Leto fifi, siev. ШВ Ljubljana, petek II. marca 1927 PoStnina oavšallrana. Cena 2 Oin OpravnlStvo: Ljubljana, PrcSernovi ulica St. 54. — Telefon it. 36 inseratni oddelek: Ljubljana, PreSei -nova ulica St. 4. — Telefon St. 4g 2 Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it i. — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poStnem ček. zavodu : Ljub lana St 11.847 • Praha čislo 78.180 Wien.Nr. 105.141. ca Izhaja ob 4. zjutraj. = Stane mesečno Din 25-—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo 1 Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/I. Telefon štev. 7a, ponoči tudi štev 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Ljubljana, 10. marca. «Dulce mori pro patria» — sladko je umreti za domovino — je med svetovno vojno vzklikal «Slovenec», ko so Slovenci in med njimi najštevilnejši pristaši SLS umirali v strelskih jarkih za «katoliško» Avstrijo ter za zmago pan-germanskega orožja. Od srca je prihajal ta vzklik klerikalnih kolovodij; saj so doma za pečkom čuvali slovenske žene in dekleta, rekvirirali živino, žito, zvonove . . . Nehote smo se spomnili na klerikalce v vojnem času, ko smo čitali v «Slovencu» uvodnik «Na delu za ljudstvo». «Začetek obnove je tu. Ljudstvo to vidi. Zlasti slovenski narod živo čuti, čuti blagodejen vpliv nove vlade in njenih ukrepov. Zato raste ljubezen do države, raste zaupanje v našo bodočnost, raste pa tudi vpliv in moč naše stranke, ki z vsakim dnem dokazuje, da tudi v vladi drži, kar je postavila v svoj program . . .» «Ljudstvo se začudeno vprašuje, kako je mogoče, da SLS doseže in uspeva v zahtevah, ko samostojni demokrati celih sedem let niso dosegli drugega, kakor da so se zvišali davki.. Notorično dejstvo, ki ga priznavajo tudi najodločnejši nasprotniki SLS, je. da Uzunovič poskuša obnoviti režim RR Pošilja v Zagreb emisarja, — Radič je postal opozicije sit. — Nasprotstva v radikalskem klubu glede razvoja politične situacije. — Splošno prepričanje: sedanja kleroradikalska vlada je nevzdržna. Beograd, 10. marca p. V politični situaciji na zunaj nič novega. Tem živahnejše so intrige za kulisami. V političnih krogih se uveljavlja naziranje, da se Uzunovič skuša pogajati z Radičem za nov aranžman RR. V tej zvezi se mnogo opažajo razne Radičeve izjave, ki deloma na glavo postavljajo, kar je Radič še nedavno govoril, Ln oa stiki Pavla Radiča nekaterimi radikalski-mi prvaki. Pašičevci proglašajo, da bi smatrali ponovni RR za provokacijo in bi takoj izvajali konsekvence. Zelo neugodno se počutijo klerikalci, ki se zavedajo, da so Uzunovičeva pogajanja naperjena tudi proti njim. Včeraj je odšel v Zagreb znani Uzunovičev emi-sar Mita Dimitrijevič, očividno z nalogo, da stopi z Radičem v direktno zvezo. V parlamentu se radičevci sicer zelo pridno in zelo ostro javljajo v debati, toda ve se, da njihova izvajanja ne v parlamentu nobena druga parlamen- pomenijo nič, če se Radiču zahoče dru-tarna skimma nima m^ardw, nm. gače. Jutrišnji govor Pavla Radiča, ki tarna skupina nima gospodarskega programa niti ljudi, ki bi ga izvajali.» Tako se je cinično in drzko odrezal «Slovenec». Dejstvo pa je, da je SLS prevzela in odobrila tak državni proračun, kakor so ga sestavili v prejšnji vladi radikali in radičevci, iz česar sledi, da je gospodarski in socijalni program SLS isti kot RR režima. Hvalisanje z zvišanjem eksistenčnega minima od 5000 Din na letnih 6000 Din ne more niti najmanj odtehtati dejstva, da so klerikalci upro-pastili predloge za postopno odpravo davka na poslovni promet, o davčnih oprostitvah za nove hiše, o znižanju na polovico 50Ù odst. doklade in 30 odst. iinearne doklade ter eksekucijskih pristojbin, o ukinjenju davka na ročno delo itd.-itd., kar bi edino v resnici moglo razbremeniti naše gospodarstvo ter povečati njegovo produktivnost. Klerikalni eksistenčni minimum niti tega ne odtehta, da so klerikalci hladnokrvno pustili kronske upokojence na "cedilu. Tudi skrb za kmetijstvo, katero podtika .'«Slovenec» klerikalnim ministrom, bi se morala zrcaliti v proračunu kmetijskega ministrstva, dr. Kulovec pa je pristal na tak okrnjen proračun, kakor ga je obsodil sam prejšnji minister Pucelj in kakršnega so preje besno raztrgali tudi sami klerikalci. Najetje 500. milijonskega posojila za zgradbo novih in popravo starih cest, je seveda le bluff za najnaivnejše. Vlada ga niti toliko resno ne jemlje, da bL si predlagala za to potrebno pooblastilo Narodne skupščine. Cela klerikalna akcija za ceste obstoja zaenkrat v odstavljanju — cestnih odborov. «Slovenčeva» napoved, da se bodo cene v vagonih I. in II. razreda brzih in osebnih vlakov znižale, dokazuje lepo priznanje socijalnega in gospodarskega naziranja SLS. Človek bi pričakoval. da bodo preskrbeli za udobnejšo in cenejšo vožnjo revnejšim slojem, ki se vozijo danes kakor sardine v ribiškem vozu, pa hočejo znižati voznino le za one, ki lahko plačajo. Običajno varanje javnosti je, če radi tega «Slovenec» trdi, da se bodo «vse železniške tarife znatno znižale». Baš te vrste zasluge je tudi klerikalna samohvala, da vlada «ni odvzela prometnemu osobju 20 odst. doklade in legitimacije za znižane vožnje.» Kakor znano, je že prejšnja vlada odnehala od tega perverznega načrta. Klerikalna logika v tej stvari je v ostalem naravnost kolosalna. SLS si šteje v zaslugo, da se je odrekla oropanju železniških uslužbencev! Najvažnejša «pridobitev» klerikalnih poslancev pa je izposlovanje v vladi, da se bo štela Slovenija med pasivne kraje.. Mi smo vedno trdili, da je Slovenija pasivna, klerikalci pa so doslej vedno urbi et orbi proglašali, da je bogata in visoko aktivna, da more in hoče živeti popolno samostojno gospodarsko in finančno življenje. In v Beogradu so vsi finančni ministri tako verjeli v bogastvo Slovenije, ki je bila že pred vojno pasivna, da so bila vsa prizadevanja ljudi nasprotnega mnenja za ublažitev davčnih bremen vsled trditev klerikalnih avtonomistov. več ali manj zaman. V Beogradu je v tem pogledu zmagalo vedno mnenje slovenske večinske stranke in klerikalci sami so dejansko še danes prepričani o bogastvu Slovenije, ker so odklonili vse izpremi-njevalne predloge sam. demokratov za ublaženje davčnih bremen. Tako so prepričali klerikalci radikale o pasivnosti Slovenije, da se davki ne bodo Prav nič zmanjšali in da tudi v proračun niso postavili nobene postavke za preskrbovanje Slovenije s ceninimi živili. ' Spričo vsega tega je «Slovenec» še tako drzen, da vzklika: «Slovenski narod živo čuti blagodejen vpliv nove vlade in njenih ukrepov.» Če predstav-, liajo tu slovenski narod .klerikalni ministri in klerikalni koritarji, bo to res. stalno zagovarja obnovitev koalicije RR, se pričakuje s precejšnjim zanimanjem. Seveda radikali, ki bi hoteli imeti vsa železa v ognju, nadaljujejo tudi s svo- iimi ponudbami pri drugih strankah. Iz okolice Marka Trifkoviča se snujejo kombinacije z DZ iu SDS. Stališče SDS je danes ponovno in nad vsak dvom jasno obeležil Pribičevič. Davidovičevci so videti impresijonirani. Niso se še mogli odločiti, da spravijo svojo obtožnico proti Maksimoviču pred Narodno skupščino, akoravno je sestavljena in podDisana. Akoravno konture novega razvoja politične situacije še niso jasne, so vendar vsi ti dogodki dokaz, da smatrajo radikali današnjo koalicijo s klerikalci za nevzdržno in da skušajo za vsako ceno najti solucijo, ki bi jim omogočila ostati na krmilu. Uzunovič in Trifkovič sta še vedno bolna, njuni stanovanji sta spremenjeni v glavni kvartir ene in druge radi-kalske grupe, katerih vsaka ima svoj politični projekt. Zagreb, 10. marca n. Danes se je semkaj pripeljal u Beograda Uzunovičev emisar Mita Dimitrijevič. Gotovo je, da prihaja v Zagreb v posebni misiji. Dimitrijevič je konferiral z Radičem ter mu predložil aranžman za ev, obnovo režima RR. Ifaiiianska zbornica ratificirala besarabsko pogodbo Z 200 : 1 glasu. — Manifestacije Rumuniji. — Ratifikacija predložena kralju ▼ podpis. Rta, 10. marca o. Na današnji seji poslanske zbornice se je nadaljevala razprava o proračunu ministrstva za narodno gospodarstvo. Predsednik vlade Mussolini je predložil razne zakonske načrte, ki iih ima zbornica sprejeti. Predložil je tudi odlok o ratifikaciji pariške pogodbe iz leta 1930. glede Besarabije ter zahteval nujnost V znak odobravanja so poslanci priredili dolgotrajne ovacije Rumuniji Imenovana je bila takoj poročevalska komisija, katere predsednik je kmalu zatem izjavil, da predlaga komisija odobritev, ker je Besarabija ru-munska pokrajina. Reke! je, da sloni italijanska politika na principu narodnosti in da nima nikakih imperijalističnih teženj. Z ratifikacijo pariške pogodbe priznava Italija prijateljski državi njeno politično in zgodovinsko pravico. Glasovalo je 300 poslancev za odobritev' pogodbe, 1 pa proti. Na isti seji sta bila izvoljena poslanec Gugliehni za novega podpredsednika zbornice, posl. Sansanetli pa za tajnika zborničnega predsedstva. Rim, 10. marca o. Min. predsednik in zunanji minister Mussolini je dopoldne predložil kralju v podpis dekret o ratifikaciji pariške pogodbe z dne 30. oktobra 1. 1920, s katero se Rumuniji priznava pravica do Besarabije. Resen položal v vzhodni Evropi V Parizu sodijo, da je Italija z ratifikacijo besarabske pogodbe napravila nov korak proti pomirjanju Evrope, Nemci pa vidijo v rafitikaciji novo ost proti Jugoslaviji. Jasna beseda SDS o ponudbah m vstop v vl< Svetozar Pribičevič razkriva ozadje Radicevih romanov o politiki SDS in precizira stališče samostojnih demokratov v sedanji politični situaciji. __ Beograd, 10. marca, p. Vsled izjav Stjepana Radiča, da se med samostoj- nimi demokrati in radikali baje vrše pogajanja za vstop v vlado, je podal šef samostojne demokratske stranke Svetozar Pribičevič za «Jutro» to-le izjavo vašemu dopisniku: «G. Radič pripoveduje cele romane. V njih je le toliko resnice, da so radikali samostojnim demokratom re« ponudili vstop v vlado. Toda samostojni demokrati žvižgajo (svirajo) na vse te ponudbe. Stranka jih ni vzela niti v razmišljanje, še manj pa da bi začela pogajanja, kakor ji to g. Radič insinuira. Pogajanj samostojni demokrati niso mogli začeti kot resni politiki že radi tega ne, ker ne verujemo v stalnost nobene kombinacije, ki bi se ustvarila z današnjo razdrapano radikalno stranko. Kdor bi napravil sporazum z enim krilom radikalne stranke, ima takoj proti sebi njeno drugo krilo. V interesu države in zdravega političnega razvoja je, da se najprej razčisti situacija v radikalni stranki in da se stranka razcepi, ker je od te cepitve odvisno sodelovanje z njimi. To je stališče samostojnih demokratov. ki izvira iz spoznavanja položaja in to je najboljši dokaz, kako gospod Radič, ki gleda na stvari le površno in se ne poglablja vanje, izmišlja cele romane. Je pa tu še nekaj, kar je treba na-glašati. G. Radiču je težko v opoziciji, ker je svojim masam obljubil, da se bo kmalu povrnil na krmila Zato se sedaj ponuja radikalom. Da bi pa svojo ponudbo opravičil pred svojimi volilci, se poslužuje sredstva klerikalcev, ki pravijo: «Mi moramo v vlado, sicer vstopi vanjo Pribičevič.» Opravičujoč na ta način že v naprej svojo morebitno kapitulacijo, podtika Radié samostojnim demokratom, da se pogajajo za vstop v kabinet. Samostojnim demokratom pa ni na tem. da postanejo ministri, ampak vstopili bi v vlado le tedaj, ako bi mogli v kabinetu kaj stvarnega In koristnega ustvariti. Položaj v radikalni stranki je pa tak, da se z njimi sedaj ne more ničesar napraviti Kar se tiče izjave Stjepana Radiča o obstrukciji. ki sem jo baje radičevcem predlagal, izjavljam, da o tem ž njimi sploh nisem govoril. Govoril sem le z Davidovičem in Grolom. in sicer tako, kakor sem govoril tudi pred kratkem na javnem shodu v Banji Luki. Rekel sem. da je sedaj prišel trenutek, da more opozicija staviti vladi ultimat, naj spoštuje politične svoboščine v državi in naj depolitizira državno upravo. Rekel sem to na tem shodu in obvestil o Ni pa res, da občutijo ta blagodejen vpliv delovni sloji, kmetje, delavci, uradniki, obrtniki, trgovci, invalidi, kronski upokojenci in vsi drugi, ki so pričakovali, da jim bo nova vlada s svojim drž. proračunom zboljsala njihov neznosni gospodarski in socijalni program. «Slovenčevo» hvalisanje «delu» klerikalnih zastopnikov v vladi je norčevanje iz slovenske javnosti, je udarec v obraz vsem pametnim, razsodnim ljudem. ki mislijo s svojimi- možgani in ki jim klerikalne fraze m laži niso škofov in božji blagoslov. tem tudi demokrate, da vlada ni bila še nikdar tako šibka in opozicija tako močna, kakor danes. Sedaj je torej trenutek, da se v proračunski debati od vlade izsili, da da solidna in svečana jamstva proti nasilnemu sistemu vladanja v državi in za depolitizacijo državnega upravnega aparata. Ker je vlada tako šibka, lahko vsak trenutek kapitulira. G. Korošec bi moral reči, da sprejema zahtevo vse opozicije, naj se ustvarijo garancije proti batinaškemu sistemu v naši državi in za depolitizacijo uprave. Pašičevci zatrjujejo, da ne žele. da bi bila radikalna stranka poli-cajska stranka, in da se je treba povr niti k tradicijonalni politiki radikalne stranke. Opozicija bi morala porabiti priliko in obračunati z vlado. Javno mnenje v državi bi soglasno odobrilo tako zadržanje opozicije. Nihče ne bi mogel reči, da je to oviranje budžeta. Zakaj vlada bi dobila v 24 urah proračun, ako bi pristala na te zahteve opozicije, ki so v interesu dostojanstva naroda in ugleda naše kraljevine v inozetn stvu. Politične svoboščine, dostojno življenje naroda in osvoboditev uredništva od strankarskega pritiska gredo pred vsem drugim, tudi pred budžetom. Ugibanja o pomenu kralje- vega Beograd, 10. marca p. O potovanju kralja in kraljice, ki sta se snoči odpeljala v Bukarešto, krožijo danes po Beogradu razne verzije. Z vladne strani se izjavlja, da potovanje kraljevske dvojice v inozemstvo ni oficijelno, kar se vidi že iz tega, da potujeta kralj in kraljica incognito. Na bukare-škem kolodvoru sta ju sprejela le jugosiovenski poslanik in zastopnik rumunskega kraljevskega dvora. Zato se morajo zanikati vse drugačne vesti, ki so nastale vsled odpotovanja kraljevske dvojice v inozemstvo. Deputacija samouprav v Zahteva od vlade prepustitev davkov. Beograd, 10. marca r. Danes dopoldne je prispela v Beograd deputacija vseh oblastnih odborov iz Bosne in Hercegovine, ki zahteva od vlade, naj prepusti oblastnim samoupravam razne davke in doklade, predvsem zemljiški davek, hišni davek in cestne doklade. Finančna sredstva, И jih je vlada stavila oblastem na razpolago ne zadoščajo. Deputacija bo poselila predsednika vlade in finančnega ministra. Poslanik Rakič v Rimu Rim, 10. marca. o. Davi je prispel sem» kaj novi jugosiovenski poslanik Milan Ra» kič. Na kolodvoru ga je sprejelo in po« zdravilo osobje jugoslovenskega poslani« štva. Spremembe na mestih velikih žuoanov Beograd, 10. marca p. S kraljevskim ukazom je na predlog notranjega ministra upokojen veliki župan v Užicah Milan Petko-vič, na katerega mesto je imenovan dr. V. j .Baltič, doslei veliki župan v Ljubljani. Z j istim ukazom ie upokojen subotiiki veliki župan Dragoslav Gjorgjevič. Pariz, ia marca, 1. O italijanski ratifikaciji besarabske pogodbe piše «Temps», da morajo gotovi krogi v inozemstvu, ki se jih v prvi vrsti tiče napetost med Londonom in Moskvo, nehote dobiti vtis, da je Italija s tem, da se je baš sedaj odločila za ta svoj korak, hotela javno pokazati, da stoji trdno ob strani Anglije. Vsakdo si mora sedaj misliti, ako se napetost med Rusijo in Anglijo poveča in ako računajo v tem primeru sovjeti, s podporo Turčije, da bo Italija odločno na strani Londona. Ni dvoma, da je italijanski korak še bolj komplicirai razmere v Evropi in da bi bilo nesmiselno, podcenjevati njegovo važnost in daleko-sežnost Tudi se ni čuditi, ako nekateri vidijo v italijanski ratifikaciji besarabske pogodbe ln v Chamberlainovih izjavah ženevskim novinarjem napoved novih važnih dogodkov. V podobnem smislu piše tudi -Journal», ki pravi, da sedaj ne more biti več dvoma, da je hotel Rim s svojim korakom jasno povedati Moskvi, da stoji trdno ob strani Londona v njegovem sporu s sovjeti. Italijanski korak ima dvojen diplomatski pomen: na eni strani dokazuje intimne odnošaje med angleško in italijansko vlado, na drugi pa kaže, da se je borba proti sovjetom že začela. Berlin, 10. marca, 1. Časopisje ne komentira enotno italijanskega koraka glede Besarabije. «Taglicbe Rundschau» pravi, da je Mussolinijev sklep dobra kompenzacija za neuspeli korak, ki ga je napravil London v Moskvi, hkrati pa znova dokazuje, kako resen postaja položaj v vzhodni Evropi. Nacijonalistična «Deutsche Tageszei-tung» piše. da se je Italija s svojo odločitvijo docela postavila na stran Anglije in je ne podpira le na Kitajskem, ampak tudi v njenem sporu s sovjeti. «Frankiurter Zeitung» naglaša Charo-berlainovo izjavo v Ženevi da Anglija ni v tem pogledu vplivala na Italijo in da London daje celo razumeti, da mu Mussolintjeva ratifikacija niti ni po volji v sedanjem trenutku. List ne vidi v italijanskem koraku osti toliko proti sovjetom. kolikor proti JugoslaviB, k! prihaja spričo italijansko-rumunskega prijateljstva vedno bolj v klešče. Karkoli Italija napravi -vse je dobro! Beograd, 10. marca. p. Najnovejši dogodek v zunanje-političnem položaju je italijansko priznanje aneksije Besarabije po Rumuniji. Ta korak Italije smatrajo v političnih krogih splošno za nov izpad Italije proti naši kraljevini, ki naj bi izoliral Jugoslavijo in motil dobre odnošaje v Mali antanti. Vsled raznih verzij, ki so o tej stvari danes krožile v skupščinskih kuloarjih, se je obrnil vaš dopisnik zvečer do zunanjega ministrstva in dobil z merodajne stvari informacije, da smatra zunanje ministrstvo italijansko priznanje kot popolnoma normalno stvar. Priznanje je dejstvo, ki nikakor ne bo dalo povoda, da bi se motilo dobro razmerje med članicami Male antante. Naglaša se tudi, da Mala antanta ni bila ustvarjena zato. da zagotovi Rumuniji Besarabijo. ampak je bila ustanovljena v popolnoma druge svrhe, ki še danes obstojajo. Dr. Stresemann o nemško-ruskera razmerju Nemški zunanji minister izjavlja, da ne obstoja glede Rusije ni-kaka tajna pogodba in da ostane nemška politika nespremenjena. — Briandov optimizem. Ženeva, 10. maca (s—be) Nemški zunanji minister dr. Stresemann je danes sprejel zastopnike inozemskega tiska, da jim objasnil stal.šče g'ede trditev, da se bo v Ženevi pod egido Chamberlaina ustvarila protiruska koalicija ter da obstojajo med Nemčijo in Rusijo kaki tajni dogovori. Dr. Stresemann ie izjavil, da mu Chamberlain ni stavil nikakih ponudb v tam smislu ter da rapallska pogodba nikoli ni vsebovala kake tajne klavzule. Nemški zunanji minister je nato naglašal, da deluje Nemčija na to, da se preprečijo vojne. Govoril je tudi o izpremembi nemške vlade ter izjavil, da ima ta izprememba svoje posebne vzroke samo v notranje političnih vprašanjih Nemčije. Ta Izprememba ni v nikaki zvezi s smernicami nemške zunanje politike, ravno tako kakor tudi v Francili kurz politike Brianda ni bil pod vplivom koalicije s Tardieujem in Marinom. Stresemann je nato podčrtaval dejstvo, da ima Nemčija na podlagi člena 431 pravico, da se izprazni Porenje ter da bo ob Včerajšnja seja v Ženevi Nepotreben incident, — Društvo narodov se ne more vmešavati v notranje razmere posameznih držav. rodov izvršilo veliko socijalno nalogo ravno tem, kjer je vojna povzročila največje rane, to je pri zaščiti beguncev. Svet Društva narodov je med drugim sprejel tudi resolucijo finančnega odbora, ki priporoča posojilo Gdansku. danem času stavil tozadevni predle«. Nikakor ne gre, je naglašal dr. Stresemann, da je Nemčija članica Društva narodov, hkrati pa, da je na njenem ozemlju 75.000 tujih vojakov. Dr. Stresemann je nadalje izjavil novinarjem, da je trdno prepričan, da najbrže ne bi prišlo do svetovne vojne, ako bi Društvo narodov obstojalo že prej. Odnošaji Nemčije do Rusiie so zgolj gospodarski Naroda 150 milijonov duš ni mogoče trajno zapreti pred zapadno Evropo. Napačno je sklepati iz gospodarskih odnošajev do Rusije, da obstoja med sovjeti in Nemčijo kakršnokoli ožje razmerje, aH celo da obstoja med obema državama kaka tajna pogodba. Berlin, 10. marca (be.) V razgovoru s francoskimi novinarji je izjavil francoski Zunanji minister Briand, da je nemško -poljsko zbližanje, ki se je pričelo z včerajšnjim sestankom med Stresemannom in Zaleskim, eden glavnih uspehov sedanjega zasedanja Društva narodov. Ženeva. 10. marca. s. Na današnji seji Sveta Društva narodov ki se je pričela ob 11. so razpravljali o zaščiti beguncev. Pri tem je prišlo do neprijetnega Incidenta. Vandervelde je izrazil željo, da bi bolgarska vlada milejše postopala z aretiranimi komunisti ter da bi jih, kolikor jih je že obsojenih, pomflostila. Zastopnik bolgarske vlade sploh ni odgovoril na to željo, kar je povzročilo splošno zadrego. Nato je pričel govoriti Chamberlain, ki je izjavil, da se Društvo narodov ne more vmešavati v notranje zadeve kake države. Vandervelde je temu pritrdil, vendar pa je mislil, da je upravičen ob tej priliki izraziti svojo osebno željo. Končno je povzel besedo še dr. Stre-I semann in rekel, da imajo današnie razpra-I ve veliko važnost za ugled Društva naro-dov, ker dokumentirajo, da je Društvo na- Obisk ameriške mornarice Jugoslaviji SpHt, 10. marca n. Danes je dospel iz Beograda v Dubrovnik ameriški admira: Buradge, poveljnik ameriškega brodovja V Dubrovniku je pozdravila admirala naš3 mornarica s topovskimi streli. Jutri zvečer pride ameriški admiral z ameriškim poslanikom Princeom v Split, kjer ostane do ponedeljka. Po Jugoslaviji spremlja ameriškega poveljnika naš admiral KodL Stališče SLS napram budžetu vrhovne državne uprave Oster govor posL Pušenjaka o priliki specijalne debate o proračunu vrhovne državne uprave. — S posl. Pušenjakom soglašajo posl. Smodej, Kremžar, Škulj, Žebot in Sušnik. Beograd, 26. februarja 1926. Povodom današnje razprave je imel posl SLS Vladimir Pušenjak vrle oster govor proti vladi. Uvodoma je ugotavljal, da »vlada ne kaže nobene agilnosti in da ne kaže nobenega smisla za rešitev perečih gospodarskih in socijalnih vprašanj. Peto leto po sprejetju ustave se še vedno ne potrudi, da izvede vsaj večino določb ustave.» Navaja najprvo primere o nedelavnosti vlade. »Govori se vedno o širokih samoupravah, vidimo pa. da niti občinske volitve v Prekmurju, Bosni, Dalmaciji, Vojvodini in deloma tudi na Hrvatskem niso izvedene.» ^Vidimo nadalje, da vlada ni storila niti enega koraka da bi izenačila zadružno za-konodavstvo, akoravno je izenačenje neobhodno potrebno. Vidimo tudi, da je vlada v budžetu skrajšala malenkostne podpore, ki jih ie do sedaj uživalo zadružništvo, da je obstoj zadrug, osobito še centralnih zadrug v nevarnosti. Vidimo, da je vlada izpustila one ugodnosti, ki so bile obseàene v prejšnjih budžetih. to so ugodiiosti, ki se tičejo oprostitve zadrug od davkov in taks.« Govornik je nato očital vladi, da »ie vedno ni oživotvorlia gospodarskega sveta.« Posledice pretirane preobremenitve večine naših pokrajin ie težka gospodarska kriza v kmetijstvu, ki je nastopila v zadnjih letih. V pn i vrsti ie kriv naš budžet, ki ie prevelik. Slaba finančna politika je upro-pastila naš kredit v inozemstvu. Budžet je prevelik radi pretiranih osebnih izdatkov, radi pretiranii izdatkov za preveliko število ministrstev, za preveliko število uradništva in upokojencev v naši državi. Mi imamo 18 ministrstev. Anglija ima samo 9 ministrstev! Nadalje vidimo, da ic birokra-tizem v naši javni upravi od leta do leta večji. Poleg birokratičnega sistema ovira celo našo upravo zakon o državnem računovodstvu VMimo tudi, da se uradništvo premešča in upokojuje ne zato, ker je nesposobno. ampak zato, ker je na potu strankam, ki so slučajno na vladi. (Franjo Smodej: Prava batkiaška politika.) Penzijoni-ran.ie in premeščanje sposobnega uradništva povzroča na eni strani naši državni blagajni ogromne stroške, na drugi strani pa onemogoča pravilno funkcioniranje državnega aparata. Vsi dispozicijski fondi so nepotrebni, oziroma so, ako bi jih že v gotovih zneskih odobravali, mnogo previsoki. V proračunu za 1. 1924-25 je bila sprejeta v čl. 106 finančnega zakona določba, da vodi kontrolo nad uporabo dispozicijskih fondov parlamentarni odbor, obstoječ iz treH članov. Toda do izvolitve tega parlamentarnega odbora ni nikdar prišlo. V finančnem zakonu za isto leto je bila v čl. 25 in 26 obsežena določba, da naj vrši finančni odbor kontrolo nad izvršitvijo državnega budžeta. Žalibog ie ostalo pri teh določbah. Ta kontrola ie tudi nemogoča, ker naši finančni ministri niso predložili nobenih računskih zaključkov že od 1. 1914 naprej. Poleg tega moramo zameriti vladi, da vlada nc uvažuje sklepov Narodne skupščine. 2e v načelni debau se je povdarjalo, da so naš budžet v celoti, kakor tudi bud-žeti posamezni« ministrstev fiktivni. Črtali ali popolnoma ukinili so se neobhodno potrebni krediti za bolnice, za sodnije, za ve-roučitelje, za ceste itd.« Nato je posl. Pušenjak prešel na druge postavke proračuna vrhovne državne uprave ter posebno glasno zaklical proti vladnim mizam: »Ali se viada ue s">omni, kar ie oa razne pritožbe že večkrat obljubila, izenačiti upokojence v naši državi? Ali se misli prevesti kronske pokojnine v dinarske? (Fr. Kremžar: Zadnji čas bi že biL — Fran Smo-dei: Gospodje iz vladne večine sami ne vedo, kaj mislijo.) Naši upokojenci se leto za letom obračajo na vlado s prošnjami, da b. izboljšala njihovo slabo materijalno stanje. Prvo splošno društvo jugoslovenskih upokojencev v Ljubljani je poslalo vladi obširno spomenico, ki se glasi v naslovu takole: »Znano je, da smo staroupokojenc! gmotno popolnoma propadli in nimamo ne potrebnega perila, ne obleke in čevljev, ker ne krijejo naši pokojninski prejemki niti izdatkov za stanovanje tn hrano.« Mislim, da je napis te spomenice jasna ta glasna obtožba vlade, da je napis te spomenice dokaz zanemarjajna upokojencev, ki so dolg^ vrsto let služili državi, ki so si pridobi'; velike zasluge za državo (Kari Škuli: In sami plačali svoje pokojnine!), ki so. kakor ie tovariš Škulj dobro povdaril, sam! plačevali pokojninske prispevke v dobri valuti. (Franjo Smodej: Vlada spomenice še prebrala ni. Karl Škulj: Morituri vos salu-tant. Fr. Kremžar: Sedaj umirajo! Ivan Vc-senjak ironično: Zakaj je tako velika larma v ministrskih klopeh? Anton Sušnik: Kje je finančni minister? Franjo Zebot: Imamn opet križu vlade.)« Od strani vlade nismo ničesar slišali kaj hoče ukreniti io ali hoče ugoditi upravičenim zahtevam naših upokojencev ali ne.« Končno je posl PušenJak govoril o dolgovih naše države in Je prišel do zaključka: »Ako proučimo cel budžet vrhovne drž. uprave, potem vidimo, da ta budžet Jasno kaže. kako malo se vlada briga za to, da bi ustvarila predpogoje za naše finančno ozdravljenje. Predloženi budžet vrhovne državne uprave ne odgovarja zahtevam, katere stavimo do v/hovne državne uprave, in ne vsebuje vseh kreditov, katere W moral vsebovatL Zaradi tega moram izjaviti, da je naš klub prlmoran glasovati proti predloženemu budžetu vrhovne državne uprave.« fPo stenografskem zapisniku Nar. skupščine I. 1926 V, št. 51.) Skoda, škoda, da Je bilo to lam". 26. februarja 1926.. ko se ie SLS nahajala v opoziciji. Letos Je na vladi in taisti posî. Pušenjak glasuje in odobruje vse, kar ie vlada predložila. Vse to je bistveno, neizpre-menjeno isto, kar ie SLS lani proklinjala in proglašala za pogubo ljudstva in Slovenije! Fašisti pripravljajo nov udarec našemu narodu V Primorju, 10. marca •Slovanski Usti se morajo zatreti!« Jugoslovenska javnost je kolikor toliko poučena o razmerah na oni strani italijanske meje, kjer hodi svojo bridko križevo pot pol milijona našega naroda. , Italija ni hotela in noče ubiti našega naroda z enim mahom, temveč ga trpinči, odpirajoč mu polagoma žilico za žilico, da bi izkrvavel počasi, dokler bi ne prišel usti ugodni trenotek, ko bi mu mogla brez ozira na zunanji svet zadati končni, smrtni sunek. Doslej se ie zdelo, da je ta trenotek še daleč; kakor pa kažejo sedanja znamenja, se zdi, da si fašistična Italija domiš-Ijuje, da dozoreva čaz izbruha njene pre-objesti. Prvi sunek ie prišel iz Pule, od direktorica istrske provincijalne federacije, v glavnem glasilu fašistične stranke za vse Primorje, v tržaškem »Popolu«. Napadi so se ponavljali vedno bolj pogostoma in so prešli tudi v druge, celo v rimske liste. Danes pa iz vsega fašističnega tiska odmeva кИс: »Slovanski listi se morajo zatreti!« Tako ie službeno glasilo videmske provincijalne federacije »H Giornale del Frl-u!i« te dni pisal takole: »Slovanski listi, ki izhajajo v Julijski Krajini, so pred uveljavljenjem tiskovnega zakona kazali na vse mogoče načine svojo protiitalijansko, protidržavno, protifašistično mržnjo. Ko je stopil v veljavo omenjeni zakon, so glasila iredentističnega slo-vanstva popustila' v svojem italofobstvu. Ali list ie mogočno penetracijsko sredstvo, in če je protiitalijanskega duha, se sestavlja že tako, da dosega svoj namen. To je enostavna in vsakomur razumljiva stvar. Če uredniki kakega lista v obmejni deželi, osvobojeni z ogromnim naporom vsega naroda, niso podaniki, ki spoštujejo ne samo črko zakona, temveč tudi njenega duha, bi se list moral zatreti ... Če so se zatrli italijanski listi, ki niso podajali jamstva za pravičnost, politično poštenje in italijan-stvo, je več kot prav, da se isti ukrep uporabi tudi proti glasilom slovanskega nacionalizma . . . Listi morajo biti vzgojna sredstva, morajo biti nosilci italiianstva in morajo kot taki prispevati k stvarjanju značaja novih Italijanov. Morali bi obstojati samo pod pogojem, da so po srcu in duši italijanski. Zahrbtnost, hinavstvo in dvoreznost med vrstami Je proti vzgojnim namenom režima »II Popolo di Trieste« ie sprožil misel, da naj bi se zatrl list »Edinost« in njegovi tovariši Tak ukrep Je pravičen in logičen. Ta misel je splošnega nacionalnega pomena, ker bi pripomogla k čim hitrejšemu poitalijančenju tujerodnega prebivalstva, in jo Je treba resno upoštevati. »II Popolo di Trieste« pa objavlja članek izpod peresa voditelja koprskega fašizma in člana dlrektorija istrske provincijalne federacije, odvetnika De Petrisa, ki pravi: »Prikriti sovražni boj, zakrikan z laž-njivkni izjavami lojalnosti napram italijanski državi in vladi, ki ga vodijo glavni slovenski list »Edinost« in drugi maniši listi po navodilih z one strani meje, vzdržuje v sicer oprezni, ali vendar neprestani sovražnosti del tujerodcev v Istri, ki znajo izkoristiti vsako pretvezo, da se pokažejo iz svoje teane in ohranijo ono razdaljo, ki se toliko ceni v Ljubljani zaradi bogve kakih bodočih nad na bogve kako osveto. Jaz povem jasno in točno svoje mnenje: Z Italijani v neodrešenl Dalmaciji se ravna kakor s psi. Naša moralna jezikovna in materialna posest v onih krajih, kjer so gospodovale, kjer so cvetele Benetke, kjer se je od vekov uveljavljal naš jezik, ue pa drugi, in se izboljševal vsled zmožnosti in študija tolikih Dalmatincev, se trga dan za dnem z mrzkimi ukrepi in vsakovrstnimi kršitvami. Prisostvujemo vsej tej tragični eksistenci svojih bratov, blatenju italijanskega imena na italijanskih tleh in dopuščamo tu pri nas, da katerisibodi zakotni list bruha dan za dnem svojo protiiiali-jansko mržnjo z navidezno nedolžnimi objavami, ki pa so v bistvu neprestane zagotovitve »smo mi«. Zatrli smo toliko italijanskih opozicijskih listov; ali naj vzdržujemo v življenju dva ali tri slovanske, ki nas siučajno vodijo za nos? Proč torej še s temi zadnjimi ostanki. V Julijski Krajini ni potrebe, da bi se tiskala tudi ena sama vrsta, ki ni italijanska. Dandanes vsak zna ali razume italijanski, če pa je kdo, ki bi ne hotel, pa naj premeni zrak! Ne bomo žalovali za njim! . . . Listi v naši Krajini naj bodo samo italijanski Imamo jih dovolj. še preveč! »Edinost« in njena lepa družba naj gredo drugam, čez mejo. V Trstu, Istri in Furlaniji nihče ne čuti potrebe, da bi sladki slovenski jezik ... Če se zatrejo slovanski listi, ki nepresiano netijo neslogo, hujskajo maloštevilne, osamljene fanatike in urejajo zavestno, toleri-rano delovanje slovanske duhovščine, bi prenehalo dve tretjini in še več proti državne propagande v naših provincah, kar W bilo v veliko korist miroljubnemu, zdravilnemu delovanju za asimilacijo in vzbujanje ljubezni napram vsem Italijanom, včerajšnjim m današnjim, skupni domovini. Ali je po vsem tem pričakovati kaj drugega. nego da viada »stori svojo dolžnost« in zatre slovansko časopisje, tega »raka« na zdravem telesu Italije? De Pétris je dejal, da Italijani gledajo, kako se »z. Italijani v Dalmaciji ravna kakor s psi«; ali bodo Jugosloveni gledali, kako se z Jugosloveni v Italiji ravna ne kakor s psi. temveč kakor z golaznijo, ki io Je treba uničiti, pohoditi? AH se bo našel kak predstavnik iugoslovenskega naroda, da bo vprašal y predstavništvu naroda, ali ie dovoljeno v civiliziranem svetu, da se na tak nečloveški način sredi Evrope ugo-nablia pol milijona naroda, ki nI zagrešil drugega, nego da hoče ostati xveet sam sebi? Finančni amandmani vlade k proračunu v odboru sprejeti Vsi predlogi opozicije odklonjeni. Beograd, 10. marca r. Dopoldne se je vršila seja finančnega odbora, na kateri so bili sprejeti vsi amandmani vlade, amandmani opozicije pa brez izje-me odklonjeni. Po dosedanjih amandmanih bo proračun poedinih ministrstev povečan ali zmanjšan nastopno: proračun vrhovne državne uprave zmanjšan za 784.072 Din, proračun ministrstva pravde povečan za 550.000 Din, proračun prosvete povečan za 529.6S2 Din, proračun ver povečan za 486.000 Din, proračun ministrstva za zdravje povečan za 9372 Din, proračun ministrstva zunanjih poslov povečan za 183.000 Din, proračun ministrstva financ zmanjšan za 3,338.400 Dm, proračun vojske in mornarice povečan za 542.000 Din, proračun ministrstva za javna dela povečan za 3,073.080 Din, proračun poljedelstva povečan za 500.000 Din, proračun ministrstva za agrarno reformo zmanjšan za 90.300 Din, rezervni krediti povečani za 7,034.866 Din. Pri debati o proračunu notranjega ministrstva so samostojni demokrati stavili predlog, da naj se brišejo dispozicijski fondi ministra notranjih del in velikih županov. To je večina odklonila. Pri proračunu ministrstva za narodno zdravje je poslanec SDS Demetrovič predlagal, naj se ukinejo plače ministra in njegovega šoferja ter izdatki za vzdrževanje avtomobilov, ker bo ministrstvo itak spojeno z ministrstvom za socijalno politiko. Pri proračunu ministrstva za zunanje zedeve je Demetrovič zahteval črta nie dispozlcijskega fonda. Pri proračunu ministrstva za javna dela Je Demetrovič dali časa polemiziral s klerikalnimi poslanci radi neuspeha, ki so ga doživeli s svojo zahtevo po 20 milijonskem kreditu za cestne odbore Nadalje Demetrovič zahteval naj se notranja oprema nove palače Narodne skupščine nabavi pri domačih tvrdkah. Pri proračunu ministrstva poljedelstva ie zahteval svoto 100 milijonov za poljedelske kredite, kakor to predvideva tudi zakon o poljedelskih kreditih. Pri debati o državnih dohodkih ie posl. Demetrovič predlagaj, da se narodnim gledališčem dovoli popolna finančna avtonomija, kar so podpirali tudi ostali člani opozicije. Vlada se ie zaenkrat izognila direktnemu odgovoru in si pridržala rešitev. Razprava min. sveta o zakonodajnih amandmanih Beograd, 10. marca. p. Danes dopoldne je ministrski svet nadaljeval razpravo o amandmanih zakonodajne prirode. Sprejeti so bili sledeči predlogi za finančni zakon: Minister ver se pooblašča, da izvede ločitev cerkvenega in državnega premoženja. Režim finančne avtonomije bolnic, kakršen je uveden v Sloveniji, se razširi na Dalmacijo. Tarife odobrava minister narodnega zdravja, z dohodki razpolagajo uprave bolnic. Za fundiranje obrata v dalmatinskih bolnicah se dovoli ministrstvu za narodno zdravje kredit^ v znesku 15 milijonov Din. Brezplačno lečeoje zob v javnih bolnicah se ukine. Zakladna bolnica v Zagrebu se podržavi. Minister javnih del še pooblašča, da izda uredbo, s katero se prenese izvršitev vseh javnih del. izvzemši resorta vojn epa in prometnega ministrstva, na ministrstvo za jav-ua dela. Prometni minister se pooblašča, da sporazumno s finančnim odborom izvele komercijalizacijo državnih železnic. Srbski zakon o poljedelskih in obrtnih zadrugah se razširi na v» državo. Notranji minister se pooblašča, da prenese gotove pravice na velike župane. Invalidski cenzus od lanskega leta ostaja še nadalje. Zemlja, ki se je dodelila slepim invalidom, je še nadalje oproščena davkov. Minister pravde je končno predložil amandman. ki ga pooblašča, da s posebno uredbo uvede za družbe, ki javno polagajo račune, institucijo prisilne poravnave. Miuisîr-ski svet o tem predlogu še ni nič definitiv-nega sklenil. Debata o proračunu vrhovne drž. uprave tudi včeraj ni bila končana Beograd, 10. marca. p. Popoldne je Na. rodna skupščina nadaljevala podrobno de. bato o proračunu vrhovne državne uprave, ki se vleče že drugi dan in ki še vedno ni končana. Sodeč po tem je verjetnost ved« no manjša, da bo celotni budžet sprejet do 1. aprila. Pred prehodom na dnevni red je pred» sednik prečital ukaz, s katerim se prena. šajo vladarske pravico za kraljeve odsotno« sti iz države na ministrski svet. Prvi je da» nes govoril posL dr. Bazala (federalist), ki je ugotovil, da je vlada neparlamentama, ker nima večine v narodu. Potem je dolgo razpravljal o sistemu nasilja, s katerega pomočjo se vlada drži. Energično se je govornik zavzemal za kronske upokojen» ce. Za njim je ostro kritiziral budžet vr. hovne državne uprave radičevec dr. Pasa« rid, ki je podpredsednik zbornice. Razprav. Ijal je posebno o raznih nepravilnostih pri poslednjih volitvah. Za radikale so morali glasovati cclo mrtvi. Današnja vlada da je protiustvna, ker niso v njej zastopani Hr» vati Uzunovič je radičevce opeharil in jih s prevaro iztisnil iz vlade. V istem smislu sta govorile tudi radičevca Stipo Matoiič in dr. Neudorfer. Ob 8.30 je bila seja zaključena in odre» jena prihodnja za jutri dopoldne z istim dnevnim redom. Albert Thomas in demonstranti Beograd, 10. marca p. Pri snočniem predavanju na univerzi ie bi! kakor smo pričakovali nekaj demonstracij proti ravnatelju mednarodnega delovnega urada Albertu Thomasu. Policija je demonstrante aretirala. Danes ie napravil g. Thomas plemenito gesto. Posetil je notranjega ministra in ga prosil, naj demonstrante proti njemu ne kaznuje in naj jih izpusti na svobodo. Interpelacijska debata 1 »v« • v skupščini Preiskava v ministrstvu pošte in brzojava. Beograd, 10. marca. p. Narodna skupšči» na je danes dopoldne razpravljala o inter» pelaciji posl. Dimitrija Vujida (zemlj.) na ministra pošte in brzojava o zlorabah v tem ministrstvu. Minister pošte in brzoja» va dr. Vasa Jovanovič je nanjo obširno odgovarjaL V repliki je interpelant posl Vujič ostro napadel nabavke ministrstva pošte in brzojava, zlasti nabavke ■ radio» aparatov in kritiziral razvrstitev radiopostaj v naši državi, ki je slaba. Zlorabe so raz» vidne tudi pri izdajah telefonskih sezna» mov. Govoril je nato bivši minister pošt in brzojava dr. šuperina, ki je napadel ra» dikale in izjavil, da se nahaja v skupščini oseba, ki prejema za vsa naročila na račun reparacij 10 odst. provizije. Radikali so na to obtožbo reagirali z ogorčenimi medklici ter zahtevali od govornika, naj imenuje osebo. Med radikali in radičevci je prišlo do ostrih prepirov. Zemljoradnik Dimitrije Vujič je končno predlagal ta le prehod na dnevni red: Narodna skupščina obsoja razorno in protizakonito delovanje neka» terih organov ministrstva za pošte in br» zojav. Zahteva od pristojnega ministra, da vse odgovorne osebe, ki so v materijalnem ali moralnem pogledu oškodovale državo, izroči pristojnemu sodišču v nadaljne po» stopanje, ker je preiskava ugotovila nji» bovo krivdo.» Radikal Kosta Aleksič pa je predlagal sledeči prehod na dnevni red: «Ministru za pošte in brzojav se naroča, da določi komisijo, ki naj preišče, ali so bile zlorabe pri podeljevanju koncesije francoski družbi za postavljanje brezžične postaje v Rakovici, in ali je bilo njeno delovanje pravilno. Preiskava naj tudi do» žene, ali je bilo pet brezžičnih postaj pra» vilno naročenih, kar velja tudi ra vse osta» le nepravilnosti ali zlorabe, ako so bile.» Minister je sprejel ta dnevni red, ki ga je nato izglasovala vladna večina, nakar se je seja zaključila in se določila pri» hodnja za popoldne. Pofašistenje italijanskih kolonij Rim, 10. татса, s. Ministrski svet je na predlog ministra za kolonije Federzonija odobril zakonski načrt, ki se tiče administrativne in politične preureditve severo-afriških kolonij Tripolisa in Cirenajke. Ta zakonski načrt izvaja, da so se leta 1919 dovolili domačinom nacijonalni parlamenti, ki so biii izvoljeni na podlagi splošne volilne pravice. Ti parlamenti se bodo sedaj odpravili. -Na mesto njih pridejo posvetovalne organizacije, ki jih bo postavljala viada. Reforma položaja teh dveh kolonij do Italije bo tako dalekosežna, da se bosta obe koloniji čez deset let izpremenili v italijanski provmciji. Obe provinciji sta šestkrat tako veliki kot Italija ter imata 700.000 prebivalcev. V coni, ki je zasedena po Italijanih, prebiva le 500.000 oseb. Kantonci obkrožujejo Šanghaj Napetost med Moskvo in Pekingom Šangbaj, 10. marca (pa) Kantonske čete prodirajo proti mestu Nankingu. Peking, 10. marca d. Sovjetska viada je poslala tukajšnji vladi oster protest, ker so obiastva v Tsinanfuju v provinci Šantung dala ustreliti tri ruske kurirje in ujele soprogo ruskega svetovalca kantonske vlade, Borodina. Vsled tega protesta se je pekinška viada brzojavno informirala v Tsinanfuju o stvari. Diplomatski krogi smatrajo, da je vsled tega incidenta postalo razmerje med Pekingom Ln Moskvo zelo napeto. Baje je dal general Čangčungčang zato ustreliti sovjetske kurirje, ker so imeli njegove vojaške načrte. London, 10 marca s. Kitajski nacijonaiisti v Šanghaju so po »Timesovih« poročilih objavili izjavo o svoji politiki, v kateri velijo, da hočejo rajši potom pogajanj kakor s silo ukiniti tuje naselbine. Vsi vojaški čini-telji stranke Kuomingtang so dobili nalog, da ne smejo streljati na čete, ako ne bodo izzvani. Belgijska zbornica ratificirala trg. pogodbo z Jugoslavijo Beograd, 10. marca. p. Vlada je prejela zvečer brzojavko iz Bruslja, da je belgij» ska poslanska zbornica soglasno ratificirala trgovinsko pogodbo, ki je bila nedav» no sklenjena med Jugoslavijo in Belgijo. Ratifikacija pogodbe pride sedaj pred bel» gijski senat. Masaryk v Švici Bern, 10. marca. s. Predsednik Ma>a.ryk jc v spremstvu svoje hčere Alice dospel iz Bazla semkaj. Besarabska pogodba sklenjena med Francijo, Japonsko, Veliko Britanijo in Italijo dne 28. oktobra 19,20. v Parizu, se glasi: »Francija, Japonska, Velika Britanija in Italija smatrajo, da je v interesu splošnega miru v Evropi, ako se zagotovi Besarabiji suverenost, ki odgovarja stremljenju prebivalstva in zagotovi plemenskim, verskim in narodnostnim manjšinam potrebno zaščito. Nadalje smatrajo, da je z zemljepisnega, narodnostnega. zgodovinskega in gospodarskega stališča združenje Besarabije z Rumunijo popolnoma upravičeno in ugotavljajo, da je prebivalsfro te pokrajine izrazilo željo, da bi se Resara-bija zedinila z Rumunijo. Zato izjavljajo Francija, Japonska, Velika Britanija in Italija, da priznavajo Rumuniji suverenost nad ozemljem Besarabije, ki se razprostira med sedanjo mejo Rumunije, Črnim morjem, Dnjestrom od ustja, pa do stare meje med Bukovino in Besarabijn in končno staro besarab-sko mejo.* Politične beležke O različnih stopnjah svetosti Ob imenovanju dr. Schaubacha za veli. kega župana je «Slovenec» povdarjal, da je znan kot strogo objektiven sodnik. Z ozirom nato smo objavili notico, ki trdi, da je «Slovenec» s tem pravzaprav žalil ostale sodnike, kajti sodnik тота biti po svoji dolžnosti vsak objektiven in ne mo» rc biti kdo manj ali več, četudi ne more postati veliki župan, ker ni bil klerikalni poslanec. Na to našo notico je «Slovenec» takole odgovoril: «Vsi so objektivni, toda tudi objektivnost ima svoje stopnje, eden je bolj objektiven, drugi manj. Saj ima tu» di svetost svoje stopnje.» Z isto pravico bi se seveda tudi lahko reklo: Vsi so po» šteni, eden več, drugi mani. eden samo la» že, drugi pa tudi krade. Kar sc pa svetosti tiče, odkrito izjavljamo, da smatramo vse klerikalce za enako svete. Vsi klerikalci gredo kar živi v nebesa. «Slovencev» od» govor pa nam je v enem oziru dobrodošel. Ker podtika sam. demokratom, da so pro. glasili kmeta za kvalitativno manj vredne» ga, politično nezrelega in kulturno zaosta» lega. ugotavljamo, da smarramo vse slo. venske kmete za politično zrele in kultur. do napredne, toda volilce SLS smatramo za kvalitativno manj vredne, politično manj zrele in kulturno manj napredne ka. kor volilce SDS, ki volijo po svojem svo. bodnem prepričanju, lastnem prevdarku, brez komande dušnih pastirjev. To jc po» polnoma objektivno povedano. Konkordat, slovansko bogoslužje in klerikalci Sami pristaši SLS ee čudijo, kako je mogoče, da so klerikalci ob vstopu v vlado pristali na vse radikalske zahteve in da si razen par korit*rskih koncesij niso i/govorili ničesar, kar bi bilo v korist splošni blaginji. Dobro poučeni klerikalni krosi pa pravijo. da sili klerikalno stranko k tej sramotni ulogi neugoden položaj nieaiih gospodarskih zavodov, in v gotovem oziru imajo prav. To bi se lahko sklepalo !udi iz imenovanja klerikalnega gerenta pri Mestni hranilnici ljubljanski, čegar naloga naj bi bila z njenimi posojili podpreti klerikalne zavode. Seveda naj bi služili v ta namen tudi remi tajni vladni fondi, o katerih je včasih klerikalni tisk vedel zelo mnogo povedati. katera pa fedaj klerikalci dosledno ffla-HijeV». Mnogi klerikalni veljaki ?o lažen tega mnenja. d;< je klerikalna stranka vstopila v .vlado iz višjih ozirov. Raje je to zgodilo na blagoslovljen migljaj zgoraj z namenom, da pripravijo klerikali-i ugoden teren za pogajanja radi konkordata z Vatikanom, ki se z dosedanjimi in ič-nem odboru dosledno glasovali proti drž. proračunu, in sicer, kakor so trdili, ne zato, ker so biii v opoziciji, ampak \г načelnih ozirov, ker so po svojih izjavah smatrali novi proračun za 1. 1936-27 kot škodljiv za splošno državno in narodno gospodarstvo. Ko so prišli v vlado, so zavrgli svoja načela in glasovali v finančnem odboru ra proračun, kakršnega je izdelala prejšnja vlada RR. V sredo so klerikalci :>kupno z radikali glasovali tudi v Narodni skupščini inačehiO' za državni proračun in s tem znova potrdili, da imajo sedaj v viadi druga načela, kakor pa so jih imeli prej v opoziciji, ker so za proračun glasovali, ne da bi uveljavili eno svojih prejšnjih načel. To svojo »načemost. so seveda pokazaii tudi že na drug način. Omejevanje oblasme samouprave. odlaganje razpisa ljubljanskih volitev ter vzpostavitev občinske samouprave, razpust celjskega občinskega sveta, komisariiat v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo tvorijo obiležje načelnosi klerikalnih avtemomistov. Upokojevanje in premeščanje uradnikov, favoriziranje nekvalificiranih strankinih pristašev v drž. službi, pre^krbovanje korit klerikalnim agitatorjem tvori drugo stran klerikalne načelnosti o depolitizaciji državne uprave. Prav tako. kakor so klerikalci lahko danes načelno proti državnemu proračunu, jutri pa načelno za isti preračun, je tudi z vsemi ostalimi klerikalnimi načeli. Kadar gre za korita, ne odneha pri klerikalcih samo krščanska morala«, ampak sploh izgine vsaka moralnost. Prav to je tudi vzrok, da iim Je vera samo politicum in da zlorabljajo vero brez vsakih skrupulov v politič-no-strankarske namene. Namen posvečuje sredstva, načela pa lahko vrag vzame. Odhod generala Živkovica iz Ljubljane Sinoči je odpotoval brigadni general g. Milisav M. Živkovič iz Ljubljane na svoje novo službeno mesto kot mestni komandant v Novem Sadu. Na kolodvoru so se poslovili od g. generala imenom velikega župana vladni svetnik dr. Andrejka, imenom mestne občine ljubljanske g. Sibenik, oficirski zbor tovno vojno in se s svojimi gojenci udeležil številnih bitk. Na njegovo inicijativo in pod njegovim vodstvom so bile lansko leto po srbskem vzoru ustanovljene tudi pri nas strelske družine, katerih vodja je bil in prišel tako v še večji stik z našim ljudstvom, posebno z mladino, ld z generalom Savo Tripkovičem in odposlanstvo Streljačke družine, katere ustanovitelj in predsednik je bil. Z generalom Živkovičem je odšel iz Ljubljane zopet eden naših dobrih prijateljev, ki smo ga visoko cenili. Prišel je v Ljubljano leta 1921. kot komandant ljubljanskega vojnega okruga in postal kasneje pomočnik divizijskega komandanta. Vsled svojega organizatoričnega talenta je bil že takoj po balkanski vojni imenovan za komandanta podoficir-ske šole, ki jo je vodil tudi med sve- ga je zeio čislala. Baš radi tega so mu priredile pred njegovim odhodom na novo službeno mesto v Novi Sad slovenske streljačke družine v nedeljo zvečer krasno odhodnico v Sokolskem domu na Viču. Major g. Jaklič mu je imenom slovenskih strelcev izročil pri tej priliki krasno diplomo, na kateri so bile prilepljene planike s Krna, kar je g. generala zelo razveselilo. Strelci so priredili tudi več živih slik, prikazujočih osvoboditev slovenske zemlje, ki naj bo ideal slehernega slovenskega strelca. Razmere na slovenskih železnicah Nezadostni krediti. Grozi zopet redukcija. — Reden promet v nevarnosti. Oblastni odbor Udruženja jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev v Ljubljani je na svoji plenarni seji dne 9. marca po izčrpni presoji razmer na slovenskih železnicah ugotovil sledeče: Udruženje jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev je glede na neodgovarjajoče kredite v posameznih partijah in pozicijah ministrstva za promet na izrednem kongresu sprejelo posebno resolucijo radi povišanja neobhodno potrebnih kreditov. Razen tega je Udruženje s posebno vlogo na ministrstvo za promet obrazložilo, v koliko so posamezne partije in pozicije nezadostne v proračunu generalne direkcije drž. železnic. Na podlagi dejstva, da je bil proračun ministrstva za promet v finančnem odboru Narodne skupščine sprejet, je generalna direkcija pričela dodeljevati kredite za leto 1927.-28. posameznim direkcijam, vendar so krediti direkcije Ljubljana za njeno območje nezadostni in absolutno ne odgovarjajo dejanskim minimalnim potrebam. Vsled tega preti zopetna redukcija osobja, ker ima direkcija po mišljenju / eksekutivi. V direkciji sami se im? reducirati okoli 200 nastavljenega osebja, ker ima direkcija po mišljenju ministrstva in generalne direkcije preveč osobja in ji vsled tega niso nakazani krediti za dosedanje število osobja. V eksekutivi pa je nakazanih za prometno, vzdrževalno in strojno službo za delavce okoli 30, 000.000 Din premalo po sedanjem lanskega leta že redu-ciranem staležu eksekutivnega delavstva. Vsled tega preti zopetna redukcija delavstva v izmeri najmanj 2300 delavcev. Vrh tega naj se reducirajo tudi mezde. Delavnici Maribor je nakazanih okoli 24,000.000 Din za delavstvo, čeprav je dejanska potreba najmanj 33,000.000 di- narjev pri sedanjem številu delavstva. Torej bo potrebno izvršiti tudi v delavnici redukcijo delavstva v precejšnjem številu. Sodeč po pripravah v generalni direkciji državnih železnic se ima spro-vesti redukcija, ker najbrže v specijal-ni debati v Narodni skupščini za ministrstvo za promet ne bodo sprejeti ni-kaki poviški kreditov potom amandmanov. Redukcija osobja v direkciji bi pomenila administrativno-upravni zastoj vsega dela in bi'se direktno uvajala v dosedaj priznano najboljše poslujočo direkcijo nered in anarhija. Redukcija eksekutivnega osobja pa bi brezpogojno značila propast prometa v Sloveniji. Dejansko so vse službene eksekutivne edinice v območju direkcije Ljubljana najrigoroznejše normirane in je redukcija nemogoča, ako hočemo imeti promet vlakov v sedanji izmeri. Že sedaj je nevzdržen v eksekutivi predpisani 8 urni delavnik, ker je premalo osobja. Ako pa se eksekutivno osobje še reducira, potem bo potrebno zmanjšati število vlakov, odpraviti na posameznih progah nočno službo itd. Zmanjšanje delavskih mezd pa v očigled dejanskim razmeram v Sloveniji sploh ne more priti niti v razgovor. Oblastni odbor UJNŽB Ljubljana ane-lira zato javno na vso slovensko javnost, politične stranke in gospodarske кф-poracije, naj zastavijo vse sile. da se še pravočasno pri specijalnem pretresu proračuna ministrstva za promet potom amandmanov zasigurajo potrebne vsote za direkcijo Ljubljana in s tem obvaruje ne samo slovenske železničarje, temveč tudi vso Slovenijo občutne in neizbežne gospodarske škode. ia steklina v laškem srezu V laškem srezu sta se pojavila v kratkem času dva slučaja pasje stekline. Dne 25. februarja se je priklatil stekel pes z znamko iz občine Zbelovo (srez Konjice), ki je spotoma ogrizel v celjskem in laškem srezu večje število psov, v šmarjeto pri Rimskih Toplicah, kjer za je s puško ubil ondotni .posestnik in gostilničar g. Fr. Der-novšek; dne 6. marca pa se je priklatil po potu iz Zidanega mosta do hrastniške železniške postaje zapet stekel pes, čiste volčje pasme, brez znamke, ki je tudi ogrizel nekaj psov, in ga je ustrelil g. Ludvik Ur-bajs iz Krnice. Oba psa, sta gotovo ogrizla večje število zdravih psov, za katere se ne ve in se je bati, da se bo pojavila steklina v večjem obsegu. Zato se opozarja prebivalstvo, naj se drži strogo predpisanih odredb, zlasti glede strogega pasjega kontumaca, ker samo na ta način je mogoče preprečiti širjenje nevarne bolezni in nesrečne slučaje ujedov ljudi od steklih in okuženih psov. [i občmski svet DANES Sfefica Vidačič Danes ob 4. pol 6. ool 8. in 9. «KINO DVOR». Maribor, 10. marca Po otvoritvi seje je razpravljal občinski svet najprej o predlogu socijalistov, ki so interpelirali župana, kako da je tajništvo SKS izreklaimiralo iz volilnega imenika pri zadnjih volitvah več volilcev radi nepravilnih uradnih odjav., V to svrho naj se iz> voli Tčlanski odbor, ki bo zadevo preiskal. Predlog je bil izročen odseku. Prebivalci Petrovega sela okoliške občine Krčevina so zaprosili za priklopitev mariborski občini. O tem je razpravljala tudi občina Krčevina, ki se je izrekla za priklopitev, toda le pod pogojem, da ne bo plačevala Krčevina višjih davščin. Mestna občina je vprašala tudi okrajno glavarstvo za mišljenje o zadevi. Občinski svet je danes soglasno sklenil, da ie v načelu za priklopitev vseh okoliških občin, toda seveda po samo ob sebi umljivem načelu enake pravice, enake dolžnosti. Sprejet je bil tudi predlog socijalistov, naj se skuša doseči za prihodnje občinske volitve čisti proporc. Nadalje mora občina do prihodnje seje urediti načelno vprašanje, kdo plača tako zva-no dinarsko davščino v slučaju, da plačajo prireditelji gotovo odstopnino v javnih lokalih gostilničarjem, -ker je nastal konkreten spor med nekim društvom v Gôtzovi dvorani. Zavetišče za brezposelne naj »e naimesti kje drugje in ne v mestni oskrbo-valnici, ako ne bo prišlo do gradbe delavskega doma. Podporo brezposelnim bo delila občina na ta način, da bo uporabljala brezposelne za produktivno delo in bo plačevala tudi mezde iz fonda za brezposelne na račun gradbenega urada. Zadruga Mojmir dobi v najem zemljišče v magdalenskem predmestju v svrho postavitve barake za deložirance. Plačala bo za najem samo skromno priznalnino. Pri lanskem ogledu mariborskih hiš so komisije dognale razne hdgijenske nedostatke, posestniki hiš bodo pozvani, da to popravijo. Regulacijo ceste ob Brodu bodo izpeljali na ta način, da bo Motherjeva cesta podaljšana do tovarn s prispevki obeh tovarn in je občina votirala za nakup zemljišča 10 tisoč dinarjev. Mestna plinarna dobi nov ajparat, s ka* terim bo pridobivala iz 100 kg premega , d 100 do 120 kub. metrov plina, dočim je ;>е-daj dobivala le 78 kub. metrov plina. Letni dohodki plinarne se bodo s tem zvišali za 69.000 Din. Povodom prošnje nekega interesenta je občinski svet znižal mestno davščino zi enotonske tovorne avtomobile z zračno pnevmatiko na 1.000 Din letno. Ravno tako sr znižali doklado na poslajeuo žganje. Pri občini se je zglasilo več ref'.ektan tov za Joštovo posestvo pri Urbanovi ulici v smeri proti Kamnici. Občinski svet bo tamošnji prostor prodajal pod običajnimi pogoji in za ceno 8 Din za kvadratni me'er, da povzdigne gradbeno akcijo. Mestni proračun je prišel iz ravnotežja, ker so uradniki oproščeni 10% gostaščine. Da se spravi proračun končno v red, se bo vršila čez teden dni zopet posebna seja občinskega sveta. Občina poslej ne bo izplačevala podpor raznim društvom. Državna podpora za gradnjo uradniških hiš men- Danes ob 4, Угб., Уг8. ta 9. url; Dvojni program: MISS EUROPA ŠTEFICA VTOACIČ Aktualni film v Fanametovem tekmo» vanju; v glavni vlogi Štefica Vidačič. Razkošna Caligari reduta na Dunaju. Zanimivi posnetki iz Budimpešte in Zagrefa. LOGARJEVA SREČA Lovska veseloigra, v glavni vlogi Xenia Desni, Cari de Vofit, Livio Pavanelli, Franc Glaw&tsch. LJUBLJANSKI DVOR ki no Telefon 397 Sodeluje umetniški orkester. da v Mariboru ne bo izčrpana, radi česar bo občina zaprosila, da se preostanek izroči njej, ki bo s tem gradila stanovanja državnim uradnikom. Siedila je tajna seja, v kateri so razpravljali tudi o avtobus prometu mestne občine. Dosedanji promet je izkazal na progi proti Celju po 14.000 Din, v Dravski d.;l;ni Pa 4.000 Din. Tu namreč vozijo sedaj samo do Selnice. Pokazala pa se je potreba po novih avtobusih, in sicer je potreben za progo Maribor-Ceije, eden za progo Št. Ilj-Ruše in eden za rezervo. Že kupljeni veliki avto je izven prometa, ker veliko županstvo ne pripusti vožnje baje radi ogro-ženja mostov tia državnih cestah. Občinski svet je sklenil, da kupi za enkrat samo en nov mali 1 in pol tonski avtobus, da poskusi tudi tkzv hotelsko tipo. Mestni svet pa bo izdal pravflnik za avtobusni ar imet. V tajni seji je še sklenil občinski svet znižati najemnino najemniku mestnega k'na. 100 let stara Ljubljančanka V sredo, ob 11. ponoči, je izdihnila v Gosposki ulici št. 7. v Ljubljani svojo dušo najstarejša ljubljanska meščanska in najstarejša Ljubljančanka vobče, dne 2. maja 1827 rojena gospa Hedvika Finz, vdova po znanem nekdanjem ranocelniku g. Francu Ks. Finzu, ki je umrl že pred 20. leti. Po-kojnica bi torej dosegla dne 2. maja ravno 100 let, toda usoda ji ni naklonila, da bi slavila svoj 100. rojstni dan, česar se je tako veselila. Gospa Finz je bila do zadnjega sveža in čila ter je kaj rada pripovedovala o starih časih, o stari Ljubljani in starih ljudeh. Vsako leto na poletje se je posebno veselila spremembe v svojem monotonem življenju, ko je odhajala s sinom Benom in hčerko Zofijo na počitnice na deželo. Še pred par dnevi je igrala doma tarok, kmalu nato pa zbolela na oslabljenju srca in jo je končno ugrabila bela žena. Pokojnica je bila hči gimnazijskega profesorja Frana Heinricha, ki je bil obenem tudi urednik stare »Laitoacher Zeitung«. Z očetom sta takrat stanovala v lastni hiši na Poljanah št. 8, kjer ie imel v bližini hišo ter je tamkaj tudi včasi stanoval advokat in Prešernov mecen dr. Chrobat. Kakor mnogi takratni slovenski inteligenti, je bil tiste čase tudi naš veliki pesnik sotrudnik »Laibacher Zeitung« ter je tako čestokrat posečal očeta pokojnice v njegovi hiši, kjer je videl tudi takrat mlado in zalo domačo hčerko. Prešeren ie bil takrat navadno v družbi Korytka in drugega poljskega emigranta Horodynskega ter so često hodili h Chrobatu, kjer so radi na dvorišču kegljali, pri čemer jih je mlada Hedvika rada opazovala. »O,« ie dejala Hedvika večkrat svojim domačim, »Prešeren je bil lep mož in rad vesel! Bil je visoke postave, precej bled v obraz, velikih, temnih las in temnih oči. In zelo sem ponosna, da so mi on in njegovi tovariši napravili celo nekajkrat podoknico ter zapeli ono: Luna sije . . Pogreb najstarejše Ljubljančanke se bo vršil danes popoldne iz hiše žalosti v Gosposki ulici št. 6. Bodi ji lahka domača žemljica, žalujočim naše iskreno soižalje! S smučmi na Zugspitze (2964 m) V soboto in nedeljo dne 12. in 13. t. m. predvaja ZKD v prostorih kina Matice iz« redno lep 5 dejanski film. ki nam prikazu» jc v prekrasnih slikah vso naravno kraso» to belega sveta in lepoto zimskega sport» nega življenja. V filmu vidimo gorske po» krajine ob tirolsko»bavarski meji, ogrnje» ne z visokim sneženim plaščem, nadalje vse načine zimskega športa in veselja, ki ga goji tako mladina kakor tudi odrasli ljudje. Tu vidimo vse panoge zimskega športa od zabavnega in prijetnega sanka» nja malih otrok do najnapornejših smu» carskih izletov po nevarnem alpskem te» renu. Izredno zanimiv je smučarski izlet na najvišji vrh Nemčije Zugspitze; tura je skrajno nevarna in opasna, zahteva izred» no dobro treniranega alpskega smučarja. Priporočamo ogled velezanimivega filma vsem ljubiteljem narave in zimskega spor» ta, zlasti tudi mladini in dijaštvu. Glede na predstoječo alpsko tekmo & Kredarice, ki jo priredi JZSS na velikonočni ponde. Ijek, je film še prav posebno zanimiv. Izven sporeda predvaja ZKD za mladi« no tudi ljubko pravljivo o zlati predici. Predstave se vrše v sledečem redu: V soboto dne 12. t. m. ob 14.30, šolska pred« stava za mladino in dijaitvo, za ostalo publiko predstave v nedeljo 13. t. m. ob 9.30 in 11. dopoldne. Vstopnice v pred» prodaji pri blagajni kina Matice. Malo več usmiljenja Rozalija Mirnik, posestnica iz Trnovelj pri Celju, je šla v nedeljo proti večeru po svojega moža, ki se je mudil v Bukovem žlaku. Nesrečnica je bolehala na padavici. Ko je prišla v bližino hiše Nikolaja Fer-janca na koncu vasi Trnovlje, ii je postalo nenadoma slabo. Umaknila se je zato v Ferjančevo hišo, kjer so io potem položili na dvorišču na tla. Sfara in bolehna revica je ležala tamkaj na dežju vso noč brez vsake pomoči. Nihče se ni zmenil zanjo. Šele naslednje jutro so jo prenesli v Fer-jančev hlev — že mrtvo. Njen mož in sin sta jo sicer takoj, ko sta bila obveščena o dogodku, prepeljala domov in poklicala zdravnika iz Celja, ki pa je mogel ugotoviti le smrt. Revica le umrla baje samo vsled tega, ker je v božjastnem napadu ležala vso noč brez vsake pomoči na dežju. Nagla smrt na trgovskem potovanju Dne 9. t. m. je na povratku iz Ptuia izstopil v Sv. Jurju ob j. ž. trgovec s prašiči Franc Lukan iz Trzina in nameraval prenočiti v neki tukajšnji gostilni, kier je vedno ostajal na kupčijskih potih. Pri večerji je kazal sogostom neke cvetlice, ki naj bi ga ozdravile dolgotrajne bolezni. Naenkrat se je prijel za glavo in začel tožiti, kako ga boli, v par trenotkih nato pa ie že klonil in bil je mrtev. Poklicani zdravnik je ugotovil možgansko kap. ZapuSča ženo in otroke. Pred sodniki Dva velika nepridiprava ata Vinko Jera-la z Gline pri Viču in Anton Jevgenak iz Konjic. Oba sta bila že neštetokrat obrnjena radi tatvine. Jerala je presedel ie test let in tri mesece v zaporih lin bil na Rakovniku v poboljševalni«. JevSenak je ie večji znanec kaznilnice, kjer je prebil nad 18 let. Poleg tega je bil med vojno kaznovan pri vojaškem sodišču v Gradcu radi tatvin na dosmrtno jedo, ki Jo je zapustil ob prevratu. Jerala je prestal januarja meseca daljšo kazen v mariborski kaznilnici. Nekaj čaea je delal v Framu, a kmalu odšel in ee potepal okoli. Koncem januarja je vdrl v hišo posestnika Ocepka v Podkraju pri Radečah in mu pokradel večjo množino obleke, zlatnine in denarja. Drugi dan sta se sešla z Jevše-nakom in rajžala proti Zagrebu. V Vidmu sta vlomila v hišo posestnika Jenčiča in zopet pokradla večjo množino obleke. Hotela sta svoj plen odnesti v košu, a ju je zapazil neki sosed, ki je alarmiral Jevšenikove. Začel se je lov za tatičema, dokler ju nieo prijeli. Jevšenik je poleg tega nekaj čaea preje nepovabljen vstopil v stanovanje nekega železničarja z namenom, da ga okrade. Zadnji je zanikal ta namen in trdil, da je hotel le malo porevidirati. Oba čedna tička bosta sedaj zopet za nekaj časa spravljena na varno. Jerala je dobil od celjskega sodišča 18 mesecev težke ječe, Jevšenak pa 2 leti. Po kazni bosta oba oddana v prisilno delavnico v Stari Gradiški. • Več ljubljanskih gospodov je napravilo za novo leto izlet v okolico. Ko so se pozno ponoči vračali z vozom, so jih ustavili blizu Sneberja fantje. Vaški junaki eo bili že precej navdušeni vsled zaužitega vinca iu zato se jim je kar zazdelo, da Ljubljančani vpijejo na korajžo in «aufbiksajo». Neki gospod izmed družbe je jel fante miriti in potolažili so se; samo Ferenc je poskusil svoj pipec na hrbtu gospoda Dolefa. Sedaj pa mu je že žal, saj ee bo moral preseliti za 14 dni z dežele v ozko jetniško celico. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama: Petek, 11.: «Triglavska bajka». B. Sobota, 12.: ob 15.: «Ugrabljene Sabinke». Dijaška predstava po zniž. cenah. Izv. Nedelja, 13.: ob 15.: «Danes bomo tiči». Ljudska predstava po zniž. cenah. Izv. Ljubljanska opera: Petek, 11.: «Večni mornar». C. Sobota, 12.: Zaprto. Nedelja, 13.: «Tajda». Premijera. Izv. Mariborsko gledališče: Petek, 11.: ob 15.: «Pepelka» Šolska pred» stava pri najnižjih cenah. Sobota, 12.: «Tovariši». Uradniška pred» stava. Kuponi. Nedelja, 13.: ob 15.: «Za narodov blagor». Kuponi. Ob 20.: «Vesela vdova». Kuponi Šentjakobski gledališki oder Sobota, 12.: ob 20.: «Mešetarji s slavo». Gostuje članica Nar. gledališča gdč. M. Danilova — stoti nastop g. A. Gnidovca. Nedelja, 13.:: ob 20.: «Mešetarii s slavo». Gostuje članica Nar. gledališča gdč. M. Danilova. «Večni mornar» za abonente reda C. V petek 11. t. m. se poje v ljubljanski operi Wagnerjeva opera «Večni mornar» za abonente reda C, drama pa uprizori isti večer Golijevo igro {Triglavska ' bajlca» za abonente reda B. Frnmijera SattnerieTc «Tajde» ee vrši v nedeljo 13. t. m. ob 8. zvečer v ljubljanski operi. Libreto za to izvirno slovensko opero je napisal prof. Pregelj, znan novelist in romanopisec. Snov je zarje! iz onih časov, ko so ljudje iz naših krajev romali v dalino Kompostelo na Španskem. Prvo dejanje opere se vrši ob naši obali na Jadranskem morju; drugo nam slika prizor s potovanja naših romarjev, ko morski razbojniki napadejo njihovo ladio Santa Fè; tretje dejanje !>a se vrši pred impozantno- katedralo v Kompoeteli. Naša opera se je za to premi-jero kar najvestneje pripravljala, posamezne uloge v delu so zasedene z najboljšimi slovenskimi pevci, poskrbelo pa se je tudi za dostojno odrsko opremo celotnega dela. Delo je pripravljal od vsega začetka in ga tudi dirigiral ravnatelj opere Mirko Polič, režijo vodi prof. Šest, gledališki slikar Skrušnjr pa je naslikal dekoracije po načrtih scenografa Vavpotiča. Dijaška predstava v ljubljanski drami. V soboto, dne 12. t. m ob 3. popoldne se vrši v ljubljanski drami dijaška predstava. Na sporedu je Schôntanova komedija «Ugrabljene Sabinke». Delo je napisano z velikansko gledališko rutino. K predstavi ima dostop tudi drugo občinstvo. Nedelja v mariborskem gledališču. V nedeljo 13. t. m. popoldne se uprizori v Mariboru Cankarjeva vrlo uspela komedija «Za narodov blaeor». zvečer pa priljubljena opereta 'Vesela vdova». Šentjakobski gledališki oder uprizori v soboto 12. in v nedeljo 13. marca igro cMe-šeifarji s slavo». Stvar je pred par tedni dosegla na Dunaju sijaien uspeh. Da omogoči predstavo, je dovolila uprava Narodnega gledališča, da sodeluje iz prijaznosti mes*o obolele članice našega odra gdč. Mira Danilova v ulogi Germaine. V tej igri proslavi svoj stoti naftop gosp. Ante Gnidovec. V ostalih ulogah nastopijo gg. Karus, Košak M., Škerlj. Lavrič, Blaž, Pleničar in gdč. Mihaelova, Jerajeva in irugi. G d?. Poženelova igra ne svojem koncertu v pondeljek 14. t. m. tudi Severacove «Baigneuses». Ta sikladba tvori popolen kon trast «Coin de Cimetiere». Je polna življenja, krasnih ritmičnih zaimislekov, ki so izredno ljubki in graciiozni Solnčna svetloba je očarala komponista in v njegovi domišljiji je oživela morska obala, na kateri se pojavijo dražestne morske deklice. Začuje se tudi petje lepih Katalonk, ki kličejo v daljavo sowidnjim Albertam. Komponist je ves zadivljen v svojo vizijo. Skladba je izredno slikovita ter ena najlepših točk francoske klavirske literature. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Beethovnova IX. simfonija v Ljubljani Dva velika naša kulturna činitelja sta sc; združila, da proslavita stoletnico smrti ve likega skladatelja Beethovna in se s tem pridružita ostalim koncertnim prirediteljem sveta, ki so to leto posvetili spominu velikega genija. Glasbena Matica in Udruženje godbenikov sta združila svoja orkestra in svoja zbora ter oboje pomnožila z odličnimi privatnimi godbeniki. Snoči se je vršilo prvo izvajanje Beethovnovega največjega in najpomembnejšega dela pod taktirko opernega ravnatelja M. Poliča; prihodnjo soboto pa bomo čuli isto delo v popolnoma drugi zasedbi in pod vodstvom dr. Čerina. TeZko bo reči, da se nismo z vsemi močmi oddolžili spominu velikega skladatelja; vzlic te-mu pa je bilo to cepljenje moči vendarle odveč in izbežno in morda bi bilo bolj smo-treno, obrniti pažnjo tudi na druga dela . . . pa o tem prihodnjič. IX. simfonijo je izvajal dokaj močan orkester (obljubljenega kontrafagota sicer le ni bilo), ki je bil vsem tehničnim problemom simfonije kos. Solistične parte so zapeli gg. Zaludova (sopran). Škerlj - Medvedova (alt), Knittl (tenor) in Betetto (ba?), zbor pa je sestojal iz mešanega zbora Glasbene Matice in opernega Aora. Pred koncertom je imel kratek nagovor dvorni svetnik dr Mantuani. Velika UnioneJca dvorana je bila napolnjena prav do zadnjega kotička in publika jako interesirana. I orkester i zbor (ki ga je naštudiral ravnatelj konser-vatorija gosp. M. Hubad) sta № v vsakem oziru odlikovala ter svoje nemalo težke partije izpeljala vzorno. Z interpretacijo gosp. Poliča se ne morem strinjati: preveč je bila sodobna, morda celo malo teatralna in vse premalo utemeljena v duhu Beethovnovem in njegove dobe. Toda o tem poeebej Culi smo moderno IX. simfonijo in pri tem je posebno odrekel tretji etavek v svoji klasični umerjenoeti, medtem ko sta se prvi in zadnji stavek bolje prilegala modernejšemu čustvovanju, dasi ga po svoji strukturi ne moreta izčrpati. — Mnogoštevilna publika je nagradila izvajalce z bogatim aplavzom in nekaj venci. L. M. S. Izjava gledališkega upravnika. Upravnik Narodnega gledališča v Ljubljani g. Kregar nas prosi, da objavimo sledeče : Na proteste, kritike itd., objavljene o priliki mojega imenovanja intendantom, nimam časa niti volje odgovarjati. Posli, katere imam mo-mentano reševati, so nujni in tako važni ra eksistenco našega Narodnega gledališča, da me povsem absorbirajo. Bom pa na razpolago za privatno in javno debato, ko ure dim te neodložljive posle in tako dobim pri liko in čas aktivno poseči v kulturno delovanje našega gledališča ter ga po svojem prepričanju usmeriti. Pri tem delu pa ra čunam na sodelovanje vseh onih. katerim je naše gledališče in njegov prospeh važnejši od oeebrih simpatij in ambicij. — Ing. Rado Kregar L r. upravnik Domače vesti * Osebne vesti s pošte. S kraljevim ukazom z dne 8. t. m, so bHi s polnimi službenimi leti upokojeni: pri pošti Ljubljana I. upravnik Vrtovec Jožko, pri poštnem ravnateljstvu, tajnika Antona Wolf ln Ivan Bian ca ni, upravnik ljubljanske ko'odvjrsk ; pošte Pogačnik Matevž, upravnik mariborske kolodvorske pošte Novak Josip, upravnik v Celju Mirnik Anton, upravnik v Ptuju Velepič Ivam, upravnik (začasni) ljubljanske glavne pošte Ivan J une; poštna uradnika v Mariboru Ostojič Pavel in Beltram Kazimir. S kraljevim ukazom z istega dne se imenujejo: Za upravnika ljubljanske glavne pošte Kobé Jakob, za upravnika ljubljanske kolodvorske pošte Cof Ivan iz Kranja, za upravnika v Celju Boc Antom, za upravnika mariborske kolodvorske pošte Klemenčič Anton ter jsa upravnika v Ptuju Smodič Anton. * Izpremembe v državni službi. Vladni svetnik Rajko Svetek, okrajni glavar v Novem mestu, je premeščen v Ljubljano in imenovan za referenta pri velikem županu ljubljanske oblasti. Premeščena sta nadalje gozdarski referent Ferdinand Ferjančlč iz Ljubljane v Kranj, gozdarski svetnik Cvetko Rožič pa iz Kranjske gore na Bled k tamkajšnji šum ski upravi. Poštni uradnik Ivan Mlač pri poštnem uradu Llubljana 1, je imenovan za tajnika pri poštni direkciji v Ljubljani, Pripravnik Vilko Prelovec je imenovan za geometra pri katasterski evidenci v Celju. * Iz šumarske službe. Upokojen je srezki šumar v pranju, g. Ferdinand Ferjančlč, Cvetko Božič, šumarski svetnik v Kranjski gori pa je imenovan za šefa šumarske oprave na Bledu. * z ljubljanske univerze. Število asistent-skih mest na ljubljanski univerzi je v načrtu državnega budžeta za prihodnje proračunsko leto znižano od 34 na 20 mest. Znatno bo znižano tudi število pomožnih asistentov. * Na realni gimnaziji v Novem mestu je razpisana služba ,direktoria. Pri ravnateljstvu svojega zavoda naj vsak prosilec odda prošnjo najkasneje do dne 9. aprila. * Himen V Novem Sadu se je poročil žandarmerijski kapetan g. Vinko Rom iz Celja z gospodično Jeleno Gabrlni, hčerko tamkajšnjega stavbenika. + Gripa v ljubljanski oblasti. Glasom zdravstvenega izkaza o gibanju nalezljivih holezni v ljubljanski oblasti je od 15. do 21. feTuarja ostalo na gripi bolnih 62, na novo iih je obolelo 246, ozdravelo jih je 46, v bolniški oskrbi pa jih je ostalo 261 in sicer v okraju Brežice 147, Črnomelj 46, Novo mesto 36, Laško 19, Logatec 7, Kamnik 6, Kočevje i. • * * Poštnlnska prostost Ornltološkega zavoda v LJubljani. Uradno se naznanja, da je Omitološki zavod (observatorij) v Ljubljani državna ustanova in kot taka oproščena poštnine za navadna (nepriporočena) pisma, katerega predaja v poslih, ki služilo svrham zavoda, na brezpogojno poštnine prosta oblastva, uradi in ustanove ter na državne m umetniške zavode, če ima ta korespondenca pripombo »V poslih ornltološkega zavoda, poštnine prosto«. * Smrt starega vrtnarja. V Ivankovu v Slavoniji je umrl te dni v starosti 88 let Franjo Sekereš, ki je živel dolgo vrsta let samo od pridelkov svojega vrta. Bolehal je že dalj časa. V pondeljek popoldne pa se je dvignil z bolniške postelje, šel v vrt ter rekel s slabotnim glasom: »Hvala ti, moj vrt. za vse, kar si mi dal!« Nato se je vrnil v sobo in uro pozneje umrl. * Zasebna korespondenca na poštno hranilnico. Po ministrski odredbi so zasebniki za svoje doipise, ki jih pošiljajo poštni hranilnici, oproščeni samo poštnine ne pa tudi priporočnine. + Sibirski dobrovoljci h I. Jugosloven-skega polka v Tomsku, ki so prijavili do 11. nov. (29. okt.) 1918, naj se takoi javijo odboru mgosiov dobrovoljcev v Mariboru. (Acim Jurčič, učitelj Aleksandrova c. 57). Pred sprejetjem novega zakona o dobro-voljcih se bo zavzel odboT, da se tudi ta skupina prizna. Nove proge telefonskega prometa. Po odredbi ministrstva pošte in brzojava so bile včeraj otvorjene nove proge za telefonski promet med Petrinjo in Gradcem, nadalje med Senjem, Trstom in Benetkami ter med Konstajnico in Trstom. * Donava in Sava naraščata. Hidroteh-nična postaja v Beogradu je prejela od vseh hidrotehničnih postaj v naši državi poročila, da Donava in Sava naraščata, vendar pa ni pričakovati poplave, ker ie naraščanje normalno. * Kozjakovo pogorje nad Dravo. (Praktičen vodnik po Mariboru, Dravski dolini, Kozjaku, Radlah ta Košenjaku.) Spisa! Rudolf Badiura 1927. Izdala in založila Mariborska podružnica SPD, tiskala Delniška tiskarna v Ljubljani, Cena 12 Din. Marljivi naš pisatelj turističnih knjig Badiura nas ie zopet presenetil z novim delom. To je že sedmo njegovo delo v tei stroki. Vodi nas po krajih severno od Drave, ki so bili do prevrata najbolj Izpostavljeni germanizaciji in spadajo še danes med najmanj znane in še manj posečene v Sloveniji. Naši turisti posečajo ponajveč le Julijske in Savinjske Alpe pa Karavanke, morda še Pohorje, v pokrajino onkraj Drave ob avstrijski meji pa le redko zaide noga slovenskega turista. Da vzbudi tudi za te kraie zanimanje v slovenskih turistovskih krogih, to ie namen najnovejšega delca Rudolfa Badiure. Knjižica je razdeljena v dva dela: v splošni in topografski del. V splošnem delu podaje pisec najprvo navodila za uporabo vodnika, na to pa nasvete glede dohoda v Kozjakovo pogorje, glede oprave in opretne, potnih načrtov in obmejnega tnristovskega prometa, končno pa govori o Kozjakovem pogorju samem In o turizmu. Topografski del obsega Maribor z okolico in zapadni pas Slovenskih goric. Sestavljen je po vzorcu pisčevega »Vodiča kroz Slovencu« samo kakor se zdi, še bolj skrbno in izčrpno. Posebno natančno je opisan Maribor. To najdeš vse, kar bd te lahko zanimalo ali za kar bi rad vedel. Baedecker v tem pogledu daleč zaostaja za Badiurinim delom. Prav tako točni in skrbni so tudi opisi izletov iz Maribora in krajev ob Dravi navzgor in Slov. goricah. Tu dobiš vse potrebne podatke o Rušah, Fali, Ribnici. Gor. Kapli, Vuhredu, Marenberku, Vuzenicj Muti, Dravogradu, Št. Ilju in kakor se že imenujejo vsi ti trgi in vasi v tem pogorju, sploh vse, kar bi lahko zanimalo tega ali onega pot-nika-turista. Knjižici je pridejano kazalo krajev in imenik turistom priporočljivih hotelov, gostiln in podjetij. Какот vsa prejšnja piščeva dela se tudi ta knjižica odlikuje s svojo preglednostjo in točnostjo, vidi pa se ji tudi, da je pisana s potrebnim strokovnim znanjem, predvsem pa z ljubeznijo do stvari. Knjižico toplo priporočamo. 4 Smučarski izlet na Krvavec priredi smučarski odsek SPD dne 12. t. m. Odhod iz Ljubljane s popoldanskim vlakom ob 14.10 (2.10). Povratek iz Kamnika s posebnim večernim vlakom. Vabljeni so na ta telet smučarji vseh klubov. * Hmeljarsko društvo za Slovenijo v Žalcu ima redno glavno skupščino v nedeljo, dne 13. marca v dvorani g. Robleka v Žalcu po sledečem dnevnem redu: 1.) Pozdrav ta otvoritev. 2.) Letno poročilo. 3.) Letni račun. 4.) Razprava o obrambnih sredstvih zoper hmeljske škodljivce. 5.) Prodaja sadežev. 6.) Oznamenovalnica za hmelj v v Žalcu 7. Poročilo delegatov na konferenci v Beogradu dne 6. marca 1927. 8.) Slučajnosti. Začetek, točno ob 9. dopoldne. MODERNA DUBARY Po romanu Ludvik Biro. Ljubav-ne avanture kralja in male pariške subrete v glavni vlogi MARIJA CORDA PRIDE! * Smrt vsled stekline. Koncem meseca januarja je pri Sv- Barbari v Slovenskih goricah domači pes ugriznil nekega tamkajšnjega posestnika. Nikdo ni slutil, da Je bil pes stekel. Ogrizel je tudi enega konja ter je pozneje poginil. Te dni pa so se na gospodarju pojavili znaki stekline. Umri je v grozmh mukah. Konja in vola so ubili. * Sarajevska policija streljala na papirnatega krokodila. V Sarajevu so v sredo zvečer v ulici Belave srečali pasanti skupino vojakov, ki so pripovedovali, da so videli v sosedni ulid ogromno kačo. Neki narednik je trdil, da je maihen krokodil. Zadevo so takoj prijavili policiji, ki je odposlala dva oborožena stražnika, da pogledata, kaj je na stvari. V mračni ulici sta stražnika res zagledala čudno zver t®r začela streljati nanjo. Ko sta mislila, da ie zverina že mrtev, sta se ji previdno približala ter na veliko svoje začudenje ugotovila, da je to bil krokodil — Iz papirja, ki ga je neki šaljivec prav dobro izdela! in kot strašilo postavil na ulico. 4 Zaradi umora šest mesecev ječe. Pred sodnim stolom v Subotici se ie vršila v torek obravnava proti ženi Štefana Hubička, ki je pred Božičem umorila svoiega moža ter potem zadevo takoj prijavila tamkajšnji policiji. Hubička je bil bogat posestnik v Ludošu, bil pa je velik pijanec, ki se ni brigal za svoio rodbino ter ie zapravljal svoje premoženje v družbi zloglasnih žensk Ko je dva dni pred Božičem po štiridnevnem pijančevanju prišel pijan domov, mu je hčerka očitala njegovo neredno življenje, nakar jo je oče začel pretepati. Mati Je prihitela hčerki na pomoč ter je s kladivom udarila moža po glavi. Poškodba je bila težka; Hublček je §e Istega dne umrl. Zaslišane priče so izpovedale v prilog obto-ženki, ki je bila z ozirom na mnoge olajševalne okolnosti obsoiena samo na šest mesecev ječe Občinstvo ie razsodbo z odobravanjem pozdravilo. Obsojena žena le bila izpuščena na svobodo, dokler obsodba ne postane pravomočna- * Tragičen samomor. V Subotici se je v sredo popoldne obesila v svoiem stanovanju žena tamkajšnjega krznaria — Ana Spitzer. Spitzerju je bilo odpovedano stanovanje. Žena njegova je že par mesecev iskala drugo stanovanje, a brez uspeha, vsled česar je rekla svojemu možu, naj še on poskusi srečo. Mož je odšel s sinom v mesto, medtem pa je žena v stanovanju izvršila samomor. Ko se je Spitzer vrnil in hotel povedati ženi, da je že našel stanovanje, je bila žena že mrtva. * Chypre krema Calderara je najboljša. ice .Klllt nai bol [\г. najtrpctnejsfc. zato najcenejše. MR.BAHOVF« Za esvešenje krvi izborno deluje naravni >Planinka< zdravilni čaj. Cena Din 20__Izdeluje lekarna Mr. Ph. L. Bahovee, Ljubljana, generalni depot za Maribor lekarna Mr. Ph. I. Vidmar. Za Ptuj: Mr. -- Orožen. 98/111 Za Celje: lekarna Mr. Arko. PUNINRA' Z D te vu KI C-A>, lz Ljubljane u— Dve Beethovnovi »Deveti«. Od uva-žene strani nam pišejo: Snočni uprizoritvi Beethovnove slavne IX. simfonije s strani Glasbene Matice, Podsaveza muzičarjev itd. bo sledila 19. t. m. uprizoritev iste simfonije pod vodstvom vlš. kapetaika dr. Čerina in s sodelovanjem ljubljanske in mariborske vojaške godbe, mariborske Glasbene Matice ter menda zagrebških solistov. Ljubljana bo torej doživela drugo premijero tega znamenitega dela a marsikdo bo rekel, zakaj to ogromno trošenje naših ne prebogatih energij za eno in isto, četudi grandijozno stvar. Mi se nočemo spuščati v debato o tem, koga zadene krivda in komu pripada prvenstvo ideje m priprave. Nič pa se nam ne dopade, da sedaj, ko je dvakratna prireditev že tu, gre boj med prireditelji očividno naprej. Zato se nam zdi odveč, da prireditelji prve včerajšnje vprizoritve napovedujejo reprizo in to menda še po znižanih cenah tik pred čerinovo izvedbo, kateri se na ta način s precej vidno tendenco odvaja publika. Tu bi trebalo večje medsebojne znosnosti in fair bi bilo, da se repriza snočne premiiere določi na čas po Čerinovi vprizoritvi. Treba ie iskreno povedati, da bo široka umetnost ljubeča ljubljanska publika sicer prav neugodno ocenila celo afero. u— Regulacija Ljubljanice in osuševanje ljubljanskega bana. Glavni odbor za obdelovanje ljubljanskega barja je odposlal v Beograd svoje zastopnike in sicer načelnika Andreja Kneza ta tehničnega vodjo inž. Al. Hočevarja, da skupno z vladnim komisarjem ljubljanske občine intervenirata na meTodajnih mestih v prilog nadaljevanja ta dovršitve regulacije Ljublianice in osuševalnih del na Ljubljanskem bariu. n_ 40 dnevni dež. Štirideset mučenikov se ie uvedlo v našem mestu včeraj z dežjem Po narodni govorici bo zato sledilo 40 dnevno deževno vreme. Toda čeprav se narodne govorice opirajo na gotova izkustva, po katerih je sestavljen tudi stoletni koledar, vendar upajmo, da nas pomlad, ki pride v našo deželo že čez 10 dni, ne bo pozdravila s čemernim nebom in dežjem. u— Slovensko planinsko društvo vabi vse svoje člane in prijatelje na skioptično predavanje, ki se vrši danes ob 20. uri v dvorani hotela Union. Predava prof. Janko Mlakar o Velikem Kleku in Jungrafu. Pred-prodaja vstopnic v trafiki Uniona. u— Pevski zbor Sokolov ima pevsko vajo danes zvečer ob 20. uri. Prosim za točno in polnoštevilno udeležbo, ker nastopimo na Taboru ta v Narodnem domu. Pevovodja. u— Československa obec v Lublani po-fada v sobotu dne 12. t. m. o osmé hodine večerni intimni oslavu narozenim présidents Masaryka s programom, pro své členly a pfiznivce v restauraci Zvezda. Mimo jiné dalši kulturni film. Sučastnete se všichni! u_ Policijske prijave. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 poškodba tuje lastnine, 1 telesna poškodba, 1 popadljiv pes, 3 prestopki kaljenia nočnega miru, 1 izgred v stanovanju, 1 poskušen samomoT in 5 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacij ie bilo izvršenih 5 in sicer: 4 radi vlaču-gaTstva in 1 radi beračenja. t 5» 4> v \ «'o* \ je največji detektivsko pustolovnl film sedanjosti j; \W Elitni Kino Matica. u— Skupil Jo Je. Neprijeten večer je preživel predsnočnjim v Šiški Janez J., mli-narski pomočnik nekje z Ooreniskega. V gostilni Kos je naletel že pošteno okajen na večjo druščino fantov, ki so sedeli pri kartah. Janez jih je pričel dražiti ter jim nagajal tako dolgo, da so ga treščili pod kap. Janez pa je priletel na tla tako nerodno, da se je popolnoma povaljal v blatu ter mu ie padla iz žepa tudi listnica z vsebino 4370 Din. Ko se je nekolipo streznil, je pogrešil 25 bankovcev po 100 Din. Zadevo je vzela v roke policija, ki ima sedaj nalog, da pojasni, ali se je Janez pri štetju zmotil ali pa je bankovce v resnici vsadi! pred Kosovo gostilno. u-— Poskušen samomor. V sredo popoldne si je služkinja pri družini K. na Zrinjskega cesti št. 7, Marija Š., v kuhinji v samomorilnem namenu prerezala žiJe nad komolcem leve roke. Obupanko so našli v kuhtaji sedečo na stolu. Vsled Izkrvavitve ie ie moč- Danes. - Senzaojoneini detektivski tlm. tilm najbol s*!i irlku STUART WEBBS v PAST!. Safe Deiot — Senzadjoneina pre skavanja i a "tega detektiv* Stuarta VVtbusa. -Boiba s ponarejevalci denana. — sled velike z očinske tolpe. — Zločinec pioti svoii volj. — Maskuani neznanci. — Past — Beg iz zapora — Stra-ne te*koče racisko vanja Stuarta Webbsa. — V glavni vlogi lol.snnes Kietnann, Imogen Kobeitson, Aud Egele N'ssen, btich Ka>s«r Titz m Bnst Reicher Predstav ob- 4., pel 6 , pel 8. m 9. up. Kinu Ideal ALOHA COIM anončna in reklamna ^ o i « z na l&taain» testo 211. Palača Ljublj kreditne banki /vhod v.a a vis Kino Ideala) no oslabela. O slučaju so takoi obvestili v bližini stanujočega dr. Ma usa, ki ji je rano za silo obvezal ter odredil, da so jo takoj odpeljali z rešilnim avtomobilom v javno bolnico. Vzrok poskušenega samomora je .bil najbrž ta, da bi morala Š. istega dne zapustiti službo, ki jo je sicer odpovedala sama, a je pozneje svoj korak obžalovala. u— Tatovi koles na delu. Z bližajočo se pomladjo, ko postajajo ceste zopet lepše ln uporabne za vožnjo s kolesi, postajajo tudi nadležni »kolesarji« zopet podjetnejši, ker upajo tudi ukTadena kolesa spraviti v promet za večji denar. Predvčerajšnjim je nekdo odpeljal 1000 Din vredno kolo, znamke »Fiat« uradniku Milanu Sevariu In sicer izpred vrat njegovega stanovanja v 2. nadstropju št. 17, na Dunajski cesti. Istega dne se je vsedel neznan uzmovič na 2000 Din vredno kolo, znamke »Jugo«, last uradnika Jcsipa Cerarja, ki ga je našel nezakleniene-ga v veži hotela Lloyd. Pred sodiščem pa je v sredo nekdo snel s kolesa orožnika Ivana Svetiča električno svetilko vredno 400 Din. Dežni plašči moderni, najf nejši angleški dospeli. Cene plaščem globoko padle. Vabimo na izbero. F. Lukič, Pred škofijo štev. 19. Iz Maribora a— Dr. Pirkmajer in njegova priljubljenost med uredništvom. Glede »Slovenče-ve« opazke v št. 52 in 55 bodi resnici na ljubo ugotovljeno, da je bil dr. Pirkmajer, vsaj kolikor je meni znano, med uredništvom gotovo priljubljen. Njemu se ima madništvo, bodisi konceptno, bodisi pisarniško, zahvaliti, da se nahajajo v svojfh činovnlških funkcijah, dasi so med nlimi tudi mladi gospodje s komaj par let državne službe v višjih činih, ki bi jim pravno Se ne pristojali. Ako Je dr. Pirkmajer obračal svojo pozornost tudi v zadnjo pisarno in v detajl ln je včasih odredil tudi izjemno uradova-nje (uradne ure), je bila to pač njegova službena dolžnost, ker delo se je hipoma nagromadilo in treba je bilo poprijeti, da Je tako velik aparat brezhibno futtkciJonjTal. Kdor pa se spodtika nad g. Pirkmajeijem gotovo dobro ne pozna njegovega čustvovanja z uredništvom, ali pa je mogoče malo omejen, ker tega kar je on storil za uradništvo, bi njegov prednik ne bi bil storil. Še Bog ne more vsem ustreči, napake pa Ima vsak zemlian. Bodimo torej tudi v strankarskih ozirih dosledni. — Bivši uradnik mariborske oblasti, a— Posestno gibanje. Marko in Marija Lah posestnika v Mariboru sta prodala svojo hišo v Meljski cesti št. 56 trgovčevima soprogama Elizabeti Floriian ta Justini Kor-man za 270.000 Din, Marija in Ltriza Peklar pa hišo v Frankopanovi ulici št 61 trgovcu Albertu Vicelu na Glavnem trgu za 110.000 dinariev. a— Mariborska porota bo zasedala še tudi v pondeljek; za ta dan sta razpisana še dva slučaja. Oblastna skupščina bo zato zasedala v pondeliek v dvorani Kazine. a— Zanimiva tožba radi dežnika. Meseca januarja je imel narodni poslanec Fr. Zebot v Radvanju shod, na katerem je bila večina zborovalcev v nasprotnem taboru. Zborovanje je bilo radi tega zelo burno. Med zborovanjem je poslanec Zebot skočil od mize in pograbil za siknjo delavca Karla Jekla m mu pri tem zlomil dežnik. G. Jek! je sedaj vložil proti poslancu Zebotu tožbo, da rm plača polomljeni dežnik, ker je ostal opomin brezuspešen. a— Vsem pristašem in prijateljem SDS v II. okraju mesta Maribor! Danes. 11. t. m. ob 20. uri se vrši v posebni sob! gostilne Vlahovič, na vogalu Aleksandrove m Mlinske ulice občni zbor krajevne organizacije SDS (Gospodarskega ta političnega društva) za II okraj. Vsi člani in prijatelji SDS iz tega okraja so vabljeni, da se občnega zbora polnoStevilno udeleže, z veseljem bomo pa pozdravili tudi pristaše lz ostalih okrajev, zlasti iz III. okraja, za katerega se bo v najkrajšem času ustanovila posebna krajevna organizacija. — Odbor. a— Uradniška predstava »Tovarišev«. Od publike in kritike izredno simpatično sprejeto Strtadbergovo komedijo »Tovariše« so mnogi radi pustnega časa zamudili. Da se omogoči tudi tem obisk tega zares Izvrstnega in zanimivega komada iz življenja pariških umetnikov, se vprizori še enkrat to soboto Uradniki, ki pridejo s svojo uradno legitimacijo k dnevni blagajni, imajo znaten popust. Prnun -.Gnin ženo" aH ..РвгНКв Hortlznno" z znano NiTA NALD (ženski vampir) i i filma „Praterraizzi' uritfe v Etno Ideal a— Društvo za zgradbo porodnišnice v Mariboru 1« razposlalo prvih 1000 okrožnic. Odbor prosi vse, ki so jih prejeli, da jih ne zavržejo, temveč da $e ob primerni priliki po svojih močeh odzoveio z večjim a!: manjšim zneskom. a— Ljudska univerza v Mariboru. Žal se ni moglo vršiti pretekli pondeljek predavanje profesorja dr. Šenoe o hrvatskem slikarstvu in kiparstvu in sicer radi smrtnega slučaja v njegovi rodbini. Vršilo se bo prihodnji pondeljek 14. marca. Danes. U. marca. bodo mogli Mariborčani pozdraviti prvega hrvaškega baritona g- Hržiča, ki bo pel krasno hrvaško umetno pesem. Spremljal ga bo na klavirju dirigent zagrebške opere g. Smodek. Koncert bo ob 8. zvečer v veliki kazinski dvorani. — Predprodaja vstopnic pri ge. Zlati BrISnik in g. Hôferju. a— Redni občni zbor Slovenskega trgov, skega društva v Mariboru bo dne 25. t. m. ob 9. uri v restavracijskih prostorih Narodnega doma z običajnim dnevnim redom. 3*4 a— Mestna Oriuna Maribor rma v soboto 12. t m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma svoj redni letni občni zbor. 231 Iz Celja e— Protestno zborovanje proti razpustu občinskega odbora in ukinjeniu mestne avtonomije sklicujeta Samostoina demokratska stranka in Narodno sociialna stranka v Celju za danes ob 8. zvečer v mali dvorani Celjskega doma. Združeni nasprotniki, radikali, klerikalci in Nemci so dosegli, da je novoimenovani veliki župan mariborske oblasti g. Schaubach razpustil občinski svet in imenoval s. dr. Žužka, srezkega poglavarja v Celju za komisarja. VoIHci bivšega Narodnega bloka, udeležite se protestnega zborovanja v polnem številu, da manifestirate proti ukinjenju avtonomije mestne občine in obsodite postopanje teh strank, zlasti SLS in NRS, ki sta se združili iz popolnoma strankarskih ozirov z našimi najhujšimi sovražniki »Celjsko nemškutariio Samostalna demokratska stranka in Narodna socialistična stranka v Celju priredita danes, ob 8. zvečer v mali dvo» rani Celjskega doma protestni zbor proti razpustu občinskega odbora ccljskc« ga in ukinjenju mestne avtonomije. Somišljeniki, pridite polno -številno! e— Planinski ples v Celju. Dolgo vrsto predpustnih plesov ta prireditev bo zaključil tudi letos v Celju Planinski ples, ki se bo vršil v soboto dne 12. t m. v vseh obsežnih prostorih Celjskega doma. Savinjska podružnica SPD je ukrenila vse potrebno, da bo preskrbljeno vsestransko za animirano zabavo. Prijavljenih je tudi že mnogo zunanjih gostov. Ker je čisti dobiček namenjen za razna poravila, povzročena po lanskih opetovanlfc poplavah v Zgornji Savinjski dolini, naj bi sc tudi Ceflani In okoličani udeležil! te prireditve v kar najčast-riejšem številu. e— Pasji kontumac v celjskem srezu. Ker se je pojavil v celjskem srezu stekel pes ter popadel že več drugih psov, je srezki poglavar celjski odredil strog kontumac za pse in mačke v obsegu sodnega okraja Celje po znanih določilih. e_ Proračunski provlzori] mesta Celia. Na podlagi naredbe velikega župana mariborske oblasti se podaljša veljavnost proračunskega provizorija za mestno občino celjsko do konca marca. e— Društvo državnih nameščencev in upokojencev v Celju bo Imelo v nedeljo dne 13 t. m. v mali dvorani Narodnega doina informativni sestanek, na katerem bo poročal g. prof. Raič o pokretu drž. nameščencev v njihovih društvih. e— Osebna vest Kakor poroča »Slovenec«, je bil po polnih službenih letih upokojen Anton Mirnik, upravnik celjskega poštnega urada. Na njegovo mesto ie imenovan poštni uradnik g. Anton Boc iz Celja. e— Samomor. V Levcu pri Celju se je obesil v pondeljek dne 7. t m. v hmeljski sušilnici 30 let stari sin posestnika Muteca v Levcu. Vzrok tega obupnega koraka ie še nepojasnjen. „Bitka kod Kaporeta" od generala Aleksandra Daskaloviča lahko naročite pri: Liubomlru Manola. Split. Istarska ulica 2 za ceno Din 50. — Denar se vpeš- lje vnaprej. Vojaki, orožniki in finančni stražniki dohe nonust. Kniltrarne nnnust. Proti prenosu nalezljivih bolezni ustne in erlske dupline upotre bljajte okusne ANACOT-^as'ilje. g Golo ženo Pnriffio irarti zono PnriJHfl hurtiznn o Golo ženo lz Kranja r— Statistika inozemcev v kranjskem urezu. Po podatkih, ki jih je prejelo tukaj» šnje okrajno glavarstvo od orožniških po» staj in občin, se nahaja v kranjskem okra» iu 281 inozemcev. Največ jih odpade na kvalificirano delavstvo in uradništvo, za» poslcno pri tukajšnjih industrijah, zlasti tekstilne in pletilne stroke. Med drugim je v Kranju 94, v Tržiču 81, v škofji Loki 24, v Preddvoru 16 in Podbrezju 12 inozem« cev. Oblastva in tudi inšpekcija dela v Ljubljani so izvršila v zadnjem času strogo revizijo tukaj živečih inozemcev. r— Sobotna Masarykova proslava, ki jo priredi Narodna čitalnica in Francoski krožek v veliki dvorani Narodnega doma, obeta biti ena največjih manifestacij jugo» slovensko»češkoslovaško»fTancoskega prija» teljstva v našem mestu. Po oficijelnem sporedu bo zabava in ples. Na proslavo sta vabljena češkoslovaški konzul dr. Resi in francoski konzul g. Flach iz-Ljubljane. Upati je, da bo našla proslava simpatičen odziv v vseh narodnih krogih. r— Porast radioiaparatov. Zadnji čas je cpaziti v Kranju precejšnje zanimanje za redio. Zadnji so si instalirali radio»spre« icmne aparate ravnatelj Franjo Sire, dr. S. ^ t m rov in trgovec Ignacij Andrašič, tako oa jc v mestu že 10 aparatov. Tudi v bliž» njem Stražišču vlada za radio intenziv» no zanimanje. r— Sprememba pri tukajšnji pošti. Upravnik tukajšnje poete g. Ivan Cof je premeščen za upravnika pošte Ljublja» na II. Iz Trbovelj t— Občni zbor II. rudarske skupine. V nedeljo 13. t. m. se bo vršil v Trbovljah občni zbor П. rudarske skupine, t— Z občnega zbora gasilskega društva. Na občnem zboru gasilskega društva v Tr« Hovljah je bilo podano letno poročilo, po» Točilo o 401etnem delovanju društva, poro» čil tajništva in nadzorstva. Pri slučajno» stih je bilo sklenjeno kar najslovesneje praznovati 40Ietnico obstoja, nakar se je izvršila zaobljuba 5 novincev. Občnemu /boru je predsedoval častni predsednik go« spod Vodušek, za občino pa so se ga ude» Težili župan Sitar in odbornika Jurjavec in Trzinski. f— Žerjavov pravilnik za bratovske *kladnlce. Pod tem naslovom poroča «Slo» venec», da hoče navesti glavne točke, da Ho enkrat konec hvalisanja tega pravilni» ka v «Jutru». V to svrho navaja več čle» nov, s katerimi pa ne more ovreči naših opetovanih trditev, da je minister dr. Žer» iav s svojim pravilnikom neizrečno mnogo storil za rudarie, kajti če ne bi ga bil iz» dal, bi bili rudarji še danes brez njega in hrez onih ugodnosti, ki jih jim nudi. Kako pravilno je naše naziranje, je najbolj po» kazal dogodek, ki se je pred kratkim pri» petiL Na rudarski anketi v Beogradu je bil poverjen, da izdela osnutek novega pravil» nika za vso državo dr. Obersnel z Jesenic. Marljivo ga je sestavljal, vršila se je kon» ferenca za konferenco že drugo leto, рта» vilnik je bil načelno sprejet, manjkale so OIOIOIOIOIOIOIOIOIC l KAKAO S SONDA o o——o 0 je izdatnejši, cenejši in okus= Q и nejši nego kava! ■ Ako želite, da boste imeli 0 ■ zdrave otroke, dajajte jim redih ■ U ni kakao, ne pa kave, ki ne sa- 0 * mo, da ne obsega redilnosti, pač ■ U pa škodljivo deluje na srce in 0 g živce. • J SKakao Sonda ■ ■ z mlekom ali brez njega je naj: ■ boljša hrana. 0 5 To Vam potrdi tudi Vaš hišni j! U zdravnik. U ■ ■ и Zastopstvo za Slovenijo: 2 5 FRANC KOS, jj J LJUBLJANA ■ ■ Židovska ulica štev. 5. ■ o 0 OIOIOIOIOIOIOIOIOIC še neke korekture, končno so bile še te gotove m pravilnik poslan v Beograd. In kaj se zgodi? Glavna Bratovska skladnica je čez noč obveščena, da je ministrstvo v posesti drugega pravilnika in da je pravil, nik dr. Obersnega brezpredmeten. Torej so se zastonj vršile konference rudarjev iz vse Slovenije! «Slovenec» naj nikar ne mi» sli, da so bili vpoštevani v novem pravil» niku oni tisoči staroupokojeneev, ki s svo» jo dosedanjo pokojnino umirajo. Nasprot» no: vsem po dr. Žerjavovem pravilniku upokojenim rudarjem je grozilo zmanjšanje pokojnin za polovico in še povišanje član» ske dobe. Ta novi pravilnik se je, kakor že rečeno, sestavljal sporazumno z rudarji Po pravilniku, ki ga ima ministrstvo za šu» me in rude, pa stoji še slabše za rudarske interese. Zdaj pa naj še kdo reče, da ni bil dr. Žerjavov pravilnik v danih razme» rah na svojem mestu, ko vlečejo še sedaj po njem do 1000 Din mesečne pokojnine! Najlepše pa je, da zabavljajo čez Žerja» vov pravilnik klerikalci, ki sedijo v vladi in bi ga torej lahko popravili, če znajo boljšega napraviti. Dopisi RADOVLJICA. Sokoisko gledališče pono vi v nedeljo, dne 13. t m. ob 330 popoldne narodno spevoigro »Spominska plošča«. Občinstvo nujno prosimo točnega prihoda, da ne moti uverture in petja v predigri. Med izvajanjem vstop ne bo dovoljen. 382 VRHNIKA. Opozarjamo na velezanimivo predavanje, ki bo v nedeljo, dne 13. t m. ob 3. popoldne v »Jantarju«. Predaval bo g. prof. Majcen o temi: Kakšno državo smo hoteli imeti, kakšno imamo In kakšno bodo imeli za nami. Radi bi videli tudi našo inteligenco pri predavanjih. Asritirajte za obilno udeležbo. SDS. ST. VID-GROBELNO. V ponedeljek, dne 7. marca smo izročili materi zemlji najstarejšo ženico tukajšnje fare, bivšo posest-nico Jerico Jezovšek. Do svoje visoke starosti 91 let je bila čila in vesela ter vsled živahne narave splošno priljubljena. Četrti rod je doživela in mnogobroien zarod se bo še dolso spominia! dobrosrčne stare mamice. Tudi občinstvo ji je izkazalo častno slovo. Počivaj mirno — dobra žena! KONJICE. Jugoslovenska Matica, podružnica v Konlicah, ima svoj VII. redni občni zbor z običajnim sporedom dne 16. marca ob 18. v sejni dvorani občine trga Konjice. Sah Šahovski veleturnir v Newyorku Capablanca brez konkurente. V sredo je bik) odigrano XIII. kolo tur» nirja, ki je prineslo svetovnemu prvaku Capablanci zopet lepo zmago, tako da so vsi drugi že močno zaostali za njim. Ved. no jasneje se vidi, da tvori on razred zase in da je njegov pravi konkurent samo sta» ri dr. Lasker, kateremu pa je spretno one» mogočil soudeležbo na tem znamenitem turnirskem matebu. ki naj utrdi njegovo pozicijo na šahovskem prestolu. Capablanca je otvoril proti Spielmannu damski gambit in ga -v elegantnem stilu dobesedno stri. Po porazu dr. Vidmarja v ХЦ. kolu je ostal samo še Spielmann neporažen od svetovnega prvaka. Nesreč» na št 13 je prinesla sedaj tudi njemu črni dan. Med Aljehinom in Vidmarjem se je vr» šila huda, a kratka bitka, polna intere» santnih faz. Partija je končala remis. Niemcovič, ki je postal koncem drugega turnusa že zelo nevaren konkurent Capa« blance, vidno peša in bo moral kmalu na« praviti prostor Aljehinu. Poslužil se je proti Mairshallu francoske obrambe, bfl pa je ves čas v defenzivi. Igra je bila po pet» urnem boju prekinjena. Marshall Ima sicer nekoliko ugodnejšo pozicijo, vendar pa bo igra končala najbrže remis. Stanje po XIII. kolu: Capablanca 9 (1), Niemcovič 7 (2), Aljehin 6 (l), dr. VidmaT 5 in pol, Spielmann 4 in pol, Marshall 4 (2) Včeraj je bil prœt dan. danes pa bodo odigrane viseče partije: Capablanca : Mar« shall, Aljehin : Niemcovič in Niemcovič : Marshall. Daruimo za spomenik kralja Petra Osvoboditelja.' Vremensko poročilo Meteorološki zavod » Ljubljani 10. marca 1927. Višina barometra UOS.h Kraj 1 Cas opazovanja Ljubljana (dvorec) Maribor . Zagreb ! Beograd I Sarajevo i Skoplje . . ! Dubrovnik ! Split . . Praha • « • s , • 7 8. 14. 21. 8. 7. Barom Temper ai s 2 * Srcei vetra 'r brzins et*--1 Oblačno O-IO /50 7 6-4 85 NNE 0J to 75 -3 6- 89 N 1.5 10 7£>l 2 4-8 «8 SSW 15 10 7561 4-H 90 S 13 9 75^5 5-0 90 NE 7 10 751-1 7-0 -8 NE 1.5 10 753 9 6-0 90 SE 7 10 /52-6 70 E 5 10 7.-7-3 7-0 91 nirno 10 /545 12-0 89 SE 3 Q '505 u-o SE 20 10 74 V3 O-o - ФЈГГк 7 Vrsta padavine dci dež dež dež po dežju dež dež, dež. ob ормоттвЈв • no de T art 2-7 3.0 03 Ц.0 Z3 2.0 8.0 21.0 92.0 »iuoja u\j u.4.-, «.»ца.uu ш.ч, luuii \zuaja oo Ul..», zanaja oo . NajvtSja temperatura danes • Liuhljaoi 8.0 C najnizqa 4,4 C. Povprečni barometer 1' fanes ® Ljubljen* nižji za 0,4 mm kot včeraj. Dunajska vremenska napoved za petek: Večinoma nejasno, možnost padavin, nekolik hladneje. Тгодка vremenska napoved za obtefiao, dež, poenerje izpr Sport Objava JZSS. (Izredne seje uprave z dne 7. Ш. 1927.) Savez je sklenil, da bo zopet podpiral zimski sport v Bohinju, ako se - odpravijo nedostatki, ki so do sedaj ovirali usipeâno delovanje za prospeh zimskega športa v Bohinju. Stopi sc v razgovore pred vsem s Turist Office v Bohinju in z ostalimi fak» torji. Savez bo skušal organizirati v sporazumu s prosvetno oblastjo učiteljske smučarske tečaje, kateri bodo pripomogli, da se izvež» bajo učitelji, ki so na deželi v prvi vrsti poklicani, da zbudijo zanimanje pri mla« dini za ta idealen in nad vse zdravi sport Tečaj naj bi se vršil za čaSa božičnih po» čitnic v enem izmed naših zimskoeportnih centrov. Savez je dobil vabilo k udeležbi na smu» ške tekme avstrijske in češke smuške zve« ze, ki se vrše v marcu. Kot zaključek tekoče zimskosportne se« zone bo Savez priredil v Veliki noči dne 18. IV. hitrostjo alpsko smuško tekmo, s startom koča Kredarica in ciljem kraljeva lovska koča v Spodnji Krmi. Za to tekmo sprejema Stvez samo pismene prijave, in sicer potom pristojnih klubov v roku do 10. IV. 1927 Tekma se vrši samo v sluča« ju lepega vremena. Ker se Savez s svojimi tekmovalci ude« leži IX. olimpijade St. Moritzu, bo orga» niziral Savez za tekmovalno vrsto zato po« treben trening, katerega bo vodil od Save» za najeti trener Norvežan. V svrho kritja teh stroškov bo Savez postavil poseben odbor za zbiranje potrebnih sredstev. Da se ukrene vse potrebno, bo posloval upravni odbor tudi vse poletje. Glavna skupščina Saveza se vrši koncem aprila. Na glavni skupščini se bo predlagala spre» memba saveznih pravil. Dr. Fuchs kot glav ni propagator in organizator drsalnega športa je odšel za stalno v Avstrijo. Sa» vez mu izreče svojo pismeno zahvalo in mu pokloni znak priznanja savezni znak. Prihodnja seja se vrši dne 22. III. 1927. Tajnik II. SK Jadran. Danes ob 20. uri sestanek nogometašev. Udeležba radi tekme z Re» ko, ki se vrši v nede obvezna. — Tajnik Občni zbor SK Jadrana, ki se je vršil prošlo nedeljo v salonu restavracije Mrak, je bil dovolj dobro obiskan. Tajnik je v iz» črpnem poročilu opisal celotno delovanje kluba, kot tudi delo odbora. Posebno pa» žnjo je posvečal stari odbor zgraditvi igri» šča v Koleziji. Do popolne izvršitve igri« šča pa bo treba še mnogo napora in denar» ja, da bo res moderno in za ves okoliš Sv. Jakob, Tmovo»Krakovo, Vič eno naj» primernejših športnih vzgajališč mladine. Zato bo moral klub naprositi -športu na» klonjeno občinstvo, sploh bogatejše sloje in merodajne činitelje, da priskočijo klubu v materijalnem pogledu na pomoč in ga res vsestransko podpro pri tako koristni in plemeniti nameri. Po absolutoriju staremu odboru so se vršile volitve. Za predsednika je izvoljen g. fin. nadsv. Zaje, podpredsed» nik g. ravnatelj Šaplja. Članarina ostane še nadalje 30 Din letno. Naslov kluba je: A. Boštjančič, Ljubljana, Rimska c. 10. Službena objava LLAP. Danes, v pe» tek 11. marca, seja upravnega odbora ob 18. v Emoni. Polnoštevilna udeležba obvez» na. — Tajnik I. Tekme za prehodni pokal LNP. Pre» ostale tri tekme I. kola se odigrajo v ne« deljo, 13. t. m. na športnem prostoru ASK Primorja ob Dunajski cesti, in sicer se vt« ši ob 1030 tekma Jadran : Reka, ob 1430 Slovan : Slavija ter ob 16. uri Primorje : Svoboda. V prvih dveh tekmah se srečajo precej enako močni protivniki, vsled če» sar je posebno tu računati na zanimivo otvorjeno igro. V tekmi Primorje : Svo» boda so šanse bolj na strani Primorja, ne» glede na to gotovo ne bo manjkalo v pu» bliki zanimanja za prvi letošnji nastop re» noviranega moštva ASK Primorja. Ilirija : Croatia (Zagreb). — Ilirija vo» di za nedeljo 13. t m. dogovore za go» stovanje enega prvorazrednih zagrebških klubov v Ljubljani. V prvi vrsti se je po» gaj al a s SK Derby, ker pa je ta v nedeljo okupiran v prvenstvu Zagreba, pride sedaj v poštev predvsem SK Croatia, ki stoji v prvenstveni tabeli Zagreba takoj za Ha» škom in Gradjanskim. Jeseni je bila Cro» atia edini klub, ki je odvzel Gradjanskemu obe prvenstveni točki; zmagala je z 2 : 0. Pingfpong, Danes ob 18.30 se vrši se« stanek vseh interesentov v klubskem loka« Iu SK Ilirije v kavarni «Evropa». SK Slavija (Nogom. sekcija). Sestanek vseh nogometašev se vrši v soboto 12. t. m. točno ob pol 8. uri zvečer v gostilni Štor v Vodmatu. Sc-t?nka naj se sigurno udeleže: Černe, Mihelič, Pelicon, Dečman, Petrič, Tratnik, Zupančič, Gašperšič, Smo« ljan, Alič, Ahčan, Kmetič, Uršič Lado in Toplak Martin. — Načelnik. Naša pogajanja z Madžarsko. V nede» Ijo 13. t. m. se sestane v Budimpešti od» bor za srednjesevTopski pokal. Naš JNS je zastopan po g. Riboliju, ki bo to prili» ko porabil za to, da uredi odnošaje med našim in madžarskim savezom, in da bo vendar enkrat mogoče, da se bodo medse» bojne tekme lahko vršile na našem in ma» džarskem ozemlju. Sedaj se pa dosenava. da stavlja madžarski savez našemu skoraj nemogoče zahteve, zlasti glede potovanja madžarskih klubov v našo državo. Dovo» Ijenja za taka potovanja spadajo v kom» petenco našega notranjega ministrstva, ki je z ozirom na nacijonalne razmere v Voj» vodini od slučaja do slučaja dovolilo ali prepovedalo dopotovanj madžarskih klu» bov v Vojvodino. Za ostale kraje naše dr» žave je redno izdalo dovoljenje. Gre to» rej samo za Vojvodino. Madžarski savez zahteva sedaj, da se tudi v te kraje brez« pogojno dovoli potovanje madžarskih klu» bov. Na to naše notranje ministrstvo iz razumljivih razlogov, ako bi mu JNS sta» vil tak predlog, ne bo pristalo. JNS bo gotovo vse storil, da se prepovedi kolikor mogoče omejijo. Vendar pa je to v prvi vrsti odvisno od obnašanja madžarskih športnikov samih. — Naš delegat g. Ri» boli je od JNS pooblaščen, da v nedeljo perfektuira tekmo Jugoslavija : Madžar» ska. Pogajal se bo tudi z g. Meislom radi revanžne tekme Jugoslavija : Avstrija in eventuelno Zagreb : Dunaj. — Na nedelj» ski konferenci v Budimpešti se bo načelo tudi vprašanje, kje naj se vrši prihodnja konferenca za srednjeevropski pokal. Go» spod Riboli bo. ako Češkoslovaška ne bo predlagala Prago, stavil predlog, naj se vrši v Zagrebu. Gospodarstvo Olajšave pri plačilu davčnih zaostankov Finančna delegacija objavlja uradno, da je finančni minister s naredbo 24. februarja 1927, št. 22.474, dovolil za plačilo davčnih zaostankov iz prejšnjih let naslednje olajšave: Ako zaostanek presega vsoto enoletnega predpisa, mora davčni zavezanec v lelu 1927. plačati eno četrtino vsega davčnega zaostanka; ako znaša zaostanek nad tri četrtine, a ne presega enoletnega predpisa, bo plačal v letu 1927. eno tretjino; ako je zaostanek večji od polovice, a ne presega treh četrtin, se plača v tekočem letu polovica; ako je pa zaostanek večji od ene četrtine, mora biti celotno poravnan v letu 1927. Primerja se zaostanek po stanju z dne 31. decembra 1926 bi predpis za to leto. V smislu te odredbe odgodeni deli zaostankov dospe vajo v plačilo v terminih, ki veljajo za plačevanje tekočih davkov. Le, ako ves zaostanek ne presega ene četrtine enoletnega predpisa, ga mora davčni zavezanec celotno plačati takoj. V primerih oči-vidne nemarnosti smejo davčni organi iz jemno od teh določb izterjati takoj ves davčni zaostanek. Kar se pa tiče tekočih davkov in dospelih obrokov zaostankov, pa je minister z isto naredbo naročil, da naj se najenergičneje izterjavajo in se prepreči kopičenje novih zaostankov. Potreba opreznosti pri nakupovanju semena lucerne Minulo jesen je imela lucerna v vsej srednji Evropi izredno slabo letino, tako da je bila cena že spočetka za okoli 30 % višja od cene črni detelji. Pokazalo se je že tedaj, da pridelek lucerne nikakor ne bo zadostoval. To dejstvo je torej dalo povod velikim centralnim tržiščem (Hamburg, Stettin itd.), da so v svrho špekulacije nakupila velikanske mno žine afriške, argentinske in španske lucerne v mnenju, da bodo te vrste nadomeščale prav dobro domač pridelek. Toda špekulacija se ni popolnoma posrečila. Nemčija, ki uvaža največ deleljnega semena, je o slabih lastnostih teh provenijenc po preizkušnjah raznih strokovnih preizkuževališč, ki so ugotovila kulturno vrednost teh detelj, že_do dobra poučena. Vsi preizkusi 90 namreč pokazali, da imajo omenjene vrste lucerne veliko manjšo vrednoet kakor francoska, italijanska ali katerakoli v srednji Evropi pridelana lucerna. Možnost njih reprodukcije je mnogo manjša, čas vegetacije precej krajši, donos manjši. Poleg tega pa je njihova odpornoet proti zimskemu mrazu zelo slaba. Zaraščajo se te lucerne kmalu s plevelom, kar vsekakor na trajnost njih življenja ne more ostati brez vpliva. Začelo se je torej preganjanje nakopičenih zalog, kar je bilo v interesu splošnosti, predvsem pa v varstvo pridobivanja krme gotovo opravičeno. Iz odločne protipropagande, ki je zaradi vseh slabih lastnosti teh provenijenc tam nastala, pač sledi, da Nemci teh detelj ne bodo sejali in da bodo primorani iste izvoziti v države, kjer jim uvoz še ni zabranjen. Ker naše norme ne zabranjujejo uvoza teh provenijenc, kakor n. pr. Češkoslovaška, ampak zadošča, če imajo le predpisano kalji-voet in čistočo, se je zaradi tega pojavila zadnje čase španska lucerna tudi na tukajšnjem trgu in se nudi po nekoliko nižji ceni kakor italijansika ali francoska. Od omenjenih treh vrst se pri nas strokovno še ni preizkusila nobena vrsta. Prepričani pa smo, če se v Nemčiji ln Avstriji niso obnesle, da jim tudi naše klimatlčne razmere ne morejo ugajati. Kdor se hoče izogniti nepotrebnim pritožbam ter eventualnim procesom, kakor so bili leta 1900., ko je preplavila vsa evropska tržišča turkestanska lucerna, naj vse navedene provenijence odločno odklanja, V ugodnem podnebju in ugodni legi se drži taka lucerna le od enega do treh let, in še to z zelo slabim izidom. V Sloveniji pa. kjer je podnebje nekoliko ostreje, n pr. leta 19№ ne beležimo niti enega primera, da bi turkestanska lucerna prezimila. Iz navedenega se razvidi, da je letos treba postopati pri nakupu lucerne z veliko previdnostjo in zahtevati Jamstvo, da lucerna ni afriškega, niti argentinskega, niti španskega izvora in da lueerni nI niti primešanega kaj takega semena. -Seme teh vrst je lepo rumeno, veliko in na oko jako prikupljivo. kar utegne prav lahko spraviti kupca v zmoto. Tržna ooročOa Kovosadska blagovna borza (10. t. m) P š e n i o a: baška, 75 kg, 1 vagon 905; ba ška, 2 vagona 802.80. TurSčica: baška, glavna proga, 8 vagonov 162.50; baška, april - mej - junij, pariteta Indjija, 5 vagonov 171; baSka, bela, mad, ladja Kanal, 10 vagonov 178. Moka: baSka, «0», 1 vagon 460; baSka, «0sg>, 1 vagon 457.50; baška. «2», 1 vagon 420; baška, «5», 1 vagon 380; baška, «6». 1 vagon 350. Tendenca nespremenjena. Dunajska borza za kmetijske produkte (9. t. m.) Tendenca v mednarodnem žitnem prometu je mrtva. Kupčija neznatna. Na evropskih tržiščih samih je tendenca nekoliko prijaznejša. Na dunajskem tržišču je za pšenico malo večje zanimanje. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih : p š e n i -c a : domača 42 — 42.50, madžarska Tisa (79 — 80 kg) 49 - 49.50; r ž: 35 — 87.25: ječmen: pivovarski domači I. 38 — 42; turščica: 24.25 — 25.75; oves: domači 30 — 30.50. Cene moki na debelo: pše-nična moka «0»: domača 73 — 76. madžarska 71 — 74. jugoslovenska 67 — 70. —- Položaj na tržiščih jajc. Tendenca na domačih kakor inozemskih tržiščih jajc je v zadnjem času precej oslabela. Ponudbe so se zelo pomnožile, ker se je spričo milega vremena produkcija zelo povečala, dočim se kupuje malo, ker se pričakujejo nižje cene. Na vseh jugoslovenskih tržiščih je mnogo blaga. V Ljubljani se prodaja komad na drobno po 0.75 do 1 Din, a v Mariboru po 1 — 1.25 Dm. Na deželi se plačuje komad povprečno» po 75 par. —Češka industrijska banka v Pragi namerava previeti Obrtno banko v Zagrebu. Iz Zagreba poročajo, da namerava CeJka industrijska hanka prevzeti Prvo hrvatsko obrtno banko v Zagrebu. Kako se naj to zgodi, v javnœti še ni znano. S tem je baje v zvezi zadnje valovanje tečaja delnic Obrtne banke. Obrtna je običajno notirala okrog 50, a v pondeljek je znatno oslabela, nakar se Je zopet okrepila. = Bedni obèni «bori: Dolnjelendavaka hranilnica, d. d. v Dolnji Lendavi, 24 t m. ob 2. popoldne v svoji posvetovalni dvorani; Zadružna banka, d. d. v Ljubljani, 24. t. m. ob 5. popoldne v bančnih prostorih v Ljubljani; Posojilnica v Rušah, r. z. z n- z., 25. t m. ob 9. dopoldne v gostilniških prostorih Josipa Muleja v Rušah; Obrtna hanka, d. d. v Ljubljani, 26. t m. ob 11. dopoldne v posvetovalnici Zbornioe za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Delniška družba združenih pivovarn Žalec iu Laško v Laškem 21. t m. ob 5. popoldne v pisarni pivovarne «Union» v Ljubljani; Delniška dužba pivovarne «Union» v Ljubljani 21. t m. ob 6. zvečer v lastni p;varni; Združene opekarne, d. d. v Ljubljani, 28. t. m. ob 11. dopoldne v sejnih prostorih podružnice Jadransko - Podunavske banke v Ljubljani. — Vse delnice «Danice» v jugoslovanskih rokah. Po budiœpeêtandd vesti je paket delnie «Daniee», ki se je nahajal doslej v portfelju Madžarske komercijalne banke, prevzela neka jugoslovenska skupina. S tem so prešle vse delnice «Danice» v jugoslovanske roke. = Dobave. Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: 15. t. m. glede dobave kruha pri komandi otočačkega vojnega okroga v OtoČcu za garnizijo Otočac, pri komandi mesta v Bihaču za garnizijo Bihač; 18. t. m. pri komandi mesta v Gospiču za garnizijo Gospič in pri komandi 25. artiljerijskeca polka v Petrinjî za garnizijo Petrinja; 17. t. m. pri glavnem sanitetsikem slagalištu v Zemunu glede dobave volnenih odej in košar za sanitetni materija! ; 22. t. m. pri kr. redarstvenesm ravnateljstvu v Zagrebu glede dobave plaščev za policijsko stražo; 22. t m. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave zakovic, delov za lokomotive; do 28. t. m. glede dobave bandaž (obročev); 29. t. m. glede dobave manometrov in vakumometrov; 26. t m. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave vagooskih delov; 28. t m. pa glede dobave bandaž (obročev); 28. t. m. pri dravskem intendantskem slagalištu v Ljubljani glede dobave gnoja. — Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. = Romunske ïeletame in mednarodni železarski kartel. Po vesteh iz Prage so ru munske železarne, ki pripadajo češkoslovaško - romunskemu kanalu, sklenile začeti pogajanja za pristop k mednarodnemu železarskemu kartelu. = Insolvenca budimpešt&nskega tekstilnega koncerna «Exzeleior». Iï Budimpešte poročajo, da se je proti insolventnim tvr.l-kam tekstilnega koncema «Exzeleior» otvo-rilo poravnalno po^opanje. Tvrdki 'Rota > in «Merkur» ponujata upnikom po 25 odstotkov, «Iris» 30 in «Exzelsior» 40 odstotkov. = Obtok noTčanic v Češkoslovaški se je v prvem tednu t, m. zmanjSal za 229 milijonov na 6688 milijonov Kč. = Pešanje tržaškega pometa. Promet v Trstu se je v L 1926. napram 1. 1925. znižal za približno 7 milijonov metrskih stotov. Glav ni vzrok temu nazadovanju je v gospodarskih težavah držav v zaledju, ki morajo omejevati uvoz sirovin in druge stvari. To velja zlasti za Avstrijo in CeSkoelovaSko. = Nazadovanje insolvene v Poljski. Iz Varšave poročajo, da je število trgovinskih insolvene v Poljaki nazadovalo od 517 v 1. 1925. na 252 v 1. 1926. V enaki meri je nazadovalo število tvrdk, postavljenih pod sodno nadzorstvo. Borze 10. marca. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kepčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 90 — 0, Vojna Skoda 344 — 0, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195 — 197. Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkantilna 99 — 100, Praštedlona 925 — 0, Kreditni zavod 160 — 170, Strojne 85—0, Trbovlje 0 - 420, Vevče 120 _ 0, Stavbna 55 - 65, Sešir 104 — 0. - B 1 a -g o: Zaključeni 3 vagoni lesa. Tendenca za les živahnejša, za deželne pridelke nespremenjena. ZAGREB. V zasebnih papirjih ui bilo spre memb. Vojna škoda dalje čvrsta. Tečaj ji je poekočil za tri točke in promptna se je »r-govala po 347 (včeraj po 344), za marc po 349. — Italija je v Curihu poskočila, pa ao je tudi v Zagrebu trgovala po višjem tečaju in jç končala na 253.75. Pri drugih devizah ni bilo sprememb. Skupni promet 4 milijone dinarjev. Notlrale so devize: Dunaj izplačilo 800.1 — 803.1, Berlin izplačilo 1349.6 — 1352.6, Italija izplačilo 261.90 -to 258.99, London izplačilo 27G _ 276.8, New York ček 56.75 — 56.95, Praga izplačilo 168.3 — 169.1, Švica izplačilo 10M — 1097; valute: avstrijski šilingi 802.5—805.5; efekti: bančni: Eskomptna 104.5 — 10Л, Poljo 16 — 17.5, Kreditna Zagreb 93 — 04. Hlpo 64.5 - 65, Jugo 104 _ 104.5. Obrtna 45 — 48, Praštediona 925 — 980, Ljubljanska kreditna 150 — 153: industrijski: Danica 105 — 110. Gutmann 280 — 285, Isis 5П do 52, Slavonija 26 — 31. Trbovlje 415 do 420, Union 300 — 0. Vagon 50 — 54. Šeče-rana Osijek 480 _ 495, Drava 500 — 505; državni: investicijsko 89 — 89.5, agrarne 55.5 — 56.25. Vojna škoda promptna 346 'lo 348, kasa 346 — 34S, marc 348.5 - 34 ). april 351 — 352, maj 352 _ 0. BEOGRAD. Devize: Amsterdam 2281 do 2287, Dunaj 800.5 — 803.5, Berlin 134'J do 1351. Budimpešta 996.5 — 990.5. Bukarešta 33.5 — 34. Italila 258.91 _ 255 31. London 275.95 — 273.75. New York 56.73 do 56.95. Pariz 222 — 224. Praga 168.3 do 169.1, Švica 1004 _ 1097. CURIH. Beograd 9.135. Berlin 123.2425, New York 519.75. London 25.2225, Pariz 20.8275. Milan 23.175. Praga 15.3925. Budimpešta 90.7375. Bukarešta 3.18. Sofija 8.75. Varšava 58. Dunaj 73.15. TRST. Devize; Beograd 39 — 40. Dunaj 312 — 322, Praga 66.25 — 67. Pariz 87.60 — 88.50. London 108.40 _ 108.90, New York 22.35 - 22.55, Curih 426 - 486, Budimpešta 389 _ 300. Bukarešta 11.75 do 13.75. DUNAJ. Devize: Beograd 12.4575 do 12.4975, Berlin 168.15 — 168.65, Budimpešta 123.85 — 124.15, Bukarešta 4.3825 do 4.8525, London 34.41 in tri o*n;inke do 84.51 in tri osminke, Milan 81.78 — 81.93, New York 709 711 50, Pariz 27.74—2754, Praga 20.9975 — 21.0775. Sofija 5.1075-5.1475, Varšava 79.10 — 79.60. Curih 186.48 do 136.90: valute: dolarji 70650 — 710.50. Deviza Beograd na ostalih bomJi: v Pragi 59.2, v Berlinu 7.402. x življenja in sveta Solnčne pege in umrljivost ljudi Francoski klinični zdravnik dr. Maurice Favre je nedavno predaval v francoski Akademiji za medicinska vprašanja. Govoril je o vplivu solnčnih peg na človeški organizem. Podatke za svoje predavanje je zajel iz lastne zdravniške prakse, ki mu je nudila toliko izkustev, da se mu je zdelo nujno potrebno opozoriti javnost na ta problem. Zdravnik pravi, da je primerjal umrljivost ljudi, ki so prekoračili dobo 45 let v dneh solnčnih peg in v dneh, ko solnčnih peg ni bilo. Pri tem je Ugotovil, da znaša umrljivost v dneh solnčnih peg še enkrat toliko kakor sicer. Solnčne pege ne povzročajo samo motenj v telefonu, brzojavu in radiu; njihov vpliv čuti tudi človeški organizem, v prvi vrsti organi, ki regulirajo naše zdravstveno ravnotežje. To ravnotežje pa se pod vplivom solnčnih peg dostikrat poruši in kot posledica tega prevrata nastopi nenadna in nepričakovana smrt. Sir Baden-Powell, idejni utemeljitelj in ustanovitelj skav» tirma. Nova svetovna vojna Medtem, ko si Evropa še vedno liže boleče rane, katere ji je prizadejala zadnja svetovna vojna, se pojavlja prerokovanje o novi splošni konflagraciji. Sicer je res, da se kažejo povsod različna znamenja, ki ne izključujejo nove vojne, toda napoved, o kateri govorimo, se ne opira na dejanske razmere našega časa, temveč na proroštvo, zabeleženo pred 6000 leti v veliki Keopso-vi piramidi pri Gizeh. Tako je bilo vsaj oznanjeno na velikem sestanku britskih izraelitov koncem prošlega meseca. Izraeliti namreč strogo verujejo v vse, kar je zapisano v bibliji in v velikih piramidah. Davidson, ki je napisal knjigo o teh stvareh, razlaga, da obsega Keopsova piramida vse, kar je značilno za prostor in čas na naši zemlji in za vse, kar spada v sfero solnčnega sistema. Stari Egipčanu ki so imeli za merilo polarni diameter in so tudi natančno poznali dolgost solnčnega leta, so tudi imeli posebno merilo za čas, in edinica tega merila jim je bilo doba 6000 let. Ena izmed takih časovnih perijod se natančno sklada z zaključkom našega stoletja. Davidson pravi, da so se vse prerokbe, zapisane v piramidi, doslej še vedno izpolnile. Edino proročanstvo, ki se še ni uresničilo, ker ni še prišel njegov čas, govori o drugem povratku Kristusa na svet in o tisočletnem miru. Vendar preden se to zgodi, bo dočakalo človeštvo še velike nevolje in novo svetovno vojno. Vse pomorske države se bodo namreč zedinile pod zastavo komunizma in pojdejo v boj proti Veliki Britaniji. Po tej vojni pa nastopi doba večnega miru. Nevarnost svetovne vojne, ki se nam obeta, bo aktualna meseca maja I. 1928. ali pa meseca septembra 1936. Ti dve leti sta po starih angleških'prorokova- I. Z.: Na kmetih Julček je na dvorišču oral sode in milo žvižgal. Baš se je nerodno koba-lil iz velikega soda, ko ie nekaj počilo za njim. Tako mu je bilo. kakor da je sedel na ježico. Hitro je potegnil še glavo iz soda in se je ozrl na vse strani »Kje pa si, zlodej? Čakaj. v sod te pobašem!« In je stekel okoli velikega soda, misleč, da je tam skrit »tisti zlodej«. Zdajci pa se je začul iz vélike sobe pijan glas: »Micika. oi Micika. kam s' pa vojtro dava? • . .« »Aha.< si je domislil. »Micika me je.< Skočil je za vrata, da bi jo prestrašil, ko pride mimo. Micika ie bila njegova ljubica. Nič ji ni zameril. »Cigan!« mu ie zaklicala, ko je skočil izza vrat. »Micika, oča so mi dali »Pramčka«, Ali se boš peljala v nedelio z menoj na okoli? Starega ne bo doma. Gre že v soboto na seiem!« »Bom!« In je stekla. »Čakaj! Čakaj! Kaj oa si prej naredila, ko si priSa?« njih najopasnejši za mir. Ampak podoba je, da tudi ostala leta niso docela varna . . . Moda in njene posledice Današnja moda diktira ženskam kratka krila in velik dekolté. Higijena odobrava to modo, ki dovoljuje veliko svobodo gibanja. Niso pa ž njo zadovoljni industrijci. Iz Hudders-fielda na Angleškem je prišel alarm. A. E. Sellars, eden največjih tamošnjih in-dustrijcev, je dal svoji bojazni izraza: «Ženske porabljajo danes'za svoje obleke mnogo premalo blaga, in edino upanje, ki še ostaja tekstilni industriji, je nada na skorajšnjo spremembo mode.» To upanje je bržčas jalovo, kakor je prazna želja zastopnika bombažne industrije iz Lancashira. ki je zadnjič na nekem zborovanju dejal: «Bombažni industriji preti pogin, če ne bodo Kitajci po vzgledu kristajanov kmalu začeli nositi žepne robce.» Da moralistom sedanja ženska moda ni všeč, je znano. Posebno hudo gre na živce Lahom. Neki laški učenjak primerja ženske s pokvarjenimi fotografskimi ploščami (!). «Kadar opazujem sodobno žensko modo,» pravi ta učenjak (njegovo ime so listi previdno zamolčali), «se spomnim- na nekatere fotografske plošče, na tiste namreč, ki so preveč eksponirane in premalo razvite». Madžarski samci obdavčeni Madžarska ne pobira stopinj za Italijo samo v politiki. Tudi v drugih reformah ji skuša slediti, kakor kažejo živi primeri. V zadnjih dneh se je madžarski vladi posvetilo in se ji je porodila misel, da bi bilo dobro obdavčiti neoženjene moške. Toda dočim je italijanski zakon glede starostne dobe samcev precej krut in resoluten, so Madžari potegnili starostno mejo nekoliko navzgor ter predlagajo, da se obdavčijo šele samci, ki so prekoračili 40. leto. Davki naj bi se stekali v državno blagajno, ta bi pa zopet razdeljevala denar med obitelji z obilnim otroškim blagoslovom. Morda tiči baš v tej formulaciji tudi ost zoper sistem enega otroka, ki se je v Evropi po vojni posebno udomačil in utrdil. Zakonski predlog za obdavčenje samcev je baje že izdelan. Vlada ga bo predložila parlamentu in čuje se. da se mu opozicija ne bo protivila. Pač pa bo sestavila protestno interpelacijo, naperjeno proti nacijonalistični kugi. v kateri posnemajo Madžari fašistovsko Italijo. Če pojde torej vse posreči, bodo samci v kratkem plačevali davek v dveh evropskih deželah: v Italiji in na Madžarskem. In ker zgledi vlečejo, ni izključeno, da se tej čedni dvojici pridruži še kaka tretja nacijonalistična država. Moderni plesi in cerkveni dostojanstveniki Avstrijski škofje so pred kratkim izdali skupen pastirski list, v katerem so zavzeli ostro, nespravljivo stališče napram modernim plesom. Pastirski list je imel edino ta uspeh, da so se na Dunaju sestali vsi plesni učitelji, ki se upirajo razlagi škofov, da so moderni plesi nemoralni. Zato so dunajski plesni učitelji sklenili, da prirede v torek dne 22. marca, posebno plesno revijo, na katero bodo povabljeni zastopniki oblasti in vodilni cerkveni dostojanstveniki. Plesali bodo pred njimi vse moderne plese v decentni obliki. Ta revija ima namen dokazati, da plesi, ki se plešejo danes v mednarodnih dvoranah in ki jih poučujejo v vseh plesnih šoiah. niso nemoralni. Poleg vodilnih avstrijskih politikov pride na to plesno revijo tudi dunajski knezoškof dr. Piffl. sedanji kancler dr. Seipel in cela vrsta krščansko-so-cijalnih politikov. Baron Šidehara, japonski zunanji minister. Konji v oklepih na španskih bikoborbah Španski diktator Primo de Rivera je pred kratkim določil, da se mora v prihodnje opustiti nečloveško mesarjenje konj pri bikoborbah. Odredil je, da morajo nositi konji v areni poseben oklep. Ukaz je bil seveda takoj izvršen in pred nekaj dnevi je imelo občinstvo v madridski areni priliko videti take konje v oklepih. Zbrali so se seveda tudi številni dopisniki evropskih listov, da bodo poročali časopisom o uspehih novega diktatorjevega predpisa, ki hoče biti ljudomil z živalmi in rabeljski pri ljudeh. Toda izkazalo se je, da v bikoborbi tudi oklep nič ne zaleže. Od Ostanki razbitega avtomobila, v katerem je angleški dirkač Parry Thomas postavil nov svetovni hitrostni rekord in pri tem našel smrt, kakor smo že včeraj poročali. 12 konj, ki so nastopili v areni, so biki štiri raztrgali. Občinstvo je bilo seveda nejevoljno in je proti neumestni odredbi diktatorja ogorčeno protestiralo. Kako so jedli človeško meso Prošli teden smo pisali o ljudožrskih ciganih, katere so dobile v roke varnostne oblasti v Košicah. Poglavar ciganske tolpe Silko. ki je prvi priznal kanabalizem. je s svojimi izpovedmi povzročil, da mu sedaj dela družbo v ječi 26 tovarišev in tovarišic iz ciganskih taborov. Cigani in ciganke so večinoma mladi ljudje; njihovemu poglavarju je jed va 22 let. Iz doslej nakopičenega materijala izhaja, da je tolpa oropala in umorila 12 oseb. Zločine so izvrševali hladnokrvno po dobro premišljenem načrtu. Dečka Hudeka so n. pr. raztelesili kakor prešiča. Ko so mu iztrebili drobovje. so ga iepo umili in ga polovico skuhali s krompirjem. Drugo polovico pa so nesli v bližnje cigansko taborišče, kjer so hvalili, kako .iim ie dišala in teknila človeška pečenka. Možgane so skuhali za otroke. Poleg krompirja so kuhali s človeškim mesom tudi riž in ker jim je bilo meso premalo okusno, so mu pridejali obilo soli. Neki cigan je pri zasliševanju drzno izjavil, da diši človeško meso kakor meso mladega prašička, drugi* pa se je hvalil, da je človek okusnejši od psa. Cigani so parkrat povabili na svoje pojedine k človeški pečenki tudi druge, ki seveda niso vedeli kaj jedo. Iz mesa nekaterih žrtev so pripravili tudi gulaž in so si bili edini v sodbi, da takega gu-laža ne znajo pripraviti v nobeni gostilni. I NafnoveiAa moda Poudre Slon farrum Bour;ois-Paris X Beethovnova najdba v Moskvi, iz Mo» skve poročajo, da je našel neki gojenec ondotnega konservatorija doslej neznano beležnico skladatelja Beethovna z belež« kami za kvarteta v A»molu in v B«duru iz 1. 1825. Najditelj je bil zaposlen v cen. tralnem arhivu moskovske visoke šole za glasbo in je našel beležnico med starimi zaprašenimi listinami Beležnica irra obli» ko navadnega zvezka, je vezana v imitira« no usnje in ima zlat: obrezo. Moskovski konservatorij namerava posamezne partije iz te bcležnice fotografirati in jih objaviti o priliki letošnjih jubilejnih svečanosti. X Srce Karla Habsburškega prenesejo na Madžarsko Iz Budimpešte poročajo, da se je župan mesta Szekesfehervarvja obrnil potom poslanca Jožefa Karolvja na bivšo cesarico Žito v Lequeitiju s prošnjo, naj bi se preneslo srce Karla Habsburške« ga, ki so ga pri balzamiranju trupla bivše« ga cesarja posebej shranili, v Szekesfeher. vary, kjer naj bi počivalo v grobnici Ar« padov. Mestna občina bi bila v tem prime, ru pripravljena zgraditi za shrambo srca poseben relikvijarij. ki bi bil v kapeli mePo-polo di Trieste« obregnil ob slovenski dnevnik : Edinost c, češ da premalo poroča o De Pii,edovera poletu. »Edinost« je hotela neka, ugovarjati, pa se je vPopolot široko razko-račil in je v daljšem članku razodel vso taoistično nadutost in prenapetost. Obenem je ludi povedal, kaj smejo Slovani pod Italijo še pričakovati od fašističnega režima. >Popoloc je predvsem ugotovil, da se fašisti požvižgajo« na Slovane. >Eddnost« ne sme nič odobravati in nič grajati: sploh pa ne smejo slovanski list) več raibiti izraza »naš narod r. kajti kakega slovanskega naroda v Italiji fašisti sploh ne poznajo. Zato se tudi >Popolo- začudeno vprašuje: »V Italiji žive Italijani, ki govore slovenski? Tem slabše zanje! Če so dosedaj grešili in se niso naučili jezika te dežele, ki je in mora biti italijanski. odslej ne bodo več grešili... Ali je slo venski list potreben? V sedanjih časih bi moral biti fašističen . . .< Končno prihaja îPopolo« do zaključka, da je treba »Edinost« prepovedati, kajti sicer ne bo mogoče »privaditi slovenskega prebivalstvu vsaj nekoliko res pravim italijanskim običajem«. Zlobno in škodoželjno ugotavlja, da se bo to kmalu zgodilo. Pri reformi tiska, ki je sedaj v teku, bodo prišli slovanski listi drugo kategorijo. Listi druge kategorije pa ?o že zapisani smrti. Popolo« nič ne razlaga, kakšni naj bi bili »ni italijanski običaji, katerim se mora slovensko prebivalstvo (kajti slovenski narod bi fašiste ne obstoja) priučiti. Pa bi bila taka razlaga odveč, ker so fašisti že večkrat povedali, kaj hočejo. Običaj Italijana je, da govori italijanski jezik — že zato, ker dragih jezikov navadno ne pozna; in tudi Slovani v Italiji naj bi govorili samo italijanski jezik. To hočejo doseči fašisti. Asimilacijo Slovanov hočejo, njihovo narodno smrt zahtevajo. Karkoli bo še prišlo nad naš živelj v Italiji. ogromna večina bo kljub vsemu ostala zvesta svoji grudi in svojemu rodu. Tisti zgodba pa — o onemu, ki se je poviševal. je povsod znana. Kam vodijo napuh, nadutost in imperijalizem, ki prevevajo vss fašistično dejanje in nehanje, to je že več-;rat pokazala zgodovina. In zgodovina ne laže! p— Predavanje o Gregorčiču in Ašker* . V dvorani društva bančnih uradnikov Trstu jc predaval g. prof. Umberto Ur» ->ani«Urbanaa o «slovenskem narodu v Gregorčičevi liriki in Aškerčevi epiki». \"avzoče je bilo številno izbrano občinstvo >bch narodnosti. Predavatelj je orisal Gre» jorčičevo pesniško osebnost v primeri z Irugimi slovenskimi pisatelji, podal nje» ves čas z napeto pozornostjo, p— V Sežani jc imel fašistovski direk» orij sejo, v kateri je politični tajnik Gra» ioli hvalil lansko fašistično delovanje po rasu. Povdarjal je. da so končno odstra» \icni oni sicer redki psevdointelektualni lementi, ki so izkoriščali ljudstvo. Dobra n delovna masa drugorodnega prebival. ;tva se približuje vedno bolj oblasti in tranki, dobro vedoč, da samo od te stra» i more dobiti potrebno oporo. Grazioli e mnenja, da je fašij v Sežani in okolici rdno sestavljen in da dela v korist Italije, direktorij je končno podal demisijo in ča« a dispozicij glavnega strankinega odbora. P— V Zagorju na Pivki se je zganil na. aščaj in priredil predstavo dveh burk, ki e dobro uspela. Oblastno dovoljenje jc rišlo seveda šele zadnji hip in pod raz» rimi pogoji. Z dobro voljo in trdnim skle» x>m sc da marsikaj doseči. Poživiti se iorata v Zagorju bralno in gasilno dru* tvo! P— Za letošnji velesejem na Reki, ki se 'tvori začetkom avgusta, se vršijo obse/; f priprave. Pokroviteljstvo nad sejmom revzame prvi minister Mussolini in vla= ja stori v prospeh sejma, kar bo mogoče. ik<"> so obljubili v Rimu. Rečani upajo. » bo letošnji velesejem daleč nadkrilil Usedanje. in da postane Reka pravo raz» «čevališče italijanskega blaga v vzhodne ežele. Italijanski listi razpravljajo o po= ienu reškega velesejma in interesiranci riohčujejo članke o njem tudi v inozem» tisku. Rečani obračajo svoje oči v rvi vrsti na Jugoslavijo in Madžarsko in onavljajo, da je reška luka njiju pravi °tok k morju. Vodstvo velesejma skuša oseči vse mogoče vozne olajšave po že» Anicah in po brodovih. Za tujce se pre» "'rbi tudi cenena vožnja v Benetke, ki si h ob priliki poseta reškega velesejma ihko ogledajo. Tam zraven Benetk bodo l'ideli novo ogromno pristanišče Marghera, nove Benetke» in to pristanišče, ko bo iz» Wajeno, bo glavno na italijanskem gor» ^iern Jadranu, česar se opravičeno bojijo Trstu in na. Reki Porotne obravnave Novo mesto, 10. marca. Uboj na Raki Na večer pred Sv. Tremi kralji je pela po Raki družba fantov kolednikov, med katerimi je bil tudi 21Ietni delavec Jože Bedenk. Ko so peli pred Bonovo gostilno, jih je napadla druga koledniška družba, v kateri so bili starejši fantje, tako da so morali prvi bežati. Bedenk je bil mnenja, da je bil kolovodja druge družbe Ivan Zu» pančič in sc je zato že ta večer zaklel, da ga bo zaklal. Naslednji dopoldan so Be» denk in njegovi tovariši z denarjem, ki so ga nabrali pri koledovanju, kupili dva litra špiritovega žganja in ga v kratkem času spili. Okoli 2. popoldne je odšel Bedenk v družbi Franceta Novšaka najprej na trg pred cerkvijo, potem pa proti Hrastnikovi gostilni, kjer sta naletela na Ivana Zupan» čiča. Poklicala sta ga takoj na odgovor. Razvil se je kmalu prepir, nakar so se vsi pomaknili na dvorišče. Med tem je prišel tja kovaški pomočnik Ivan Pavlovič, ki je prijazno pozdravil fante in jih vprašal, čc» mu se prepirajo. Zupančič mu je povedal, česa ga dolžita Bedenk in Novšak, nakar je Pavlovič začel zatrjevati, da je Zupan« čič popolnoma nedolžen. Svetoval je Be« denku in Novšaku, naj gresta raje domov spat, mesto da se tukaj kregata. Med Pav» lovičem in Novšakom je prišlo kmalu na« to v prepiru do spopada, tekom katerega je končno Bedenk potegnil iz žepa nož in naskočil nasprotnika. Med umikanjem se je Pavlovčič nepričakovano zadel ob sod z vodo in se opotekel črezenj. V tem hi« pu ga je Bedenk usekal z nožem po desni roki in mu potem še na vratu prereza! glav no žilo dovodnico. Pavlovič je imel še to» liko moči, da je krenil domov, kjer se je potem zgrudil in kljub zdravniški pomoči izkrvavel. Obdolženec je dejanje samo priznal, za« govarjal pa se je s pijanostjo in siiobra. nom. Porotniki so soglasno potrdili vprašanje glede uboja, potrdili pa tudi dodatno vpra» šanje, ali je obtoženec izvršil svoje deja« nje v pijanosti, z 9 glasovi, nakar jc bij Jože Bedenk obsojen na 4 mesece zapora. S tem je bilo zaključeno pomladansko zasedanje novomeške porote. Maribor, 10. marca. Svojo ženo vrgel v Dravo. — Smrtna obsodba V jeseni preteklega leta smo v «Jutru» nekoč poročali, da so potegnili pri Sv. Pe» tru pod Mariborom iz Drave neko utop» Ijeno žensko. Nihče ni poznal neznanke, in tako so jo pokopali brez pogrebcev. Novico pa so čitali v «Jutru» tudi orožniki pri Ptuju, kjer je par dni poprej brez sle» du izginila žena posestnika Karla Šešerka na Janžovskem vrhu pri Ptuju. Orožniki eo takoj domnevali, da bi mogla biti pri Št. Petru najdena utopljenka izginula Ro» za Sešerkova. Domačini si namreč niso mogli razlagati, kam bi izginila Roza Se» šerkova in začeli so javno govoriti, da jo je gotovo njen mož spravil s sveta. Roza Sešerkova je izginila v noči od 21. na 22. septembra. Vso iskanje sosedov je bilo zaman. Vsled poročila orožnikov od Ptu» ja je dalo okrožno sodišče v Mariboru pri Sv. Petru pokopano utopljenko dne 4. ncw vembra izkopati. Poklicani sorodniki so v izkopani spoznali Rozo Sešerkovo po oble» ki, manjkajočih zobeh in poškodbah, ki jih je imela Sešerkova od svojega moža še iz prejšnjih časov, ko jo je nekoč prebodel z rogli gnojnih vil na levi nogi: Sodna zdravnika pa sta ugotovila, da je Sešer» kova umrla vsled zadušenja po utopljenju. Nadaljna sodna preiskava je kmalu do» gnala zelo obtežilne okohiosti za moža Karla Šešerka, ki je že dolgo živel z umr» Io ženo v prepiru in imel drugo priležnico. Ko je Sešerkova izginila, je samo on ni iskal, ampak že prvi večer šel pitat njeno svinjo, ker jo pač moral vedeti, da žene ne bo več nazaj in bi torej lahko svinja poginila gladu. Roza Sešerkova se je še prejšnji večer domenila s svojo sosedo Ma» rijo Tašnerjevo, da boste šle drugi dan v Ptuj, kamor je hotela nesti Sešerkova sad» jc na prodaj. Sama torej Sešerkova gotovo ni hotela iti v prostovoljno smrt. Zato je imela Dravo bližje pri Ptuju in ji ne bi bilo treba hoditi v več ur oddaljeni Št. Pe» ter pri Mariboru ali pa v Maribor. Šešerko jc imel že leta 1918. z neko Hrvatico, svo« jo viničarko, nezakonskega otroka, s svo» jo ženo pa je grdo ravnal, jo zmerjal in jo neusmiljeno pretepal. To ie celo vini» čarko Hrvatico tako ganilo, da je prosto» voljno odšla, a obtoženi Karel Šešerko je pričel zopet z drugo žensko ljubavno raz» merje in imel tudi s to nezakonskega otro» ka. Ta druga priležnica je Šešerka še huj« skala proti njegovi ženi in jo pomagala pretepati. Končno se je Šešerko celo še preselil k tej svoji priležnici in se vračal k svoji ženi le toliko, da jo je pretepaval. Bil je radi tega tudi kaznovan pri sodišču. Aspirinove tablete 'fàayeh' ie mnogokrat ponarejajo. Oa se ob-varujete pred ponarejenimi izdelki, zahtevajte vedno Ia originalni sovo/ (jAoičnati kartoni a 6 aH 20 tabletami) z modro-belo-rdečo varstveno znamko. Odklanjajte vse druge zavoj*. Svoji ženi je tudi grozil, da jo bo umoril. Končno je Šešerko svojo ženo prisilil, da je odstopila od svoje pokmee posestva, katero je potem hotel dati prepisati na svojega nezakonskega otroka, čeprav je imel tri zakonske otroke. Sodišče tega ni dovolilo, ampak je Šešerka preklicalo ra» ri grdega ravnanja z ženo in otroci. To je seveda njegovo sovraštvo do žene še po« večalo in pripomoglo do sklepa, spraviti ženo ob življenje. Kot najobtežilnejši dokaz Sešerkove krivde pa je nastopil še priča Alfonz Pih» 1er, ki jc srečal obdolženca v sredi septem» bra 1926 okoli 4. zjutraj v Ciglencah, ido» čega v smeri od Maribora proti Ptuju. Ob« dolženi je šel zelo hitro in sc prihulil. ko je srečal Pihlerja. Tedaj je tudi izginila Sešerkova žena in ljudje so bili prepričani, da jo je obdolženi tisto jutro zvabil pod zvito pretvezo v Maribor, da bi si ogledala neko posestvo in tam zopet skupaj gospo« darila. N"a tem usodnem potu pa jo je vrgel v Dravo. Obdolženi pa vse to splo» šno taji in trdi, da se je njegova žena sa« ma umorila. Obtoženi je tudi pri današnji razpravi, ki jc trajala ves dan do 20. ure. vztrajal pri svojem prvotnem zagovoru, da je ne» dolžen. Razprava pa je podala senzacijo« j nalne nove porazne dokaze proti obtožen« cu. Zaslišanih je bilo 24 prič in sodna iz» vedenca zdravnika. Na mizi pred obtožen» cem je ležala lobanja njegove utopljene žene, kar ga je v začetku vidno vznemir» jalo. Priznati pa ni hotel dejanja niti po» tem, ko so iznesle priče nove doslej ne» znane okolnosti, da so namreč našli utop» Ijenko v komaj pol metra globoki luži ob cesti poleg Drave, iz česar je nedvomno sledilo, da je moral morilec nesrečno že« no šiloma tiščati z glavo v vodo tako dol« go, da je umrla na zadušenju, Priče so tu» di izpovedale, da je imela utopljenka oko» li vratu trdo zavezan robcc. Priča Pihlar je trdno vztrajal pri izpovedi, da jc srečal neko jutro v septembru obtoženca Šešerka na potu iz Maribora. Tudi to ie Šešerko tajil. Na današnji razpravi je nastopil še nov sv c dok, ki ga je obtoženec sam pred» lagal v namenu, da mu pripomore do ali» bija. Ta pa je le še izpopolnil Pihlarjeve izpovedbe ter trdil, da je videl prihajati Šešerka usodno sredo zjutraj od 6. do 7. v smeri od Vurberga. Kritični dan se je za« to tako dobro zapomnil, ker mu jc nasled« njega jutra porodila ljubica. Vse to je poleg naštetih drugih indicov pokopalo Šešerka. Porotniki so soglasno potrdili edino glavno vprašanje na umor. Sodni dvor je nato obsodil Šešerka v smrt na vešala. Obtoženec jc sprejel obsodbo ravnodušno, sicer pa še vedno trdi. da je nedolžen, češ saj so tudi Krista po nedolž» nem na križ pribili. Zdravstvo Nedavno smo v >Jutru< priobčili satirično pobarvano poročilo o skrivnostnih umorih pri Črnomlju. Znani psihiater g. dr. Robida smatra, da je v izvajanjih našega dopisnika obravnavan resen problem, ki zasluži resrno razpravo. Izročil nam je v polemičnem tonu napisan odgovor, ki gotovo tudi našega dopisnika ne bo užalil, že radi njegove stvarne vsebine ne. Odgovor, katerega objava se je nekoliko zakasnila, ee glasi : Skrivnostni umori nad Črnomljem niso, hvala bogu, več skrivnostni in v megle in sence tajmstvenosti zagrnjeni, kakor so bili do tistega dne, ko jih je neznan pisec pod zgornjim naslovom v »Jutru« primemo osvetlil, premotril, razjasnil, presodil in komentiral. Storil je pa to z izredno, dasi nekoliko trpko duhovitostjo, kateri se tudi fide nialissima ne dâ očitati niti trohice strokovnega znanja. V tem pogledu je torej stvar dobro slovenska. Je pa tudi s kulturno-etič-nega stališča uvaževanja vreden dokument ki je pa, žal, par sto let prepozno izšel. Pričakuje pa lahko, da se njegovi miselnosti ol-zovejo in se bodo na njegovih tendencah naslajale vse beriške in rabeljske duše sirom naše mile domovine. Bog jim daj dobro! Kaj se je zgodilo? V črnomeljekem^ okraju je bilo izvršenih tekom zadnjih let več roparskih, v marsičem si sličnih umorov. Obžalovanja vredno, gotovo. Da sitorilcev niso izsledili', še bolj, ne toliko radi tega, da bi jih pekli na ražnju, jih natezili na kolo, ali jih vsaj pobesili. — ampak radi javne varnosti in miru in reda in kulturnih odnošajev sploh. V lanski jeseni pa se je posrečilo v podob nem primeru »morilca in tatu- zalotiti in izročiti roki pravice; bil je to neki vagant imenom Mihič. Tekom sodne preiskave je pa tri četrtine zaslišanih kmetskih prič (ki go tovo niso naklonjene visokim »humanim« načelom moderne psihiatrije) izpovedalo, la smatrajo obdolženca za duševno bolnega, ab-nornfalnega ali .slaboumnega, tako, da je bilo sodišče po zakonu prisiljeno na podlagi tega materijala odrediti preiskavo duševnošti «to rilčeve po psihiatrih. Ta preiskava je pa dognala, da je obsojenec že pred mnogimi leti duševno obolel v Ameriki, od koder so ga poslali radi blaznosti v domovino nazaj; da bolezen traja še vedno in da je torej ugotovljiva tudi za čas izvršenega zločina. Izvedenca nista torej ničesar dragega storila kot na odrebo sodišča pozvana povedala, kaj mislita o duševnosti preiskanega Mihiča. To svejo presojo sta oddala, sklicujoč se na svojo prisego in po svoji najboljši vesti in vednosti. .Sodišče pa seveda nikakor ni vezano na stfo-kovnjaško ugotovitev in presojo. Mnenje izvedencev si sodišče laliko osvoji, a prav tako lahko ga tudi enostavno — odkloni in zavrže. Če torej koga zadene krivda, je to sodišče, ki v neverjetni zaslepljenosti pokliče na posvet dvoje zdravnikov, o katerih, žali-bog, vsaj trenutno meni, da bosta vedela temeljem svojega strokovnega študija in približno 301etnega neprestanega poslovanja na psihiatričnih klinikah in zavodih oceniti du-ševnost obdolženca, mesto da bi pozvalo za tak posel kakega g. žandarja ali občinskega tajnika ali, kar bi bilo še zanesljivejše in umestnejše — g. avtorja samega. V znanstveno diskusijo o zadevi se jaz z gospodom z juridičnim naziranqem iz 1.'19*27 pred Kristom (pa ne morda pri Babiloncih, ki so nekako tedaj že imeli svojega Hamu-rabija — ampak tam kje pri kranjskih mosti-čarjih običajnim) in s temeljitim psihiatričnim znanjskim zakladom iz 1. 1627, žalihog, ne morem spuščati. Po njegovem mnenju ee očividno z ironijo in zafrkacijami vse najboljše in najlažje dožene. Po znanih priljubljenih receptih se domneve izpremeni v dejstva in postavi trditve mesto dokazov; preko zakonov pa — eleganten skok ob splošnem aplavzu vseh boljših filistrov — in bitka je dobljena. Kaj sodna preiskava in njeni izsledki, kaj strokovnjaška presoja, kaj zakonito normirana ekekulpacija, to nam je vse Hekuba. Vedno krvi žejni bestiji v človeku velja zadostiti za vsako ceno; zato morimo, mesto enkrat — dvakrat, ker je to vrednejše človeške doetojanetvenosti, kakor je tola-žilnejše v storilcu spoznati grešnika nego bolnika. Zločin nam je brezdvomno lahko v ponos, bolezen je pa seveda — sramota. A o teh vprašanjih ne bomo razpravljali na tem mestu. Tudi se nisem oglasil, ker se čutim morda zadetega po izvajanjih omenjenega članka (tisto nesrečno ekspertizo sem namreč zagrešil v družbi z dr. Gdstlom jaz), ampak ker take glosacije begajo nekritične ljudi, ubijajo v njih pravni čut, omajavaio vero v resno in pošteno znanstveno delo, jih vzgajajo h krutosti in brezsrčnosti in uničujejo še tisto bore mrvo zaupanja v pravico, ki jim jo puščajo življenske izkušnje. Ker ae zanima nesumi ml avtor že tako intenzivno za sodstvo in psihiatrijo, naj gre še korak dalje in naj ee nekoliko zainteresira še za tisto panogo uprave, ki se peča z našim blazni št vom. Tam najde prostrano in povsem neobdelano polje, katero naj izdatno obseje z jedkim semenom svoje duhovite ironije. Morda pride pri tem polagoma na to, da v urejenih odnošajih ljudi, kot je Mihič, od vsega začetka ne puščajo brez nadzor stva odnosno da ga zapro pravočasno v primeren zavod. In če psihiater ngotovi trajno bolezensko stanje, bi bilo dosledno in samo ob sebi umevno, da javne oblasti nevarnega bolnika, če ga je sodišče oprostilo, dajo trajno detenirati. Ne glede na to, da psihiatru niti ne pristoja izreči, ali je kak obtoženec presoden ali nepreeoden, ampak samo, pod katero točko § 2. kaz. zak. je duševno stanje obtoženčevo opredeliti (odločuje pa končno o tem sodnik), nikakor ne r e š u j e psihiater svojih preiskovancev pred posledicami njihovih v duševni abnormalnosti zagrešenih dejanj, kot si to zatrjujejo ogorčena pivska omizja. Psihiatrična ekspertiza, če je sodnika prepričala, obtožencu pač lahko indirektno zbriše madež krivde in ga reši, če hočete, sramote in kazni, zato ga pa proglasi za bolnika, ki je implicite potreben preklica, nadzorstva in skoraj vedno trajne internacije; izpremeni mu torej pogosto sa mo parletno ječo v dosmrtno detencijo \ blaznici. Seveda izjemoma izvedeniška presoja obtoženca lahko reši smrtne kazni, pretežni večini primerov so pa njene posledice za nesrečnika dosti hnjše, kot bi bila obsodba. Tudi se je v premnogih primerih izkazalo (kot leži na dlani), da z blaznimi kaznjenci, katere so sodišča navzlic »oprostilni« presoji izvedencev vendarle obsodila, jetniška vodstva ničesar ne morejo opraviti in da jih morajo po naknadno kot »duševno obolele« izročiti blaznieam. Tako stoji stvar v teoriji; če je praksa dru » gačna in če zija tukaj mogočna vrzel v zakonodaji, ni temu psihiater kriv. Ta pač izpove svoje mnenje, sodišče pa storilca osvobodi povsem legalno krivde in kazni, če ga ïo-8 e. Kaj naj se pa sedaj z osvobojencem zgodi. o tem molče zakoni v vseh jugosloven-skih jezikih. Zaprtega v ječi imeti ne smejo, v blaznicah, kjer spita že danes po dva bol nika v eni postelji skupaj, ga pa radi pomanjkanja prostora ne morejo sprejeti. Torej, ajdi v Belokrajino in mori in zažigaj naprej. To ao razmere, da se jih bog usmili, in da pomaga odpraviti te, bi ne bilo nekulturno delo, v čigar prospeh naj g. avtor zastavi svoje oetro pero.' Tako delo bi bilo nekaj drugega, kot pa v že itak reakcijonarnih časih trositi svoie ozkosrčne nazore po listih, zastrupljati nekritično čitateljstvo in delati krivico. Kdor jo pa že dela, naj ne prizanaša in naj ne hodi s svojim sarkazmom kot mačka krog vrele kaše. Odkar vemo, da po naziranju najvišjih sodnih instanc t »mojster-skaza« ni psovka, še manj pa kleveta, se ne pomišljaj in ne ženiraj nazvati osebo in stvar z njihovimi pravimi imeni. Seveda samo, če gre za elaborat in osebo kakega psihiatra. Resno ga pa svarim, da bi te priporočane metode poskušal aplicirati morda na tiste, ki so jih sankcijonirali in jih uveljavljajo na drugih. Zakaj, oblast je od boga. V Ljubljani, dne 22. februarja 1927. Dr. Iran Robida. Proti gripi - astmi - katarz se Inhalira Smrekovo olje „Troti««**. Razpošilja vsaki dan po povzetju D 15 Trolist Logatec. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. ! Še vedno znižane cene! Maaufakturna trgovina JOSIP ŠLIBAR, Ljubljana Stari trg 21, poleg Zalaznika. Oglas. Beograjska občina potrebuje za vodovod litih normalnih vodovodnih cevi od 80, 100 in 125 mm notranjega premera v skupni teži 305.000 kilogramov, a za 10 atm. delavnega pritiska. Poleg tega potrebuje: zaplrače, fazoaskc dele, spojnice, hidrante za gornje cevi. Detajlni spisek gornjega materijala se more dobiti v Upravi Vodovoda, Jugoviča ulica br. 1, Beograd. Ponudbe na gornji naslov se sprejemajo do zaključno 30. marca t L. Kavcijo bo naknadno položil samo oni ponudnik, k! dobi naročilo. Iz Suda Opštine Grada Beograda Ebr. 1471 od 4. marca 1927. Ažuriranje robcev in perila in entlanje čipk izvršuje najceneje TONI JAGER Ljubljana — Dvorni trg štev. 1. Električna peč za oblikovanje nogavic (elektriseher Formoten) s 6 oblikami zs moške in ženske nogavice in 2 obl. v rezervi, popolnoma nova v brezhibnem staniu, napetost 110 — 220 Volt za enakosmemi ali izmenični tok. poceni na prodaj. Naslov v upravi .Jutra*. 3450 Ljubiteljem cvetlic, • lastnikom vrtov se nudijo vedno zdrava in najizvrstnejša semena za cvetljice in zelenjad, od aprila dalje vseh vrst sadike pri staro-znanem trgovskem vrtnarstvu IVAN BIZ0VIČAR, Ljubljana-Trnovo Kolizejska ulica 16. Izvršuje najokusnejše dekoriranje dvoran za plesne in druge prireditve, zakar se p. n. društvom toplo priporoča. Izdelovanje šopkov in vencev za razne prilike. Nasa-jevanje balkonov in vrtov, in vsa ostala v to stroko spa-:: dajoča dela. :: Cepljene vrtnice na ealogi. Cene najnižje! Cene najnižje! L. Miku* ~ LJUBLJANA, Mestni trg «S lzdelovatelj deinikov Na drobno I Na debelo! Zaloga Bprehajalnlh pftllo Stari dajalki ta aaagra ereaUaïaio. Ma aaartiiiliiffl zloiiMi Skrajne poslefe! Usoda Borba Zmaga Evy Westinghouse najlepie Američanke! Ako vas vse to zanima, čitajte pravkar izišli roman Oevre Richter Frieh Wo mesta' (Knjižnica „Jutra") Vezan izvod samo 30 Din Broširan izvod samo 20 Din ibi se v upravi Jutra" in po vseh knjigarnah Oglas. Beograjska občina namerava izvesti na vodovodu sledeča dela: 1. I »delanje in polaganje lesene cevi 800 milimetrov notranjega preimera in 4.3 km dolžine: materijal borov domač les. 2. Polaganje dovoda iz litih normalnih cevi 700 mm notranjega premera in 7 km dolžine. Cevi vodovod že ima. 3. Graditev zbiralnega vodnjaka u betona, 16.5 m globočine in 5 m premera. Podjetja, ki so taka dela že izvršila, naj se obrnejo na upravo vodovoda, Jugoviča ulica br. 1. Beograd, kjer dobe natančnejše podatke, na podlagi katerih morejo vložiti svoje ponudbe za izvršitev teh del. Ponudnik more ponuditi vsa našteta dela ali samo poedine. Rok za vložitev ponudbe je zaključno 30. marca t. L Kavcijo položi naknadno samo oni ponudnik, ki dobi delo. Iz Suda Opštine Grada Beograda Ebr. 1170 od 4. marca 1927. Zahvala. La številne Izraze globokega so-žalja, ki smo jih preieli ob izeubi naše nepozabne, nredobre hčerke, sestre, svakinje in tete, gospodične Line Ravnikar za pokjonjeno krasno cvetje in vence, ter za mnogobrojno spremstvo na njen) zednji poti, sc vsem prisrčno zahvaljujemo Poeebno zahvalo izrekamo g rav i, zdravilišča v Rog. Slatini, gg. zdravni kom in it sesti am za njihovo veliko duîno požrtvovalnost V Ljubljani, 10. marca 1927. Žalujoči ostalL M. Zévaco 94 Papežinja Favsta Roman Pardaillan je stopil k oknu in je videl, .da sta prispeli dve četi loko-strelcev in sta se postavili nasproti hiše; ljudstvo jih je pozdravljalo in vzklikalo vojvodi GuiŠkemu, čeprav, ga še ni bilo na pozorišču. Klici: »Živel naš veliki Henrik! Živel steber svete Cerkve! Smrt Herodu! Smrt krivovercem! ...< so se naposled prelili v glušeče rjovenje, iz katerega ni mogel razločiti drugega kakor besedo: »Maša!... Maša... mašaaa!...« »Ali se vsi skupaj odpravljajo k maši?« je dejal sam pri sebi Pardaillan, zapiraje okno. »Le naj gredo! Prav nič jih ne bi pogrešal...« Tako misleč je odšel iz sobe. Croasse mu je sledil za petami; rajši bi bil umrl nego ostal na bojišču sam. Ko sta dospela v prazno pivsko izbo, je trepetal kakor šiba najvodi. »Glej ga, glej!« je rekel Pardaillan. »Ali si nemara lačen?« Njegova mirnodušnost je zdramila Croassu pogum. »Bogme,< ie odgovoril, »ne samo-lačen, ampak tudi žejen sem, vaša Svetlost! Saj veste, kako boj utrudi človeka...« »Nu, priveži si dušo!«'je velel Pardaillan. »Stopi v kuhinjo, tam najdeš vsega v obilju...« Tisti mah je stopila v izbo krčmarica s skodelo in svežnjem obvez na rokah. Croasse je urno smuknil mimo nje; zaprl je kuhinjska vrata za seboj in lakomno pogledal' okoli sebe. Že je odprl omaro, ko je zdajci začul srdito renčanje in začutil v desni meči skelečo bol. »Sovražniki! Sovražniki!« je kriknil s takim glasom, da so ar- kebimrji na ulici prestrašeni odstopali, meneč, da se obleganci-pripravljajo na izpad. ; ■ i »Hoj, lopovi,« je tulil Čroasše, oboroživši se s kuhinjskim nožem,, »niti pri kosilu mi ne daste miru! Počakajte! Videli'boste, kaj je junak...« Spet je jel kakor besen mahati, okoli sebe. Toda sovražnik, ki mu je, že od kraja dal čutiti svoje orožje, se ni.dal prepoditi,, ampak, je krepko odgovarjal Croassevemu rjovenju. Odkar je stala gostilna pri »Vedeževalki«, še ni bilo v .njej takega sodnjega dne. Vojniki pred hišo so pripravljali arkebuze in stiskali vrste, da bi bili kos navalu, ki šo ga pričakovali V kuhinji pa je skakal Croasse z naježenimi lasmi iz kota v kot ter-pobijal nevidne nasprotnike; kožice in kotli so z reskom in treskom, z žvenkom in ropotom leteli na vse strani. Croasse se je boril kakor- lev, toda neprijatelja ni mogel uzreti, čeprav ni bil puhel stvor'njegove domišljije, ampak živa, resnična stvar. ... Ta nepr-ijatelj je bil;pes. BO je naš stari znanec Pipeau... V Pipeaujevih očeh je bil Croasse,- ki je iztikal po Hugetini shrambi za dobrimi stvarmi, navaden tat. Znano pa je, da ni tatovom nihče bolj ogorčeno za petami kakor tisti, kdor sam izmiče. Pipeau, ki je bil zagrešil od svojega rojstva brez števila nepoštenih dejanj in si je izbral krajo tako rekoč za življensko načelo,, je bil globoko uverjen, da bi se svet podrl, ako bi smel razen njega samega še kdo drugi živeti po njegovi filozofiji. Deset minut sta- divje krakala in lajala drug na drugega, preden je Croasse spoznal, da ga naskakuje navaden pes. »Glej, glej,« je dejal sam pri sebi, »psa. so pozabili, ko' so se spustili v beg... In v kakšen beg!« je dodal, gledaje skozi steklena vrata, ki so vodila v pivsko izbo. »Vse izhode so zadelali, strahopetci! ... Nu, molči že, kužek, molči! Evo ti, da se utolažiš...« Tako govoreč , je velikodušno potegnil iz omare pol piščanca in ga je vrgel Pipeauju. In glej! Pipeau, ki je malo prej uklal Croassa in mu ni hotel dovoliti, da bi kral, je kakor vkopan obstal pred to polovico piščanca, osuplo strmeč v tatu, ki je vestno nadaljeval svojo preiskavo. Nekaj minut je okleval vrli pes; nato je z gobcem pograbii Croassevo darilo in je legel préd velikodušnega dobrotnika, mahaje s štulo svojega odsekanega repa... Croasse je zanj prestal biti tat, ker mu je ustopil delež:plena! Dolgin .ie zdaj nemoteno privlekel iz omare celega piščanca, je-guljno pašteto in vèc steklenk ter sedel z vsem tem za mizo, med tem-ko se je hvatežni Pipeau gostil ob njegovih nogah... XLIII. Pardaillanovo junaštvo H u geta je postavila zdeio in obveze na mizo. V zdeli je bil zdravilni balzam, ki ga je v naglici pripravila, da bi se vitezove rane prej zacelile. »Za koga bo vse to?« je vprašal Pardaillan. "Za vas, gospod vitez,« je odgovorila Hugeta, ki v svoji skrbi za prijatelja ni utegnila poslušati hrupa pred hišnimi vrati, čeprav i? nehote trepetala, od strahu. »Glej, glej, menda sem res nekaj opraskan,« ie dejal Pardaillan: šele zdaj je opazil, da mu teče kri po rokah. »Toda, ljuba Hugeta, bojim se, da ne bi bila vaša nega zaman. Čez nekaj minut bi morali začeti od kraja, ne glede na to, da bi se moj meč slabo obnesel v obvezanih rokah.-' »Bože moj! Po vaših besedah bi se zdelo, da vam preti napad? ...« »Kakopak, draga Hugeta! Čez pol ure bo o vaši lepi gostilni prebito malo sledu... Tolaži me edino upanje, da bo to uničenje poslednje, ki vas zadene po moji krivdi!« Mali oglasi, Id slnžijo v posredovalne ta socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši (sesek Din 5*—s Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I*—. NajmanJIl znesek Din 19*«^. ràobe Viničarja pridnega, poštenega in razumnega sprejme takoj Vladimir Vošnjak. Slovenska Bistrica. 6780 Za godbo žensko kapelo, rabim več začetnic. — Stanovanje in hrana v hiši in 600 Din mesečno. Ponudbe s fotografijo je po-lati na naslov: Kapelnik Durbešič. hotel « Jadran», Beograd. 6353 Krojaški mojstri dob? takoj delo pri tvTdki Drai-o. SfhwaK 6870 Brivca ali frizerko retro v vsem poslu. sprejme za letoviško sezono pod dobrimi pogoji G juro Ma-reevič. Rogaška Slatina. 6*64 Pek. pomočnika pridnega, poštenega in zanesljivega rabimo za vodstvo podružnične pekarne. Plača je polovičen dobiček. Ma'a kavcija potrebna. Le resni in zmožni reflektanti n^J ?e javijo na naslov: V. Biziak & drug — Rogaška Slatina. 6*63 Kuharico in sobarico dobro uvežbani, sprejmem za majho obitelj. Ponudbe e spričeval: na naslov: Zora Karama'-a, Zemun, Кагаша-tina ulica 17 65-36 Delovodjo ta manjši obrat lesne stroke sprejmem takoj. Družinske stanovanje. Pismene ponudbe z zahtevo plače na M. Gorišek, Kure. 69N5 Nočnega čuvaja sprejmem tako.i. Ponudbe z navedbo referenc na Tovarno vžigalic, Ruse. 69-^4 Perfektno pletiljo takoj sprejmem proti dobri plači. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutia> pod šifro «Pletilja» 0>4S Korespondentinjo in knjigovodkinio, zmožno tudi hrvatskega jezika — z bančno prakso, t-preimem. Ponudbe na ог1зе. oddelek «Jutra» pod šifro «Navedba plače». 6?42 Čevljar, pomočnika zanesljivega ic zmožnega za vsako delo, sprejme v stal-ЛО službo s araao in stanovanjem v hiši in taioj-ïnjim nastopom Josip Pogačnik. čevljarski mojster. Ljubno, pošta Podnart. 6964 2 krojaška pomoč, nika «nega za malo in enega ca veliko delo sprejme takoj Rudolf HiWzl. krojač, p. Dol. Hrastnik. 6870 Učenko aH učenca > dobrim spričevalom — sprejme za fotografsko obrt fotoatelje Ivan Fogačmk. Dva vajenca adrava, močna, pridna m poštena, iz dobre hiSe, nad 15 let stara, sprejme takoj Parna рбкагпа Jakob Pau-ïiî, Novo mesto. 6951 Blagajnlčarko s trgovsko prakso," izvežbano v galanteriji ali Se-leznini. sprejmem. Ponudbe s prepisi 'pričeval na oel. oddelek «Jntra» pod šiiri «B. Lj » 6985 Več krojaških pomočnikov dohro izvežbanih sprejme takoj tvrdka Drago Sclnvab v Ljubljani. 6896 Potnike agllne in uspežne za Predajo koles, gramofonov, motocik ov. ms h ha momk in praška za či-čeijein parfum ranje Žide i d. se proti proviziji in fiksnim isceio Detajlirane ponudre iskuš^n h gospodov na F V o r š i č. Mar bor Vrbanova 19. iščefo Uradnik z večletno trgovsko prakso, vešč slov. in nemškega ter deloma italijanskega jezika v govoru Id pisavi, - išče primerne službe. Blagohotne ponudbe pod šifro «Zmožen 34»- na oglasni oddelek «Jutra». 6734 Absolvent trg. tečaja iiče sluibe kot praktjkant v kaki lesni industriji ali pa v kaki trgovini kot pomočnik ali sluga Cenjene ponudbe na ogla«, oddelek «Jutra» pod «Vesten 15» 6709 Posredovalnica Pavla Mrak v Ljubljani, priporoma boljšo složinčad, kakor: bla-gajničarke. natakarice, sobarice, kuharice in služkinje Pismenim vprašanjem priložite 2 Din za odgovor. 4923 Stara 18 let bi rada. stopila v kako službo v kavajri ali кјч drugje. Naslov v oglasnem oddelku «Jufcrg». 6077 Pletilja sprejme delo nogavic na dom po zalo nizki ceni. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 6944 Uradnik lesne stroke, z večletno prakso, želi premeniti službo — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Dobra moč 43». 6943 Trg. pomočnik mešane stroke. želi kjerkoli nameščanja- Gre 3 mesece samo za oekrbo. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra.. 6988 Šivilja gre eivafc na dom. Naslov v oglasnem oddelku . 69S8 Kniigovodkînja- bllanclstmja samostojna in i Sratec, zmotna tndi Tseh mgih pisarniških del. išče primerne službe v как>дп večjem podjetju. Ponudbe t>od . . 7П05 Trs. pomočnik mešane etroke, dober raŽu-nar, iHSe slnibo. Ponudbe r.a podružnico «Jutra» v Mariboru pod «Računaj». - 7003 Kavarn, kuharico t letnimi spričevali sprejmem ▼ S t « 1 » O SÎufbO T Ljubljana. Ponudbe s prepisom spričeval, prGoeo slike ш raitevo plač« }e oddati v oglasnem oddelku «Jutra» pod «Kavarnilka». ng Brezplačno poučevanje v krojenju moških,- ženskih in otroških oblek ter perila dajem privatno po najnovejšem praktičnem sistemu. Izdelujem tndi kroj« v vseh veličinah. Cenj. naelov» je poslati na oglasni oddelek «Jutra» pod «Praktičnost». 6979 Kdor ima slabe čevlje na, se spomni, B da so „Doko" najtrpežnejšl in najccne ši čevlji zato naj s; v bodoče kupi le .DOKO" čevlje ri ul. li 0, E Koks fižol nizek, lep, ima večjo množino naprodaj tvrdka Peter Setina, Kadeče pri Zidanem mostu. 6730 Svilene klobuke od 100—120 D. nudi Ž. Mahnič-Gorjanc, Ljubljana, Sv. Petra cesta 19. 6994 Avto «Fiat» 10—16 HP, štirisedežni, popolnoma v dobrem stanju prodam za 16.000 Din ali zameniam za šestsedežnega. 6910 Parizer malo rabljen, skoraj nov, pripraven za kmetijo in prevoznike.- lično narejen — brek pripraven za meearja in privatnika, z odstranljivmi sedeži, tudi skoraj nov in Landauer v dobrem stanju, poceni naprodaj. Naslov v oglas, oddelku «Jutra» 6807 Sodavičar. napravo kompletno, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelkn «Jutra». 6966 Balne vreče za oglje ima po ueodni ceni v zalogi Mirko Mlakar v LJubljani. Slomškova ul. št. 11 6965 Lesen lestenec črn. lep in 5 žarnic poceni naprodaj. Naslov v ogla?, oddelku «Jutra*. . 6971 Železen štedilnik za kuhinjo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 6940 Radio aparat trioevni, ki sprejema vse evropske postaje tudi na zvočnik, prodam. Naslov v oelasnem oddelku «Jutra». Vprašati od 2—3. 69T2 Lesene police primerne za skladišče, več stare hišne oprave in nekaj drobnarije prodaJn radi .selitve. Naelov v oel. oddelku «Jutra». 6987 Otroško posteljico ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddeliu «Jfutra». Libtpavs aparat z banjo Vred prodam. Naslov pore «glasni oddelek «Jutra». 6990 Nekaj moške obleke tn poitartka uniforma, nova in le nošena, po nizki ceni naprodaj na Vidovdan-sld cesti 12, dvorišče — H. vrata. 6846 Wertheim blagajno kupim. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Blagajna». ■I. 6924 Srebrne krone kupuje ш plais dobro e Čuden, Ljubljana. Preèer-novs ulica 1 2St Zidakov nekaj vagonov in 1 vagon apna kupim. Ponudbe пд oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «April 74». 6974 Krajniki Razpisujemo dobavo 6 vagonov krajnikov. Pogoji na razpolago. Ponudbe do 22. t. m Direkcija državnega rudnika Zabukovca, pošta Griže, dne 8. marca 1927. 6948 Spalnico dobro ohranjeno, moderno, iz trdega lesa tn otroški voziček dobro ohranjen, kupim. — Cenjene ponudbe z navedbo cene ш natančnega opisa spalnice na oglasni oddelek «Jutra» pod zna£ko «Dohro ohranjeno». 6998 Kompletno predilnico za volno z vsemi stroji, vodno turbino 80 HP, s posestvom in konceeijo radi družinskih razmer ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 646S Žaga s stan. hišo poleg 4000 m« prostora sa razkladanje In 'skladiie. hlevi, lastna transformator, ska hišica, pri kolodvoru, mlin za čreslo. stružnica itd Posestvo se nahaja na slovenski meji Koroške in je naprodaj za 45.000 Silin-gov Pojasnila daje Pan-kra» Knhn, Villach. Pino-strasse. KSrnten 5435 Hišo z vpeljano t trgovino mešanega blaga,' v industrijskem kraju prodam za' 1SO.OOO Din. Zaloga ta prevzeti. Din 100.000. Ponndbe na oglasni oddelek «Jntra» pod šifro «I. D.» 6973 Majbna vila pred 15 leti zgrajena, ob-. stojeSa iz 5 sob in kuhinje, z vrtom (600 m«) in priti-klinami takoj naprodaj za 60.000 Din- — ffila leii ob cesti, 15 minut od kolodvora v PoljSanah ter Je primarna a kakega obrtnika ali vpokojenoa__Pojasnila daje I. Sati«, Kranj — davčno oblastvo. 6953 Enonadstropno hišo 9 sob, več kuhinj, prostorno dvorišče, velik ograjen vrt, blizu Trtaike ceste — radi selitve prodam za 95.000 Din. Naslov v ogL oddelku «Jutra». 7001 Več poslov, lokalov v I. in Ц. nadstropju v še-lenburgovi ulici, oziroma Aleksandrovi cesti takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 6773 Lep loka! ob. Aleksandrovi cesti odda takoj - po -zniiani najemnini Pokojnms tt zavod v Ljubljani. -....-:- .. »83 Restavracijo center Zagreba — mesečno 4000 Din — odkup - inventarja 80.000 Din, p r-o d a " ' Lftblj «Posredovalec», Sv. Petra certa 18. jana; 6978 Lokal za trgovino ih gostilno nà deželi, najraje v kakem industr. kraju vzamem v. najem, event. tudi kupim takoj ali pozneje. — Ponudïie na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Trgovina in gostilna». Lep lokal z vsem inventarjem, moderno urejen, event, s konce, sijo. na zelo prometni točiti v LJubljani, pripraven za mahufakturo, galanterijo itd. oddam. Cenjene ponudbe So 15. t. .m na oglasni oddelek «Jutra» poo mačko «Ugodna prilika 82». 6964 Krojačnico in trgovino, dobro vpeljano, z inventarjem in zalogo takoj prodam. Ponndbe na oglainj oddelek «Jïtra» pod «25.009». 6992 Opremljeno sobo lepo, z električno-- razsvetljavo in parketom oddam za 275 Din mesečno. Naslov v oglasnem oddelku «Jatra» 6900 Stanovanje komfortno, 4 sobe, kabinet, kuhinja, kopalnica in pritikline takoj oddam. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 6917 Za dijakinjo iščem staaovanje z vso oskrbo pri boljši rodbini blizu učiteljišča. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Učiteljišče 69» Sobo snažno in solnčno, iščeta 1. aprilom 2 gospodični. Ponndbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Soba 86». 6986 Sobo oddam enemu ali dvema gospodoma v Janševi ul. 13 Д, Spodnja Šiška. 6' Sostanovalca sprejmem v oentnt mesta, s dobro domačo hrano. Ni slov v oglasnem oddelkn «Jutra». 6991 Opremljeno sobo veliko in solnčno,' s posebnim vhodom oddim .enemu ali dvema gospodoma bližini Tabora. Naslov oglasnem oddelku «Jutra». Majhno sobico v I. nadstr. takoj oddam na Trïa&i cesti št. 96 — «Stan in dom». e Шл^-ВДКа Frankenhiu*en Nemčija. lni. šola za strojno tn avtomobilsko gradnjo — oosebni elektrotehnični oddelek aa poljedelstvo in aerotehniko 56 ;птннпт»пни Kdor hoče kolo. : : AVTOMOBIL ■ ^ ali motor dobro % \ kupiti ali prodali i 5 naj se oglasi pri » i Florjančiču, j S x LJubljana, Nunska unea i. ! Opremljeno sobo veliko, zračno in solnčno, oddam mirnemu zakonskemu paru. Elektrika, parketi — kopalnica na razpolago. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». Ogleda se lahko od 12. do 2. ure 6756 Brezplačno prijavite oddajo'stanovanja, soba. lokala, gostilne, trgovine, delavnice itd. Posredovanje za oddajalea popolnoma brezplačno «ro-sredovaleo.. Sv. Vetra o. št 18. . 5691 Sobico čedno opremljene, v mestu takoj oddam gospodični. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» "6798 2 prazni sobi s sep. vhodom, elektriko in parketom, v I. nadstropju oddam: "Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 6901 Za 2 gospodični je oddati stanovanje s prav. dobro hrano. Izvntna oskrba in postreïba. Cena zelo nizka- Soba velika, svefla. In. lepo opremljena. Naslov v oglasnem oddelku «Jntra» . «8Г4-» Ljubko stanovanje i parketiraoib sob kuhinje in pritiklin, » ve« let stoječi vQu 10 ainnt od gl pošte. sçlnSnç In suho. oddam takoj ta 800. Din. ni meeeo. Število oseb je navesti v ponudbi, ki jo je poslati ■ na. "oglasni, oddçlek «Jutra» pod «Manzarda». Ш 2 mlada gospoda želita resnega znanja z gospodičnami, ki imajo veselje do taristike in skupnih izietov. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Sreča 38» in «Upanje 29». 5176 Mladi srci v ljubezni varani, telita raz. vedrila. Dopise na na ogla«, oddelek «Jutra» pod šifro «JokL Lili*. 6980 Poznanstva želim z mlado in Inteligentno gospodično. Kot tajen bi mi bilo ljubo mdi obvladanje nemščine. Ponudbe - s sliko na oglasni oddelek «Jutra» pod «Karakter». Družabnika s 50.000 Din sprejme zelo rentabilno podjetje. Za kapital garantiram. Osebno lOdelevanje zaželjeno Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Sijajen ' zasln-' žek 91» S791 2000 posodim proti sigurnosti najvišjemu ponudniku obresti la S meseca. — Oferte na oglasni oddelek «Jntra» pod šifro «Dobrota». 6975 Družabnika sprejmem za dobro idočo soda vi Carsko obrt v sred-Tijevelikem mestu Slovenije Naslov v oglasnem oddelVu «Jutra». 6067 Scitto ie DANES Mafka Samo še DANES Velepesem materine ljubezni! Velefflm ljuba vi — greha — odpuščanja... Milijoni in milijoni ljudi celega sveta so z odusev'jenjem gledali to prelepo, veie-pesem vpodobljeno v filmu! Milijon oči se je s solzami orosilo, gledajoč to ve» ii častno filmsko delo! Kakor povsod, tako tudi v Ljubljani kolosalni aspeh pri razprodanih predstavah. «Majka» je velefilm za vsakega! Pieskrbite pravočasno vstopnice, ker je interes od predstave do predstave vedno večji. Velika umetnica svetovnega slovesa MARY CARR vlogi majke je nedosegljiva. Pil vseh predstavah tega grandijoznega filma sodeluje znatno pomnoženi orkester ter operna pevka gospa Koreniakova. a Elitni Kino Matica, najudobneiši kino v Ljubljani. Tel. 124. □пооаппапппппппппппппппппппг V trgovino met. blaga, dobro vpeljano in nakup deželnih pridelkov sprejmem družabnika samca. stareg3 SO—40 let, toda samo trgovsko na-obraženega. Potrebna gotovina 60—70.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Dobra bodočnost». 6786 Trgovino s premo, gom in drvmi dobro vpeljano, t takoj prostim stanovanjem, hlevom, konji - in inventarjem radi odpotovanja prodam Ponndbe na poštni predal 8 — Celje. 6548 Lep vrt takoj poceni oddam v najem na CelovŠU cesti 81. Pojasnila pri hišnem gospodarju. 6845 Zobni atelje Stuzz Domžale ostane do 18. marca zaprt ■H .|| .јј .Ц .11 ,Q lia dama postane vitka - it kot» Uspeh viden ie v par dneh. — To doeežete- z uporabo angleškega radioaktivnega preparata «SANOS» čudo, ki daj« moderno ravno linijo! Ospeh . zajamčen, sicer povrnemo denar Cena zavojčku franko 85 Din Uporab« zunanja, n»vo-dflo- prCofcne. Naročila na naslov: «Sanitaria» Crikveniea — Primorjs gospodična izmena tigtvine in popolnoma zmožna vodstva trgov.ne, kakor tudi gostiodirtjskih pjsiov se Iiče, Le dobre moči z večletnimi spr čevali pridejo v poštev: roga, gos ->a Ana Martinovih je dne 7. marca 1927 po dogem mučnem trpljenju mimo piem nu a Zemski ostank drase preminule se bodo v sredo oc 9 dopodne j mitvašni veži na Št Lenartskcm pokopal šču v Gradcu sove-no blagoslovili nato :>a prepe jali v Celje kjer bodo v če^riek 10 t m. ob -). popoldne pokopani na mes'nem pokopališču v Cei u Sv. posmrtna maîa se bo služila v petek ob S. dop V Marnint cerkvi Gradec - Celje, dne 7. ma-ca 1927. Neutolažljivi soprog Milan Nlartinovič v imenu vseh sorodn kov Urejuje Fr«ac Pno. Isdàija s* Koexorcij~čJtitraj> ÀU fôbaâcar. 2л Narodno tiskamo dd kot tisk«rnâ^a Frei Jezeriek. Ze inseratal del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi » Ljuhljani