t Kmet, dclnvac
!i» obrlnik noj bodo narodu vodnik t
SE
ji.
Izhaja »ako sredo. Naročnina: za celo leto Din 30'-za pol leta „ IS"— za inozemstvo za oelo leto Din S0°— Inserati po taritu. - Pis menim «praianjem na| se priloži znamko za odgovor. — Netrankirana pisma M ne sprejemajo.
Kmetski
Vsakdo ▼»▼■) vse sadove svojega dela In marljivosti 1
Glasilo »Slovenske Kmetske Stranke1
IE
IE
Rokopisi m m vračajo. — Plača in toil sa v Ljubljani. — Uredništvo in uprava J* v Ljubljani v Kolodvorski ulici it. 7. — Telefon »ter. it. 2506. — Račun pri poitni branilniei it. 14.1M.
Ogledalo za pokvarjeno gospodo.
Demokratska »Orjuna« o demokratih. — »Zajedale! in parasiti«. — Klerikalci v pravi luči. — Izjava dr.
Stanovnika. — Kakšna je pokvarjena gospoda. — Kmetje, skupaj!
i.
Začnimo s takozvanimi »napred-njaki« ali »demokrati«, kakor se danes tako zaradi lepšega imenujejo nekdanji liberalci.
Nobenega dvoma ne more biti o tem, da so liberalci ali demokrati bili duševni očetje in veliki podporniki »Orjune«, to je organizacije, ki izdaja tudi svoj list istega imena. V listu »Orjuna« z dne 14. maja t. 1. pa beremo to-le:
»Poslednje čase se po naših listih ... mnogo piše o potrebi ustanovitve naprednega bloka ... Snovalci »naprednega bloka«, ki bi bil v resnici zmožen postaviti se po robu do najzadnje potankosti izdelanemu klerikalnemu aparatu, pa morajo biti možje širokih pogledov, povsem neosebni in jim mora biti namen njihove akcije daleko višji nad sleherno osebnostjo, ker je sicer spričo sedanjega položaja v naprednih vrstah (kakšen mora pač biti ta položaj?! op. ur.) gotovo, da se akcija ne bo posrečila ... Kajti da so v naših naprednih vrstah možje, ki so si s svojim delom stekli vse preje kakor zaupanje naprednih volilcev, to ni potreba posebej omenjati. Njih imena zamore sleherni čuti, čim se le malo spusti v razgovor z naprednimi sloji naroda..., ki znajo dobro presoditi, kdo je njihov resnični prijatelj in komu je rodoljubno delo za usodno in napredno stvar zgolj figovo pero, pod katerim krije svojo samoljubnost in egoistično polnjenje lastne denarnice. S temi možmi je treba razčistiti račune in jih izrezati kot nadležni in nad vse opasni tur iz telesa slovenskega naprednjaštva, ki sicer ne bo nikdar pokazalo odločnega odpora, dokler bodo sedeli na njegovem vratu ti zajedalci in paraziti.«
II.
Drugo ogledalo pa je postavil g. dr. Stanovnik pred klerikalce.
Stvar je sledeča:
G. dr. Stanovnik, sin bivšega državnega poslanca SLS Stanovnika iz Horjula, je bil dolgo vrsto let vnet pristaš SLS in je bil za časa županovanja ranjkega dr. Periča celo ljubljanski podžupan. On je torej že moral uživati precejšnje zaupanje pri voditeljih SLS, kajti spadal je celo sam med voditelje. Nesreča pa je hotela, da je pripa-
dal takozvani krščansko - socialni struji v SLS, kateri pripada tudi dr. Gosar. Med krščanskimi socialisti in med »bankirji« pri SLS pa vlada že leta in leta hudo nasprotje, ker se »bankirji« boje, da jim ne bi krščanski socialisti zrastli čez glavo. SLS je to nasprotje sicer vedno tajila, ampak obstojalo pa je to nasprotje le, in kot prva žrtev tega nasprotja je padel dr. Stanovnik.
Pa poslušajmo, kaj pravi dr. Stanovnik sam o tej zadevi. V razgovoru s poročevalcem zagrebških »Novosti« je rekel:
»Že dve leti se vodi ogorčen boj proti mojemu očetu g. Ivanu Sta-novniku, bivšemu narodnemu poslancu, ki se kot poljedelec ni hotel pokoriti vsem željam ljubljanskih mogočnikov. (Kmetje, ali razumete? op. ur.) Kot povod za nastop proti njemu so vzeli spor med njim in današnjim župnikom, kateremu se je moj oče zameril. Razumljivo je, da sem kot sin ostal na njegovi strani, a to ne samo iz osebnih, ampak tudi iz načelnih razlogov. Boj se je pozneje prenesel na mene in na naše prijatelje (t. j. krščanske socialiste, delavce, op. ur.), tako da se danes vrši borba med levico in desnico v Slovenski ljudski stranki. Zapretili so mi (namreč »bankirji«, op. ur.), da me bodo izključili, če ne podam ostavke na vse svoje funkcije v stranki. Jaz sem to storil v želji, da se ta boj konča v stranki sami. Umaknil sem se vse dotlej, dokler bo na površju sedanje vodstvo stranke z dr. Korošcem na čelu. (Lepa zaupnica! op. ur.). G. dr. Gosar, bivši minister za socialno politiko, je naš dober prijatelj, toda on se ne udeležuje tega boja (ker se ga iz težkih razlogov ne more, op. ur.). Večkrat je zahtevala ljubljanska organizacija SLS, naj bom jaz kandidiran kot nosilec liste pri oblastnih volitvah v mestu Ljubljani. Na pritisk vodstva stranke sem se moral umakniti (! Lepa »demokracija je to! op. ur.), dočim drugi naš prijatelj, g. Fran Terseglav, glavni urednik »Slovenca«, ni bil izvoljen (ker so ga kandidirali nekje zadaj, op. ur.). To je zahvala dr. Korošca za to, da sem mu priboril pri skupščinskih volitvah ljubljanski mandat! Glavni krivec našega spora je duhovnik g. Fran Gabrovšek, glavni tajnik SLS (tu se g. dr. Stanovnik moti
— »krivci« so drugje. G. Gabrovšek je samo orodje. Op. ur.). Izstopil sem iz gerentskega sosveta, ker je stanje ljubljanske občine obupno in so nove volitve nujno potrebne.«
Na vprašanje, kaj pravzaprav žele krščanski socialisti, je dr. Stanovnik resolutno odgovoril:
»Da v SLS zopet zavlada demokracija in da izgine klerikalizem, ki je vtelešen v samovladi duhovščine. V naši stranki odločujejo zdaj samo duhovniki. A mi hočemo, da program SLS postane stvarnost!«
O dr. Stanovniku gotovo ne more nihče dvomiti, da ne bi bil dober katoličan (vsaj je po ženitvi v sorodu celo z ljubljanskim škofom! op. ur.). Kljub temu pa so ga »bankirji« in tista garda, ki stoji za »bankirji« SLS nekje v Ljubljani in kateri se mora pokoriti tudi ljubljanski škof sam, brezobzirno potisnili iz vrst SLS, ker se ni hotel slepo pokoriti diktaturi, ampak je zahteval, naj zavlada tudi pri SLS svobodna volja volilcev! Toda tista gospoda, ki komandira SLS z ljubljanskim škofom vred, ne pozna demokracije, ampak samo slepo pokorščino, kakor je tudi njej po štatutu zapovedana.
Kmetje in delavci, zlasti delavci, ki ste organizirani v SLS! Ali Vam bo pojasnilo dr. Stanovnika odprlo oči?
III.
Pred dobrim tednom se je mudil dr. Korošec v Zagrebu. Tam se je celo popoldne pogovarjal s hrvaškimi federalisti in drugimi Radi-cevimi nasprotniki. Takrat je gospoda sklenila, da nastopi tudi »hrvaška ljudska stranka« (t. j. klerikalna) pri prihodnjih volitvah proti Radiču. Tako so poročali časopisi, med temi tudi »Slovenec«.
Mi bomo pa nekoliko natančneje pogledali, kaj pomeni ta sklep.
Znano je, da sb sklenili radičevci v zagrebški oblastni skupščini celo vrsto zakonov, ki pošteno obremenjujejo bogataše, zlasti zagrebške velehanke in veletrgov-ce, na korist kmetov. Zaradi teh sklepov, ki se prav debelo tičejo še debelejših zagrebških denarnih žepov, so dvignili zagrebški bogataši silno gonjo ne toliko proti Radiču osebno, ampak proti kmečkemu pokretu sploh, ki ga slučajno
vodi Radič. Položaj je danes torej na Hrvaškem tak, da stoji na eni strani organizirana kmečka masa pod Radičevim vodstvom, na drugi strani pa mestna pokvarjena gospoda s svojimi bankami.
V tem boju so se hrvaški klerikalci postavili javno na stran ve-lebank, na stran velekapitala in na stran mestne pokvarjene gospode proti kmetom in proti kmečkemu pokretu za svobodo in za osamosvojitev kmetov!
Kar so pa naredili klerikalci na Hrvaškem, to delajo tudi v Sloveniji. Dr. Stanovnika so pritisnili ob zid, ker se je postavil na kr-ščansko-socialno, t. j. na delavsko stran — to pove dovolj.
Proti Radiču pa hujskajo pri nas zato, ne da bi se bali Radiča osebno, ampak, ker se boje svobodnega kmeta, ker se boje, da kmet ne bo hotel biti več večna molzna krava za gospodo, če se osamosvoji, ampak da bo sam hotel vzeti vladne vajeti v roke proti pokvarjeni gospodi!
IV.
Da so naša prejšnja izvajanja popolnoma točna in pravilna, dokazuje tudi nedeljski »Slovenec« v članku »K občinskim volitvam«.
Tam pravi glede kandidatov za občinske volitve: »Z vso skrbnostjo izločimo take, ki hočejo potom naše stranke priti do častnih mest (ta morajo namreč ostati v rokah »bankirskih« komandantov SLS! op. ur.), dasi po svojem prepričanju in življenju niso popolni naši pristaši.«
Kaj se to pravi? Kdor po svojem življenju ne spada v katoliško stranko, pač ne more biti pristaš katoliške stranke, ali ne? Toda dr. Stanovnika, ki je pač zelo veren in krščanski mož, so vseeno potisnili ven! Zato si tega »Slovenčevegac stavka ne moremo tolmačiti drugače kot tako, da smejo biti postavljeni za kandidate SLS pri občinski volitvah ne toliko dobri, pametni in l-azumni gospodarji in možje, ki se nikogar ne boje kot Boga, ampak samo taki možakarji, ki se bodo brezpogojno pokorili ljubljanski klerikalni komandi, ne glede na to, ali je to za občine in za občinsko gospodarstvo dobro ali pa ne. Glavna stvar je pasja pokorščina, pamet in razum naj pa vrag vzame.
Razširjajte zavest o potrebi kmetske politične samostojnosti!
tmmm nummH1 iiih««IIII -irrimiiM.ii.iw...■■m .... .. *	_____*____J.______
Druga farbarija, ki jo beremo v istem članku »Slovenca«, je pa tale: »Somišljeniki vseh stanov morajo imeti v kandidatno listo zaupanje.«
To se res prav lepo sliši, samo to je vrag, da tega nikdar na svetu . ni bilo in bržkone tudi ne bo, da bi bili vsi stanovi zadovoljni. Med vsemi stanovi obstoje večna nasprotja, ki se dajo pomiriti le od časa do časa s kompromisi. Kmetje bi radi drago prodajali in ceno kupovali, obrtniki pa tudi. To ne gre vkup kar tako gladko. Toda tam, kjer so kmetje v ogromni večini, bi bila pa naravnost blaznost,

če se kmetje ne zedinijo in organizirajo kot kmetje, da dobe sami večino in z večino vred tudi vso moč v svoje roke!
In to hočemo mi: Kmečka večina naj se zedini v naši organizaciji in naj se postavi kot en mož proti pokvarjeni gospodi! Kmečka večina ne potrebuje prav nobene slepe pokorščine pred pokvarjeno gospodo, ne potrebuje prav nobene komande in prav nobene diktature! Kmetje lahko zavladajo sami nad pokvarjeno gospodo in ta se naj pokori volji kmečke večine, ne pa narobe!
P.
v ljubljanski oblasti.
(Govor obl. poslanca tov. Zupančiča.)
»Napredna fronta" , ali »Napredni blok"?
Zadnje čase se je v naši slovenski javnosti mnogo govorilo in pisalo o takozvani »napredni fronti«. Culi smo glasove za, culi smo jih proti. Treba je, da spregovorimo o'tem tudi mi in sicer čisto določno;
Predvsem moramo vedeti, kaj naj bo to, »napredna fronta«? Danes je to neko geslo, ki nima nobene pozitivne vsebine. Če naj bo ta »napredna fronta« samo nek skupni volilni il&stop vseh nekle-rikalnih strank v Sloveniji, moramo takoj povedati, da je to odločno premalo. Dogodki letošnjega leta v državi in v Sloveniji že sami po sebi priporočajo in celo nujno zahtevajo združitev vseh nekleri-kalnih Slovencev na jasno določeni pozitivni osnovi. Ko so letos naši slov. klerikalci vstopili v vlado, so se takoj pokazali v vsej svoji naturi. Javnost so potom časopisja varali o »velikih uspehih«, ki so jih dosegli za Slovence. Danes se že jasno vidi, da teh »uspehov« nikjer ni. Svoje politične nasprotnike so preganjali, kakor so bili to vajeni delati na Kranjskem pred svetovno vojno.
V državi so sankcijonirali korupcijo, ker so v Beogradu osvobodili obtožene korupcijoniste, sankcijonirali so volilna nasilstva, ker so glasovali v parlamentu proti obtožbi ministra Maksimoviča. Skratka, pokazali so se na vsej črti kot nemoralna stranka, ki ji za narod, ljudstvo ni nič. Kar so dosegli, so dosegli samo za svojo stranko. Dali so svoje glasove za izplačilo 42 milijonov črnogorskim princem, niso pa znali vrniti Sloveniji niti ene pare od naših deželnih doklad, ki so jih 1. 1919 sami podržavili. S to svojo amoralno politiko so umazali znova slovensko ime pred Hrvati in Srbi in pred vsem svetom. Spravili so Slovence še ob zadnji košček ugleda. Vse to naravnost zahteva ne samo neke meglene »napredne fronte«, temveč naravnost, recimo »Naprednega bloka«, z zelo pozitivno vsebino. Takšno politično sodelovanje neklerikalnih strank v Sloveniji pa more sloneti le na sledečih načelih:
1. Jasno in odkrito mora priznavati slovenski narod v obče in v tej državi, še posebej. Takšen blok bi moral biti najbolj jaka
obramba Slovenstva in Slovencev sploh pred vsakoršnim izkoriščanjem ter mora priboriti Slovencem zopet njihovo pošteno ime.
2.	V političnem pogledu mora zastopati najdoslednejšo demokracijo, to je popolno suverenost naroda in sodelovanje vseh delovnih stanov v javni upravi na temelju popolne enakopravnosti in enakovrednosti.
3.	V socijalnem pogledu mora priznavati kmetsko in delavsko ljudstvo kot jedro naroda in kot nosilca vsega narodnega materi-jelnega in duševnega življenja. Šolana gospoda naj temu kmetsko-delavskemu narodu služi v velikih njegovih stremljenjih, da se v njegovem smislu preuredi i država i družba; to je, da se bori za zmago kmetsko-delavske demokracije in narodnega sporazuma.
Za takšen »napredni blok« smo odkrito in z vso vnemo! Vsaka drugačna »napredna fronta« je fraza. Treba preiti od prazne besede do pozitivnega dejanja!
Takšen »napredni blok« naj omogoči sodelovanje vseh neklerikalnih Slovencev v boju proti nepoštenosti, politični nemorali in izkoriščevalcem vere in cerkve, to je klerikalizmu, toda za javno poštenje, za Slovenstvo, za gospodarsko vzajemnost vseh delovnih stanov na temelju naše programa-tične kmetsko-delavske ideologije.
prosimo tiste, ki se s to našo programatično zamislijo strinjajo, da se oglasijo.
Mi smo tedaj za skupen nastop vseh neklerikalnih Slovencev, toda le na temelju zgoraj navedenih programatičnih točk, ki so pozitivne vsebine in ki vsakemu ne-klerikalnemu Slovencu omogoču-jejo resnično sodelovanje ter so mu garancija za vse tisto, kar mu more biti kot Slovencu in kot človeku najbližje.
Tistim, ki toliko govore o »napredni fronti« brez natančnejše označbe njene vsebine, gre sedaj beseda! Mi smo izpregovorili!
Ženske in moške NO&AVICE najfinejše kvalitete po nizkih cenah pri FRANCU PAVLIN, Ljubljana, Gradišče štev. 3.
Visoka zbornica! Gospod referent je rekel, da se bodo v proračun postavili zneski za vzdrževanje cest saj v tolikem obsegu, da se bodo naše ceste spravile v tako stanje, . v kakršnem so bile prej. I Gospodje! O tem vprašanju je treba natančnega programa, tukaj je treba natančno navesti, kako si misli stavbeni urad izvrševanje teh del. Kakor smo slišali od gospoda referenta, je imel bivši kranjski deželni stavbeni urad 38 inženirjev in 3 uradnike. V ljubljanski okolici je pa zelo veliko inženirjev, ki bi se dali lahko uporabljati v ! stavbenem uradu. Ako se hoče ! tem vprašanju doseči pozitivnih uspehov, bo treba ugotoviti način, kako se izvršijo dotična dela in za-j to je neobhodno potrebno strokov-' njakov.
Denar za ceste.
Gospodje! Veliko krivic se nam je zgodilo od strani Beograda, celo takrat, ko smo bili Slovenci zastopani v vladi. Takrat bi lahko šel zastopnik Slovencev od enega do drugega ministrstva ter poskušal doseči podpore za ona dela, ki so pri nas najbolj važna. To je najbolj žalostno dejstvo, da rojak ni vedel, kaj je pri nas najbolj potrebno. Kot opravičilo trdite, da ni bilo kredita radi tega, ker ni bilo dokazov, da potrebujete denarja. Ko se lotimo prvega svojega proračuna, moramo na vsak način postaviti bazo, osnovo za svobodno in uspešno gospo-, darsko delo. Treba bo, da prispevamo za stavbeni urad za vodne in električne naprave vsaj vsoto 50 tisoč dinarjev, toda to bi bilo le za prvi začetek. Misliti moramo na ce-; lo Slovenijo in radi tega bi predlagal, da se naprosi mariborsko oblast, da daje tudi 50.000 Din. Predlagam, naj se skličejo v stavbeni urad strokovnjaki, da se jih vpraša za svet. Prišli bodo radi in brezplačno bodo podali svoj nasvet, j Nadalje prehajam k cestam. Cestno vprašanje je, kakor vidimo v tem proračunu, važna točka. Rad verjamem, gospoda, da mora biti dovolj izdatkov določenih za navadna formalna dela. Toda danes moramo, gospoda, računati s tem, da 'so naše ceste bile 12 let zanemarjene, to je od 1. 1914. Prestale so ves čas vojne, o katerem vemo, da v njem ceste veliko več trpe, kakor v normalnem času. To so vsi razlogi, ki dado misliti; z navadnim vzdrževanjem cest jih ne bomo spravili zopet v red. Kajti, gospodje, cest ne bomo morali samo vzdrževati, ampak treba jih bo popolnoma popravljati. Kakor vi vsi veste, je profil ceste v normalnem stanju tak, da je v sredi izbočen navzgor ter se na obe strani znižuje. Ako pa pogledamo naše ceste, vidimo, da se niso izbočene navzven, temveč navznotraj. Ceste, ki so bile pred vojno široke do 12 m, so dandanes na obeh straneh poraščene s travo, tako, da se dva voza težko srečata. Tukaj ne bo treba subvencije v zne-jsku samo 3 milijonov, treba bo še
drugih 3 milijonov za pomožne delavce, da bodo storili ono, kar se je 12 let zanemarjalo. Da se jih spravi v normalno stanje, bo treba napraviti nove plasti, navoziti gramoza. Ako hočemo spraviti naše ceste hitro v red, potem bo treba več izdatkov. Kajti ne smemo dolgo časa čakati, ker veste, da ceste v abnormalnem stanju hitro razpadajo, kajti namesto, da bi voda curljala na obeh straneh v jarke, teče po sredi ceste kar v strugah, ki razjedajo, trgajo, premočujejo blato, vse to povzroča, kakor veste, hitri razpad cest. V tem oziru torej je potreba veliko več investicij.
Potrebne investicije.
Pri cestah bo treba brezdvomno takoj v početku večjih investicij. Mi bomo dali zanje prvo leto sicer 20 milijonov Din, drugo leto že manj, tretje leto še manj, v četrtem letu pa bodo naši prispevki postali normalni. Če bomo šli pa danes s tako malimi izdatki nad ceste, pa s to ubogo vsoto cest ne bomo popravili, ampak le poslabšali, ker ta vso-tica nikakor ne bo zadostovala. Izjavljam, da nisem govoril tega radi 'demagogije, ampak samo s strogo strokovnega stališča. Samo investi-i ranje večje vsote za ceste nas bo obvarovala pred gospodarsko nesrečo.
Kako dobiti denar?
Izjavljam, da nikakor ne mislim, da bi ta denar iz tal izkopali. Zato mi pa dovolite, da Vam tudi svoj tozadevni nasvet glede financiranja povem. Častita zbornica! Če hočete poslušate moje bseede, Vam bom svetoval, kakor bi prišli za najnujnejšo popravo cest do denarja. Stavil sem predlog na oblastni odbor, da bi ta izposloval od centralne vlade, da bi ta odstopila avtomobilski davek oblasti. Avtomobilski davek je upeljan v vseh modernih evropskih državah, ampak povsod je tudi tako, da se ta avtomobilski davek uporablja tam, kjer se pobira. Danes sta gospod poročevalec dr. Adlešič in za njim g. dr. Kramer že jako veliko govorila o avtomobilnem prometu na naših cestah. Popolnoma se jima priključujem. Če hočemo imeti avtomobilski promet na naših cestah, moramo imeti tudi ceste v takem stanju, ki odgovarja avtomobilski potrebi. Ves avtomobilski davek naj se uporabi za vzdrževanje cest. V naši oblasti je nad 1500 avtomobilov. (Poslanec dr. Kramer: »Okrog 3000 jih je.«) Pa naj jih bo 3000. Tukaj imamo dobrih pet milijonov dinarjev dohodkov iz avtomobilskega davka, katere boste gospodje, lahko uporabljali za ceste. To je en vir dohodkov pri tem poglavju in te dohodke bi lahko oblast prav poceni dobila zase. Potem bi se avtomobilski promet še vse bolj razvil, le poglejte, kako je razvit ta promet v sosednji Italiji, kjer imajo dobre ceste. Pri nas pa tudi oni ljudje, ki bi si sicer lahko kupili avtomobile, ne kupujejo avtov ravno
j. J.
radi razoranih naših cest. Pravijo, tejša bo. Če bodo v Bohinju, na vinograde in polja. SLS se je vsed-
čemu si pa bom kupil avtomobil, če pa nikamor ž njim ne morem. Če bi bile pa ceste dobre, bi se naš av-I tomobilizem podvojil, da potrojil in 1 od tega povečanja bi imeli tudi več-I je dohodke na avtomobilskem dav-davku.
Glede podržavljenja naših cest ie Slovenija prav mačehovsko odrezala. Podržavile so se bosanske in vojvodinske ceste, ceste v Sloveniji pa so ostale kot so bile. Naše ceste so se pustile na strani, tako da niso ceste niti od države vzdrževane in da tudi ne dobimo deželnih doklad na ceste nazaj. To je zelo pereče vprašanje, katero bo treba čimprej rešiti. Naša prva zahteva bodi, da nam vrne država dolžnih 16,000.000 Din, ker ta vsota nam absolutno pripada.
Železnice.
Kar se tiče železnic, sem pa jaz mnenja, v nasprotju z g. poslancem Kramer-jem, da se bodo iste tudi pri nas gradile. Kajti gradnja železnic je uzakonjena in je vsebovana tudi v ameriškem Blairovem po-
Bledu in drugod mnogo zaslužili obrtniki, trgovci in posestniki, bo nastalo v teh krajih splošno blagostanje, ki bo vir dohodkov tudi za našo oblast. Zato smatram za pogre-šeno, če se tej panogi ne posveča tista pozornost, ki jo zasluži. Vemo, da se naša država trudi, da bi se pritegnil dotok tujcev na naše Pri-morje. Toda pozabiti ne smemo, da bodo tujci zahajali v naše kraje samo tedaj, če jim bomo nudili vse tiste ugodnosti, ki jih jim nudijo druge dežele z urejenim tujskim prometom.
Končno bi rekel samo še to, da bi bilo vendar dobro, če bi ta zbornica enkrat složno glasovala. Sprejmite malenkostne manjšinske predloge in vsa zbornica bo enodušno glasovala za tako važno poglavje, kakor je to.
Dopisi.
la z obljubami h koritu in to vse na račun nevarnosti za vero. — Fr. Verbovšek.
Sv. Krištof. V noči od <11. maja na 12. maja nam je uničil mraz vinograde, povrtnino, krompir, fižol e tutto quanto. Posebno vinogradi in brajde so hudo trpeli, ker je škoda nepopravljiva. Zanimivo je, da je bila slana samo v gotovem višinskem pasu. Do približno 50 m (rel. višine) brez in višje kot 100 metrov zopet brez mraza.
Sv. Vid niže Ptuja, ^ana iz leta 1926 z dne 6. in 7. avgusta še ni ozdravljena od katastrofe v vinogradih in na polju, vsled česar nam je bilo prikrajšano preko polovice na življenjskem imetju. Dohodek v vinogradu je bil popolnoma uničen, tako da je marsikateri Haložan moral s svojo familijo preko zime brez koščka kruha in krompirja preživeti. Posebno so trpeli viničarji. Shrambe živeža prazne, slabe obleke, brez zaslužka, a v hiši 3 do 5 mladoletnih otrok. Gladna in gola deca je komaj pričakovala toplo pomlad. Odrasli smo šli na delo, da si priskr-
štajersko.
____________________________________Št. Peter pri Mariboru. Cesta
sojilu. Nadalje pa je gradnja naših Št. Peter - Ložane se začne graditi
železnic tudi nujna iz strategičnih in se je že razpisala oddaja za dela ______
ozirov. Naše nove železnice so več' in sicer za prvi kos ceste. Upanje bjmo -jve-a in da prislužimo toli-ali manj vprašanje vojaške uprave, je, da bo prvi del ceste od Lorber- ko da nage do]gove5 koje smo mo_ ki bo imela pri njih pač odločilno ja do Sandeja otvorjen se letošnjo mU lansko leto napraviti radi na_ besedo.	'	j jesen. »Slovenski gospodar« je pri- bave semena in nakupa življenskih
7*	braip	Inesel v ?adnjl steV1 ! ST? H potrebščin, poravnamo. Napravili
Za poplavljene kraje.	! proslavlja zasluge posl g. Žebota in	lepe' nPagrt toda nePnaden
Da izrečem se eno besedo o lan- sedanjega gerenta dr. Vebleta za to z ngm je yge dr] Dne 12 skih poplavah v polhovgrajskem Cesto (ki je se komaj 14 dni ge-i -a 1927 -ut • -e nepri5akova-pogorju, v Žireh in v Medvodah. rent). Znano je, ko hko časa je SLS i nQ mrzel mraz Jobein yga rodna Nujna potreba je, da se od teh do- nas vlekla za nos s to cesto, ces, ka- j- in vino„rade in napravil hodkov pomore ravno tem krajem, ko se trudi, da pa ne more doseči mno škod° Uničil krompir, to pa zato, ker je ravno tukaj po- tako hitro m to azila od dneva do;k	buč fižol gad ^JV
treba najbolj nujna. Pa ravno v to dneva, ni pa niti ganila s prstom.,. lošni pr'idelek. Vinogradi so svrho so v proračun ustavljene vso- 0kra ni zastop, ki je bil vedno v,popoFlnomaF unigeni Podeželsko te vse premajhne. Pa nemogočega rokah SLS ni storil ničesar, tudi■ J^^SSo l popolnoma obipa-nihce ne zahteva in zato mislim da pod dolgoletnim geren tom g. dr.|£ bnQ ^ ^ . Drav-je samo pravično, da naj se iz tega Lpskovar em ni šlo niti za korak ' .. . , . . J , T . proračuna najprej popravijo tiste naprej. šele potem, ko je bila P°; ?e'posredovanja merSainih k^ ceste, ki so popolnoma razdrte in zaslugi tov. Puclja izvršena spre-' £vPXSenT ta način nomaga ki popravila.najbolj nujno potrebu- mba v okrajnem zastopu mari- Spnemu in bednemu prcS
JeJ0" T„ioH nrnn,..	!borskenV.e n™ sosve? P.f gerfn:' stvu v Halozah. Posebno se napro-
Tujski promet.	| t0m tov. Lipovsekom storil v nekaj ga davkarij0i da ne izterjava bedno
Spregovoriti moram še par be- mesecih to, kar poprej SLSv-dolgih ljudstvo z davki, ker je letos tako sed o tujskem prometu. O tem se je letih ni mogla doseči In tako pn- ;mo6no obdavčeno, da še nikoli po-v tej zbornici še zelo malo govorilo, demo sedaj končno do toliko po-, • To moramo prvo priznati hva.
trebne ceste, katere gradnja se je ligani stranki SLg da je
za zviša-
zato mi dovolite, da opozorim na to važno panogo našega narodnega gospodarstva. Naš proračun izkazuje za pospeševanje tujskega prometa 100.000 Din in za podpore za spe-cijalne turistične svrhe 50.000 Din. Gospodje! Kdor ne pogleda tej stvari bolj v belino očesa, bo smatral tujski promet za nekaj stranskega, manjvažnega; toda temu ni tako. Mi smo sosedje Italije, ki ima tujski promet organiziran že celo stoletje. To je danes največja italijanska industrija, ki donaša deželi letno približno pet milijard bruto dohodkov. Lansko leto je statistika izkazala, da je bilo v Italiji en milijon sto tisoč tujcev. Jasno je, da je vsak tam mnogo potrošil in da so obrtniki, trgovci in tako dalje mnogo zaslužili. Naša zemlja je kot nalašč zato ustvarjena, da bi lahko mnogo zaslužila s tujskim prometom. Zlasti velja to o naši lepi Gorenjski. Električna centrala se je gradila na Gorenjskem v prvi vrsti radi tega, da bi se dvignil tujski
vsled brezbrižnosti SLS zavlaceva-j nje davkov ime]a yelike he v la vec desetletij v velikansko škodo y]adL Kmečka posianca tov. Puceij ljudstva. Hvala Bogu, da niso mogli in Kelemina vendar yeg storita za klerikalci poprej zrušiti sosveta kmegko ljudgtvo< _ Fr gt pod prejšnjim gerentom tov. Lipov-j ,Tarenina Dne 12 u ter 15 sekom, predno je zamogel spraviti' maja je nago Jarenino ter tudi vse cesto v proračun, ker bi bila sicer ;sogedne župnije zadela gtrašna nasa cesta zopet odplavala po Ura-: usoda Mraz
nam je uničil vse vi-vi. Sedaj pa pravijo, mi smo to na- nograde go bo]: y nizkih ^
pravili kar pa jim ne pomaga me sadje< pa tudi na po]ju -e uni.
vsaka laz ima kratke noge.	, gen ves fižol in krompir? tako da
Rogaška Slatina. Od nas se je je bližajoča lakota že na pragu ali malo čulo v listu od zadnjih voli- pred durmi. Ker nam pa tisti laž-tev januarja meseca, ko je bila ta- njivi »Slov. gospodar« trobi v eno-ko strašno vera in cerkev v nevar- mer, da so ravno poslanci SLS pra-nosti. Toda 12. t. m. smo imeli še vi zastopniki slovenskega ljudstva, večjo nevarnost, ko nam je mraz trdno pričakujemo, da nam sedaj docela uničil na polju in vinogra- pokažejo svojo moč. Pa jaz, ki pi-du. Kmet in bajtar se sprašujeta, šem te vrstice sem že črez 22 let če bodo ti gospodje prišli pogledat svoj gospodar, pa še nisem dobil in če bodo nadoknadili škodo. Ker Gd njih niti vinarja pomoči, pač pa njim ni mraz uničil ne dnevnic in Sem že izplačal precejšno vsoto in ne visokih plač, pričakujemo z go- prosim v imenu vseh prizadetih, tovostjo, da bodo vse žrtvovali za da nam pristopite na pomoč, nesrečne kmete. Kmet nima de-j gt. Lenart nad Laškim. Dne 12. narja, ne koruze, ne fižola, da bi maia smo spremili k večnemu po-promet Seveda je dežela pri tem si zopet nasadil. Ali ni sedaj vera čitku ženo gostilničarko, mater 6 računala tudi, da bo dežela lahko še bolj v nevarnosti, ko preklinja nepreskrbljenih otrok. Heleno tem vec davkov plačala, čim boga-!kmet in bajtar, gledajoč uničene|Knez, v starosti 37 let. Bila je zelo
priljubljena daleč na okrog med svojimi znanci in sosedi, kar je po-; kazal tudi njen pogreb. Velika množica ljudstva se je zbrala na njenem domu in jo spremila na zadnji poti. V slovo ji je govoril I. I5, žalostinko pred hišo in na pokopališču je zapelo pevsko društvo iz Laškega trga. Takšnega pogreba še ni bilo v Št. Lenartu, kar se ljudstvo spominja. Draga mati! v miru spavaj, dokler se ne vidimo spet. Lahka ti naj bo domača gruda. — Jakob Pušnik, Špilane, Št. Lenart nad Laškim.
Zg. Poljskava. Kako gre pri nas SLS trda, se vidi iz tega, da si ne upa dobiti pri nas ljudi drugače na shod, kakor z zvijačo. Zadnja izkušnja, ko ni bilo na napovedan shod nikogar, jih je pripravila do tega, da so se poslužili Polskavčanom toliko potrebne ceste Zg. Polskava — Sv. Areh ter pustili razglasiti, da so vabljeni vsi brez razlike strankarskega prepričanja, ker se gre za to, da se napravi načrt za to, cesto. In tako se je zbralo dne 15. t. m. lepo število naših tovarišev kmetov v šoli na Zg. Polskavi. Čudili pa smo se, ko je g. posl. Falež govoril samo o politiki, o velikanskih olajšavah, ki jih je dosegla SLS in slavospev srbskim radikalom, ki silno cenijo poslance SLS, ker so smeli vedno s sigurnostjo računati na njihove>gla-sove in je šlo za karkoli. Šele h koncu se je spomnil s par stavki ceste. Ves čas njegovega govora se je na obrazih mnogih zborovalcev kazala očitna nevolja. Tudi oblastni poslanec g. dekan Sagaj ni govoril o cesti. Ker se je g. posl. Falež nerodno podtaknil v svojem govoru na Radičem, se je prijavil k besedi tov. Lipovšek, kateremu pa sta skušala preprečiti govor posl. Falež z našim samostojno - demokratskim učiteljem v bratski slogi, kar pa se jima. ni posrečilo. Bila sta silno huda, ker je Faleževe trditve ovrgel in izzval pri mnogih zborovalcih glasno pritrjevanje. Čudili smo se tudi g. učitelju, ki je hud SDS, pa se tako vneto poteguje za klerikalce. Vidi se, da je resnica, da zasledujeta SLS in SDS iste celje — nadvlado nad kmetom.
Jarenina. V nedeljo zjutraj ob četrt na pet je začelo goreti na pušči gospe Gornik v Jareninskem dolu. Rešilo se je samo konje in govejo živino ter dva voza. Šest vozov, vsi stroji in vse zrnje je zgorelo. Pripeljali so se mariborski ognjegasci z motorno brizgalno, pa rešit se ni dalo razun hiše, svinjskega hleva ter eno kopo slame. Domneva se, da je zažgal nalašč neki potepuh zaradi mraza in slane. Zavarovana je za malenkostno vsoto.
Mala Nedelja. V nedeljo 22. maja ob 3. in ob 7. uri zvečer nastopita v Društvenem domu svetovno znana komika Pat in Patachon kot milijonarja, tiskanje bankovcev. Obilo smeha! Pridite vsi!
Sv. Katarina pri Rogaški Slatini. Dne 12. t. m. je našq občino in celo okolico zadela huda gospodarska katastrofa. Hud mraz nam je uničil vse zgodnje sadeže: fižol, grah in krompir. Vse je suho in uničeno. Hudo so prizadeti nizko ležeči vinogradi, ker je ves vinski
pridelek uničen in trsne mladike čisto suhe. Ljudstvo je v stiskah, ker je lansko leto fižol slabo obrodil zavoljo deževja in smo ga pridelali komaj za seme. Od kod bo sedaj drugo? Odpri sedaj gospoda oči in glej, kako se kmetu godi! Prosimo g. poslance, sedaj naj odprejo srca do svojih volilcev. — Anton Kamenšek, župan, Sv. Katarina pri Rogaški Slatini.
Kozje. Kozjanska občina je dobila gerenta. Marsikoga zanima, kako je prišlo do tega ravno pred občinskimi volitvami. Evo vam: Leta 1924 so bile vložene tri kandidatne liste, naša kmetska, klerikalna in demokratska. Demokratje so svojo nazvali »gospodarska«. Izid volitev je bil: naši 32 glasov 2 odbornika, klerikalci 19 isto dva in demokratje 56 pet odbornikov. Demokratje so dobili večino. Za župana je bil izvoljen klerikalec. Nato se je pričela politična borba mej omenjenima političnima strankama. Povdariti moramo da je bila občina brez dolga in imela« celo denar. Pri občinskem gospodarstvu sta se pokazali obedve stranki v pravi luči. Izdajali so občinski denar za stvari, katere niso bile potrebne, odnosno samo zato, ker je bilo v korist gospodi. Leta 1925 so izplačali graščaku Kobiju 3000 Din, država je premalo plačevala najemnine za okrajno sodišče, katero je nastanjeffo v graščinskem poslopju, pa so ji priskočili na pomoč z denarjem iz občinske blagajne. Za popravo občinskih potov so izdali velike vsote, čeravno so pota danes v še slabšem stanju kot prej. Da se je gospoda lažje sprehajala po trgu, so nasipali po trgu ob straneh fini drobni pesek kar je stalo 1000 dinarjev, a kmetske potrebe so zanemarjali. Boj med gori omenjenimi se je vedno bolj ostril. Klerikalnemu županu Podlinšeku ni bilo prav, da je bil za občinskega tajnika demokrat Hostnik. Lepega dne ga je župan odslovil. Od tistega dne se ni vršila nobena občinska seja več. Občinsko pisarno je prestavil v lastno hišo, ima namreč gostilno, vsakdo je moral skozi gostilniške prostore v pisarno, čeravno se je plačevala najemnina za prostore v kaplaniji. Posledica odpovedi tajniku je bila tožba, katero je zastopal župan za občino brez dovolitve občinskega odbora, jo tudi zgubil, g. Hostnik se je vknjižil za terjatveno vsoto in stroške na občinsko imetje. V skupnem z vsemi drugimi dolgovi ima sedaj občina okroglo 20.000 dinarjev dolga. Ob priliki našega občnega zbora krajevne organizacije 1. maja letošnjega leta se je po programu naše stranke zahtevalo od takratnega našega pristaša, da poda poročilo o gospodarskem stanju občine. On je izjavil, da ni na to pripravljen. Prisotvoval je občnemu zboru tudi župan, misleč, če bom sam zraven, si ne bodo upali spraviti te točke na dnevni red. Strankin poročevalec dr. Anton Novačan je nato po kratki debati predlagal, da se ta stvar preloži na prvo sejo krajevne organizacije. Posledica tega je bila, da je župan zaprosil za razrešitev županskih poslov. To se mu je hitro ustreglo. Do danes še nima ob-proračuna za leto 1927. V terp
novem sosvetu je ostal sam župan, za gerenta pristaš klerikalne stranke, ostali so v sosvetu stari odborniki, razen treh od demokratske stranke, katere je nadomestil z dvema od SLS in enega od SDS, tako da imajo klerikalci večino. Od naše strani je v sosvetu samo eden. V slučaju kakšne obremenitve davkoplačevalcev bomo vlagali proteste na merodajne oblasti, da se bomo branili izkoriščanju od katerekoli strani. — Tukaj imate tovariši poučno sliko, kako se morate varovati gosposkih strank, da ne zagospoda-rijo že v občinskih odborih proti vam. Ob volitvah se vam gosposke stranke dobrikajo, ako enkrat dobijo v roke oblast, takrat pa s koro-bačem nad vas v obliki občinskih doklad in drugih obremenitev. Zato je zadnji čas, da mislite z lastnimi možgani ter zagospodarite sami, brez različnih gosposkih ljudi.
J.
SVILENE RUTE najnovejše
vrste najcenejše pri Fr. Pavlin, Ljubljana, Gradišče štev. 3.
Kranjsko.
Lesce. Kakor je bilo razvidno iz vseh dnevnih časopisnih poročil, da bode dne 17* t. m. blejski most zaprt, in še bolj po uradnem poročilu blejskega cestnega odbora, smo si mislili za prvi hip, da se pričnejo uresničevati Srnčeve zasluge za novi most Lesce-BIed in da se isti prične graditi. Vse je bilo že veselo krasnega novega mostu. Pa glej spaka. Ko izprašujemo nadalje, kaj bo, ko se vozi les, pravi eden od mož gerentskega sosveta, da popravijo most, ki ga je zgradil konzorcij privatnikov. Res lepo se dela, kar vladajo gerentje SLS pri cestnih odborih. Toliko vpitja ob ministrovanju g. Srneca o milijonih. Sedaj se pa popravlja ona ukleta brv privatnikov, ki bode najbrž še dolgo služila. Koliko je denarja že zletelo. Za načrt 10.000 Din, 26.000 Din odkupnine konzorciju plačati stroške advokata, komisijski ogled. Koncem konca vseh uspehov SLS je ta, da so cestni odbori približno za skoraj 50.000 Din lažji. Edino g. Bere iz Zagoric pravijo, da je dobil posla in baje pripravlja novo soda-vičarsko obrt, tudi zgradi novo pivovarno. Že zbira podpise in pravijo, da ga bode za to glava bolela. Bati se ni ne sodavičarjem, ne založnikom piva, še manj pa konzorciju. Mi mu že naprej čestitamo.
Sv. Duh pri Stari Loki. Klerikalci razširjajo med ljudmi veliko sovraštvo do pristašev svobodnega kmetsko-delavskega gibanja. Tako se je zgodilo na Veliko nedeljo, da je neki Ignac Langerholz, pristaš klerikalne stranke, nahrulil našega tovariša Kovača ter mu pljunil v obraz, češ, da je »samostojnež« in da dela tvrdki Heinricher škandal. Naš tovariš je obdržal mirno kri kot pameten in trezen človek. Podobni slučaji se nam javljajo tudi od drugod.
Borovnica. Kakor skoro vsaka, tako je tudi uaša občina morala
pretrpeti v svetovni vojni 1914—18; odbor ali za župana, ampak volilci težko izgubo, ker 46 mož in fan- so zdaj tukaj dosti zreli in vidijo,
tov se ni več vrnilo iz bojnih poljan k svojim dragim, ostali so tam, pokrila jih je mati zemlja za vedno. Da bi pa ti junaki, ki so prelili svojo junaško kri za osvobojenje naše mile domovine, ne zapadli pozablje-nju, smo jim postavili skromen spomenik, katerega odkritje se je vršilo v nedeljo 8. maja t. 1. Proslava se je izvršila na najbolj svečan način, za kar gre zahvala predvsem pripravljalnemu odboru za njegov trud, nadalje Zvezi slov. vojakov za dovršitev programa ter vsem darovalcem, kateri so pripomogli z raznimi darovi izpolniti to plemenito željo vseh občanov. — Spomenik stoji sredi vasi ter je s tem pridobila naša vaš novo, lepše lice. — Ta dan, dan spomina na vse ono težko in globoko, razmišljal sem tudi, ali so se uresničile sanje teh junakov
da nam ni prinesel zadnji odbor nič kaj dobrega, zato, možje in fantje, previdnost, da vam ne bo spet žal! Vsa čast gre Kovačevčanom in Deskovčanom, da so se zavzeli za cerkev sv. Antona, podružnico Sv. Jožefa, in cerkvico lepo popravili. Postavili so 2 zvona v nov stolp in 11. maja so slavno zadoneli. Glas se daleč okoli čuje. Toda naša fara, lepa farna cerkev brez cerkvenega odbora, brez mežnarja, brez orga-nista, zadovoljna z enim malim zvončkov, kateri je ostal po milosti stare Avstrije, kako bo vam »lepo« sprejet naš stari in častitljivi dostojanstvenik prevzvišeni škof 20. maja. Kaplan je dober agitator za SLS. Pri zadnjih voltivah si je izbral g. Miheliča in zdaj pa g. Budalo. Lepa stvar. G. župniku ne zamerimo. Kaj pa s kalavarjo, možje, ali ne znate,
razen osvoboditve domovine tudi j da je že čas, da se popravi to, kar sanje o boljši bodočnosti našega j so naši stari predniki težko skupaj kmečko - delavskega ljudstva? Za- j deli? Z lepim in tovariškim pozdra-
enkrat ne! 0, ko bi ti mučeniki, možje kmečko - delavskih žen in sinovi kmečko - delavskih starišev vedeli, kako plačujejo, današnji vla-stodržci v kateri družbi se nahajajo tudi naši lažidemokrati in klerikalci, njihovo junaštvo! Vstali bi in obrnili kopje — drugam. — Namesto da bi mu dali sredstev za dostojno življenje, ga brezobzirno iz-mozgavajo potom velikih davkov na eni in potom nizkih plač na drugi strani, tako, da se ga polašča že obup za obstanek. Sistem, po katerem vladajo, se mora gnusiti vsakemu socialno čutečemu človeku, ker se ne sramuje niti tega, da iz-preminja kri padlih v zlato. — Vojna jim prinaša vedno profit in vsled tega se že zopet pripravljajo na novo krvoprelitje. — Njim še ni zadosti bede in žalosti, oni jo hočejo še več in to za ceno naših življenj. — Kedaj bo tega konec? Popreje nikakor ne, dokler ne prevzame oblast kmet in delavec sam v svoje roke, ker le ta dva vesta in čutita kakšne »dobrote« jima prinaša boj človeka s sočlovekom. — Zato kličem: Spomenik, ki smo ga postavili, naj nam ne bo samo spomin na drage padle, temveč tudi resen opomin, da moramo za vedno pretrgati vezi z dosedanjim gosposkim sistemom, s tem, da gremo vsi pod kmetsko - delavsko zastavo, katera edina nam jamči za bodoči svetovni mir, ker le v miru je mogoč napredek, napredek pa prinaša blagostanje. — B.
Poljanska dolina ob Kolpi. Cenjeno uredništvo »Kmetskega Lista«. Dolgo se nisem oglasil radi prevelikega dela. Vseeno me veže dolžnost, da napišem par vrstic. Nekdo se jezi na zadnji dopis iz Predgrada. Ne vidim vzroka njegovi jezi, ker huje še pride, ako se ne poboljša, in ne uredi pri zadrugi vse kakor treba. Ako želi podpis dopisnika, bo dobil ne samo enega, ampak petdeset. Mi želimo mir in red, ker drugače nastane velika zmota, katera bo imela težke posledice. Toliko na znanje dotičnemu in v premislek. — Tu se bije tudi grozna borba za občinske volitve. Večina starih odbornikov bi bili radi nositelji list. da bi ja prišli v
vom na vse naročnike »Kmetskega list«. Naročnik.
Blatna Brezovica pri Vrhniki.
Časopisi zadnje čase obširno pišejo o bližajočih se občinskih volitvah in opozarjajo volilce na važen gospodarski pomen teh volitev. Tudi naš g. župan si že več mesecev gladi pot za te velepomembne volitve in je že v drugič sklical svoje zaupnike na' tozadevna posvetovanja. G. župan se nikakor ne strinja s tem, da bi nekatere vasi postavile svoje kandidatne liste, on hoče imeti eno samo skupno listo. kakor je bilo dosedaj v navadi. Posebno mu ne ugaja, da bi v bodoče vas Verd ne imela več 5 občinskih odbornikov. Med vsemi volitvami so za nas kmete občinske volitve najpomembnejše, ker so gospodarskega in ne političnega značaja. Le, če bodemo imeli v občinskem odboru trezno misleče može in ne kimovce, ki bi se ne obnašali na povelje gotovih strankarskih prvakov kakor možiček na vrvici — zamorejo vasi doseči kake koristi. Če pa ne bodemo izvolili pravih mož v ta odbor, se nam bodo pa gotovi mogotci še nadalje smejali. — Kmetje, zdramite se iz spanja politične zaslepelosti in ne volite več v prihodnji občinski odbor istih mož, katere vam bodo vsiljevali politični agitatorji, ampak tiste, ki mislijo s svojimi lastnimi možgani in da ne bodo pri sejah samo kimali. Naša vas se je že odločila, da bode postavila svojo kandidatno listo in bode vsled tega v prihodnjem občinskem odboru imela najmanj dva resna odbornika in ne kimovca. Upamo, da nas bodo v tem posnemale tudi druge vasi, ker se napos'ed zamorejo vse vasi združiti skupno v eno samo »gospodarsko listo«. Ta naš dopis naj služi vsem vasem v trezno in resno premišljevanje. — Kmetje.
Iz Žabnice. Poročil se je vrli član in odbornik »Društva kmetskih fantov in deklet v Žabnici« Franc Jenko, posestnik iz Pevna, s članico gdč. Minko Cof iz Dor-farjev. — Nadalje se je poročil član istega društva Anton Porenta, tesarski mojster in gostilničar v

Stari Loki z gdč. Pavlo Šifrarjevo iz Stražišča. — Novoporočencem iskreno čestitamo in želimo obilo sreče. — Odbor.
Dvorska vas pri Vel. Laščah. Večkrat se čita v SLS časopisih o šoli v Dvorski vasi. Seveda v popolnoma napačni luči. Naj javnost zve tudi čisto resnico o nastanku in sedanjem obstoju te šole. Požrtvovalni možje so zaprosili na pristojnem mestu ustanovo nove osnovne šole v Dvorski vasi. Oblast je razpisala komisijski ogled dne 15. marca 1926. Zakonito upravičeni glasovalci so se izrekli, 23 glasov za šolo in 20 glasov proti šoli, glasovanja se zdržal 1. Na podlagi tega je g. minister prosvete izdal odlok z dne 19. maja 1926, da se šola v Dvorski vasi ustanovi. Županstvo občine Sv. Gregor se je pritožilo na državni svet. Pritožba je bila odbita dne 21. decembra 1926. Tako je postala šola v Dvorski vasi pravomočna. Pouk se je začel v začetku šol. leta 1926—1927 v začasnih učilnicah v privatnem stanovanju, ter je obiskovalo 23 otrok iz Dvorske vasi in Škrlovice, ostalih 48 otrok stari-ši niso hoteli pošiljati v novo šolo, vsled strastne protiagitacije proti šoli. Vsled napačnih poročil je minister začasno ukinil pouk in dograditev šole. Ko bo minister videl uradne ugotovitve, bo takoj ukazal nadaljevati zidavo nove šole, ki je do mala že zgotovljena in zopet otvoriti pouk. Stroški za šolo so bili sledeči. Krajnemu šolskemu svetu pri Sv. Gregorju je naročeno, naj tak oj najame posojilo 280.000 Oin. io se pravi; občino bi stala šola v Dvorski vasi 280.000 Din. Ta vsota je razmeroma za to občino zmaglji-va ob 20-letnem odplačevanju, posebno ker ima občina kot letni dohodek občinski lov okrog 17.000 dinarjev. Gotovi ljudje so organizirali pohod na srezko poglavarstvo s 26 možmi z motivacijo, »da protestirajo proti šoli v Dvorski vasi, da pa so vsi za novo šolo pri Sv. Gregorju«. Srezki poglavar je razpisal istotako komisijski ogled pri Sv. Gregorju. Komisija je ugotovila pri obstoječi šoli skrajno zanemarjenost učnih prostorov, ugotovljeno je bilo, da ena soba sploh ni sposobna za pouk. Sklenilo se je, da se zasilno popravi z zneskom 15.000 Din, ker je bila vsa komisija in obč. odbor enoglasno za popravilo. Pri glasovanju za zidavo ali proti zidavi nove šole pri Sv. Gregorju je bilo 9 obč. odbornikov proti zidavi nove šole in 7 obč. od-
bornikov za zidavo. Inžener od Gradbene direkcije je ugotovil, da mora nova šola biti zgrajena do leta 1931 in bo stala nad 460.000 Din. To je skoro še enkrat toliko, kot šola v Dvorski vasi. Sitno poglavje je posebno občinski proračun obč. Sv. Gregor, o katerem je predvideno za šolo v Dvorski vasi okrog 23.000 Din. Pod težkimi okolnost-mi je prišel prgračun pod streho, ampak za šolo v Dvorski vasi se je črtalo postavko 23.000 Din, ter pride v poštev za letos le nova šola pri Sv. Gregorju. Za Sv. Gregorsko novo šolo in nje zdrževanje, se pobira v letu 1927 350 odst. naklade na vino (od 30. marca dalje) 300 odstotkov najemninskega in 450 odstotkov direktnega davka. In to vse za Sv. Gregorsko novo šolo; a šolo v Dvorski vasi naj plačujejo Dvorjanci sami, da jih tako vzame vrag. Kje je občinska enakopravnost?
Velika izbera raznega perila, modnih bluz, nogavic, kravat itd. se dobe po nizkih cenah pri IGN. ŽARGI, Ljubljana,
Naši shodi.
Sestanek krajevne organizacije Dobrepolje se bode vršil v nedeljo dne 22. t. m., to je v nedeljo po prvi sv. maši v gostilni pri gosp. Štihu. K obilni udeležbi vabi odbor. Poročal bo tovariš minister Pucelj o bodočih volitvah in o političnem položaju.
Shod v Sečovi pri Rog. Slatini. Pri nas smo imeli v nedeljo 15. maja v gostilni pri tov. Čebularju (Ko-zolu) lep in živ shod, katerega so se udeležili vsi naši dobri pristaši iz bližnje okolice. Opazili smo tudi gospodinje ter lepo število žensk in moške mladine. Shod je otvoril tov. Španiček in dal besedo tov. dr. Novačanu, ki je temeljito razpravljal o zunanji in notranji politiki naše države, razložil program Slov. Kmetske stranke. Po zaključenem shodu je prebral tov. dr. Novačan navzočim še kratko povest, kar so vsi, posebno mladina, z navdušenjem sprejeli. Tako je treba po resni razpravi o resnih predmetih podati ljudstvu še nekaj lepega, kar si udeleženci najbolj zapomnijo.
Shod v Kozjem. Na dan prvega majnika smo imeli v Kozjem občni zbor treh organizacij Slov. Kmet. stranke. Predsedoval je sestanku tov. Jevšnik, poročilo o položaju pa je podal tov. dr. Novačan.
V Sladki gori se je vršil v nedeljo dne 15. maja shod Slov. kmetske
stranke. Ob lepi udeležbi starih zvestih in novih pristašev je otvoril shod tov. Nunčič, poročilo pa je podal tov. dr. Novačan. Kakor veliki del šmarskega okraja tako je tudi sladkogorsko župnijo občutno oškodovala slana treh ledenih mož - le-denjakov. Osmojen je po mrazu fižol, uničen krompir in oškodovan po vinogradih vinski trs. Obupni fa-rani zaman pričakujejo pomoči od klerikalnih oblastnih in državnih poslancev, a o demokratu Perkovi-ču po volitvah nihče ničesar ne sliši in ne ve. Ljudstvo odpira oči in uvideva, kaj bi lahko v dnevih nesreče storili zanj poslanci Slov. Km. stranke, da jih je volilo! Toda ni še prepozno. To je pokazal krasen shod, ki ga je zaključil tov. Nunčič, nakar so se udeleženci zadovoljni razšli.
Kmetovalci iz Laškega in okolice pozor! V nedeljo, dne 22. t. m. ob pol 9. uri dopoldne se bo vršilo v Šoli v Laškem posvetovanje in predavanje glede organizacije prodaje in uporabe odvišnega mleka v laški okolici. Pride mlekarski strokovnjak iz Ljubljane. Kmetovalci in gospodinje, ki ne morete mleka primerno prodati v Laškem ali drugod, se vabite, da se zanesljivo udeležite posvetovanja, pri katerem se bode ugotovilo, kako bi bilo mleko najbolje vnovčiti. Razmotrivalo se bo o zbiranju, pohranjevanju in ev. odpošiljanju svežega mleka, o izdelovanju joghurt-kislega (bolgarskega zdravilnega) mleka za kopališča, o izdelovanju finega čajnega masla itd. Wernig, kmet. referent.
Razne politične vesti.
Radič o Slovencih. Za veliko časnikarsko agenturo »Euro-press« je napisal Stjepan Radič povodom konference državnikov Male antan-te obširen članek o Jugoslaviji in njeni zunanji politiki. Ta članek so objavili tudi največji evropski listi. V tem članku govori Radič takoj spočetka tudi o Slovencih. »Pašič«, piše Radič, »ki je vteleševal vso jugoslovansko zunanjo in notranjo politiko, ni razlikoval Slovencev od Slovakov in se ni niti najmanj brigal za velevažno okolnost, da Slovenci sicer nimajo lastne zgodovinske tradicije, pač pa imajo zelo visoko razvito in razširjeno literaturo in tako splošno civilizacijo kakor njihovi srečnejši sosedje v Švici in Avstriji. Dejansko je pomen Slovencev za jugoslovansko državo vsaj trikrat tako velik kakor je nji-
jhovo število.« — To je napisal o j Slovencih tisti Radič, ki ga naši li-Iberalni in klerikalni bedačiči pro-' glašajo za največjega sovražnika i Slovencev! In tega Radie ni napisal za kakšen zakoten listič, ampak članek, v katerem stoje te besede, je izšel v največjih listih, ki jih bere svet! To se pravi delati propagando za Slovence v inozemstvu, ne pa tisto čvekanje kot smo ga pri nas vajeni. A še na nekaj bi opozorili naše bralce: Ali ni čudno, da največji listi, kakor je n. pr. dunajska »Neue Freie Presse«, priobču-jejo članke, ki jih napiše Štefan Radič, katerega pa naši politični »bogovi« proglašajo za »neumnega« in za »neresnega«? Mi bi skoraj rekli, da tudi Žerjavu ali pa Korošcu ne bi škodovalo, če bi bila tako »neumna« ali »neresna« kakor je Radič!
Le po framazonih, kar po njih!
Ker se bližajo občinske volitve, je moral »Domoljub« hitro privleči na dan novo strašilo za kmete. Dolgo je gruntal in iskal. Najprej je mislil na znanega »hudiča«, toda tega se že nobena kofetarca več ne boji, torej ž njim ni nič. Po dolgem ugibanju pa se je spomnil na »frama-zone« ali »frajmavrerje«. Te nesrečne ljudi je opisal zadnji »Domoljub« kot silno nevarne zverine, ki menda poštene kristjane kar pri belem dnevu žive trgajo. V Slovenijo bo prišla menda kar cela ruska vojska samih framazonov, ki bodo vse kristjane poemokali kakor prašiči buče. Ta nevarnost pa se da preprečiti, če bodo kmetje pridno in ubogljivo volili SLS! Tako nekako stoji v »Domoljubu«. Mi pa vemo nekaj drugega. V nekaterih krajih po deželi je nekaj lectarjev, ki prodajajo svoje blago od sejma do sejma. Mogoče se bo našel kakšen lec-tar, ki bo začel izdelovati »frams-!zone« iz Iccta, komad po dva ali tri dinarje. To bi šlo, takšno blago in kako bi se ljudje smejali! Mo-' goče nas kdo uboga. Na vsak način bi lepo zaslužil. O resnih ljudeh, kakor so naši kmetje, pa upamo, da se bodo tega framazonovega strašila ravno toliko bali kakor slamnatega moža na njivi.
Kdo naj odločuje pri občinskih volitvah? Kolikor bolj se bližajo občinske volitve, toliko bolj se bije boj o tem, kdo naj pride v občinski odbor in še hujši boj o tem, kdo naj postavlja kandidate za odbornike, ali SLS ali demokrati. Mi pa pravimo: V kmečkih občinah nimajo niti eselesarji niti demokrati kaj i iskati, ker so eni in drugi gosposka
KMETSKI HRANILNI IN
KaCun poStne hranilnice it. 14257
reg. zadr. as neomef. zav.
Brzojavke .Kmetski dom". Telefon SI. 2S47
v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica št. 1, pritličje
Obrestuje
brez odpovedi
Daje:
Posojila na vknjižbo, proti poroštvu fer	vlogre na
zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter I	knjižice V /o
dovoljuje kredite v tekočem računu pod	»stili
najugodnejšimi pogoji.	VeCJe (talne vloge ln vloge v lekoEem
II	ratunu po dogovoru.
PooblaSieni prodajalec srečk državne razredne loterije.	Podružnica v KAMNIKU na davnem trgu.
Preskrbuje: Kavcije, inkase, srečke in vrednostne papirje ter Čeke in nakaznic« (nakazila) na druga mesta.
Uradne ure: Vsak delavnik od 8.-12.'/, in od 3.-4.%

stranka! O tem, kdo naj postavlja občinske može, za nas ni nobenega dvoma: Postavljajo naj jih kmetje sami! Če že hočejo, naj le vprašajo kmetje tu ali tam domačega župnika ali učitelja za svet, neobhodno potrebno pa to ni! Da bi se pa dali kmetje komandirati do koga, kaj in kako naj volijo in koga naj volijo, to gre pa vendar že predaleč in tega mora biti konec! Kakšno naj bo občinsko gospodarstvo na kmetih, o tem ne stoji niti v malem niti v velikem katekizmu prav nič, ampak je to stvar kmetov samih! Še mnogo manj pravice pa se ima vtikati v čisto kmetske zadeve posvetna mestna gospoda. Kmetje, zavedajte se enkrat svoje lastne moči in veljave! Le ne dajte se komandirati, prav od nikogar se ne dajte! Vaša stvar je, da odločujete, ali boste zidali kakšno novo poslopje, ne pa stvar župnika ali učitelja. Vaša stvar je, da odločujete po svoji pameti in ne po komandi župnika ali učitelja ali kakšnega liberalca ali klerikalca, kje boste napravili kakšno občinsko pot ali pa koliko boste določili za reveže. Vzemite si naš nauk k srcu in videli boste, da bo tako prav. Le nikogar se ne bojte, ker vam pod milim Bogom nihče nič ne more, če živite tako, kakor zapovedujejo božje in državne postave. Ni pa zapisano v nobeni teh postav, da morate voliti tako, kakor vam bi še vedno rada komandirala liberalna in klerikalna gospoda. Le krepko na noge za kmečko komando!
Zapomnite si! Kmetje, zapomnite si sledečo veliko resnico: Ni res, da je vera v nevarnosti! Vse cerkve so odprte, povsod se neovirano ma-šuje in poučuje krščanski nauk. — Ni res, da je narod v nevarnosti. Vsak lahko govori in piše v svojem jeziku, kolikor ga je volja. Res pa je, da je v nevarnosti kmet in kmečki žep, in pokvarjena liberalna in klerikalna gospoda se kar trese od strahu, ker dobro čuti, kako leze komanda nad kmeti iz rok!
»Disciplina«. Na ta članek v »Domoljubu« nam je poslalo več pristašev SLS naslednji odgovor, ki jasno pokaže mišljenje našega kmetskega ljudstva. Odgovor se glasi: »Kdor je mož beseda, ta besedo tudi drži. Res je. Toda kdo je mož beseda, ali morda poslanci SLS. Sto in stokrat obljublja SLS in da besedo kaj je in kaj bo šele naredila za ubogega kmeta, a ko pridejo do oblasti, je prva briga plače, potem službe za strankine šar-že, a za kmeta, za narod in skupnost — figa. Volilci vam ne dajemo besede, mi vam damo samo zaupanje za čas in ga smemo zopet vzeti nazaj kadar hočemo, ker se j čutimo svobodni državljani in ne j vaši sužnji. Mi ne menjamo prepri- i čanja, niti se levimo, ampak sedaj smo se šele prav prepričali, da ste vodilni ljudje SLS najbolj krščanskih besed, a najbolj paganskih dejanj. Zora puca, bit če dana. Eden za več bivših volilcev SLS.
Novice in razno
Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo
»PEKATETE«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge!
Vsem naročnikom, ki zadnje čase reklamirajo, da lista v redu ne prejemajo, javljamo tem potom, da smo ustavili list vsakomur, ki ga ni plačal do 30. aprila. — Upravništvo.
Trgovinska pogodba med našo državo in Anglijo podpisana. Dne 12. t. m. sta angleški zunanji minister Chamberlain in jugoslovenski poslanik v Londonu M. Gjuričič podpisala jugoslovensko - angleško trgovinsko pogodbo, ki je bila nedavno sklenjena med delegacijami obeh držav. Pogodba bo v prvih zasedanjih predložena v potrditev.
Pogozdovanje. Ministrstvo za šume je odobrilo večje svote za po-gozdovalne namene; za pogozdovanje Krasa so določili znesek 440.000 Din, posebej za Bosno in Hercegovino 2,600.000, za nasade 820.000 Din.
Zakonska uredba v novem železniškem programu. V finančnem odboru je bila sprejeta 12. maja uredba o železniškem programu, ki se naslanja na sklepe svoje-časne železniške konference. Na podlagi te uredbe se bo v Sloveniji najpreje gradila proga Krapina— Rogatec, dočim pridejo proge Št. Janž—Sevnica in Kočevje—Sušak kasneje na vrsto.
Materinski dan. V nedeljo dne 15. t. m. se je vršil po vsej Jugoslaviji Materinski dan, ki ga je priredila Zveza ženskih društev. Denarna sredstva, ki so jih društva ta dan nabrala, se bodo vporabila za siromašne otroke in revne matere. Ta dan so se obddržala različna predavanja.itd.
Glavni odbor za obdelovanje barja v Ljubljani ima sedaj svoje uradne prostore na Turjaškem trgu (Marksovem trgu) štev. 3. poslopje Kmetijske družbe, I. nadstropje preko hodnika. Uradne ure za stranke so vsako sredo in vsako soboto od 11. do 12. ure dopoldne.
Plačevanje davčnih zaostankov z 20% priznanicami. Na vprašanje mnoeih naših pristašev, kdaj bodo davkarije sprejemale 20% bone za davčne zaostanke, sporočamo. da bo minister za finance predpisal natančnejša navodila za izvrševanje te zakonske odredbe in ko bodo davkarije ta navodila dobile, bodo morale sprejemati bone, kakor zakon predpisu je.
Potres v Beogradu in v Srbiji. V noči od nedelje na pondeljek, okoli 3. ure zjutraj, je prebudil Belgraj-čane iz trdnega spanja močan potresni sunek. Ljudje so preplašeni bežali iz hiš. Prvemu sunku je sledilo še nad 30 stresljajev, ki pa niso napravili znatne škode. Potres so čutili tudi po mnogih drugih srbskih mestih. Človeških žrtev ni bilo.
Redni občni zbor konjerejskega društva za ljubljansko oblast se vrši dne 25. maja 1.1. ob 11. uri dopoldne v dvorani Kmetijske družbe v Liubljani na Turjaškem trgu.
Velika tatvina v Ljubljani. Neznana tatica ie ukradla 92-letni starki Mariii Dolenc dve hranilni knjižici na 27.000 dinarjev in 1200 dinarjev gotovine. Starka je vdova po železničarskem čuvaju in je ce-
lo življenje zbirala krajcerje in	A ,
varčevala. Na sv. Servaca dan je i	®rfla" 1
nrisi« nrf ,ir,mo o™	26- ma1a> četrtek:
odšla od doma za eno uro in med i tem časom jo je okradla neznana tatica.
Pazite na otroke. V torek 10. t. m. je padel v posodo vrelega lu-ga štiriletni Alfonz Jageman, sinček vdove mestnega delavca v Ljubljani, ker so samo za trenutek S pustili otroka samega. „
Lovski blagor. Krasnega rušev-ca je ustrelil pretekli teden naš tov. Anton Cerar iz Kamnika.
Ledeni možje. Sv. Pankracij in njegova zaveznika so letos pošteno opravili svoje delo. Burjo, mraz in slano so nam skuhali. Ljudstvo jih je krstilo s pravim imenom, ko jih je nazvalo ledene može.
Samomor se ni posrečil. Dne 3. maja je skočila v Mariboru v Dravo 18 letna punca v samomorilnem namenu. Ko so jo valovi objeli, je začela na vse grlo klicati na pomoč. S težkim naporom sta jo rešila plavarski mojster Cirer in njegov brat.
Obsojen urednik. Urednika nemškega socijalističnega časopisa »Volksstimme«, ki izhaja v Mariboru, je tožilo 28 duhovnikov radi nekega članka, v katerem je očital duhovščini, da je ob priliki nekih demonstracij v Mariboru streljala med ljudstvo. Pretekli teden se je vršila tozadevna obravnava pred mariborskim sodiščem. Uredniku se dokaz resnice ni posrečil in je bil obsojen na 3 mesece zapora in 2000 Din kazni.
Nesreča z motorjem. G. Josip Kavčič se je preteklo soboto peljal z motorjem iz Maribora skozi Bresternico. Blizu gostilne Bruder-man se je zaletel v gostilničarja. Pri tem sta zadobila oba težke poškodbe in so pripeljali oba v bolnico.
Vlom v Brežicah. Preteklo soboto ponoči sta vlomila dva neznana tatova v vilo zdravnika dr. Ger-loviča v Brežicah. Odnesla sta razne predmete v skupni vrednosti 2573 Din.
Lakota v Hercegovini. Hercegovina je strahovito trpela vsled lanskega potresa in poplav. Posledica tega je, da ljudje nimajo ne obleke, ne živil in tudi ne denarja, da bi si jih nabavili. Javljajo že slučaje, ko so ljudje od lakote umrli. Vlada je za prvo pomoč določila podporo 8 miljonov dinarjev. Tudi Rdeči križ pripravlja pomožno akcijo. *
Italijanski kralj r Trstu. Dne 24. t. m. bodo odkrili v Trstu velik pomorski svetilnik. Svečanostim bo prisostvoval tudi »pravi« italijanski kralj. Nekronanega kralja Mussolinija ne bo zraven.
Srečen Rus. Bivši ruski polkovnik Mustafin, ki je živel zadnja leta v zelo skromnih razmerah v Ljubljani, je dobil te dni iz Švice obvestilo, da mu je neki tam umrli sorodnik zapustil 9 milijonov švicarskih frankov, ali 90 milijonov dinarjev.
Ponesrečena letalca? Dva drzna francoska letalca 8ta hotela prele-
TEDENSKI KOLEDAR.
22.	maja, nedelja: Julijana.
23.	maja, pondeljek: Deziderij.
24.	maja, torek: Janez. Urban.
Vnebohod.
27.	maja, petek: Ivan S.
28.	maja, sobota: Viljem.
SEJMI.
22.	maja: Št. Lambert, Loka.
23.	maja: Vrhnika, Vinica, Sv. Jurij ob juž. žel.
24.	maja: Nova vas, Sv. Filip v Varečah, Ljutomer.
25.	maja: Št. Gotard, Mengeš, Podvelb, Svibno, Rogatec, Svetina, Vitanje, Slivnica, Sv. Lovrenc v Slov. gor.
27. maja: Žužemberk.
VREDNOST DENARJA.
Za Za Za Za Za Za Za
dolar liro
avstr. šiling češko krono franc. frank zlato marko švic. frank
Din 56.72 Din 3.06 Din 8.—■ Din 1.68 Din 2.22 Din 13.48 Din 10.93
teti veliki ocean iz Pariza v New-york. Za to pot bi rabila le 30 ur. Pretekli teden sta se dvignila z aeroplanom v Parizu, toda do danes še nista dospela v Ameriko. Z gotovostjo se sumi, da sta na morju ponesrečila.
Za 27 milijard dinarjev škode ie napravila dosedaj poplava največje severoameriške reke Misisipi. Človeških žrtev je bilo okrog tristo. Tudi za bogato Ameriko je tako velika škoda občutljiva.
Koliko je vreden nos lepe deklice. Pri nesreči z avtobusom je odbilo mladi Parižanki, ki se je preživljala kot uslužbenka v modni trgovini nos. Tožila je avtodružbo za odškodnio in sodišče ji je priznalo čedno vsoto 325.000 frankov. S to doto bo punčka bržčas še vseeno našla ženina tudi z zmečkanim nosom.
Vložne knjižice za marljive učence. Kakor poročajo iz Beosrrada, dobe koncem letošnjega soškega leta odlični učenci osnovnih šol knjižice poštne hranilnice. Vsaka knjižica se bo glasila na 100 Din. Po pravilniku ministrstva prosvete se prva vloga 100 Din ne sme izplačati vlagatelju, dokler ne dovrši 21 let starosti. V slučaju smrti mladoletnika pripade hranilna knjižica starišem; ako teh ni, bratu ali sestri, če pa tudi teh ni, se mora knjižica vrniti.
Smrtna nesreča trapista. Traoi-sti pri Banjaluki v Bosni so poleg svojega samostana v zadnjih dveh letih zgradili veličastno novo cerkev. Slikanje cerkve je bilo poverjeno trapistu bratu Egidiju. Prošlo soboto, ko je delal na visokem odru, se' je mahoma prelomila deska na kateri je stal. Brat Egidij je padel z velike visočine na ka-menita cerkvena tla in obležal na mestu mrtev.
Strela ubila dva delavca. V Vojvodini je divjala prošlo sredo silna nevihta. V bajto, kjer so delavci zaposleni pri čiščenju vodnega kanala, iskali zavetje pred ploho, je udarila strela in ubila 2 delavca.
Tritisoč javnih zborov je obdr-. Ciganska šola je bila ustanovlje-
žala angleška delavska stranka le- j na pred nekoliko meseci v Užho
tos 1. maja v znak protesta proti zakonu o strokovnih organizacijah, kateri omejuje pravico štrajka in druge delavske pridobitve.
Predavanje o hmeljarstvu. Dne 1. maja je predaval o hmeljarstvu v Trebnjem in Veliki Loki naduči-telj v p. Lojze Lilija. Zanimanje za hmeljarstvo je veliko, treba je dolenjskim hmeljarjem le strokovnega pouka. Predavanja g. Lilije so zelo poučna in smo mu prav hvaležni za njegov trud.
Ogromen požar na Madžarskem. V mestu Koros-Meszo na Madžarskem je izbruhnil pred tednom ogromen požar, ki se je radi hudega vetra z bliskovito naglico širil na vse strani. Gasilci so bili proti ognju brez moči. Gorelo je vso noč in šele proti jutru je uspelo požar udušiti. Zgorelo je 120 hiš; več oseb je našlo strašno smrt v plamenih. Skoda je ogromna.
Žalostna tragedija izseljeniške rodbine. Rudar Kaiafatovič je bil prišel v Francijo s svojo familijo. med zakoncema je prišlo do hudega prepira, ki je končal s tem, da
rodu na Češkoslovaškem. Poslopje so zgradili cigani deloma sami, vsled česar ga smatrajo takorekoč za svojo last. Napredek v šoli ciganskih otrok je prav zadovoljiv. Predvsem se morajo navaditi mali cigani na telesno snažnost. Vsako ciganče se mora vsak dan v šoli pošteno umiti, enkrat na teden pa skopati. Poučuje se v ciganskem in češkoslovaškem jeziku. Da se šola otrokom tembolj priljubi, jih uče peti in igrati na violino, za kar kažejo velik talent. V južnih delih naše države bi bilo potrebnih na stotine takih šol.
Listnica uredništva: Dopis iz Majšperga radi tiskovnega zakona ne moremo priobčiti.
Uničujoč mraz in slana.
Gospodarsko posvetovanje. V
Mestinju se vrši v nedeljo dne 22. t. m. ob 2. pop. pri tov. Smehu posvetovanje o gospodarskih vprašanjih v našem okraju. Predaval bo ob tej priliki gospodarski strokovnjak. Vabimo vse posestnike k udeležbi.
Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani sporoča, da so glasom začasnih žrebnih listin izžrebane do 13. t. m. sledeče pri njem kupljene srečke Državne razredne loterije: St. 85.936 Din 4000.—. St. 78.809, 78.819, 117.032, 117. 041, 117.060, 117.083, 33.947, 46.545, 46.585, 47.101, 47.119, 47.140, 57.623, 57.643, 59.728, 72.471, 84.508, 84.520, 85.948, 107.840, 107.881, 109.723, 121.551, 123.949, 123.973 Din 2000,— Št. 63.153, 157, 169, 173, 177. 188, 200 ; 3.806, 815, 819, 820, 824, 826, 827, 847, 867, 869, 873, 878, 879, 887, 898 ; 29.906, 926, 945, 959, 964, 971, 989; 54.311, 314, 323, 346, 358, 361, 368, 386, 389, 391, 394 ; 78.804, 806, 814, 817, 822, 823, 842, 845, 847, 862, 890, 892, 900; 117.004, 7010, 011, 029, 031, 033, 040, 042, 043, 048, 051, 055 ; 24.307, 309, 313, 318, 325, 326, 329, 340, 344, 359, 364, 377, 385, 393, 395 ; 33.905, 926, 937, 940, 959, 964, 966, 970, 984; 34.733, 735, 739, 747, 753, 757, 758, 765, 767, 770, 775, 786, 787, 788, 793; 36.816, 817, 821, 837, 849, 850, 887, 888; 45.303, 326, 331, 337, 349, 362, 367, 379, 388, 389, 396; 46.507, 514, 517, 521, 530, 532, 565, 567, 571, 589,
034, 038, 039, 044, 069, 071, 079, 080, 081, 082, 083, 087, 088, 094, 100 ; 70.305, 325, 334, 340, 346, 349, 354, 364, 384, 393; 71.802, 803, 804, 820, 823, 828, 852, 856, 878, 885, 900; 72.407, 409, 413, 416, 420, 421, 427, 429, 434, 445, 456, 457, 459, 460, 462; 72.466, 469, 484, 487, 491, 499 ; 83.804, 809, 815, 836, 843, 844, 846, 855, 858, 862,
Naša dežela je bila lansko leto strahovito prizadeta od poplav in neurij. Nekateri kraji, kakor Žiri, Poihovgradec, Ločnica itd. so bili
povsem uničeni. Prebivalstvo je 590' 595? 599"; 47.103," 110,115, "120, 123^ osiromašilo in skoro je pričel glad, 125, 126, 130, 133, 153, 153, 175, 183,
o- ----------------------- - .trkati na vrata. Izredno mila po-j 194, 198 ; 57.636, 648, 651, 656, 658, 660,
je udaril Kalaiatovič svojo ženo z:mlad je obetala nekaj ozdravljenja g; 7^ 770, 778 7V 795; ei.oS
mesarskim nožem ter jo težko po->in zboljšanja. Toda pretekli petek ---' —'	-— -.......-
škodoval, umoril svoja dva otroka je nenadoma pobelila slana vsa po-in se obesil.	ija in popolnoma uničila pomladan-
60 mehikanskih roparjev ubitih. Ske posetve in vinograde. Škoda Vladne čete so naletele na roparje, gre v milijone. Krompir, fižol, ko-ki so izvršili zločinski napad na IUza, orehi, mladi poganjki dre-vlak. Med vojaštvom in roparji »e Ves in trt, sadje, vse je uničeno. . . je razvil srdit boj, ki je trajal vec Pozivamo oblasti, da priskočijo £g» 5*f; 5^ 595; gkaiŽ ur. Končno so se roparji umaknili, nesrečnemu ljudstvu na pomoč, zla- 928' 931,' 95o' 969', 977', 983,' 993; 96.10l' iN a bojišču je obležalo 60 članov sti pa pričakujemo od davčne toipe in 9 vojakov.	! oblasti, da to nesrečo upošteva že
Strahovita nesreča v ameriškem pri letošnji dohodnini, rudniku. V bližini Johnstona v
Ameriki se je v rudniku Ehrenfield Odpis davkov VSled Slane, dogodila katastrofalna nesreča. Vs
rudniku se je vnel plin, vsled česar Županstva naj tekom osem dni je 300 rudarjev odrezanih od sveta, prijavijo škodo vsled slane sreske-L)o sedaj še niso rešili nobenega od mu poglavarju in okrajnemu davč-ponesrečencev in ni upanja, da je nemu oblastvu radi odpisa davkov, kateri še pri življenju. V Johnsto- Tudi posamezniki naj prijavijo po nu živi veliko Slovencev.	mrazu nastalo škodo okrajnemu
ilattio-aparati na ladjah financ- davčnemu oblastvu in naj v prijavi ne straže. Na ladjah finančne stra- navedejo, da naj se jim odpišejo že se uvedejo v kratkem v svrho davki in škoda tudi upošteva pri intezivnejšega pobijanja tihotap- odmeri dohodnine. Opozarjamo, da stva radio-aparati.	morajo to storiti takoj.
Angleško sukno po solidnih
cenah dobite pri Francu Pavlin, Linhljariii. «TrHiti<4*»» atpv S
106, 110, 115, 121, 128, 138, 144, 158, 167, 188; 97.015, 023, 033, 047, 048, 051, 058, 059, 066, 073, 076, 087, 088, 097 ; 98.201, 205, 209, 234, 243, 250, 259, 265, 270, 278, 281, 298 ; 99.302, 306, 308, 309, 317, 326, 330, 337, 348, 358, 369, 371, 377, 384, 388, 391, 392, 395; 107.801, 807, 808, 813, 845, 849, 852, 854, 855, 864, 866, 867, 873, 884, 889; 108.905, 914, 915, 919, 927, 930, 941, 947, 959, 961, 966, 969, 977, 980, 981, 987, 996; 109.713, 725, 726, 727, 732, 742, 746, 755, 761, 769, 777; 112.214, 235, 237, 243, 255, 258, 263, 267, 268, 279, 290, 292, 295; 120.603, 626, 628,640,647, 670, 676,677, 688, 695, 696, 698; 121.502, 515, 519, 540, 549; 556, 562, 566, 569, 570, 572, 588, 591, 592; 122.803, 805, 814, 832, 838, 869, 870, 894; 123.902, 903, 904, 939, 946, 948, 953, 966, 967, 978, 984, 990, 993, 997 po 500 Din. Izplačevanje gornjih dobitkov se vrši od 15. junija do 28. septembra t. 1.
»Naše goricec, glasilo Vinarskega društva v Mariboru. Ureja direktor srednje vinarske in sadjarske šole Andrej Zmavc. Vinarsko društvo je izdalo te dni 1. številko svojega glasila, ki je obenem časopis za pospeševanje kmetijstva sploh. »Naše gorice« štejejo lepo število odličnih sotrudnikov in je uredniški sosvet sestavljen iz 27 strokovnjakov kmetijstva, vinarstva in kletarstva, sadjarstva, pomo-logije in vporabe sadja, splošnega poljedelstva, pridelovanja rastlin, živinoreje in kmetijskega gospodarstva in gospodinjstva. Dalje je zastopana kmetijska statistika, kmetijske zemljoracije, vinska in agrikulturna kemija, živinozdravstvo, hmeljarstvo in vrtnarstvo, sadna in vinska trgovina, gostilničarstvo, agrarne operacije, agrarno pravo, kmetijsko knjigovodstvo itd. Po prvi številki sodeč bo list poleg domačega svetovalca našemu kmetu tudi vnet zaščitnik slovenske vinske produkcije, vinske trgovine in poštenega domačega točilnega obrtništva. Urednik A. Zmavc je napisal programatično razlago društva in njegovega glasila, vinarski ravnatelj A. Puklavec gleda v »Bodočnost našega vinarstva«, višji kletarski nadzornik Jos. Zabavnik piše o »Dalmatinskem vinu v Sloveniji in naših težnjah«, direktor Zmavc priobčuje strokovne razprave o peronospori, grozdnem sukaču ter vinskih boleznih in napakah. Dalje se ozira prol. inž. Sadar na oskrbovanje prvolet-nega hmeljnika, Jos. Klemenčič piše o impregniranju kolja in o nabavi sadnega drevja, inž. Lukman o rujavem hrošču, inž. Wenko o pomenu kokošje reje, prof. Fink o čitankah za kmetijske šole in J. , Zabavnik o zakonu za obnavljanje in pospeševanje vinogradništva. Vsebino zaključujejo društvene vesti, tržna poročila, ki so važna za vinsko in sadno trgovino, kmetijsko šolstvo, književnost, meteorološka opazovanja in drobiž iz raznih panog kmetijstva. »Naše gorice« zadovoljujejo vsestransko in je že prva številka nadkrilila vsako pričakovanje. Želimo jim kljub temu vsebinskega in še bolj gmotnega napredka.
Steklene
pult in železno peč po ugodni ceni prodam. Ogleda se v skladišču »Balkan«, j — Naslov in cena Ljubljana, Rožna ulica štev. 21. i
Posestvo s hišo
pritiklinami in vodno močjo želim odstopiti vsled starosti dogovorno
3SF* ZETU
mlajšemu, pridnemu in dobrosrčnemu zakonskemu paru. — Jernej Jesenšek, posestnik v Lazak štev. 9. p. Vače pri Litiji.
Ustanovljena L 1889. Telefon štev. 2016.
(Gradska Stedionlca)
Prešernova ulica
Prešernova ulica
Ustanovljena 1. 1889. Poštni ček 10.553.
Stanje vloženega denarja nad 250 miiijonov dinarjev.
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekači račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu
najvišje mogoče obresti.
Stanje vloženega denarja nad 1000 milijonov kron.
Jamstvo xa vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, Je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hra-nilničnega premoienja ie mesto Ljubljana s vsem premoŽenjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodliča
denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni ln občine občinski denar.
RaS rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke najvef v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.

—	.	-	,	»nmvvm HVil	|M| Hfl 4,000.000*-
Sprejema hranilno vloge. - IsvrSuJe vse denarne, kreditne In posojilne posl
Kupuj® ln prodaja devize ln valute.
Nogavice, kravate, srajce, rokavice, naramnice, žepni robci, nakit la obleke, otroške majice, nahrbtniki, palice, dežniki, kloti v vseh barvah, šifoni, Solingen škarje, noži, potrebščine ta krojače, čevljarje, tapetnike, šivilje in sedlarje. Razna dišeča mila — samo pri
Največja izdelovalnica „Siri-šča" v naši državi, v tekočini in prašku.
Mfboljii HMtergd, vato tudi najceneje. — Edbo U fri
Josip Petelmc-u
IJUBIJANA, bllsu Prelernovega spomenika.
„Sirišče" v prašku napram sliki
je najboljša in najpraktičnejša kvaliteta. Zahtevajte cenike I Pri večjih naročilih posebno velik popust.
„Kaštel" d. d., Karlovac
Najboljša
Večjo količino
Prodam dva dobro idoča
koruznih storžev
sveta
za Din 18.—
dokler traja zaloga pri FR. STUPICI, trgovina z železnino in poljedelskimi stroji v Ljubljani.
z večjim» kapitalom se sprejme v dobička-nosno podjetje na vodno moč. Naslov pri upravi pod »Stroja r«.
blizu Prešernovega spomenika, ob rodi
LJUBLJANA
Najnižje cene I Točna postreiba!
kupi »Produkcija«, Jožica pri Ljubljani. —
Ponudbe z navedbo cene.
ob stalni vodi. Karol Planinšek, Mirna, Dolenjsko.
Semenski oves, la splitski portland-cement (Salona-Tour) umetna gnojila (rud. superfos-fat, kalijeva sol, kajnit, thomasova žlindra), kakor tudi DEBELI ln DROBNI pše-nični otrobi vedno v zalogi pri
prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo: Premog, domači in inozemski za domačo kurjavo in industrijske svrhe. Kovaški premog vseh vrst. Koks, livarniški, plavžarski in plinski. Briketi.
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani Miklošičeva cesta 15/1.
Ljubljana, LSngarieva ulica
Čitaleljem ..Emelskega lista" naznanjam, do Imam -v svoji trgovini poleg bolJSega tudi poceni In dobro blago po cenah, kakor »ledi: Sifon, bela ln rujava koterelna od Din »O-— naprej
Kambrlk, krep, delen.....od Din 23-- naprej
Pisano blago na srajce ln bluze od Din IO-—naprej
Posteljne garniture......od Din 300' naprej
DomaE izdelek posteljnih odej,
ruS, klotastih........od Din 160- - naprej
PERJE ZA. BLAZINE.
osrednja gospodarska zadruga
Ljubljana
Kolodvorska ulica.
Telefonšt.2149, 2968	llHfCS Ifill^O "f	Post. ček. raž. 13.85J
———	(Žiro-raiSun pri Narodni banki)
sprejema hranilne vloge in izdaja trg. kredite pod najugodnejšimi pogoji; eskompt in inkaso menic ter trg. cesij. - Nakup vsakovrstnih predvojnih papirjev, prodaja valut in deviz po najugodnejših tečajih.
Urednik: MILAN MRAVLJE. — Za Konsorcij >Kmetskega listac: IVAN PUCELJ narodni poslanec — Za tiskarno »Merkur«, ANDREJ SEVER