I
,,Xy.>vis
py£&&: J!
A
'":
Kljub razbijaškemu početju Vidalijevih frakcionašev, da bi praznovanju prvega maja odvzeli njegov tradicionalni borbeni značaj, je naše ljudstvo proslavilo svoj največji praznik z zborovanjem na trgu Rotonda in s tradicionalnim veličastnim fizkulturnirn nastopom na novem stadionu „Prvi maj"
Izredni uspeh osme obletnice zvobodilne fronte na Opčinah; spefi prvomajske proslave in uspeh jvomajskega fizkulturnega nasto-na stadionu ePrvi maj« dokazu-da se tržaško demokratično ludstvo postopoma, a vztrajno otre-fr ?^a^ievske demagogije in da v <“cc*°haška skupina maskira *’!0.veV° težavo svojo razbijaško k »‘ko in praktično revizijo ko n-fr- !if in dosledno borbene linije askega demokratičnega gibanja. Jn to je tudi razumljivo. Delov-Oa ljudstva ni mogoče trajno sle-1 z demagoškimi frazami, če mu ekdanje izkušnje hkrati kažejo, 9“ oportunistična politika frak-rcaseu konkretno ovira v njegovi ^joenosti in skuša to njegovo bor-no st popolnoma zadušiti, odnosno ' na slepi tir nedolžnega platen t^rotestiranja, kar je bila n° tiha želja zakletih sovražni-u vsega delovnega ljudstva.
ozd'0ti tenu naravnemu procesu ravljenja tržaškega demokratič-cio?<! Planja nima Vidalijeva frak-^ naška skupina nobenega proti-^er uspeha, ki ga naše na-Vr *° *n dosledno stališče doseza v (,a5 ‘!fl tržaškega demokratičnega gi-kenia- ni mogoče več prikriti, in tn --e Za vedno odklenkalo bajki o scici plačanih agentov beograj-lije	klike»	se	je Vida-
t-J Va fvakcionaška skupina zatekla «?«**«» uporabljanju foto-0 ,	e50 aparata in fotomontaže
tHeSfr Pa P°rvčamo na drugem N« "
*bo prost°ru, ki je bil določen za lj];,rovan.ie. je bila že zbrana vesah množ*ca ljudi, ko so se zasli-
^ionaZV°lti *=oc^e: po ccs*i
telovadcev. Krej/ki mladi
od sta-
špre3 Se za vrsto zastav Pomikal jj11(jVoct telovadcev. Krepki mladi h>e	ni Pršilo hladno vre-
ivp.i bjimi so korakali še ostali jaja 1 Pristaši tiste ideje, ki je da-Prsz.nikom prvega jnaja v letih oni pečat borbenosti.
Vf81i
»ledi,
1° letos nekateri povsem za-
*er prešli
na linijo nekega
eSa praznovanja prvega maja. vf3te°Va^c' ,'i0 se Postavili v prve
i
»l^ ?°dba delavsko himno, je
»'tal? _a rrjrmi pa se je razvrstila
i
*lV.!taIijanšŠini,
'trala mno^ca- K° .ie za uvod za-
la O. PPj.Prej govor tov. Laurenti-
°	■	• kj „a jg mnoj{ca
*Jkisif'JKrat Prekinila z grojnkim Vor ,ailiem, nakar je sledil še go-p0tov. Babiča, igra) 80Vorih je godba iz Plavij zacini internacionalo, nakar se je OdšljlCa m'rno razšla. Bližnji so kar nna 3V0ie domove, večina pa PiDnia* »^dion, kjer so pričakali Tov airSA??a naGtopa.
-i
žalost anašnji dan čutimo bol in »slavji, er se zaradi neenotnosti bUjg	gibanja	prvi	maj praz-
AURENTI je dejal med
big
ba
dveh krajih. Vsakdo, ki
»hotno srcu enotnost, ki ve. kaj vati r Pomeni, mora to obžalo-2e n u Vse to?
''saj j>t.rec* meseci smo hoteli, da bi »ovaj Vl mai delavski razred praz-Proti f:notn° v znamenju borbe !* so »J^falizmu. Toda irakciona-
skVo ft*riU odbor za enotno pro-N*ijo 3	'°.;;e	enotnosti, ker so-
borbneu|rrisne tradicije pretek-našega delovnega ljud-4. »tiaiin. s0 Praznovati ta dan ?*’ revi,tljU razbijanja, klevet, la-in zanikanja pre-!®re.ibti. R*- M‘ tega nismo mogli delgvsh °r ‘ma Pri sl'cu interr-h 1 *Hai razreda, lioče, da se , b n= Prnrnuje v znamenju enot-
t a
ki
litve, da z njijni izvedejo svojo politiko in nato prikažejo tudi, kakor da se tržaško ljudstvo strinja z atlantskim paktom. Delavci tega npčejo, ker doslej so bili vedno prisiljeni iti v vojno za koristi gospodarjev in kapitalistov. A sedaj, če bo potrebno, bodo prijeli za orožje edinole proti zatiralcem in onim, ki bi hoteli novo vojno.
Ponovno smo pozvali na enoten nastop pri volitvah, a razbijači so ponovno odklonili. Iskali so enotnosti z delodajalsko Delavsko zbor-
nico in pri tem ni Vidali izključil nikogar razen nas. Pri vsem tem pa izkoriščajo dobro vero tistih, ki jim sledijo, ker vihtijo prapor, ki je delavstvu pri srcu.
Pod taki.mi pogoji nismo mogli z njimi, ker nismo mogli sprejeti.njihovega likvidatorstva, revizionizma in klevet. Zato je Slovansko-itaih janska ljudska fronta pozvala vse delovno ljudstvo, naj gre na volitve pod pravim praporom resnične borbe proti imperializmu.
Protestiramo proti tem upravnim
volitvam, ker bi morale biti prej politične volitve. Protestiramo, ker '.majo volivno pravico desettisoči, ki niso državljani tega ozemlja. Protestiramo, ker niso bili k voliv-nim pripravam in k nadzorstvu nad volitvami pripuščeni predstavniki demokratičnih Organizacij. Te volitve bodo manever imperialistov. Zato smo v volivnem programu obsodili te spletke ter pozvali ljudstvo, naj sodeluje pri spopolnitvi programa za rešitev osnovnih vprašanj našega ozemlja, ki naj pripo-
more, da se te spletke preprečijo.
Trst se ne more normalizirati, če ga usmerjajo k mr.ršaiiziranim državam in v okvir italijanskega gospodarstva.
Trst je naš. Hočemo spoštovanje mirovne pogodbe. Tržaško ozemlje naj postane res Tržaško ozemlje ter naj se mu vrne njegova funkcija, ki je služiti njegovemu naravnemu zaledju v korist tukajšnjega gospodarskega življenja.
Tržaško ljudstvo naj se pozove, da se izreče o osnovnih problemih
Fizkiiilimii naslop na stadionu „Pri/i maj“
Kljub dežju se je pričel drugi del prvomajskih proslav — fizkul-turni nastop — z mimohodom telovadcev in telovadk na novem stadionu «Prvi maj». Pred večtisoč-lavo množico tržaškega delovnega ljudstva, ki se ni ustrašilo slabega Vremena z dežjem in mrazom, so prikorakali na stadion telovadci in telovadke v raznobarvnih telovadnih dresih s številnimi zastavami.
Niso še zadnji fizkulturniki v mimohodu zapustili stadiona, ko je že prikorakala na igrišče skupina deklet v belih krilih in bluzah z belimi obroči v rokah. S to skupino se je pričel telovadni nastop. Dekleta so zelo lepo in skladno izvajale eno najlepših telovadnih vaj fizkulturnega nastopa. Z elegantnimi gibi so izvajale vajo, ki se je zaključila z živim stolpom.
Navdušenje se ni še poleglo, ko je nov val ploskanja zajel stadion. Namenjeno je bilo skupini deklet, ki so prikorakale na igrišče. Oblečene so bile v zelenih krilih in bluzah ter so zelo lepo in skladno izvedle svojo vajo. Medtem je tu-
di prenehal dež in pred tribuno, kjer je bila postavljena bradlja jn blazine, so prikorakali vrhunski telovadci — štirje moški in štiri ženske. Moški so s svojimi vratolomnimi vajami na bradlji želi navdušeno priznanje gledalcev. Z enako simpatijo so gledalci sprejeli tudi žensko vrsto, ki je v parterni gimnastiki ponovno dokazala, svojo izredno kvaliteto.
Po nastopu vrhunskih telovadcev in telovadk je bila vrsta na mladincih in mladinkah. Skupina mladincev v beiih dolgih hlačah in rdeči majici ter mladimc v modrih krilih in bluzah je skladno in lepo izvedla svoje Vaje.
Medtem se je na obširnem stadionu zbrala še veliko večja množica tržaškega slovenskega in italijanskega delovnega ljudstva, ki je prihitelo na ta veličastni prvomajski fizkulturni nastop. Tudi po bližnjih gričih je bilo vse polno ljudi.
Ko so mladinci in mladinke zapustile igrišče, so pritekle pred tribuno zopet vrhunske telovadke, ki so na dvovišinski . bradlji izvajale
težke in vratolomne vaje z veliko drznostjo in eleganco, za kar so dobile zopet polno priznanje ogromne množice. Navdušenje se še ni poleglo, ko se je združilo z novim. Na igrišče so namreč pritekli pionirčki od 6-10 let v modrih hlačkah in belih majicah in pionirke v raznobarvnih cblekcah. Čeprav majhni, so vendar vajo izvedli kot njihovi veliki tovariši in tovarišice.
Za pionirčki od 6 do iQ let so nastopili oni od 10 do -H let. Pionirji so bili oblečeni v rdeče hlače in bele majice, pionirke pa v zelena krila in bele majice, ki so tudi zadovoljivo izvedle svojo vajo.
Sledila je najlepša točka dneva mladincev v rdečih kratkih hlačkah in majicah ter mladink v belem, Vajo, ki je bila sestavno zelo težka, so izvedli dovršeno in bili za to tudi najbolj nagrajeni.
V odmoru so nastopili združeni pevski zbori, ki so najprej pod vedstvom dirigenta Švare zapeli «Fizkulturnc». Tudi pod njegovim vedstvom so zapeli 'iStalmgra jsko.» in cHeja ho», nato pa ped taktirko
ju borbe proti im-njegovim hlapcem.
h111 tr^n,,?, P0>'ebne važnosti v °°3lrii sv vU’ ie imperializem “»Ožitj n, °Je naPore in ko skuša da s v“ v°jno. Zato je potieb-i »hi uelaVCj kakor po vsem v prvih vrstah
n6>ll£iikarnf0r^ir0ia
ta biie). ne bi
tistii^c 3,50cil.iiv učinek p. ‘C1? zvezo SR i’kr,vajo 70 *°-
C1
zvez
b vredni preteklih
je pri nas smela pome-
so v resnici pioti S svojim likvida-
"VV taiDovl' ,.‘‘CV!Zioni»nom igrajo Da-,. ‘ ci lahz—
^ brS
izma.
T
'>Va Ust»vi N v 0
bili ofehzi
d.dav-vsa naša bor-usmerjena v »m i-i h- °^enz’vo imoeria-V ofenziv ura' da Preide-ni|šo	30	frakcionaši	raz-
lba. »Sc> POM- hakcionaši raz-sm:	skuša	?° frnn*° m imperia-
'Mlm voh. |2kozbtiti. Razni-
v tein"iJr onotnosti in brat
možnost, i *V°j0 akciio proti ,j, ..	2	volitvami, s
stam ~ skuia
starp'J ®
- lev - "Je. Skušajo dobiti po-
potvoriti
j.. ,,-ev
^iL,0stankov Pf P-Rk,f> Pnlitiko za'
^zpisaiiSUma in novp«a ii so upravne vo-
Kiliijsita Igriška vojska
dovršila revolucijo
Nacionalisti so stališče proti
še nadalje britanskim
umikajo - Odločno vojnim hujskačem
ŠANGHAJ, 2. Agencija '(Reuters poroča, da je ljudska vojska vso noč s težkim topništvom obstreljevala nacionalistične položaje prt d Šanghajem Mislijo, da je ljudska vojska prvič po svojem prebodu čez Jtangce "Uporabila težko topništvo. Splošno mnenje je, da bo uporabila kitajska osvobodilna vojska taktiko klešč pri obleganju Šanghaja. Tako nekateri oddelki korakajo proti važnemu križišču Kašingu. ki jn 90 km južno-zapad-no ixl velikega mestu, od tani pa se bodo skušale približati ostalim četam ljudske vojske, ki je na zapadli in severu že dospela na laz-dal.io 20 do 30 km od Šanghaja.
Nacionalistične čete so zapu.-tile Hangčeu. Nacionalisti priznavajo tudi, da so v soboto izgubili važno četno križišče Vuk ing okrog 23 km južno od Sučoua. V pokrajini Kiangsi je ljudska vojska vkorakala v Pengce.
Velikega finančnega kaosa, ki vlada v Šanghaju vse <d padca Nankinga, oblasti ne 'znajo in ne morejo omiliti. V mestu prav
za
prav ne manjka r.ičesar, a je za ljudstvo praktično brez pojnena, ker je zanj zaradi vnukih cen nedosegljivo. Podjetja pa niso izplačala delavcev niti za april. Prebivalstvo je zaradi odredbe, po kateri vsakogar takoj obsodijo, če »razširja krive vesti«, na videz nebrižno na dogodke, v resnici pa z napetostjo in z veseljem pričakuje skorajšnje osvoboditve in rešitve.
V Pekingu so bile veličastne proslave prvega maja, Predsednik sindikatov je imel govor po ladiu, kjer je naznačil naloge, ki čakajo narodno osvobodilno vojsko: dovršiti revolucijo, obnoviti in pospešiti proizvodnjo, okrepiti sindikate in pridružiti se vsem demokratičnim silam, ki se upirajo imperialistični nevarnosti. Govornik je tudi poudaril čustva hvaležnosti Kitajske do Sovjetske zveze, trdnjave svetovnega miru.
Pollitt, generalni sekretar komunistične partije Velike Britanije, je dejal, da je komunistična zmaga na Kitajskem največji dogodek mo-
derne zgodovine po boljševiški revoluciji 1917. Izrazil je zahtevo, da vlada takoj prizna demokratično vlado na Kitajskem in da takoj odpokliče vse britanske vojne ladje v kitajskih teritorialnih vodah. Zavzel se je tudi za trgovinska pogajanja z novo Kitajsko. Omenjajoč incident na Jangceju je izrazil svoje sočustvovanje z družinami žrtev. »Vendar pa«, je dodal Pollitt. «imajo Kitajci prav. da se u-prejo prisotnosti britanskih vojnih ladij na njihovih rekah, kakor imajo prav milijoni naših ljudi, ko se upirajo prisotnosti ameriških državljanov na naših tlel
Nekateri britanski vojni hujskači so v britanskem parlamentu orne-njali možnost, da bi britanske vojne ladje na Kitajskem imele spremstvo letal, Churchill pa je celo zahteval od vlade, naj pošlje na Daljni vzhod dve nosilki letal uzaradj represalij«.
Glasnik radia Peking je ostro obsodil britanske vojne hujskače poudarjajoč. da se Attlee moti, ko trdi, .j!113. ^ebka Britanija pravico pošiljati svoje ladje na Jangce, ki je popolnoma kitajska reka. Dodal je, da se bodo Kitaci odločno uprli proti temu, da bi tuje vlade kršile teritorialno suverenost Kitajske.
LINZ. 2. Avstrijski notranji minister Helner je sporočil, da je prejel uradno vest iz Moskve, da vsi avstrijski vojni ujetniki, so še v Sovjetski zvezi, oproščeni.
bodo ki
Venturinija »V nove zarje« jr, «Mi i smo ubežniki«. Potem ce je iz tisočerih grl razlegala ((Bandiera ros-sa» in ((Internacionala«.
Po pevskem nastopu je sledila zadnja točka te veličastne prvomajske iizkulturne parade z .množičnim nastopom mladincev v belih dolgih hlačah in belih majicah in mladink V modrih krilih in belih bluzah. Izvajah so simbolično vajo, ki - je prikazovala sužnost, borbo, zmago in končno veselje ljudstva v narodnem kolu. Po tej točki so vsi nastopajoči fizkulturniki in fizkultur-nice — okrog 1.500 po številu — korakali v zaključnem mimohodu.
našega mesta. Imenuje naj se guverner. Naj se brezposelni ne silijo, da prosjačijo za kos kruha. Trst se ne boji dela in delavci hočejo delati, ker po vsem svetu uživajo sloves sposobnih delavcev.
Borimo sc proti tistim, ki se skrivajo pod delavskim praporom, a so dejansko sovražniki delavstva in delovnega ijadštva. Tržaško delavstvo hoče tudi, da se škoda, ki jc je povzročila resolucija Informbi-roja, popravi.
Pravi internacionalizem je, boriti se na podlagi enotnosti z vsemi demokratičnimi silami sveta proti imperializmu in njegovim hlapcem. Naša borba je jamstvo, da bo enotnost dosežena, in na tej podlagi bomo utrdili bratstvo. V borbi po zgledu tistih, ki so dali svoje življenje v osvobodilni borbi 'in pozneje v borbi proti imperializmu, imamo pred seboj svetlo bodočnost.
Prvega maja se spomnimo žrtev prvih padlih proletarcev in ga praznujemo skupno z vsemi proletarci sveta.
V imenu enotnosti in bratstva ter skupne borbe proti imperializmu kličem:
Živel prvi maj, dan borbe delavskega razreda proti imperializmu !
Živela Slovansko-italijanska ljud-stva fronta !
Živela enotnost delovnega ljudstva Tržaškega ozemlja !
Za tov. Laurentijem je v slovenščini govoril tov. BABIC:
Kljub vsemu smo se na današnji dan zbrali, da proslavimo ta velik dan borbe, ki naj nam da novih sil za borbo, ki sloni na tradicijah dosedanje borbe tržaškega demokratičnega gibanja.
Letošnji prvi maj proslavljamo v prilikah, ki niso razveseljive, v prilikah, ko se je po objavi resolucije Inforjnbiroja izvršil nad našim ljudstvom velik zločin. Nihče ne more pogaziti pretekle borbe, ki jo je ljudstvo vodilo enotno in združeno. Resolucijo Informbiroja so izkoristili ljudje, ki so hoteli razkol v demokratičnem gibanju. Hoteli so dati našemu demokratičnemu gibanju drugačno smer in drugačne cilje, kakor so bili oni, za katere smo se borili v preteklosti. Rezultat vsega tega je, da se letošnji prvi maj proslavlja na dveh krajih, in da je demokratično ljudstvo razdvojeno.
Ali smo mi mogli iti po poti, po kateri so šli ljudje Vidalijeve skupine, po poti, ki predstavlja odstopanje od dosedanje demokratične borbe, po poti laži in klevet? Ne. nismo smeli iti! Ali je mogoče, da ljudje, ki so se leta in leta borili in delovali za zvestobo do Sovjetske zveže ter zanjo krvaveli, danes obrnejo hrbet tej svoji preteklosti? Nasprotniki hočejo s klevetami zakriti, kar sami delajo. Pod
krinko Sovjetske zveze1 in resolucije Informbiroja hočejo izbrisati preteklost; izbrisati hočejo iz srca našega delovnega ljudstva vse, za kar se je to ljudstvo tako junaško borilo.1
Ali je mogoče, da bi mi zaradi lepšega rekli «da» in pozabili na to, za kar smo se borili. Nismo smeli tega napraviti in ostati moramo zvesti ciljem, ki so do sedaj vodili delavsko gibanje; ostati moramo zvesti ciljem, ki so do sedaj vodili delavsko gibanje; ostati moramo zvesti resnici.
Ne more biti lastno delavskemu gibanju, kar je last reakcije in buržoaznih strank. Borba delavskega gibanja mora sloneti na resnici.
Jugoslovanski narodi danes z velikimi napori gradijo socializem in ostajajo zvesti socialistični fronti in Sovjetski zvezi. (Vzkliki: Tito — Stalin). Cernu naj bi mi sprejeli laž za resnico!
Ce zagovarjamo resnico, nismo proti enotnosti in proti Sovjetski zvezi. Ko nas je Sovjetska zveza pozvala v borbo, smo se odzvali, medtem ko nas danes klevetajo ljudje, ki so takrat bili doma in ki bi morda danes, ko smo mi, če bo treba, pripravljeni dati za Sovjetsko zvezo življenje, prvi izdali Sovjetsko zvezo.
Ce kritiziramo napake KPI in njeno napačno stališče glede tržaškega vprašanja, ne pomeni, da smo proti KPI. Dobro vemo, da je
(Nadaljevanje na 2. strani)
Jutri v sredo k. t. m.
ob 20 bo v ul. H. Manna 29
skupščina Slovanskoitalijanske ljudske fronte
za odobritev kandidatnih list
Slovansko-italijanska ljudska fronta
Domani, mercoledi k c.
alle o ve 20 avrd luogo in via R. MANNA 29
1' assembiea del Fronte Popolare italo-slavo
per l’appvovazione delle liste dei candidati
Fronte Popolare italo-slavo
S PRVOMAJSKE PROSLAVE V KOPRU
POROČILO O PRVOMAJSKI PROSLAVI V ISTRSKEM OKROŽJU C1TAJTE NA .TRETJI STRANI!
PHIH0RSKI DNEVNIK
t ,, ..n^, , m., .i,,,., , i i. kih.
--glasilo	osvobooilme	fronte	slovenskega	naroda	za	tržaško	ozemlje
jgtojv ■ Cena 15 lir - 10 iunolir ■ 2.50 din
Oglejte si na četrti strani
fotografije s tradicionalnega prvomajskega fizkulturnega nastopa na novem stadionu „Prvi maj"!
poštnina plačana v gotovini ,	1 n/, C1 1 Oi A
Spedizioae in abbpn. postaje 016V. 1UR. ^IIzRj
Uspela proslava prvega maja
Y znaku manifestacije za enotnost, mir in demokracijo
PRIMORSKI DNEVNIK
3. maja
1919
GLAS MILIJONOV DELAVCEV PROTI VOJNIM HUJSKAČEM
Prvomajske proslave v svetu
TRŽAŠKI DNEVNIK
V Jugoslaviji so prvi maj praznovali v znamenju borbe za zgradi te v socializma in v znamenju solidarnosti z naprednimi silami sveta - Tri
milijone udeležencev na prvomajski proslavi v Moskvi
BEOGRAD, 2. — Letos so v Jugoslaviji praznovali prvi maj v vseh prestolnicah ljudskih republik ter v vseh industrijskih in rudarskih središčih v znamenju borbe za zgraditev socializma in v znamenju borbe za zgraditev socializma in v solidarnosti z paprednimi silami sveta.
V Beogradu je ogromna množica 250 tisoč ljudi sedem ur šla v povorki po ulicah. Množica delavstva in delovnega ljudstva je navdušeno pozdravljala maršala Tita na častni tribuni, kjer so bili tudi člani politbiroja KPJ ter predstavniki oblasti in vojske. Na tribuni so bili tudi diplomatični predstavniki Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije ter ostalih držav, ki so akreditirane v Beogradu.
Ob 8. zjutraj se je začela vojaška parada. Ogromna množica je navdušeno pozdravljala edinice jugoslovanske vojske, za katerimi so korakali udarniki, novatorji in ra-cionalizatorji ter drugi zaslužni delavci. Sledila je povorka ostalega delovnega ljudstva, v kateri so nosili velike slike Tita, Lenina, Stalina, Engelsa in Marxa.
Delavci so v povorki prikazovali proizvode svojega dela in dosedanje uspehe v petletki. Kmetje člani obdelovalnih zadrug pa so prikazovali svoje uspehe pri socialistični izgradnji vasi.
Navdušeno pozdravljanje množice je bilo zgovoren dokaz enotnosti KPJ in ljudstva, velike zvestobe delovnega ljudstva do voditeljev partije in države pod vodstvom maršala Tita. V povorki so nosili napise posvečene KPJ:	«Ponosni
smo, da imamo partijo, ki se ne boji težkoč!» «Dosežfni uspehi govorijo proti klevetam«, »Resnica bo zmagala«.
Beograjske delavske množice pa
Uspela proslava prvega maja
(Nadaljevanje s 1. strani)
v Italiji KPI edina sila, ki je sposobna voditi italijansko delavstvo v borbi proti sedanjim zatiralcem in izkoriščevalcem.
Tak je tudi naš odnos do ostalih demokratičnih gibanj. Toda, če ne moremo vzeti za res, kar ni res, ne pomeni niti v najmanjši meri, da zgubljamo vero v Sovjetsko zvezo, ki je sila, ki predstavlja in vodi demokratično gibanje v svetu. Nadaljujemo borbo demokratičnega gibanja Trsta, ki smo jo vodili v vojni in vsa leta po vojni.
Ce je danes nastala v vrstah našega demokratičnega gibanja zmeda, ni naša krivda in mi bomo vztrajali na naši pravilni poti v prepričanju, da bo prižel dan. ko se bo jasno videlo, kdo je v Trstu dejansko izdajal interese delavskega gibanju.
V tem zaupanju nadaljujemo na' šo borbo. Naj bo letošnji prvi maj, ki bi moral biti mobilizacija enotnosti delavstva in demokratčnih množic Trsta, v pouk vsem poštenim demokratom, da nadaljujejo borbo za enotnost in proti imperializmu. V tem smislu naj bo naš poziv na današnji dan.
Naj živi prvi maj, dan borbe demokratičnega delovnega ljudstva proti imperializmu !
Naj živi enotnost tržaškega demokratičnega gibanja !
Naj živi Slovansko-italijanska ljudska fronta '
Naj živi Slovansko-italijansko bratstvo !
Naj živi prvi maj, borbeni praznik vreh delovnih ljudi !
so manifestirale tudi zvestobo jugoslovanskih narodov do miru in sodelovanja z naprednimi silami v borbi proti imperializmu. Vidno je bilo geslo: «2ivela Sovjetska zveza, prva sila naprednega človeštva v borbi proti netilcem nove vojne«, kakor tudi druga, ki so izražala so-Udarnost z borbo zatiranih narodov za svobodo in neodvisnost.
Letošnja manifestacija beograjskega delovnega ljudstva je bila največja, kar jih je bilo do sedaj.
V Zagrebu so delavci šli v povorki celih 5 ur pred častnimi tribunami. V Lljubljani je 100 tisoč delavcev šlo v povorki in vzklikalo maršalu Titu in partiji. V prestolnici makedonske republike Skopju se je povorke udeležilo ■ 50 tisoč ljudi. Tudi v Sarajevu, prestolnici Bosne - Hercegovine, se je proslav udeležilo več deset tisočev ljudi. V Titogradu, prestolnici Crne gore, so prvi maj proslavili na izredno slovesen način in tako tudi v vseh velikih industrijskih in rudarskih središčih Jugoslavije. Na predvečer prvega maja so na sindikalnih zborovanjih razglasil udarnike v vsej državi ter razdelili nagrade najboljšim delavcem.
Ob priliki prvega maja je imel Moša Pijade govor, v katerem je poudaril, da KPJ ne brani samo časti svoje domovine in svojih pridobitev, pač pa tudi pravilne in res internacionalistične odnose med komunističnimi partijami in med državami socializma.
Predsednik glavnega odbora sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj je poslal Svetovni sindikalni zvezi brzojavko, s katero pozdravlja to organizacijo kot najtrdnejšo oporo delavcev vsega sveta. Poudarja tudi, da bodo jugoslovanski delavci ostali v prvih vrstah borcev za mir in demokracijo.
V Moskvi
V Moskvi je bita velika vojaška parada ob navzočnosti generalisima Stalina in članov politbiroja. Maršal Vasiljevski je v svojem govoru poudaril, da morajo delavci vsega sveta v odgovor na spletke vojnih hujskačev podvojiti svoje napore v borbi za svetovni mir. Vojaški paradi je sledila ogromna povorka delavstva in delovnega ljudstva, ki se je je udeležilo nad tri milijone ljudi- Zvečer pa so bili na Rdečem trgu umetni ognji. Današnja ((Pravda« poudarja v svojem uvodniku, da je povorka delavcev pokazala moralno in politično silo in enotnost ter patriotizem sovjetskih narodov, ki korakajo v prvih vrstah zmagi komunizma nasproti.
Scelba in De Gasperi pa se bojita ljudske volje, ki jo ljudstvo izraža s podpisovanjem te resolucije. In tako je milanska kvestura prepovedovala zbiranje podpisov na tej resoluciji.
V drugih državah
V Parizu se je zborovanje udeležilo nad pol milijona delavcev in meščanov, ki so šli v povorki po glavnih pariških ulicah. Govoril je glavni tajnik CGT Benoit Fran-chon.
V Berlinu je bila v Lustgartenu velika manifestacija ob navzočnosti 400 tisoč Berlinčanov. V povorki so šli tudi oddelki nemške ljudske
policije.
Na Dunaju se je povorke, ki jo je organizirala komunistična partija, udeležilo nad 200 tisoč ljudi.
Britansko notranje ministrstvo je prepovedalo prvomajsko manifestacijo. Policija je razgnala udeležence manifestacije, na kateri so nosili rdeče zastave. Manifestanti so odgovorili s petjem ((Internacionale«.
Moskovska »Pravda« piše s tem v zvezi: Zaman skušajo kapitalistične vlade preprečiti manifestacije ali uporabljati silo, kakor v Londonu. Glas milijonov delavcev odmeva po vsem svetu.
Radio Svobodna Grčija poroča, da so pri vseh edinicah demokratične vojske in na vsem osvobojenem ozemlju prvi maj slovesno proslavili v znamenju borbe za mir v vsej državi in za ohranitev ter utrditev miru v svetu/.
Tudi v Tel Avivu je na tisoče delavcev šlo v povorki po ulicah. Nosili so rdeče in izraelske zastave ter zahtevali, naj vlada vodi politiko miru.
Preko pol milijona ljudi se je udeležilo prvomajske proslave v Tokiu. Govorniki so obsojali konservativno in protidelavsko politiko sedanje vlade.
V državah ljudske demokracije
Velike prvomajske manifestacije so bile tudi v vseh ostalih država-vah ljudske demokracije. V Pragi se je povorke udeležilo 400 tisoč ljudi. Javna poslopja so bila okrašena z rdečimi, češkoslovaškimi, sovjetskimi, poljskimi, jugoslovanskimi in bolgarskimi zastavami. Tudi v Varšavi so prvi maj veličastno proslavili in tako tudi v Sofiji, kjer se je povorke udeležilo 200 tisoč
ljudi, ter v Bukarešti, kjer se je udeležilo povorke 300 tisoč ljudi. V Budimpešti je šlo 400 tisoč ljudi v povorki, ki je trajala 7 ur,
V Italiji
V Italiji so bife veiičastne manifestacije v vseh mestih. V Rimu se je ogromna množica zbrala na trgu del Popolo. Govorila sta tajnika delavske zbornice Bitossi in Santi Po končanem zborovanju so udeleženci podpisovali resolucijo proti atlantskemu paktu.
Prvi maj
od Santiiia do Vidalija
* o^/vU/vo/* si Tii^m udvitefji t/i njiliovi komandanti letos lahko nia-ne)o roke. Ze Lani so z nasilnimi ukrepi potisnili tržaške ljudske množice la J. maj z največjega ir. inskega trja, tako da se je pred svetem zaclo, kol da se 1. maj p raz. nuje na dveh straneh. Letos pa se je iz Znanih vzrokov zgodilo, da se je praznoval kur na treh. Z jekleno doslednostjo izvajajo torej tukajšnji imperialistični predstavniki svoje staro geslo sdivide et ini-peiae.
Reakcija je začela, kakor smo ie pisali s »prvomajsko« mašo« samega fašističnega tkoju Santinn, ki ima sl.majem prav toliko zveze kakor pred štirimi leti poraženi režimi v Berlinu in Rimu. Škofov govor zato ni mogel biti nič drugega kot na liniji pripravljanja odkrite De Gasparijeve klerofusistične diktature, t. j. na liniji demokristjan-ske predvolivne propagande po vzora liste, o kateri smo že toliko čitnU in slišali te lansko leto pred aprilskimi volitvami V Italiji. Nadaljevali pa so na trgu Unitu, kjer je 'delodajalska Delavska zbornica zbobnala del tržaške buržoazije, ki je nosila bele nageljčke v gumoni-cah. Seveda niso manjkale znane škvadre s trobojnicami okrog vratu in pa govori roditeljev žoltega sindikata: Ri naldija, Pinguen tija in Geppija ki so med drugim po uda. rili, da sta Kadicft in Slavec, seda nja voditelja Enotnih sindikatov, prišla na pozicije Delavske zbornice, kar je razvidno iz njihovega pisma Delavski zbornici sami in kjer sta priznala, da je Trst ekonomsko vezan na Italijo itd. Prve kaplje dežja pa so fine zborovalce takoj razgnale, ki pa s študenti in uradniki na Čelu niso zasedli niti četrtine trga.
Na trgu Garibaldi pa Je imel zborovanje pod imenom Enotnih sindikatov Vidah s svojo jrakclona-
Rizgouorl o Berlinu se
Zaradi trmastega stališča Vojaške uprave
Se vedno traja stavka uslužbencev krajevnih javnih ustanov
Splošna stavka uslužbencev krajevnih javnih ustanov se kljub raznih poizkusom rušenja enotnosti tržaškega delavstva z velikim u-spehom nadaljuje.
V nedeljo zjutraj so odšli člani stavkovnega odbora ponovno k
POZIV
Volivni odbor Slovensko -italijanske ljudske fronte poziva vse tovariše, da pazljivo preučijo osnutek našega voliv-nega programa, ki je bil objavljen v »Primorskem dnevniku)) v nedeljo 24. pr. m. Svoje pripombe in predloge za spo-polnitev programa naj pošljejo volivnemu odboru SILF v ul. Ruggero Manna 29 - Trst.
šfco skupino, 'zborovanje, katero hoče prikazati v svojem glasilu neko-likokrat večje kot je bilo.
Njihova fotomontaža uspehov pa ne more preslepiti nikogar. Le poglejte, kaj so v svoji vzerajšnji številki naredili iz Garibaldijevega trgal Kdor pozna ta trg, se je takoj vprašal, kaj se je Z njim zgodilo. Pri tej fotomontaži je izšel Garibaldijev trg popolnoma izpreme-njen: njegova trikotna oblika se je izgubila; platane in kiosk za časopise je požrla množica; trolejbusne žice. ki po pravem trgu tečejo v smeri proti Viale Sonnino na desni strani trga, tečejo na fotomontaži diagonalno, končajo v zraku, in se nadaljujejo nekoliko niže; množica pa, ki običajno gleda proti govorniku, ima na fotomontaži najrazličnejše smeri. (Se druge podrobnosti Garibaldijevega trga smo na fotomontaži zaman iskali; ugibali pa smo o drugih, ki so sicer na fotomontaži, a jih na resničnem Garibaldijevem trgu iščemo zaman).
A tudi * fotomontažo ne bodo imeli večjega uspeha, kot so ga imeli s klevetanjem, psovanjem tn lažmi. Demokratično ljudstvo zahteva objcfctiono resnico, besede, ki jim odgovarjajo dejanja, predvsem pa dejanja, ki so edino merilo za resnične antifašistične in protiim-perialistične borce. S takimi fotomontažami se ljudje ne vzgajajo v dosledno borb enem protiimperiah-stičnem duhu, ampak se le skuša tudi na tak način maskirati svoje izdajstvo nad interesi tržaškega de lovnega ljudstva.
Se to: Premnogo Vidalljeoih zapeljancev se je zgražalo, ko so tisti njegovi pristaši, kateri so do zloglasne resolucije informacijskega urada zatajevali svoj nacionalizem, Začeli demonstrativno odhajali s trga, ko je prišel na vrsto govor v slovenščini Ah pa so bili to njegovi najnovejii priilaši, ki jih Vtdalijeoo frakcionaško početje vsak dan bolj prepričuje, o tistem, kar so napisali o svojem pismu Delavski zbornici.
\VASHINGTON, 2. — Jessup je po sestanku z Achesonoin odpotoval v New York. Na njegov poziv sta danes prišla tud; predstavnika Francije in Velike Britanije Chau-vel in Cadogan. Razgovor se je začel ob 19.10. Ne pričakujejo objave poročila o teh razgovorih. Po razgovoru, ki je trajal eno uro, je predstavnik ameriške delegacije izjavil, da potekajo pogajanja na zadovoljiv način. Pripomnil je, da predvidevajo še druge sestanke,
Francoski zunanji minister Schumann je izjavil, da je optimist glede možnosti sestanka štirih zunanjih ministrov. Pripomnil je, da je možno, da bo dan sestanka določen ta teden. Glede razgovorov med Jessupom in Malikom pripominjajo v francoskih krogih, da je prvi namen teh razgovorov določiti dan za ukinitev omejitev prometa v Berlinu ter dan konference sveta zunanjih ministrov. Razen tega bo potrebno sestaviti končno poročilo o razgovorih in sporazumeti se o dnevu objave tega poročila.
V istih krogih izjavljajo, da morajo sedaj zahodne države odgovoriti na predloge Sovjetske zveze.
Tass javlja, da je sovjetsko zunanje ministrstvo objavilo drugo zbirko dokumentov pod naslovom ((Sovjetska zveza in berlinsko vprašanje , ki vsebuje Stalinov intervju o berlinskem vprašanju ter besedilo dokumentov in not, ki se nanašajo na to vprašanje.
Henry Wallace je v Clevelandu izjavil: «Ce se bodo pogajanja glede Berlina in Nemčije nadaljevala na tako zadovoljiv način, kakor zadnje dni, ne bo atlantski pakt imel več vzroka obstajanja«.
gen. Robertsonu, kjer so razpravljali o možnosti rešitve tega perečega vprašanja. Razgovorom so prisostvovali tudi polkovnik Humphrey, advokat Leyitus in šef odseka za delo vojaške uprave.
Člani stavkovnega odbora so šli na ta pogajanja z upanjem, da bodo odgovorne oblasti končno vendarle spremenile svoje stališče glede rešitve tega vprašanja ter da bodo odobrile upravičenim zahtevam uslužbencev krajevnih javnih ustanov. Toda predstavniki vojaške uprave so to upanje takoj podrli s svojo izjavo, da vojaška u-prava nikakor ne bo izpremenila svojega stališča ter da postavlja zadnjikrat svoje predloge, o katerih odobritvi pa ne namerava več razpravljat; niti jih noče v kakršni koli meri spreminjati; to se pravi, da vztraja vojaška uprava pri svojem prvotnem stališču ter noče odobriti novih plačilnih seznamov, ki so jih predložile sindikalne organizacije in katere so že odobrili predsedstvo cone, občina ter tudi posebna študijska komisija.
Njeni predlogi so v glavnem sledeči: Pred približno 18 meseci so prejeli vsi uslužbenci krajevnih javnih ustanov predujem v znesku 6900 lir, katerega so pa po «pomo-ti» pričele razne uprave izplačevati vsak mesec, tako da so prav za prav prejemali na podlagi te ((pomote« vsi uslužbenci ta predujem kot povišanje mesečne plače. Prav tako ne misli vojaška uprava odobriti zahtev o uvedbi novih pla-
čilnih seznamov, pač pa bo uvedla na Tržaškem ozemlju prav taka povišanja plač, kot jih bodo odobrili odgovorni italijanski krogi za uslužbence javnih ustanov. Vojaška uprava je razen tega pripravljena odobriti izplačevanja predujma 8000 lir, kateremu naj bi bil pridan še predujem v znesku 5000 lir za vsakega posameznega uslužbenca.
Teh predlogov seveda člani stavkovnega odbora niso mogli sprejeti, zato so o poteku pogajanj obvestili usulžbence krajevnih javnih ustanov na glavni skupščini, ki je sledila tem razgovorom. Na tej skupščini so na.vzoči uslužbenci odločno zahtevali nadaljevanje splošne stavke, ki mora biti dokaz odgovornim oblastem, da tržaški delavci v svoji borbi ne bodo popustili, temveč bodo odločno zahtevali uresničitev svojih upravičenih zahtev.
Včeraj zvečer je bila v ul. Conti izredna skupščina občinskih usluž-
bencev, -uslužbencev psihiatrične bolnice in drugih, na kateri so prav tako ysi brez izjeme zahtevali nadaljevanje splošne stavke-Na svoji skupščini so stavkajoči u-službenci krajevnih javnih ustanov ostro obsodili početje odgovornih oblasti, ki se poslužujejo raznih stavkokazov, da b; zmanjšali u-speh splošne stavke, ki je povezala ter združila vse delavce te kategorije v enotni borb; za dosego svojih pravic. Med stavkokazi, ki pobirajo pod nadzorstvom policije smeti po hišah, je seveda največ brezposelnih delavcev, katere so odgovorne oblasti pritegnile, ker so dobro vedele, da lahko računajo na njihovo «pomoč» zaradi težkih razmer, v katerih ti delavci žive. Stavkovni odbor opozarja vse brezposelne delavce, da se ne odzovejo takim in podobnim vabilom, temveč da vztrajajo odločno na stran; stavkajočih delavcev ter jim s svojo solidarnostjo pripomorejo do končne zmage.
S tiskovne konference pri predsedstvu cone i		
Še en i ZSlUHU 0	uzreti več z; PBiiaiijaiičevaisju i	a ukinitev t iaših prHov,
»MB
Torek 3. maja
Sončarica Sonce vzhaja ob 4.50, zahaja ob 19.14. Dolžina dneva 14.2»-Luna vzhaja ob 7.54, zahaja ob 0.01.
Jutri sreda 4. maja Florijan, Valhun
SPOMINSKI DNEVI 2. maja 1945 je herojska Rdeča armada zasedla Berlin.
1944 se Je pričel v Drvarju 11. kongres USAOJ-a. Trajal je do 5. maja.
PRESKRBA
Razdeljevanje ječmenovega drož-
ja. V torek Opčine in Gec; v sredo od št. 141 - 190 in Bazovica; v četrtek od št. 191 - 270 in Boršt; v petek od št. 1 - 30 in Padriče; v soboto od št. 31 - 65 in Gropada; v nedeljo Domjo in Oreh; v ponedeljek Lonjer, Prosek in Kontovel; v torek od št. 66 - 100.
Od ponedeljka 2. maja bo kruh iz 30 odstotne krušne moke.
Sepral obvešča vse potrošnike, ki imajo dodatne nakaznice, da je razdeljevapje živil, ki bi moralo nehati 30; aprila, do nadaljnjega podaljšano.
Giedalisos Jislori"
I Mn
Četrtek 5. maja ((Prodana nevesta« ob 20; petek 6. maja ((Prodana nevesta« ob 20; sobota 7 maja »Prodana nevesta« ob 20; nedelja 8. maja »Prodana nevesta« ob 15; nedelja 8. maja »Figarova svatba« ob 20; ponedeljek 9. maja ((Figarova svatba« ob 20.
Vstopnice za tržaške obiskovalce gledaliških predstav v Kopru, razen predstave v Pe*y 6. maja, so v predprodaji SHPA, Corso Garibaldi 4, IU-
Tržaška predprodaja vstopnic se bo zaključila za vsako pne -stavo dan prej do IS. ure-
ENOTNI SINDIKATI
Tiskovni odsek. Jutri 3. t. m.
Vpisovanje za počitniške kolonije
Zahteve odbora za zaščito hišnih najemnikov proučuje predsedstvo cone - O podaljšanju filobusne proge „A* in o uporabi kolodvorskih zgradb pri Sv, Andreju
Vpisovanje za počitniške koloni-e otrok sprejema za Nabrežino ov. Pertot Slavko.
Glasilo «slovenske» dolarske zveze, ki je glede poitalijančenih pri-
Is Doline
Slava pokojnemu Ivanu Mejaku
V nedeljo popoldne je umrl v
Dolini Ivan Mejak, možak nad SO let, poštenjak, ugleden jn obče spoštovan posestnik. Preteklo poletje je ob priliki 70-letnice Prosvetnega društva »Vodnik« obhajal tudi naš Ivan 60-letnico ustanovitve tega društva kot zvesti pevec «Vodni-ka» in je bil za ta svoj jubilej ce-
lo
odlikovan. Pogreb pokojnega Mejaka je bil včeraj popoldne ob veliki udeležbi občinstva. Domači pevci so mu zapeli ob odprtem grobu.
Slava pokojnemu Ivanu Mejaku!
Zlati šterling 8400, papirnati šter-ing 1950, telegrafski dolar 648, dolar 640, švicarski frank 162, 100 francoskih frankov 180, avstrijski šiling 24, zlati 1030 lir.
14. mala sa zaključi
zasedanje skupščine OIN
FLUSHING MEADOVS, 2. Glavna skupščina OZN je danes sklenila, da da posebnemu političnemu odboru preučitev vprašanja sprejema Izraela v OZN kakor tudi preučitev indonezijskega vpra šanja. Dalje so sklenili, da se bo sedanje zasedanje zaključilo 14. maja. Posebni politični odbor bo še danes začel razpravljanje o sprejemu Izraela. Politični odbor pa bo na daljeval vprašanje bivših Italijan skih kolonij. Verjetno je, da bodo na popoldanski sej; razpravljali španskem vprašanju.
ATENE — Vojaško sodišče v Larisi je v procesu proti 54 grškim demokratom izreklo 23 smrtnih obsodb.
Izzivanje proti FLRJ
na prvomajski proslavi v Prag
PrAGA, 2. Organizatorji prv majskih proslav v Pragi so izrabili to proslavo za žalitev Jugoslavije Razbijajoč enotnost socialistične fronte so organizatorji dovolili sku. pini jugoslovanskih izdajalcev živijo v Pragi, da so »e udeležil povorke in priredili demonstracije proti Jugoslaviji in njenim držav nim voditeljem. Jugoslovanski poslanik v Pragi in vojaški ataše sta zapustila uradno tribuno v znak protesta proti temu izzivanju.
TRŽAŠKA BORZA
imkov — kakor smo že poročali — na stališču okupacijske angin-ameriške vojaške uprave, in meni, da moramo Slovenci za svoje pravice šele prosjačiti pri prof. Palutanu. je vprašalo, kako bodo prosjačiti tisti, ki so dekret o italijanizaciji izgubili aii pa ga sploh niso dobili. Odgovor se je glasil, da je dekret prejel vsakdo, kar pa ni res, ker so ga naši ljudje odklanjali in je premnogo primerov, da jim sploh ni bil izročen. Vsekakor je to še en vzrok več, zaradi katerega zahtevamo, da mora vojaška uprava — če hoče prenehati z izvajanjem svoje politike po fašističnih zakonih — fašistični zakon o poitalijančenju naših priimkov ukiniti!
Na vprašanje lista »II Lavorato-re», glede protesta proti razpode-litvi volišč na področju občine Milje je tiskovni urad predsedstva cone odgovoril, da je protest še vedno v preučevanju pri volivni komisiji, ki bo odgovorila v roku 10 dni.
Na vprašanje, ali namerava rešili v kratkem zahteve odbora za zaščito hišnih najemnikov, je predsedstvo cone odgovorilo sledeče:	Zgoraj
omenjene zahteve je odbor za zaščito hišnih najemnikov predložil gen. Gaitherju, to se pravi vojaški upravi, ki je seveda tudi edina dolžna na nje odgovoriti. Tajništvo za stanovanjska vprašanja predsedstva cone, ki proučuje vse te probleme, je že dolgo obveščeno tudi o teh zahtevah ter proučuje trenutno z vso resnostjo vsako možnost rešitve tega perečega vprašanja.
Stavljeno je bilo vprašanje o podaljšanju tramvajske proge do ladjedelnice Sv. Marka, na kateri vozi tramvaj št. 9. Tržaški delavci, zaposleni v tej ladjedelnici, bi bili zadovoljni, če bi bila ta proga podalj šana vsaj do Elizejskih polj (Čampi Elisi). Predsedstvo cone je odgo-
vorilo, da ima vodstvo ACEGAT že dokončan načrt o podaljšanju filobusne proge «A», ki bi vodila iz centra mesta do ul. Amicis, kjer bi se cepila na dve strani, in sicer bi prva vodila do Čampo Marzio, druga pa do Elizejskih polj. Za uresničitev tega načrta primanjkujejo samo še avtobusi, ki bi vozili na tej progi. Kar se pa tiče povezave z ladjedelnicami, je predsedstvo cone javilo, da bo že čez nekaj tednov pričela delovati avtobusna linija «N» z določenim urnikom za pre voz delavcev v službo in iz službe.
Sledilo je še vprašanje glede uporabe kolodvorskih zgradb pri Sv. Andreju, ki niso dovolj izkoriščena, na katero je predsedstvo cone odgovorilo. da služijo poslopja te postaje za skladišče železniškega materiala, katerega je pa toliko, da celo niti ta poslopja ne odgovarjajo vsem zahtetvam. Zato bi ta poslopja ne mogli uporabiti prav v nobene druge svrhe.
IZLETI
IZLET PDT NA SLAVNIK V nedeljo 15. maja priredi Planinsko društvo v Trstu planinski izlet na Slavnik. Prijave se sprejemajo v Rojanu v čevljarni Gec do vključno 5. maja.
Planinsko društvo v Trstu priredi v nedeljo 8. maja izlet na Iva-nac v Beneški Sloveniji. Vpisovanje v čevljarni Gec v Rojanu, trg Tra i Rivi 2 do vključno 5. maja.
Odhod iz Trsta ob 6 zjutraj (iz Gorice ob 7) iz ul. F. Severo.
Gledališče Verdi
Nocoj ob 20.45 bo dramska sku pina Besozzi—Tabody nastopila delom G. Giannini «Zbesneli * ženj».
Nočna služba lekarn
Manzoni, ul. Setteiontane * Marchio, ul. Ginnastica 44; Ka^' sini, trg Liberta 6; Vielmetti, B° na trg 12; Harabaglia v Barkov-ljah in Nicoli v Skednju unata stalno nočno službo.
DAROVI IN PRISPEVKI
Za Dijaško matico je zbrala vesela družba telovadcev 1000 lir.
Občni zbor Glasbene matice
Upravni odbor Glasbene v Trstu sklicuje redni obrni z v sredo 4. maja 1949 ob 20 v » stilni »Capuzzerao s sledečim fln
nim redom:	.
1. Poročila članov upravnega
bora.
2. Poročilo nadzornega odbora-
3. Izprememba pravil.
4. Volitve upravnega in nad« nega odbora.
5: Slučajnosti.
II RADIO Hi
Električni tok bo ukinjen
samo en dan v tednu
Kakor poroča ACEGAT, se je zaradi zboljšanja podnebnih razmer v zgornji Italiji zboljšala dobava električnega toka in bo zaradi tega ukinitev električnega toka čez dan samo enkrat na teden in to od 7.30 do 18.30 za severno področje mesta v ponedeljkih, za južno področje mesta pa v četrtkih. Potrošniki bodo smeli uporabljati 80 odst. električnega toka redne mesečne potrošnje polletja maj—oktober 1948.
ACEGAT se je zganil
J u goslova n sko nogometno prvenstvo
DINAMO-PONZIANA LJ. 3:0 (0:0)
V nedeljo je bila v Zagrebu odigrana nogometna tekma med Dinamom in Ponziano Lj. za jugoslovansko nogometno prvenstvo. Da bi odšli tržaški igralci kot zmago-valci z igrišča, si seveda ni nihče mislil. Dinamo velja za najboljše moštvo v Jugoslaviji, saj je bil državni prvak V letu 1947 in 1948. Poleg tega je 1° moštvo, ki ima v svoji vrsti Čajkovskega in druge, premagalo na Dunaju državnega prvaka s 5-2 in se prav tako častno odrezalo na turneji po Belgiji.
Igrišče ni bilo nič kaj ugodno. Bilo je razmočeno cd dežja, ki je tudi med tekmo padal. Vendar to igralce ni motilo. Bili so polni volje in posebno Tržačani neverjetno dobro razpoloženi. Ves čas so bili v napadu in do 73 minute tako rekoč gospodarji položaja. Stalno so o-grožali nasprotnikovo mrežo in Dinamo se mora še posebno zahvaliti vratarju Ameriju, ki je trikrat, naravnost mojstrsko ubranij žogo.
V sestavi Ponziane so manjkali trije igralci in to Segalla, ki se je poškodoval prejšnjo nedeljo v Pu lju, ter Karlin in Mlakar, ki sta mo-
ala ostati v postelji zaradi prehla da. Seveda »o te igralce nadome stovali drugi in eden teh je mladi Sussel, ki se je dobro izkazal.
Gledalcev je bilo približno 12 tisoč, ki so z zanimaniem sledili poteku igre in ki so fili navdušeni nad dobrim igranjem tržaških i-gralcev, posebno Malute, Rigottija Calcareggija, Pertota, Tramarina in Preseilija. Splošno je odnesla Pon ziana iz Zagreba najboljši vtis, da je to v resnici dobro moštvo z velikim tehničnim znanjem in da se v resnici trudi, da bi se še bolj izpopolnila.
Ponziana je nastopila v sledeči postavi: Parola: Valcareggi. Rigotti: Pertot, Sussel. Tramarin; Benvenu-
ti, Preselli, Maluta, Polak, Tomasi-ni. Za Dinamo so igrali: Arneri; Jurič, Horvat; Pukšec, Jazbinšek, Plese; Draža, Wolf, Horvat II., Cay-kowski in Benko. Sodil je Stefanovič iz Beograda.
KOLESARSKA TEKMA PULJ—BEOGRAD
Tržačan Sellier prvi v Ljubljani
Te dni so prišle na dan številke o predvidenem proračunu ACEGAT. V primeru z lanskim letom so baje te bolj pomirljive, čeprav še vedno glasoviti deficit, iz katerega se podjetje ne more rešiti. Tega bi bilo nekako 250 milijonti,-, vendar ga bodo lahko znižali še za kakih 30 milijonov lir. No, kljub tej novici so te dni prišli na dan z drugo, da bo ACEGAT vseeno razširil prevozno mrežo. V ta namen je bilo že sklenjeno, da kupijo osem avtobusov, ki bodo vozili v mejah mesta. V glavnem bodo ti avtobusi podobni onim sedanjim, le da bodo deloma nadomestili deloma pa povečali sedanji avtobusni park. Kar se Pa tiče porabe goriva in notranje opreme,
Da ne bi povozil otroka, ss ie z »Vespo" zaletel v zid in si razbil lobanjo
Petinpeuiesettetni Ivan Siila se je v nedeljo ob 19 vozil z «Vespo» po Reški cesti. Prav tedaj je pred številko 34 neki otrok skušal v teku prekoračiti cesto. Silla je sicer takoj obrnil «Vespo» in tako rešil otroka, vendar pa je. bila hitrost prevelika, da bi lahko vozilo ponovno usmeril. Z vso silo se je zaletel v zid. Z okrvaljeno glavo in nezavestnega sq Sillo pobrali in ga z zasebnim avtom, ki je bil slučaj, no tam, odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na drugi kirurški oddelek. Upanja, da bi ga rešili, ni bilo skoraj nobenega, ker je imel nesrečnež počeno lobanjo, težke poškodbe na levem očesu in na vratu. Niti uro pozneje po prevozu je Silla izdihnil.
Ob isti uri so prepeljali v bolnišnico na drugi kirurški oddelek tudi 6-letno Gianfranco Runti iz ul. Romagna 41. Po pripovedovanju njenih staršev je otrok padel doma po stopnicah.
TRST II.
Torek 3. maja 1949.
.„™. Koledar. 7.05: jutranja S>« ba. 7.15: Napoved časa in P? yj0vl
7.00:
11.30: Operna glasba. 12.00:^agba.
svet. 12.10: Lahka solistična »--mg, 12.45: Napoved časa in P01 m 13.00:	Srednjeevropske sl° f„ijno
skladbe. 13.30: Koncert za «»!,5; in klavir. 14.00:	Poročila- ,-^g.
Dnevni pregled svetovnega 17.30: Plesna glasba. 18.15: glasba. 19.00: Angleščina P« tfa-19.30: Glasbena medigra. 19A’; na-
poved časa in poročila.
20.00:
pe-
vel: Španska rapsodija. 2?„lJknjiz-
stra glasba. 20.20: Iz domače* tet> ne police. 20.45:	Vaški -,„;koV-
21.00: Vzori mladini. 21.30: c • pe. ski: Patetična simfonija. 2“:‘DOv<d ster večerni koncert. 23.15: N" va!ji časa in poročila. 23.30: Kaj. p0l-nudi jutrišnji spored? 2J.oj-nočna glasba.
KINO
16.15: »Nora ženska«.
src»'
ROSSETTI.
ne Tierney, Cornel Wilde. EXCELSJOR. 16.30: »Osvajal Maurcen 0’Hara.	s«4
FILODRAMMATICO. 14:
vraštva«, E. Flynn, O. De H>’ Ke-FENICE. 16: ((Odpadniki«, Ev '
Velika kolesarska tekma v etapah za «Prvi maj« na progi Pulj-Beograd se je pričela v nedeljo ob 8 zjutraj. Startaio je 67 kolesarjev, med temi veliko število Tržačanov.
Kljub zgodnji uri in dežju jih je prišla na start pozdravit- velika množica, ki jim je s prisrčnimi vzkliki in pozdravi želela veliko u-speha. Prav tak sprejem jih je čakal v Pazinu in v Opatiji,
Kakor je že bilo rečeno, je neusmiljeno padal dež, ki pa nj ubil morale tekmovalcem, ker so bolj napeli mišice, da so lahko zmagovali razmočeno cesto. Sellier in Fontanot sta se kmalu ločila od o. stalih in stopila v vodstvo, tako da sta že, v Opatiji kot prva bila deležna prisrčnih ovacij.
Posebno navdušeno pa jih jr sprejela Ljubljana, kjer jih je poleg velikega števila mladine, športnikov in ostalega občinstva prišel pozdravit predsednik Športne zveze minister Polič in predsednik Kolesarske zveze tov, Repič.
Prva etapa Pulj-Ljubljana, ki ima 220 km je bila zaključena takole: ljPino Sellier (STO) prišel v 7 u-rah, 26’48”; 2) Renato Fontanot (STO) v 7 urah, 28’50”; 3) Kosta Todorovič (Srbija).
V ponedeljek se je pričela druga etapa Ljubljana-Zagreb, ki ima 189 km, in ki ima precej vzpetin in klancev.
tobusi bodo po predvidevanju ACEGAT stopili v promet v prihodnjih tednih. Prvih šest čez dva tedna, druga dva pa najkasneje v dveh mesecih.
S temi avtobusi bo ACEGAT u-vedel zvezo, ki bo šla po ul. Com-meciale. Končna postaja pa bo pred nebotičnikom na Largo Ri-borgo (bivši trg Malta). Cena prevoznih listkov bo ista kot na drugih progah: 15 Ur. Druga linija bo ona, ki bo vezala Sv. Jakob z ladjedelnicami. Na tej zvezi bodo avtobusi vozili le zjutraj, opoldne in popoldne. Podobna linija je v načrtu med Grljanom in Barkov-Ijami.
Glavno delo je sedaj podaljševanje filobusne zveze «D» od trga Baiamontf naprej po Istrski cesti. Zaenkrat postavljajo betonske nosilce, vato pa bodo začeli postavljati žice. Do kam bo prav za prav segala ta proga, še ni znano; prvotni načrt je bil do Zavelj. Ce bi bilo to uresničeno, potem bi bile povezane vse bližnje vasi, ki so sedaj nekako odrezane ocl mesta. Program vseh del je resda skoraj razveseljiv, posebno ko bodo ie s prihodnjim tednom začeli graditi novo remizo na ACEGAT-ovem prostoru pri Brolettu. Samo da ne bodo žrtve tega načrta potem meščani, da ne bodo z izgovorom o vseh teh investicijah ponovno prišli na dan s povečano pasivno bilanco in zahtevali novo povišanje prevoznin ali cen vode, elektriki in plinu.
Pretep na angleški ladji
Včeraj ponoči je priš-o na krovu angleške ladje Radmar, ki je zasidrana v ILVI, do žalostnega incidenta. Popoldne je bilo zapovedano članu posadke Jamesu Caseyu naj čisli krov. la Pa je, vsaj po svojem zatrjevanju, vztrajal, da je sicer počasi, vendar pa da je le izpolnil nalogo, in to kljub temu da se je ves dan zelo slabo počutil. Pri tem poslu pa je stopil vmes Franco Dublas, ki je baje Caseva ves čas zafrkaval, da dela prepočasi. Mornar se je razburil, pograbil železno palico in z njo besen začel udrihati po Duirlsovi glavi, dokler ga ni z udarci podrl na tla. Na njegove klice na pomoč so pritekli nekateri člani posadke, ki so le z veliko težavo rešili Dublasa iz rok na pol podivjanega Caseva.
Na telefonski poziv sta prispela rešilni avto angleške vojske in civilna policija. Ranjenca so nezavestnega odpeljali v bolnišnico. Sumijo, da ima počeno lobanjo. Napadalca so izročili civilni policiji, ki je moža že zaslišala in spravila v varnostno celico, dokler ne bo končana preiskava.
vvass*1
U»*i
yes, V. Parker.
ITALIA. 15.30: «Zgodba dr.
G. Cooper, L. Day.	„uov?t]3'1'
ALAEARDA. 16:	((Živa	PoK
ljubezenska zgodba, Mil«
Paul Mueller	paBot’
VIALE. 16: »King-Kong«,
F. Wray.	c0 h?
IMPERO. 15: »Vesela vdova«, ^„,1(1 harjevi opereti, J- Mac Maurice Chevalier.	.	,.	0 s0".
GARIBALDI. 14:	«NepomirfJ
jng, R- ™
vraštvo«, R. Young;
R. Ryan.
MASSIMO. 16: »Pustolovščin« baju«, Clark Gable.	nJI
NOVO CINE. 16: «Boljša le'a cn, življenja«, M. Loy in r- . ,goV»t KINO OB MORJU. 15.30: sr ,jav» sovjetski film. Glasbena sf
a v^ $el3
odg°va
Šostakoviča IDEALE. 16: «St. 13 ne J. Cagney, Annabella. SAVONA. 15.30: ((Angelj
Rosallng Russel, A.	v:
rj»»>
trpU*1
itet*>
ARMONIA 15.30: «Skrivn
V. Grcsmann, M Mercader . Mj-ODEON. 15.15: «Zaklad na j ( dre«, H. Bogard. B. Sen - sv0jeg MARCONI. 14: »Raje moža«, Errol Flynn, K. e«' AZZURRO. 15.30: »Junak
rario.	.	,	„	CipK**
RADIO. 16: «Arzenik m si«
Gar.v Grant.
BELVflDERE. 16:	»Skr
slanstvo«, Spencer Trac- •
ivnostno
Številčni podatki o bližnjih volitvah
po-
Tolivuili iipravIčeiitKiv v coni ••
Je 213.907, o*l teh 91S.998 inosh«*1
u .nat/rat***'11
radi izprememb v 8!edu.	na J**'
Podatki se nanašajo v0,1Viil> v„o .olivnih
V
S prefekture smo dobili podatke o številčnem stanju volivnih upravičencev na anglo-ameriškem področju Tržaškega ozemlja. Številke so vzete po stanju 31. marca t. 1. Od tega dne pa do volitev bodo sicer manjše izpremembe, to pa za-
upravičencev bornike, ki voliti.
Občine na področju cone A
Trst : : : . .
Milje.............
Devin-Nabrežina Dolina . . . . Zgonik
Repe n tabor l ! I skupno . ; : :
Število
odborn.,
ki jih je
treba izvol.
Število
volišč
Število volivnih upravičencev
I
1440 llie»l
UKEDNIS1VO ULICA MONTECCHI 61	«,	III	nad.	-	Teletu).	51	93-60«	-	un.Avs:	ua.ua	‘V’	"	'TTT"'Vlir I P^š'mr!č\‘,n M ' STO ZVUM»Zalojniitvo^tržaškcga''tbka,' 'Trs^H.5374' - ' zJštcpstvo^^-iiloLUStil tržaškega liska v
Sola«,, «	tUi‘	-	PODRUŽNICE? Gori... S,.,vi. ■ T„. ... - K.,.,, vi. -»M.	■	Tri
ženske
moški
98.998
KI,H J
Ljubljani, Tyr
primorski dnevnik
— s —
S. maja 1949
OORISICI DNEVNIK
tgP*UŽ»»CA UREDNIŠTVA IH UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOGORSKA ULICA
Delavska zastava in zaščitniki kapitalizma
Prvimaiska proslava v
Orožniki in policija otirali proslave 1. maja v Št and rež u, Št. Mavru iu Gradiški
V nedeljo so delavci vsega sveta poslat)Hi praznik dela 1. maj. V , "l0 matičnih državah, kjer je člo-s - svoboden in se delavcu ni tre-®*c boriti proti pijavkam delav krvi, kjer se je delavec dokonč-osvobodil okovov kapitalističnih ~^nsčevalcev, kjer mu ni treba Za tu^e m°šnie, kjer sle-11 e-a s veseljem za boljšo bo-čzln°St svop,z S!nov, so ta praznik *km Proslavdi 5 silnim navduše-
j.P!'e,:o meje, ki nas loči od najbliž-
čul -ije' je veter od časa a<‘
sem prt?a*al k nam navdušeno pe Dmtj710??1 bratov delavcev, ki so st®a	Zmago	zdravega	Ijud-
sn- nad kapitalistično-imperiali-***> mrhovino.
di V ^ta^ji, čeprav se je na vla-
iLmirZal trhli' fc ™rti *em- živi ogr
2fne»a ljudstva, ki se z
zaptsam
stj0 -„ VT*"1’ Kl se z žuljev o pe niu o- leano bori proti preganja-r—1. reakcionarnemu buržoaz-
nernu
Aih
režimu za dosego življenj-
Po arnotntb in političnih pravic, vseh vaseh na Goriškem so
na ta dan delavci razobesili delavsko rdečo zastavo, ki je preko dolgega stoletja vodila delovno ljud stvo od zmage do zmage in je za nas danes najsvetlejša zvezda vodnica, v katero so uprti vsi upi našega delavca, kmeta in intelektualca in kateri smo obljubili našo doslednost in v vztrajnost v borbi.
Delavska zastava, simbol svobode, je na visokih dragih plapolala tudi po slovenskih vaseh naših predmestij. Ze ob zori je vihrala na trgu v Standrežu in St. Mavru. Zarana so jo prisrčno pozdravili vsi prebivalci in ji obljubili, da ne bodo klonili. V popoldanskih urah pa so se v te vasi priklatili uniformirani sinovi ljudstva, zaslepljeni ščitniki lastnih izkoriščevalcev. Orožniki, sinovi delavskega razreda, ki zatajujejo lastno mater in očeta in vse tiste svoje prednike, ki so s krvavo žrtvijo hoteli tudi njim ustvariti dostojno in človeka vredno življenje, so se na ta dan v teh vaseh na najpodlejši način pregrešili na-pram lastnim staršem, bratom ,n sestram, ki pod zatiralnim kapilari-
feflhi8 gibanje tebstifnib delavcev
Gospodarji
iik
spravijo letno 45 milijard čistega dobička
paaovi5red veiiko n°čjo je bil v leg0ri- ^stanek vseh tekstilnih ka-stoDmt- at€re§a so se udeležili za-sian» *e industrije iz Emilije, To-s0 ln Benečije. Na tem sestanku 5*51 pravt)ali o položaju, ki je na-dili j.,° em' ko so industrijci odklo-za ur„^?VOre z zastopniki delavcev kor s v njihovih plač, tako ka-drugiL0 2e napravili pri nekaterih tisk 5 - 'ndustrijah. Demokratičen .L Ze objavil dva članka držav-2uj«ta Perzije Noce, ki prika-§s k-nare^irane dobičke privatne-,v ®nala v tej industriji, ki m-
dj.m n*č v skladu z bednim sta-Meza njei.zaPoslenih dela ltan»(,n° g‘banje je že v polnem ^ahu v	Piemontu
v Liguriji čelavc	Lombardiji, kjer so
k<*l	“»»topili in se pone-
st n * g'hanja 90 ali celo 100 Zastnr,,,0. ■ sestanku v Padovi so do de| . delavcev sklenili, da bc-1)0 tudiVCi n3510?*!! še bolj energič-jjr 1 Po drugih pokrajinah, ven-s>a to
'°nstrati
fea„UsJaviI* delo samo za dve uri.
4eiwa, gibanje zaenkrat samo dneh S rat*vn° in bodo v bližnjih
'CSaUsaviIi del°sa,r
bjihovi j do industrijci, ki so jim
pri
“novi i, i -	-
!,CU t a5*ni interesi tako zelo
Vj	*e uv*beli, da so de-
Sl1 ie n'-Ken* vod'h borbo do kraja
!N>raz,,iv, -v interes, da se z njimi
Tudi
kalno »V ,®or*5k* pokrajini je sindi' r,Zvoju'v te stroke v naglem bo Vf-kir je opaziti tudi pri ved-t4a2ni e,n Povpraševanju po novih fao,- - Iz tega lahko sklepamo, k? bed *avci obeh tovarn, potem %, j ? Ustvarili enotno organizatorji0 u!rdili v borbi in složno ki * demonstrativnem giba-4>hlci Pa vzbuja strah med delo-
w°' <Ja^nov za !e!° 1948 je razvid-
ni
So zaslužili
v IUli
“amerav ^hlba-5 U- Ako
tekstilni indu-težke milijarde in nameravajo delati tudi v
‘azno
vzamemo n. pr.
ist0 “ Prejo tipa 24 vidimo, da
čisto adaiali po 970 lir za 1* Z Vs’ “očim je stala proizvod-‘meh i.str°ški 8()4-30 !**■■ Tako u^šnjo vr‘ vsakem k" blaga za
z ?a dohiL Zavi po 1(i5 70 lir či-ar»di n' : k* so je pri izvozu, ?°Vsčai Vrnitve raznih pristojbin, bo lpn,a 270 lir. Ker računajo, h znilii». j® Proizvodnja znesla
Ub^S0^118’ od PL ie
hi.aj* iz t milijonov za izvoz, 1 !°Varnf?a’ da bodo letos zasluti okrog 42 milijard lir, z raznimi stranskimi
KlftiO
^^odniKov
zločin«, F.
VSfl-
vl^h.
17: “Mornarja in de-NTilALpma‘r*
Mm?8' G v 1,: “Zblaznela žen-
>lNOTf7er,l7-
“Krvavi nokturno«,
1‘0*- j''rv",T^lovai 1 bdečo krin-V 0 Brien.
‘‘••.V.,.. ,
«f. 'VAV.*,V.VVVAV,
*■ ^ -
e. !i biti a;l0. !',nbt živce, so tiniiim V Mnxkvi. Nekateri t * Driši„ p’,avt", da bo Mo-j,.r°ke p nedw>mno Nemcem ki nUo L*"10 vedeli, kaj bi to mali od »nih. ia,.,lbiiali 71 Pred njimi, kako •e,’*«. P,-i-TOpa,i s°vjetske dr-sani'<n°tl moram, da sem > °clse( *ernlrjal, toda ni-,'S. ki ,(’ oja, kam
proizvodi dvignejo na čistih 45 milijard.
To so računi, ki so jih tekstilni sindikati izdelali objektivno in na podlagi računov iz preteklega leta. Kljub takim ogromnim dobičkom pa tekstilni industrijci ne privoščijo svojim delavcem niti najnujnejšega za življenje in so zato delavci prisiljeni stopiti v borbo za dosego tega, kar jim je nujno potrebno za Življenje in kar so že dosegli delavci pri številnih drugih industrijah.
Podpore družinam izseljence
Pokrajinski urad za delo opozarja prizadete na predpise zakona 24. avgusta 1946, ki predvideva izplačilo posebne podpore tistim družinam, ki jih vzdržujejo delavci izseljenci, kateri so šli v tujino, ker jih je najel pokrajinski urad za delo. Podporo dobijo samo oni, ki živijo v bedi, in sicer po 200 lir na dan in še po 150 lir za vsakega nepreskrbljenega otroka. Tako podporo lahko prejemajo do 45 dni od dneva odhoda hranitelja. Za izplačilo podpore naj se prizadeti obrnejo na državni Zavod za socialno skrbstvo v Gorici.
Kmetski sestanek v Doberdobu
Pred nekaj dnevi so imeli kmeije iz Doberdoba v prosvetni dvorani svoj sestanek. Udeležil se ga je tudi tajnik Kmečke zveze (Feder-terra) iz Gorice, ki je govoril o splošnih kmečkih problemih in jih povezal z domačimi problemi. V Doberdobu ni velikih posestnikov in kolonov, kakor v bližnji Furlaniji, ampak imamo tu samo revne kmete, ki imajo po nekaj krpic orne zemlje in morajo poleg tega hoditi v tržiške ladjedelnice, da lahko preživljajo svoje družine.
Izlet na Ivanac
Slovensko planinsko drurtvo v Gorici priredi v nedeljo 8. t. m. izlet z avtobusom na Ivanac v Slovenski Benečiji. Odhod točno ob 6.30 s Travnika. Vpisovanje do četrtka v trgovini Rolih na korzu Verdi št. S.
Nesreča pod gradom
V nedeljo zvečer se je 86-ielni Bidovini Anton iz Benetk, začasno bivajoč v Gorici, v ul. Crispi št. 9. pripeljal s svojim avtomobilom po ul. D’Annunzio v smeri proti gradu. Ko pa je prišel na vogal, je povozil 20-letnega kolesarja Stanislava Komela iz ul. Castelio 1. Pri nesreči je Komel odnesel rane lažjega značaja, ki se mu bodo pozdravile v treh dneh. Kolo pa je ostalo teže poškodovano in bo stalo njegovo popravilo okrog 4000 lir.
stičnim režimom pljujejo pljuča po o va mah in krivijo pleča na potim. Ti nehvaleineži, ljudje brez bodočnosti, so žagali drogove, odstranili zastave in se s takim dejanjem za vedno odpovedali svobodi, ki jim jo nihče ne bo silil, ker je niso vredni.
Na prvomajski proslavi v Gradiški se je kljub deževnemu vremenu zbralo nekaj tisoč ljudi, katerim so na glavnem trgu spregovorili zastopniki delavcev, med katerimi je prvi govoril tajnik Delavske zbornice v Gorici Manlio Trippi. Zanimivo je tudi dejstvo, da je KPI na tem zborovanju prvič pristala na to, da spregovori nekdo tudi v imenu Slovencev in v slovenskem jeziku. Ze dve leh so se Slovenci organizirani v DFS zaman potegovali, da bi se jim priznala ta pravica. Tokrat pa so pustili verjetno iz posebnih političnih nagibov, da je spregovorila neka žena, o kateri ni znano, da bi razen sebe zastopala še koga drugega, ker je nihče od Slovencev in slovenskih organizacij ni pooblastil, da bi lahko govorila v njihovem imenu.
Po končanem programu na trgu je hotelo zbrano ljudstvo organizirati povorko po mestu, pa je takoj intervenirala uCelercs in razpršila zbrane delavce. Tako tudi tukaj čuvarji svojih lastnih izkoriščevalcev niso dopustili, da bi delavci svobodno in po svoji volji praznovali praznik 1. maia.
Kakor po drugih slovenskih vaseh, so imeli tudi v Doberdobu v soboto zvečer proslavo OF in praznika prvega maja. Proslava se je vršila v prosvetni dvorani in se je je udeležilo precejšnje število ljudi, katerim je govoril zastopnik DFS ter jim obrazložil, zakaj praznujemo ta dva praznika, ki sta tako važna za vse delovno ljudstvo in še posebej za Slovence pod Italijo. Proslava se je vršila v najlepšem redu in ni bilo nobenih motenj.
PRESKRBA
UKINITEV IZREDNIH KRUŠNIH NAKAZIL
Prehranjevalni urad v Gorici sporoča, da bodo 5. t. ra. ukinili veljavnost posebnih nakazil za obrok po pol kilograma kruha, ki so jih razdeljevali do 30. aprila v Gorici. Peki morajo prinesli na Se-pral vse take kupone, ki so jih prejeli, najkasneje do 6. t. m.
Okrožnice za trgovce
Na sedežu Zveze trgovcev v Gorici so na vpogled trgovcem sledeče okrožnice: uvoz modre galice iz Anglije; vestnik Marshallovega plana št. 42; trgovska pogodba med Italijo in Francijo in izvoz v Francijo ih izvoz v Francijo konopljinih odpadkov; uvoz bombaža po načrtu ERP: novice z angleškega in drugih tujih trgov; vesti o izvozu povrtnine; izvoz luščenih mandeljnov v Nemčijo ter povrtnine v Francijo.
IZ BENEŠ K E SLO VEN IJ JE
iPometajte pred svojim pragom
odobrena letošnja javna dela :«nne kažite svoje duhovne revščine s fašističnim rasizmom
42 - TEL. 749
Pokrajinski oddelek tehničnega urada v Gorici je te dni odobril javna dela v znesku 114 milijonov 252.736 lir. Seveda velja ta svota za vso pokrajino. Od tega je določenih za goriško občino 19.561 tisoč lir, za Krmin 13.767.000 lir in za Dolenje v Brdih 1-908 tisoč lir. Vsa ostala dela bodo izvršili v Tržiču, Gra-dežu, Ronkah in drugih bližnjih furlanskih krajih.
Med deli, ki jih bodo finansirali v Gorici, je ureditev dvorišč, cest in nekaterih odvodnih kanalov pri ljudskih hišah za brezdomce. Za ta dela je določenih4.140.4161ir. Za popravilo Sempetrske ceste in Korna, kjer so še pod zavezniško upravo tlak slabo katranirali, je določenih 5.861.376 lir. Za popravilo bivših vojašnic na Solkanski cesti, kjer je sedaj begunsko taborišče in kjer nameravajo urediti otroški vrtec, je določenih 2.39D. 867 lir. Za popravilo in ureditev spalnic za policijsko osebje v policijski garaži v ul. Cipriani bodo potrošili 1.530.887 lir. Za napeljavo centralne kurjave na novem sedežu tehničnega urada v Gorici je določenih 3 -00.000 lir.
Za izkop kanala za položitev vodnih cevi vodovoda za Popgoro in Pevrno in za njegovo zopetno izravnavo je določenih 1.709.625 lir.
Za Krmin je določenih 11.817.000 lir za splošno popravilo krminskih cest. Dalje je določenih 1.959.820 lir za ureditev dohodov in okolice pri ljudskih hišah za brezdomce v Krminu.
V občini Dolenje v Brdih bodo potrošili 1.908.206 lir za popravilo občinskih cest in nekaterih manjših mostov.
Ne morem strpeti, da bi ne odgovoril na strupene besede, ki jih je pisal «Gozzettino», kateremu je seveda zvesto potrdil takoj drugi dan tudi«Lunedi».Ta dnevnik, ki je bil do nedavnega glasilo fašističnega režima, danes pa glasilo imperializma in italijanske reakcije, je seveda sovražnik slovenskega beneškega ljudstva in vsega italijanskega delavstva.
Pisec teh vrstic je preprost delavec iz Nadiške doline, iz doline, v kateri so vedno prebivali in bivajo tudi danes le Slovenci in ne Italijani, kakor bi oni nemara zahtevali. Res je, da vlada v naših domovih revščina, a kdo nas je pahnil vanjo? To nam je pač podarila Italija! Kar se pa tiče naše revščine na duhu, se mi zdi, da so gospodje uredniki imenovanega lista najbrže bolj revni na duhu kakor pa mi Slovenci, kajti samo revni in slabotni možgani ne morejo razumeti, da je njihov fašistični rasizem že enkrat skrahi-ral...
Naj nikar ne zamujajo preveč časa ti gcsjx>dje za vmešavanje v naše zadeve, ker mi Slovenci, «Na-diški dolincis vemo sami, kakšne so naše pravice. To so slovenske šole, ki nam jih je do danes italijanska vlada odrekala; ustanovitev slovenskih kulturnih domov in izboljšanje socialnega položaja.
Ce nam bo italijanska vlada kratila pravico do šol v materinem jeziku, bomo kajpada pošiljali naše sinove in hčere v Gorico in Trst ali kamor koli, le da se nauče pisanja in branja v materinem jeziku, ki je slovenski, a ne italijanski. Da, pošiljali jih bomo v slovenske šole kamor koli, dokler se ne sezna-
nijo s slovensko kulturo, z našimi velikimi možni, pisatelji in pesniki. In če hočemo, da naši otroci spoznajo komunizem, nam jih zato ni treba pošiljali v nobeno šolo ali vzgajališče, ampak se bodo z njim seznanili sami pod domačim krovom v rodni vasi.
Ze od leta 1866 živimo vsi beneški Slovenci kot manjvredni ljudje pod Italijo, ki nam odreka najosnovnejše potrebe in pravice. Od nas se ni govorilo v Italiji drugega kot afedelissimo popolo in «ita-lianissima valle del Natisones; toda mi Slovenci Nadiške doline dobro vemo kaj pomenijo te fraze, ker smo spoznali na lastnih plečih težo fašizma in italijanskega imperializma. In zato se zavedamo, da italijanski šovinisti in imperialisti branijo danes italijanslvu naše dežele prav na isti način, kakor so branili nedavno italijanstvo Ljubljane. A mi poznamo predo-bro to politiko; vemo, koliko bolečin je moral pretrpeti naš narod za časa fašizma, in vemo, zakaj smo prelivali kri prav do zadnjih slavnih aprilovih dni leta 1945.
Rimska vlada ve za naše težnje po slovenskih šolah. Tudi prefekt naše province je o tem obveščen. Saj je šlo pred nedavnim nekaj naših predstavnikov do prefekta Vidma in mu razložili, kaj zahtevamo. Priznal je, da je naš moderni jezik slovenski. Res je, da nam je obljubil, da se bo zanimal za ustanovitev slovenske šole. Toda do danes so bile to le obljube. A mi Nadiške Slovenci ne bomo prenehali s to borbo za doseg o šol v materinem jeziku, kajti vsi se zavedamo, da je naša dolžnost, pripraviti našim otrokom izobraže-
vanje v jeziku, rodne matere. Kakor so znali čuvati in braniti svoj svoj jezik naši dedje in ga ohranili skozi viharje do današnjih dni, tako ga bomo znali mi braniti pred italijansko raznarodovalno politiko, katera nam ga je hotela in hoče tudi danes zatreti; seveda, če bi ji to uspelo.
Naši otroci so vsekakor naša last, zato jih torej lahko pošiljamo v šolo kamor koli, v Gorico ali Trst kakor tudi v Rim ali Moskvo, ali na visoke šole prestolnice naše domovine, v Ljubljano, saj je last slovenskega naroda in torej tudi Nadiških dolincev. Naše ljudstvo, ki se je kalilo v narodni osvobodilni borbi, bo znalo nadaljevati svojo borbo, dokler ne bodo dosegle vse slovenske vasi videmske province narodnih pravic, ki so jim zajamčene ne samo v italijanski ustavi, ampak tudi v mirovni pogodbi, ki jo je morala premagana Italija podpisati v Parizu.
VOJIMIR
 1
Rdeča barva jih plaši
Nekaterim ljudem je strah pred rdečo barvo in vsem, kar je z njo v zvezi, prešel že v kosti. Verjetno so tiste dni pred 1. majeni prejeli varnostni organi pri nas stroga navodila, kako naj pazijo, da se ne bi kaj zgodilo. Nekateri javni organi so se pokazali pri izvrševanju teh ukazov zelo natančni. Tako je v nedeljo zjutraj neki orožnik v Grojni ukazal gospodinji pri neki hiši, kjer so sušili perilo, da je morala sneti s sušila neko otroško oblekco samo zato, ker je bila rdeče barve.
IS TRSKI DNEVNIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTl
301/a PRITL. - TEL. 70
maja n Hogini
Vzklik * Živel borbeni 1. maj - je vodil vse misli in dejanja slovenskega, italijanskega in hrvatskega delovnega človeka pri tekmovalnem delu za napredek in zboljšanje življenja -Močni in enotni proti netilcem nove vojne, za ohranitev miru in bratstvo med narodi
Kresovi, ki so zagoreli na predvečer tega velikega praznika revolucionarnih in naprednih delavskih množic, so bili kot zunanji otvoritveni izraz novega koraka v utrjevanju ljudske oblasti, v utrjevanju in širjenju bratstva v borbi za mir in boljše življenje. Umetni ognji v dolžini 3 km v Koprskem zalivu in ob semedelski obali so spominjali na taborne ognje iz partizanskih časov. Obhod razsvetljenih in okrašenih ribiških ladij in bark je napravljal globok vtis zavednosti naših ribičev. Njihovo življenje je na morju in jih povezuje z življenjem na suhem le v toliko, da po dnevi šivajo mreže ir. počivajo od nočnega dela. Vendar so delavci, ki so se pridružili splošnemu navdušenju vsega ljudstiM. Zato Pa je bil obhod njihovih ladij še tolike bolj značilen in pomenljiv. Krasen je bil pogled na vrsto ladij, ki sc v naglem teku rezala valove, da so se morali ugibati mogočni sili brnečih motorjev in volji njihovih gospodarjev.
Izraz navdušenega pričakovan so bile tudi baklade v Kopru, Šmarjah, Marezigah, Dekanih, Portorožu, Kaštelu, Murinih in drugih krajih okrož-a.
Zivei 1. maj!
Ze zgodaj zjutraj so igrale budnice vse godbe v okrožju. Tem so se pridružili še zvonovi. V vse te harmonično zlivajoče se glasove, ki so dvigali navdušeno razpoloženje prebivalstva popolnoma spremenjenega Kopra, ki je za ta dan pokazal zelo praznično lice, so pričele prihajati množice iz vsega okrožja po suhem in po morju.
Nad tri ure je trajal dovoz ljudstva iz vseh strani. Pristanišče se je spremenilo v pravo mravljišče ljudstva. Ladje in barke so prihajale, izlagale živ tovor ljudi, godbe, napisov in grafikonov in znova odhajale, da še in še pripeljejo ljud-
stvo, ki je hotelo praznovali prvi maj skupno v središču okrožja v Kopru, Tudi morje je ta dan občutilo, da služi kot cesta za prevoz dolga stoletja zatiranih ljudi. Zalo pa je bilo mirno in tiho. Nemo je prisluhnilo navdušenemu petju tisočev in tisočev ljudstva, katerega so prevažale ladje iz obalnih mest in krajev,
Prostor na bivši jsostaji se je spremenil v velikanski av t opari;. Skoro da ni bilo več prostora za vsa voziki, ki so dovažala po suhem prepevajoče in navdušene množice ljudstva.
Kot za simbolično voščilo so kmetje prav te dni prinesli na trg že svoje prve pridelke: češnje in jagode. Rdeče tudi te kot cel gozd zastav po ulicah.
Pričetek povorke
Na bivši postaji se je sestavila povorka, ki se je naravno nekoliko zakasnila, ker ni nihče pričakoval, da se bo zbrala tako ogromna množica ljudstva.
Povorka je prišla v Koper okoli 11 in pol. V vseh ulicah je že čakalo številno ljudstvo. Po Verdijevi ulici, ki je bila vsa obložena v zastave, zelenje, napise in simbolične znake delavstva, je krenila povorka na čelu s številno skupino zastav. V prvi vrsti zastave vseh treh narodnosti, delavske in tržaške. Takoj za temi so korakale vse športne skupine v športnih oblekah in z zastavo. Za športniki so nesli štirje delavci veliko barvano sliko Stalina in Tita.
Sledile so sindikalne podružnice z okrašenimi grafikoni rezultatov dela. Prva je bila skupina avtopod-jetja «Adria», nato Stil, Fructus, solinarji iz Pirana, ljudstvo Semedele in Lovrečiče iz hrvatskega dela Istre. Majhna vas je to, pa. smo na grafikonu, ki so pa nosili, videli uspehe njihovega dela: 563 oseb je sodelovalo pri prostovoljnem delu.
Prispevali so 3527 prostovoljnih ur, nalomili 300 m3 kamenja in še zbrali 420 litrov vina.
Prihajajo partizani, vojska JA in NZ
Lepo postrojem in s svojimi zastavami na čelu so za tem prikorakali bivši'borci - partizani. Ljudstvo jih je sprejelo z neprekinjenim plasiranjem. Orkan navdušenja je zajel ljudi, ko je lzorakal mimo oddelek vojske JA in naše NZ, ki sta z godbo ter s paradnim korakom prispela na trg. Enak vtis discipliniranega nastopa so napravili gojenci pomorskega tehnikuma iz Pirana u uniformah, pri čemer so nosili nekaj lepo izdelanih modelov letal. Tudi nanje so se vsuli pozdravi ob strani stoječega občinstva.
Fizkulturniki, še sindikalisti, zadružniki in skupine iz vasi
Sledili so fizkulturniki v krojih V polni svežosti mladosti, razigranosti in veselja, saj je ta dan tudi dan njihovega dela, ko hočejo pokazati nenehno voljo za nove žrtve v korist skupnosti. Na žalost so zaradi slabega vremena morali izostati pionirji, ki so prišli v Koper polnoštevilno, toda so se niorali s solzami v očeh vrniti dombi;, ne da bi pokazali svoje sposobnosti.
Zopet so korakale sindikalne podružnice, sRudar, gojenci kmetijske šole, člani kmečke obdelovalne zadruge iz Segeta z velikim grafikonom, ljudstvo iz Sv. Marije na Krasu, Materade z godbo in znova člani najmlajše obdelovalne zadruge «Prvi maj* iz Buj. Nosili so velik grafikon v obliki piramide, na katerem smo čitali naslednje podat, ke: Zadruga ima 157 članov, 19 družin, 145 ha zemlje, 39 ha vinogradov. 295.000 trt, ki že rodijo, 1758 oljčnih dreves, 1936 drugih sadnih dreves, 26 ha poorštne posejane pšenice, 17 ha posejanih s koruzo.
20 ha travnikov, 28 ha nizkega goz■ da, 22 glav živine.
Se so korakale v povorki ikupi-ne za skupino ljudstva vseh krajev okrožja, kalerih pa zaradi prostora ne moremo omenjati. Poudarek tej veličastni povorki, ki je ni de. niti najmanj motil, so bili številni grafikoni z uspehi dela. Prav praznik 1. maja je mejnik delovnemu ljudstvu, ob katerem pregleda vse le uspehe in vse svoje sile. Ni ba-haštvo pokazati na tak način, ampak je tista velika zavednost vzr-ga ljudstva, ko prikazuje s tem uspehe, ki jih je doseglo z lastnim silami.	•
Čeprav je zelo obsežen, je bil Titov trg premajhen, da bi sprejel ogromno množico ljudstva. Na častni tribuni so zavzeli mesta predstavniki ljudskih oblasti, vojske in množičnih organizacij.
Zbranim so spregovorili v slovenščini tov. Beltram, v itarjan-ičini tov. Gobbo Gino in v hrva ščini tvv. Medica Erminij. Vse zbrane je pozdravil v imenu JA komisar odreda. Med drugim je podčrtal, da se tudi vojska pridružuje vsesplošnemu praznovanju ljudstva Istrskega okrožja, ki slavi na ta dan tudi praznik osvoboditve. Po govorih, ki so bili večkrat prekinjeni z vzklikanjem, je vsa množica odšla na obalo pristanišča, kjer so bile tekme motornih čolr- r.
Sprejem pri komandantu VUJA tov. polkovniku Lencu
Na sedežu Vil J A je bil medtem sprejem vseh predstavnikov ljud ske oblasti, sindikatov, športnih in množičnih organizacij, udarnikov in komandanta ter komisarja odreda. V kratkem nagovoru je tov polkovnik Lenac izrekel svoje čestitke nad doseženimi uspehi. Dejal je, da je zelo zadovoljen, in pod črtal, da vsi ti veliki tispehi doka z ujejo, kako je vse ljudstvo v okrožju tesno navezano na svojo ljudsko
I 2»Anabela Buchar: RESNICA O AMERIŠKIH DIPLOMATIH
O O O fj G t fr Ifc %	3 fl €$ 3 fr
da izdelovala.
gre
nJ n"nxSrtl’ 1“ jt t0P°r>« Sta*
‘ aT~*uo1 j0 of5'
»am t0
feutii ,;
^ dela,,..	ko,:o	50 t0
% !etie,i »mo*' Tiem °dM'
(“i) , nt.ip J- • *!a
»I-,
*!i
VaT 50
sem v tovar-sporočili, in
u . "MUink, ■** Poi'elitije vola’°ym rt rujih delav-0 nke. Deinr ollrar”b* naše
'bt. \rt"«»;n0 ? ?m° po 12, I4-keJ Deiali urteloval;
16
»o n »Pal;	od	«tru-
!«ti-
-kaj Ur »mo kar v t0varni
””o.Z°Va “e-
'itkr
Khše,
*n
»j.
zniagj
n°s tov. Sta-
Pr*PetjaI
Prek
-o težkih
»»daj v'tZ‘ja!\nas ie k v P°00j,h miru nas
življenju in državnem delovanju iste možnosti, da realizirajo svoje tvorne sile ter imajo ista odgovorna dela kot Rusi.
V poslaništvu so mi pravili, da izkoriščajo sovjetske žene, ker jih s silo tirajo na delo v podjetje in tovarne. Zlasti tedaj, ko sem odšla iz poslaništva da bi zavzela v sovjetskem življenju stoje mesto, sem videla, da imajo edino žene Sovjetske zve. ze iste pratuce kot moški in to ne le po zakonu, temveč v praksi. Samo tu imajo žene za enako delo enako plačilo in imajo priliko, da zavzamejo najodgovornejše jaoloiaje. Nikjer na svetu ni tako visokega odstotka žena, ki bi delovale v medicini, znanosti. umetnosti, literaturi kot v ZSSR.
Seznanila sem se z desetinami žena, ki imajo odgovorne položaje na različnih življenjskih področjih. Med mojimi znamkami je znanstvenica ■ nagrajenka stalinske premije, nosilec Leninovega reda jn Delavske rdeče zastave. Zaradi svojega znanstvenoraziskovalnega dela je postala znana po vsej Sovjetski zvezi, toda še vedno najde dovolj časa Za vzgojo svojih dveh otrok.
prav tako pelje k zmagi. Rešil nas Se nemškega suženjstva. Nisem član komunistične partije, toda živeti pod vodstvom takega voditelja je posebna pravica, n a katero sem ponosen. Vidite, zaradi tega ulsi portret tovariša Stalina pri nas na najlepšem mestu*.
V ministrstvu za zunanje zadeve so mj pravili, da živijo sovjetski ljudje u neprestanem strahu pred sovjetsko tajno policijo. Tudi to se je izkazalo za laž. Na osnovi lastnih opazovanj in številnih razgovorov z ruskimi ljudmi sem sc prepričala, da se oni smatrajo za svobodne in da so tudi sfobodni. Oni smatrajo, da je njihovo država pravična, kar tudi je.
Zvedela sem, da ne more ponoči spati brez skrbi le majhno število sovjetskih državljanov, ki bi rado obogatelo na račun svojih sodržavljanov. Vedo namreč, da bo sovjetsko pravosodje kriv-
ce neizogibno našlo in jih tudi kaznovalo.
Vedela sem, da kaznujejo piav tako strogo tiste državljane, ki skušajo izdajati koristi sovjetske države, kar se pa redko dogaja. Videla sem tudi, da mirno spijo pošteni sovjetski ljudje, ki sestavljajo ogromno večino prebivalstva. Čutijo, da imajo vse pravice in vso svobodo, ker država budno čuva njihove interese od izdajstva in izkoriščanja zločinskih elementov.
V ministrstvu za zunanje zadeve so mi pripovedovali, da Rusi izkoriščajo druge narodnosti. Sama sem se prepričala, da je Sovjetska zveza edina država na svetu, kjer ni narodnostna enakopravnost zajamčena le z zakonom, nego se ta tud; t> življenju dejansko izvaja.
Vsi sovjetski državljani brez razlike vere, narodnosti in barve kože imajo enake pravice in enake dolžnosti. Za različnimi mi-
zami v resiavrantu sedijo Mongoli in Kazahi, Ukrajinci in Židi,	Rus;	in Armenci.	Vsi so večerjali v	isti	dvorani,	vsak se je
veselil po svoje in se čutil del celote. Vrata tega restavranta so bila odprta za vse ne glede na	to, ali so	bele ali	rjave kože,
ne	glede	na	kakršne	kolj nacio-
nalne predsodke. Neki Armenec, ki je sedel z Rusom pri uečerji, se je prerekal z njim, kje je boljše podnebje - ali v Moskvi — ali u Erevanu, Prerekala sta se tako glasno, da je bilo slišati po vsej restavraciji. Nato sta Začela razpracljati o ruskih in amen-skih dobrih straneh in zdelo se
bo zak‘Pela vroča kri patriotsko nastrojenega Kavkaza. Prepri(ana sem bila, da se >osta začela biti s pestmi. Spor le bil tako glasen, da je vzbudil zanimanje Vse dvorane in ravnatelj restavracije se je pri-“e ze vznemirjati. Na to sem vi-ela, kako sla sj ssovražnika»
segla v roke, Rus je dvignil čašo erevanskega konjaka in Armenec je dvignil čašo moskovske vodke. Armenec je pil na zdravje Moskve, a Rus na zdra-je Erevana.
V sovjetskem gledališču sem slišala znamenito pevko Tamaro Hanum. Ona poje narodne pesmi šestnajstih narodnosti in vsako pesem poje v narodni noši tega naroda. Zdela se mi je kot simbol svobodnega življenja, ki ga imajo srednjeazijski narodi v Sovjetski zvezi. Njene pesrnj so izzvale burne aplavze, Zlasti, prt ruski publiki kar jasno izjlriču-je o tem, da smatrajo narodi Sovjetske zveze kulturo vseh sovjetskih narodov za svojo lastno kulturo. To je tudi pričalo, kako so navdušeni za kulturo drugih narodov in kako jo spoštujejo.
Sama sem videla, da imajo narodi vse Sovjetske zveze v filmu, v umetnosti, v literaturi, v znanosti, p športu, v političnem
oblast. Izrekel je zahvalo tudi vojski in sporočil, da je pravkar prejel od glavnega poveljstva armije sporočilo, da je odred, ki je na tem ozemlju, najboljši!
Sledila je pogostitev udarnikov in ostalih navzočih,, pri kateri je tov. polkovnik L&nac •. nazdravil vsem nad doseženimi delovnimi uspehi. Med prepevanjem borbenih pesmi in v tovariškem razgovoru s prisotnimi je tov. polkovnik pokazal posebno zanimanje za delo udarnikov.
Nastop fizkulturnikov na novem stadionu
Napovedani popoldanski množični telovadni nastop je nekoliko zakasnil dež, ki je pričel padati precej na gosto. To pa ni prav nič skalilo veselja in navdušenega razpoloženja množice. Nasprotno Ljudje so med seboj pogovarjali, da bo prav za vse, ker bo laže rasla trava, krompir, koruza in drugo. Ni bilo mislitif da bi v takem nastopili naši najmlajši pionirji. Med tem je dež prenehal in je celo sonce posijalo skozi oblake. Mikrofon je napovedal, da bo nastop ob 5. Vsa ogromna množica se je zgrnila na novi stadion, kjer naravno niso vsi našli primernega mesta. V velikanski živ obroč je nad deset tisoč gledalcev zaprlo fizkultumike. Komaj tretjina m.mifestantov je odšla iz mesta, drugi pa so ostali po raznih zabaviščih.
Prvi je nastopil oddelek vojske in za njim oddelek NZ. OboH so bili deležni viharnega ploskanja gledalcev. To su zaslužili, saj so izvajali srp ir težke simbolične va je s puškami zares precizno.
Za njimi so nastopili dijaki vseh gimnazij skupno z gojenci pomorskega tehnikuma. V prostth vajah so prikazali barve jugoslovanske trobojnice.
S prostimi vajami so nastopile tudi naraščajnice, s posebno točko tudi naraščajniki. Obe skupini sta želi Vihar navdušenega priznanja.
Po končanih nastopih na stadionu je bil na Titovem trgu koncert godb in združenih pevskih zborov, ki je dovedel ljudsko navdušenje do vrhunca. Slavnostni del sporeda je bil s to točko zaključen.
Sledila je prosta zabava na raznih krajih mesta, ki je trajala do pozne ure. Se po polnoči so kamioni odvažali prepevajoče in od navdušenja prekipevajoče ljudske množice na njihove domove!
GLEDALIŠČE'
v KOPRU
I
Četrtek 5. maja ob 20
B. SMETANA: ((Prodana nevesta«
Petek 6. maja in sobota 7. maja ob 20
B. SMETANA: ((Prodana nevesta«
Nedelja 8. maja ob 15
B. SMETANA: ((Prodana nevesta«
Nedelja 8. maja ob 20
V. A. MOZART: «Figarova svatba«
Ponedeljek 9. maja ob 20
V. A. MOZART; «Figarova svatba«
Kam hoče priti?
Ze nekaj čar-a hodi tukajšni odvetnik Ponis pogosto po raznih uradih in išče podatke, ki se nanašajo na imovino znanih fašističnih zločincev in sovražnikov ljudstva, ki so prišli ob oblast in ki jin je ljudstvo že davna j obsodilo. S tem si hoče morda odvetnik Ponis pridobiti kake zasluge za tiste ljudi, ki so direktno odgovorni za vsa razdejanja, katera so morali pretrpeti evropski narodi in v prvi vrsti ljudstvo našega okrožja.
Ce si namerava dr. Ponis ustvariti zare.s položaj in sloves poštenjaka naj da na razpolago svoj razum in svojo poklicno sposobnost delovnemu ljudstvu. V nasprotnem primeru ga bo delovno ljudstvo cenilo po tistih, katerih koristi skuša danes zagovarjati.
filsSov JaniioBlir
Pii iu na ceiiii .marje - M vas
Na gradnjo ceste Smarie-Nova vas je šla nedavno skupina mladinske brigade «Branko Babič«. Tam je delala 15 dni in dala s svojo prisotnostjo ter zglednim požrtvovanjem pobudo za marsika. tero iniciativo. Tudi to pot naši mladinci nieo žtedili s svojimi silami. ZaJ,-i ni čudno ,da so dosegli hvalevredne in zavidanja vredne uspehe. S tem so zopet pripomogli k okrepitvi našega gospodarstva,
S trdim in vztrajnim delom so nakopali 304 n;3 cestnega gramoza, kakor tudi 269’ 38 mS zemlje, katero so nato še odvažali na daljavo okoli 20 metrov. Pri delih za utrditev škarpe so zaznamovali 211' 87 m3 aktiva. Vrednost celotnega dela naših mladincev znaša najmanj 113.543 lir.
Pri pomanjkanju delovnih sil v Istrskem okrožju, kjer ni brezposelnosti. običajne bolezni kapitalističnih dežel, pomeni ta uspeh na-ših brigadnikov kamen več pri gradnji velike stavbe, ki blesti pred očmj našega ljudstva!
(Nadaljevanje sledi)
MLKULTUKM NABTOR NA NOVEM STADIONU. V- KOPRU,
Z našega tradicionalnega
na novem stadionu „Prvi mai" pri Sv. Ivanu