DRRUGO IZDANJE. Štev. 17. V Trstu, 2*7. aprila, 1895. Letnik YIII. Slovani kranjskim Slovencem! Nesreča, ki je v velikonočne praznike zadela Ljubljano in velik del Kranjske, s tem pa posredno vse Slovence, da se v »motnem pogledu doslej le približno preračuniti; o posledicah glede na politiški, narodni in kulturni razvoj pa le slutimo, da bode bližnja bodočnost še hujša, nego pretrda sedanjost. Gospodarstvena nezgoda bode v najtesnejši zvezi neugodno vplivala na ves drugi razvoj, in Slovanstvo, kolikor mu je do obstanka in razvitja slovenskega naroda, mora se bolj bati drugih, nego pa gmotnih posledic. Gmotna nesreča je takoj pretresla razne narodnosti naše monarhije, in se je v novo dokazalo, da človekoljubje je veče, nego vsa druga bolj ali manj trajna navskrižja avstro-ogerskih narodov. Le naj veča razdivjanost, kakoršna je n. pr. v irredentovskem židovskem novinstvu na Primorskem, dela tudi ob tej priliki nečastno izjemo. Drugače pa se poleg najviših krogov in posamičnikov viših in imovitih slojev oglašajo razne, tudi neslovanske narodnosti, da bi kar možno po primernih potih pritekale na pomoč z izdatnimi gmotnimi sredstvi. Med Slovani so se prvi odzvali Cehi, potem Hrvatje. Slovani imajo poleg humannosti tudi druge vzroke in razloge, ki jih naganjajo z vso .silo, da bi Slovencem izkazali ne le gmotno pomoč, ampak tudi moralno tolažbo in preverjenje, da kri ni voda, in da nadeja v slovansko bodočnost ima dejanske, krepke opore. Politika avstrijskih Poljakov je pogubna tudi ob nesrečah slovanskih narodov, in bode morda to poljsko postopanje krivo, da zunanji Slovani ne bodo tekmovali pri podeljevanju pomoči niti toliko, kolikor store drugi narodi za Ljubljano in Kranjsko. Ko je namreč hud glad razsajal med gališkim naseljenjem, poslal je ruski narod cele vlake blaga, da bi se razdelilo gališkim množicam, brez razlike, ali so ruskega ali poljskega pokolenja. Poljsko plemstvo pa je zaprečilo blage namere, in podarjeni vagoni žita in druge hrane so ostali zunaj mej našega cesarstva. Poljsko plemstvo se je zbalo, da bi poljs. in malorus. množice vzbudile v sebi čustvo hvaležnosti nasproti požrtvovalnemu velikoruskemu narodu. Ta dogodek utegne uže pri korenini izpodkopati stremljenje ruskega naroda, da bi sedaj v pomoči tekmoval z drugimi narodi. No, ruski narod se ni prestrašil ne gmotnih žrtev, ne prelivanja krvi pri osvobojenju balkanskih Slovanov ; toliko bolj utegne prezirati poljsko politiko, ki se razločuje od politike vse druge evropske civilizacije. Poslednja, kakor vidimo, kaže se humanno ob elementarnih nesrečah; poljska politika pa postavlja svoje sovraštvo nad obča človeška čustva in ponižuje S tem samo človeštvo. Mi zaupamo v duh Slovanstva, ki ne ostaje le dosledno in stalno človeški, temveč pošteva tudi svoj obstanek. Mnogo je zmot med zapadnimi Slovani glede na posebno slovansko kulturo; razsvetljeni duhovi slovanski pa razločujejo narode slovanske po svobodi in nesvobodi, ter so preverjeni, da tudi najslabši in najbolj propadli oddelki Slovanstva bi se razvijali in hoteli razvijati vse drugače in torej pravilniše, ako bi imeli večo svobodo za svoje razyijanje. Tudi o Slovencih morejo biti Slovani v obče osvedočeni, da bi jih narava vedla neposredno do pravilnega stremljenja k slovanski kulturi, ko bi ne pritiskala obča politika na njih mišljenje in hotenje. Slovenci tiče pod težo zapadne kulture; kot taki so šibka veja na drevesu Slovanstva. Ali nadejo vendar je treba gojiti, da se še vzdignejo do narodnega in pravilnišega razvijanja, in kolikor slabši so, toliko več pomoči potrebujejo, naj so jim elementarne sile ugodne ali sovražne. Slovenci imajo v Kranjski in specijalno v Ljubljani svoje kulturno središče, ki, kljubu zaprekam, se vendar pospenja in kolikor toliko daje zgled in nekako moralno moč Slovencem drugih pokrajin. Začasne napake in zavire nas pri občem presojevanju pomena kulturnega središča ne smejo motiti; to središče je vendar toliko močno, da skuša manjšati tuje vplive in je doslej branilo se tudi pogubnega gospodarstvenega vpliva od strani hebrejskega življa. Ako torej propade Slovencem glavno mesto najvažnejše pokrajine za obstanek slovenskega naroda, začne zaostajati in rapidniše propadati tudi ostali del Slovenstva. Slovenci so vsporedno s Cehoslovani na zapadni meji Slovanstva; kot taki so uže bolj ali manj ne le pod vplivom, temveč tudi v verigah zapadne kulture. Vendar so še vsaj na zunaj znaki, ki kažejo, da bi se mogli zapadni Slovani še izkopati ter pospeti se do slovanske kulture, tem bolj, ko zgodovina ni uničila še vseh slovanskih tradicij, in so ostale stare sposobnosti poprek nepomešane krvi. Ako so balkanski Slovani na straži proti azijatskemu vplivu, so Čehoslovani in Slovenci vsaj toliko močni čuvaji proti zapadni kulturi, da se ta ne more razprostra-njati s toliko silo med sosednjimi in vstočnimi Slovani, kakor med njimi samimi. Ostali Slovani imajo torej specijalne interese, da se ohranijo in vzdrže poleg Čehoslovanov tudi Slovenci, in ti so potrebni v nesrečah še posebe gmotne pa moralne pomoči, ko tudi gospodarstveno vplivata celo dva zapadna neslovanska naroda na ves razvoj slovenske narodnosti. Slovani na severu in jugu, katerega veroizpovedanja koli, delujejo ne le v smislu občega človekoljubja, marveč tudi v svojem interesu, ako se spomnijo Slovencev, ki vsi trpe vsled katastrofe na Kranjskem. Slovencev ob mejah ni le malo, temveč so gospodarstveno tudi nerazviti, šibki ubogi: vendar se žrtvujejo in od kraja do kraja zbirajo vsotice ter jih pošiljajo na Kranjsko, da se darovi kar možno nagloma razdele med reveže. Drugi Slovani imajo tudi svoje potrebe in bede: ali med občim položenjem in katastrofami je velika razlika. ¡11 zato se obračamo tudi mi do ostalih Slovanov, da ne zaostanejo za drugimi narodi, da poštevajo obče in specijalne razmere slovenskega naroda, in da ga smatrajo kot važno, (lasi majhno vejico slovanskega debla; naj se spomnijo še posebe, da zgodovinska usoda je bila slovenskemu narodu silno nemila, in je zanj tudi sedanjost opasna črez vse mere. Italijani in Nemci avstro-ogerske monarhije iščejo in dobivajo pomoči od zunanjih soplemenikov tudi samo za domišljane kulturne potrebe : pri Slovencih je pa sedaj priznana tudi od centralne vlade Dunajske potreba kar možno izdatne gmotne pomoči. Slovani imajo sedaj priliko, izkaza ti se z dejanskim sočustvom: to bode toliko veče vrednosti, ko natvezujejo Slovencem še posebe, kakor da bi vzajemnost Slovanslva ne bila vredna pipe tobaka, in ko jim vsled tega priporočajo, naj bi se še nadalje lepo držali znanega kulturnega in literaturnega separatizma. Slovanstvu bode le na dobiček, če razni slovanski narodi izpolnijo sedaj svojo občo humanno dolžnost, katero zvr-šujejo drugi narodi brezuvetno in brez posebnih pomislekov. Naposled omenjamo, da tudi uredništvo „Slovanskega Sveta" rado odpošlje na svoje mesto vsako podporo, ki bi jo kdo od Slovanov potom našega lista namenil Ljubljani ali kranjskim Slovencem v obče. Uredništvo „Slovanskega Sveta". -- BeceHHen h o h b Ha^i, pocncTtiJiH jiyrajni BtTepoKi H0HH0ii rj.iaeTi, Pa3roBopi, Bejert ct UBliraMU, 'fpanKV tiixo KOJimaen,. H a.t; 7, sacBVBineio aojihhou UbIb^m apKia aaanvmca, 3BVKH IltCHU CO.TOBBIIHOil Hai sa „'itcy nojin.iHca. Becenueii nomto, abl. temporis. .Ttioxt, oceHfcio, :ih*okj, bee -hok> = po leti, jeseni, po zimi, spomladi; yipoji'B, jHeib, Beteponb.1 zjutraj, po dnevi, zvečer. — Becemiiit, včasi BeuiHiif, spomladanskj,-Zapomni adjektive na -iii, -¡in, -ee : 31imhih, ocenHiii, ¡rkiai», jpeim/ • chh/h, 3,[1;mhih (s^ket = Tyrt, tu), pami/ii (ranji), npe,wh/h (prešn'. pravilno prežnji, od prerf), B'iepauiH/ii, cero^HauiHi« (današnji). Roj d. siiMHHro, SHMHeii, daj. 3inraeMy, tož. ž. sp. shmhwki, dalje: o ;ih>ih e h, c'i. 3hmhcm ali čl 3HMHeii; kjer je pri trdih a, o, u, je tu a, e, — pl. ayra, .'ivioin,; tako atca, cirträ, rojit, nciepa, x.Tfcök (žita), oöpa3it (sv. podobe), srhi a kožuhovine, no xatou. hlebci, (>opa3bi podobe v abstr. smislu; M-fexit kov. meh; uB-fcia, Farben; uBti bi, cvetice. Nam. roja, yiHTejia, o$imepä, ROK-ropa. govori se lehko tudi ro^M i. t. d — Ft/AHTb, sprehajati se, šetati se (brv.); no maiaii.ca = klatiti se, pohajkovati (idiotizem: Heöo Kamini, (räuchern ). ry.uiHte, sprehod, veselica l'yMKa, ein flotter Bursche. — Ko.mxdn., zibati; kojiuiiiv. nepravilneje Koabixaio. KoauuieTcs: Boja, ipasa. Mope ; no zibati otroka: Kat;Vri. kiith, peßeHKa; zibelj, KanajKa, atojibica, lokalizem; 3MÖKa (na severu). — Saxct.iucn, v prozi 3aacrjb«. ; (cm za samogl. krajša se v -cl, le v prostem govoru ali v poeziji tudi sa -ca. x—kt.. <—s«g»g Pisatelj i čitatelj. Jao rodu, kome pisatelja, Rodnim zborom da mu zbore, nije, Knjige koga tudjinske da štije, Črnili boga ljuta sili želja! Eda rodu svjetli dani sinu, Eda sretnu vidim domovinu, Cujte, vile. skromnu molbu moju: Al je rodu tuga isto velja, Guslar gdjeno krasnih pjesmi vije Divne vience, ali zornih nije, Da se njimi rese, čitatelja! Žarke pjesmi da guslari poju, Rodu dajte — pjesmi gdje zaore. Sva da srca božjim plantom gore! lludisvoj. Pismo uredniku. „Nova pomlad zelena Novi cvet bo gnala". Spodobi se. gospod urednik, da se Vam poklonim, prašam za zdravje duševno in telesno lista Vašega, ko se letos oglašam v prvič pri Vas. V prvi vrsti torej, kaj in kako je z Vašim ljubljencem — listom V (Uredniki so običajno vsi silno zaljubljeni v svoj list.) Imate li mnogo prijateljev, manj li sovražnikov nego doslej? S „starimi" prijatelji, ne vem, kako je pri Vas, vendar pravim Vam, da bodite mladih veseli; ti so polni idejalov, ognja, življenja, oduševljenja; stari so pa mračni, življenja siti, hladnokrvni, gledajo na mlade kot sanjače, najivne ide- jaliste. smejejo se jim, saj so izvestno sanjali tudi oni, bili idejalisti, a njih sanje in idejali šli so v — dim: in oni so izgubili nadeje ter pogum. Kaki „stari" so često-krat še mladi na letih, le njih duše in mišljenje je otrplo, a nasprotno je mnogo priletnih ljudij, ki so še „mladi". In „mladi" ljudje vedre življenje, vzbujajo veselje, odu-ševljajo sebe in druge; zato, g. urednik, bodite Vi in list Vaš vedno le z „mladimi", idejalnimi. oduševljenimi in nadejajočimi se. Delajte Vi in marljivi sotrudniki Vaši na to, da se širi tudi pri nas Slovencih narodna slarjonska kultura, ki se nekaterim „starim" zdi „prazen sen". A propos ! Vaš MHorovBaacaesuu i strogo logični so-trudnik lloščin stavil je koncem svojega lepega članka : „Ruska umetnost" v 10. št. „Slov. Sveta" 1.1. nekaj jako resnih vprašanj, izmed katerih sem razmišljala najbolj to: „Ali je izguba jezika pri energičnih naporih naših vragov in pri našej konstrukciji, ki povsod kaže, da smo le fazifikati latinsko-nemške kulture — ali je ta izguba res tako daleč?"' To vprašanje izvedeno je iz spisa tako logično, da ni treba mnogo dokazov, da se dokaže, kako to res ni „tako daleč". Napisati bi se dala na to vprašanje dolga vrsta premišljenih motivov, vsled katerih je ono bilo stavljeno. Vsa umetnost naša, slovstvo, naša nesloga, prevelika popustlijvost in potrpežljivost zr.ivcu „energičnih naporov naših vragov" dovede nas lahko do skrajne britke izgube. Saj- poleg svoje popolnoma latinsko-nemške kulture govorimo uže tako radi v onih jezikih: ta zato, da pokaže, da zna; drugi, ker pravi da mu gre bolj „na roko", in tretji zopet, ker meni, da se v onih jezikih izrazi bolje, tineje, izgovarja se potem, da radi tega ni še Nemec ali Italijan. Ivo je nekdaj nekdo hvalil Slovane, kako se lahko priuče tujim jezikom, dejal je otožno odličen rodoljub: „To ni dobrota, to nam ješenakvar". Ali danes nočem Vam govoriti o tem, danes se javljam samo, a resnih vprašanj globokomislečega spisa-telja „Ženskega vprašanja" v lanskem „SI. Svetu", bi se jaz ne drznila razpravljati. Pa res, g. urednik, kolikor krat premišljujem ono lansko vprašanje Vašega velece-njenega sotrudnika, moram ga le občudovati. Ono ni zasmehovanje nobenega spola, ne zavijanje, ne šala, ono je prava logika, sveta resnica, katero mora pripoznati vsak trezen razum. Mislite-li, da govorim zato, ker zagovarja nas, ženske? Da, jaz se mu tu-le prav srčno zahvaljujem, a ne hvalim zato njegovega spisa, ki bi bil vreden, da se tiska posebe v mnogih izvodih: vidim tam samo pravičnega, nesebičnega moža, ki se ne boji, da mu ženske prevzamejo „kruh", ne zakriva možkih slabostij in se ne baba s svojimi vrlinami in „lepotami". Glejte, kako me je fantazija zanesla daleč nazaj za celo leto! A kdor pozna oni krasni članek, poreče mi izvestno: in ko bi segla po njem deset let nazaj, lahko ga omeniš! Kaj neki mislite Vi, g. urednik, da sem prespala zimo, ker sem tako molčala! Ne, ne, opazovala sem, gledala, poslušala, čitala in, uh! česa ne zvemo tako, g. urednik! No, kaj da sem opazila, videla in slišala, to pride uže počasi na dan, ali kaj se piše dan danes! Ako po „onih" modernih knjigah vzamete v roko slovensko knjigo najhujšega „liberalca" in najstrastnejšega slovenskega rejalista, oh, kako Vas rezveseli njegov spis, kakor prijetno vonje ljube vijolice po premočnih, omamljivih, ostrih duhovih razkošnega cvetja. Nekdaj so postavljali za junakinje take ženske, ki so se res odlikovale od drugih na ta ali oni način ter se tako izkazale, pozneje risali so življenje v srednjih hojah, kakor je v resnici pri „normalnih" ljudeh, 110, kaj pa sedaj ? Vendar te knjige mikajo občinstvo, ki seza hlastno po njih, in kake nasledke ima potem tako čitanje, ako pride v roko, recimo, neizobraženim, dasi gosposkim ženskam, ki čitajo samo „fakte"? Kakove ženske opisujejo se tod, in je-li res takih na svetu? In če so, so li vredne, da se opisujejo tako ? Francozi so v tem prvi, za tem pa drvijo Italijani, zdi se mi, da jih je jeden celo prekosil (Ko bi imenovala pisatelje, poiskal bi jih kdo, in gorje meni, kaj ?) Niso to pisatelji kakih „podlistkov" malo cenjenih listov, pisatelji so to obsežnih knjig, pisatelji sedaj najbolj cenjeni, ki pišejo s tako tino, mojstersko umetnostjo, da jih moraš citati radi mojsterske oblike, dasi se ti drugo — gabi. Tak popis neke „božje poti" ni se še čitalmenda do sedaj, a vse drugo v oni knjigi?! Kakov razloček tudi tu, med zapadnimi in ruskimi rejalisti ! Ruski rejalisti so nasproti tem še — idejalisti; smejete se? Ne, ne. tu ni prim Te, « lovek bi Rušo čital vedno in vedli), in j a-: se nadejam, da se mi Slovani oklenemo zdravega, pristno ruskega slovstva. Mnogo, mnogo piše se o Francozih. Italijanih in Nemcih, ¡11 tudi bratje naši Hrvati in drugi Slovani ne spe; le mi Slovenci snn sedaj taki — ubogi! Da-li nimamo talentov? Imamo jih, imamo, ali pri nas s pisateljevanjem ne zaslužiš ni — vsakdanje soli. Vsakdanji kruli prislužiti mora se pri nas drugače, in po vsednevnem trudu ne /ljubi se vsakomur žrtvovati svoje sile domovini. Takti se izgubljajo naše moči v materijalnih skrbeh, na političnem polju in tudi v medsebojnem prepiru. In vendar imamo tudi mi Slovenci osobito dva pisatelja, ki se odlikujeta izmed vseli, (ne imenujem ju. huda bi bila) o katerih sodim, da bodeta morala kedaj dajati težek odgovor o svojem pisateljskem talentu. Spisi teh dveh pisateljev spominjajo me vedno velikih priljubljenih pisateljev drugih narodov, avtorjev, katerim stojita tudi lehko na strani po „kakovosti" svojih spisov. Ko bi le hotela živeti ona dva samo zato, imeli bi mi Slovenci zavidanja vredne knjige namesto samo par ubogih leposlovnih listov. A gluha sta za naše želje med raznimi drugimi opravki, prijetnimi in neprijetnimi. (Jeden med svojimi notarskimi akti. drugi pa med svojimi pravdami). Le tu in tam izpustita kako mrvo med nas, in veseli smo je, priznajmo ali nepoznajmo! Tako je torej pri nas „velika suša", katere ne morejo odpraviti vse „spomladanske vode" in ves skopneli sneg. Vse je zaspano, tiho in mrtvo osobito tam, kjer bi se moralo najbolj živeti, od koder bi mogli zajemati mi Slovenci ob mejah poguma, veselja in življenja. Sedaj pa, g. urednik, voščiva našemu narodu, da se s pomladjo zbudi i on, „da mu nova pomlad zelena novi cvet bi gnala", da mu vzbudi delavnih, genijalnih, nezavisnih duhov v umetnosti, slovstvu in v politiki; ne, — politikov je dovolj! Na skoro svidanje v teh predalih, kliče Vam udana Marini. Ruske drobtinice. Ci. M i J J V 110 HIITK-t, rojildj (Ijroaia. Zgodovina i slovesna, i obča, nam pripoveduje, da je tiskarno delo v Kusiji začelo za Moskovskega carja Ivana IV. Groznega, L. 1553. je Moskovski dijakon Ivan Fcdorov, po volji svojega carja, zasnoval prvo tiskarno, katere j je bil sam vse : i učenec, i mojster tiskarne umetnosti, i papir je prirejal sam, i matrice je izvajal sam, i posamne črke je tudi lil sam: pri vsem tem bil je iskusni naborščik (stavec) i pretočni spravščik ali eorrector. Energija tega človeka bila je tako velika, da je črez 10 let okončil prvo knjigo rusko — ,„I,taiiiii anocTOjitcKia", katerej je torej sedaj celih 333 let od svojega rojstva. Ta knjiga se navadno hrani v 1'etrograjskl publični biblioteki, hrani se na odličnem mestu odlično i skrbno za svojo odlično starost, pa tudi za druge odlične lastnosti, kojih nima malo. Sedaj pa je ta knjiga na 1'etrograjski tiskarni razstavi, kjer jej pa niso dali odličnega mesta, a položili so jo med knjige 16. stoletja bez posebne česti v vitrino na posebno svetlo To pa silno mrzi ruskim ljudem, kateri ljubijo po dostojinstvu stare ruske knjige, i po pravici grajajo, kogar je treba, za to voljno ali more biti nevoljuo zanemarjenjc rodnega tiskamega dela. A spomenika bi morda ne trebalo takemu neupogibljivemti delavcu za rusko slovesnost, kakoršen jc bil Ivan Fedorov ? Da, da, pač davna bi ga trebalo . . . Na vzhodu više se velika dejanja. Sosedje Rusije se grdo ravsajo i kavsajo, a evropske države iz daleka gledajo na velikane ter v duši i srcu vsaka snuje svoje 3pletke. Kaj misli o vsem tem Rusija, bi kaj radi zvedeli vsi, da, i zvedo, samo kedaj zvedo, tega pa le nikdor ne ve; kajti Rusija ue ljubi šuma i groma, i po njenih dejstvih je gotovo le jedno, da k „vostočnim delam" ni toliko ravnodušna, kolikor se to kaže na videz. Celo rusko občinstvo je spregovorilo o „vo^toke", a v Moskvi je „vostok" prodrl celo v vseučilišče ! Vsaj Moskovske novine poročajo, da prihodnjega leta nastopi v univerzi učenjak, kateri bo čital „o bo-CTOiiioii nojjiiTHKi Mockobckmi. rocvjapen". Vi me vprašate, zakaj je neki Moskovsko vseučilišče do sedaj ostajalo bez katedre, tako važne za rusko mladino? Jaz pa Vam na to vprašanje odgovarjal ne bom, a rajši Vam povem, da je vstočna politika Moskovskih Gospodarjev skoro bezprerivno (nepretržno) bila politikoj česti (poštenosti) i srca. Rusija si vzhoda ni podjarmila ognjem i mečem, ne siloj je Rusija razširjala oblast i krog svojega vpliva na vzhodu, z mehkostjo in srčnostjo si je pridobivala simpatije vzhodnih plemen. V predpisanjih Moskovskih Gospodarjev k osebam, vršivšim politiko na vzhodu, se kar naravnost prepoveduje postopati z „že-stočjo" (okrutnostjo), a treba je z ljubeznijo širiti pravoslavno rusko" moč. Ne darom (zastonj) Azijati pravijo, da je Bog dal najprej oblast Čingis-Clianu, a zatem mu jo je za surovost pa le vzel ter jo na veke podaril Belemu Carju . . . 'Ito, pa3Bh Harnt Mojo^oii Focj^apt He Mojio;i,eii;'b ? — A no TaKoe? — A o saci^aHiu „CiioiipcKaro Komnera" bm Minami? — TlHT!ijn,. — Čitatelji „Sluv. Sv." menda niso pozabili, da je odboru za zgradbo sibirske železnice do smrti Aleksandra III. predsedoval naslednik carjevič; ko je pa ta postal car, pa svojega predsedstva ni oddal nasledniku carjeviču, ampak obdržal si je je tudi kot car. Zgradba železnice se nadaljuje; pa zgodilo se je nekaj, kar je porodilo mnogo govorov v občinstvu, i se ve da govorov nič prav prijetnih. Da bi migom vsem zavezal jezike, sklical je car takoj odbor i tam zahteval, da bi istinito izjasnili mu vse delo. Tako se je zgodilo, i občinstvo je zvedelo, da taktični razhodi ali stroški za poslednjo dobo precej presegajo prvotne proračune, da je zgradba pota zaostala od predpoloženj inženirjev, da so prošlega leta razbojniške čete nekoliko krat zavirale pravilni hod dela, da prestopnikov niso uporabili v delo v razmerih, -o kojih »o prej govorili razni merodavni činitelji, a Kitajcev i Japoncev ste tiuli odzvali dotični vladi. Se ve da tak negativen doklad (poročilo) Gospodarju ni mogel biti všečen; pa laskova i trdna beseda carja označila je točno i jasno, kaj se mora zgoditi takoj, da bi napravili to veliko delo na pravo pot, na kojej je bilo začetkom. Crez tri dni po zasedanju „komiteta" je bila uže gotova visoka revizi-jonna komisija pod predsedstvom tovarišča ministra potov soobščenja, katera je uže odrinila na mesto .... Gogolj bi vskliknil: „An, KaKoii nacaaci,!" Da i minister financij je molodec, t. j. fant od fare, kateremu ni pare. Pri prejšnjih ministrih razvoj šolskega dela ni zaostajal, pa velikansko tudi ni korakal naprej, i to vse iz-za „ne-dostatka sredstv" ; gosp. Vitte pa to delo menda inače ume, i če vidi, da je denarja res treba, da bi duhovni (duševni) razvoj po-trpel škodo, ko bi se pretrgal običnim „nedostatkom sredstv", pa podporo takoj da, tudi ko bi je na videz ne bilo v državni skrinjici, menda po pravilu: ro.it na bujivmkh ropala! Trgovih šol, na primer, pri nas doslej ni bilo urejenih primerno; g. Vitte pa, pogovorivši se z ministerstvom narodnega prosvečenja, se je vzel za to stvar z vso odločnostjo svojega nrava, i načrt „KosiepnecKMiL nikojii" skoro postopi v državni sovet. Po nujnosti obrazovanja trgovega ljuda bodo šole za-nj četirih tipov sorazmerno starosti trgovskih učencev i učenk. Vidite, tu veljajo besede Horacija: „Rebus angustis animosus atque festis adpare". . . Božidar Tvorcov. & — / OGLED PO SLOVANSKEM SVETU. a) slovenske dežele. „Slovanski Svet", 17. št. od "27. aprila, je bil zasežen, in sicer zaradi spisa „Amicus Plato". . . (prva polo-vina III. odstavka). Priredili smo drugo izdanje in po-polnili poldrugo stran prostora z drugo snovjo. Mestni sovet Tržaški. V seji dne 23. t. m. inter-peloval je sovetnik dr. Cambon župana, kako je mogla mestna delegacija od sebe dovoliti potrebni denar za slovesni vsprejeni članov državnega zbora in gospodske zbornice, ki so prišli v Trst povodom krsta parnika „Habsburg", in da-li je pomislila, da se utegnejo povabiti tudi gostje, ki so nasprotniki laške narodnosti, in ki gojijo protiliberalna načela ? Župan je odgovoril z redko najivnostjo, da je ravnala mestna delegacija „bona tide". misleča, da mestni sovet odobri dotični trošek 1190 gld. GO nvč. v jedni poznejših sej, kakor se je dogodilo to baš tako, ko je potrosila mestna delegacija za slavnosti angleškemu brodovju na čast vsoto 5000 gld.: župan sam pa da ni niti vedel, kateri poslanci pridejo v Trst. Mestna delegacija pa da ni povabila Dunajske gospode le iz gostoljubnosti, ampak tudi iz ozirov oportunitete in in materijalnih interesov mesta! — Interpelant s tem odgovorom ni bil zadovoljen in je izjavil, da ne odobri tega računa. — Na to je predložila mestna delegacija, da naj se dovoli 1500 koron iz občinskega imetja v podporo bednim Ljubljančanom. Sovetnik E. Rascovich je omenil, da o takih prilikah ni treba razpra\ Ijati o krivicah, prihajajočih italijanskemu življu iz Ljubljane, in tudi ne o nevarnostih, ki utegnejo priti od tam v bodočnosti. Odobruje predlog delegacije in bi glasoval še za večo podporo, ako bi se ne bilo treba bati, da so pretirana vsa iz Ljubljane prihajajoča poročila o grozni škodi, katero je provzročil potres. (To tendencijozno laž je bil raztrosil židovski Tržaški list „II Piccolo"). Zbor je dovolil za tem podporo 1500 koron brez daljnje razprave. — Mestna delegacija je tudi predložila, naj se odpošlje utok proti namestništvenemu odloku, s katerim je bil uničen sklep mestnega soveta, da vzida v mestni palači izzivajočo spominsko ploščo v ovekovečenje sestanka istrskih delegatov dne 2. novembra min. leta v Trstu. Sovetnik E. Rascovich je izjavil nato, da naj se utok opusti uže z ozirom na italijansko samozavest in ponos, kajti tak utok Italijanom itak ne bi pomagal. Podžupan Mojzes Luzzatto pa je predložil, da naj se le odpošlje utok, kajti, ako ne bi ministerstvo udovoljilo istemu, zateče naj se občina potem do upravnega sodišča. Zbor je sklenil, da odpošlje utok na ministerstvo. Tržaški Sokol vabi k veliki akademiji, ki bode 4. maja v društveni telovadnici. To pot nastopijo poleg telovadcev tudi telovadke. Začetek ob 8 in pol zvečer. Volilno gibanje v Istri. V občini Milje okraja Ko-perskega je zmagala prvikrat slovanska narodna stranka v veliko presenečenje Italijanov, sicer le za jeden sam glas, toda v tem okraju nedostaje voditeljev, torej so zmagali zavedni volilci sami. — V občini Podgrajski je zmagala narodna stranka s 187 glasovi proti 100, kljubu temu, da so domači zavezniki Lahov kupovali glasove; v Kastvu so bili izvoljeni soglasno narodni volilni možje. V Pomjanu je oddalo svoj glas 127 narodnih volilcev; ital. stranka niti ni došla na volišče. V Dekanih je bil 21. t. m. shod volilcev, kateri sta sklicala drž. poslanec Spinčič in bivši dež. poslanec Flego. Obilna udeležba tega shoda je poparila laško stranko, ter je bilo tam izvoljenih soglasno 12 narodnih volilnih mož. Istotako je bilo v Buzetu izvoljenih 25 narodnih volilnih mož, in s tem je zagotovljena izvolitev onih dveh poslancev, katera volijo kmetske občine Koperskega okraja v deželni zbor. Občina Dolina, ta stara narodna trdnjava, izvolila je soglasno svojih 15 narodnih volilnih mož; v politiškem okraju Koperskem je bilo izvoljenih 74 narodnih in 16 laških zaupnih mož. — Dosedaj si niso pridobili Lahi ni jedne nove zmage, kajti kjer koli so doslej volitve volilnih mož izpadle v prid Italijanom, bila je uže od prej laška večina, dočini so Slovani oteli Lahom Milje in Pomjan. Tržaška posojilnica in hranilnica imela je dne 21. t. mj. svoj III. redni občni zbor. Po utemeljenem nasovetu delničarjev Ant. Trudna in A. Goljevščeka vsprejel je zbor predlog odborov, da se razdeli med delničarje le 5°/o Dividende. ostanek pa naj se doda rezervnemu zakladu, kajti ne visoka dividenda, ampak močna rezervna do-klada more ugodno vplivati na kapitaliste, da postanejo zadružniki. Posebno dober vtis je napravila na zborovalce izjava načelstva, ki je odstopilo 5 % čistega dobička, kateri gre po pravilih načelstvu kot nagrada, v pomnoženje rezervnega zaklada. K potresu v Ljubljani. Pomoč nesrečni stolnici Slovenije prihaja od dne do dne izdatnejša. Strašna elementarna katastrofa je vzbudila sočutje po vseh pokrajinah Avstrije, pri vseh slojevih.ljudstva. Posebno izdatno pomoč je organizovalo Dunajsko mesto. Od tam je poslalo v Ljubljano „prostovoljno rešilno društvo" in pa „društvo za ljudske kuhinje" vse potrebno, da hrani vsak dan na tisoče ljudij, ki prebivajo po šotorih, železniških vozovih, lopah, ali pa vedrijo pod milim nebom. Do 80%' poslopij ni več za rabo. Javno časopisje slovansko in nekateri Dunajski veliki listi pozivajo občinstvo v pomoč bedni Ljubljani, razni zasebniki pa so darovali ali nabrali uže več tisoč goldinarjev. Mnogo rodbin je pobeglo iz Ljubljane, ker se potres, da si redkejši in slabejši, ponavlja vedno še. Finančno ministerstvo je priposlalo 25.000 gld., katere so uže razdelili, baš tako onih 15000 gl., katere je daroval cesar. Dne 22. t. m. bil je na Dunaju sestanek pomočnega odbora za Ljubljano. Shodu so prisostvovali razni drž. poslanci, njim na čelu predsednik poslanske zbornice baron Chlumecky. Začasni predsednik shodu je bil dvorni sovetnik uuklje. Isti je v lepem govoru zval v pomoč cesarju in državi vedno zvestim, sedaj po elementarni nesreči težko prizadetim Kranjcem. Pomočili odbor si je izvolil predsednikom grofa Hohenwarta. — V Ljubljani sami se je osnoval pomočni odbor, kateremu je namen pospeševati pomočne akcije. V tem odboru so meščani obeh slovenskih strank in tudi nekateri Nemci. — Minister za notranje posle je uže odredil, da prične nabiranje milodarov po vsej Avstriji, državni zbor pa je soglasno odobril korake v podporo kranjski deželi, kakor sta jih predložila poslanca Hohenwart in Schwegel. — Koncert ki ga je priredila „Slovanska Čitalnica v Trstu" dne 20. t. m. v prid Ljubljani, vrgel je čistega prihoda 1.100 koron. b) ostali slovanski svet. Državui zbor. Dne 23. t. m. se je začelo nadaljevanje letošnjega zasedanja v zbornici poslancev. Takoj začetkom seje so pooblaščenici glavnih strank koalicije stavili predlog nujnosti, naj vlada hitro in natanko preišče škodo, provzročeno po potresu v Ljubljani in na Kranjskem, ter. naj stori vse potrebno za podeljenje izdatne pomoči. Nato je stavil bar. Schwegel nujni predlog, da se oprostč za 25 let vsakega davka vsa nova zidanja v Ljubljani in v bližnjih okrajih, in da se v obče olajšajo davčna bremena poškodovanim poslopjem. Grof Hohenwart in bar. Schwegel sta potem utemeljevala omenjene predloge. Notranji minister markiz Bacquehem je razložil, da je vlada uže začela zvrševati svojo zadačo, in da stori, kar bode potrebno, i nadalje. Jako iskreno so razkladali bedo tudi poslanci dr. Russ, Kušar, Klun, Ferjančič. Posl. Vošnjak je priporočal vladi, _ naj da podpore tudi za poškodovane cerkve na južnem St irskem Mladočeh dr. Engel je izjavil, da pomoč bode sicer dohajala od zasebnih ljudij, a tu da je potrebna tudi velika državna pomoč. Se celo posl. dr. Foregger, veliki nasprotnik Slovencev, je priporočal obilo podpore, ter je rekel, da nasproti taki katastrofi je umeven le jeden jezik, t. j. jezik človečnosti. Tudi vit, posl. Jendrzejo\vicz je v imenu ga-liškili zastopnikov izjavil, da hočejo glasovati za predlog Hohemvartov in Schwegelnov. Tako je vsa zbornica jedno-glasno sprejela predloge nujnosti. Poljaki so v koaliciji, in to pot jim ni bilo treba poštevati Rusije; zato je zmagala tudi pri njih človeška stran. Nadaljevala se je razprava o davčni reformi. Dr. Kaizl pa je v imenu tovarišev stavil predlog nujnosti, da se izreče vladi nezadovoljenje radi postopanja vlade glede podržavljenja zasebnih železnic. Trg. minister je namreč naznanil, da za sedaj preneha vsako pogajanje zaradi podržavljenja, tudi radi tega, ker madjarska vlada ne so-glasuje za podržavljenje južne železnice. Dr. Kaizl pa je kazal na razna protislovja, ki so v sedanji in predveliko-uočni izjavi trg. ministra grofa Wurmbranda, in je so-sebno kazal, da je dalo postopanje tega ministra tudi povod borznim špekulacijam. Minister ITener je zagovarjal vlado, no dejstvo pa le ostane, da vlada ni bila srečna niti pri tej važni gospodarski akciji. Kaže se, da je zmagala židovska visoka financija nad namerami o podržavljenja velikih železnic. Ceškoslovauska narodnopisua razstava. Ako za dobe prihodnje narodnopisne razstave v Pragi še ne bode odpravljeno izjemno stanje, bodo vendar dovoljena zborovanja strokovnjakom in pa narodopisnim, pevskim, so-kolskim. učiteljskim ter gasilnim društvom. Izključena so le politiška zborovanja, a tudi pri ostalih društvih so zabranjeni politiški govori. Vlada stavlja društvom jedini uvet, da bodo udeležniki zborovanj pozvani osebno, ter da se vsak udeležnik izkaže z osebno legitimacijo. Izven prostora, določenega za razstavo, pa v Pragi ne bode dovoljeno nikakoršno zborovanje. — Predsednik narodnopisne razstave grof L ižansky in pa član odbora Lubor Niederle sta dalje časa v interesu razstave popotovala po Moravski, kjer sta obiskala razna mesta in pridobila mnogo zanimivih predmetov za razstavo razne historiške dragocenosti neprecenljive vrednosti. Literarni odsek češko - slovanske narodopisne razstave-v Pragi namerja izložiti na razstavi najvažnejša in najzanimivejša dela češke književnosti vseh časov, zajedno pa priredi kolektivne razstave, tičoče se najznamenitejših pisateljev sedanjosti, v kolikor so dotična dela značilna za češko narodno življenje. Tu si bode odbor vpošteval izmed pisateljev sedanjosti v prvi vrsti dela Dobrovskega, Kramerija (Kramerius), Jungmanna, Kollafa, Celakovskega, Pressla, Purkvnčga, Šafafika, Palackega, Havlička, Nem-cove, Erbena, Sušila, Nerude in Halka. Odbor prosi zatorej vse te. ki imajo kak rokopis, pismo, fotografijo ali kak drug spomin na jednega omenjenih pisateljev, ali katerega koli drugega češkega pisatelja, da izvoli dotični predmet posoditi odboru za dobo razstave. Mladocehi in naprednjaki. Te dni je bil mladočeški poslanec dr. Engel na shodu v Beneševi, kjer je govoril o delovanju mladočeških poslancev v državnem in češkem deželnem zboru. Na vprašanje, kako stoji mladočeška stranka nasproti naprednjakom (omlaclinovcem), odgovoril je dr. Engel, da po njegovem mnenju ne bi bilo koristno, da se ustanovi nova stranka, vsakomur pa je svobodno, da v mladoceški stranki razvija svoje nazore in dobiva večino za nje. Konečno ]>a je vsak dolžan priznati ustanovljeno vodstvo stranke ter brezuvetno pokoriti se disciplini, kajti drugače bi stranka prestala biti stranka. Na ta način stranka more vsprejemati posamičnike, ki vspre jemajo njen program ter se obvežejo, da bodo uvažali vsa pravila stranke. Ne more se pa dovoliti posebna stranka v stranki. Kar se dostaje prihodnjih volitev, bode se mladočeška stranka ravnala po volji svojih volilcev. Ako bi isti hoteli v posamičnih okrajih postaviti kandidata naprednjaka, ne bode nihče oviral izvolitve. Proti poljskemu klubu. Levovski „Dziennik Polski" je sedaj ostro obsodil delovanje poljskega kluba, očitajoč mu sebičnost in malomarnost. Med ostalim pravi „Dz. 1'.", da se mora priti iz zapisnikov sej poljskega kluba do osvedočenja, da so seje tepa kluba živahne le tedaj, ko je treba razpravljati o predmetih, ki so v korist vele-posestvu, ali pa kedar se razpravlja o žganju in petroleju. Kar pa je izven teli stvarij, to vse je „dolgočasno", in to poslušajo člani kluba samo zaradi tega, da se ne more reči, da niso poslušali. — Svojo obsodbo zaključuje „Dz. I'." s pozivom, da je res uže skrajni čas, da se bavi s tem poljsko novinstvo. Poljski klub da postopa povsodi tam, kjer ne najde svojih interesov, kakor ravna mačeha z otroci, ki niso njene krvi. Poljak — proti poljskemu gimnazij». Pred kratkim je objavil prof. dr. Molin (Poljak) v Tešinskem „Nowym Czasu" članek, v katerem trdi na podstavi narodopisnih odnošajev, da „takozvani Poljaki" v Sileziji, ki so uže več stoletij ločeni od celokupnega naroda poljskega, so mnogo bliži Nemcem, nego pa Poljakom. „Poljaki" v Sileziji da nadkriljujejo poljski narod v omiki vsled vpliva superijorne (!) nemške kulture. To ljudstvo da zatorej ne potrebuje poljskega gimnazija. Kar je izrekel ta Poljak očitno, kaže le na obča dejstva poljske žlahte ; poslednja politikuje uže stoletja za „superijorno" zapadno kulturo. Ogersko. Preganjanje Romunov na Ogerskem. Ogerski Romuni nabrali so lepo vsotico denarja za spomenik pok. svojemu vodji Jotthu. Ogerska vlada pa je nedavno ukazala, da se zapleni v ta namen nabrani denar, in da se tožijo nabiralci zaradi „veleizdaje" (!), češ, da znaci nabiranje za spomenik „hujskaču" .Touhu „napad na ogersko domovino". V kratkem pride torej zopet več romunskih rodoljubnih učiteljev pred madjarske porotnike zaradi -izdaje ogerske domovine ! Slovaški mladini so v Mijavi prepovedali celo nedolžno glediščno predstavo, češ, da je opasna madjarski narodnosti Ogerska vlada je v najnovejši čas zabranila vhod na Ogersko mnogim romunskim listom kakor: „Vointa Craiovei", „Curierul Roman", itd., potem brošuri „Les Romains de Transylvanie". Za narodno organizacijo Slovakov. „Narodnie No-vinv" poživljajo svoje sorojake, da si osnujejo slovaško kulturno društvo, kajti vzrok društveni in politiški bêdi Slovakov je v tem, da niso organizovani. To društvo naj bi vršilo svojo zadačo s tem, da poučuje Slovake o deželni in občinski avtonomiji ter o narodnostnih pravih. ..Kulturno društvo" naj bi tudi vzbujalo narodni ponos Slovakov, osnovalo čitalnice in podporne blagajne, prirejalo predavanja in veselice ter nastojalo v obče, da si pridobi slovaški jezik svojo veljavo i v salonih ter da bode smatran jednakopravnini v komitatih in pred sodišči. Sa zagrebacke univerze, l pisivanje za drugo polu-godište odpočelo je dne 1!). t. m. -— Univerza u Lillu u Francezkoj pozvala je „Zastavu", da odpošlje nekoliko izaslanika na proslavu nekih vi.ših učevnih zavodah i univerzah, koja če proslava trajati nekoliko dana o Dn-hovima. Odbor tamošnji zajamčuje izposlovati popustne karte u francezkoj državi i točan putopis. O toni če odbor „Zastave" otllučiti kod budučeg zasjedanja. — Na crnoj ploči razpisana su dva natječaja i to : 1. Tko rieši najbolje zadaču : „Nauka o medjunarodnoj intervenciji", dobiti če nagradil od 50 for. iz zaklade Anke pl. P>resztyensky rodj. Stefaničeve. — ~2. Tko rieši najbolje pitanje: „Ekonomična i socijalna važnost skupnogospo-darstvenih organizacija", dobiti če jednogodišnje kamate od hrv. slav. zemljo-razteretnice od 500 for. iz zaklade pok. opata i kanonika Franje Huszara. Natjecati se mogu za obadvie radnje samo Hrvati, a razprave se iniadu podnieti do 1. lipnja t. g. rektoratu. Stavoljub Magdi v. O položaju na Hrvatskem. „Munchener Allg. Ztg." je objavila zanimiv članek o položaju na Hrvatskem, i lanek naglasa, da ogersko-hrvatska pogodba (nagoda) nikakor ne jamči Hrvatski onega stališča, katero je bil označil hrvatski ban z besedami: „Regnum regno non praescribit leges". Ban Khuen-Hedervarv si je pridobil popularnost na Ogerskem s tem, da je zatrl hrvatsko opozicijo. A kljubu temu doživel je velik nevspeh, ko so ga minolo jesen pozvali v Pešto, da sestavi novo mini-sterstvo. Ogri so mislili, da more ban Khuen storiti z ogerskimi strankami isto, kar je storil s hrvatskimi. Vendar pa je grof Khuen-Hedervarv „mož bodočnosti", kajti on je jedini državnik, ki zna ogersko in hrvatsko. Poleg tega pozna dobro politiške razmere Ogerske in je tudi poučen o narodnostnih odnošajih kraljevine. BanftV da se ne obdrži dolgo na krmilu, in potem pozovejo grofa Khuena v tretjič, da sestavi ministerstvo. H koncu govori člankar o sporu med Hrvati in Srbi in trdi, da so Srbi jedro banove stranke na Hrvatskem. Kaj je Bosna ? „Obzor" priobčil je pod tem za-glavjem dopis „bosenskega Hrvata", v katerem se razpravlja o vprašanju, zakaj avstro-ogerska vlada ne da Bosni njenega pravega diplomatiškega naslova. Bosna je po svojej zgodovini starodavna kraljevin i, a dandanes mora se ji vrniti ta naslov, ki ga je izgubila pod turško upravo. Zelo čudno je, pravi dopisnik, da nekdanja pokrajina bosenske države kralja Stjepana Tvrtdka I. današnja Srbija — svoj naslov „kneževina" menja v ,.kraljevino", v tem ko Bosna nuna nikakoršnega naslova. Vse državne uredbe nazivljajo se jednostavno „bosensko-hercegovske", namesto da bi se imenovale „kraljevske" bosensko hercegovske. Dopis zaključuje z nasovetom, da naj bi domačini odpravili v tem smislu prošnjo na Nj. Veličanstvo cesarja in kralja. Srbija. Z nečuvenim nasilstvom o „volitvah" zagotovila si je srbska vlada večino v skupščini. „Izvoljenih" je 140 naprednjakov (ministerijalnih pristašev), 30 liberalcev in 3 radikalci. V tem razmerju ima vlada na razpoloženje 10 glasov, vključno onih (¡0, ozir. 40 zastop., katere imenuje korona. —• Ruski car je dovolil knezu Arzenu Karadjordjeviču, ki služi v ruski vojski, začasen dopust. To dejstvo je vzbudilo na Belgrajskem dvoru veliko vznemirjenje, kajti bojijo se, da hoče Karadjordjevič v oci-gled kritičnega položaja v Srbiji svobodnejše gibati še ter da stopi na čelo antidinastiškemu gibanju v Srbiji. Kdo da je prav zmagal pri sedaj zvršenih volitvah v Srbiji, kaže najlepše poseben članek prvega judovskega Dunajskega lista, ki hvali sedanjo vlado in nove napred-njaške poslance. Drugega pojasnila ni treba, dasi listi liberalne in radikalne stranke razkrivajo dan na dan škandale, ki so se godili v 7. dan aprila st. st. v Srbiji. Skupština se je sezvala ne v Belgrad, temveč v Niš. Kraljica Natalija dojde 10. maja v Belgrad, in se bode mudila v Srbiji nekaj tednov. K otvorjenju „Nord-Ostsee-kanala". Iz Berolina poročajo, da bode pri slovesni otvoritvi tega prekopa dne ■20. junija t. 1. zastopanih 13 držav (izven Nemčije), katere odpošljejo k slavnosti okolo 50 ladij. S temi la-ladijami pride v Kiel 12 admiralov, 750 častnikov in 16.000 mornarjev. Nemčija odpošlje k slavnosti 28 ladij s 374 častniki in 5000 mornarjev. Rusija in Crnagora. Te dni je odpotovalo iz Moskve več odsluženih podčastnikov v ČrnogOro. Ti častniki imajo zadačo izvežbati črnogorsko vojsko. Rusija. Ruske financije. Ruski „Vestnik financov" objavlja blagajniški izkaz državnih dohodkov in izdatkov izza leta 1yooMirp Heglih. Izhaja dvakrat na mesec in stoji 20 din. EajiKauc.Ka I^upui^a. znamenito pesniško delo kneza Nikole I., dobiva se sedaj v drž. tiskarni na Cetinju po (JO kr., na finem papirju po 1 gld,; potem »CKyn.r.eHe ujecMe" po 80 kr.; ., UjecHiiK u Biuia" po 70 kr. O CpncKO-MaljapeKOMc npujaTe.Mreij. Pod tem naslovom je zbral Jovan Gjorgjevič svoje članke v brošuri, s katerimi dokazuje, da Srbi v Madjarih niso imeli, nimajo in ne bodo nikdar imeli pravih prijateljev. Zato tudi obsojuje, da je bilo šlo lani Belgrajsko pevsko društvo v Budapešto bratit se z Madjari. Listnica uredništva. Gospod X. v Mariboru. Čudite se, da je poseben Mahničev listič, ki izhaja v Gorici, potem pa „Slovonec" za njim ponatisnil iz 13. št. „Slov. Sveta" poročilo o „beloruskem nadškofu Gjorgiju Konisskem", z namenom, da bi zopet oba lista ovajala „SI. Svet". Mi se temu nikakor ne čudimo; saj leta in leta preže latinizatorji, da bi dobili kak stavek ali odstavek v „SI. Svetu", da bi ga i nadalje črnili kot list, ki deluje za razširjenje panslavizma in pravoslavja. Koliko vprašanj smo jim uže postavili, a na nobeno niso odgovorili. Lani smo jih pozvali, da n;ij prevzamejo latinizatorji zadačo, da bi si zapadni Slovani pridobili zopet cirilometodijski obred o uniji i Rimom ; potem da mi takoj odstopimo. Molčali so in tako inorajo molčati na vse naše postopanje, a to jih peče in zato iščejo, da bi vsaj s pretvezami slepili še nadalje slovensko občinstvo. Taki so falzifi-katorji tekstov in mislij drugih; v tem jih ne prekosi niti prebrisano židovsko novinstvo. Naši čitatelji pa uže tako vedo, pri čem da so Slovenci z latinizatorji. Saj, če kdo, delajo najbolj oni za pravo-slavje, ali, kar je še iiujše, za — protestantizem, v dobi, ko se papež Leon XIII. trudi in trudi, da bi poravnal stara navskrižja med pravoslavjem in Rimom. „SLOVANSKI SVKT" izhaja vsako soboto na 8 straneh, slučajno s prilogami. Stoji za vse leto gld. 5, pol leta gld. 2.50, četrt leta gld. 1.25. — _Za učitelje, uclteljice in dijake za vse leto 4, za pol leta 2 in za četrt leta 1 gld. — Posamično številke pri upravništv« po 8 kr. Zunaj Avstro-Ogervke na leto 6 gld. 50 kr. — Insorate sprejema upravništvo. — Naročnina, reklamacije in vsakovrstna pisma naj s« pošiljajo F. Podgorniku t Trstu (ulica Molin grande, št. 2). Izdajatelj, lastaik in odgovorni urednik : Fra» Podgoriik. — Tisk tiskarae Dolenc.