ti prvi uspehi vzbujajo upanje, da bi se podobne ustanove obnesle tudi drugod po Sloveniji.
V Ljubljani so tako rekoč uresničeni vsi pogoji, ki so potrebni za delovanje filmskega gledališča. Dvorana je na razpolago v kinu Soči in je ravno primerna za to. Organizatorji so pripravili podroben delovni načrt, po katerem je predvidena mnogovrstna dejavnost filmskega gledališča, ki bi se lahko uveljavilo v večjih krajih.
Na prvem mestu je omeniti »eden repertoar izbranih fil-
mov, ki bi jih dobili iz sklada jugoslovanskih podjetij za razdeljevanje filmov. Seveda bi bilo treba premišljeno sestaviti podroben spored. Gledalci naj bi si ogledali kvalitetne filme iz preteklih sezon in filme Jugoslovanske kinoteke. Nekaj njenih filmov smo letos videli v kinu Union, pa je žal ostalo samo pri tem. Jugoslovanska kinoteka pa že predvaja svoje filme celo v manjših krajih po drugih republikah. — Za otroke in mladino bi lahko uvedli redne nedeljske dopoldanske predstave. Seveda manjka mladinskih in otroških filmov, toda mladini in otrokom bi lahko posredovali druge filme, ki so primerni zanje. — Zaključene študijske predstave s predavanji bi prišle posebno v poštev za srednje šole kot dopolnilo šolskega pouka. — Vso to dejavnost bi bilo mogoče dopolniti s filmskimi razstavami. Le-te bi ilustrirale posamezne pomembne in posebnega poudar-
ka vredne probleme in seznanjale gledalce s posameznimi področji filmskega ustvarjanja. Z razpravami" ob večerih bi nudili gledalcem priložnost, da bi se tudi osebno spoznali z vidnimi filmskimi delavci in z njimi razpravljali o posameznih filmskih vprašanjih. — Retrospektivne predstave jugoslovanske filmske ustvarjalnosti bi nudile pregled nad razvojem jugoslovanskega filma nasploh, posebej pa nad razvojem posameznih zvrsti ali pa posameznega ustvarjalca. Končno bi bilo mogoče organizirati tudi gostovanja vidnih filmskih ustvarjalcev iz drugih dežel.
Do zdaj smo na idejo filmskega gledališča gledali kot na ožjo strokovno zamisel, ki mimo strokovnjakov zanima morda še nekaj ljubiteljev. Mislimo pa, da bi bilo s primerno propagando in tudi s primerno vstopnino mogoče pritegniti tudi širše plasti naših delovnih ljudi.	F. S.
opremljena velika dvorana, tako da na njenem odru lahko gostuje vsako poklicno gledališče, nekaj manjših prostorov ;n še manjša dvorana. V tej dvorani ho verjetno že jeseni klub. Tedaj bodo v ta prostor postavili še televizijski sprejemnik. In tako bodo dvorana z odrom, knjižnica in klubska prostor postali prav gotovo močno kulturno žarišče. 2e v sedanj; čitalnici samo televizija in časniki ter se zbere včasih toliko ljudi, da-zmanjka prostora. Sedaj prihajajo tja le člani Svobode, pravzaprav člani posameznih sekcij. Sčasoma lahko pričakujemo, da bodo v čitalnico oziroma klub prihajali tudi tisti, ki niso člani Svobode in prihajajo le k igram, ki jih zaigrajo svobodarjii, ali k koncertom.
Za sedaj glede kluba še ni določenih načrtov. Toda prav gotovo jih bo treba pripraviti. Kajti revije ljudem ne bodo zadoščali. Tudi samo sproščen medsebojn; razgovor ne. Življenje v klubu bo nujno treba deloma organizirano voditi. Ne le zato, da se ljudje ne bi naveličali enoličnosti. Predvsem zato, da bi s pomočjo klubov dosegli smoter, ki ga imamo: ljud; kulturnopolitično izobraziti. In zato, da bi ljudem v klubu posredovali v raznih oblikah vse tisto, kar bi zadovoljilo njih želje po znanju in razvedrilu.
Vredno je omeniti, da so se v čitalnici že začeli zbirati mladi ljudje. To je vsekakor zelo pozitivno in pomeni, da se mladina tukaj lahko marsičesa koristnega nauči m da je pod vzgojnim vplivom Svobode. Razen tega bo pa ta mlad;na lahko s svojim mladostnim poletom dajala društvenemu delu mnogo sodobnih pobud. .
Se naprej bo ostala močno kulturno gibalo igralska sekcija z mladinskim gledališčem in še s pk>n;rskim, ki ga nameravajo ustanoviti jeseni. 2e sedaj deluje v tej sekciji več ko sto ljud'i. Vsako njeno predstavo pa gleda več sto ljudi. In prav zato, ker Izolčani radi igrajo i:n radi gledajo igre, ima dramatska sekcija prav gotovo lep® možnosti za nadaljnje delovanje. 2e njen; načrti za naslednjo sezono kažejo, da se bo lepo razvijala. Razen petih del, ki jih nameravajo
hkrati študirati z različnimi režiserji in igralci (to so: Pikica in Tonček, Robinzon ne sme umreti. Deseti brat, Vremenar in Matura), bodo pripravili še dramski tečaj.
To je samo nekaj o delu dveh sekcij izolske Svobode. So pa še druge in knjižnica. Tudi o njih bo treba kdaj spregovoriti.
B. S.
rrizor iz »Miklove Zale«, ki so jo izolski svobodarji z uspehom
uprizorili
Godbe so napredovale
V POSTOJNI JE MSTOPILO 12 GODB Nil PIMLIi ,
Z nastopom godb pihala v Postojni smo zaključili revije amaterskih umetniških skupin. Ta kakor tudi reviji v Velenju In Kranju so presegle naša pričakovanja in brez hvale lahko trdimo, da smo z njihovimi rezultati zelo zadovoljni. Mimo uspehov pa so nakazale še vrsto nalog, ki nas čakajo v naslednji sezoni, da bodo nastopi amaterskih skupin prihodnjič še kvalitetnejši.
Naše bralce bo gotovo zanimalo, kaj menita o postojnski reviji Miha Gunzek, solist Slovenske filharmonije, in operni dirigent Rado Simoniti:
© Tovariš Gunzek, kot mlad fant ste začeli s svojo glasbeno »kariero« pri trboveljski godbi na pihala. Morda se še spominjate, kakšna je bila umetniška raven takratne godbe na pihala in koliko je ta godba do zdaj napredovala. Zanima nas tudi to, kaj vas je napotilo, da ste se vpisali na glasbeno akademijo?
»Začel sem zelo mlad, s 7 letom, in to na ustno harmoniko. Slišal me je podkapelnik bivše trboveljske rudarske godbe Rems, ki je kasneje padel v partizanih. In ml začel prigovarjati, naj se lotim kakšnega instrumenta. In tako sem se oprijel violine. Dobro sem napredoval, saj sem s Prevorškom igral celo Bachov dvojni koncert. Pozneje so me pa privabili tudi v godbo na pihala, kjer sem igral na klarinet kot najmlajši član. Bi! sem vedno v središču pozornosti, ker takrat ni bilo naraščaja. Kasneje me je sreča! Emil Adamič na Pianini in jo njegovi zaslugi sem prišel na ljubljansko šolo, kjer sem se izpopolnjeval samo v klarinetu. Bil sem stalni član godbe, nisem zamudil niti ene vaje, kar še danes poudarja tovariš Hudarin.
© Nekateri naši amaterji menijo, da morajo v amaterskih skupinah sodelovati izključno amaterji. Po našem pa naj poklicni umetniki čim tesneje sodelujejo z amaterskimi skupinami, ker le to zagotavlja, da se bo amaterska dejavnost umetniško razvila. Noben poslušalec ne vprašuje, kakšna je sestava posamezne amaterske skupine, ampak ga zanima kvaliteta njihovega izvajanja.
Po mojem je nujno, da pride v amaterske orkestre čimveč poklicnih glasbenikov. Mladini je treba omogočiti napredek, dolžni smo jo štipendirati, jo poslati v glasbena središča, da se
glasbeno izpopolni. Trboveljska godba denarno pomaga svojim članom, da se šolajo naprej. Danes se v Ljubljani šola 7 ali 9 njenih članovi hkrati pa se redno vadijo in sodelujejo pri vseh nastopih.
© V Trbovljah vodite tudi zabavni orkester, ki ga sestavljajo v glavnem elani trboveljske godbe na pihala. Zanima nas, kako je mogoče doseči, da v godbi delujeta pravzaprav dva ansambla in da zabavni ansambel ne išče samo zaslužka, ampak da goji čimbolj kvalitetno lažjo glasbo.
Kar se tiče sodelovanja članov v obeh ansamblih, smo imeli v začetku precejšnje težave. V plesnem orkestru je večidel mladina. Sprva je kazalo, da bodo ti mladi ljudje zanemarili pihalno godbo. Pozneje smo to stvar uredili. Zdaj prihajajo radi na te in one vaje. Zdi se mi, da se je v tem času, odkar imamo še plesni orkester, kvaliteta pihalne godbe precej dvignila, ker so se njeni člani navadili natančnega igranja, muzikalnosti, tonske prefinjenosti in podobnih stvari.
© Zanima nas še vaše mnenje o zabavni glasbi pri Slovencih in kaj bi kazalo napraviti, da bi tudi na tem področju napredovali.
Vsekakor je treba paziti, da zabavne orkestre vodijo ljudje, ki so sposobni za to, drugače zaidemo v tisto kavarniško igranje in v jazz, ki sploh ni jazz. Mislim, da bomo našli neko zmerno pot, da bomo mogoče pozneje dodali tej ameriški glasbi kaj svojega. Za danes imamo samo Adamiča, upam pa, da bodo mlajši kaj ustvarili,
Poprosil sem še tovariša Simonitija, da pove kaj o splošnih vtisih z revij v Kranju in v Postojni, ali so se izpolnila pričakovanja, ki smo jih stavili na te revije in katere so najbolj pozitivne strani teh revij.
Reviji v Kranju in v Postojni so pokazali dv® stvari: v Kranju to, da se je v izbiri literature stvar zelo zelo spremenila, in sicer v dobro. Nekateri zbori so čudovito lepo interpretirali ravno težje sodobne skladbe. Tudi kar se tiče izvedbe, so zbori napredovali. Najbolj so napredovali tisti zbori, katerih dirigenti živijo za našo glasbo in ki študirajo, ki se ne zabubijo in ne mislijo, da največ znajo. Vedno je pri dirigentu važno to, da ogromno posluša in ogromno študira. Kar *•
Ob revi)! pevskih zborov v Kranja
Prelomnica v naši zborovski kulturi
rcagli in bujni rasti pev-rttti zborov v prvih letih po svoboditvi je v zadnjem času Področju amaterske zbo-OMsJce dejavnosti nastopilo 2e nekaj let smo ugo-wyali, da je naša zborovska v asbci zašla v krizo, da zače-izgubljati svoj nekdanji Pomen in da polagoma, a ztrajno propada. Vsi, ki nam ?ri srcu pevska kultura, rno s skrbjo gledali na to in 8 spraševali, ali bom.o res za-srnarili to našo bogato dedi-ctno, ki smo bili nanjo tako Ponosni in ki smo po njej slo-tudi izven meja.
Toliko bolj smo bili zato ve-8« uspeha revije slovenskih ^vfkih zborov, ki je bila 29. junija v Kranju. Navdala nas r® z novim upanjem, saj c. o Poznali, da naša pesem ni in ajbrž tudi ne bo zamrla. Vsa a leta je v naših prizadev-
»Prešernovi* zbori uvrstili med naše najboljše zborovske skupine in lahko služijo za zgled, do kolikšne stopnje se more ob pravilnem delu povzpeti amaterski zbor.
Predaleč bi me zavedlo, če bi skušal podrobneje oceniti sleherno nastopajočo skupino, razen tega tako podrobno ocenjevanje amaterskih zborov vse prerado povzroča pri pevcih nezdravo razpoloženje in jemlje »razočaranirrj« voljo do nadaljnjega dela. Res sem se nekoliko dlje pomudil pri »Prešernovih« pevcih, moram pa pravici na ljubo dodati, da so se jim tudi že nekateri drugi zbori po kvaliteti močno približali. Posebej naj omenim le še ženski in mešani zbor iz Podpeči, ki sta pod vodstvom mladega, a veščega zborovodje Franca Mileka dokazala, da je tudi iz sorazmerno malošte-
i'fSci nedavnim so pri rudniški Svobodi v Kočevju ustanovili zabavni orkester, ki je priredil že nekaj uspelih koncertov lahke glasbe
nejših pevcih tlela živa iskra,
1 Je ob zadnjem festivalu zagorela v svetlem plamenu, ver-jetno pa ni več daleč čas, ko e oo naše zborovsko pevstvo J^zplamtelo v nov, mogočen
Čeprav smo na reviji pogre-a« mnoge naše zbore — so-> zazinerno slabo sta bili zasto-Pani obe naši največji mesti — lubljana in Maribor, medtem 0 dolenjska ni poslala sploh nobenega zbora — nas je ven-
žica
Presenetila že sama mno-. nast°pajočih; z vseh stra-'^ovenije, tudi iz nekaterih rvril.Gfdaljenih predeldv, je Fo- t!*5 0 v d<ranj 10 moških, 3 nsrii in io mešanih zborov.
*a začetku revije so nasto-Usi trije »Prešernovi« zbo-(moški, ženski in mešani) iz Kranja. V tem ne vidim samo stare navade »gostiteljev«, marveč pripisujem temu veli-k° globlji pomen. Kranjske Pevke in pevci so pod vod-tv°m svojega zaslužnega zbo-ovodje Petra Liparja v več-etneni vztrajnem in načrtnem ,u dosegli visoko stopnjo rneiniške kvalitete, ki iz leta v leto raste. Posebna odlika preHSernov^ 'zborov je na-Programska politika, , pa r‘e smemo tudi teh-vin^e dospelosti, s katero ob-snn~Ji° razmeroma težak Pa	Prav v zadnjem času
nrirJe	tema dvema vrlinama
SUŽlla še nenavadna
daja^Tlo muzikalnem
vilnega zbora (ženski zbor šteje vsega 22 pevk, mešan' pa skupno 34 pevcev), ki ga sestavljajo izključno podeželski pevci iz delavskih vrst, možno nekaj ustvariti, kar naj bo v bodrilo našim zborčkom iz podeželskih krajev.
V naslednjem naj podam nekaj splošnih vtisov, ki sem jih odnesel s kranjske revije.
Predvsem je presenetila izbira sporeda, ki je pokazala, da se zborovodje in pevci polagoma trgajo iz začaranega kroga čitalniškega občutja in ubirajo naprednejša pota. Se pred nekaj leti so naši glasbeni kritiki in pevski strokovnjaki tožili, da naši amaterski
zbori skorajda ne poznajo sodobne zborovske tvorbe in da se na njihovih sporedih vse prepogosto pojavljajo ene in iste, po glasbenih sredstvih včasih precej cenene pesmi. Spored zadnje pevske revije je bil na splošno sodoben ne le v vsebinskem smislu, marveč predvsem glede na glasbeno izrazna sredstva. Tudi tokrat so se nekatere skladbe v sporedu ponavljale, vendar ne lažje pesmi. Posebno razveseljivo je dejstvo, da je bil poleg Rada Simonitija v sporedu največkrat zastopan, predstavnik mladega skladateljskega rodu Alojz Srebotnjak.
Vendar pa je kazal spored tudi šibko stran: preveč je bilo skladb resnobnega značaja, kar poslušalca sčasoma utrudi. Za poživitev sporeda bi si želeli živahnih, v sodobnem duhu^ grajenih skladb, ki jih pa naša zborovska literatura žal ne premore in čaka prav tu naše skladatelje še mnogo dela.
Kakor stopajo naši zbori na nova pota, kar se tiče programske politike, tako opažamo tudi pri samem izvajanju, da izginjajo iz njihovega dela poteze diletantizma v slabem pomenu, ki se kaže predvsem v površnosti in iskanju — muzikalno pogosto neutemeljenih — zunanjih učinlcov. Ne morem reči, da so se vsi v Kranju nastopajoči zbori otresli zastarelih pogledov na zborovsko petje, vendar pa je bilo na splošno opaziti prizadevanje po poglobljenosti dela in pravih glasbenih vrednotah, kar je ena bistvenih značilnosti sodobnega pojmovanja zborovske poustvarjalnosti.
V nasprotju z idealom sodobne zborovske kulture, ki goji v prvi vrsti mehko, tiho oziroma srednje glasno petje, pa je za naše zbore na splošno še vedno značilna usmerjenost v močnejšo zvočnost. Revija pa je pokazala, da so zbori najlepše zazveneli ob lahnejšem petju, medtem ko se je na glasnejših mestih porušila lepota zvoka in ravnovesje glasov. Priporočljivo bi bilo torej, da bi naši zbori tudi glede tega sledili sodobnim hotenjem in se usmerili v mehko in tiho petje, ki naj bi postalo osnova čistega in ubranega zborovskega zvoka, močnejša, a ne kričava dinamika naj bi služila le za podčrtane izraze, kadar to zahteva vsebina skladbe.
Po vsem navedenem lahko rečemo, da pomeni kranjska revija dragoceno prelomnico v razvoju našega zborovskega petja, saj je nakazala smernice resnejšemu in sodobnejšemu pevskemu delu, pokazala pa tudi, da bodo morali vsi Jiaši zborovodje in pevci v prihodnje pošteno pljuniti v roke, sicer jih bo čas prezrl. ”'e namreč kaže, da se bodo obdržali in resnično zaživeli predvsem tisti zbori, ki kažejo v svojem delu večjo poglobljene ■( in smotrnost; zbori ki jim ni do re nejših prizadevanj, pa bodo obsojeni le na borno životarjenje, če ne bodo sploh zamrli.
V zvezi s tem pa se vedno znova postavlja vprašanje strokovne in muzikalne usposobljenosti zborovodij, ki ji bo treba posvetiti- vso pozornost. Prav tako bo treba nuditi vso moralno in materialno podporo rasti naših zborov, saj smemo šele v tem primeru pričakovati novo razdobje razcveta naše zborovske kulture.
Pavle Kalan
rim ? e s k i
!	_______________i
ACO ŠOPOV (r. 1923 v Stipu) sodi z Blatom Koneskim med najvidnejše predstavnike sodobne makedonske poezije. Svoje prve pesmi je objavil v partizanih. Po osvoboditvi je izdal vrsto pesniških zbirk. Pesem »Galebu, ki mi kroži nad glavo-« je vzeta iz knjige »Zlij se s tišino«, za katero je pe-s«:k prejel nagrado Društva književnikov Makedonije in jo . imamo tudi v slovenskem prevodu.
Galebu, ki mi kroži nad glavo
Galeb moj, ne sedaj mi na oči.
Ti razriti bregovi so brez pristanišča. Izmeri vseh morij globine, splavaj nad vse višine in daj mi, daj mi luči!
Galeb moj, jaz nimam oči.
Ne sedaj mi na srce!
Galeb moj, to srce ni moje.
Objadraj vse dalje neznane,
obkroži vse žive, vse znane, vse pokopane,
zazri se v osamljene in razkropljene,
preleti ledene vrhove, vse trate zelene,
čuješ:
ko tvoja perut nad njimi utrujeno kroži, moje srce v njih nemirno toži.
Galeb moj, rie spuščaj se, vrni se k svoji jati.
Jaz sem čoln, ki mu sojeno je, da mora sam ostati.
(Prevedel Ivan Minatti.)
LEPO IN POCENI
Odločilen poseg umelmške zadmge v boj proti kiču
Večkrat so že pisali o škodljivem vplivu neokusnih predmetov, uporabnih in okrasnih, ki jih dobimo po naših trgovinah. To tolikorat kritizirano področje našega javnega življenja še do danes, ni obrodilo vidnih sadov. Trgovine so še vedno polne nelepih predmetov in pred težko odločitvijo se znajdemo na primer, kadar bi radi za svjega znanca kupili lepo darilo iz keramike, ki bi ne bilo predrago, seveda. Takrat pridemo vedno znova do spoznanja: kar je lepo, je predrago, kar pa j'e primemo našemu žepu, je skoraj ve'dno neokusno.
Izdelki iz keramike so sila dragi, saj stane lep pepelnik ali krožnik tudi čez 1000 dinarjev, medtem ko zunaj lahko kupiš podoben izdelek za prav nizko ceno (n. pr. za 200 do 300 lir), vaza ali steklenica stane pri nas nad 2000 dinarjev, servisi za razne pijače pa kar okoli pet tisočakov, To pred-
Mali festival
vsem tem
po-po-so se
Svoboda Tone Čufar na Jesenicah je pripravila »Teden kulturnih prireditev«. Ta mali jeseniški festival se sicer ne more primerjati z drugimi podoibniirvi prireditvami, je pa prav gobovo r-ažen doprinos k širjenj« kulture. Se posebej je razveseljivo, da e kulturni teden priredila Svoboda in da so program izvedli izključno amaterji.
Program jeseniškega tedna kulturnih prireditev je bil obsežen. Od promenadnega koncerta. likovne razstave slikar- -jev-amaberjev, društvenega izleta v naravo, dveh predavanj, večera narodnih plesov in pe-
izvedho 'Je ' p.ost°3n‘ bi rekel, da se je kvaliteta rih i„4■, ^ever3*n0 dvignila v zadnjih treh, šti-dira n ‘5rav De zaslugi mladine, ki danes štu-teh ,, a s,"ednjih glasbenih šolah in sodeluje v v Vf)k°.i • Mofam »a tukaj pripomniti, da šo kita;,, rlm.!n y instrumentalni glasbi nekakšni boznam Zlfl°vi mefl republikami in da premalo Jugosit °. .?ruBe literature. Med potovanjem po žc g, , ' V1 seia ugotovil, da so drugod ustvarili je taif0' stvari. Kvaliteta amaterskih godb se 8odben0-k?ViBn?!a’ c!a bodo mogli celo poklicni itnen« paziti, da jih ne bodo prekosili tako n°Vanl amaterji.
odbf®6.«0 kočljivo vprašanje: pripravljalni bolišp J8 da bi na reviji poslušali naše naj-katele so<1,be na Pihala, Ali nam lahko poveš, ffecei S-0a!lB 80 po tvojem mnenju že dosegle in	ravn‘ i” katere so njihove odlike
praviti "k0’ k* ‘n pb kazalo v prihodnje od-
sicer*^-0*^. rezultat sta pokazali dve godbi, in Sodba i vrs‘’ sodba iz Trbovelj in druga — Hrastnik . V®M’ ^akoj za njo sta sledili godbi iz bližal« n ^ m iz Velenia- Te štiri godbe so se pri-naPredri Ve!n^ mes*U- Posebno razveseljiv je bil •niadine 'j,80?11® Teznega, ki ima ogromno like crnas, .aja*a mi 3® tudi godba z Jesenic. Od-v čudovit8 T.rb°velj so v prekrasni intonaciji, trobilnih	^'očni skladnosti v pihalnih in
Uost, C *ku*nah. Precejšnja ritmična preciz-Pokiicni ?a 3® tudi, da tej godbi pomagajo z nasv«t!gv,S?)eniI{* pri študiju, pri izvajanju aii
smi jugoslovanskih narodov, kulturnega nastopa cicibanov, liteiramo-glasbenega večera (na katerem so člani jeseniškega gledališča izvajali dela Čufarja ob spremljavi orkestra glasbene šole), koncerta združenih godb in pevskega zbora do zabavnega večera s plesom. Nihče ne more reči, da spored ni bil pester tn da ni prikazal vsestranskega dela Svobode. Ne bi bilo napak, če bi v program vključili še kakšno dramsko predstavo domačega gledališča, tako bi bdi še popolnejši. In še nekaj je, kar moramo poudariti. Svobocja je bila ne le izključni izvajalec

iz Raven pa me je presene-
hainimi s?a	žal nimajo sreče s pi-
nih snod	zafo 3° Prišlo tudi do majh-
ruentorn	Di.ri8ent j® s svojim tempera,-
se po-več ’ brezprimerno predanostjo, s katero le malenk .U’ cgrorano storil. Tako da je bila hovo imru,08 razt!'ka med trboveljsko in nji-odločila ~00 ^'t5<33 žirija se je pravzaprav težko zvočnosti a ?r-0 m8st°’ čeprav Trboveljčani po goslav'« / aleC 5>r®kašajo najboljše godbe v Ju-Tova m!m'la v' vsej srednji Evropi, glasbo ^>rf	si Predsednik sosveta za
mu j.1 w ^Ptectsedstvu Zveze Svobod in prosvet-Slovenije. Kakšne načrte pa ima •»oči Eorlh°SVet Za fr^hudnjo sezono glede po sploh jn ?a ”*tio!a in glasbenim skupinam a src konkretnejše naloge ste s1
nih
Slasbeni
in
zadali?
ga opraviti i *'	. n®beden sosvet ne more vse
mišljen in	1.a<3' V'sa!: pa po mojem
»Osveta; sure; T v’ <,e!o ,n na?rt® prebeg« d - :et; a;ot obveznost to, kar si je

Tale najmlajši ravenske flavtist ni nastopil le na festivalu v Postojni z ravensko godbo na pihala, marveč tndi že v ljubljanski radijski oddaji »Pokaži, kaj znaš« in je z 80 točkami osvojil prvo mesto
prednik zadal za nalogo. In tretja stvar: reševati konkretne naloge, ki se postavljajo v zvezi s težkočami zborov in godb. Moje in mišljenje vseh tovarišev sosveta je, da z okrožnicami ne bomo veliko opravili, ampak da je treba hoditi na teren. O marsičem se da pogovoriti z dirigentom na samem ali pa pred ansamblom, glavno pa je po mojem to, da človek s praktičnim delom in z nasveti, s prinašanjem nove literature, z opozarjanjem na današnjo literaturo, spodbuja in kaže pravo pot. Naši strokovnjaki, vsaj tako kaže, se bodo temu povabilu odzvali. Težava pa nastane pri denarju, to se pravi pri prevozu, pri avtomobilih, kajti pri sedanji zaposlenosti strokovnih glasbenikov je težko zahtevati, da bi izgubljali čas z najpočasnejšimi •revoznimi sredstvi. Kakor sem že rekel, pa bomo s konkretno pomočjo na terenu največ ko-istiii tako zborom kakor godbam na pihaia. tami pa si žele še seminarjev, ki pa jih je treba obro pripraviti. Najvažnejša naloga pa se mi di ta, da bi poizkušali v okviru glasbenega , olstva organizirati glasbene tečaje. Tabo bi neposredno pomagali vzgajati vodje glasbenih skupin.	v. T.
programa, temneč tudi organizator, kar pri naših društvih večkrat pogrešamo. V program je vključila glasbeno šolo, poleg jeseniške še tri okoliške godbe, otroški vrtec z Javornika, jeseniško gledališče itd.
Kulturni teden se je začel v soboto, 21. junija. Toda muhasto vreme je Jeseničanom ponagajalo že takoj na začetku. Napovedani promenadni koncert pred Delavskim domom so morali zaradi dežja izvesti v dvorana, kar je seveda zmanjšalo učinek in tudi vseh poslušalcev ni bilo moč zadovoljiti. Po pro-' menadnem koncertu so v veliki dvorani odkrili doprsni kip delavskega pisatelja Toneta Čufarja, čigar ime nosi tudi jeseniška Svoboda. O delu tega revolu-cionarja, ki je delal večinoma na Jesenicah, je govoril predsednik Svobode tovariš Veirel, odkritja pa so se udeležili vsi vidni predstavniki političnega in kulturnega življenja na Jesenicah. Po odkritju spomenika so v mali dvorani Delavskega doma slovesno odprli likovno razstavo slikarjev amaterjev iz kranjskega okraja. Razstava je proti pričakovanju vzbudila veliko zanimanja, zato bo društvo skušalo v prihodnje prirejati tudi razstave poklicnih slikarjev. Vprašanje Je le, če bo našlo primeren prostor. Ce bi jih prirejalo v sedanjem razstavnem prostoru, bi moralo opustiti vrsto drugih dejavnosti. Že tokrat so morali žrtvovat; premiero »Zvezdice zaspanke«, da so lahko priredili razstavo.
Omeniti moramo še lep načrt o družbenem izletu k Valvasorju in na Stol. Zaradi slabega vremena ga ni Min, toda izleta ne mislijo opustiti, ampak bodo počakali na prvo lepo nedeljo. Poleg razstave je doživel velik uspeh »Večer narodnih plesov in pesmi jugoslovanskih narodov«, ki sta jih izvajala plesna skupina ;n mešani pevski zbor jeseniške Svobode.
Kljub nekaterim nepredvidenim spremembam je bil spored pester in kakovosten; bil j» sprejemljiv in zanimiv za širok krog občinstva. Vsakdo je v programu tedna našel kaj takega, kar ga privlači, pa čeprav se je udeležil le zadnje, točke: zabavnega večera s plesom. Skratka, teden kulturnih prireditev na Jesenicah je dosegel svoj na men. Naša želja pa je, da Jese niče ne bi ostale osamljen primer.	Milan Malnar
vsem zato, ker so skoraj vsi naši izdelki unikati, narejeni le v enem samem primeru (če-prav je tudi ta marsikdaj posnet po raznih inozemskih vzorcih). Ti predmeti imajo zato poleg svoje uporabne tudi določeno umetniško vrednost, vrednost enega samega izvoda, ki ceno znatno dvigne. Prav gotovo si želimo tudi takih izdelkov, toda predvsem si želimo okusnih in lepih ter glede na ceno vsem dosegljivih izdelkov.
Ne moti nas, če pijemo pri svojem znancu iz enakega kozarca, kot ga imamo doma, mar bi nas potem motilo, če bi otresli cigareto morda v enako oblikovan pepelnik? Verjetno tega niti opazili ne bi, če bi bil drugačne barve. S tem bi znatno padla cena posameznim izdelkom in izgovor, da ljudje kupujejo kič zato, ker je poceni, bi ne veljal več. Borimo se, da bi široke množice razumele umetnost, pogosto govorimo o likovni vzgoji, toda tam kjer se pravzaprav začenja ta vzgoja, pri okusno izdelanih predmetih, s katerimi se vsak dan srečujemo, smo storili prav malo.
Oti tem vprašanju, kako bi pocenili lepe keramične izdelke in kako bi odstranili kič iz domačih trgovin, so se spoprijeli pred časom keramiki pri
Nov dokumentarni film
Zagrebško filmsko podjetje »Zora« je pred nedavnim posnelo dokumentarni film »Giganti naše industrije«, ki prikazuje največje dosežke naše industrijske izgradnje.
Isto podjetje je posnelo še film, ki govori 0 organizaciji in razvoju šolskih zadrug; posnelo ga je v neki medžimurski vasi.
Režiser Nikša Fulgozl pa bo za Zora film posnel dokumentarec o nastanku naše države. Pri delu se bo v glavnem posluževal dokumentarnega gradiva naših arhivov in muzejev.
Umetniški zadrugi. In prišli so do zaključka: kiča iz naših trgovin ne bomo odstranili toliko časa, dokler ne bomo založili trga z enakimi artikli po isti ceni, ki pa. bodo lepo in okusno izoblikovani. In začeli so. Odločili so se, da bodo pri Umetniški zadrugi ustanovili svoj lastni oddelek za keramiko. V ta namen so si že nabavili peč za žganje in v prihodnjih dneh jo bodo postavili v prostore bodočega oddelka na Trubarjevi cesti. Vodja oddelka bo strokovno vešč keramik, kateremu bosta pri oblikovanju gline pomagala dva lončarja. Vzorce posameznih izdelkov bodo odkupili od poklicnih umetnikov. V tej delavnici ne bodo nastajali unikati. Po istem modelu bodo izoblikovali po več, tudi po par sto izdelkov, jih potem različno ološčili in jim dali s tem raznolikost. Izdelovali bodo krožnike, pepelnike, vaze, svečnike, opornike
za knjige, razne servise, na« rodne noše in podobno. Razposlali jih bodo po vsem slovenskem in jugoslovanskem trgu, toda le po nekaj primerkov v posamezne trgovine oziroma kraje. S tem se bo cena znatno znižala, pravijo celo, da bo stal na primer lep keramičen pepelnik le okrog 200 dinarjev!
Obljubljajo tudi, da bodo ti izdelki na prodaj že čez neka) tednov.
Res je, da bo treba marsikje estetski okus potrošnikov šele izoblikovati. Prav gotovo pa je, da se bodo na lepo obliko navadili le, če jim jo bomo nudili ob vsaki priložnosti. Na modno novost se včasih tudi navadimo, čeprav se nam zdi v začetku neokusna ali vsaj tako nenavadna, da je ne moremo čez noč osvojiti. Podobna pot čaka tudi nove keramične izdelke med ljudmi, ki se jim zdi še danes kič najlepši.
M. J.
jut
J.




; ■
____________. j . , • •• i i--- ••' i u-.-
•.V-v/iV-	• .. *	'	5
f T»
[J T

mm

Božidar Jakac: Pariz. Lesorez z razstave sodobne jugoslovanske grafike, ki je te dni odprta v Mali galeriji, nato pa bo nadalje* vala pot po večjih in manjših krajih Slovenije
Za Jesenicami še Kočevje
Istega dne, ko so Jeseničani zaključili svoj »Teden kulturnih prireditev«, se je v Kočevju pričel »Kulturni teden Kočevske«.
Kulturni teden Kočevske ni novost, ker so ga doslej že več let zapored prirejali rudarji za svoj praznik, zato se je tudi imenoval »Rudarski teden«. Letos pa je to naloigo sprejel občinski svet Svobod in prosvetnih društev.
Občinski svet Svobod in prosvetnih društev je želel, da bi si prireditve kulturnega tedna
ogledali tudi vsi prosvetni delavci in vodilni člani okoliških društev. Ogled res kvalitetnih predstav, bi jim pri njihovem nadaljnjem delu prav gotovo koristil. Prišel pa ni nihče. Ne prosvetni delavci,, ne člani okoliških društev. Verjetno je temu kriv tudi pozen datum. Šolsko leto se je že končalo in vsi prosvetni delavci so odšli na dopust, člani prosvetnih društev pa imajo v tem času dosti dela na polju. Tako torej, ni bilo moč uresničiti prvotnega namena.
Tone Tomazin, amaterski slikar n Naša tovarna
jeseniške železarne:
Morda bodo prihodnje leto našli kako ugodnejšo rešitev glede datuma, čeprav je težko prestaviti rudarski praznik ali pa podaljšati šolsko leto!?
Kar se tiče samega programa »Kulturnega tedna Kočevske«, je bil glavni poudarek na dramskih predstavah, kajti v tej smeri je društveno delo najbolj razvito. Gostovalo je tudi SNG iz Ljubljane, in sicer z Dnevnikom Ane Frank. Domači društvi pa sta uprizorili Marinčevo Komedijo o komediji in Budakovo dramo Metež. Ostali program so izpolnili še pevski zbor Branko Vodopivec, godba Svobode Rudnik in pj-klicni slikarji z razstavo svojih del. Kočevski program je bil v primeri z jeseniškim skromnejši in skoraj preresen.
Ni vse, če je kulturni teden sila resne vsebine, če pa ni ljudi, ki bi si ogledali prireditve. Program takih kulturnih tednov naj bi bil razgiban in zanimiv za čimvečji krog ljudi. Seveda je treba za to razvijati široko društveno dejavnost. Cim več bo domačih izvajalcev, tem večje bo zanimanje za program; le tako bodo ljudje začutili, da je teden kulture namenjen njim. Potem tudi ne bo več skrbi, ali l,„ dovolj gledalcev na prireditvah. Tokrat pa si je skoraj vse prireditve ogledala ista publika.
Naša želja je, da bi prihodnje leto program v celoti uspel in da bi Jesenicam in Kočevju sledil še kdo. M. Malnar
a zasitili vrati
Ut
Bred kratkim smo dobiti iz Novega mesta dopis, v katerem, je med drugim zapisano tudi tole:
Po novem letu so razna podjetja zviševala osnovne tarifne
V Trbovljah in Hrastniku so nagradili rudarje
Ob letošnjem Dnevu rudarjev so v rudniku Trbovlje-Hrastnik nagradili rudarje, ki delajo tam že 35 ali 40 let. Za 40-letno delo so jim podarili spominske ure. Takih rudarjev je v Trbovljah 23, v Hrastniku pa 5. V trboveljskem rudniku so taka priznanja sprejeli: Ivan Flis, Filip Hribar, Alojz Kastelic, Slavko Sajovic, Anton Ze-lič, Ivan Steble, Anton Mrežar, Alojz Šinkovec, Adolf Bočko, Rudolf Pelko, Ivan Bejdec, Anton Komlanc, Ivan Tratnik, 'Anton Šinkovec, Franc Učakar, Martin Bizjak, Ignac Haubt-man, Anton Umag, Robert Big-man in Franc Razpotnik. V obratu Hrastnik s,- oili nagrajeni Franc Zlak, Aiojz Vidmar, Alojz Salamon, Jože Coklin in Jože Romih. Nagrajeni pa bo-bo še Franc Miklavčič, Anton Klančišar in Ivan Kovač.
Nagrajenih je bilo še 54 rudarjev za 35-letno delo v rudniku Trbovlje-Hrastnik.
Nagrade so podelili na slavnostni akademiji, ki so jo priredili v počastitev Dneva rudarjev v trboveljskem Delavskem domu.
T. K.
Ljubljanska clslovna brigada v Ravnah
V zadnjih dneh junija je prišlo v Ravne 118 brigadirjev, ki bodo pričeli graditi ravenski stadion. Skupaj z mladinskim aktivom v Ravnah bodo priredili nekaj športnih srečanje.
I. I*
postavke. V komunalni uprav: v Novem mestu pa so ostale tarifne postavke do 31. marca nespremenjene. Aprila so delavcem za dinar povišali tarifne postavke, medtem ko so že maja dobili spet tolikšno plačo kot prve tri mesece. Za to so se v tem kolektivu upravičeno spraševali, zakaj imajo manjše tarifne postavke kot v drugih podjetjih.
Občinski sindikalni svet v Novem mestu pa je glede tega poslal naslednje pojasnilo:
Komunalna uprava Občinskega ljudskega odbora Novo mesto je finančno samostojen zavod. Delavci bi morali biti plačani po predpisih o plačevanju delavcev v državnih organih. Tarifne postavke bi morale biti za lO^/o nižje od sedanjih predvsem zato, ker ie v tem zavodu zaposlenih nekvalificiranih delavcev. Občinski ljudski odbor pa je komunalni upravi odobril, da s posebnim pravilnikom vskladj svoje tarifne postavke s postavkami sorodnih podjetij. Predlog tarifnega pravilnika je izdelal upravni odbor zavoda, odobril pa ga je občinski ljudski odbor. Tarifne postavke za delavce določajo v okviru razpona med visokokvalificiranimi, polikvalificir-animi in nekvalificiranimi za vsak mesec posebej in za nazaj. Višina tarifne postavke pa je odvisna od prizadevnosti posameznega delavca. Zavoljo tega je razumljivo, da je lahko postavka vsak mesec drugačna.
Na komunalni upravi v Novem mestu delavcev niso seznanili z določbami tarifnega pravilnika. Prav tako ni sindikalni odbor sklical sestanka. d>a bi se s kolektivom pomenili o tem važnem vprašanju. Delavcem niso povedali. ka.Mne so možnosti za povečanje osebnih dohodkov. Zato je bilo v tem kolektivu vsevprek nezadovoljno. ?,e večkrat so se pritožili predsedniku občinskega ljudskega odbora itd.
Zato so na nedavni izredi/. seji občinskega sindikalnega sveta v Novem mestu sklenili priporočiti sindikalni podružnici komunalnih delavcev, naj skliče sestanek celotnega kolektiva in naj ljudi seznani z določbami tarifnega pravilnika. Na tem sestanku naj bi delavci določil' svojega zastopnika za tarifni komisijo, ki bo sodeloval pr; določanju tarifnih postavk z; posamezne mesece. Delavce pr bo treba sproti seznanjati, kak bo komisija določevala tarifne postavke in ocenjevala prizadevnost posameznih delavcev.
,,ikaj bi bil počitniški iom izven sezone prazen, so se vprašali v kolektivu Industrije elektrozvez v Ljubljani, in so poslali vanj predšolske otroke članov kolektiva
Strisliia zamisel
Kolektiv podjetja »industrija za elektrozveze« je poslal letovat predšolske otroke svojih članov
V podjetju »industrija t-t elektrozveze« v Ljubljani so posrečeno vskladili željo po tem. da bii poslali predšolske otroke kolektiva na letovanje, in skrb za počitniški dom v Poreču, ki je pred sezono in po njej prazen.
Od 11. do 31. maja -letos je že letovalo 20 otrok ter deset mater. Za otroke so plačali starši po 3000 dinarjev, tri matere so plačale polno ceno, druge pa so imele brezplačno oskrbo. Nekaj pomoči so dobili še od odbora za letovanj-a in taborjenja pri
Prevelik uvoz umetnih gnojil?
V Zvezi zadružnih poslovnih zvez so predvideli, da bodo potrebovali letno v vsej državi 2.300.000 ton umetnih gnojil. Nadejali so se, da bodo kmetijski proizvajalci porabili po tisoč kilogramov umetnih gnojil na hektar posevkov intenzivnih kultur oziroma orne zemlje.
Za tako porabo pa bi bilo treba med kmetijskimi proizvajalci seveda izvesti široko propagando. No, ta plan je bil kasneje znižan na 1,800.000 ton, gospodarski odbor zveznega izvršnega sveta ga je znižal še
Eer kmetovalci niso porabili predvidenih količin, so morale domače tovarne ustaviti proizvodnjo umetnih gnojil
za 400.000 ton. V domačih to-varnih naj bi proizvedli vse leto 400.000 ton, torej bi bilo treba uvoziti milijon ton, in to 446.490 ton spomladi, ostalo pa jeseni.
Domače tovarne so do 15. aprila proizvedle 223 tisoč ton, uvozili pa smo pol milijona ton gnojil. Ker je bilo umetno gnojilo uvoženo prepozno (aprila), ker je bilo ob pomladanski setvi slabo vreme, zaradi slabe propagande in neustreznega
ZBOR PROIZVAJALCEV
še ni našel svojega mesta
V trboveljski občini še zdaleč ne moremo biti zadovoljni z delom zbora proizvajalcev. Ljudski odbor je imel do sedaj pet sej, od tega sta bili prvi dve namenjeni konstituiranju in sprejemanju statuta, na naslednjih treh pa so obravnavali tekoče gospodarske probleme. Najpomembnejša je bila zadnja
V škodo organov upravljanja
Ni še dolgo tega, ko so nekateri delavci gradbenega podjetja »Obnova« v Ljubljani sporočili okrajnemu sindikalnemu svetu, da pri njih večkrat ne uresničijo sklepov delavskega eveta, da jih tudi tam direktor samovoljno spreminja itd.
Okrajni sindikalni svet je zavoljo tega povabil na skupni sestanek predstavnike politič-
Tečaj
za polkvalilicirane delavce-rudarje
Minulo nedeljo so v rudniku Presika pri Ljutomeru končal.' strokovni tečaj. Vseh 16 udeležencev je uspešno opravilo izpiit za polkvalificirane delavce — rudarje.
Franček Jež
Tovariš Franček Jež se je v ravenski železarni med večno grgrajočimi stroji počutji kot doma. Pred njihovimi žarečimi žreli ni imel več tistega podzavestnega strahu, ki človeka navdaja, kadar ne gleda vanje z očmi poznavalca.
V obločni peči so pretapljali ostružke. Bilo je pred jutranjo Ismeno in Frančkova partija se je odpravljala domov. Jež je s svojim sodelavcem stal kakih šest metrov od peči. Nenadoma je siknil skozi priprta vrata puh 8 m dolg ogrnjen jezik. Njegov sodelavec je srečno odskočil. Jež pa je padel na rudo in ožgan obležal. Strgal si je obleko s sebe, potem pa je onemogel. Ko se je ognjeni Jezik spet vrnil v peč. je bilo za Frančka že prepozno . . .
Na grobu so se poslovili od pokojnega ravenskega železarja in kočevskega Partizana (pokojnik je bil nosilec reda hrabrosti in medalje zasluge za narod) številni prijatelji, zastopniki železarne in delavskega sveta.	M. P.
nih organizacij v podjetju, direktorja in sekretarja Občinskega komiteja ZK Ljubljana-Bežigrad, da bi se skupno temeljito pogovorili o teh stvareh.
Kakšne so pravice in dolžnosti delavskega sveta, upravnega odbora, direktorja in sindikalne organizacije? Zdi se, da si glede tega v podjetju »Obnova« še marsikdo ni na jasnem. Delavški svet sprejema sklepe, direktor tem sklepom ne nasprotuje na sejah delavskega sveta, toda ko jih je treba uresničiti, večkrat omahuje in včasih celo podleže mnenju tistih, ki trdijo, da ne kaže uresničiti tega ali onega sklepa. Tudi kadar gre za operativne posege, skuša marsikdaj direktor sam vse urediti, čeprav ne sodi v njegovo pristojnost. Prav zato nekateri delavci napačno razumejo njegovo prizadevnost. Prepričani so, da skuša tako sam »komandirati« kolektiv.
Sklepe delavskega sveta velja upoštevati. Upravni odbor in direktor pa morata poskrbeti, da se ti sklepi tudi uresničijo. Seveda je treba ostati pri prvotnih stališčih. Kar je delavski svet potrdil oziroma sklenil, ne sme in ne more direktor čez nekaj časa ovreči.
Direktor se lahko zoperstavi sklepom delavskega sveta, vendar je dolžan o tem obvestiti pristojni ljudski odbor oziroma zbor proizvajalcev. Delavski svet pa je dolžan ponovno razpravljati o sklepih, s katerimi se direktor ne strinja. Tak je torej v glavnem postopek glede spreminjanja sklepov delavskega sveta. Ce bi delavski svet v gradbenem podjetju Obnova to vedel, bi lahko že zdavnaj zahteval od upravnega vodstva, naj mu pojasni, zakaj njegovi sklepi niso bili uresničeni. V gradbenem podjetju »Obnova« bi morali okrepiti vse politične organizacije, organizirati kaže tudi seminarje za člane delavskega sveta in
Pravna posvetovalnica v Izoli
Pri občinskem sindikalnem svetu so pred kratkim ustanovili pravno posvetovalnico. Delavci bodo lahko odslej dobili brezplačne nasvete o vprašanjih s področja delavske zakonodaje in delovnih odnosov.
P. F.
upravnega odbora in za sindikalne odbornike. Tem tovarišem je treba omogočiti, da bodo poslej laže odločali o nadaljnjih poteh svojega kolektiva. Se več, kadar bo treba uresničiti ta ali oni sklep delavskega sveta, bodo laže zagovarjali svoja stališča in nepreklicno zahtevali, da se sklepi uresničijo. Izobraževalno delo bi morali čimprej organizirati, kajti vsako odlašanje je le izgubljanje časa, ki škodi tem organom in vsemu kolektivu.	-r-
Don rudarjev v Presiki
Tudi letos so se naši rudarji dobro pripravili na svoj praznik. 2. julija so okrasili vsa poslopja, 'izobesili zastavo in uredili dvorano. Na s>am praznik pa so po slavnostnem govoru in referatih razdelili spričevala vsem tistim rudarjem, ki so uspešno opravili strokovne izpite. Zatem je igrala godba, rudarji so prepevali borbene pesmi, ki so se razlegale po dolini presike, tako da je bilo v vsej okolici res čutiti praznično vzdušje.
F. S.
seja, na kateri so sprejeli družbeni plan in proračun občine. Na predzadnji seji pa so odborniki obeh zborov razpravljali o uvedbi dopolnilnega proračunskega prispevka in o dopolnilnem prometnem davku na alkoholne pijače. Na tej seji so bili člani zbora proizvajalcev proti uvedbi obojega, medtem ko je občinski zbor izglasoval prometni davek na alkoholne pijače, je dopolnilni proračunski prispevek skupaj z zborom proizvajalcev zavrnil in se nato pridružil stališču zbora proizvajalcev še glede omenjenega prometnega davka.
Iz tega lahko razberemo, da zbor proizvajalcev do sedaj še ni samostojno razpravljal o gospodarskih vprašanjih, čeprav teh problemov v občini ne manjka. To se je dalo razbrati tudi iz razprave na zadnji seji obeh zborov, kjer so odborniki govorili o osnovnih točkah gospodarskega razvoja. Razpravljali so o neurejenih vprašanjih trgovine, o premajhni skrbi za razvoj komunalno-obrtne dejavnosti ii podobno. (Poleg tega še doslej niso izdelali perspektivnega načrta za gospodarski razvoj občine.)
Vse to narekuje zboru proizvajalcev, da bo moral poslej resneje obravnavati gospodarska vprašanja svojega področja. Zbor proizvajalcev ne bi smel biti
asortimenta itd., je bilo spomladi porabljeno le 413.591 ton gnojil, v skladiščih pa jih je ostalo 309.814 ton, od tega 32.700 ton domače proizvodnje.
Ko so spomladi prišle uvožene pošiljke, je stalo na železniških postajah na stotine vagonov umetnih gnojil in čakalo na iztovorjenj e, zadruge so se jih branile, naše tovarne pa so morale ustaviti proizvodnjo, saj so se že tako polnila njihova skladišča. Razen tega so zadruge dajale nekatere vrste umetnih gnojil iz uvoza pod ceno, kar je spet vplivalo na to, da domače tovarne niso mogle prodati svoje proizvodnje.
Toda naj bo dovolj naštevanja! Povsem je jasno, da je bil še ta dvakrat zmanjšani plan uvoza previsok in da za jesensko setev ne bo treba uvoziti toliko, kot so predvidevali. Dovolj bo, če uvozijo le četrt milijona ton, in. to res ustrezne vrste umetnih gnojil. Ce pa upoštevamo, da so že sklenjene pogodbe za 163.840 ton, bi bilo treba uvoziti le še 75.656 ton.
Pri vsem tem kaže opozoriti še na nekaj, svetovno tržišče je zelo založeno z umetnimi gnojili, tako da se vsi bijejo za jugoslovansko tržišče. Zato smo lahko mi tisti, k,i postavljamo pogoje, zlasti v kakšnih rokih naj pošiljajo umetna gnojila,
da jih bomo lahko sproti uporabili in hkrati izkoristili v?» zmogljivosti domače industrije, ne pa da imamo toliko uvoznikov, ki tekmujejo, kdo bo ssle-nil večje pogodbe in kdo si bo ustvaril več dobička.
Danes, ko si tako prizadevamo, da bi uvozili čim manj in prihranili devize, je taka politika uvoznikov umetnih gnojil — milo rečeno — dokaj neodgovorne početje.	V. J.
Socialistični zvezi. Otroci 30 plačali za hrano 704/0 stroškov, sindikalna oiganizacija 30"/o, režijske stroška pa je plačalo podjetje. Le-to mora namreč dom vzdrževati tudi izven sezo* ne in so stroški le malo večji, če letujejo otroci.
Otroci so dobivali dobro hrano; vsi so se zredili in brez bolezni preživeli počitnice. Posebej so poskrbeli, da je zdravi”* iz Poreča po trikrat na teden obiskal kolonijo. Vendar pa O' imel dosti dela.
Po sezoni bodo skušali navdušiti še več staršev, da bi poslali svoje otroke na letovanje, saj je v domu za 40 otrok prostora’ Ljubica Burni* —o—
SLOVENSKE KONJICE
Nedavno tega je bil v Slovenskih Konjicah seminar za člane delavskih svetov upravnih odborov in za sindikalne odbornike. Udeleženci
seminarja so razpravljali 0 novem zakonu o delovnih razmerjih, o nagrajevanju v delovnih kolektivih, sodelovanju med občimo in podjetji in 0 družbenem načrtu občine. Ob zaključku seminarja so priredili še razgovor z vodilnimi predstavniki občine in političnih organizacij o nekaterih pomembnih gospodarskih vprašanjih v konjiški občim.
PRAVNI IMASVETI
Pred šcisko reformo na Kočevskem
Na področju kočevske občine so priprave na šolsko reformo v polnem razmahu. Zasedaj bodo na Kočevskem delovale tri osemletke, dve v Kočevju in dve v Fari. Na obeh zborih občinskega ljudskega odbora so razpravljali o problemih v zvezi s šolstvom. Poudarili so, da so osnovne šole v slabih poslopjih in da bo treba misliti na gradnjo novih prostorov in na pre-u red a te v starih. Letos so name-
nili za šolstvo 30 milijonov din; to je kar precej, glede na velike le na papirju organ potrebe pa je še vedno premalo.
družbenega nadzora. Spremljati mora delitve dohdka v podjetjih, komisija zbora proizvajalcev, ki se ukvarja z delavskim upravljanjem, pa bi morala spremljati delo organov upravljanja v podjetjih, jih usmerjati in jim priporočati boljše oblike dela itd.
Zato bi se moral ta družbeni organ čimprej uveljaviti.
T. K.
Vprašanje za sebe je šolanje otrok iz Oneka in Prelesja, Iz Oneka do Kočevja je 10 kilometrov. Prav tako je z družinami logarjev in lovcev, ki živijo v logarskih stavbah in lovskih kočah v gozdovih Kočevskega Roga in drugih gozdnih predelih Kočevske. O vsem tem bo - zaposlitev. Nikjer ni nobenega
PLAČEVANJE
Z. S., Poljane: Kot elektro-monter včasih opravljate razna remontna, vzdrževalna in investicijska dela, ki trajajo dnevno 12 ur ali celo več. Po vsakem delu se vrnete na sedež obrata. Kakšno plačilo vam pripada za tako delo: — Odgovor: Delo, ki traja več kot osem ur na dan, je nadurno delo in mora biti obračunano na podlagi tarifne postavke, povečane za 50'Vo, za vsako uro opravljenega nadurnega dela (glej 180. člen zakona o delovnih razmerjih). Ce ima pa Vaše delo značaj terenskega dela, potem lahko samo na podlagi Vašega tarifnega pravilnika ugotovite, ali Vam morda pripada tudi terenski dodatek in v kolikšnem znesku. Iz Vašega pisma je razbrati, da je terensko delo sploh vaša redna zaposlitev, kajti vsa dela opravljate samo na terenu, ki ga označujete kot operativno področje remontne skupine, kjer ste zaposleni tudi Vi. Menimo pa, da je v tem primeru tudi šoferjeva zaposlitev prav tako terensko delo, ki se plačuje tako kot drugim delavcem.
C. J., Hajdina: Ker se nameravate honorarno zaposliti pri manjšem podjetju, bi radi vedeli, kako se plačuje honorarno delo? — Odgovor: V gospodarskih organizacijah ni »honorarnega dela«. Imamo poleg rednega delovnega razmerja le Je začasno ali priložnostno oziroma dopolnilno zaposlitev. Ker ste že v rednem delovnem razmerju, bo Vaša zaposlitev pri drugem podjetju dopolnilna
moral svet za šolstvo še raz-pravljati in, sprejeti primerne ukrepe.	Vd—
DROBNE NOVICE
KROPA
V toivarni vijakov In žebljev »Plamen« v Kropi so v prvem polletju za 2.62<l/o presegli družbeni načrt. Proizvodnjo pa so v primeri s preteklim letom povečali za 2,27%>. Predvsem so izdelali več matic, ki jih izvažajo že tudi na Poljsko. V zadnjem času izvažajo vedno več svojih izdelkov v Egipt (v drugem polletju bodo izvozili v to deželo še 200.000 kg vijakov).
*
Tovarna vijakov Plamen je te dni začela graditi večjo stavbo, v kateri bodo v pritličju poslovni prostori, v nadstropjih pa 9 družinskih stanovanj. Tako bodo. vsaj delno omilili stanovanjsko
•O H CD R CD B CD n CD ■ CD S CD Sl CD S CD BI CD ■ CD ■ CD ■ CD B O
BI
0
m
0
u
0
m
0
aa
0
m
n
o
■
o
■
o
■
o
H
o
■
o
■
CENJENI NAROČNIKI, BRALCI, SODELAVCI, GOSPODARSKE ORGANIZACIJE, USTANOVE, SINDIKALNE PODRUŽNICE IN VSI OSTALI, KI SODELUJETE Z NAMI
Vas prosimo, da v bodoče upoštevate našo novo številko tekočega računa
pri »MESTNI HRANILNICI« v Ljublfoni
eoo-n
606-1-3-221
DELIfSKA ENOTNOST LJUBLJANA
CD B CD ■ CD I CD ■ CD B CD B CD ■ CD I^p B CD ■ CD K CD 8 CD ■ O
KRANJ
V	Kranju in okolici so svečano praznovali dan borca. V Hujah, na Pristavi in v Strahinju so odkrili spominske plošče padlim borcem.
J.V.
KOČEVJE
V	splošnem gradbenem podjetju »Zidar« so nedavno tega uvedli prisilno upravo. Zdaj se je storilnost zelo dvignila, narasla je tudi vrednost proizvodnje.
*
V	rudniku rjavega premoga so v počastitev Dneva rudarjev in Dneva borca priredili Kočevski kulturni, teden. Svoboda Rudnik je uprizorila dramo
»Metež«, šahovsko društvo pa turnir drugo in tretje kategor-nikov.
*
Delavci tekstilne tovarne »Tekstilna« v Kočevju vsako leto preživijo letni oddih v svojih vekendih v Selcah pri Cri-kvenici. Za vso oskrbo plačajo dnevno le 200 dinarjev.
ZAGORJE
Te dni je Svoboda z rudarskega naselja Zagorje — Loka Kisovec izvedla štiridnevni kulturni program (priredili so ga v počastitev 30-letnice pevskega društva »Loški glas«). Domača igralska skupina je uprizorila komedijo »Jezični dohtar Petelin«, medtem ko je celjsko gledališče uprizorilo »Dnevnik Ane Frank«. Pevski zbor »Loški glas« pa je nastopil z jubilejnim koncertom.
(ek.)
LJUBEČNA
Te dni so začeli v Ljubečni preurejati šolsko poslopje. Občinski ljudski odbor je že prispeval 2,100.000 dinarjev, ki jih bodo porabili za najnujnejša gradbena dela
•
Na enem izmed zadnjih zborov volivcev v Ljubečni so razpravljali o gradnji stanovanj in vodovoda, 0 zazidalnih okoliših itd. Skldnili so, da bodo zidali stanovanjske bloke ob novem gasilskem domu. Za gradnjo vodovpda je ({pekarna pripravljena .prispevati dva milijona
dinarjev, toda žal tega načrta ne bodo mogli uresničiti toliko časa, dokler Celje ne bo dobilo prepotrebnih bazenov za preskrbovanje mesta s pitno vodo.
TRBOVLJE
V pripravah za proslavo bojev na Sutjeski in dneva borcev so sodelovali tudi gojenci industrijske kovinarske šole strojnih tovarn v Trbovljah. Udeležili so se pohoda po poteh IV. divizije in drugih partizanskih enot. Obiskali so znane kraje iz NOB v Gornji Savinjski dolini ter grobove padlih borcev in počastili njihov spomin.	K. L.
LJUTOMER
Na seji obeh zborov ljutomerske občine so ugotovili, da v organih upravljanja zdravstvenih ustanov v tej občini sodeluje le dve tretjini članov teh organov, medtem ko je ena tretjina bolj ali manj pasivna. Zato so predlagali, naj bi v bodoče volili upravne odbore zastopniki zavarovancev, delovnih kolektivov in množičnih organizacij.
VELENJE
Nedavno tega so v velenjskem rudnin sklenili, da ne bodo v nove stanovanjske stavbe toliko časa vselčli ljudi, dokler ne bodo zgradili ceste do njih. Računajo, da bodo letos v glavnem zgradili vse ceste, prihodnjo pomlad pa bodo dograjene tudi hiše.
Ko
predpisa o tem, kako se plačuje tako delo. Samo tarifni pravilnik podjetja uredi ta vprašanja. Lahko pa se uredi tudi s sklenitvijo ustrezne pogodbe, s katero se določi kosmati znesek plačila, od katerega boste morali plačevati proračunski prispevek, prispevek za socialno zavarovanje in stanovanjski prispevek.
DOPUST
Marmorindus:	Kaj sodi v
»skupen delovrii čas«, po katerem se v smislu 26. člena zakona o delovnih razmerjih določa trajanje rednega letnega dopusta? — Odgovor: Zakon o delovnih razmerjih žal nima nikakršne določbe o tem, kaj se vračunava v skupen čas, ki ga je delavec prebil v delovnem razmerju. Vsekakor bi bilo zaželeno uradno pojasnilo. Menimo pa, da bi ne bilo prav, če bi se v ta »skupen čas« ne vštevala tudi posebna doba, to je doba, ki jo je delavec prebil v NOB ali v aktivnem in organiziranem delu za NOB. Mne-je je utemeljeno, kajti če se ta doba upošteva pri pravici do starostne pokojnine, če se všteva javnim uslužbencem v delovno dobo za napredovanje, res ni videti razloga, zakaj naj bi se ne vštevala tudi v skupen čas, po katerem se odmerja dopust. To mnenje sicer res nima pravne osnove v zakonu o delovnih razmerjih. Toda analogija z drugimi predpisi govori zanj. Pripomniti pa je. da delovna doba oziroma čas, odkar je kdo v delovnem razmerju, ni edino merilo, po katerem se določa trajanje rednega letnega dopusta. To je le eno izmed štirih meril, po katerih se določa trajanje dopusta v smislu 26. člena zakona o delovnih razmerjih. Ta merila so še delovni pogoji, kvalifikacija, funkcija.
DELOVNI CAS
R. E. Bled; Logarji ste zaradi obširnega področja poleti primorani delati dnevno tudi po 12 ur in več. Podjetje pa nadur ne plačuje, češ, da- zato pozimi manj delate. Zato vprašujete, ali ste upravičeni zahtevati plačilo za nadurno delo, če število izvršenih ur v letnem povprečju presega 8 ur dnevno. — Odgovor: Povsem točen odgovor bo možno dobiti, ko bo objavljena sprememba in dopolnitev zakona o delovnih razmerjih, s katerimi bodo dopolnjene prav določbe o nadurnem delu. Vsekakor pa lahko rečemo, da bo delavcem v gozdarstvu priznana pravica do plačila za nadurno delo, če bo število opravljenih ur preseglo letno povprečno 8 uif
2. Zaradi oddaljenosti gozdar-, skih koč je upravni odbor sklenil, da v teh kočah uvede nedeljsko dežurno službo, ki jo morajo opravljati gozdarski delavci. Delo je samo čuvanje, nič drugega. Ali se smaira to za delo in ali se lahko prizna zanj plačilo? — Odgovor:	fhmimo,
da je tako odrejena chžurna služba delo, pa čeprai ji samo čuvanje. Upravni odbor oi zaradi tega moral hkraii . sklepom o uvedbi take službe še odrediti, kako se to delo plačuje. Menimo, da bi ne moglo biti obračunano po redni tarifni postavki, po kateri se posameznim gozdarjem obračunava njihov osebni dohodek, temveč da bi se za to delo moral določiti ustrezen znesek.
V. A. Murska So[ioia; Hčerko imate v bolnici, kjer bo predvidoma najmanj eno ielo Vprašujete, ali boste zanjo dobivali še naprej otroški dodatek? — Odgovor- Da. Res določa 25. člen uredbe o otroškem dodatku, da se ne izplačuje otroški dodatek za otroke, ki sc v brezplačni popolni oskrbi v -avodih zaradi vzgoje ali šolanja To pa ne velja za primer, ko je otrok v bolnišnici zaradi zdravljenja’
Ciak - Koper: Premeščeni ste v kraj, kjer živi vaša mau. ki ima nekaj posestva in v hiši toliko prostora, da boste lahko ta mživel s svojo družino. Radi pa bi vedeli, ali bo samo t° dejstvo kaj vplivalo na prejemanje otroškega dodatka, ker boste pri svojih starših samo stanovali in ne boste imeli nikakršnih koristi. — Odgovor: Odgovor na to vprašanje bo možen pravzaprav šele takrat, ko že boste na posestvu svoje matere. Po določbi 37 člena je mišljena ekonomska skupnost in ne stanovanjska. Ce boste lahko dokazali, da imate na posestvu svoje matere zgolj stanovanje in da torej ne živite v skupnem gospodinjstvu z materjo — lastnico kmetijskega posestva— potem menimo, da ne bi mogli ničesar utrpeti v svoji pravici do otroškega dodatka, da bi se vam ta ne bi mogel znižati. Toda kot rečeno, vse zavisi od dejanskega stanja, kakršno bo nastalo, ko boste živeli na materinem posestvu.
C. F. Stara Vrhnika: Sin namerava kupiti nekaj zemlj®, kjer misli kasneje zidati svojo hišico; do tedaj pa jo bo obdeloval. Ali bo ta vplivalo na višino otroškega dodatka za dva otroka? — Odgovor: Seveda ho vplivalo. S tem nakupom se ho namreč njegovo premoženjsko stanje spremenilo. Višina otroškega dodatka pa bo potem odvisna od tega, koliko dohodnin« bo moral plačevati za kupljen* zemljo.
¥ poplavi uvoženega blaga za široko potrošnjo
Ijiti
lova
Van^' dala
kratkim mi je znanec
Pred
Povedal toleT
v ? ^ono je obiskal dunajski D] ®seJern. Na stojnicah pod lali en'rnI strek<mii so proda-^ različne »najmodernejše« . Podinjske pripomočke. Re-^®tna je bila vabljiva in žena gospodinja si ni mogla kaj, h« bi kupila »univerzalne-• silno praktičnega« strojčka
Vsako
^ovo zaposlitev i® treba utemeljiti
(Nadaljova.nje s pnve »straini) se drugi zaradi pomanjka-,Podatkov ustavljali pri ne-^orih nebistvenih vprašanjih !®*ko voditi evidenco o oskr-“Ovancih ild ). . ast;pnik iz Ma-1 ora je na i\mer navedel, a se kmetij 1; . posedvo Cerk-J!^ak, ki jv . a aljeno od'Ma-, , ora okoli 3D kilometrov, za-v Maribor po delovno si-
1	' Prav tako zahteva delavce
pribora tudi kmetijsko po-j^-vo Radvanje itd. To vseka-sl°r do!;azuie, da ne gre zapo-^»vali v industriji novo delov-bl* k-^0 S PodožoU®! ampak da sh treba odvišno delovno s^° industrije vrniti kmetij-u- Zal pa posredovalnica ni-® Ustreznih analiz, ki bi ji ^ogočale pregled nad zaposle-
^Okrajna posredovalnica v soju je na primer zbrala za-tfijtve podatke, iz katerih je v *vidno, da je v 68 podjetjih o^aju (od tega 56 industrij-
2	Ul> 8 gradbenih, 2 gozdni in u^^Ot^tnih) zaposlenih 4.529
očkih delavcev: 990 kmečki.: gospodarjev in 3.539 takšnih, ki Ve v skupnem gospodinjstvu a kmečkih posestvih. Letos od ouarja do sredine junija so J^iotja sprejela v službo 131 tJu«6kih Posestnikov in 455 sn k' ^ive v skupnem go-o^injstvu na kmečkem po-,	.u. Podobne analize zapo-
enih so okrajnemu Ijudstoe-u odboru zelo koristna osno-za izvajanje politike zapo-°vfnja in za dajanje pripo-boro °':>^‘ns^im ljudskim od-
sKLEPi okrajnega zbora PROIZVAJALCEV v KRANJU
Ko je Okrajni. ljudski odbor sn ^ d°končno sprejemal per-ektivni plan, je določil, da se a območju okraja zaposli le travni prirastek aktivnega Prebivalstva, t. j. približno 4.300
Ooeb. Vse ostale potrebe pa je riti z rezervno delovno silo iz Posameznih podjetij. 2e prej pa J zbor proizvajalcev Okrajne-.‘inskega odbora Kranj Prejel sklep, da morajo delav-1 sveti vsako zaposlitev nove - e ovrie sile ekonomsko uteme-
oziroma zahtevati uteme-
Pr hV ^ direktorja, ko le-ta „ fdloga, naj bi zaposlili še je ^udi- Zbor proizvajalcev čil Organom zaposlovanja naro-„ ’ nai vodijo takšno politiko ^Poslovanja, da se ne bo ni-ce a ^ivijenjska raven delav-jl '. ^redovalnice za delo so
dpra!HAd°1Žne ugotoviti. a» )e dewfen° zaposlovati novo 0vn° jjig z vas[ jja ta^šni
delnVl 'ala^0 Posredovalnice za ie dspešno izpolnjujejo svo-hja- °Se V P°'^iki zaposlova-.ki' Podjetju, katerega delav-Ijil ni ekonomsko uteme-sili, dela-
zahteve po novi delovni Posredovalnica ne pošlje Pa 'y°ev’ odvisno delovno silo kot	v	kritične panoge,
na ^gradbeništvo, komunal-trgovi etja’ kmetijski obrati, Po na 'n gostinstvo, mo, daS1m ^ein ]adko zaključilo,,.. . samo s tesnim sode-
ieje?1 organov za posredo-cev m de^a z zdori proizvajal-^ittko 0®°^e voditi pravilno pode bo Zap?slovanja, tako da se . deln„o tnizal družbeni standard dSr“h ljudi « da bo pri se-vsem aP°slenosti rasla pred-
Produktivnost dela.
I. Kristan
»leteče prodajalne mesa«
•labo^ra11'-t130^6 imai° zaradi Precei t avite trgovske mreže v Priva+eŽ'uV' yeeina trgovin je sodobno mh hlšah’ v katerih je
»»«»” air1- •k"“
nebi že bil,
da hi"	ča,3 „v ________,
Sradnjo^trl1 Zbirati sodstva za čine LtH®<mn v srediSču obakrat i PreMvalci morajo druso .^dPovati tekstilno in težave - g0 v Liubljani. Iste
Podobno .genssim Predpisom, brunjske 'lK--na področju do-
^Slna Člne’ kjer ie le ena
ka«>ar h L™83 (v Zadvoru), ljudje i7 c '1° kuptn'ati meso niče itd S°stra. Dobrunj, Bes-dajbolio « te kraje b' bilo teče pro’dae ,bl orSantzirali »letih avtnl fIne mesa,!- V zapr-Pripeljaii 0lbllil1 bi ob sobotah diesne i7riV1,te kraie meso in ^•ajaM ’ ki bi iih oato
Gospodinjske aparate bi morali pred nakupom preizkusiti — Zakaj nihče ne uvaža vrste praktičnih in dobrih gospodinjskih pripomočkov?
za rezanje zelenjave. Seveda ga je doma takoj preizkusila. Toda že prva preizkušnja, posebno pa vse poznejše, so jo hudo razočarale. Stroj ni bil praktičen, najhuje pa je, da se je kmalu pokvaril. Zdaj ga ima spravljenega na kuhinjski polici v spomin na dunajski vele-sejemf in na nepotrebno zapravljanje šilingov.
Pred časom je bila ista gospodinja v izložbah naših trgovin — poleg številnih drugih gospodinjskih stro-jčkov, priprav in podobnih reči — tudi tak strojček za rezanje zelenjave kot je njen, in zraven vabljivo reklamo:	»Uvoženo!
UniverzalnoI Poceni!«
Gospodinja S. B. iz Šiške se je tako kot mnoge druge razveselila raznih pripomočkov, ki so obetali olajšave pri gospodinjskem delu. Kupila je »univerzalni mikser« (v reklami udomačena tujka za mešalnike) in strojček za rezanje zelenjave.. Kmalu je ugotovila, da v mešalniku, čeprav je razmeroma velik, ne more za vso družino (pet oseb) hkrati stepsti jajca, smetane, majoneze ipd.
Pred kratkim je znova obiskala trgovino, kjer je kupila omenjena gospodinjska pripomočka. Prodajalka ji je ponudila nekaj pravkar uvoženih
tih. Zvedeli smo, da je ta zavod o tem že velikokrat razpravljal s pristojno trgovinsko zbornico, ker je pri praktični preizkušnji ugotovil, da nekateri uvoženi gospodinjski aparati niti po kakovosti niti po namenu ne ustrezajo željam in potrebam gospodinj.
Prav bi bilo, da bi takšne predmete nakupovali strokovnjaki ali jih vsaj preizkusili, preden jih odkupijo trgovska podjetja. Na žalost takšnega sodelovanja zaenkrat še ni in tako uvažamo številne izdelke iz plastične mase, ki terjajo dragocene devize in doma praznijo potrošnikov žep. Slej ko prej pa se izkaže, da so slabi, neuporabni ali pa se v najkrajšem času pokvarijo. Izdelki iz raznih plastičnih mas so zelo praktični, toda le enostavni. Vsi tisti, ki imajo različne nastavke, ročaje in podobno, niso trpežni in se hitro polomijo. To velja za različne klešče za salato, priprave za garnira-nje, cedila, priprave za tlačenje krompirja, paradižnika in podobno.
Pred časom se je na našem trgu pojavila mesoreznica, imenovana »Jupiter« strojček. Ko so ga na Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva preizkušali, so se pri montaži šte-
Od jutra do večera je ob Tivolskem ribniku med vrtiljaki, gugalnicami, toboganom in »zvirali« pravi živžavi Nekdo je zapisal, da je to semenj veselja; mar zadovoljna obraza obeh malčkov na sliki tega ne potrjujeta? Tudi otroci iz stare Ljubljane, za katere je organizirala varstvo stanovanjske skupnosti, se radi ustavijo tu.
smo velike količine stragule (včasih prav neokusnih vzorcev), kupcev pa nismo seznanili, kako naj jo čistijo. V inozemstvu imajo za to posebno loščilo, nanj pa so uvozniki pozabili. 'Sicer pa velja to za čiščenje vseh uvoznih predmetov iz plastičnih mas.
Gospodinje, ki so si nabavile razne loščilnike, sesalnike za prah, bojlerje in podobne drage električne aparate, ne dobe rezervnih delov, še več, nikogar ni, ki bi jim te aparate popravil, če se jim pokvarijo. Posebno poglavje je uvoz pralnih in podobnih, še dražjih strojev, za katere posamezniki izdajo veliko denarja, ki ga z uporabo težko - amortizirajo. Smotrneje bi bilo, če bi take stroje nabavljale stanovanjske skupnosti in hišni sveti; bili bi bolj rentabilni, ker bi jih bolje izkoriščali in bi služili več ljudem.
Kaže, da naši uvozniki ne uvažajo najbolj smotrno gospodinjskih predmetov. To dokazujejo tako slabi izdelki, s katerimi kupci niso zadovoljni, kakor dejstvo, da nihče ne uvaža vrste praktičnih in zares cenenih izdelkov, ki bi koristili mnogim našim gospodinjstvom. Naj omenimo samo čudežno krpico (iz tako imenovanega vileda tekstila — imitacija jelenje kože), zelo praktičen in trpežen pripomoček za čiščenje oken, pohištva, poda itd., kr-tačke za ribanje poda, gumijaste umivalnike za straniščne školjke, vse tja do sukanca, ki ga primanjkuje na domačem trgu.	D. D.
Na gornji sliki so vsi deli uvoženega, toda zelo dragega gospodinjskega strojčka »Jupiter«. Da je strojček tako »zasoljen«, bi bilo moč opravičiti s tem, da je z »Jupitrom« mogoče t mleti kavo, drobiti sladkor, izdelovati rezance, mleti meso in opravljati še najraznovrstnejše druge delovne operacije, če... če bi bile v sodobnem gospodinjstvu takšne operacije sploh še potrebne: sladkor kupujemo že zdrobljen, rezance že narejene itd. Toda »Jupiter« je žal še najboljši v vrsti različnih »uporabnih« strojčkov, ki jih poleg množice izdelkov iz plastičnih mas in podobnega blaga uvažamo na vagone. — Na spodnji sliki pa je nekaj zares praktičnih predmetov, Ui bi jih bila vsaka gospodinja zelo vesela, vendar teh predmetov nihče ne uvaža. Kdo le odloča o nakupu tega blaga v tujini?
Uspeli seminar
V preteklem mesecu je občinski sindikalni svet Maribor-Tafoor priredil dva seminarja o delavskem in družbenem upravljanju. Prvega so obiskali predsedniki delavskih svetov in član.' upravnih odborov, drugega pa le člani delavskih svetov gospodarskih organizacij. To je bil prvi tovrstni seminar. Tehnično je bil dobro pripravljen, vsi slušatelji so namreč prejel? skripta, da so tako laže spremljali predavanja.
Po končanem seminarju je občinski sindikalni svet med slušatelji izvedel anonimno anketo, da bi se tako prepričai, če je seminar uspel. Nekateri udeležene? so anketo tudi podpisali. Vsi brez izjeme so potrdili da je bil program predavanj skrbno izbran, sodili pa so, da je bil prekratek. Po njihovem mnenju bi moral trajati najmanj šest dn?, za razprave pa bi bilo treba veliko več časa. Anketirance so zanimale predvsem teme: delitev dohodka, nagrajevanje, zakon o delovnih razmerjih, sistem In metoda dela delavskih svetov iM. Vsi pa so napisali, da so si na seminarju pridobili precej znanja, ki ga bodo s pridom uporabili v praksi. Nekaj slušateljev je predlagalo, naj bi na prihodnjih seminarj?h organizirali krožke, na katerih bi izmenjali med seboj izkušnje in mnenja. In že tole so zapisali: Predavanja so bila preveč.zgoščena, žeLSno sl še več takšnih seminarjev, skripta pa naj bi bila popolnejša. Prav bi bilo, če bi organizirali posebno posvetovalnico, kjer bii dobili nasvete vs? tisti tovariši, ki se ukvarjajo z gospodarstvom, za železničarje pa naj bi priredili poseben seminar itd.
Iz vseh teh odgovorov lahko razberemo, da je seminar zelo uspel in spodbudil občinski Sindikaln? svet, da bo kmalu priredil nov popolnejsši seminar, ker bo upošteval predloge in pripombe anketirancev.
Karel Audič
aparatov, češ da so čudoviti in da gospodinje rade segajo po njih. Tedaj se je razvil med njima takle pogovor:
»Prav je,« je dejala gospodinja S. B. iz Šiške, »da uvažamo tudi gospodinjske aparate. Toda zdi se mi, da tile, ki jih uvozite, niso najboljši. Ne verjamem, da jih nemške gospodinje uporabljajo. Saj jih menda uvažate v glavnem iz Nemčije ali ne? Vem, da imajo tam tudi zelo dobre in preizkušene aparate, tile, ki jih pošiljajo nam, pa so skoraj vsi slabi.«
Prodajalka je odgovorila: »Doslej teh predmetov sploh nismo imeli. Veseli bodite, da jih sploh lahko kupite. Sicer pa še nisem slišala pritožb.«
Vmešal sem se: »Ali morda vi uporabljate vse te novotarije?«
»Ne,« je odvrnila, »imam le »Ekonom« lonec. Sijajen je. — »No,« se je obrnila k gospodinji S. B., ob njej pa je bilo že nekaj drugih strank, pretežno gospodinj, »ali boste kupili?«
»Za zdaj še ne. Zdi se mi, da so vsi ti stroji takšni kot otroške igrače, gospodinja pa se nima časa igrati z njimi. Na; jih -tokrat prej preizkusi katera druga.«
VsL želimo, da nam bodo naše trgovine prodajale dobro blago. Priznati moramo, da si je naša trgovska mreža, za razliko od časov zasebnih trgovcev, že pridobila zaupanje potrošnika, ki se zaveda, da bo v trgovini dobil pod znamko »svila« res svilo, pod oznako »bela moka« zares čisto pšenično belo moko in da je v steklenici z etiketo »Bučno olje« zares bučno olje. Res smo velikokrat godrnjali nad kakovostjo tega ali onega izdelka, toda zdaj smo v glavnem tudi s kakovostjo zadovoljni. Največkrat negodujemo zaradi cen.
Se vedno, in tako bo tudi v prihodnje, pa bo potrošnik upravičeno godrnjal, če bo v trgovini kupil slab izdelek.
Zdaj je na našem trgu veliko uvoženega blaga za široko potrošnjo. Prav pri nakupu tega blaga pa so potrošniki često nezadovoljni. Navedena primera sta nas spodbudila, da smo se napotili na Centralni zavod za napredek gospodinjstva in povprašali, kaj sodijo o raznih uvoženih gospodinjskih apara-
vilnih delov porezali. Toda čeprav je bil trikrat dražji od podobnega domačega strojčka, so gospodinje vendar rade segale po njem, prav zaradi teh številnih nastavkov. Stroj je slabše izdelan kot podoben domač stroj. Nastavki na »Jupiter« strojček omogočajo zares številne in komplicirane operacije, med drugim izdelovanje rezancev, mletje kave, sladkorja ipd. Torej operacije, ki naj bi jih opravila že industrija ali Pa trgovina, da se ne bi mudili z njimi doma. S tem je vsekakor storjena gospodinji večja usluga. Moramo upoštevati, da je montiranje nastavkov komplicirano in poznejše čiščenje zamudno, kar vse zmanjšuje vrednost takšnega aparata.
Pri uvozu izdelkov iz plastičnih mas pa se je pojavila še ena pomanjkljivost. Uvozili
Vsako jutro, razen ob nedeljah in praznikih, se pred dvorano Socialistične zveze na Starem trgu v Ljubljani zbere skupina otrok. Ob množici ljudi, ki v tem času hite po ozkih ulicah, ti otroci ■— z malico v polivinilnih vrečkah — niti ne vzbujajo pozornosti.
Takrat jih je bilo sedem ali osem na zbirališču. V nestrpnem pričakovanju so obkrožali starejšo tovarišico in jo spraševali, kam jih bo odpeljala. Ali bodo šli na Rožnik ali na Golovec? Ali bo še kaj borovnic po zadnjem dežju? Koga še čakajo, zakaj ne bi kar šli? Njihova vzgojiteljica, upokojena učiteljica Josipina Pod-brščakova, jim je potrpežljivo odgovarjala.
Prav tedaj je prišla neka mamica povedat, da njenega sinčka danes ne bo, ker mora
Stanovanjska skupnost Stare Ljubljane je med najbolj dejavnimi v našem mestu — Organizirali so že varstvo otrok in knjigovodski servis, odprli pa bodo še električno delavnico in pralnico
otroci igrali in se razvedrili. Preostane jim le ulica. Ozka, prometna. Nič čudnega, če se zatekajo k Ljubljanici in se gredo krvoločne Indijance, večkrat pa tudi kakšno temeljito zagodejo.
Na vse to so mislili člani iniciativnega odbora stanovanjske skupnosti stare Ljubljane, ko so vprašali hišne svete, koliko otrok bi potrebovalo varstvo v dopoldanskih urah. Hišni sveti so se pozanimali in ugotovili, da ostaja okoli 25 do 30 otrok dopoldne brez varstva.
Dobra volja je bila dovolj. Kmalu so našli vzgojiteljico.
stopil v neko hišo na Gornjem poslovnih stroškov, pri tem pa
trgu. Sedemletni fantek mi je povedali da on »ne hodi z njimi- (»da ne ve, zakaj ne-), da pa hodi njegov prijatelj Joško, ki stanuje na številki 18. Odpeljal me je k Joškovi materi, tovarišici Milki, Avsec. Srečala sva jo na stopnicah, ko se je vračala s trga.
Tovarišica Avsčeva nam je povedala, da je zelo zadovoljna, ker je stanovanjska skupnost poskrbela za varstvo otrok. Tudi otroci so zadovoljni in, kot pravi, si nič boljšega ne more misliti.
Zal mi je, da nisem vprašal po imenu fantka, ki me je pri-
stnega aanes ne oo, Ker mora	nusu vzgojueijicu. m fc	Tovarišica Avs.
k zdravniku.	Druga deklica je	Tovarišica	Podbrscakova pravi,	čeva mi je	rekl da je ie ho.
„? 7- ?». -«7 —	.*X ^.L.1 ^ n	Al n	n	rf n i /O	n l n T -i -v /~\	/•» i	-
prihitela in začebljala, da sta očka in mamica doma in zato ne pojde z njimi. Kmalu zatem sta prihitela še bratec in sestrica in potem je skupina odšla.
Medtem ko so očetje in matere na delu, ali oče v službi, mati pa pospravlja, nakupuje In pripravlja kosilo, so navadno otroci brez nadzorstva. V stari Ljubljani — razen na Gradu — sploh ni dvorišč in ne prostora, kjer bi se lahko
da je veselje delati z otroci, zato tudi ni bilo razprav o njenem honorarju. Zadovoljna je z 2.500 dinarji na mesec in za to vsako dopoldne odpelje otroke na izlet. (Odbor stanovanjske skupnosti je sklenil, da ji bo za njeno prizadevnost povišal nagrado), ostanejo otroci v dvorani Socialistične zveze.
Hotel sem govoriti s starši, ki izročajo svoje otroke v njeno varstvo. Na slepo srečo sem
tela vprašati njegovo mamo, zakaj ga ne pošilja s tovarišico na sprehod. Gotovo ne gre 'za tistih 200 dinarjev, ki jih prispevajo starši vsak mesec. Ljudje še pač niso navajeni na . to, ker je nekaj po-
so se opirali na predračun pralnice, ki jo bo v kratkem odprla stanovanjska skupnost na Rimski cesti. Stroški za pranje 1 kg suhega perila bodo predvidoma znašali v pralnici na Rimski cesti 114,93 dinarjev, medtem ko znašajo v zagrebški pralnici 96 dinarjev, v koprski 87 dinarjev, v Labodu v Ljubljani, kjer imajo parno gretje, pa 54 dinarjev. Stroški so visoki predvsem zaradi visoke cene elektrike, izdatek zanjo bo predvidoma znašal 42,3 “/o vseh stroškov. Stroški so obračunani po tarifi za razsvetljavo društvenih prostorov — 15 dinarjev za kilovatno uro (s pavšalnim prispevkom 17 dinarjev za ki-loivatno uro). Če bi električni tok pocenili na 7 dinarjev, bi lahko oprali 1 kg perila za 87,17 dinarjev.
Predstavniki stanovanjske skupnosti so se že obrnili na
nzaaeinosi vsem novega. In čeprav so vse ELES, da bi jim znižali ceno Ge dežuje, dejavnosti stanovanjske skup- električne energije. Čudno je,
nosti vzniknile zaradi potreb stanovalcev, bo vendarle minilo nekaj časa, preden se bodo stanovalci navadili na to, celo tisti, ki. jim je na primer varstvo otrok najbolj dobrodošlo.
da so za to potrebna posebna pota. Če stanovanjska skupnost ustanovi pralnico, da bi s tem pomagala družinam (vsekakor zato, ker je laže urediti skupno pralnico, kot bi si vsako gospodinjstvo posebej naba-
Prepričan sem, da se bo to- vilo pralni stroj), je najmanj, varišici PodbrŠčakovi kmalu kar lahko pričakujemo, da bo
pridružilo še več otrok. Se po-sebnor ker bo stanovanjska skupnost kupila pravo nogometno žogo za dečke, še eno žogo za deklice, kolebnice, šolska kuhinja v šoli Frana Levstika pa jim bo pripravljala malico.
Iniciativni odbor stanovanjske skupnosti v stari Ljubljani vodi tovariš Tavčar, njegov namestnik je zelo prizadeven tovariš Gertner, tajnik pa tovariš Isek. Ta stanovanj-
cena elektrike in vode, uporabljene v skupni pralnici, tolikšna, kot je za družinska gospodinjstva.
Pralnica stanovanjske skupnosti bi morala delati vsekakor po nižjih cenah. Zato bi jo moraH oprostiti raznih dajatev, kar naj bi veljalo tudi za vse druge servise stanovanjske skupnosti. Ljubljanske občine pa ne kažejo za to prevelikega razumevanja. Človek se nehote spomni znanega ljubljan-
ska skupnost se lahko pohvali skega gesla — vse »ekonomi-
je s svojim knjigovodskim servisom, v katerem dela uslužbenka Grahova, ki vodi vse knjigovodstvo za več hišnih svetov. Mnogokje se ne znajdejo, ponekod ne utegnejo, drugod ne vedo, kako se raz-
zirati«, vse mora biti »rentabilno«. To sedaj prodira celo v stanovanjske skupnosti. Vendar le-te upravičeno zahtevajo, da bi jih oprostili raznih dajatev. Naravnost nerazumljivo je, da se morajo stanovanjske
deljujejo dohodki na sklade, skupnosti za to posebej boriti.
™ n ; 7- AAl	TT_ir_	_•	•	_7_J
marsikje pa so prišli do spoznanja, da je vendarle predrago plačevati knjigovodjo za en sam hišni svet. Prav sedaj si urejujejo prostore, kjer bo delala tudi knjigovodkinja. Predvidevajo, da bo lahko sama opravljala knjigovodske posle za 25 hišnih svetov.
Ze to je veliko, vendar še
Upravičeno navajajo za zgled mariborsko občino Center. Tamkajšnja stanovanjska skupnost ima remontni servis, v katerem je zaposleno okoli 100 delavcev, posluje pa po določilih uredbe o obrtnih delavnicah zaprtega tipa. Plačujejo le 35 °/o za socialno zavarovanje, ld0/o stanovanjskega prl-
ni vse.	Na terenu so že usta-	spevka	in	9 "/o	proračunskega
•n S~11M 1 i	1." 7 /o nsr >• p !/•/-» /J stl rt i si	™	~	T. «	Tri_7_	7 V ■ 7	7 —
Nekaj minut pred osmo uro zjutraj na Starem trgu: skupina otrok čaka na zaspančke, da bi potem skupaj s tovarišico odšli na sprehod. — Tako je stanovanjska skupnost »Stara Ljubljana« poskrbela za varstvo otrok med dopoldanskim časom
navili kleparsko delavnico, kmalu bodo odprli tudi elek-' triško delavnico in pralnico.
Seveda ne gre brez težav. Čeprav že imajo prostore, brez večjih sredstev ne morejo ustanoviti pralnice. Potrebovali bi milijon dinarjev. Za zdaj so napravili grob predračun
prispevka. Drugih davčnih dajatev so oproščeni, prav tako 9 "U proračunskega prispevka občini in okraju.
Ljubljanske stanovanjske skupnosti upravičeno žele enakih pogojev za svoje delo in za delo servisov, ki jih nama* ravajo ustanoviti. D. D.
Posebnosti žensbe telesne vzgoje
Telema vzgoja pri nag še ni postala potreba slehernega človeka. Prav zato pt. so tudi posledice tega zelo očiltae: zdravje naših ljudi preipogostokrat peša, deformi-tet je preveč, nesreč pri delu precej in podobno. Se posebno nesodoben je marsikje odnos do ženske telesne vzgoje, češ da šport ni za žensko, še prav posebno pa ne •a delovno žensko. Takega mišljenja je sicer zmeraj nanj, toda vsekakor je to tudi sedaj še precejšen pro-oiem, ki terja učinkovite rešitve.
Tokrat objavljamo v zvezi s tem zanimiiv prispevek našega priznanega telesno vzgojnega strokovnjaka prof. Draga Ulage. Članek je povzet iz materiala za knjigo Teorija telesne vzgoje in treniranja«, ki bo izšla te dni n tako zamašila veliko vrzel v tovrstni slovenski strokovni literaturi.
V dejavnostih, potrebnih za razplojevanje in ohranjevanje človeškega rodu, je namenila narava ženi drugačne naloge kakor meškemu. Mislimo zlasti na naloge materinstva in na vse, kar je s tem v zvezi. Ker obsta-
zaradi tega slabšo koordinacijo gibanja. Telesne vaje pa so prav v tej dobi posebno potrebne, ker se razvijata zmogljivost organov in drža telesa. Kakor je res, da je razvojna doba »varstvena doda«, tako je tudi res, da moramo prav tedaj posebno skrbeti za primerno hrano, za vsestransko vsaikdanje telesno udejstvovanje m sploh za vzgojo. Seve-
Ali naj dekleta tudi' tekmujejo? Vsi resni avtorji tekmovanje priporočajo, vsi pa tudi svarijo pred slehernim pretiravanjem. Med tem ko se moški lahko brez škode lotijo težkih športnih panog, naj bi bila pri ženskah meja nekako tam, kjer je konec igrivega odnosa do tekmovanja.
ZAKAJ OMEJITVE
V TEKMOVALNEM ŠPORTU?
Anatomski in fiziološki pogoji, ki jih ima žena za tekmovanje, so razmeroma neugodni. Povprečno je ženska manjša in lažja od moškega, okončine so krajše, ramena ožja, hoki širši. Lehti so v komolcu bolj gibljive, kar utegne neugodno vplivati na vaje v opori in na suvanje težke žoge ali krogle. Pri moškem znaša mišičje približno 40% celokupne teže, pri ženski samo 32% . Razen tega je v ženskem mišičju več maščobe, v krvi pa manij rdečih krvnih telesc. To bi bilo le nekaj podatkov, ki dovolj jasno povedo, da se ženske v športu ne morejo kosati z moškimi, v ilustracijo naj navedem nekaj atletskih svetovnih rekordov:
Cimveč žena moramo vključiti r telesnovzgojno življenje! Ali ni spodbuden ta prizor s prvega festivala slovenske telesne kulture v Ljubljani!
disciplina tek IM m tek 8M m skok v višino skok v daljino
ženski rekord moški rekord razlika
11.3 sek 2:55.0 min 180 cm 635 cm
Tudi smučanje — ni treba, da Je tekmovalno — je za ženske izredno koristno
ja razlika v nalogah, postavljenih po naravi, in ker gre vrh tega še za nekatere anatomske, biološke, fiziološke in psihološke razlike, je razumljivo, da se mora vse to odražati tudi v vzgoji.
Potemtakem moramo v ženski telesni vzgoji upoštevati posebne pogoje in posebne naloge. Ko razpravljamo o telesnih vajah v razvojni dobi deklet, kio se lotevamo. vprašanja ali naj v dobi menstruacije telovadijo ali celo tekmujejo in ko si prizadevamo, da bi zavzeli pravilno stališče do vrhunskega športa, je edino pravilno, da upoštevamo ugotovitve zdravnic, ki so v teku desetletij opazovale, nadzorovale in zdravile stotero športnic — začetnic in tekmovalk.
Na prve pomembnejše posebnosti ženske telesne vzgoje naletimo pri deklicah, ki so v razvojni dobi. Med tem ko so bile do 12. leta živahne in presenetljivo spretne, so v dobi pubertete kaj rade zadržane, ker so se prehitro »potegnile« in imajo
da nam niso cilj športni rezultati ali kaj podobnega, temveč harmonična krepitev, lepa vzravnana drža in navajanje na razvedrilo v obliki iger z žago, plavanja, mučanja, drsanja in drugih telesnih vaj. Ce bi se deklice v razvojni dobi preveč odtujile športu, če se ne bi potrudile, da bi se naučile najpotrebnejših telesnih vaj, obstaja verjetnost, da bodo dokončno prepričane, da so nespretne in da zanje ni mesta niti v telovadnici niti na igrišču. To pa pomeni škodo za vse življenje, ker se na področju gibčnosti ne bodo mogle znebiti občutka manjvrednosti.
TflM — mariborski prvak v nogometu
V sindikalnem nogometnem prvenstvu Maribora še vedno vodi ekipa TAM. V srečanju z nogometaši trgovcev so igralci mariborske tovarne avtomobilov igrali le z devetimi igralci, pa so vendar zmagali. Tudi lepo in zanimivo tekmo med ekipama MTT in TAM so nogometaši Tovarne avtomobilov odločili v svojo korist. Ekipa TAMA ima sedaj 26 točk, na drugem mestu je MTT z 19 točkami, na tretjem Elektro Maribor z 18 točkami na četrtem pa ekipa Tovarne »Boris Kidrič« s 17 točkami.	G.	D
OHO, to pa ni kar tako. Boksarji »Maribora«-so minuli teden gostoval: v Zahodni Nemčiji. Na pot so odšli okrepljeni s tremi zagrebškimi in enim ljubljanskim tekmovalcem, kljub temu pa so si nemški prireditelji le dovolili preveč, ko so slovensko moštvo proglasili kar za B(!) reprezentanco balkanskih držav, tekmovalca Strukarja pa za uspešnega udeleženca melbournskih olimpijskih iger. Načelno sicer nismo proti propagandi, toda kar je preveč, je pa le preveč. Poskusili smo izviti nekaj podobnih, za nedavne dogodke v Sloveniji: Revija najboljših svetovnih kajakašev in kanuistov v Tacnu. Nastopajo tekmovalci, za katere tudi Niagarski slap ni resna zapreka. Ali: pridite na kvalifikacijski rokometni turnir za vstop v zvezno ligo. Sodelujejo Lokomotiva — prvak Hrvatske, že deset let brez poraza na mednarodnih tekmah na vseh petih kontinentih, Bosna — izbrana ekipa državnih reperzentantov iz BiH in okolice, Železničar iz Novega sada, najperspektivnejše jugoslovansko moštvo in domači Odred, neuničljivi prvak Slovenije, v katerem igra kar šest rokometašev, katerih streli so »smrtni«.
AHA, sploh ta rokometna parada. Domačini so se tokrat zaobljubili, da bodo čimbolj preizkusili živce domačega občinstva. Proti obema dobrima nasprotnikoma so dosegli tri točke, ko pa je bilo treba za vstop v ligo poraziti le še najslabše moštvo, pa te priložnosti niso hoteli izkoristiti. Neverjetni so bili! Žogo so podajali sodniku (seveda: z modro-čmih dresov so +ej odločilni bitki prešli na zeleno-čme) in nasprotnikom, izvajali so ganljive kombinacije in jih zaključevali s le bolj ganljivimi streli itd. Skratka — tekmo so izgubili, pa ne mislite, da so bili zategadelj kaj žalostni. Nasprotno: Vsi se že vesele potovanja na dodatne kvalifikacije v Skoplje, pač zaradi gesla: spoznavajmo lepote naše domovine.
OHO, narobe je še to! V Ljubljani so gostovali francoski telovadci in zapustili odličen vtis. K temu je največ prispevala brhka sodnica v najboljših letih, ki je sodila tako. da je bilo gledalcem, telovadcem in tudi našim sodnikom kmalu jasno, da je v Franciji že na pomolu nov val eksistencializma. Kajti, kam drugam bi lahko uvrstili tako početje? Kadar je telovadi! naš tekmovalec in so naši sodniki kazali številke med 8,50 in 9,10, je bila Francozinja pri 6,30. Kadar pa j' nastopil Francoz in so naši ocenili vajo z 8,80 ali 9,80 je Francozinja zavihtela 9,90. V vsej tej, ko sonce jasm stvari je nejasno samo, zakaj Francozi tega vzora objektivnega sojenja niso poslali na svetovno prvenstvo v Moskvo, kjer bo trikolorom gotovo pomagala do kake kolajne.
AHA, pa še ena konjska. Dež je v nedeljo prekriža1 načrte ljubljanskim privržencem konjskih dirk. Ker pa je bila po dirki razpisana še veselica, so tisti, ki so prišli v Stožice samo zaradi drugega dela dnevnega reda, vendar prišli na svoj račun. Posebne pozornost' je bil dVežen eden, ki ie dirkal kar na vrtu »Pod lin co«. Njegova dirka je bila prav svojstvena, za nameče^ pa je še kihal na tekočem traku, da bi tako nazorn-prikazal nevarnost kon iških dirk v takih deževnih dneh
lo.l s eh 1:45,7 min 217 cm 813 cm
1.2 sek 10.3 sek 35 cm 178 cm
Dodati moram, da se bodo te razlike v teku desetletij zmanjšale, ker je moška atletika že bolj množična In kvalitetno razvita, med tem ko je ženska atletika šele sredi razvoja. Toda določene razlike bodo ostale, ker ženska po naravi zaostaja glede mišične moči in tudi glede vzdržljivosti.
So pa še drugi razlogi, neprimerno tehtnejši, ki postavljajo ženskemu tekmovalnemu športu določena pravila, določen izbor in omejitve, povrnimo se k nalogam materinstva. Med spolno zrelostjo je ženska podvržena periodično sc ponavljajočim potekom izgradnje in razgraditve, kar deluje na ves njen organizem. Menstruacija pomeni varstveno dobo. »Gledano s stališča zdravnika za ženske, bi bilo za ženski organizem najbolje, da žena ob času menstruacije, vsaj prva dva dneva, popolnoma opusti šport vsake vrste.« (dr. M. Ra-decki). Istega mnenja je glede tekmovanja dr. L. Stammerjeva. Čeprav ori preiskavi tisoč športnic ni mogla ugotoviti nobene trajne okvare, je kljub temu mnenja, naj bi se žene v času menstruacije tekmovanj rajši ne udeleževale. Zdravnice izrecno prepovedujejo plavanje in posebno zahtevne športne panoge v času menstruacije. Daši so izjeme, dasi so tekmovalke, ki jih mesečni ciklus ne prizadene, dasi so znani primeri, ko so nekatere v času menstruacije postavile nov rekord, vendar moramo za te^esnovzgojno prakso osvojiti načelo, da gre za varstveno dobo.
Svarimo pred pretrenlranostjo. Ce pride pri ženski do pretrenira-nosti, gre to na račun tistih sil, ki so namenjene za normalne telesne in duševne funkcije. Napori, ki se prepogosto ponavljajo, črpajo rezervne sile, zato se zavzemamo za zadostne odmore med posameznimi tekmovalnimi termini in za določene omejitve tekmovanj. Dr. Hildesuse Gaertner, znana devetkratna akademska prvakinja v smučanju, opozarja na to, da morajo imeti mlade tekmovalke pametne vodnike, da bode preprečili sleherno 'zdravstveno
kodo. O starejših pa piše, da mo--ajo same čutiti, kdaj je čas, ko =e je treba iz tekmovalne arene umakniti.
NIC NE SME ZDRAVJU ŠKODITI!
Ko govorimo o varstveni dobi, ne mislimo samo na puberteto in na dneve menstruacije, temveč na vse pojave, ki prizadenejo ženo — mater na njeni življenjski' potil, torej tudi na nosečnost, na čas ob porodu in po porodu, na čas dojenja 'in na klimakterij. »Nič ne sme zdravju škoditi«, je načelo, ki velja ?a vse metode telesne vzgoje in tekmovalnega športa.
Nekateri športni pedagogi se
zavzemajo za to, da bi žensko telesno vzgojo in njihova tekmovanja vodrle ženske. V tem vidijo jamstvo za ustrezne metode in za upoštevanje bioloških posebnosti ženskega organizma. Po našem naziranju ni bistvenega pomena vprašanje ali naj bodo učitelji im športni sodniki moški ali ženske, pač pa, da so primerno izobraženi in da jim ne gre za športne rezultate za vsako ceno, to je na škodo pravilnega razvoja, zdravja, ženskosti in slično.
Glede izbora telesnih vaj, primernih za ženske, kakor tudi glede doziranja napora še n.'ma-mo zanesljivih, znanstveno dognanih pravil. V športni praksi se je v teku desetletij uveljavila navada, da ženske ne smejo tekmovati v izrazitih vajah moči (dviganje uteži'), vajah velike
vzdržljivosti (tek na dolge proge), skokih v globino (skakanje s palico, smuški skoki), v nogometu in neposrednih borilnih športih kakor sta boks in rokoborba.
Katere telesne vaje bi bile potemtakem za ženske posebno priporočljive? Na prvem mestu plavanje, ker enakomerno razvija vse mišične skupine in notranje organe. Na drugem mestu omenjamo lahkoten tek, hiter tek na kratke tazdalje, zimske športe in igre. »Malokatera panoga športa ima toliko vrednot kakor igra«, piše Joža Trdinova. »Pri igri se giblje človek svobodno in to že samo po sebi vzbuja ugodno razpoloženje. Različnost iger jamči za vsestranski razvoj telesa. So igre, pri katerih mora igralka teči, skakati, metati žogo, in jo lovi-
ti. Ob vsem tem postaja gibanje vse bolj uglajeno, telo spretno, nehote se razvija čut za pravilno porabo energije, povečuje se moč, pospešeno delo mišic zahteva tudi pospešeno delo dihal in srca, kar ima zopet za posledico hitrejšo menjavo snovi. Z igro se učimo istočasne pozornosti na več strani in premišljenega poseganja! o pravem času.«
V naših razmerah bi morali veliko bolj skrbeti za osnovno telesno vzgojo deklic, deklet In odraslih žena. Morali bi jih poučevati in prepričevati, da so jim redne vsakdanje gimnastične vaje neobhodno potrebne, tako nekako, kakor redna telesna nega. Razen tega pa bi se morala vsa žena baviti še s plavanjem, s kako igro z žogo in s kakim zimskim športom.
Akcija, kakršnih si žeišmo več!
Izredno pohvalne akcije so se v proslavo Dneva bor' ca lotile ljubljanske strelske organizacije. Okrajni strelski odbor je na streli-šču ob Dolenjski cesti Pn' redil množične tekme z vojaško puško, posamezne
strelske družine v Ljubljeni in okoliških krajih P0 so organizirale tekme _z zračno puško. To niso bile tekme, kakršnih smo vajeni sicer. To je bil zaves šport za vsakogar.
Sel si na strelišče in zfl majhen prispevek (20 dinarjev) dobil puško in strelivo. Z vojaško puško si v petih strelih moral zadeti vsaj trikrat v črno, z zračno puško pa je bila pm istem številu strelov norma — 35 krogov. Če si tem pogojem zadostil, si dobil strelsko značko »-Dneva vstaje«. Vsak pa si je seveda lahko privoščil vet poskusov.
Obiskali smo nekaj ljubljanskih strelišč. »Promet« je bil povsod kar živahen, nsjveč ljudi pa je bilo seveda v Tivoliju — v bližini zabavnega parka, kjer se )e pač zbrala velika množica-Opazovali smo strelce, s kakšnim veseljem so se lotili tekme. To je bilo zares razvedrilo — prijetno in hkrati koristno. Znanci so se drug drugega izzivalh zgled pa je potegnil na strelišče tudi mnogo taklhi ki sicer gotovo ne bi nikdar vzeli puške v roke.
Akcija je bila nedvomno koristna. Vendar pa bi “ nje kazalo izvleči nekaj zaključkov. Predvsem: take akcije morajo biti pogostejše. In drugič: dober uspeh je moč doseči samo z dobro propagando. In v tem J? bila pomanjkljivost nedeljske akcije.
KAKO RAZVITI DELAVSKI ŠPORT
KADRI-B0IECA I0CKA
Izredna pobuda na Rivalskem, ki bi nam lahko bila za zgled
Ko pišemo o razmahu športa v delovnih kolektivih zmeraj znova trčimo ob pomanjkanje kadrov. Koliko načrtov ostane neizkoriščenih, ker v kolektivih ni in ni človeka, ki bi pobude pretvoril v dejanja. Vsi se strinjajo v oceni, da je bilo doslej teoretiziranja dovolj, da pa še vedno nismo vzgojili zadostnega števila športnih aktivistov (da jih tako imenujemo), ki bi poganjali to koristno in potrebno dejavnost v naših kolektivih.
Tako je v Sloveniji. Športna zveza Slovenije je sicer pred nedavnim priredila prvi seminar za vaditelje in vodnike šporia v delovnih kolektivih, toda reprize doslej še ni bilo.
Povsem drugače pa delajo na Hrvatskem. Tam ima delavski šport sicer rtarejše tradicije, toda tudi njihovi prijemi so mnogo bolj življenjski. Prisluhnimo nekaterim podatkom.
'Na Hrvatskem so doslej že usposobili 425 organizatorjev sindikalnega športa. To so ljudje, ki so opravili tečaje, v katerih so dobili osnovno znanje iz organizacije, sojenja, treniranja itd. Samo lani so bili tovrstni te-
čaji na Pelješcu, v Varaždinu in Zagrebu, krajši seminarji p:, so bili še po raznih drugih krajih. Letos so s takim delom nadaljevali. Po zaključenih seminarjih se je zbralo ka- 156 kandidatov na otoku Radija (pri Korčuli), da opravi dvanajstdnevni tečaj in si pridobi .nanje, ki je potrebno za organizacijo športne dejavnosti v delovnih kolektivih. Svoje zastopnike so poslali vsi industrijski kraji, največ pa jih je prišlo seveda iz Zagreba. Med udeleženci je tudi 30 žena (!) in 12 gostov iz BiH.
Kakor poročajo iz sosednje republike, so doslej bili zelo uspešni pri izbiri kadra. Več ko 90 odstotkov absolventov tečajev redno sodeluje v delavskem športu in tako postajajo razumljivi uspehi, ki jih na tem področju dosegajo na Hrvatskem. Število udeležencev delavskih športnih iger se je v tej republiki lani sukalo okrog števila 100 - tisoč.
Letos so organizatorji tečaja na Radiji skušali pritegniti tudi kader ljudi, ki bi organiziral kmečke športne igre. Odziv pa
je bil slab, predvsem seveda zaradi termina, ko sovpada z najpomembnejšimi poljskimi deli.
KAKŠEN JE TEČAJ?
Naj kot znanimivost (pa tudi v premislek in navodilo!) omenimo še spored tečaja na Radiji. Razdeljeni v skupine po 20 bodo udeleženci v 12 dneh imeli 66 ur pouka, razen tega pa še niz praktičnih vežb. Predavatelji so sami izkušeni organizatorji, med njimi pa je tudi več visokokvalificiranih strokovnjakov, ki v zadnjem času tudi vse številne-je sodelujejo v teh akcijah. Na-
loga tega tečaja je dati osnovn pojme o organizaciji treninga tekem v vseh 18 panogah,^ prihajajo v poštev za množičn® dejavnost. Tako letos mimo bolj razširjenih panog obravna vajo še orientacijski tek, veslanje v navadnih čolnih, balina nje, badmingten (perjanico), s« posebej pa organizlcajo irle
in logorovanj.
In nauk iz vsega tega? Cim-prej se moramo tudi v Slovenil smotrneje lotiti dela, če n® ? mo, da bomo na tem P0^r0<^ povsem zaostali. Ena las tov'
( elektrogospodarstvo, sratican ali metalurgi) namreč še ne P0" meni pomladi!
PORTRET IZ PRAKSE
NEUMORNI VADI Š EU
23-letni Drago Lešnik aktiven v društvu j in kolektivu
začel trenirati tudi pionirje, let®
j ia trupli ^©OaoDi) j
Ked množičnastja in kvaliteto
Tretje športne igre tistih, ki imajo kakorkoli poklicno posla z elektriko. V zapisu o njih je v konkurenci šahistov na prvem mestu ljubljanski »Elektropro-jekt«. Zato sem se namenil poklicati telefonsko številko 32-801 in zahtevati inž. Slokana. Zlahka sem ga dobil im že je stekel nevezan razgovor o tem, kako so potekale bitke na črno-belih poljih v Mariboru.
^ »Kaj bi Ti povedal, ko pa že vse veš. Naša inženirska ekipa, kakor so jo krstili, je brez posebnih težav zmagala. Kvaliteta je biila. množična, v povprečju morda tretjekaitegorni-ška. Toda to niti ni tako važno. Važnejše je, da smo igrali, celo zelo borbeno. To velja za vse, tudi za tiste, ki so zasedli slabša mesta, podatek, da je nastopilo kar 27 ekip naše stroke jz najrazličnejših krajev, zgovorno priča, da si je šah že zdavnaj zagotovil del prostora v prostem času prenekaterega člana naših delovnih kolektivov. Razna sindikalna šahovska tekmovanja imajo zato velik smisel in jih je vredno tudi v prihodnje gojiti in še bolj razširiti.«
Resnično, šah med sindikati :ma zelo šfroko osnovo, tolikšno da bi člani sami zahtevali razna tekmovanja, če bi jih opustili. in da marsikje tudi vodstva sindikalnih podružnic in višj; forumi posvečajo tej zvrsti
udejstvovanja svojega članstva primerno pozornost.
Od množičnosti do kvalitete Je sicer velik skok in je zanj potrebno veliko vztrajnega dela. Tistim, ki jim je postal šah konjiček, se mu predajo z vsem srcem. In rezultat? Hitrejši ali počasnejši vzpon po šahovski lestvici na kateri ne manjka klinov, od brezka-tegormškega do četrto, tretje, drugo in prvokategorniškega. pa prek mojstrskega kandidata in mojstra do mednarodnega mojstra, velemojstra in prav na vrhu svetovnega prvaka. Cim višja stopnička tem večja kvaliteta, tem manjši krog izbranih.
Cvet domače kvalitete smo pred dnevi videli na delu v dvoboju s šahisti iz SZ, praktično smo jo lahko ocenili v partijah z mojstri te umetnosti. Bila je boljša, bila jo slabša. O oni prvi naj nazorno spregovori naslednja partija, igrana med našim prvakom Gligori-čem in enim najboljših velemojstrov na svetu, Keresom. Gligorič je kot beli odlično igral ta dobesedno zmlel svojega velikega nasprotnika, čeprav, je ta. resnici na ljubo povedano, igral zadnje poteze že v najhujši časovni stiski. Toda tudi če bi imel čas. se ne bi bil izmazal iz železnega prijema našega šampiona. Tako-le je tekla partija:
1) d4, Sf6 2) C4. e6 3) SC3 Lb4 4) e3, cš 5) L.d3, 06 6) Sf3, cd: 7) ed:, Lb7 S) Ud2, (1—0. 9) 0—0 da 10) cd:, Lc3: 11) bc:. Dd5: 12) c4, Dd6 13) Lc3, Sbd7 14) Tel. TacS 15) h3. TfdS 16) Te3, Sha 17) d5, SC5 19) Sga. g6 19) Le2. SgT 20) Dd4. Df8 21) Dh4. 05 22) Lgl, fo 23) Se6:. Sge6: 24) de:, Te8 25) Lh5:. D06 26) Df6. f4 27) Df7 mat.
Ne samo kvaliteta, tudi velika borbenost se skriva v teh potezah. Ko bi le bila pri vseh in v vseh stvareh takšna! Kako lahko bi se glede tega zgledovali na šahistih iz sindikalnih krogov, pa naj bodo to poštarji, železničarji ali tisti, ki
se poklicno ukvarjajo z elAtriko — v Ljubljani. Mariboru ali kje drugje.
ALI ZNATE KOMBINIRATI?
Gotovo ste se s prvima dvema kombinacijama v naši šahovski rubriki dobro »zabavalo«. Danes spet dva »oreha« te vrste. V prvem ima beli figuro več, toda njegov kralj ni na varnem; črni groz; dobiti figuro naaaj ali Pa resn0 napasti belega kralja. Zato mora beli kar najhitreje odstraniti in prevesti partijo v dobljeno končnico. Pozicija je 13 k 3 ” 16 *
3.	Reii: Kd2, Df5, Tel, Tgl. Ld3, Sc3, Se5, Pa3, b5, d4, f2, h2 (12).
Črni: Kg8, Dd6, Td8, Te8, Lb7. Lf6, Pa7, b6, f7, g7,h6 (11).
V drugem »orehu« si je beli komaj priboril prednost enega kmeta. Zdaj pa ga naj izgubi? Nikakor ne, kajti pozicija skriva lepo možnost, da to materialno premoč dokončno uveljavi. Ali jo najdete?
4.	Beli: Kf2, Tb3, Lfl, Pb2, b6, d4, e3, f4, g5, h2 (10).
Črni: Kc6, Tb8, Lc8, Pa6, d5, e4, f7, g6, h7, (9).
Za konec pa še rešitev prvih dveh kombinacij:
I.	— 1. Se7 + , Kh8 2. Dh7:+! in v naslednji potezi mat s trdnjavo.
II.	— 1. Se7 +!!. T8e7; — na T2e7 sledi Dc7:! — 2. Td8 + , Te8 3. Df8+! m mat v naslednji potezi.
Šport in telesna kultura v delovnih kolektivih slonita čestokrat na ramenih požrtvovalnih posameznikov, ki so osnovno strokovno znanje dobili v vrstah športnih ih partizanskih društvih. Toda športnih delavcev, ki bi na obeh »frontah« — v društvu in v delovnem kolektivu — krepko zagrabili za delo, je pri nas za zdaj še zelo malo. v tem spoznanju je tudi povod, da so se odgovorni forumi v naši republiki — po zgledu športnih delavcev na Hrvatskem (o tem pišemo na drugem mestu) — že lotili vzgoje ljudi, ki bi skrbeli za šport in telesno vzgojo v delovnih kolektivih. Ti prvi poskusi pa seveda še zdaleč ne bodo zadostovali vsem potrebam slovenskih delovnih kolektivov po strokovnem športnem kadru.
Izhod iz te zagate so zato še vedno delavci iz športnih in par-
^ rAKA/si^S^RA^MEROMA
MLAD ODLOČIL ZA TRENE««'" »Na lastni koži sem občutu, ko hudo je trenirati brez PraLšei vodje. Prav zato sem 1. 1»“4 ou v instruktorski tečaj v	, v
leto pozneje pa na zvezni te Ljubljano. Letos sem opravil sodniški izpit, 10. avgusta P» ” opravljal še izpit za kosarkars ga trenerja.«
— »ALI SI ZE ODSLUŽIL E DROVSKI ROK?	pred
»Da, saj sem rojen 1- n>3S. dvema letoma sem moral K se kom za dve leti. Brž vrnil, pa sem spet začel.ile^J iD v klubu, tokrat vrsto mlaa,\.nico-članic, hkrati pa tudi prvo r metno moštvo Maribora.«
— KOLIKOKRAT PRIDE& + DENSKO NA STADION OB
zaSki cesti?	snb0.
»Vsak dan, če štejem tudi s° ^ to in nedeljo, ko običajno 6*^ mo tekme. Vsak dan se 7?1	_ ni
na igrišču po štiri ure, sa.l kiPe malenkost trenirati kar tri hkrati.«
— PA FUNKCIJE »Po poklicu sem strojn* čavničar v orodjarni Tovar":x{< v lezniških vozil »Boris K.1*	.. to-
Mariboru. Mladinski komite
^ i
— vsestranski vaditelj Drago Lešnik
nja zadolžil, da po miaainsn. niji«, ki je nekakšna vzponu ^ sindikalni, skrbim za ST>ort lesno vzgojo v našem
-	ALI JE V TOVARNI
KO ZANIMANJE ZA	30
»Kajpak, lahko trdim, ua 'Le(j« odstotkov naših delavcev, P « vsem mladih, aktivnih JP-svio-kov. Skoraj vsi so člani »Mar ra«. Se več — jedro tefa_JJnega devnega obdravskega sP®,f društva so prav naši delavc ‘g.
-	KAJ PA TOVARNIŠKA
MO V AN J A?	. »lasti
»V zadnjem času	s
razgibali dan mladosti, ko ^ številnimi tekmami PoPas!itilu v majski praznik. Na tekmovanj občini smo zasedli vsa Pj^konle-sta (v namiznem tenisu, r n0<< tu. streljanju in Šahu) 1« pa gometu smo bili drugi- S _	^
naša tovarna redno teKmUJ .^ 7 ostalili mariborskimi
tizanskih društev. Tak primer iz prakse je tudi mladi strojni ključavničar Drago Lešnik iz Maribora.
»Šport, in sicer košarko, sem začei gojiti že leta 1947. Za to igro sem se navdušil predvsem zato, ker stanujem v tisti mariborski četrti, odkoder so znani mariborski košarkarji Bajec, Da-nev, Vončina in drugi. Sprva sem __ __	, ___
igrai v pionirskem moštvu Bra- na interna prvenstva v.P^na^pri-nika, leta 1948 pa sem pristopil k tenisu in šahu ^errT° g^Vt v to-
»Mariboru«, kjer sem gojil rayen košarke še atletiko in nogomet. Moj prvi šport pa je bila seveda košarka. V naslednjih letih sem napredoval iz pionirskega do prvega moštva, hkrati pa sem 1. 1952
kolektivi, predvsem s A .i^lh avtomobilov, Tovarno P01%uninicO, strojev, s Predilnico in t “ 2Ig) z raznimi srednjimi sola™jf'red-in drugimi V načrtu so 1 :7„ern prvenstva v 030)1*"«^ ličajna
iateljska srečanja. Za ^T'1*Jv}'a.ma varni skrbita predvsem s . ge* podružnica in mladinki a veda na zanj kaže dovoll^f^.,, vanja tudi ves delovni koie
rv*-o0
Gjuro je v polzavesti pripisoval krivdo sam sebi. Le kako je mogel dopustiti, da so Ivana tu stražili? Kaj da di pomislil, da bodo Nemci segli po zvijači? Tega se je najprej domislil, ta misel mji je zdaj trgala srce in nevidno rezilo kesanja se je bolj in bolj zarezovalo vanj. Ampak ne samo zaradi tega, ker so Ivana odvedli, saj to je konec koncev manj strašno od vsega drugega, kar se skriva za vsem tem. V ozračju lebdi usodno vprašanje: kdo je obvestil Nemce, kje je Ivan zaprt?
Cas je neslišno zastal. Še bolj neznosno je bilo Gjuru ob pomisli, da so ga preslepila čustva. Le kako je mogel Pomisliti, četudi samo trenutno, da je Ivan nedolžen, le kakšna strašna sila zablode mu je zmešala možgane? Ko bi bil Ivana bolj stisnil in ravnal takisto, kakor je zahteval Zaim, tedaj bi se morda ne zgodilo tole. In kakor da zdaj gleda svoj lastni konec, je začutil, kako mu kri odteka iz žil. Telo se mu je ohlajalo, misli razblinjale.
Zakaj Zaim molči? Neumno je molčati v temle trenutku. Sam sebe ne obvlada več, volja kakor da je ugasnila, živci in mišice so otopele, oči so postale brezizrazne.
»Ivan je bil njihov.«
Njegov glas je bil podoben predsmrtnemu hropenju. Zaim je kar naprej molčal; šele po neskončno dolgem premolku se je odzval s suhim, brezkrvnim glasom:
»To ni najhujše. Najhujše je, ker moramo zdaj začeti skraja.«
Grozno spoznanje je kljuvalo v možganih, neizprosno in nepretrgano, Matildo so imeli v rokah. Zdaj je ni več tu. Nemci so jo odvedli. Zaimu je koža potemnela in je temnela bolj in bolj. Oči so mu sijale brezumno.
»Še ena Matilda je med nami. Ta nas bo iztrebila.
Zdaj sta se spogledala. Divje, nestrpno. Ustne so molčale, divje oči pa so obtoževale.
Gjuro se je mučil, da bi našel besedo. Ni mu uspelo. Obrnil se je in se vračal, od koder je prišel. Zaim mu je molče sledil. Na hodniku se je spotaknil Gjuro ob neko nogo, nato je naletel na gornji del skrčenega trupla. Zazdelo se mu je, da je truplo tiho zaječalo. Zdrznil se je in se sklonil. Zaim je posvetil s svetilko. Tedaj je mrlič zganil prste. Telo je počasi, čisto počasi hroplo. Življenje se je še borilo v njem. Gjuro je privzdignil okrvavljene glavo in jo naslonil na svoje koleno. Partizan, mlad, še golobrad fant, je bil brez noge. Eksplozija mu jo je odtrgala. Kri mu je odtekla, ležal je v nji. Obličje je bilo belo kakor kreda.
»Tovariši Tovariš!« je glasno klical Gjuro.
Hladno telo se je skušalo zganiti. Hropec je bil moč-nešji. Brezkrvne ustne so se počasi odpirale.
»Tovariš!« je vzklikal Gjuro.
Fant je odprl oči. Gledal je mirno, kakor od daleč; ni dojel, kaj je bilo z njim. Zaim je zdaj brž počepnil k njemu. S prsti mu je drgnil čelo. Gjuro ga je klical vedno glasneje. Frant je iznenada odprl zgrožene oči. Življenje je bežalo iz njih, bile so bolj in bolj hladne in tope. Jezik se mu je dolgo zapletal, mučil se je, da bi nekaj povedal. Naposled se je slišalo iz odprtih ust la-botno, pretrgano in komaj slišno:
»Zapornike so odvedli. Oba tihotapca in tistega nagega ..
Tedaj je umolknil, podrhtevajoč s spodnjo čeljustjo. Zaim mu je šel obupno z roko Čez obrazi Mladenič je rahlo dvignil glavo:
»Tisti naš ...«
Tedaj mu je glava počasi omahnila na prsi. Telo je preletel nagel drhtljaj, očesne dupline je zapolnil led. »Tovariš!«
Zaim je brezupno poizkušal, da bi mu vdihnil življenje. Stiskal mu je prsni koš, dvigal mu je roke nad glavo. Oči so bile steklene in so strmele v prazno. Telo je bilo Popolnoma mirno.
»Končano,« je rekel Zaim. Izpustil mu Je roke. Padle so togo, kakor bi bile iz lesa.
Gjuro mu je zaprl usta in zatisnil veke.
»O Ivanu je hotel nekaj povedati. Pa ni mogel.« »Skoda,« je čisto hladno odgovorni Zaim. »Nekaj važnega je hotel sporočiti.«
Borci štabnega voda so Izvlekli trupla in jih pokopali, Gjuro in Zaim sta se povrnila s poveljnikom in Milanom v Gornje Gorovo. Prispeli so tja, preden je vzšlo sonce. Sinje nebo, čisto kakor solza, se je vzpenjalo čez zelene gozdove in doline, snopje jasnih zlatih žarkov je lebdelo na obzorju.
Poveljnik je poslal preganjalce za trupom v dve smeri, a ni upal, da bi jih našli. Trup je imel dovolj časa, da se je umaknil po planinah, po katerih se je, sodeč po nocojšnjem dogodku, gibal nenavadno lahkotno in varno.
Stevan je bil besen In prav nič navdušen za razgovor. Zaradi vdora Nemcev v Dolnje Gorovo in smrti svojih ijudi je lahko molčal ure in ure in neslišno goltal svoj bes in togo. Nekajkrat je celo ošinil Gjura s tako obtožujočim pogledom, kakor da je po njegovem le-ta odgovoren za vse hudo, kar je zadnji čas prizadelo njegov bataljon. pa tudi tole zatišje mu je dražilo živce. Njegova svojstvena narava ni prenašala takegale počivanja. To je bilo Svojevrstno zlo in v takih dneh je brez cilja taval od čete do čete in iskal dlako v jajcu. Vsaka malenkost ga je 'ahko razkurila in ga razdražila. Razdraženost je bila pri niem svojstvena oblika zapravljanja notranje, nakopičene ®nergije. Tako je tudi zdaj divje bruhnil z besedo na dan, je Milan opozoril na skupno napako, ker so imeli Ivana zastraženega v Dolnjem Gorovem, kar je po njegovem omogočilo Nemcem, da so ga rešili:
»Napaka? Drži, tovariš moj, napaka že, kaj pa dru-gega! Ampak ne skupna, kakor ti misliš, marveč vajina, tvoja in Gjurova. Ce bi bili mene poslušali, se to ne bi bi'o zgodilo. Ne bi, tako mi boga! Zahteval sem, da ga dajte meni, da mu bom jaz sodil, ampak to je vaša zadeva, oe tega nista storila. Zdaj je lahko modrovati — skupna napaka! Lej, bogami, kako je to lepo povedano. Ampak Povem ti, da ni tako. Ce bi bil Ivan v mojih rokah, bi rad vWel tistega Nemca, ki bi se mi ga predrznil vzeti. Vidva Pn sta se hotela igračkati z njim, zasliševait ga, igrati nekakšen tribunal, kajpada! Brate, snemi mu glavo, brž ko ‘ Pede v pest, mar boš psu kaj verjel!«
Ampak vprašanje ni bilo v tem, kdo je kriv, da so Ivana odgnali. Vsi so vedeli in sodili, da v bataljonskem štabu ne kaže zapirati ljudi, ne samo zaradi bombardi-zenja in ker ni primernega prostora, marveč sploh ne. V °Injem Gorovem pa so navadno pridržali tiste, ki so Morali biti pod ključem, ujetnike in podobno.
»Vse tole,« je hripavo razložil Zaim, »določno kaže, da Je v bataljonu sovražna tolpa, ki deluje za gestapo.«
Milan je povzdignil obrvi in pripomnil:
»Nemara je Ivan že pred aretacijo obvestil Nemce, da unamo v»Dolnjem Gorovem pripornike, a morda ...«
Gjuro mu je jezno segel v besedo:
»Ne trobezljaj I Prej ni imel vzroka, da bi jih o tem obvestil; odkar pa je bil zaprt, tega ni mogel storiti. To je Pravil kdo drug, prav gotovo. Nemci pa so sklenili, da ga bodo osvobodili v nemogočih okoliščinah, se pravi, da j' i® ^ temu gnala silna nuja. Zdaj je to bistveno, prav a okoliščina, da je nekdo drug iz tretjega bataljona obvestil Nemce o vsem. Ampak naj ne bom Gjuro Šterič. če M ta sodrga ne bo prišla v pest, pa bodi kdor hoti!*
| Tako je rekel Gjuro, toda v resnici mu je bilo drugače nt- src.^' ^so zadevo je sprejel kot lasten poraz. Njegov 0 ranji čut se mu je izneveril. Tako neumen je bil, da 7 ij Irenutkih živčne krize menil, da je Ivan nedolžen I a3’ iz kakšnega vzroka? Zato, ker je bedast, brezrok n nezmožen, povrh si pa še domišlja, da mu je dano brati snico iz človeških src, z obraza, iz oči, A Ivanove oči — Pfi tem se je ves naježil in se sam sebi zagnusil— Ivano-
ve oči so ga bedasto zavedle. In tisti bedasti dnevnik preobčutljive in nepremišljene mladenke, tudi ta je še po svoje pripomogel — in kdo bi zdaj mogel vedeti, kaj je vmes. Sledil je prividom in pubertetni domišljiji — srce, nagon, živci, kako je vse to nezanesljivo, kako napačen sprejemniki Zdaj se miKje to maščevalo. Zdaj glej, kaj boš in kako boš! A če se ne bi bil dal zapeljati vsem tem notranjim slepilom in mamilom, ki se pojavljajo v človeku samo zato, da ga ugonobijo, ko bi bil poslušal glas zdrave pameti in kar najbolj preproste čuječnosti, bi bil drugače ravnal in preiskavo drugače vodil in zaključil. Seveda ima Stevan prav: — streljaj, dokler sam ne dobiš krogle v čelo!
Tu mu ni bilo več obstanka, v tej mračni, zatohli grobnici, kjer zdaj vsi sumničijo vsakogar, kjer se zdaj vsi dozdevajo drug drugemu nepomembni, zahrbtni in zagonetni. Zrno razsula je posejano. Storil je greh, ki ga ne more poravnati. Posledice utegnejo biti nepopravljive. Pri priči mora v štab odreda — k Danilu. A pozneje, bomo videli. Kadar človek dopusti glavi, da se malo prezrači, da se v nji vse poleže in utiša, tedaj postane pamet bistrejša, razum bolj gibek. Preiskavo je treba znova začeti, zadeva je zdaj skrajno nejasna in skrivnostna, tu pravzaprav ničesar več ne more ukreniti na svojo pest in na lastno odgovornost.
Ves zardel se je začel odpravljati na pot. Čutil je njihove poglede na sebi in zdelo se mu je, da ga vsi nemo obtožujejo, poveljnik pa ga celo pomiluje. Prišel je reševat zadevo, ki je bila za odred kar najpomembnejša, in bil je na najboljši poti, da bo nalogo opravil, pa je sam vse ugonobil in zdaj se vrača osramočen, poražen in prezrt, — tako je mislil o sebi, tako je pravzaprav čutil. Pretreslo ga je: — kako bo Danilu pogledal v oči?
»Kdaj se boš vrnil sem?« ga je vprašal Milan.
Neodločno je skomignil z rameni.
»Ne vem,« je rekel pobito. »Gotovo ne kmalu.«
V sebi se je vprašal: »Ali se bom sploh vrnil? Kako je zdaj vse to mračno, gnusno in negotovo!«
Zaim je molčal s sklonjeno glavo. Gjura je na mah prevzel gnev — Zaimove zategnjene poteze in ti veliki, češnjam podobni mozolji, te oči podvodnega konja so se mu zazdele spet mrzke, nejasne in priskutne. Vendar ga prisebnost ni zapustila.
»Milan, dokler se, ne vrnem, skušaj ti nadaljevati preiskavo. Nadzorujte še dalje tako kot doslej. Daj nadzorovati vse bivše domobrance, kolikor jih je v bataljonu. Le-tem posvečaj posebno skrb, zlasti tistim, ki prihajajo v stik s štabom.« — Postrani je pogledal Zaima: »Zaim ti boš pri vsem pomagal.«
Oblak je zasenčil Zalmov obraz. Zarežal je kakor pes:
»Bolje bi bilo, če bi šli komisarji za obveščevalce, vi pa za komisarje.«
Gjuro je vzkipel. Zaimova ost je zganila v njem speči val nedoločnih, prečudnih misli. Sprevidel je, da ga Zaim ne trpi, povrh pa se mu še roga. A kdo bo vedel, če ni vsaj to kočljivo, da je prav Zaim odredil, naj odženo Ivana v Dolnje Gorovo. Spet je slišal tisto potuhnjeno brnenje v glavi: previdnost, previdnost, — mar Zaimov pogled ne izdaja prihuljenega značaja, mar ni že pisal poveljniku odreda? Previdnost, previdnost. ..
Zbal se je, da ne bi storil neumnosti. Zato je sunil Iz sebe suho, z okorelim izrazom na licu:
»To, tovariš komisar, se ne tiče samo obveščevalcev, marveč nas vseh skupaj, vsega odreda.«
Četudi Zaim ni bil vajen sprejemati nauke mlajših, je vendar pogoltnil očitek. To ga je stalo precej truda, kar se je videlo po ustnicah, ki so neslišno drhtele in mahoma postnele. Zaima je preblisnila tale misel; »Od vsega početka mi ni jasen.« A čeprav mu je v glavi strahovito brnelo, je zadušil v sebi vse vražje privide — mar ni on sam našel tube pri Ivanu? Gjuro nima s tem nič opraviti. Toda dejstva so trša kakor izkušnje. In ta pošastna skrivnost, tale nenadejani dogodek, da so Ivana odvedli, — mar to ni tolikšna uganka, da ti spričo nje lahko vdre kri v možgane, če nimaš dovolj krepkih živcev? Kar iz kože bi ušel — tako strašna je nadloga, ki vleče v brezno skušnjave, nezaupanja, nestrpnosti, mržnje, sumničenja in ugibanja. In koderkoli kreneš, da bi se rešil iz tega začaranega labirinta in dosegel tisto, k čemur vsi skupaj težimo — kako bi ulovili drugo, novo skrivnostno Matildo, kako premagali sovražnika in pripomogli, da bi se izpolnilo tisto veliko, edinstveno za obstanek in varnost, za življenje.
Da ga ne bi začelo dušiti. Je Zaim vstal, čvrsto pokimal Gjuru in mu ponudil roko, udržano, hladno.
»V Borovnice moram, ti pa poglej v štabu, kako bo nadalje. Pozdravljen!«
Odšel je kakor odhaja pobit, razočaran človek.
Poveljnik Stevan se je pokazal velikodušnega. Pridržal je Gjurovo kljuse in mu dal drugega, čvrstega konja, s slikovito dolgo grivo, s kratkimi, zažetimi nogami, kar je kazalo na vztrajnost. Smajo je nasprotoval:
»Nimamo konj za izvoz! To je moja najboljša žival. Kaj bom s tisto njegovo staro devico, saj še za cirkus nil«
»Kar kuharico vprašaj,« mu je modro nasvetoval poveljnik.
Zaim se Je pripravljal, da bo odšel v Borovnice. Ko se je Gjuro odpravljal, se je pojavil tudi on pred hišo. Živčno se je obračal, ne da bi s kom spregovoril, bil je kakor človek, ki nekaj obračunava sam s seboj. Naposled je pristopil k Gjuru, ga poklical ob stran in mu povedal, da je ukrenil to in ono zaradi razčiščenja v štabu.
Gjuro je stegnil vrat. Začutil je, kam meri Zaim.
»Mirjana?« ga je vprašal zamolklo, ne da bi ga pogledal.
Zaim je prikimal. Sklenil jo je oddaljiti iz štaba. Objasnil mu je pripetljaj z Ivanom. Nemara bi jo bilo treba celo zapreti, ker se je zadeva z Matildo tolikanj zapletla, da je treba gledati na njeno razmerje drugače kakor včeraj. Vendar tega ni storil. Napotil jo je na delo v bolnišnico, ki je dovolj daleč od štaba. Tam ne bo nevarna in nadzoroval jo bo komisar bolnišnice.
Gjuro je gledal v tla. Obraz je bil truden In nabran.
»Saj je vendar bila,« je bridko pripomnil, »ves čas pod nadzorstvom. Ni mogoče, da bi bila utegnila obvestiti Nemce.«
Zaim je neodjenljivo majal z glavo.
»Prav ničesar več nočem tvegati.«
Gjuro se je brez obotavljanja povzpel v sedlo. In tedaj se mu je zazdelo, da se vse maje pod njim in da se drevje, njive, gozdovi in doline, vsa ta pisana in bleščeča celota prečudno vrti okoli njega, zmedena in strta, on pa v svojem srcu odnaša bridkost poraza in mučen vtis sramotne ločitve, bol preslanih iznenadenj in neumno zgrešenih upov, bol zaradi samega sebe in neutešno žalost zaradi neizpolnjenih hotenj. Spomnil se je, kako je prišel le-sem z nedoločeno bojaznijo in z bujnimi sanjami, a če se zdaj ozre nazaj, spoznava pridušeno zmedenost, da je v praz--m brezumju in obupavanju 'gin o n se razblini'« vse. kar je celih sedem dni burkalo njegovo kri, vse, kar je navdajalo njegovo domišljijo z dragimi in prisrčnimi sanjami o slavni, opojni slasti zmage, o drhtečih dražeh požrtvovalnosti za domači kraj, za rešitev te dežele, za nebo in reke, za ljudi in smotre velike vseljudske revolucije.
Konj stopa po mehki, voljni zemlji, vdihava blagi pomladni zrak. Kamenčki odskakujejo izpod kopit, svobodno diha gozd in trepeče v jarki sončni luči, ptice žvrgole in pojo, v daljavi se črnijo njive, na njih lebdi dih rodovitnosti, škripljejo kolesa volovskih zapreg, ženska stopa vštric z volovi, oči se ji vlažno svetlikajo.. Kanj zavoha zadah po hlevskem gnoju na vozu, nemirno izteza glavo, širi nozdrvi in od veselja rezgeče.
Kos žvižga na veji. Sonce je veliko , in toplo. Nebo miruje. Gozdni zrak dehti in šumi. Gjuro začuti dušečo bol v grlu. Bolest topo trepeče v praznoti.
Kmalu zatem je ozračje vroče in negibno. Na obeh straneh se v blagem nagibu vzdiguje gozdovje. Listje zeleni v trepetljivl svetlobi.
Hiša izgine z obzorja. Nič več ni videti dima iz dimnika. Gozdovi in nebo nad njim. Tišina, dremava in zloslutna.
Ne more misliti. Sam Je, brez upov in pričakovanj, Izgore), brez moči in živčen, raztrgan, razdražen, ogorčen in nezaupljiv.
Divje mu utripa žila. Ali se bo spet znašel?
Vsa pokrajina miruje. Osamljen vzkrik kosovke. Orel kroži nad gozdom.
Konj obstane in koplje s prednjima nogama. Gjuro mu popusti uzdo, a konj se ne gane, stoji na mestu, upogiba križ in se hoče umakniti. Nozdrvi hrupno vsrkavajo zrak. Gjuro ga udari v rebra, konj p? se dalje trza nazaj in tiho rezgeče. Koža mu splašeno drgeče. Tedaj iznenada polegne do tal,- se povzpne in bliskovito plane naprej: Gjuro se je ob iznenadnem trzaju ukrivil in zaneslo je v sedlu.
157.	Martinček je zdrvel z nekaj tovariši po strmini navzdol k vodi in brž ko so prisopihali do vode, je privihrala mula s svojim jezdecem, ki je prav pred njimi telebnil na tla kot zrela hruška s tepke. »Saj to je pravi kavboj!« so vzklikali partizani in se krohotali, da jih je vse bolelo. Suhač se je pobiral s tal in se pridušal: »To je svinja, ne mula!« In že jo je mislil mahniti s palico.
lliu. Suhač je prebledel Tovariši so ga obkolili in star partizan ga je ostro vprašal: »Suhač, je to res?« »Smrkavec laže!« je zavpil Suhač. Med rvanjem se mu je jopič pretrgal in na tla je padla drobna zelena knjižica. Suhač je naglo stopil nanjo, pa so ga odrinili in Martinček jo je pobral. Bila je fašistična legitimacija.
158.	Martinček je bil precej manjši ko Suhač, toda popadla ga je jeza, da se je zaletel ko oven v Suhača. Suhec je bil spet na tleh, na njem pa Martinček, ki ga je neusmiljeno obdeloval s pestjo. »Ti živina suha, boš mojo mulo zmerjal s svinjo? Na, tu imaš, pa še eno in še eno! Ne vidiš, da je mula bolj pametna kot ti?«
161. Suhač je bil tako razkrinkan prav do dna srca. Na smrt prestrašen je pogledal okoli sebe, toda videl je samo mrke obraze partizanov. Vedel je, kaj ga čaka. Toda sla po življenju je bila močnejša. Zaletel se je v gručo borcev in se divje pognal v deročo vodo. Druge poti ni bilo. Zaplaval je, toda deroči tok vode ga je bliskovito potisnil v svoje vrtince, še nekajkrat je pomolil roke iz vode, potem ga je voda požrla
159.	Ko je Martinček končal s poukom, je Suhač uvidel, da ga je mula pravzaprav rešila suma o pobegu, zato je skočil na noge, da bi se vrgel na fanta, na tega smrkavca, ki ga je tako osramotil. A Martinček je preteče pokazal nanj in zavpil: »Stoj in ne gani se! Ti nisi Suhač! Večkrat sem te vidci v trgu, ko si popival s fašisti. Kaj sploh počneš pri nas?«
162. Mulo je prostovoljno prevzel Butara, ker je bil s kmetov doma in je vedel, koliko lahko koristi brigadi dobro oskrbovana mula. Z Martinčkom sta postala velika prijatelja, čeprav je bil Butara dvajset let starejši. Ko se je razsula italijanska vojska, je brigada vkorakala v trg in dobila je veliko novega orožja, še celo topove in za trikrat se je povečala z novimi prostovoljci.

KRIŽANKA ŠTEVILKA 23
	?	3	<i	5	&	u	7	8	9	10	11	12
tT"							14					
iT~					H	16				ii	17	
|	IB			m						Ir	20	
l!i				n					1	25		
m-		M	25					Ir	26			H
T~		M	28				Ir	29				50
T~		52				n	55					
'iT-						I	55					
praznik, ki smo ga slavil: 4. julija; 12. del pohištva; 18 muslimanska verska knjiga; 19 staroveške ladje na vesla; 21 predvojni naziv za tabornika; 22. priprava za poganjanje kolesa; 23. izmišljena zgodba; 25 okrajšano moško ime; 26. del čebelnjaka; 29. osebni zaimek; 30. grška črka; 32. kemični znak za erbij; 33. pogojna oblika pomožnega glagola.
REŠITEV KRIŽANKE ŠTEV. 2>
Vodoravno: 1. poreden, 8. pre dor, 14. okarina, 15. otroci, .6. Čufar, 17. gos, 19. omet, 20. Isar, 21. gosli, 23. eta, 24. til, 25. fantalin, 27. I(van) M(aček), 28. trs. 29. Nin, 30. ZD, 32. tlakomer, 35. sni, 36. dar, 38. konec, 39. stok, 40. oval, 42. nos, 43, ilast, 44. kavelj, 46. tovarna, 48. Iranka, 49 atentat..

Vodoravno:	1. nočni počitek;
7. ameriški filmski igralec (Marlon); 13. špansko mesto, znano iz bojev v državljanski vojni; 14. obračam liste v knjigi; 15. milijonsko pristanišče na Japonskem; 16. del telesnega ogrodja; 17. predlog; 18. štev-nik; 19. muzika; 20. srbohrvaška okrajšava za »številka«, 21. velika morska in rečna riba; 22. pripadnik nekdanje najnižje socialne plasti v Indiji; 23. kača velikanka v Južni Ameriki (udav); 24. kratica za Komunistično partijo; 25 opravljam posle; 26. dvojica; 27. dva enaka
samoglasnika; 28. angleško oporišče v Arabiji; 29. mesto v Bosni, kjer je bila na II. zasedanju AVNOJ proglašena jugoslovanska republika; 31. časovni prislov; 33. slavnostna pojedina; 24. gorata avstrijska pokrajina; 35 javnosti namenjene besede Navpično: 1. števnik; 2. potepuhi, brezdelneži; 3. preplah klic k orožju; 4. nedoločni zaimek; 5. žensko ime; 6. kemični znak za kobalt; 7. tavam okoli: 8 narisana slika; 9 tuje žensk, ime; 10. začetnici znamemteg:« jugoslovanskega elektrotehnika ki je deloval v Ameriki; n
N YUON, PERLON,
ENKALON, creppe-nylon
... & —

DO GOD K I V SVETU
00 TEDNA 00 TEDNA
v buhu sosrmi
Potem ko sta se predsednik Združene arabske republike Naser in predsednik FLRJ Tito udeležila veličastne proslave petnajste obletnice bitke na Sutjeski, sta prek Splita odpotovala na Brione. Tu so se začeli razgovori med obema državnikoma, o katerih pravi prvo sporočilo, da sc potekali v duhu medsebojnega razumevanja.
Gostu predsednika Tita Naserju je prebivalstvo priredilo navdušen sprejem v vseh krajih, skozi katere je potoval. Na vsej poti po Jugoslaviji se je predsednik Naser lahko znova prepričal, kako naši narodi sprejemajo, spoštujejo in cenijo iskrene prijatelje.
V govorih na Sutjeski sta oba državnika nedvesirano in jasno poudarila pomen in moč medsebojnega prijateljstva. Prijateljske besede obeh državnikov so brez dvoma odsev globokih čustev in prizadevanj obeh držav, da bi živeli v prijateljstvu, da bi iskreno sodelovali med seboj in z drugimi narodi na načelih enakopravnosti in nevmešavanja.
TROJNI MZGOIFORI
Na povabilo državnega sekretarja za zunanje zadeve FLRJ Koče Popoviča je prispel na Brione grški zunanji minister Averof. Ob tej priložnosti so se srečali zunanji ministri Grčije, ZAR in Jugoslavije, razpravljali pa so o vprašanjih, ki v trenutnem mednarodnem položaju najbolj zanimajo vse tri dežele.
BE OIULLI MED FIRIZOM
IN SLžmOM
Pravijo, da je bil britanski premier Mae-millan zadovoljen z razgovori s francoskim predsednikom vlade generalom de Gaullom. Podobno se je izrazil tudi drugi pariški obiskovalec, ameriški zunanji minister Dnlles. Pri obeh obiskih ni šlo toliko za razgovore — nekateri celo pravijo, da je zlasti slednji bil bolj podoben samogovoru de Gaulla kot pa razgovorom med njim in Dullesom — pač pa se skušajo Britanci in Amerikanci podrobneje informirati o načrtih generala de Gaulla.
General baje ni bil preveč skromen v razgovorih, ampak je takoj na prvo mesto postavil zahtevo, da bi Francija dobila z ameriško pomočjo atomsko bombo in se tako
uvrstila med velike atomske sile. Francoski predsednik vlade pa razen pozornega prisluha ni dobil nikakršnih otipljivejših zagotovil, da mu bodo zavezniki šli na roko pri teh daljnosežnih načrtih.
Hkrati je skušal de Gaulle v minulem tednu razčistiti tudi položaj v Alžiriji. Zato se je že drugič v času svojega kratkega predsedovanja francoski vladi napotil prek morja v nemirno deželo. Toda če^ je prvič odhitel pomirit Alžirce, je tokrat skušal vzpostaviti red med Francozi. Tamkajšnji komite javne rešitve, ki je začel usodne dogodke, s katerimi je tudi general de Gaulle prišel na oblast, je začel pomalem rasti čez glavo samemu predsedniku vlade.	'
Temu, kako bo general de Gaulle uspel v svojih načrtih, bomo morda že v bližnji prihodnosti tudi ml žive priče.
MEHURČEK IZ MILNICE
Prvo poročilo mednarodnih opazovalcev OZN iz Libanona potrjuje, da je upor v Libanonu docela notranja zadeva samega Libanona. Opazovalci ugotavljajo, da ni nikakršne zunanje podpore uporniškemu gibanju in da je velika večina upornikov iz samih Libanoncev. Vse obtožbe uradne libanonske vlade o dozdevnem vmešavanju ZAR in njeni množični podpori libanonskim upornikom so se torej razblinile kot mehurček iz milnice.
Tako so odpadli tudi vsi razlogi za tujo Intervencijo, ki naj bi jo na poziv libanonske vlade izvedle vojaške sile ZBA in Velike Britanije. S tem je vsaj začasno odstranjena nevarnost, ki bi lahko znova zanetila nevaren vojni požar na Bližnjem vzhodu.
Izjave opazovalcev je potrdil tudi generalni sekretar ZN Hammarskjold, ki se je prav tako pred nekaj dnevi mudil v Libanonu. Dejal je, da ni nobene osnove za libanonske obdolžitve o tujem vmešavanju v trenutni spopad med vlado in opozicijo.
Hammarskjold in Združeni narodi so tako spet enkrat napravili neprecenljivo uslugo miru v svetu.
ITOMSKI PREPLAH ¥ VELIKI BUTINU!
Sovjetsko veleposlaništvo v Londonu je objavilo pismo nekega neimenovanega ameriškega letalca, v katerem le-ta sporoča, da bo odvrgel atomsko bombo v bližini angleške obale. To bo baje storil zato, ker hoče »pokazati zahodnemu svetu, kako strašna bi bila atomska vojna« pravi pismo. Anonimni letalec je razočaran nad »Dullesom in Atlantsko zvezo, ker sta obrnila hrbet dobri volji, M so jo do njiju pokazali sovjetski voditelji«. Nato letalec prosi Sovjetsko zvezo za zatočišče zase in za ostalo posadko v letalu po končanem dejanju.
Zadeva je zbudila poleg pravega preplaha tudi dosti ugibanj o izvirnosti tega pisma. V vladnih krogih ZDA in Anglije menijo, da takega »norega letalca« ni, in da je celotno pismo ponarejeno. Šlo naj bi torej samo za diplomatsko ukano, ki bi podprla najnovejši predlog Hruščeva; v njem predlaga namreč sovjetski predsednik vlade, naj bi se Vzhod in Zahod sporazumela o ukrep1 ki bi preprečili nepričakovan atomski napad.
Zvijača ali resnica — vseeno je zadeva zbudila precejšen odmev in povzročila v Veliki Britaniji precejšnje vznemirjenje. Ali j i sovjetska diplomacija dosegla s tem nameravani cilj?
EGIPTOVSKI DELAVSKI RAZRED:
Vso podporo revoluciji!
Delavski razred Egipta ni izredno številen, vendar ima že precej globoke tradicije.
Hkrati i začetki industrijskega rszvoja se je v Egiptu posto-osnovne pravice. — Čeprav je
prvih bojnih akcijah delavski razred dosegel le delne uspehe, je vendar pomembnejše to, da se je skozi takšno dejavnost budila razredna zavest in je dozorevalo spoznanje o potrebi, da se proletariat zbere in organizira in tako najuspešnejše zavaruje svoje interese.
PRVI BORBENI SINDIKATI
Ko je izbruhnila prva svetovna vojna in je Velika Britanija leta 19M proglasila protektorat nad Egiptom ter razglasila vojno stanje v deželi, je to začasno zavrlo razvoj sindikalnega gibanja. Toda vojna je hkrati mobilizirala vsa razpoložljiva gmotna sredstva v deželi, kar je okrepilo gospodarsko moč domače buržoazdje in razvilo proizvajalne pile. Povečalo se je vlaganje kapitala v industrijo, odpirali so nova podjetja, hkrati pa je raslo število industrijskih delavcev. Njihov položaj se sicer ni bistveno spremenil v primerjavi s predvojnim stanjem in so celo zaznamovali upadanje realne mezde, kljub temu da se je nominalni dohodek delavcev povečal. Delavnik pa je še vedno znašal v povprečju 12 ur na dan. Po končani vojni pa se je položaj delavcev znatno poslabšal, ko je prenehala z delom vojna industrija in je nastala množična brezposelnost.
Vse to je prispevalo k organiziranju prvih borbenih sindikatov v povojnih letih. Ze v razdobju med 1919 in 1921 so ustanovili okoli 90 sindikatov. V njih so imele močan vpliv razne komunistične skupine. V utripu splošnega revolucionarnega vrenja, ki je po oktobrski revoluciji zajelo skoraj vse dežele sveta, so tudi v Egiptu ustanovili politično organizacijo delavskega razreda — socialistično stranko, V njej so se združile komunistične skupine. Takoj po ustanovitvi je partija razvila živahno dejavnost med delavci in leta 1921 sklicala kongres sindikatov. Na njem so položili temelj prvi sindikalni centrali v Egiptu. Novoustanovljena zveza sindikatov je takoj pristopila h komunistični mednarodni internacionali sindikatov, sama partija pa je spremenila ime v komunistično.
PROTINAPAD REAKCIONARNIH SIL
V tridesetih letih se je v Egiptu oblikovala precej močna sindikalna organizacija; za voditelja pa se ji je vsilil eden od članov kraljevske družine princ Abas Halim.
Hkrati pa ;e sindika,,«. g oanje pokazalo tudi vrsto resnih slabosti spričo raznih objektivnih in subjektivnih vzrokov. Predvsem je vplivala na delovanje delavskega gibanja nizka politična zavest, verska zaslepljenost in' kulturna zaostalost najširših slojev prebivalstva. Po drugi strani pa so vsiljene omejitve sindikalnega organiziranja (bilo je prepovedano organizirati strokovne sindikate in sindikalno centralo) razdrobljenost velikih industrijskih podjetij, pomanjkanje delavskih političnih organizacij, vpliv raznih meščanskih strank na sindikate prav tako otežkočali, da bi si pridobili vidnejšo vlogo v obrambi delavskih pravic.
Šele nevarnost pred fašizmom in izbruh druge svetovne vojne so ustvarili ugodnejše pogoje za zbiranje protifašističnih sil, tako da je
prišlo do ponovne dejavnosti ilegalne KP. Čeprav sc Egipt ni neposredno udeležil vojne, je vendar kot za prve svetovne vojne mobiliziral delavno silo in sredstva. Tako sta se industrija in gospodarstvo spet močno povzpeli. Število sindikatov je naglo raslo, čeprav je že njihov položaj zelo neurejen, hkrati pa je rasel tudi njihov vpliv. Zato je tedanja vlada sklenila urediti položaj sindikatov, ker je menila, da je to za vladajoče kroge ugodnejše, kot pa če ostanejo sindikati v polovični legalnosti ali pa celo spet padejo pod vpliv KP. Zakon iz let? 1942 je odobril delavcem, da organizirajo svoje sindikalne organizacije in da se združujejo v strokovne sindikate. Bilo pa je prepovedano ustanoviti sindikalno centralo in se niso smeli sindikalno združevati kmetijski delavci, državni in občinski nameščenci ter osebje, zaposleno v policiji. Prav tako tudi sindikati niso smeli razvijati politične dejavnosti. Tako so delavskemu razredu praktično onemogočili, da bi se zakonito boril za svoje politične cilje. Značilna pa je prepoved sindikalnega organiziranja kmetijskega proletariata, čeprav ta sestavlja precejšen del delavskega razreda v Egiptu. Iz tega je videti, kolikšen je bil vpliv veleposestnikov v političnem življenju dežele v tem času. Vsa prizadevanja, da bi onemogočili združitev vseh sindikatov, pa so kazala strah pred širšim zbiranjem in enotnostjo delavskega razreda, ki je bila domači buržoaziji trn v peti.
Kljub vsem omejitvam med vojno in v prvih povojnih letih so sindikati zaznamovali stalni vzpon. Tako je leta 1946 obstajalo že 465 organizacij z okoli 115 tisoč člani. Istega leta je bilo tudi nekaj pomembnejših stavk, zlasti v Kairu in Aleksandriji, kjer je osredotočeno največje število delavcev. Tedanja vlada' je ostro odgovorila, pozaprla stavkarje, odpustila jih z dela in celo posredovala z vojsko tam, kjer so se drugi ukrepi pokazali kot neučinkoviti. To pa ni zlomilo borbenega razpoloženja delavstva, ki se je pokazalo v novih stavkah avgusta in septembra 1947 in v začetku 1948. leta. Po začetku spopada z Izraelom 1948 je vlada izkoristila vojno stanje in priprla številne sindikalne voditelje ter jih poslala v koncentracijska taborišča. Sindikati so kljub temu nadaljevali delo, čeprav tedanje oblasti vzlic formalno zajamčeni pravici niso dovoljevale
ustanovitve strokovnih sindikatov vse do leta 1950.
SINDIKATI IN »NEKRVAVA REVOLUCIJA«
Po strmoglavljenju kralja Faruka in ustanovitvi revolucionarnega sveta so se pogoji za delo sindikatov znatno spremenili. »Nekrvava revolucija« je vnesla bistvene spremembe v celotno življenje dežele in je tako tudi sindikalno gibanje krenilo po novi poti. Ze konec 1952. leta je revolucionarni svet ukinil izdajanje odobritev državnih organov za ustanavljanje sindikatov, razširil pa je pravico sindikalnega organiziranja tudi na kmetijske delavce. Revolucionarni svet je dovolil ustanovitev strokovnih sindikatov in nacionalne sindikalne centrale. Sindikatom je bilo omogočeno, da ustanavljajo razne organizacije, ki naj bi izboljševale gmotne razmere delavcev (blagajne vzajemne pomoči, delavske kooperative itd.) in branile delavske koristi. Prav tako je bilo delodajalcem prepovedano kaznovati ali odpuščati delavce zaradi včlanjevanja v sindikate. Izdan je bil tudi zakon, če tri petine delavcev v nekem podjetju pristopi k sindikatom, je treba vse imeti za člane sindikalnih organizacij. Vse to je vplivalo, da se je že konec septembra 1953 število članstva v sindikatih povečalo na 250 tisoč.
Daši je v začetku še vedno veljala
Ze drugič pozdravljamo predsednika Združene arabske republike Naserja v naši sredi. To pa je hkrati tudi četrto srečanje med predsednikom Titom in velikim arabskim državnikom. Prvič sta se oba državnika sestala leta 1955, ko se je predsednik Tito vračal s poti po Indiji in Burmi. Konec istega leta in januarja 1956 se je predsednik republike mudil v Egiptu na uradnem obisku. Predsednik Naser pa je julija leta 1956 vrnil obisk in prispel v Jugoslavijo. Tretje srečanje med obema državnima voditeljema je tedaj preraslo v trojni sestanek, skupaj z indijskim predsednikom Nehrujem. Sestanek med tremi državniki na brionskih otokih je prišel na strani zgodovine kot eden naj-
prepoved, da bi sindikati delovali na političnem področju, je vendar sindikalno gibanje krepko podprlo politiko revolucionarnega sveta in odigralo pomembno vlogo v dogodkih marca 1954, ko so kontrarevolucionarne sile ob pomoči iz tujine skušale zavrteti kolo zgodovine nazaj. Splošna stavka, ki so jo sindikati v teh dneh organizirali in se
močnejših klicev po miru in aktivnem sožitju.
Vsebina vseh razgovorov med predsednikom Naserjem in Titom se je vedno gibala v okviru prizadevanj po zboljšanju mednarodnega položaja, po ublažitvi mednarodne napetosti, iskanju poti k miru in iskrenemu sodelovanju na enakopravnih temeljih, oa najsi je razgovor tekel o najbolj perečih vprašanjih mednarodne skupnosti, o nemirnem položaju na Bližnjem vzhodu ali o medsebojnih odnosih med ZAR oziroma Egiptom in Jugoslavijo. Obe deželi sta se s svojo miroljubno politiko uvrstili na čelo naprednih sil v svetu, ki si danes prizadevajo med blokdvskimi prepadi in podrtinami hladne vojne najti pot miru in prijateljske-
tako odzvali pozivu revolucionarnega sveta, je okrepila oblast sveta in pokazala, da delavski razred docela podpira revolucionarne sile na čelu s predsednikom Naserjem. Odtlej pa do danes so sindikati zaznamovali pomemben vzpon in jim j0 uspelo združiti sile z ustanovitvijo zveze sindikatov, ki šteje danes nad 600 tisoč članov.
ga sodelovanja. Obe deželi v vseh teh prizadevanjih ljubosumno čuvata svojo neodvisnost in se ne uklanjata tujemu pritisku pa naj ta prihaja odkoderkoli, v katerikoli obliki.
Egipt je od zadnjega, tretjega srečanja predsednika Naserja z našim predsednikom republike preživel marsikatero trpko preizkušnjo, od hudega tujega pritiska po nacionalizaciji sueškega prekopa do oboroženega napada treh močnih sil. Sirija je prav tako bila žrtev umetno ustvarjene napetosti na njenih mejah, ki je grozila njenemu samostojnemu državnemu obstoju. Zdaj sta obe deželi našli trdnejšo in varnejšo prihodnost v skupni združitvi pod Naserjevim vodstvom. Združena arabska republika, ki ji je ostalo kot vodilo v mednarodnih odnosih temeljna politika obeh sestavnih delov, Sirije in Egipta — P°~ litika miroljubnega sožitja, pa je tako postala trden in krepak faktor miru na nemirnem področju Bližnjega vzhoda.
Zdaj sicer Združeno arabsko republiko spet ogroža napet položaj v sosednem Libanonu in nevarnost morebitne tuje intervencije, Jugoslavija pa je postala predmet ponovne brezobzirne in surove gonje vzhodnih dežel. Ti dogodki hkrati z nekaterimi drugimi pričajo o ponovni zaostritvi mednarodnega položaja o vnovičnem poslabšanju mednarodnih odnosov.
Takšen korak nazaj v splošnih naporih po zboljšanju mednarodnega položaja pa vseeno ne more zasenčiti pozitivnih naporov, miroljubnih sil, ne more uničiti vere v politiko sožitja in v boljšo prihodnost našega ^veta.
Prav to pa bo potrdilo zdaj tudi četrto srečanje med arabskim in jugoslovanskim voditeljem, med predsednikom Naserjem in predsednikom Titom.	tm
Naser spet med nami
HLADNA VOJNA IN POMIRITEV
Kdorkoli razmišlja o sedanjem mednarodnem političnem življenju, se neogibno ustavi pri dveh bistvenih vprašanjih: Kakšne oblike zavzema in bo zavzela hladna vojna ter kakšne perspektive odpirajo svetovna prizadevanja po pomiritvi. Vse drugo je manj važno, vse ostalo se razvija v okviru teh dveh velikih in za človeštvo usodno važnih vprašanj.
O hladni vojni in pomiritvi — ter s tem o razorožitvi in sožitju — seveda ne odloča le skupina velikih držav ter nikakor ni vedno odločilno samo tisto, kar sklenejo v New Yorku, Moskvi, Londonu ali Parizu. Na mednarodne odnose lahko vpliva vsaka dežela, velika ali majhna, razvita ali zaostala. Dogodki so med seboj povezani, svet je čedalje bolj enoten.
Izbrali bi sl lahko katerokoli temo: Govore predsednika Tita in predsednika Naserja na Sutjeski, francosko politiko v severni Afriki, Libanon, konferenco atomskih strokovnjakov v Ženevi, najnovejša pisma, ki so si jih izmenjali med Vzhodom in Zahodom itd.; vedno bi nas razglabljanje o teh dorod-Idh pripeljalo k osnovnim problemom vojne in miru. »Tudi ta proslava tukaj, je dejal predsednik Tito na Sutjeski, ima simboličen pomen protesta proti novim vojnam, proti novemu trpljenju ljudi in vsega človeštva«. Predsednik Naser pa je govoril, med drugim o »načelih aktivnega sožitja in sodelovanja med narodi, za katera ni obžalovati ne žrtev ne truda.«
Vzemimo dalje obisk Jugoslaviji grškega zunanjega ministra Averofa. Jasno je, da je ; na dnevnem redu tega sestanka med grškimi ; in jugoslovanskimi državniki cela vrsta pro-! blemov, ki se nanašajo na poglabljanje že danes zelo dobrih sosedskih odnosov. Prav tako očitno pa je tudi, da se bodo ministri pogovorili o vzrokih sedanje mednarodne napetosti ter bodo proučili možnosti, da bi po svojih močeh prispevali k izboljšanju sedanjega položaja. Tudi velike sile delujejo v tej smeri, vsaj tako nam zagotavljajo ob vsaki priložnosti. Toda če sodimo po njihovi dejavnosti, pridemo pogosto do drugačnih zaključkov: sovjetski in kitajski odnosi z Jugoslavijo n. pr. so zadnje čase na liniji zaostritve v mednarodnih stikih. Dejstvo pa je, da so
velike sile vendarle prisiljene nekaj storiti, da ne bi padle pod obsodbo svojih lastnih ljudstev. To zbuja upanje, da bodo te sile končno le prenehale z običajnim slepomišenjem. Da je treba utrditi mir in sodelovanje med narodi, to javno priznavajo danes državniki vsega sveta, celo tisti, ki si na tihem mislijo drugače. Gre pač za gesla, ki združujejo vse narode in ki bodo morala prodreti. Nazadnjaški jez ne bo zdržal pod takim pritiskom.
KONFERENCA V ŽENEVI
Konferenca atomskih strokovnjakov v Le-nevi bo trajala verjetno še kakšne tri tedne, če bodo predvidevanja držala. Seje so tajne, potek razgovorov pa nas pravzaprav niti to-
liko ne zanima, saj v glavnem vemo vsi za kaj gre. Strokovnjaki se bodo pogovorili kako naj bi jutri, če pride do sporazuma o . e nehanju atomskih poskusov, postavili na noge tak sistem nadzorstva, da ne bi mogla nobena država skrivoma nadaljevati poskusov in tako kršiti dane obljube.
Razgovori v Ženevi ne bi smeli pripeljali v zagato, kajti nadzorstvo nad atomskimi eksplozijami res ni težavna naloga. Odkar delajo poskuse z atomskim orožjem, niso Se napravili nobenega, ki bi ga bilo mogoče prikriti. Eksplozija razširi radioaktivni prah po vsem svetu in strese vso zemljo. Dovolj iihko je torej že danes ugotoviti, ne samo kdo je tak poskus napravil in kje se je to zgodilo, pač pa tudi kakšna je bila bomba, ki je eksplodirala. Pred kratkim, 28. junija, so pre izkusili Amerikanci na Tihem >cearu svojo doslej največjo atomsko bombo. O njej, razume se, niso objavili nobenih podatkov, toda japonski strokovnjaki so že čez nekaj dni izračunali, da je bila enaka moči 30.000 ton dinamita. Izkazalo se je, da so bili japonski računi točni. Takih stvari torej ni mogoče skriti in dovolj bi bilo postaviti po svetu omejeno število nadzornih točk, da bi postat vsak tajen poskus z atomsko bombo nemogoč.
Ce torej gledamo samo na to tehnično
stran problema, vidimo, da bi se strokov njaki v Ženevi kaj lahko in kmalu sporazumeli, če bi se mogM nasloniti na dobro voljo svojih vlad. Toda če te dobre volje ne bo, bodo iz čisto preprostih stvari napravili tako zamotano štreno, da je ne bo mogoče zlepa razvozlati.
Danes pa je res zadnji čas, da se sporazumejo, kajti dokler traja oboroževalna tekma je skorajda naravno, da skušajo novi in novi kandidati dobiti vstopnico za tako imenovani »atomski klub«. Čez nekaj tednov bodo menda poskušali svojo prvo atomsko bombo Francozi, nekje v Sahari. Ni izključeno, da jim bodo kaj kmalu sledili Švedi in baje celo Izraelci. Tisti, ki tega orožja ne bodo mogli zgraditi, si ga bodo seveda skušali nabaviti
in tako se bo zgodilo, da se lahko tudi kak zemljepisno omejen, lokalni vojaški spopad spremeni v atomsko vojno, v katastrofo.
NOVE PRILOŽNOSTI
Velike sile imajo danes še druge priložnosti za sporazume, ki bi pomenili znaten korak na poti k razorožitvi in pomiritvi. Te dni je n. pr. padel predlog, naj bi našli sredstva za preprečitev nenadnega vojaškega napada. Predlog sicer ni nov, bilo je o njem že govora lani, toda sedaj je spet tu. Njegovo uresničenje ne bi -bilo težavno: Posebne komisije bi nadzorovale nekaj najvažnejših morskih pristanišč, največjih letališč in glavnih železniških križišč v vsaki državi in bi tako lahko o pravem času opozorile, da se tu ali tam zbira vojaštvo in vojni material s sumljivimi nameni. Za tako nadzorovanje ne manjka danes dejansko nič drugega kot nekoliko vsestranske dobre volje.
Razume se, da velike sile sklenejo lahko že jutri tudi tretji sporazum s tem, da prekinejo atomske poskuse in prenehajo zastrupljati ozračje. Še pred nekaj dnevi so se temu predlogu upirali Britanci in Francozi, češ da imajo pred seboj še »eliko dela, preden bodo dosegli enake uspehe kot Amerika, da pa jih morajo doseči, če hočejo ohraniti rang
velikih sil. Zahtevali so, naj jim Amerikanci ta trud prihranijo in jim sporočijo svoje atomske tajnosti. Ameriška vlada tega ni mogla storiti, poseben zakon ji je vezal roke-Sedaj pa so ta zakon razveljavili, tajnosti lahko postanejo dostopne tudi ameriškim zaveznikom in reklo bi se torej, da je sporazum o prekinitvi atomskih poskusov bliže kot kdajkoli prej. Z gotovostjo pa tega vendarle ne moremo trditi in potreben je, zaradi verjetnih omahovanj nekaterih vlad, močan pritisk svetovne javnosti.
DE GAULLOVI ALŽIRSKI NAČRTI
Ce se ozremo na francoske zadeve in predvsem na odnose z Alžirijo, vidimo tudi tu del tistih mednarodnih problemov, ki smo jm omenili v začetku. Nemogoče si je namreč zamisliti splošno pomiritev ob taki politik1’ kot jo izvajajo v Alžiriji francoski kolonialisti. Predsednik francoske vlade je bil Pr®j tekli teden v Alžiriji predvsem za to, da bi napravil nekoliko reda v zmešnjavi, ki so jo tam ustvarili prevratni koloni in oficirji m da bi tako uveljavil avtoriteto svoje vlade. Ta korak je pač moral storiti, da bi se lahko dan po vrnitvi v Pariz usedel z boljšimi kartami k mizi na odkrit razgovor z ameriškim zunanjim ministrom Dullesom. De paull5 sumi namreč, da njegovi ameriški prijatelji preveč poželjivo gledajo na severno Afri^0-Sum ni brez podlage; ameriške postojanke ^ Maroku in Tuniziji so že precej močne, moralna podpora alžirskim upornikom pa
bila že vzrok številnih francosko-ameriški
diplomatskih prask.
Toda ali je res kaj novega v francoskih odnosih do Alžirije, ali je v tem pogledu za res zasijal žarek upanja? Glavno francos ^ geslo je danes izenačenje med Alžirci Francozi, a kakšno vrednost ima to čenje — ki je še na papirju — ko pa Aizir ^ pravijo, in to s polno pravico, da n*s0’ ^ marajo in ne morejo postati Francozi? Z verjetno je dalje, da se bo to izenačevanj kmalu izmaličilo v grdo fašistično kome J • Vlada, ki se tako obnaša z drugimi narodi, P ne more uspešno nastopiti kot zagovorni svetovne pomiritve. Nad tem bi sc globlje zamisliti tudi drugje, n. pr. v ali v Moskvi.
Rešiti zrela vprašanla!