Poštnina plačana v gotovini.
Leto XX. št. 31.	Dolnja Lendava, 30. julija 1933.
Cena številki 1 Din.
Naročnina na sküpni naslov letno 24 Din ; na posamezni naslov letno 30 Din. V inozemstvo : letno 65 Din. Z M. listom letno 100 Din.
IZHAJAJO VSAKO NEDELO.
Uredništvo v Dolnji Lendavi. Uprava v Murski Soboti, Križeva ul. 4.
Cena oglasov: stran : cela 400 Din., pol 200 Din., četrt 100 Din ; mali oglasi do 20 reči 10 Din., više vsaka reč 1 Din.; med tekstom vsaka reč 2 D.
Pri večkratnoj objavi popüst.
Krščenikom Slovenske Krajine !
Jako velika zadeva.
Vsem vam je znano, kak strašno
se preganja Kristušova vera v Španiji. Protiverska, slobodnozidarska vlada je vzela vse krščenikom do zadnjega robčeka v cerkvi i njim prepovedala cerkvene pokope, nošenje sv. križa i vnogo svetkov. Ne bom gučao od toga, ka Stojezeri nosijo križe i svetinjice od zvünaj i ka prepovedane svetke držijo pa se po cerkvenom pokoplejo, čeravno je za to zadene kaštiga. Ne bom gučao od toga, ka
cerkvi i svojo dühovščino gordržijo s svojov vrednostjov, čeravno sami večkrat zatoga volo pomenkanje trpijo. Lübezen do pravice premoga v njih vse. Ne bom gučao od vnogoga trplenja po vozaj, od vnogih ognjov, šteri so vničili najdragše njihove kinče, niti od mantrnikov, ki šo svoje živlenje dali za verno spunjavanje Kristušove vere. Moj namen je, da spregovorim par reči od junaštva Španjolcov, z šterim gordržijo i razširjajo svoje katoličanske novine.
Glavni ravniteo, direktor katoličanskih novin je en püšpek, püšpek v Oviedi, Herer Angel. Cerkev dobro zna, da v borbi proti brezverstvi nega nikšega bošega i pripravnejšega orožja, kak dober tisk, krščanski štamp. To so Kristušov namestnik neštetokrat povedali i neštetokrat zapovedali, da Širimo dober tisk. Španjolski katoličanci so jih bogali i so čüdovite aldove doprinesli za dober štamp. Katoličanski dnevnik „E1 Debate“, ar je zagovarjao pravice katoličanske vere, je bio stavlen, obsojen na velika plačila, a katoličanci so dali teliko penez vküp, ka nesamo, da se je štrof naložen plačao, nego list je povekšan i ma vsaki den deset strani i na den petkrat izide v nedelo pa ma 24 strani. Katoličanci so svojemi listi tak skočili na pomoč, ka se je število naročnikov za desetkrat povekšalo. List je tak močen postao, ka si je lejko naročo stroj Walter Scott, šteri v ednoj vüri štampa
60 jezero komadov na 48 strani. Če
bi se te papir raztegno, bi dosegno 427 kilometrov dužine. Tak se lejko borijo katoličanci proti brezvercom. Vsaki Španjolec vloži svoje penezi v dober krščanski tisk i tak ma dvoji hasek, bori se za zveličanje svoje düše i peilez njemi ne prejde, ar Cerkev, ki vodi krščanski tisk, pazi na njegov penez z ostročov i vernostjov Kristušove zapovedi.
Za drügi katoličanski dnevnik „E1 Siglo Futuro“ so katoličanci navrgli vküp 32 milijon dinarov, da si küpi vekše stroje i dobi lepšo obliko. Kak piše list sv. Oče „Osservatore Romano“ so nesamo bogatašje darüvali, nego tüdi siromacje z najvekšimi žrtvami. Po pokrajinaj se tüdi krasno razvija katoličanski tisk i dva noviva katoličanskiva lista sta nastavleniva za tiste, ki dnevnike ne morejo čteti.
Dnevnik „Gazeta del Norte“ je bio obsojen na 70 jezero Din. kaštige, zato ka zabranjüje porüšitev 50 metrov visike podobe srca Jezušovoga, komi je celi španjolski narod posvečen. I narod nesamo ka je to kaštigo plačao, nego dosta več je dao vküp, ka je na podporo lista ostalo. Poleg plačil se napadajo uredniki i uredništva, listi se stavlajo, a lübezen do Kristuša i njegove pravice vse teškoče premága tak, ka je po celom sveti najbole organiziran, podpret i razširjen krščanski
tisk ravno v Španiji, gde cerkev grozno preganjajo. I zakaj so se tak močno zavzeli španjolski katoličanci za doder krščanski tisk? Zato, ar samo po njem je mogoče pripelati do zmage poslanstvo Kristušove Cerkvi. To poslanstvo pa je nikaj drügo ne, kak dika Boga i zveličanje düš. Slab tisk je grozovito razširjen, slab tisk, šteri podkopa diko Boga i zveličanje düš dnevno nosi na milijone več strani, kak krščanski To teliko pomeni, ka dnevno milijon i milijonkrat več strani žali Boga i pogübla düše, kak pa diči Boga i rešava düše. Dnevno milijon i milijonkrat več düš čte tisto, ka je laž, ka je proti Bogi, ka je proti večnoj sreči
človečanstva, i milijon pa milijonkrat menje düš čte tisto, ka je istina, ka je za Boga, ka je za večno srečo človečanstva.
Hodimo zdaj prek na Slov. Krajin. Mamo mi krščanski, z Kristušovim dühom napunjen list ? Samo ednoga mamo i te so naše Novine.
Hodmi prek na drügo pitanje? Ga podpiramo? Ne podpiramo ga, se glasi odločen naš odgovor. Ne podpiramo ga, ne naračamo si ga, ne plačüjemo ga redno. Zakaj ? Zato ka Novine ne lažejo, zato ka Novine istino povejo, zato ka Novine grehe karajo i samo dobro delo hvalijo i podpirajo. I če je tomi tak, pa vidimo den na den, da je tak, te pridemo do žalostnoga zaklüčka. Pridemo do zaklüčka, ka nesmo več goreči katoličanci, nesmo več pravi krščeniki. Nesmo. Za pilo mamo peneze, pa vnogoga to v teli štere i v düši pogübi. Za kadilo mamo peneze, čeravno z tem grešimo večkrat proti 7. zapovedi, ka kradnemo starišam, ali svojoj familiji, štera pomenkanje trpi zavolotoga. Za nepotrebno gizdo v obleki mamo peneze, čeravno je sad te dostakrat razvüzdanost i nemir v drüžinaj. Za nepotrebne tožbe mamo peneze, štere nam ne spravijo poštenja nazaj, pač pa nam spraznijo žepe, napunijo pa naša i naših tožencov srca v sovraštvom mogoče še prek groba vu večnom pekli. Lice Slovenske Krajine oznotraj je poprek takše, kak je tü rišem. Ozvünaj kaže pobožnost, oznotraj je pa praznota. To vidimo po vseh faraj brez razlike. Ne trdim s tem, da so
vsi takši v Slov. Krajini. Če bi tak bilo, bi niti cerkvi več ne stale. Mamo mi jako goreče, svetniške düše i mamo jih lepo število. A poprek povedano naša stara, delavna vera vmira. Aldova, žrtve nešteti ne poznajo za Jezušovo stvar, vživanje je prevnogih glavni cio.
Ne iščimo, kak smo prišli do toga. Vnogo bi lejko povedali, pa bi se te papir sramüvao, če bi vse popisali.
2
NOVINE
30. julija 1933.
Omenimo kak glavni zrok, ki po celom sveti tori brezverstvo, omenimo večino vučenih lüdi, ki je v boji i po njem prišla v dotik z našimi lüdmi. Ta večina neje spunjavala i ne spunjavle svojih verskih dužnosti do Boga zato se zagiftala düša prostoga lüdstva. To je prvi zrok. Drügi je v romanji našega lüdstva v vse dele sveta, gde vidi dosta slaboga pa tüdi dosta dobroga ; a to dobro ne jemle k sebi, slabo se ga pa zgrabi. Zato najdemo med našimi lüdmi, ki prihajajo iz Francije, Amerike domo, že tüdi ne samo pokvarjene razüzdance, nego tüdi popolne brezverce. Kak tretji zrok je slaba vzgoja po naših šolaj poprek povedano ne pa za vsako šolo. Dijaštvo naše neje versko goreče — čast jako malim izjemam nego mlačno, večkrat tüdi naravnost sovražno verskomi osvedočenji. I da se to obrača največ med našim narodom kak njihova deca, tori neopažeao klice živlenja za sebov, ki neje odločno katoličansko. Dozdajšnja štatistika jasno svedoči, da zmed našega dijaštva, ki so zvršili včenje i se posvetili sveckim slüžbam, komaj. 10°/o spunjavle svoje verske dužnosti, to jé od sto komaj deset. Ka shaja iz vsega toga?
Spoznajmo, da smo nekaj sfalili. Sfalili smo odgajati. Zanemarili smo razviti i razširiti svoj krščanski tisk. Bodimo odkriti. Neki so se borili proti Novinam, ar so te stale na podlagi lübezni do slovenskoga naroda po božoj zapovedi. Tej so iskali v njih madjarskoga düha, ne pa Kristušovoga, zato so je preganjali. Drügi so iskali v njih svojo volo i ne hasek lüdstva, zato so je mrzili. Tretjim se je jezik ne vido, raj bi meli pismeno slovenščino. To so takši bili večinoma, ki niti z ednim dopisom Novin neso podprli, ki neso šteli zarazmeti istine, ka se lüdstvi samo tak lehko pomaga, če se njemi piše po jeziki, ki ga popolnoma obvlada, ne pa po jeziki, ki ga samo do polovice razmi. So bili celo tak hüdobni, da so zahtevali samo zato, naj se Novihe ne pišejo v domačoj reči, ka bi je te zatrli kak nepotrebne. Ka so politične stranke drügoga, kak krščanskoga mišlenja brsale proti Novinam, se samo po sebi razmi. Če k vsem tem nasprotstvom ešče dodenem, ka nas je malo katoličancov v Slov. Krajini i ka so tüdi istinski siromaki med njimi, pridem do spoznanja, da so Novine junaški boj bojüvale za svoj obstoj. Junaški boj so bojüvale i vmreti neščejo. Živeti ščejo, rasti ščejo, razviti se ščejo po zgledi više omenjenih španjolski dobrih listov. Od vas visi, sinovje Slovenske Krajine, jeli zrastejo
kak one, ali pa zaspijo. Če se vu vas zbüdi stara, delavna vera, vse dosegnemo. I vüpamo se, da se zbüdi. Vüpam se, da si vsi sküpni naročniki Marijinoga Lista naročite tüdi Novine i sküpni naročniki Novin Marijin List,
i širite oba lista ka se nas tak zbere veliki šereg Kristušovih vojakov, ki mo meli v rokaj orožje dobroga tiska proti krivici i laži sveta i hüdoga düha.
Naznanjamo vsem, da od 1. augusta naprej, to je z tov številkov Zdrüžimo z Marijinim Listom Novine. Vsaki naročnik Marijinoga Lista dobi tüdi Novine i plača mesečno 2 Dinara za nje, to je letos 10 Din. Vsaki naročnik Novin, ki je ma na sküpni naslov, pa dobi tüdi M. List i plača do novoga leta 5 Din. Plača se naročnina tüdi lejko v zrnji ali krumplaj. To se tiče naročnikov v državi na sküpni naslov. Za Glasnik Najsv. Srca Jezušovoga njim pa ne trbe nikaj plačati. Ki so pa kaj že plačali, se njim vračuna v naročnino za Novine. Naročniki v Jugoslaviji, ki majo na sküpni naslov Marijin List, plačajo za njega letno 12 Din. Za to dobijo mesečno
M. List, na konci leta kalendar Srca Jezušovoga i knižico »Priprava na srečno smrt pa vsakih deset naročnikov lepi mesečnik „Glasnik Presv. Srca Jezušovoga“. Dužni so si pa naročiti Novine, za štere plačajo mesečno 2 Din. to je letos 10 Din. Naročniki Novin na sküpni naslov pa dobijo od augusta naprej tüdi M. Listi plačajo 5 Din. za njega pa dobijo z njim vse,
kak drügi naročniki. Širitelje dostavite odsehmao Novine vsakomi naročniki M. Lista. M. List pa vsakomi naročniki Novin i mi včasi javite, keliko naročnikov je melo samo Novine. Nišče naj ne dvoji, ka ne bi mogo plačati te male naročnine. Ki spunjava želo Jezušovoga Srca i širi dober tisk, bo blagoslovlen tem bole, kem bole je goreči. Dragi naročniki, to sam vam iz srca povedao i zravnao, odprite mi srce svoje i poslühnite me.
Črensovci, 22. julija, na den sv. Magdalene, KLEKL JOŽEF, vp. plebanoš, izdajateo Novin.
Naročnikom M. Lista na sküpni naslov.
Z dnešnjim dnevom vam damo vsem do rok k M. Listi tüdi Novine
i	plačate za nje mesečno 2 Din to je do novoga leta 10 Din. Pravičnost zahteva to. Mi bi gorplačali letos 35 jezero dinarov, če ne bi zdrüžili z M. Listom Novin i to samo zavolo vas, dragi naročniki Marijinoga Lista. Zakaj ? Marijin List stane 12 Din, kalendar 8 Din. Priprava na srečno smrt
2	Din. 50 par i Glasnik Najsv. Srca Jezušov za 10 naročnikov 15 Din. To je za ednoga naročnika Mar. Lista mi
mamo okroglo 25 Din. stroškov, od njega pa dobimo samo 12 Din. Pravica zahteva, da se to popravi. Nači se pa ne more, kak da pošlemo vsakomi naročniki tüdi Novine i te plača, Glasnika njemi pa zato ne trebe plačali. Samo tak je mogoče izhajati nači nikak ne. Pravičen človek to zarazmi. Ki pa toga nešče zarazmeti, tistomi stavimo M. List. Srce Jezušovo to žele, spunimo njegovo želo.
Marijin List.
Etak je istina.
Od „kmečke posojilnice“ v Soboti je guč. Že dugo čüjem, ka se v moje ime süčejo pa pokrivajo ž njim edni pa drügi, zato ne da bi koga šteo razžaliti, javno povem vse, ka je laž. Dostakrat sam na lastna vüha čüo, ka je kmečka posojilnica moja posojilnica „Kleklnova“. To je laž. Jaz sam toti iz srca rad bio, da se je nastavila, ar je bila pa je šče prepotrebna za Soboto i okolico, nastavo pa nesam je jaz, ne je moja, nesam bio i nesam v njenom vodstvi i nikaj drügo nemam pri njej,
V
kak dug. Če što ma kakšo pritožbo, zlije svoje čemere na mene. To se je že večkrat zgodilo. Naj zve zato vsaki, ka sam nikaj drügo ne pri toj posojilnici, kak drügi moji bratje po dugaj : dužnik.
Raznesla se je vest po celoj okroglini, ka sam prej jaz zahtevao, naj g. Bajlec Franc pride k vodstvi posojilnice. Vodstvo se voli na občnom zbori. Naj se mi javi tista kotriga posojilnice, štera je volila ali ne volila
g. Bajleca, da li sam jaz gda sveta njo oproso na to ali na kakši koli drügi način vplivao v toj zadevi na njo ? To nikdar nese je zgodilo, zato so to zadevne vesti kosmata laž. Občni zbor je znao, zakaj je zvolo g. Bajleca i vsaki se veseli tomi, ki žele napredek zavodi ar je dozdaj zavod ne meo niti ednoga človeka, ki bi zvršo višešnje šole odračunavši kratek čas, gda je g. Jerič bio poleg, ki je dao pravoga düha zavodi a ženjao zato veliko nezahvalnost.
Raznesle so se laži, ka sam jaz zahtevao revizijo pri zavodi. Štokoli je to trdio je neistino trdio, je grobo laž povedao. Niti pismeno, niti z rečjov kaj takšega ne sam povedao. Če se mi je što tožo, je bio i je moj odgovor i maš pravila, drži se tistih. Ta pa vsakomi povejo, gde naj išče vrastvo, če je kaj betežnoga pri zavodi.
Zadnjič se je pa raznesla z bojaznostjov zdrüžena vest, ka prej jaz ščem v Soboti odpreti novo kaso i tak vničiti kmečko posojilnico. Ar vtoj vesti je nikaj istine, podam sledeče pojasnilo. Od vseh strani se je dognalo,
30.julija l933
NOVINE
3
da so v kmečkoj posojilnici previsike obresti za posojila i ka posojilnica ne zaslüži naslova „kmečka“. Jaz sam zato vplivao na sestanki posojilnic v Soboti letos meseca januara, naj se znižajo te obresti i bodejo povsod ednake, gde so dužniki naši kmečki lüdje. Kmečka se je tomi upirala, i ma še zmerom previsoke obresti na posojila, računa si vekše stroške pri poslovanji kak drüge kmečke posojilnice, zvolila si je ravnatela, ki ga drüge kmečke posojilnice nemajo, dnevnice i nagrade so vekše v njej kak v 
drügih posojilnicaj naših. V očigled tem dejstvom se je rodila pri siromaš-
kom narodi žela po ednoj Posojilnici, ki bi malim, siromaškim lüdem davala mala posojila na falejši intereš. To želo siromakov je vsaki pozdravo, ki ma v sebi lübezen do bližnjega. Jaz sam tüdi pozdravo to miseo i goreče želo pa želem, da bi se ta miseo vtelovila v kmečkoj posojilnici potom agrarne in gospodarske zadruge. To je tista drüga posojilnica, štere se ne trbe bojati, nego jo z obema rokama sprejeti. Da če je ne sprejme kmečka, jo sprejmejo drügi. To v pajasnilo vsem.
KLEKL JOŽEF, predsednik Agrarne in gosp. podp. zadruge v Črensovcih.
Domača i svetovna politika.
Pitanje Podunavja zmerom bole vážno.
Diplomatski boji se bijejo med Francuzi i ltalijani za Podunavje. — Sporazum med Italijov i Francijov. Za pitanje Podunavja so se dozdaj brigale tri države : Italija kak sovražnik Francije i prijatelica Austrije i Madžarske i Nemčija, ki rabi pot na vzhod prek tej držav. V zadnjem časi pa razpravlajo o organizaciji ali preorganizaciji Podunavja vse države.
Tak je postanolo Podunavje naravnoč rana v mednarodnoj politiki. Tü se križajo glavne prometne žile, ki so važne za omenjene države. Nemčija je zavolo svoje politike v zadnjom časi zgübila vpliv i moč, zato pa postaja močnejši vpliv Italije. Popunoma po načrti Italije je zadnji obisk vogrskoga ministrskoga predsednika Gömböša v Beči, ar se Italija na vso moč trüdi, da bi prišlo do tesnih stikov med Austrijov i Madžarskov, do gospodarskoga i političnoga sodelovanja. Te blok je postavlen proti Maloj antanti liki Mala antanta ga je odklonila. Vendar se vidi, da se Italija na protest Male antante malo briga ; pač pa se trüdi na vso moč za zvezo obeh držav. O kom sta razpravlala dr. Dollfus i Gömböš, to nam bode pojasno nadalni politični razvoj. Austrija se bo morala na Pritisk svojega položaja odločiti za ednoga izmed obstoječih načrtov : Mala antanta ali zveza z Madžarskov, ali pa predložiti svojega. Najvažnejše pitanje pri tom je sporazum med Italijov i Francijov v toj zadevi. I do sporazuma bo pripelao sporazum med Malov antantov, Austrijov i Madžarskov.
Francija pravi, da se Austrija i Madžarska sami nemreta uspešno proti postavlati posledicam svetovne gospodarske krize. S sodelovanjom z Malov antantov bi bio boj ležejši. Podunavske države so po svojoj zemlepisnoj legi i s starimi trgovskimi cestami na sebe navezane i zato Francija vidi za velko potrebo, da se Austrija i Mad-
žarska sporazmite z Malov antantov v gospodarskom sodelovanji.
V zadnjom časi vmes posega tüdi Rusija. Med Italijov i Rusijov se snová nova pogodba, do štere v kratkom časi gotovo pride. Litvinov, ruski zvünešnji minister Stavi Italiji pogoj, da se morajo poravnati vse neprijetne svaje, ki so nastanole v srednjoj Evropi i na Balkani, zavolo križajočih se interesov Italije i Srednje evropskih držav. Po sporazumi med Francijov, Italijov i prizadetimi državami bi podunavske države počasi znižale medsebojne carinske tarife; najvekše vugodnosti bi se odpravile i potegnile varnostne meje proti državam, štere ne pripadajo več pod streho Podunavja; devizni promet bi bio prost; določeno število uvoza i izvoza bi se opüstilo, dovolili bi se upravni krediti.
Lejko Pričaküjemo, da se bodo zgodile v bližnjoj bodočnosti v Podunavji velke spremembe.
V Jugoslaviji
se snovajo politične stranke. Dozdaj so dovoljene že tri, ki izdajo tüdi svoje časopise.
Italija ponüja Austriji casara.
Nekši engleški novinar je napisao članek, da je v Austriji i na Madžarskom računati z obnovitvijov casarstva. Novica ma svoj vrelec v Rimi i je zbüdila v evropskih krogaj velko pozornost. To nova casarstvo naj bi
—	tak bar tolmačijo ništerni časopisi
—	bilo postavleno proti državam male antante. Mussolini navaja za svoj načrt kak glavni vzrok te, da bi zdrüžitev Madžarske z Austrijov napravila konec vsem načrtom v priklüčitvi Austrije k Nemčiji.
Glasi o obnovitvi austro—vogrske monarhije so uradni krogi Austrije zavrnili z izjavov. Tej glasi so sad domišlije i se morajo razmiti tak, da inozemstvo ešče zmerom ne pozna dobro položaja v Austriji. Takši poizkus bi ne našeo v Avstriji nikakšega od-
meva. Pred očmi pa je potrebno meti, da je ministrski predsednik Gömböš nasprotniki kraljevine (moharhije). Predsednik madžarske vlade je za slobodno volitev krala i je zato pred nikelkim časom zagrozo madžarskim legitimistom (to so pristaši prejšnjih madžarskih kralov), da bode prisiljen nastopiti proti njim, če bodo nadalüvali svojo propogando. Izjava zaklüčüje z rečmi: Austrija je zdaj tüdi prezaposlena z borbov za samostojnost i nema časa za drüge stvari. Proti tomi načrti je odločno nastopila Mala antanta i v odgovor predlagala na svetovnoj gospodarskoj konferenci, naj bi Austrija proglasila neutralnost i naj bi se zdrüžila v dunavskov carinskov zvezov z Madžarskov i Malov antantov. V zvezi z italjanskim načrtom sta koncom preminočega tjedna jugoslovanski i češki zvünešnji minister okiskala francuskoga ministrskoga predsednika i njemi razložila med drügim tüdi stališče Male antante k pitanji obnovitve austro-vogrske monarhije. Ministerski predsednik je vzeo na znanje s pripombov, da Francija Mussolonijovoga načrta obnove monarhije nikdar ne bode potrdila.
Slovenska krajina.
Prezvišenomi gospodi dr. Jeglič Antoni Bonaventuri, nadškofi žele k diamantnoj svetoj meši tisto Slovenska Krajina, ka dnes nosijo v svojem srci, do svojega naroda ino svoje domovine. Sladko Srce Jezušovo naj blagoslovi vso njihovo delo i jih venča z plačov, štera je brez mere i brez meje. _____
Beltinci. Dne 8. julija smo videli v naši cerkvi redko slovesnost. — Naš splošnoznani trgovec, g. Pavel Klepec, je obhajal s svojo gospo soprogo zlato poroko. — Trnjeva je bila življenska pot naših jubilantov. Gosp. Pavel se je rodil 1858. leta v vasi Sokoli pri Kočevju. Že v petem letu izgubil očeta. Siromašne razmere so ga primorale, da je že z 12. letom zapustil mater in mlajše bratce. S svojim stricom jo je mahnil v Slavonijo, kjer si je služil kruh s tem, da je nosil drvarjem vodo. A pri tem skromnem zaslužka si je še prihranil 12 gl., prvo svoje premoženje. Tako je zahajal mali Pavle leto za letom v slavonske gozdove, da je s prihranki podpiral mater vdovo. Z 18. letom je postal dober tesar. Tedaj pa mu pride nova misel. Slišal je o neki Slovenski krajini na severu Slovenije. Prihrankov je imel tedaj 18 gl. Pa se je podal peš iz Osjeka do Čakovca. Tam si je nakupil razne krasne stvari in se napotil v svojo sedanjo domovino, v Prek-
4
NOVINE
30. julija 1933.
murje. Nastanil se je v Bratoncih pri Štefanu Legini. Potoval je leta in leta v vročini in mrazu, dežju in snegu od hiše do hiše, prodajal in štedil, da pomaga materi in reši domačijo. Za družico živlenja si je izbral priprosto, pošteno in delavno mladenko, Ano
Žagarjevo iz Kočevja. Bog jima je dal svoj blagoslov, da sta prišla do lastne strehe v Beltincih. Imela sta 11 otrok, od katerih živita še samo dva sina, gg. Joško in Vinko, oba ugledna trgovca. Vsi želimo našima jubilantoma, da ju Bog čuva in ohrani zdrava in krepka do biserne poroke.
Euharistični kongres v Turnišči ne bo na Velko Mešo. Naš Prezvišeni g. püšpek bo vpelani ravno na Veliko Mešo v svojo püšpekijo, zato se bo vršo naše dekanije euharistični kongres na Malo Mešo v Turnišči. Tü se bo vršo tüdi dečinski den, gda deca sküpno stopi k sv. prečiščavanji i dobi svoj navuk.
Na znanje kotrigam agrarne zadruge, ki majo peneze dobiti od nje. Kotrige agrarne in gospodarske zadruge v Črensovcih, ki majo dobiti peneze od nje se opominajo, ka dobijo peneze julija 31. v pondelek kotrige iz občin : Bakovci, Dokležovje, Ivanci, Lipovci i Gančani. V tork, 1. avgusta pa dobijo iz sledečih občin : Rankovci, Tropovci, Vučagomila, Melinci, Odranci. Vsaka kotriga mora priti z legitimacijov i s starov knigov, če te ešče ne izročila zadrugi. Izplačila se vršijo predpoldnom od 8 do 12 vüre. — Vodstvo zadruge.
Sprejem deklic v zavod šolskih sester. Starši ki mate hčerke dijakinje, štere obiskavlejo srednje ali drüge šole v Ljubljani pa je želete meti pod zaneslivim nadzorstvom, jih dajte v oskrbo šolskim sestram, ki otvorijo v septembri novi zavod v Zgornjoj Šiški pri Ljubljani. Zavod se nahaja v novo zgrajenoj vili z napisom „Vila Raja“ pa leži nasproti nove tramvajske mreže ; vožnja s tramvajom v sredino mesta 10 minut. Gojenke so pod nadzorstvom šolskih sester vučitelic, ki jim nüdijo po potrebi pomoč pri včenji. Hrana je zdrava i dobra, oskrbnina zmerna. Sprejme se 12 do 14 gojenk. Podrobna pojasnila daje v meseci juliji ino avgusti prednica šolskih v zdravilišči na Golniki.
Beltinci. V noči od 19. do 20. so pali neznani tovaje odnesli do 30 kokoši. Kak se čüje je jako grdo, ka to prej delajo odrašena deca. Skoro bi bio čas da bi že prišli v roke pravici, Ar je že pol vesi okradjene.
Ritovine (ritonje) iz ržene slame küpüjejo trgovci v Čakovci. Na vagone je potrebüjejo. Javite zadruge v Črensovcih počem bi je dali i keliko bi je meli.
Navuk za tretjired je dnes tjeden v Črensovcih popoldnevi ob 2. Po navuki večernice.
Dari na misijone. G. misijonari Kerec Jožefi so pred odhodom nazaj na Kitajsko ešče sledeči darüvali na
misijone : N. Trnje 100 Din., N. Žižki 7 Din., N. Črensovci 200 Din ino Kerec Mihal z Francije 50 Din. Bog povrni vsem.
„Nedeljski Slovenec se dobi
vsaki nadelo na upravi Novin v Črensovcih za 2 Din. Ki ga šče meti, naj se javi vseli po velkoj božoj slüžbi.
V. Polana. Naš gospod dühovnik so opravili svojo kuro v toplicaj i se vrnili zdravi domo.
Gda bodo Novine osemstranske ? Gda dobimo peneze, ka lejko plačamo papir, na porgo ga ne dobimo. Proti konci toga meseca, ki se nam je priklono, to je za euharistični kongres v Törnišči že gotovo bodo 8 stranske. Hitro plačajte zato vsi zaostalo naročnino. Pa osemstranske stalno ostanejo to pa se dopuni pomali, ka je zdaj sfalilo. Lani smo tüdi vse dopunili, spunite svojo dužnost, jo v povekšanoj meri spunimo mi.
Spaka. Na novomešnoj goščenji dnes tjeden v Bogojini je neka oseba napravila javno spako. Vsaki pošten človek spiše zablojenost toga človeka samo njemi na rovaš i nikomi drügomi ne. Za nesrečnoga zablojenca pa molimo vsi. Vsem se nam kaj takšega lejko zgodi, ar smo vsi slabi. Zato nas kara sv. Düh po sv. Pavli apoštoli : Što si ti, ki sodiš ? — To je nemaš pravice nikoga soditi, Bog je sodec.
Romanje k Mariji Bistričkoj. V tork aug. 1. ob pol štiraj zajtra naj bodo pri črensovskoj cerkvi tisti, ki ščejo k Majki božoj romati. Priglasijo se lejko iz vsake fare. Ob pol šestih je sv meša na Razkriži. V Štrigovi se najdemo s tistimi, ki pravočasno bi ne mogli priti.
Naročnikom iz beltinske, sobočke i törjanske fare naznanjamo, ka zavolo vas ne smo mogli naročiti papira, ar je komaj edna štrtina naročnine plačana. Prosimo vas, da svojo dužnost včasi spunite, ka mo mogli küpiti papir, šteri se mora včasi plačati. Poleg gornjih fár opominamo tüdi vse drüge fare, ar ešče v niednoj ne v zadostnoj meri plačana naroč-
V
nina. Širitelje, spunite svojo dužnost.
Po domovini.
V Kraljevo varaši v Srbiji so si katoličanci postali cerkev na čast sv. MihaIi Arkangeli. Cerkev je duga 27 metrov i vogelni kamen je posvečen julija 9.
Automobilska nesreča. Med Brežicami i Samoborom pri vesi Dolnjoj Ribnici se je avtomobil šteo ognoti vožički, šteroga sta pelala dva dečka iz Zagreba. Prišo je pri ogibanji na küp kamla, se prevrgo na drügo stran jarka pa vrgo iz sebe šofera H a k r a, ki je bio k mesti mrtev i visokošolca Šolmajera, ki je dobo teške poškodbe.
Kralov obisk. Njegovo Vel. krao Aleksander je obiskao Plitvička jezera i pokrajino Lika na Hrvatskam. Povsod je bio navdüšeno sprejet. Posebno pa v Liki, ki je dala na jezere junakov za naše oslobodjenje. Ve je samo varašek Korenica dao 1950 dobrovolcov. Krao je Ličanom držao lepi govor.
Med. Univ. Dr. Gregorc Albin sreski Zdravnik Murska Sobota ne odvira
od 30. julija do 15. augusta 1933.
Širite „Novine“
Po katoličanskom sveti
Katoličansko akcijo (katoličansko delo) to je podpiranje dühovniške slüžbe za rešenje düš od strani svetkih vernikov, sv. Oča z celoga srca podpirajo i priporočajo po celom sveti. To delo je od svetoga Düha navdenjeno i je prepotrebno povsod, predvsem pa v državaj, gde se cerkev preganja. To katoličansko akcijo je cerkev vpelala notri mesto vseh političnih krščanskih strank, štere so onemogočne: v Italiji, Španiji, Mehiki i najnovej v Nemčiji i drügih državaj. Cerkev se z kat. akcijov bori proti brezverstvi boljševizma i njena zmaga je zagotovlena po kristušovih rečaj: Vrata peklenska je ne premorejo. Komunisti so najbole divjali v misijonskih pokrajinaj, gde je ešče dosta poganov, ka v svoj tabor spravijo te pa ešče novokrščene. Ali misijonarje so zgrabili za božo roko, štero so vidili v kat. akciji i začeli povsod : v Afriki, v Ažiji, predvsem v Kini, na Japonskom i v Koreji nastavlati kat. akcije. Zatém so prišli na vrsto otoki Filipini pa velika Indija. Njihov uspeh je neizmerno veliki, ar ne samo, ka so novokrščene katoličane rešili boljševiških navukov, nego ešče Poganje so je odvrgli. V tej poganskih krajaj kat. akcija skrbi za razširjanje dobroga tiska, podpira siromake, delavce, brani prosti narod pri oblasti, predvsem pa podpira z Kristušovomi čistimi navuki vučene lüdi, ka ne zablodilo z poti pravice.
Podoba Kristuša krala na najvišišem bregi Europe. Po prizadevanji gorečega francuskoga plebanoša Hauchesa se postavi na gori Mont Blanci (Blank) podoba Kristuša krala z kapelicov.
30. julija 1933.
NOVINE
5
Vatikansko mesto. V glavno Marijino drüžbo je spisanih prek pet milijon Marijinih drüžbenic i drüžbemikov. Najmočnejše so Marijine drüžbe na Španjolskom, v Jüžnoj Ameriki i v Italiji. — Priromali so k sv. Oči katoličani iz Letonije, Islanda, Anglije, Danske, Litve, Amerike i Malte. — V Zadnjih 11 letaj je cerkev sklenola 16 pogodb z raznimi državami. Zadnja je z Nemčijov, ki se je te dni podpisala. — Naj misijonarje morejo siromaškim i preveč oddaljenim svojim ovčicam hitrejšo pomoč nüditi, so se sv. Oča odločili, da njim küpijo 20 aeroplanov ali letal.
Anglija. V nekdašnjoj protestanski Angliji se naglo širi katoličanstvo. Te dni so tretjeredniki sv. Frančiška meli svoj kongres v mesti Leeds. Razpravlali so od katoličanske akcije i od dela tretjerednikov. V Angliji je že 18 jezero 501 tretjerednikov. Svetli dokaz, kak napredüje katoličanstvo.
Lepe poštne znamke je izdala država Paraguay. Frančiškan Frei Joao de los Barrios je l. 1457. bio imenüvani za püšpeka v Assamptioni, zdajšnjem glavnom varaši države. Na Spomin tomi velikomi moži je Vlada dala narediti poštne štemplne, na šterih se bliščita etiva napisa: Vera je fundament poštenosti ino „Lübi bližnjega, kak samoga sebe“.
Alzas — Lotharingija je francuska pokrajina, štero so Francozi po svetovnoj bojni dobili nazaj od Nemcov. V toj čisto katoličanskoj deželi so vu valanosti ešče stari zakoni, šole so katoličanske i cerkev ma popolno sloboščino. To strašno peče protivnike Kristušove. Obdržali so spravišče : socialisti, liberalci, komunisti i slobodno zidarje pa sklenili, da tečas ne odhenjajo, dokeč ne vničijo katoličanske šole i cerkve od države ne ločijo, to je, dokeč francuske zakone ne raztegüje na to pokrajino. Te sovražnike kristušove podpira eden judaš: eden odpadli dühovnik, ki je voditeo protiverske borbe. Te je spregovoro ete strašne reči: Mi bomo delali, če potrebno, šče dvajseti let, naj Alzas spremenimo v najbole protiversko pokrajino. — Katoličanci, ki so Nemci i Francozi, to je politično deljeni dve sküpini, si zdaj prizadevajo, da v obrambi vere sküpno nastopijo, naj samo kesno ne bo.
Francuska. Pariški eršek podigavle v Parizi 80 cerkvi za predmestja, kde je največ kumunistov. Pred kratkim je posveto dve novivi cerkvi. Mladina i ženske so z velikim navdüšenjom sprejeli posvetitev.	/
Frančiškanski red šte 38223 redovnikov, 93023 redovnic i tri milijone i pol tretjerednikov. Zmed 246 svecov redovnikov večina, to 151 spada k frančiškanskomi redi. V zadnjih 30 letaj še 42 oseb iz toga reda progla-
silo k blaženim, 82 osebi pa čakajo, da pridejo na oltar kak i 2400 tretjerednikov, ki so mrli mantrniške smrti v Kini pod bokserskov revolucijov. Z teh številk vidimo, ka je düh Sv. Frančiška velika pomoč za posvečenje düš.
Palestina. Pod vodstvom dühovnika P. Evarista Madera so odkrili poleg Genezareškoga jezera rüševine cerkvi, štera je bila zidana na tistom mesti pred 1500 leti, gde je Jezuš z 5 kolači krüha i dvema ribicama nahrano 5000 lüdi. Najden je tüdi tisti kamen, na šteroga je Jezuš krühe položo.
Ka se godi na Španjolskom pod preganjanjom vere ? 1. Cerkve nikdar neso bile tak natlačene, kak zdaj. 2. Stojezeri nosijo, čeravno zabranjeno, zvünaj na prsaj križ ali svetinjico. 3. Čeravno je več svetkov zbrisanih, so te dni prazne šole i ešče državni uradi, vsaki sveti svetke. 4. Revniteo katoličanskoga lista „E1 Debate“, püšpek Angel Herer je prepo-
tüvao Španjolsko, povsod naštavlao katoličansko akcijo. 5. Milijone so dali vküp katoličanci, da zdignejo katoličanske novine i to ne samo bogatašje nego tüdi siromacje so poklonili svojo zadnjo peseto. Jezuša si ne dajo vzeti, ar ga lübijo.
Od naših v tüjini.
S. Bethlehem. V evangeličanskoj šoli se je začnolo včenje. Dr. Stiegler Ernest farar včijo od šest let naprej staro deco po četrtkaj, petkaj i sobotaj na slovenski jezik. — Sršen Lujze zet, Tóth Aleksander je spadno z lestvice i je od poškodb znotrašnjih vmro v Sv. Lukača špitali. — Zrelostni izpit (maturo) sta napravila Neimeister Julija i Grebenar Jožef. Z med petdesetpetimi šolskimi slugami niti eden Slovenec ne prišo do slüžbe. Amerikanci radi obiskavlejo slovenske veselice, šterih je preveč, a gda bi trbelo tem pomagati, te majo zaprta
srca do njih. — V hižni zakon je stopo inženir Henry Robar z hčerjov orga-
nista sv. Jožefa cerkvi Koprivšek Franciškov. — Dramatičen klub Ivan Baša je 12 julija priredo v šolskom dvorišči prvo svojo proslavo. — To nam javla „Amerikanski Slovencov glas“. Prosili bi ga pa, da vsikdar objavla poleg angleških izrazov tüdi slovenskoga, ovak ga v starom kraji ne razmijo. „Piknik“, Ice cream Festival bojs, janitor itd. naj se tüdi slovenski pove. To bo dvojni hasek rodilo : v starom kraji do razmeli amerikanski list, v ameriki pa še navčijo slovenske reči.
Nedela po Risalaj Osma.
Na spomin 1900 letnice svoje križne smrti, Gospod Jezuš, po svojih svetih ranaj reši grešni svet !
Ev. Sv. Luk. XVI.
Vu onom vremeni pravo je Jezuš vučenikom svojim priliko eto: Bio je niki bogat človek, ki je meo oskrbnika i te je bio obtoženi njemi, kako da bi razsipavao blago njegovo. I zvao ga je i pravo je njemi: ka to čüjem od tebe? daj račun od oskrbništva tvojega , ar že ne bodeš več mogo oskrblavati. Velo je oskrbnik sam vu sebi : ka bom včino, da Gospod vkraj jemle od mene oskrbništvo? kopati ne morem, kodivati me je sram, znam, ka včinim ; da, gda bom vö vrženi z oskrbništva, vzemejo me vu hiše svoje. Prizvajoči zato vse dužnike gospoda svojega, velo je prvomi : Keliko si dužen gospodi mojemi? on je pravo : sto tün olija. I veli njemi : vzemi tvoj dužni list i doli sedi hitro i piši petdeset. Potom veli drügomi: ti pa keliko si dužen ? on je pa pravo : sto keblov pšenice. Veli njemi: vzemi tvoj list i piši osemdeset. I pohvalo je gospod krivice oskrbnika, ka je sparpetno včino ar so sinovje etoga sveta spametnejši od sinov svetlosti vu svojem narodi. I jas velim vam: včinite si prijatele z nepravičnoga mammona, da, gda pomenkate, primejo vas vu vekivečna prebivališča.
*
Pomen Jezušove prilike je sledeči: Te oskrbnik se je pobrigao za sebe za svoja stara leta po krivici. Odpüsto je dužnikom, ne svojim, nego gospodovim, tej so ga zato prehranih na stare dni. To je toti greh, ali spametno je včino te oskrbnik, za telo se pobrigao. Ravnotak spametni moremo mi biti za düšo, pravi Jezuši pa iz vrednosti toga sveta po miloščini, po almoštvi spraviti si vekivečno nebo. Vrednost po skoposti vnoge pogübi i zato se zove ta za krivični mamnon. Mamon pomeni vrednost. Nas pa naj te mamnom po smilenosti v nebo pripela.
Gospodarstvo.
Svinjereja i rdečica.
Mislim, ka mi ne bode nišče oporeko, če trdimo, ka je svinjereja pri nas pri malem i srednjem kmeti — poleg goveje živine — drügi vir dohodkov. Dendenes bi lehko postavili celo na prvo mesto, ka se tiče cene same, v primerjanji z govejov živinov, kürjerejov i poljedelskimi pridelkami, šterih cena je tak sramotno nisika, ka se niti gnoj ne izplača, kaj še krma, orodje i vse drügo, štero pride pri tej panogah v poštev.
Kak pri vsakoj gospodarskoj panogi, tak je tüdi pri svinjereji razširjena bolezen, štera leto za letom neusmiljeno gospodari v hlevaj gospodarjev i to je rdečica. Ta bolezen je tak strašna, ka vsako leto sprazni na jezere hlevov do zadnje glave i cele drüžine ne ogroža samo gospodarsko i materijelno, nego jim hoče vničiti tüdi živlenjski obstoj.
Jasno je, ka je večina kmetskoga lüdstva o rdečici malo ali pa sploh nikaj nej poučena. Na podlagi toga se ne smemo čüditi, če se vsaki pojav rdečice trdovratno taji i je vse drugo vzrok samo rdečica ne. Da istini v
6
NOVINE
30. julija 1933.
vasi gospodari to zavratno bolezen, se izdajo še le mesarji, ki so se ob priliki klanja obolelih svinj zastrupili. Te se pa znajo prav dobro zagovarjati. „Svinjo smo zaklali. Pun želodec je mela slame. Na čonto (kost) sam se veli malo prasno, pa zdaj vidite kak mi je roka otekla i postala rdeča“. To resnico lehko potvrdijo tisti mnogoštevilni, šteri so mogli iskati pomoč pri zdravniki.	
(Dale)
BANKA BARUCH
15. Rue Lafayette PARIS
Telef.: Trinité 81-74 - Telef.: Trinité 81-75 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Paris 22
Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu.
Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu.
Vrši vse bančne poslove najkulantneje Poštni uradi
v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune :
BELGIJA :	No. 3064-64 Bruxelles,
FRANCIJA :	No. 1117-94 Paris,
HOLANDIJA : No. 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBURG : No. 5967 Luxembourg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.           (18)
Na odajo
je v Dolnji Lendavi na
glavnom trgi zavolo toga, da je lastnik prevzeo drügo podjetje
edna 25 let obstoječa
trgovina za mešano blago;
blago je zvekšega odano, zato trbe za nakup malo penez
Istotam je po fal ceni k odaji edna vertheimska kasa št. 2, eden dober piano fabrikata Förster in edna cela oprava za obednico. — Več v upravitelstvi „Novin“ v Dol. Lendavi.
Dolnja Lendaván a fötéren levő 25 év óta fennálló
Ugyanott egy 2 számu páncél-kassza, egy jó karban levő Förster gyártmányu Pianino és egy ebédlő berendezés olcsón eladó. — Érdeklődni lehet a kiadóhivatalban Dolnja Lendaván.
Glasüjte v Novinaj !
Dijaško polje.
Slov. kat. akad. društvo „Zavednost“ priredi dne 1. in 2. avgusta socialni tečaj pri Sv. Jurju — Rogaševci. Na tečaju bodo govorili znani govorniki iz Maribora. Tečaj je obvezen za vse člane „Zavednosti“. V Rogaševcih se zberemo že 31. julija zvečer. Stanovanje in hrana pripravljena.
Odbor.
PREKOSNICE.
Kohn pravi Weisi : „Ti Weis, ti takše püklave noge maš, ka bi lejko edna podkrmelna svinja šla skoz“. Weis njemi mirno odgovori: No, ve pa probaj skoz iti“.
*
Vučitel pita v školi, kak je šteri kaj lepoga doživo v počitnicaj ? Vanek pride na red in pravi : „Svetke sam z roditeli v ednoj vesi meo. Celi den sam maline jo. Večer, da sam šou spat, so mi mama lače poglednoli. Pa so pravili : „No, t o je lepo delo!
*
Eden universitetni profesor svojim akademikom, etak razlaga : „Gospodje prišeo je čas, ka mo živino šli gledat v eden marof, znate, či mene nej bilou, te vi nigdar nej vidili živoga jünca !“
PLAČAJ „N O V I N E“!
KROF-OTEČENI ŠINJEK!
je obolenje ščitne žleze, štero se more pravočasno vráčiti, ar se ovak delo te važne kotrige v njegovom deli kak hramba proti čeméri vse bole prepreči, zavolo toga lejko nastopijo slabi, a na gosci i nevarni pojavi.
Zdravniška znanost je povedala, da so soli, štere vsebüjejo iod, pri raznih formaj krofa posebno dobroga delüvanja. Mnogi betežniki so napravili z porabov našega jako prostoga
HIŽNOGA PÉTNOGA ZDRAVLENJA
hiter, čisto neškodlivi vpliv na beteg. Vsaki, ki bolüje na krofi, ma otečeni šinjek, otečene žleze, naj prosi našo knigico, štero
ČISTO BREZPLAČNO
pošlemo. Edna karta zadostüje.
Poštno zbirališče:
GEORG FULGNER, BERLIN - NEUKÖLLN
Ringbahnstrasse 24. Abt. P. 95.
LJUTOMER.
V torek dne 1. avgusta t.1. ob 9 uri se vrši pri okrajnem sodišču v Ljutomeru dražba nepremičnin, vl. št. 27. k. o. Stara cesta, ki je oddaljeno od Ljutomeru pol ure. Ugodno za kmetovalce.
VAŽNO !
VAŽNO!
ZA
VSAKOGA,
ki si svoje zdravje želej nazaj popraviti, da iskoristi priliko i obišče tü v bližini i to letos pali nikaj na novo pregrajeno i za stalno s toplov vodov pripravljeno Thormalno kopališče i i zdravilišče v V u č k o v c i obč. Sv. Martin. Proti reumi, trganji, nemarnosti, prehladi, kak tüdi še za v noge drüge zaostale bolesti je to zdravilišče na najbolšem glasi i že po vnogi uspehaj poznano tüdi zvün naše države.
Poleg kopališča je tüdi na novo opremljena Narodna gostilna Gašpar, štero obiskujejo sami bolši i prekmurski obiskovalci zdravilišča, gde se vsako vreme dobijo najboša topla i mrzla jedila i pijače. Kak tüdi sohe za stanovanje.
V prostoraj gostilne je na razpolago to želečim gostom tüdi zdravniško dovoljeni ordinator (berber) za sekanje rožičov (küfic) i püščanje žile. Vsako sredo i nedelo je v isti prostoraj tüdi zdravnik na razpolago onim ki se želejo pregledati dati.
Vsako nedelo i svetek godba. Cenjenim obiskovalcom se toplo preporočam z znižanimi cenami
GAŠPAR JOSIP, gostilničar
v TOPLICAH.
Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — izdajatelj : Klekl Jožef, župnik v pok., Črensovci. — Urednik : Vilko Novak.
vegyesaru kereskedés
más vállalat miatt
jutányos árban eladó ;
áru nagyrészben kiárusitva, csekély toke igényeltetik.