206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.
Entered as second elass matter at the Post Office Dept. Ot'*wa.
Za eno leto ........................ $2.00
Za pol leta ........................ 1.25
Za ZDA........................... 3.00
V .
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
Vol. 2. No. 43.
Priče 5.
TORONTO, ONTARIO PETEK, 14 JANUARY, 1944
Cena 5c.
Leto 2. štev. 43.
NAPREDEK ZAVEZNIŠKE ARMADE V ITALIJI
Tisoči zavezniških bombnikov so v zaporednimi poleti nad Nemčijo vrgli na tisoče ton bomb. Prizadeta so industrijska mesta vključno Berlin..
Zavezniška armada po zavzetju Ortona, se stopnjema približuje važnemu mestu Cassino, katero pa napram poročilom je že evakuirano z strani nacističnih sil pred bojaznijo da ga zasede zavezniška armada.
Peta Britsko-Ameriška armada katera že nekoliko dni napada nacistične položaje ob omenjenem mestu Cassino, pravi general Mark W. Clark, da je slednje mesto precej močno utrjeno in se sovražnik srdito upira, da zadrži svoje položaje.
Dočim osma britska armada ki vodi akcije ob obrežju Jadranskega morja se pripravlja za napad proti pristanišču Pescara.
V zadnjih nekoliko dni na tisoče zavezniških bombnikov je sodelovalo v bombardiranju nacističnih industrijskih mest vključno Berlin. Neki komentator je izjavil, če bodo obiski zavezniških letalcev ponavljali z tako činkovitostjo na Berlinom, do konca marca bo mesto v ruševinah.
Zadnjo sredo je ameriška zračna armada z 700 bombnikov izvedla en najmočnejši zračni napad nad industrijskem mestom Oschersle-ben, Halberstadt in Bruns-vick. Poročilo trdi da so ameriški letalci ob tej priložnosti pobili nad 130 nacističnih letal, sami so pa izgubili 59 bombnikov.
Zavezniški letalci so v pomoči Narodni Osvobodilni
armadi ob Jadranskem obrežju. Iz glavnega stana Maršala Josip Broz (Tito) poročilo pravi, da so zavezniški letalci izvedli nekaj krat polet ob jadranskem o-brežju in bombardirali nacistične položaje Reko in druga otočja, ki so jih zasedli nacisti v zadnjih nekoliko dni prizadevajoč si odrezati pot dobavam pomoči Narodnj Osvobodilni in Partizanski armadi.
ODGOVOR VSEM NAŠIM TEKMOVALCEM
Windsor — Cenjeno uredništvo Edinosti! Prilagam denarno nakaznico v znesku $553.00 na račun naše kvote v Windsorju. To vsoto smo zbrali na Koncertu, kateri je uspel moralno in tudi gmotno.
Naj tem potom izrečem zahvalo vsem, Slovencem ter tudi bratom Hrvatom in Srbom, ki so se udeležili koncerta in z tem tudi gmotno pomagali k skupnemu uspehu na račun naše kvote! Enako zahvalo pevskim društvom, tamburaškim zborom in našim pevcem in pevkam iz Clevelanda in Detroita.
Našim tekmovalcem v
Icem v Su-dbury, Timminsu in Vancouverju pa le prijateljski opomin k pospešitvi aktivnega dela za prvo mesto za prvi Slovelnski tednik — Edinosti! NICK GRABRIJAN, blg.
ORRAVNAVA ZARADI UKRAJINSKIH DELAVSKIH DVORAN
Toronto — Zadnje dni tukaj se je vršila obravnava glede povrnitve Ukrajinskih delavskih dvoran pravim lastnikom. Raspravo je vodil takozvani varuški odbor (costodian of alien proper-ty) za lastnisko pravico ino-zemcev.
Zaslišanih je bilo več članov organizacije Ukranian Labor and Farmer Temple Assosiacion, kakor tudi nekoliko detektivov, ki so izv-deli prepoved dvoran takoj v pričetku vojne in pri tem zaplenili knjižnico vsled če-ga je nastalo večje nezadovoljnost in pritožbe z strani uglednih oseb v javnem u-dejstvovanju. Nekateri so primerjali tak akt podoben v fašističnih državah, kajti detektiv Mann, je priznal da so knjige vničene.
Branilec Mr. Arthur Roebuck, odvetnik, je vprašal o m e nj e n e g a detektiva: "Ali ste zavedali se da je vničena knjižnica vsebovala razna dela Shakspe-are; Robert Burns; Dostoivi-jevski; Puškin itd"? Detektiv Daniel Mann je odgovoril : "Nisem se zavedal te resničnosti". Nadalje v pra-šanje je sledilo :"Ali ste naredili kakšen spis o zaplenjenih knjiiah"? Nisem je odvrnil detektiv. "Ali ste izdali ukaz da se knjige vni-čijo"? "Ne gospod — nisem izdal ukaza", je bil odgovor.
Napram prejšnim pričam knjižnica je vsebovala nad 3.000 knjig v vrednosti $3. 500.00, je izjavil odvetniški branilec.
Toda ■ detektiv Daniel Mann je pričal, "češ. delovanje omenjene organizacije je bilo komunistično in da tudi knjižnica ni vsebovala drugega, kakor komunistično literaturo", če sodimo na vprašanje detektivu z strani branitelja, tedaj je njegovo pričevanje celo smešno ozirom, da ni sestavil spis zaplenjenih knjii, katere so bi-
le v knjižnici ki se jih lahko dobi v vsih drugih knjigarnah na prodaj.
Asosiacija za civilne svobodščine je zbrala nad 263. 000 podpisov od raznih slojev ljudstva, organizacij in društev v deželi z namenom podkrepiti zahtevo povrnitev delavskih dvoran, pravim lastnikom, ki so bile zaplenjene v pričetku vojne. Vodja unijskega pokreta Trade and Labor Concil, J. W. Buckley, je izjavil, da organizirani unijski delavci zahtevajo povrnitev dvoran. Enako je izjavil Russel Har-vey, kanadski predstavnik unijskega pokreta A. F. of L. Rev. John Frank of Holy Trinity Anglican church, je izjavil naslednje: "Osebno smatram da je dvorana bila kulturno središče Ukrajincev, njihnih otrok ter je olepšala njihovo narodnost kot celoto". Dočim je dr. Co-burn naglasil vsled zaple-njenja knjižnice, kot vlom ali pa neumnost.
Torej kakor razvidno na obravnavi je bilo več uglednih oseb zaslišanih in so razen seveda detektivov ki so izvršili ukaz zaplenitve, za-goarjale povrnitev dvoran lastnikom. Skrajni je čas, da se reši to vprašanje zaradi principa kulturnosti in demokracije.
NENAVADNO IN NEVERJETNO
Pregled bojevitih črt proti fašizmu
Rdeča Armada prodira k zapadnim mejam Sovjetske Ukrajine, Belorusije in Besara-bije. Nacistične sile odstopajo na južni in severni bojni črti. Dozdeva se da je Dnjester reka prva močnejša zaslomba nacističnim silam.
Rdeča Armada je zadnjih nekoliko dneh pognala nacistične sile preko takozvane "poljske meje" ob Sarny-Kovel železnici in se nahaja nad 40 milj v notrajnosti ozemlja zapadne Belorusije in Ukrajine.
Oddelki generala Nikolaja P'. Vatutin. so bliskovito izvedli napad na nacistične položaje v okrajih Sarny-Rovno in Kovel, ter pode nacistične odstopajoče sile brez presledka. Na več krajih so do včerajšni "nepre-amgljivi" Fritci, zapuščali ne le orožje, vojno opremo in na tisoče mrličev ter ranjencev, .ampak tudi polne kotle hrane na ognjiščih.
Dokler oddelki generala Vatutina prodirajo južno zapadno in severo-zapadno od Kijeva ter se približujo zapadnim mejam sovjetske Zapadne Ukrajine in Belorusije, so oddelki generala Konev ob Krivoirog proti Bug in Dnjester reka, oziroma meje Besarabije. Enako
Junaški primer naših partizank
Nekje v Italiji — Edward Kenedy dopisnik za Assosi-.ated Press, podaja kratko poročilo o nemški vojni operaciji proti jugoslovanskih ljudskih bojevnikov, vključno žena.
Omenjeni dopisnik pravi, da so Nemci okupirali otok Korčula na Dalmatinskem obrežju Jadranskega morja, pod ceno nekoliko stotin mrtvih in celo 200 jih je potopljeno predno so uspeli zavzeti otok.
O borbi za otok pripoveduje Kapitan Bogdan Peco-tič, 13 Dalmatinske brigade Narodne Osvobodilne armade, vključujoč 100 žena partizank naslednje:
"Pričakovali smo napad, ker so Nemci pripeljali 12 težkih topov ob Dalmatinskem obrežju. Po topniškem streljanju ki je trajalo precej času, zagnalo se je 20 nacističnih skupin od 70 do 120 mož vsaka posebej in z tankom v zato pripravnih čolnih. Uspeli so sicer pristati v Banja, toda ta kraj smo minirali. Ko so pristali kakih 100 vojakov je odšlo v zrak. Zatem so naskovali z tanki in predno sem bil ranjen, štiri tanka sem zaustavil z protitankovsko puško. Zaeno so pa posebno se izkazale naše Partizanke, ki so metale ročne bombe na Nemce.
na severu-zapadu Vitebsk-Polosk železniški progi prodirajo pa oddelki generala Bagrani in se približujo mejam Baltiških Sovjetskih republik.
r
SOVJETSKA UNIJA ODGOVORILA POLJSKI VLADI
Moskva — Moskovski radio je objavil odgovor sovjetske vlade glede bodočih meja med Poljsko in Sovjetsko Unijo.
V odgovoru pravi: "Sovjetska Unija smatra Zapadno Ukrajino in Zapadno Be-lorusijo delom Sovjetske U-nije. Kraji, kjer je pretežna večina ukrajinskega ali beloruskega naroda, bodo pripojeni Sovjetski Uniji, dokler bodo kraji kjer so v pretežni večini Poljaki, po želji slednjih pripojeni bodoči Poljski".
Kratek in jasen odgovOr!
Povprečno računa se, da je Rdeča Armada napredovala v sedajni ofenzivi okrog 17 milj na dan. Na tisoče mest in naselj je osvobojenih na raztegnjeni bojni črti od črnega morja do baltiških sovjetskih republik. Zaeno pa na tisoče pobitih nacističnih vojakov in častnikov ter ogromna vojna o-prema je zaplenjena. Najboljši primer bi bil nacističnih izgub da je od 208 nacistične divizije od 15.000 mož ostalo komaj 550 pri ži-vlenju, je izjavil general Be-.armann. To je pa najboljši dokaz kako je Rdeča Armada z preračunanimi udarci zdrobila odpor nacističnih sil na celi bojni črti. Nacistični krogi v svoji zbeganosti so sicer priznali da je precej črna usoda za njihove sile na vzhodni bojni črti. Upati pa je, da bo ostala za vedno črna v povesti narodov in človeštva.
SEDMA NACISTIČNA OFENZIVA V JUGOSLAVIJI
London Napram poročilom z dne 12 tg. m., nacistične sile vred z silami narodnih izvržencev, Rupnika, Nediča in Paveliča, so pod-vzele že sedmo ofenzivo proti Narodni Osvobodilni in Partizanski armadi.
Iz glavnega stana Maršala Tita poročilo trdi, sedma nacistična ofenziva je priče-Ua z posebno nalogo, to je, vničiti sile Narodne Osvobodilne in Partizanske armade ter z tem utrditi položaj v Jugoslaviji proti zavezniške invazije bodisi preko Balkana ali pa drugje v Evropi.
Kot odgovor na sedmo nacistično ofenzivo v Jugoslaviji, narodi Jugoslavije navdahnjeni neizmernim dose-
Borba je trpela precej času in nacistični napadi so bili uspešno odbiti drug za drugim. Toda proti premoči v orožju in vojaštvo, smo bili prisiljenj odstopiti iz otoka potem, ko je sovražnik pretrpel precejšne izgube v moštvu in tudi vojni opremi. Na naši strani so bile neznatne izgube", dodal je Kapetan Pecotič.
Kakor razvidno so se partizani srečno rešili iz Otoka Korčula, kateri meri nekih 40 milj v dolžino in je oda-ljen miljo od Pelješac polu-otoka ob Dalmatinskem o-brežju.
dajnim junaštvom in vztrajnostjo, so še bolj tesno zbili svoje narodne odporne vrste in pripravni na naj odločnejše bitke.
Iz najnovejših poročil se trdi, da se v Jugoslaviji nahaja zelo ugleden vojni veteran, Kanadčan iz Toronta. Poročilo zaenkrat neomenja njegovega imena, toda poudarja, da je zelo popolarna osebnost posebno v Sloveniji. Znano je o njemu le toliko, d,a je rojen v Torontu in se je boril Uri Vimy Ridge nekje v Franciji v letu 1917. V Jugoslaviji se je pa izkazal zelo sposobnega veščaka v vojnih operacijah in hrabrega v borbi proti sovražniku.
Medtem je naznanjeno, da je Miha Krek, znan nasprotnik Narodne Osvobodilne armade in Maršala Tita, imenovan po ubežni vladi v Cairo, jugoslovanskega predstavnika v zavezniški komisiji na Sredozemlju. Zadostuje nam da vemo kdo je Miha Krek le to, da je zvest hlapec ubežne vlade.
Tudi kvizling Nedič noče biti zadnji. Namreč poslal je kralju Petru poslanico v kateri je izrazil svojo vernost, toda pripomnil, da naj nesodeluje z Maršalom Titom, tembolj z njim "resnim srbskem patriotom". Kakšen odgovor je dal kralj Peter, ni znano.
MARŠAL TITO JE NASLOVIL OPOMIN VOJAKOM IN ČASTNIKOM NA STRANI SOVRAŽNIKA
Proti ogromni premoči nacističnih sil, Narodna Osvobodilna armada je odstopila iz Banjaluke. Toda njen položaj je ostal neizmenjen in je na več krajih napredovala.
London — Maršal Narodne Osvobodilne armade, Josip Brozovič (Tito), je naslovil zadnji opomin Hrvatom, Srbom in Slovencem, kateri se bore na strani okupatorskih sil, da preidejo na stran Narodne Osvobodilne vojske in zavzemejo svoje mesto v borbi za svobodo in neodvisnost domovine.
Njegov poziv se enako na naša na jugoslovanske častnike ; podčastnike in vojake, kateri se nahajajo v službi okupatorjev ali pa v takozvani vojski Paveliča, Nediča in Rupnika. Poziv se glasi, da se brez odlašanj.a priglasijo najbljižji oblasti Narodne Osvobodilne Vojske.
Maršal Tito, je v svojem opominu posebej poudaril, da je to zadnja priložnost vsim častnikom in vojakom na strani sovražnika, da se ga odrečejo in obenem pridružijo svojemu narodu. Stati na strani sovražnika in voditi borbo proti osvobodilne vojske, pomeni podaljšati suženjstvo svojega naroda in domovine, častnikom, k?,r teri bodo napustili sovražnika ali pa vrste narodnih izvržencev, je zajamčena njihova častniška stopnja v Narodni Osvobodilni armadi.
Poročilo iz glavnega' stana Maršala Tita o vojnih akcijah pove naslednje: "Krvava borba ki je trajala teden dni, se je vodila pri Ba-njaluki. Proti premoči motoriziranih in tankovskih oddelkov sovražnika, bosanske edinice Narodne Osvobodilne Vojske so odstopile iz Banjaluke potem, ko so izvršile svojo nalogo. V borbi
za Banjaluko, sovražnik je pretrpel precejšne izgube, namreč 680 ubitih, 700 ranjenih in 72 vjetnikov in častnikov. Zaplenjena ali pa vničena tudi večja količina vojne opreme in vojnega materijala.
Peta bosanska brigada je tekom zadnjega tedna zavzela Bosansko Gradiško in v tej borbi vničila sovražnikov garnizon. Zaradi pomanjkanja dinamita, se je posrečilo sovražniku poslati pojačanja preko mostu čez Savo in spet zavzeti Gradiško.
Isto poročilo dodaj e, da so se vršile krvave bitke v centralni Bosni, izmed Tesliča in Doboja. Okupatorske sile si so prizadevale vse v svoji moči probiti bojno črto na tem kraju, katero drži 24-ta divizija Narodne Osvobodilne Vojske. Nemci so vrgli v boj takozvano Princ Eugen divizijo, katera je v prvem spopadu izgubila nad 100 vojakov in častnikov. Tudi pri Travniku je uspešno odbit sovražnikov napad.
Novo Mesto v Sloveniji, je spet postalo žarišče krvave borbe. Slovenski oddelki Narodne Osvobodilne Vojske, so obkolili Novo Mesto in z tem sovražnikov garnizon. Tudi v drugih krajih v Sloveniji, posebno na Primorskem, so bile večje borbene akcije.
Posebno nacistični okupatorji pritiskajo v Dalmaciji z namenom zavzeti obrežje Jadranskega morja in z tem omejiti dobavam pomoči od zunaj, Narodni Osvobodilni armadi.
PURIČEVA VLADA UMIRA, PRAVI PROF. FURLAN
London — Prepričanje je, da bo Jugoslavija popolnoma osvobojena v letu 1944 v glavnem z svojo lastno armado., je izjavil v intervju "prekomorske časopisne a-gencije (ONA), prof. Boris Furlan, bivši jugoslovanski minister za prosveto in sedaj predsednik prednedavnim vstanovljenega odbora Združenih Južnih Slovanov v Angliji, za podpiranje O-
Pred nekoliko dni je naznanjeno iz Berlina, da so fašistični krogi priznali statut Titove .armade po Mednarodnem sporazumu, kar pomeni da se smatra vjetnike Narodne Osvobodilne i n Partizanske armade, kot regularno vojsko.
Kako da so naznanili kaj takega fašistični zločinci v Berlinu, ni težko doumeti, ker vemo, da je precejšne število nemških vjetnikov v rokah Narodne Osvobodilne armade.
Pogled na Novo Mesto, katero so vničili fa šistični razbojniki.
Kompanija lahko plača delavcem počitnice
Otawa — National War Labor Bord je sporočil Ford Motor Co. v Windsorju, da odobri plačo za en teden počitnic, za one delavce, kateri so vposleni v tovarni eno leto. Počitnice naj bi. bile plačane napram mezdni lestvici dotičnih delavcev.
Gornji sklep National War Labor Bord je nasledil po neprestanem posredovanju United Automobile Workers Unije (CIO), katera je poleg tega naslovila apel na oblasti š zahtevo, da delavci dobe teden dni počitnic na leto z plačo. Podrobnosti glede tega se bodo rešile izmed unije in kom-panije, na kar bodo poslane na odgovorne oblasti za končno rešitev. Računa se, da se omenjena zahteva na naša na 14.000 delavcev in delavk.
Kompanija se upira tej zahtevi pod raznimi izgovori, češ da bodo počitnice kot posledica manjše proizvodnje in tudi da bodo znašale okrog 500.000 dolarjev.
Vodja avtne unije pravi da kom. lahko plača počitnice. dočim bodo delavci pospešili proizvodnjo po počitnicah.
svobodilneia gibanja v Jugoslaviji.
Nadalje prof. Furlan je dejal, pričetni uspeh v tem oziru se je dosegel v formiranju Narodne Osvbbodilne vlade, kateri načeljujeta dr. Ivan Ribar in Maršal Josip (Tito) Brozovič, katera sta kot sposobna voditelja predvidela ne le politično dale-kosežnost, tembolj politično razumevanje naroda Jugoslavije.	•
Prvi korak ki ga je podv-zela provizorična vlada dr. Ribar in Tita, je naredil v par dneh več, kakor so vse jugoslovanske vlade v zadnjih 23 let z tem, ker je položil fund*amenta.lne pogoje bodočnosti jugoslavanskih narodov.
Provizorična vlada je rešila precej in neštetokrat de-batirano vprašanje, federacij in enakopravnosti različnih narodov sestavljajoč Jugoslavijo. To je pa največja dosega dodal je prof. Furlan, celo zdaj v neverjetnih naporih ljudstva v zadnjih dve leti borbe, izražajoč z tem da se bori za dejansko demokracijo pod vodstvom Osvobodilne Fronte, katero je dosegel že zdaj v vojni dasi vemo, da ta ne-obstoja v državah ponosnih na svojo demokratično povest.
Prof. Furlan je nadalje izjavil, na podlagi poročil ki jih je dobil Združeni odbor Južnih Slovanov v Londonu, ogromna večina Jugoslovanov v zunajnem svetu, podpira Ljudsko Osvobodilno gibanje.
Na vprašanje o njegovem mišljenju glede kralja Pet-ra-Puričeve vlade v Cairo: "Puričeva vlada umira natu-ralne smrti", je odgovoril prof. Boris Furlan.
"EDINOST"
Published trice monthly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Kegistered in the Registry Office for the Oity of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. F.
EDINOST
Izhaja trikrat mesečno v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Kratek pregled kampanje za tednik
Mnogi dopisniki iz naselbin ter zastopniki lista Edinost, so nekaj krat izjavili o vneti volji za tednik! V navadnih besedah rekli so: "Ali ni mogoče da bi kanadski Slovenci vzdržavali svoj tednik po vzorcu drugih narodnih skupin v novi domovini"? Je mogoče so pritrdili številni naročniki in prijatelji Edinosti!
Mnogi so napovedovali in vzbujali voljo d,a mora biti kampanja za tednik v vrsti najboljših kampanj z,a napredno časopisje!
Torej pregled kampanje z današnjim dnem postav-nja Kanadske Slovence med najuspešnejše rekorde takih kampanj. Franc Sodeč iz Vancouverja je pred nedavnim v svojem dopisu omenil naslednje: "Iz Vankuverja se res malo kdaj oglasimo v besedah, tembolj pa v dejanjih"! To je bil odgovor rojakom v Windsorju! Slednji pa niso dolgo premišljali na resnost odgovora iz Vancouverja, ampak priredili koncert in na njemu zbrali $553.00 na račun njihove kvote.
Sudbury in Timmins oba skupno z svojo obširnejšo okolico, sta tudi dregnila Windsorčane, kot je razvidno iz njihovega dopisa. Sudburčani so organizirali divizijo in pripojili Kregtonski in Garsonski batalijon v zaledju. Timminščani so pa precej kot navadno podrti z svojimi "lovci". Kdo ne pozna njihove skrivnosti navadno se iz-nenadi z njihovem uspehom. Taki so pač lovci, da ne narekujejo preveč o nagradi, tembolj preračunano nasko-če na plen!
Zatem je na vrsti St. Catherines in okolica. V tej valoviti legi naših farmarjev se vrste njihove farme, travniki. pašniki, vrtovi z sadnjim drevjem in vinogradi, človek se počuti tamkaj kakor da bi prišel v vinsko gorico okrog Semiča, Metlike, Krškega in skozi ob slovenskih vinogradih v Sloveniji. Oni so zbrali na prvi svoji zabavi $139.00 in v načrtu je druga, ki se bo vršila dne 15 januarja.
Nadalje so naselbine z prvim rekordom v naročninah, kot naprimer Kirkland Lake. Rojak J. Piškur je poslal 18 novih naročnin in 25 ponovitev. To pa ni vse, pravi rojak Piškur! Zatem so rojaki iz Calgary, Noranda. Geraldton, Toronto, Val D'or, Malartik itd. Od vseh naš Port Arthur kot navadno sigurnih korakov deluje za izpolnitev svoje kvote. Tako piše rojak T. Cimprič iz Port Arthurja in tudi Matt Žalec iz Calgary. Noranda je pa izpolnila svojo kvoto v naročninah. Kirkland Lake je dosegel 180 odstotkov v naročninah.
V drugi izdaji priobčimo celoten pregled kampanje iz vsake naselbine posebej. V današnjem pregledu je na prvem mestu Windsor, zatem Vancouver, St. Catherines, Sudbury, Kirkland Lake, Timmins, Calgary. Noranda itd.
Dobili smo dozdaj 65 naročnin in za tiskovni sklad nad tisoč dolarjev. Toda kampanja bo trajala kakor je bilo naznanjeno do konca februarja. Z tem je dana priložnost da vsaka naselbina skuša izpolniti kvoto in na ta način zagotoviti trdno podlago tedniku — Edinost!
Odmev konference v Teheranu
Na vzhodni bojni črti Rdeča Armada je v ofenzivi in prodira v notrajnost Zapadne Ukrajine, Belorusije in Be-sarabije. Nacistične sile odstopajo na celi bojni črti pred močnimi udarci Rd^če Armade priznavajoč, da se je podcenjevalo njeno moč. strateško in tehničko sposobnost. Tako napovedujejo »fašistični kr-ogi v Berlinu, kateri so do včeraj pumpalj javno mnenje v Nemčiji in salitetnih državah pod razvrstnimi izgovori. Med najbolj značilnimi je bil: "Evvererthing acording to the plan"!
Zdi se da je slednji izgovor izgubil veljavo in da mu ne verjamejo več ne le nemški Fritci, ampak tudi sali-tetni priveski. Slednji so posebej vznemirjeni vsled bolj pogostoma bombardiranja po zavezniški zračni sili glavnih industrijskih in prometnih centrov. Po vsem izgledu pomeni da se bliža močna ofenziva proti Hitlerjeve Nemčije ter njenih zaveznikov z več strani.
Napram najnovejšim poročilom zavezniška armada je podvzela močno ofenzivo v Italiji. Iz letalskih baz v Italiji ponavllja bombardiranje obrežne položaje nacističnih sil v Italiji, Jugoslaviji in tudi v Bolgariji Kot posledica ofenzive Rdeče Armade na vzhodni bojni črti in zdaj v pričetku zavezniške ofenzive v Italiji, ter zaporedoma bombardiranje industrijskih centrov v Nemčiji, Italiji. Jugoslaviji in Bolgarski posebno pa zapadnega obrežja ob Angeškem kanalu, je ne le da so se pričeli rahljati strebri pri salitetnih priveskih Nemčije, ampak bolj kot napoved močnih in končnih vojnih ofenziv za popolni poraz Hitlerjeve Nemčije v Evropi.
Zato je nastala omahljivost celo pri Bolgraskih, Madžarskih in Rumunskih kvizlingov. Privadevajo si najti pota in načina obdržati oblast proti vedno večjega narodnega nezadovoljstva in odpora.
Tako naprimer je v zadnjih nekoliko tednov prešlo na stran Narodne Osvobodilne in Partizanske armade, nekoliko bolgarskih oddelkov z vojaško opremo. Med tem prišlo je do spojitve Narodnega Osvobodilnega gibanja v Jugoslaviji in Grčiji, kar skupno zagotavlja zelo močno oporo na Balkanu k splošni ofenzivi Zedinjenih Narodov na evropskem kontinentu.
Z eno besedo Hitlerjev načrt — načrt zločinstva in tiranije — doživlja poraz za porazom in se polagoma približuje poleg popolnega poraza, tudi obsodbi fašističnih morilcev in njihovih pomagačev. "Acording to the plan" postaja iz dneva v dan bolj očividen faktor, toda topot na strani Zedinjenih Narodov — poraz pa fašističnega osišča.
Minuli dnevi v novem letu 1944, so dejansko obenem odmev konference zavezniških voditeljev v Teheranu. Pričakovati pa je končno resničnost njenih sklepov, ki se na našajo tako v oboroženem zavezništvu, kakor tudi v preureditvi povojnega sveta na pravični, demokratični in svobodoljubni podlagi za trajen mir.
Za dosego vsega tega so pred nami na tem kontinentu temvečje naloge, kakor pred svobodoljubečimi narodi vsepovsod, da skupno z narodom naše nove domovine založimo vse kar je v naši moč, za čim prejšno zmago nad sovražnikom.
ZDRUZENI ODBOR JUZN0-SL0VA-NSKIH AMERIKANCEV NA DELU
Veliki val navdušenja za edinstvo, ki je zajel Slovane širom sveta v njihovi osvobodilni borbi proti fašističnim osvajalcem, je našel svoj konkretni izraz v novo-organiziranem Odboru juž-no-slovanskih Amerikancev. Ta odbor je bil osnovan 19 junija, 1943, v Pittsburghu, Pa., kot Združeni odbor a-meriških Hrvatov Srbov in Slovencev, a pozneje, 7 avgusta, je bil na sestanku v Clevelandu, kateremu so prisostvovali tudi predstavniki bolgarskih in macedon-skih Amerikancev, ta odbor razširjen v toliko, da je v-ključeval tudi Bolgare in Macedonce in se je odslej imenoVal "Združeni odbor južno-slovanskih Amerikancev". Ta odbor je danes aktivna centrala Hrvasko-ame-riškega kongresa, Srbsko-a-meriškega Vidovdanskega kongresa, Slovensko-ameriš-kega kongresa in Bolgarsko-Macedonskega kongresa v Ameriki.
Naloga tega odbora je za-popadena v programu desetih točk, objavljenih ob priliki njegove ustanovitve v našem tisku ter v njegovem lastnem "Buletinu".
V	svrho čim uspešnejšega izvajanja zadanih nalog je bilo potrebno odpreti urad in spraviti v tek delovanje iz enega nalašč v ta namen organiziranega središča.
O širokopotezni aktivnosti ZOJSA je narod precej dobro obveščen. Vzlic temu pa je potrebno istotako objaviti, kako se delovanje odbora vodi in izvaja v uradu; kakšen je način poslovanja odbora; s kolikimi stroški je to zvezano in na kakšen način se more zagotoviti zmagovanje teh stroškov, da se bo moglo , z uspehom nadaljevati s tem potrebnim narodnim delom.
Še prej ko se je odprlo urad v New Yorku, je bilo treba imeti zagotovljene finance za začetek stvari. To je bilo omogočeno po dveh rodoljubnih in uvaženih jugoslovanskih osebnostih, gg. Franjo Petrinoviču in Martinu Bogdanoviču, katera sta darovala v to svrho vsak po $2.500. S to vsoto $5.000 se je pričelo aktivno uradno poslovanje odbora, 1 septembra, 1943.
V	samem začetku je bil glavni posel urada, da se po eni strani izdaja "Buletin", a po drugi vzpostavi zveze z najvažnejšimi osebnostmi v ameriški javnosti, tisku in radiju. Kolike vednosti je bilo to delo odbora je razvidno iz dejstva, da so ameriški časnikarji in radijski komentatorji, kateri so do tedaj, z redkimi izjemami, poveličevali kvizlinga Mihajloviča, pričeli bolj in bolj upoštevati in prikazovati resnično stanje v Jugoslaviji ter podčrtavati veliko vlogo Narodne osvobodilne vojske pod poveljstvom maršala Tita. Nobenega dvoma ni, da je bila ta sprememba posledica neumornega delovanja ka, Louis Adamiča. Poznejši razvoj dogodkov v Jugoslaviji in konference v Moskvi in Teheranu potrjujejo pravilnost- te analize.
S hitrim razvitjem našega odbora je bilo kmalo očitno,
da postaja ta odbor središče vseh naprednih demokratskih južno-slovanskih struj med priseljenci, ter v politični imigraciji in to ne samo v Zdr. državah, pač pa širom sveta. Tako n. pr. Z-druženi odbor obdržava zveze z Južnoslovanskim odborom dr. Borisa Furlana v Londonu, z liberalnimi elementi našega jugoslovanskega naroda v Meksiki, Kubi, Urugvaju, Chili, kot tudi v Avstraliji ter Novi Zelandiji. Kolikor pa se tiče Zdr. držav samih, so se v mnogih krajih pričfeh ustanavljti krajevni južnoslovanski odbori, kot v San Franciscu, St. Louisu, Milwaikee, itd.
že pri prvih podvzetih korakih delovanja odbora je bilo očitno, da bodo nastali čez dalje večji stroški, ako bo hotel Združeni odbor izvesti program clevelandske-ga sestanka ter ga spremeniti v plodonosno delo. Samo izdajanje "Buletina" stane petnajststo dolarjev ob vsaki izlaji, katera izide v okrog 30.000 izvodih. Dozdaj j.e izhajal po enkrat na mesec, odzdaj pa bo izšel pogosteje, če mogoče tedensko. Potreba obdržavanja stikov s prvaki ameriškega javnega mišljenja in z našim narodom v tej deželi ter
Josip Vkjlinar
v drugih delih sveta je združena z velikimi stroški, o katerih ni potrebno govoriti podrobno, ker je to pač sa-moobsebi razumljivo, posebno, če se vzame v poštev, da je treba pogosto potovati v oddaljena središča. Brzoja-vi, telefonski ip drugi postranski stroški se enako od meseca do meseca večajo ter so v vrste delovanju neizbežni, ker je včasih od točnosti dostave gotovih vesti odvisna uspešnost našega delovanja.
Osebje v uradu je številno omejeno ter razpodeljeno tako, da je moč vršiti mnoge dolžnosti in naloge Odbora. Takoj v začetku je delal predsednik Adamič sam s pomočjo ene tajnice ter je bil često primoran, da je pomagal z rutinskim delom v uradu, ko z naslavljanjem kuvert in pisanjem stotine pisem v raznih jezikih. Mnogi naši vrli pomorščaki so pomagali brezplačno z raznim mehaničnim delom, kot z razpošiljanjem literature, pisanjem naslovov, itd.
Akcija odbora je našla popularen odziv ne samo v naši, ampak tudi v ameriški javnosti, a s tem se je delovanje urada povečalo in stroški so se povečali, čez
mesec dni se je uposlilo še eno tajnico, ker je potreba tako zahtevala in v svrho zagotovila finančnih sredstev za uspešno izvajanje vseh obširnih poslov, se je osvojilo na seji ožjega odbora načrt za kampanjo, katere cilj je bil $30.000, katera vsota bi zagotovila poslovanje urada za leto 1944. Za organiziranje in izvedbo te kampanje je moral biti postavljen finančni tajnik.
Ker je mr. Adamič preobložen z raznimi posli in delom, ne more nadalje vršiti dela upravljanja urada Z-druženega odbora. Iz tega razloga je bilo določeno, da se nastavi enega glavnega tajnika, ki bo vzel v roke vodstvo dela, ki ga vrši Odbor.	,
Najvažnejši del delovanja urada je obveščanje a-meriške javnosti in tukajšnjih južnoslovanskih naselbin o dogodkih v starem kraju. Treba je tudi skrbeti za propagiranje resnice o plemeniti borbi Osvobodilnega ljudskega gibanja, ki danes zajema celo Jugoslavijo in katero se je pričelo širiti tudi na Bolgarskem. O tej borbi je bilo razsejanih mnogo laži s strani korum-piranih in diskriditiranih včerejšnjih 'gospodarjev' Jugoslavije. Pobijanje te strupene . propagande, katere cilj je bil pocepljenje ali razdvajanje naroda tukaj, vzame enako veliko dela in truda. Odbor je točno rešil vprašanje te strani delovanje s tem, da je najel posebnega tiskovnega ravnatelja, katerega dolžonst je, da zalaga liste ozir. južno-slovan-ski tisk s publicitetnim ma-terijalom, ter da pomaga mr. Adamiču z urejevanjem "Buletina" ter raznih pam-fleto v.
Tako torej izgleda danes delovanje našega urada, kateri se trudi, da ojača svojo delavnost in obenem poskrbi, da se udejstvijo ciljo Odbora v čim večji meri v novem letu 1944. Stroški sedaj znašajo približno tri tisoč dolarjev mesečno, od te vsote pa odpade skoro tri dele na literaturo, brzojave, najemnino, kable, telefone, potne stroške in slično.
Vsi stroški so kriti z do-brovoljnimi prispevki naroda. Razumljivo je, da z razvojem in večanjem delovanja rastejo tudi stroški, radi česar je potrebno, da se naše ljudstvo stalno briga zato, da se zberejo iredstva za nadaljevanje odborovega dela. Potrebno je, da se poleg moralne podpore, ki jo izrekajo razne skupine, skuša na raznim koncertih ter drugih priredbah vedno imeti pred očmi dejstvo, da mora imeti Odbor finačno podporo za nadaljevanje svojega delovanja in radi tega naj gre po možnosti del čistega pribitka raznih prireditev med južnimi Slovani v sklad Odbora.
Slednji južni Slovan v A-merikj naj pomni, da je ena glavnih nalog Združenega odbora, da pomaga našim hrabrim borcem v stari domovini in spričo tega dejstva je vsak materijalni doprine-sek ali prispevk direkten doprinos in pomoč borbi naše slavne Osvobodilne vojske, ki je pod vodstvom maršala Tita. —
Voditelji Slovenske Osvobodilne Fronte
SITUACIJA V JUGOSLAVIJI
V zanjih 32 mesecev so si Nemci prizadevali vse v svoji oboroženi moči in propagandi, da zlomijo.odpor Narodno Osvobodilnega gibanja v Jugoslaviji, podvržejo deželo v nemški privesek in ljudstvo ponemčijo.
Na umeten toda najbolj nečloveško brutalen način, Hitlerjevci so razčlanili več kakor en milijon Srbov, Hrvatov in Slovencev, kar skupno znaša 7 odstotkov prebivalstva.
Berlin si je v svojem sicer brezupnem prizadevanju gojil zaupanje, da je pokoril Jugoslavijo.
Toda če pogledamo mili-tarne operaciie kljub 32 nacističnih in salitetnih divizij, ki so od pričetka borbe v Jugoslaviji sodelovale, so doživele poraz. Enako je dosegla poraz nacistična di-
plomatična ofenziva s ustvarjanjem takozvanih "balkanskih federacij". Kljub temu, Hitler polaga dokaj veliko zaupanja na narodne izvržence Rupnika, Nediča, in Paveliča, da bodo pomagali rešiti situacijo. Kakor pa razvidno slednja kompozicija narodnih izvržencev neuspeva.
Znano je, da so večji odel-ki Hrvatov en za drugim prešli na stran Osvobodilnega gibanja. V največ slučajih z vojaško opremo in potem obrnili orožje proti nacističnih okupatorjev. Pred nedavnim se je pridružilo Osvobodilni Armadi in se spustilo na osvobojen teritorij. 32 Hrvaških letalcev z letali.
Nastalo je očividno razkrajanje vstaške oblasti. Tudi v črnigori so Hitlerjevci
ostali brez uspeha. Za tri meseca svojega prizadevanja, da najdejo pripravnega Kvizlinga, niso uspeli ga najti. Ker se jim sicer ni posrečilo doseči svojega cilja, je črnagora postala kot plačilo Bolgarski, Srbiji in Hrvatski v zameno za njihovo vojaštvo.
Toda dokler so potekali "diplomatični pregovori", nemške nacistične sile, so bile dvakrat poražene z strani oddelkov generala Peko Ra-bčevič, Maršala Tita armade.
Velik del črnegore je o-svobojen od okupatorskih sil. že nekaj mesecev Hitlerjevci so prigovarjali o tem v Belgradu. V Berlinu so obljubili povrnitev Mecedoniie Srbiji, katero je okupirala Bolgarska, za izhod na morje.
Te dni se je posrečilo Louis Adamiču, predsedniku Združenega odbora (United Committee of South-Slavic Americans, 1010 Park Ave., New York 28, N. Y.), dobiti daljši imenik ljudi v Slovenski Osvobodilni Fronti. Imenik, ki ga nam je Mr. Adamič izročil s prošnjo, da ga priobčimo, sledi:
Izvršilni Odbor Osvobodilne Fronte Slovenskega Naroda.
Predsednik: Josip Vidmar, literarni kritik in dramaturg.
Podpredsednik: Edo Kardelj, publicist.
Edo Kocbeck, književnik, in Dr. Jože Rus, sodnik in vodja Sokola Tajnik: Boris Kidrič.
Člani: Franc Lubej, učitelj; Franc Leskovšek, delavec, Tone Fajfeir, delavec; Dr. Marijan Brecelj; odvetnik; Dr. Zoran Polič, odvetnik.
Odbor Društva Slovenskih Častnikov
Predsednik: General Jakov Avšič. Podpredsednik: Prof. Josip Jeras. Odborniki: Petar Kilar, art. polkovnik; Vladko Naglic, mornariški kapetan boj. broda; Zdravko Preglič, poročnik; R&'jko Tanaskovič, poročnik; Franc Tavčar, poročnik.
Narodni Osvobodilni Odbor Franc Rozman, nač. glavnega stana Narodne Osvobodilne Vojske Slovenije
Dr. Boris Kraiger, odvet., pol. del. N. O. V. Slovenije. General Jakob Avšič, pomočnik poveljnika Narodne Osvobodilne Vojske Slovenije.
Inž. Dušan Sernec, bivši minister in bivši ban. Prof. Josip Jeras, podpredsednik društva slovenskih častnikov.
Franc Svetek, predsednik Delavskega sindikata iz Celja.
Dr. Jernej Slante, odvetnik iz Celja, državni pravnik pri Narodnem, sofaišču.
Dr. Vito Kraiger, odvetnik iz Maribura. Dr.Jože Vilfan, odvetnik iz Kranja, predsednik Osvobodilnega Odbora, na Primorskem
Dr. Matko Sluga Dr. Lavo Čermelj) profesor Dr. Lado Vavpetič, odvetnik iz Ljubljane Dr. Anton Križišnik, predsednik Vrhovnega upravnega sodišča v Celju, seda j Vrhovni predsednik Slovenskega narodnega sodišča.
Dr. Ivan černe, odvetnik iz Ljubljane Dr. Metod Mikuž, duhovnik, ravnatelj škofijske knjižnice v Ljubljani
Josip Lampret, duhovnik Dr. Franc škerlj
Dr. Mermolja, zdravnik iz Ljubljane Dr.Lunaček, zdravnik iz Ljubljane
Dr. Ivan Novak ......
Marijan Pavšič, književnik Dr. Aleksij Baebler
France Bevk, pisatelj, podpredsednik Osvobodilnega odbora na Primorskem
Di4. Jože Zemljak, profesor Božidar Jakac, akademski slikar iz Ljubljane Niko Pirnat, akademski slikar iz Ljubljane France Mihelič, akademski slikar iz Ljubljane France Mušič, arhitekt Mile Klopčič, pesnik . Ivan Jerman, član Nadzornega gledališča v Ljubljani Dr. Marjan Delrmastja, odvetnik Dr. Bogdan Brecelj, zdravnik iz Ljubljane Dr. Jo&ko Brilej, doktor prava Dr. Ivan Brecelj, zdravnik iz Ljubljane Dr. Drago Marušič, bivši minister in bivši ban Ivan Maček, Janez Ložar, Jože Mahovec, Josip čer-na, Josip Sluga, Ivan Mazi,. Karel Starčič, Angela Osetič, Lojze Rakar, Milka Slandre, Fran Rutar, Peter Kavičič, Ivan Mele, Franc černe, Albin Bitežnik, Olga Maček, Marija Ivančič, Štefan Pavšič, Tone Bevšek, Peter Ahlin, Polde Kaček, Lojze Mlakar, Ivan Lenček, Tone šuštaršič, * Kavčič, Peter Stante. Viktor Stopar, Sandi Majcen, Adolf Vipotnik.
Imena, ki smo jih zasleJdili v raznih protestih in drugih dokumentih
Dr.Fran šturtn, univesitetni profesor Štefan Pavlic, pedsednik krščanske delavske mladine Jelena Kuhar, učiteljica, krščanska socialistka Smrkolj, Sokol Ljubljana
u	Ambrožič, sokol, podpoveljnik v glavnem šta-
bu N. O. Vojske Slovenije
Martin Hribar, sokol Novo Mesto Ivan Kožar, sokol Polak, Sokol
Pavle Tratar, krščanski socialist Miha Borštnik, krščanski socijalist
i.. F™n<L p'ešnik, krščanski socijalist, poveljnik bata-lijona N. O. Vojske
Lovro Janko, kmet, član V. S. O. Fronte
Pirjevec Dušan, visokošolec, član Osvobodilnega Odbora za Primorsko
Janko Premru, član O. Odbora za Primorsko Ludvik Slokar, visokošolec, član O. Odbora za Primorsko
Josip Petljan, socijalist, član Osvobodilnega Odbora za Primorsko
Franc Bidovec ml.; pravnik, član Osvobodilnega Odbora za Primorsko Dr. Jankočič Ivan Jontez Dr. Pokom, Zdravnik Dr. Vogelnik, docent univerze Dr. Milan Lemež, odvetnik Dr. Cene Logar, docent univerze Miško Kranjec, pisatelj Prežihov Voranc, pisatelj Dr. Oblačič Dr. Tomič Dr. Oblačič
(Ponatis iz Glas Naroda, Ured.)
Zdaj pa kakor razvidno Nedičeva "oborožena sila" šteje nekih 15.000 orožnikov in gardistov, dokler Nemčija ne želi reskirati mobilizacijo v Srbiji. Tako Hitlerjevci ne samo da niso dobili vojaštva od belgrajskega kvizlinga, temveč so prisiljeni dajati zaščito Nediču ter njegovi kliki, proti majhnih partizanskih oddelkov.
Še pred vojno je Berlin bil sejalec narodne mržnje v Jugoslaviji. Veliko-srbske tedence v Belgradu, so bile največji triumf fašistične diplomacije ter njihovih intrig na Balkanu. Nemci so prizadeval, si potiskati zagozdo med Srbe, Hrvate in Slovence, podžigajoč mržnjo med temi narodi. Tudi sedaj (Nadaljevanje na 4. ts.)

Kampanja VPZ. Bled pričela 1 jan in bo trajala do konca junija 1944
ODGOVOR WINDSORJU IZ SUDBURY
Sudbury, Ont. — Ker se
je Windsor kar nekam "ošabno" ?wesel in nam mimogrede skoraj vsem drugim vrgel "rokavico", si štejemo ne le za dožnost, ampak tudi za čast naši in sosednjim naselbinam, da mu damo tudi odgovor.
Na Silvestrov večer sta se s Sudburskim Dizijonom spojila Garsonski 4n Kreg-tonski batafijona in tako v prvi ofenzivi pobili nekakq nad sto nacistov. Nekoliko je tudi ranjencev! To pomeni, da smo dobili toliko čistega dobička na plesni zabavi, vprid kampanji Edinosti, za prvi slovenski tednik!
Če tudi nisem bil navzoči (zaradi bolezni) bil sem pa obveščen o napredku pričet-ne ofenzive v Sudbury. Naša nova dvorana (bolj rečeno pritličje), ni ne majhen in tudi ne velik prostor. Priredimo pa vseeno razne zabave, čajanke in tudi za ples je prostora za silo. Tako je bila plesna zabava na Silvestrov večer in je bil skoraj vsak kotiček zaseden. Zbrali so se Slovenci, Hrvati in Srbi, ter v bratskem raspo-loženju se zabavvali, kar je skoraj najlepši pričetek v Novem letu 1944. želeti je, da bi tako nadaljevali v vsih drugih zadevah in z
tem pa si zagotovili narodni vzgled in zaupanje.
Skoraj bi rekel, da ni bilo slovenske družine v odsotnosti iz omenjene zabave. Mnogi so rekli, ja, toliko pa nas ni bilo zbanih skupaj, že precej času! Zato vsim navzočim izražamo tem potom najlepšo zahvalo in upamo, da se bomo večkrat tako zbrali v naslednjem letu vprid naših interesov ter interesov našega junaškega naroda in njegove armade. Obenem se jim zahvaljujemo tudi vsled tega, ker šo nam z svojo vdeležbo precej podprli, da lahko odgovarjamo v tekoči kampanji z pomočjo dveh omenjenih ba-talijon, našim Windsorča-nom.
Brat Miketič je zbral, du-ete, kvartete in nevem kaj še. Saj tako smo čitali iz intervju va uredništva Edinosti. Toda naj si zapomni, da je naša kampanja v zimski sezoni in bi lahko se zgodilo, da naš Divizijon, Gajsonski in Kregtonski batalijon, pridemo v pomoč ne le Wind-sorju, ampak tudi Torontu.
Kličem vsem v novem le-, tu: "Da bi bili bolj veseli in skupno delovali pod geslom: "Smrt fašizmu! Svoboda narodu!
Frank Zaic.
Sisiefovci bi morali obuditi spomin leta 1933
Kakor razvidno vodje tretje stranke CCF., se držijo starega načela socijal-demo-kratov. Vodstvo slednjih je odlonilo sodelovanje v letu 1933 z komunistično stranko v Nemčiji. Posledice ne-združenega delavskega razreda v Nemčiji, za kar znaša precejšno odgovornost vodstvo nemških socijal-de-mokratov so tako očitne in pereče, da bi jih morali obuditi vodje CCF v tej deželi.
Najboljša karakteristika v tem oziru so mestne volitve v Torontu, Vancuverju in tudi drugod.
V Toronto tri največji mestni časopisi, "Toronto Star", "Globe and Mail" in "Toronto Telegram", so se prvikrat v svoji povesti združili v volilni kampanji in podpirali eno od najbolj reakcionarnih mestnih uprav, razen dveh delavskih odbornikov. Znano je, da je "Toronto Star", časopis Liberalcev, "Globe and Mail", konservativcev in "Toronto Telegram" izolacionistov in ob-strukcionistov. Toda njihova politična razlika je izražala pri ravno kar minulih mestnih volitvah sicer ono očitnost o kateri se leta in leta napoveduje, da so v zaščiti finančnega kapitala ter proti interesom delovnega ljudstva.
Videč razpoloženje naroda vprid progresu in napredku ter vsled tega zmago delavskih kandidatov, združili so svojo propagandno mašino in z tem uspeli doseči zmago pri mestnih volitvah.
Toda vodje CCF., ki naglašajo socijalizacijo Bank, železniškega prometa, električni zavod in stotero drugih proizvodnih stvari, pa-radirajo z starim geslom so-cijal-demokratov, proti zedinjenju CCF in delavske progresivne stranke. Za izgovor jim zadostuje, češ s "komunisti" ne sodelujemo! Enako so izjavljali nemški socialdemokrati pred 10 leti, toda najbrž da so z tem zapečatili sami svoje živlenje, kakor tudi obstoj take stranke v bodoče.
Vodja Progresivne Delavske stranke je naslovil apel na vodstvo CCF. z namenom, da se sporazumete glede mestnih in tudi provincio-nalnih volitvah. Kar pomeni, da bi v posameznih volilnih okrajih ne bilo dveh kandidatov od delavskih strank, ampak en, da se na ta način omogoči zmago delavcev. Seveda vodstvo CCF. je zavrglo apel vodje progresiv-
ne delavske stranke, Tim Bučka in posledice so' očitne pri mestnih volitvah v Van-couverju in deloma tudi v Torontu.
CCFovci so postavili kandidate v vsa vplilna okrožja v Vancouverju. Enako so storili tudi v Torontu. Toda rezultat je, da so ostali ne le poraženi, ampak celo izgubili svoje predstavništvo v mestni upravi v Toronto.
Kdo je predobil vsled razkola izmed delavskih strank ? Reakcija!
Reakcija v Toronto se je posluževala "rdečega strašila" na način, kateremu je fašistična prppaganda najbližji sorodnik. Kakor gobe po dežju so raznašani letaki opozarjajoč narod, češ: 'Zavarujte svoje imetje pred CCF in Komunisti! Ti vam hočejo odvzeti privatno lastnino ! Poleg tega pa seveda če bi bilo mogoče mrtve obuditi, da bi šli na volišče, bi ne bilo izključeno z njene strani. Namreč bili so organizirani posebni odbori v svrho priganiati volilce da gredo na volišče le s to razliko, da so taki odbori bili dokaj aktivni sicer v onem delu mesta, kjer se je pričakovalo največ podpore reakcionarnim kandidatom.
Torej iz vsega končni zaključek je da vsled ne sloge in razcepljenosti med delavskimi strankami in z tem med delavci sameni, je zmagala reakcija pri mestnih volitvah v Toronto ter več drugih mest v deželi. Povsod in le s redko izjemo, je izgubila tako CCF., kakor tudi delavska stranka.
Ali bo ta očitnost spametovala vodstvo CCF., je naravnost zelo resno vprašanje. Kajti če boste dve delavski stranki razdruženi in vsaka na svojem polju vodili volilne kampanje, vnaprej lahko pričakajemo zmago reakcije in z tem zmago reakcionarnih reform proti delavskih in delovnega ljudstva interesom. Posebej važno pa je v vojnih in tudi povojnih vprašaniih, ali se naj oovrne deželo v predvojno brezdelje in lakoto poleg izobilja, ali pa v progres in napredek ljudstva v sploš-
nem.
Delavec.
širite Kitajte in postanite naročnikom Edinosti
ZVEZA VAM NUDI NAJBOLJŠE UGODNOSTI PROTI BOLEZNI, NESREČE DRUGIH NEZGOD Z TEM, DA ZAVARUJETE SEBE IN TUDI SVOJO DRUŽINO! PRISTOPITE V NJENE VRSTE ZDAJ, KO STE PROST VSAKE PRISTOPNINE!
IN
Vzajemna Podporna Zveza "Bled" je razpisala šest mesečno kampanjo za pridobivanje novih članov. Kampanja je pričela kot je članstvu že znano z prvim januarjem in bo trajala do konca junij,a meseca 1944. Za času kampanje, so novo pristopni člani, prosti pristopnine in se že radi tega nudi ena od najboljših priložnosti zavarovati se proti bolezni, nesreči ter raznim drugim poškodam.
Kdor želi pristopiti, naj se zglasi pri društvenem tajniku, kateri mu bode izročil potrebne tiskovine za zdravniški pregled, kakor tudi vstop v Vzajemno Podporno Zvezo "Bled".
Rojaki, kateri stanujete v naselbinah kjer ne obstoja odsek V. P. Z. Bled, pišite za pojasnila na Gllavni U-rad, ki vam bode rade volje odgovoril in podal potrebna navodila. Posvetujte se med-seboj in ko vas je devet skupaj, lahko vstanovite novi odsek v dotični naselbini.
Enako z tem se obračamo na članstvo ter društvene tajnike, da gremo složno na delo in pokažemo z malo dobre in vnete volje, da lahko dosežemo dober uspeh. Ker le v slogi je moč ! V tem oziru je V. P. Z. Bled. vsakemu članu najboljši prijatelj, ker mu pomaga v bolezni, nesreči in drugih nezgodah. Ker prilike nas vse učijo, da dokler ti dobro gre, imaš tudi prijatelje. Ko si prišel pa v stisko ali nesrečo, se pa kai rado pripeti, da mu vsi hrbet obrnemo.
Vsakemu je potrebno nekakšno zavarovalno društvo za slučaj bolezni in drugih neprilik. Torej zakaj bi se potikali po tujih podpornih organizacijah, ko vendar imamo naše Slovensko podporno društvo nepolitično in katero uraduje z geslom: "Vsi za enega — eden za vse"! Z tem vam nudi ne le najboljše ugodnosti za slučaj bolezni, smrti in nesreče, ampak obenem tudi z tem, ko sami nadzorujete društvene dohodke in izdatke. S tem boste pomagali v prvi vrsti sebi ker boste član poštene organizacije in drugič boste pomagali graditi Slovensko podporno Zvezo, ker tudi njej je potrebna vaša pomoč, čim več bo članstva, tem lažje sebo pomagalo tudi našim bolnikom.
Slovenski stariši, neodla-šajte z mladino! Mladini v splošnem je potrebna enako pomoč poleg dobre vzgoje tudi za slučaj bolezni itd., kakor starejšim. Upišite vaše otroke v Mladinski Ode-lek V. P. Z. Bled in z tem boste pomagali ne samo vašim otrokom, ampak obenem njen poznejši obstoj. Zveza potrebuje nove mladine, katerim je potrebno z naše strani pripraviti dobro podlago za razvoj V tem oziru se bo na vsaki letni Konveciji, dopolnjevalo pravila, kar je še za boljšo ugodnost mladinskega odelka pomanjkljivega.
Zavedajmo se resničnosti, naših organizacij in podpornih društev v Združenih državah, ki so bila ustanovlje-
na z malim številom članstva, a pričamo da so se pozneje razvila in vzrastla v močne in velike podporne organizacije.
Torej, ako vsak pridobi samo enega novega člana v tekoči kampanji ,kar pa ni težko, se bo število članov podvojilo. Potrudimo se bratje in sestre! Pokažimo vneto voljo takoj v pričetku kampanje in si vzbujajmo zaupanje za dober uspeh.
Vsled tega poživljam društvene tajnike, da pomagajo kar največ mogoče za času kampanje. Vabite tudi druge Slovane, da postanejo člani podpornega društva. Pokažimo se, da smo Slovenci ne le kulturni, ampak tudi bratski Slovani!
Poleg vsega pa resno opozarjam, da se preneha po časopisih z izzivanjem in ruvanjem. To je sklep Konvencije in je potrebno ga upoštevati, ako nočemo imeti sitnosti in neprilik. Povrh tega pa nazadovanje in škodo.
V	zadnjem dopisu sem bral v Glas Naroda, da so bili vsi delegati razen enega za Uradno glasilo Edinosti, dočim je pa pisec dopisa zapisal v Konvenčni zapisnik, da so se vsi strinjali sto odstotno za Uradno glasilo Edinosti. Torej zakaj tako izzivanje?
Brez zbadanj in izzivanja — pokažimo svojo aktivnost in pojdmo složno na delo sedaj, ko je čas zato in tudi priložnosti!
V	slogi Bratstva!
N Zvezni tajnik, J. Kužnik.
VEST IZ STARE DOMOVINE
Koliko muke in grozodej-Lva počuti naš narod v sta-i domovini, čujemo iz vsak-ajnih poročil. Toda občut-.0 in živo zadene tako po-očilo šele takrat, kadar se iče lastne osebe, namreč oročilo od svojih najbližjih n dragih.
Tako poročilo sem prejel ledavno tudi jaz, s posredo-/anjem Mednarodnega rdečega križa. To omenjeno poročilo ali pismo sem poslal na razpolago Uredništvo Edinosti, da ga objavi v javnost. Seveda prevesti ga mora v slovenščino, ker je pisano v italijanskem jeziku. Že na to dejstvo dobi človek utis fašistične krutosti, ali pa Hitler-Muso "novega reda" na slovenski zemlji.
Kakor tisoči drugih, taka usoda je zadela tudi mojo družino v starem kraju. Pregnana iz svojega doma ter odpeljana nekam v konce-tracijsko taborišče. Ni priza-nešeno starim materam, ne ženam in tudi ne otrokom. In kar je še najbolj žalostno pri tem, ločene matere od svojih otrok!
Resničen dokaz za to je, lastnoročni podpis moje 17 letne hčerke. To je razvidno, da se nahajajo ločeno, dočim to poročilo omenja, da se njena mati nahaja v internaciji v "Gonars". Kje je to?	#
Mnogo mi daje razmišla-nja, zakaj je tisti pobožni in nedolžni narod, soudeležen preganjanja in skoraj gotovo, da ta kruta usoda je zadela celo vasico Stari Kot. Ker do drugega zaključka ne morem priti, kot do tega.
Namreč vasica Stari Kot, je v neposredni bližini obdana z zaraščenimi gozdovi. Torej dober teren partizanskega bojevanja. In to bi se moglo zgoditi, da je ta vasica postala žrtev maščevanja od strani fašističnih razbojnikov.
Ni izključeno, da se je tudi tam pojavilo partizan-stvo, ali gerilsko bojevanje in z orožjem si iskati pravico do živlenja; do obstoja in svobode! Kako trdo je živlenje, ve tisti narod iz teh pasivnih krajev, to je kraj, kjer je bil pozabljen od celega sveta in božanske ču-dodelnosti. Edini vir dohodkov tamkajšnega prebivalstva ie les! Revni kmet je moral ga prodajati za smešno nizko reno, zaradi težkega prevoza.
Zastonj so bile vse proš-
nje še naših očetov za zboljšanje gospodarskih razmer. Prva instanca kamor so se obračali z prošnjo, je bilo Kočevje (tja smo spadali pod Okrajno Glavarstvo). Ali tam so imeli za Slovenca, gluha ušesa. Prišla je leta 1918 zaželjena Jugoslavija. Prav tisti narod jo je svečano in navdušeno pozdravil s zaupanjem, da bodo njegove prošnje uslišane. Toda, ostal je v novi obliki vladavine zopet razočaran. Kakor je bil z strani nemškega Kočevna zaničevan, tako je bil pozabljen od vodilnih oseb Jugoslavije. Pač pa spomnili so se tiskega kakor tudi drugih krajev navadno, ko se je šlo za sedež v državno zbornico. Prišli so navadno ob državnih volitvah obljubiti nešteto stvari, ostalo pa je le pri obljubah. Odkod torej naj ta narod pričakuje, boljše žisljenjske in gospodarske razmere, ko ni bil slišan celo vrsto let v svojih prošlih? Razumljivo je, da mu ni preostalo drugega iz teških preizkušenj, kakor prijeti mrzlo orožje v roke in se postaviti na stran pravice, do katere je gojil ljubezen in zaupanje.
Naj se povrnem nazaj k poročilo iz starega kraja. Kod že prej povedano, fašistični morilci niso prizanesli nobenemu. Poročilo pove: "Vaša mati je umrla dne 17-1-1943". Podpisana, Albina Troha! Na isti strani je dodaten listek v italijanskem jeziku in njegov prevod se glasi: "Prosimo Vas izročite to internirani Mariji Troha iz Čabra, katera se nahaja v prisilnem zaporu. Prisotna, Albina Troha. Na drugi strani pa kjer se nahaja vprašanje o družini z strani Ed. Troha, je z zvin-čnikom napisano naslednje: "Marija Troha, Edvardova, prej živeča v Starem Kotu hš. št. 15., je premeščena v Gonaras, 30-12-42" (Prevod Ured. Edinosti).
Tako nam tudi to poročilo pove: "Mati umrla" (in zopet) v Gonars. To velja zame in še za štiri brate in dve sestri, tu v Kanadi in Združenih državah Amerike.
Da li si je to mogoče misliti in predstavljati, da so 82 letna mamica pregnani in vržena v koncetracijski tabor! Kako je mogla pre.-nesti: ločiti se iz svoje zem-lie? Iz zemlje na katero je bila navezana z dušo in telesom. Iz rojstne grude, ki
ji je bila zvesta in v kateri si je želela počivati v večnem spanju!
Vem, da ji je srce krvavelo ob ločitvi in ob času njenih poslednjih jesenskih dni živlenja. Skoraj gotovo da ji je to pospešilo njen konec !
Ob mojem odhodu od doma, njen drhteč in že pojemajoč glas, mi ostane za vedno v spominu. Nemorem si kaj, da me polijejo solze. Bil je to drhteč glas, a poln ljubezni, do svojih sinov, hčera, do domačije. Glas, ki trga srce, toda premaguje se pod težkimi napori v zaupanju, saj gre v svet — boljši in srečnejši svet! Vsem nam bo lažje živeti, so ji bile notrajne tolažbe, pri ločitvi. Rekala je: "Odhajaš moj sin! Bog te naj spremlja. Ne pozabiti na dom!" Te zadnje njene besede so značilne, ker jih je ponovila pri vsakemu svojemu otroku pred odhodom v tujino. Zato ker iz njih se izraža ona ljubezen do svojega imetja; do svojega kotička in domovine, katero je gojil naš narod leta in leta ter si na ta način ustvarjal zaupanje, da bo res prišel zaželjeni dan rešenja vekovnih muk intrplenja. Ljubezen s kate-rb so slovenske matere vneto vzgajale svoje otroke in se čutile ponosnih, na njihno llepo rast ter razvoj. Vsa njihna skrbnost se je sukala okrog doma, razvrščenih njivic, senožeti in travnikih; pri svoji družini itd. Danes pa, vse to je spremenjeno v krvavo kalvarijo, toda ljubezen slovenskega ljudstva do svoje domovine, je z vsakim dnem bolj podžgana in ojačana, da se bliža dan rešitve in osvete.
Mati! Odšla si tja kjer ne boš več čula in čutila* zemeljskega gorja. Odšla si, ločena od svoje zemlje — ločena od svojih otrokov! Bila si nam skrbna Mati — vzor gospodinje! Odgojila in zredila si nas devet sinov in hčera! Ali te je kdo od teh spremil na tvoji zadnji poti? Ali bo vedel kateri od tvojih devetih otrok, kie počivaš naša liuba mati? Kie je tvoj grob? Da bi ootočil solzo na tvojem grobu! Solzo gorja, katero si prestala! Toda vedi naša ljubljena mati, da so nam tvoje zadnje besede pri ločitvi živi žar tvoje duše, tvo-ie ljubezni in skrbi za dom. Mi ne bomo nikdar pozabili
POZDRAVLJEN PRVI SLOVENSKI TEDNIK
Timmins — Kot tajnica kampanje si štejem v dolž-žnost napisati par vrstic v prvo izdajo prvega slovenskega tednika kanadskih Slovencev. Kako veseli in navdušeni smo bili, ko smo prejeli minulo izdajo Edinosti z dne 30 decembra. Naznanjeno je, da prične izhajati kot tednik z dne 14 januarja, to je v pričetku kampanje, mestu ob njenem sklepu.
Jaz mislim pa tudi sem prepričana da je to bila želja ogromne večine kanadskih Slovencev iz enega na drugi kraj dežele. Saj so se dopisniki čestokrat dotaknili tega vprašanja in iskali načina vzbujajoč nas skupno k temu koraku. Ne trdim da j« bilo lahko pristopiti k njemu! Uredništvo Edinosti, je na zaupen način pojasnilo pred kakšno smo odgovornostjo, skupno in tudi posamezno.
Naše želje so bile takoj vpričetku, da list izhaja bolj pogostoma. Tako pripombo so nam dali dostikrat njegovi naročniki. Naš odgovor je bil vedno prepričevalen v tem, ker smo povdarjali da je potrebno graditi listu dobro podlago tako v naročninah, kakor tudi tiskovnem skladu. Ne manj pa važni so dopisniki iz naselbin. In naši naročniki skupno z zastopniki in prijatelji Edinosti, so nam zaupali in tudi pomagali. Torej skupno smo dosegli največji napredek z tem, ker bo Edinost izhajala kot omenjeno — tednik!
Naši Windsorčani so se nekam "bahavo" ponesli to-pot. čestitamo ji mna njihovem delu! Toda pozabili so, da niso Timminščani trepe-taje sprejeli rokavico, ampak kot ponavadi v zaupanju svoje zmage. Tudi so pozabili naše lovce! Kdo bi se ne mogel spomniti Ti-mminških lovcev? Saj so bili vedno zelo močna opora v prejšnih kampanjah! Zdaj pa kadar se grč za prvi slovenski tednik v tej deželi, bi bilo sicer varnostno za Windsorčane, da se ne prenaglijo.
Nekaj se že namiguje, ka-Kor sem slišala na novega leta dan. Pri dobri volji in žlahtni kaplici če tudi na
IZ URADA V.Z.P. BLED
Kateri je bil izvoljen na zadnji Konvenciji, ki se je vršila od 12 do 14 decembra 1943., ter pod. nadzorstvom zastopnika Zavarovalnega Urada iz Toronta. Na isti Konvenciji je zaključeno, da se potrdi list Edinost, kot Glasilo Zveze in se dovoliju-je istemu listu ponatisniti vsa poročila iz Upravnega Urada Zveze. Dalje vsa poročila društvenih tajnikov, ter vse dopise članstva Zveze in to samo v kolikor se ista na našajo v korist in vzgled V. P. Z. Bled.
Zapisnik omenjene Konvencije bo poslan v priobči-tev kakor hitro bo urejen zato. Kampanja za novo članstvo se prične z prvim dnem januarja in bo trajala do zadnjega junija 1944.
Z tem se naznanja celotnemu članstvu Zveze, da se j« na tej Konvenciji postavilo trdno podlago Zveze in njenemu poslovanju. Vsi nadaljnji zaključki Konvencije bodo razvidni iz zapisnika, kateri bo priobčen v najkrajšem času.
ZA VSA NADAUNA POJASNILA IN NAVODILA NAJ SE V BODOČE NASLOVI NA: UPRAVNI URAD V. P. Z. BLED, 89 WOOD St KIRKLAND LAKE, ONTARIO CANADA.
Tajnik, John Kužnik
naš dom — našo domovino! To zvesto prisego polagamo na tvojo gomilo — prisego maščevanja nad fašističnimi morilci in rablji!
Odšla si z sto in sto drugih matera v večnost! Naj vam bode rahla zemlja kjer koli počivate. Tvoj in vaš spomin bo vedno med nami.
Edvard Troha, sin.
severu, lovci niso pozabili, da izberejo novega leta dan; pričetek kampanje za tednik — za svoj novi načrt. Kakšen je njihov načrt, je kot navadno lovska dis-krecija. Iznenadili smo se šele potem, ko se je njihov načrt, uresničil. Tako nameravajo tudi topot!
Timminščani niso bili nikdar zadnji, kadar koli se je šlo za napredno stvar. Smo pač bolj skromni ali pa kot navadno pravijo, manj govora pa več dela. Na zadnje bomo pa računali, kadar bo delo skončano. Tako računajo naši lovci in tudi mi drugi si seveda ne moremo kaj, če podžigamo pete našemu tekmovalcu.
Listu Edinost pa želim, da pride na dan kot tednik! Kajti to je prvi slovenski list v Kanadi, ki nas podu-čuje v teh težkih časi svetovnega vrenja, Dogodki gredo tako hitro mino nas, da bi jih ne bilo mogoče zasledovati brez dobrega in poštenega časopisa.
Zato na delo za uspešno kampanjo! Več naročnikov — močnejša podlaga tiskovnemu skladu in tudi več dopisnikov je potrebno. Na delo za skupnost v borbi proti fašizmu, naj nam bo obenem potokaz.
Torej pozdravljena Edinost, kot tednik! Obljubljan da bom delala z vso vnemo kakor tudi dozdaj v bodoče, po svoji najboljši zmožnosti.
Tukaj prilagam osem dolarjev za tri ponovne in eno novo naročnino.
M. Slak,
Tajnica kampanje.
Vzoren primer iz Kirkland Lake
Kirklancf Lake — Ko či-
tamo v Edinosti od raznih naselbin, kako se kosajo med seboj, kdo bo na prvem mestu v naslednji kampanji, me —je postalo kar sram, ker je tukaj tako velika naselbina in se prav redko sliši o njej. Zato sem se jast malo zavzel za naš Kikland Lake ter stopil okoli med rojake. Pripomniti moram, da ni bilo posebno težko, ker naši rojaki so se začeli precej zanimati za list Edinost. Posebno pa ko sem jim povedal da bo najbrž postal tednik po uspešni kampanji. In kakor razvidno predno sem odposlal ta dopis v uvodniku z dne 30 decembra je naznanjeno, da Edinost prične izhajati z dne 15 januarja kot tednik!
Tukaj se želim zahvaliti vsem rojakom, ki so me od prvega do zadnjega prijazno sprejeli in mi z tem olajšali to delo. Obenem njim kakor tudi Slovencem in Slovenkam drugod želim srečno in veselo Novo leto, ter tudi vsim ostalim čital-cem in naročnikom Edinosti.
Tukaj vam prilagam denarno nakaznico v znesku $80.00, kar je za 25 ponovnih in 15 novih naročnin. S tem mislim da nismo še pri kraju in upam da bom še kolikor toliko naredil. O tem bom seveda sporočil pozne-
je.
Jože Piškur.
Vočšila k praznikom
Sledeči rojaki in naročniki Edinosti, so voščili vesele Božične praznike in srečno Novo leto 1944, naročnikom in čitateljem in uredništvo Edinosti, ter Slovencem v splošnem:
Frances Lagoj, Californi-ja, USA.
Jakob Bolha, Hamiton, Ont.
Jože Kobetič, Windsor, Edvard Troha, Port Ar-thur; Ont.
Družina Slak, Timmins, Ont.
Družina Smrke, Sudbury, Ont.
Družina Košmrlj in družina Muc, Toronto, Ont. Ludvik Troha, Toronto, Ont.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Dolžnost me veže da se tem potom še enkrat zahvalim vsem kateri so prispevali v zbirko za spominsko pločo pokojnemu Andreju Kotnik-u, kateri se je smrtno ponesrečil lansko poletje v Coniarum rudniku, področje Timmins, Ont.
Imena darovalcev so kot sledi: $20.00, F. Marolt, Sudbury.
Po $12.00, T. Obreza, Noranda Que. Po $10.00,: A. Knafel, F. Baraga, bratranac pokojnega, Maple Leaf Hotel, Timmins. Dalje, F. Urbas, Kirkland Lake, in M. Bajt, Sudbury.	y
Po pet dolarjev iz Timminsa: F. Otoničar, F. Knafel, J. Knafel, L. Ilaršič, A. Ilaršič, A. Kraje, J. Starič, T. Slak, L. Lavrič, in A. Plut. Iz Kirkland Lake: F. Kraje, M. Otoničar, F„ Mele- A. Kraje, J. Branisellj, ter J. Godesha, Kapuskasing, Ont.
Po štiri dolarja: A. Doplihar, Timmins. Po tri dolarja: J. Lavrič in L. Pakiž.
Po dva dolarja: J. Intihar, I. Župančič, T. Hočevar, J županči, L. Drobnič, T. Kraševec in F. Fajfar, vsi iz Timminsa in T. Pašič, S. Porcupine, Ont. Zatem iz Kirkland Lake: L. Centa in A. Leskovec. En dolar in pol pa J. Vidmar.
Po en dolar iz Timminsa: J. Dolščak, M. Mavrin, J. Andolšek. J. Prelesnik, F. Turk, M. Zamejc, Dominio Cafe, J. Kukec, J. Rus, H. Jurešič, J. Balant, M. Keserič, M. Artač, F. Prijatelj, J. Rogina, A. Hočevar, L. Rus, J. Mavc, Tegel, Petdeset centov je priložil, J. Stupica.
Torej še enkrat 1 prisrčna hvala vsem, ter posebni) dollžan sem zahvalo rojaku Antonu Knafel, za ne sebično pomoč pri omenjeni zbirki.
Vam vsem hvaležni bratranec pokojnega,
FRANC BARAGA.
South Porcupine, 26 dec. 1943.
POLJSKI "PANOVI" V OBUPNEM STANJO
Dokler je Rdeča Armada odstopala na celi vzhodni bojni črti, Poljski "panovi" si niso vznemirjevali vest z tem, kako daleč naj zasedejo nasitični razbojniki ozemlje na vzhodni strani Poljske. Nj jih trla zamisel kakšna naj bo Poljska v slučaju nacistične zmage. Ali bo
sploh obstojala?
Enako se niso zmenili za strašne zločine nad židovskim in poljskem prebivalstvu. z strani nacističnih zločincev. Tisoči državljanov židovskega porekla, so bili podvrženi najstrašnejšim mukam, krutosti in naposled strašnim ekzekucijam v množicah.
Nič boljša usoda ni bila za poljsko prebivalstvo, zlasti oni del, ki je fkdrževal v sebi nacionalni ponos in se ni kleče podvrgel nečloveški pohotnosti nemških fašističnih Fritcev. Tisoči državljanov so po nedolžnem izginili brez sledu, toda Poll.iska "panščina" si ni belila ilavo proti zločinov prizadetih z strani nemških fašističnih morilcev, kakor pa zdaj o bivših mejah določenih po prvi svetovnj vojni.
Zdaj. ko je Rdeča Armada prekoračila nasilno mejo po prvi svetovni vojni, "panščina" je takoj prvo minuto dvigla krik, "češ kaj pa z "našimi" vzhodnimi mejami, katere ne odstopimo pod nobenim pogojem"? Mesto apela na ljudstvo, da se pridruži Rdeči Armadi; da podira mostove in ovira kjer koli mogoče nacistične polo-
SILVESTROVA VEČER V SUD8URY
Sudbury — Cenjeno uredništvo! Priloženo vam pošiljam denarno nakaznico, v znesku $100.00., na račun naše kvote v kampanji Edinosti za tednik.
Za uspeh gornje vsote gre zahvala našemu pripravljalnemu odboru, ki je tako vneto delal. Nato našim ženskam, ki so bile v pomoč z okusnim prigrizkom ter našim muzikantom. ki so pa tako pridno podpihovali in povzdigovali z takti, da se j^ vse vrtelo, staro in mlado. Enako gre zahvala vsem skupaj, kateri je kaj pripomogel najbo z delom ali pa z obiskom.
Zabavali smo se res prav po domače. Saj je to bila Silvestrova večer namreč zadnji dan starega leta in k pričetku novega, kadar se navadno kaj rad! snidemo skupno z prijatelji in znanci ter si zaželimo srečno in veselo Novo leto. To smo seveda ponovili v tej naselbini v veseli in družabni zabavi, katera je kakor omenjeno uspela moralno in tudi gmotno.
Ob sklepu želimo vsem Slovencem in Slovenkam na tem kontinentu, srečno in zdravo leto 1944!
Odbor odseka Z. K. Slovencev,
Blagajnik, Jože Gorše.
žaje in z tem pospeši osvobojenje poljskega naroda, "panščina" si prizadeva na račun tujega ozemlja in po večini na njemu Ukrajinci in Belorusi, podžgati spor. Ne-oziraje se na logičnost in pravice naroda do samoodločbe, kot najosnovnejše pravilo v tekoči vojni ter za trajen mir po vojni, se je oprijela starega gesla poij-ske reacije v splošnem, to je, da predočuje večjo nevarnost z strani Sovjetske Uni-ie. kakor pa Hitlerjeve Nem-či jo.
V tem oziru nudi zelo karakterističen primer klika jugoslovanske zamejne vlade. Kakor prva tako tudi slednja reakcionarni kliki, si nista prizadevali, kako in na kateri način pomagati k narodni enotnosti, navduševati narod k enotnemu odporu in tudi mu dajati pomoč v borbi proti nacističnih osvajalcev. Dokler je Poljska "panščina" podžigala spor na račun tujega ozemlja in tudi naroda, je jugoslovanska paradirala z Mihajlovičem in njegovimi četniki.
Ogromna večina naroda je zavrgla smisel enega in drugega tako v Poljski, kakor tudi v Jugoslaviji. V Jugoslaviji je formirana provi-zorična narodna vlada in.ni izključeno, da bo temu primeru sledil tudi narod Poljske. Kajti odstraniti proti-narodne elemente in postaviti ljudi na njihovo mesto, kateri bodo dejansko delali za narodni napredek in obstoj, pomeni ne le zagotoviti hitrejšo zmago nad sovražnikom, ampak tudi trajen mir po zmagi.
Vsled tega značilen je program Zveze Poljskih patriotov, ki je priobčen v časopisu "Svobodna Poljska", vključno vprašanje vzhod-mhmeja. Program se glasi:
1	— Formiranje parlamentarne demokratične vlade po vzorcu čehoslovaške, Jugoslavije in Francije.
2	— Izključitev reakcionarnih elementov, kateri ovirajo napredek in razdelitev vele-posestev med poljske kmete.
3	— Zedinjenje vsih Poljakov brez ozira na njihovo politično prepričanje, ter iz-klljučitev reakcionarnih elementov izven meja.
4	— Priznanje Zapadne Ukrajine in Belorusije, kot sestavni del Sovjetske Unije ter urediti vsa tozadevna vprašanja z Sovjetsko Unijo, na prijateljski osnovi.
5	— Raztegnitev poljske meje zapadno s priključitvijo vzhodne Prusije, izhod na Baltiško morje in pripojitev šlezije.
Napram poročilo United Press, časopis "Svobodna Poljska" izjavlja, izključitev zamejne poljske vlade, ter namestitev nove poljske vlade po vzorcu provizorične narodne vlade, pod vodstvom Ivana Ribar in Maršala Tita.
Vancouver odgovarja
Windsor ju
Vancouver — Ker sem že
parkrat slišal, da ni iz Van-couverja bolj postoma poročil o našem gibanju, poročam sedaj, da smo imeli kampanjo za pomoč Sovjetski Uniji v kateri je sodelovalo šest Slovanskih organizacij. Poleg naše Slovenske, še Srbska, Hrvaška, Poljska, Ukrajinska in Ruska. Zdralo se je vsega skupaj $12,163.59, od tega je Slovenska organizacija, Odsek Zveze Kanadskih Slovencev, zbrala $407.50. Za zbiranje so tekmovale ženske (kraljice) bilo jih je dvanajst. Naša Slovenska (Annie Sodeč), je bila osma. Vse skupaj se je završilo 24 decembra.
Potem smo imeli zabavo dne 29 dec., katero je priredil tukajšni odsek Z. K. S. Ljudi so bili precej dobro razpoloženi in so zložili za tiskovni sklad Edinosti $486. 00. katere tukaj prilagam.
Torej smo zbrali v enem mesecu skoraj $900.00! Jast mislim da bo dalo to mislit tudi Windsorju, kateri meče rokavico na vse strani. Toda kar se tiče novih naročnin in obnov, se kar pripravimo' za poraz od Windsorja, kajti pri nas je polje že izčrpano. Mnogi naročniki so se tudi odselili. Torej v tem oziru bomo precej slabi.
Dalje iz tega je razvidno, da velika večina našega naroda pozna položaj in razume zakaj se gre, ter hočejo pomagati svojemu narodu s čim pač morejo. Imamo pa nažalost tudi drugačnih ljudi med nami. Par jih je ki so odprti fašisti, ne samo da nočejo danes pomagati svojemu narodu, ampak rujejo proti vsemu, kar je Slovenskega. To pa zato, ker v svoji duševni omejenosti mislijo, daje prišel "konec" Slo-
venstva in oni hočejo biti prvi, ki bi priskočili k sovražniku in prejeli nagrado za izdajo.
Drugega si človek ne more misliti o njih po njihovem obnašanju. Taki vedo kaj imajo pričakovati od svojega naroda.
Imamo pa tudi takih, ki niso proti svojega naroda in če jim človek govori o potrebi pomaganja pritrdijo vsaki, besedi, toda pomagati le nočejo. Ne zgane jih tudi kri katera teče v potokih po naši drugače tako krasni domovini. Ne zgane jih kri tudi njihnih lastnih starišev, bratov, sester in otrok. Kakšni so to ljudje? in ali so sploh ljudje?
Ali ne pomagamo s tem svojemu narodu, če pomagamo Sovjetski Uniji? Ne samo zato ker vemo da slednja pomaga našim junaškim borcem od samega začetka in to brez plačila, ampak tudi zato, ker je od zmage Rdeče armade odvisen tudi naš obst6j. Ali ni vsled tega naša dolžnost, da ji vsaj malo tega povrnemo mi, da izrazimo našo hvaležnost in priznanje junaškemu narodu in njegovi armadi.
Ravno tako je z listom Edinost. Na kakšnem položaju bi bili naši rojaki v domovini, če bi še svet verjel, da je Mihajlovič "legendarni" junak? Kdo ga je razkrinkal? Ali ne gredo ravno v tem oziru zasluie delavskemu časopisju ? Pomislite malo globočje posamezniki, streznite se z resnostjo časa in njegovih nalog, pa boste spoznali vrednost protifašističnega tiska!
Tukaj naj navedem darovalce za list Edinost: Pet Jugoslovanov "Empress Hotela" $25.00 in r o j a k J.
Bunčič $25.00.
Po deset dolarjev: J Gr-dina, F. Sodeč, T. Ogulin, J. Popovič, J. Kraševec, F. Strle, T. Malenšek, T. Sto-jevič, M. Stipac, V. Pire, J. Brezovar, F. Račič, J Kerin, J. Legat in M. Gregorič.
Po pet dolarjev: J Vlaho-vič, L. Zitko, D. Narančie, J. Simonič, M. Pezdirc, J. Ku-kar, B. Jokanovič, F. Zitko, T. Novak. J. Strk, J. Košir, J. Kasumovič, T. Bravar, M. Plečaš, J. Wall, L. Kusel, J. Zitko, T. Starčevič, M. Mi-lič, L. Jamnik, F. Roner, J. Srder, D. Kosumovič, D. Vu-kasovič, J. Matič, S. Rado-ševič, J. Mikolič, D. Došen, T. Čorak, L. Jakše, J. Vu-kelič, M. Dragičevič, T. Jon-dač, T. Staničak, S. Kovače-vič, J. Mramor, B. Tomlje-novič, G. Stimac in J. Pezelj.
Po štiri dolarja: N. To-mac, S. Brnič, M. Spoljarič in T. Crničič.
Po tri* dolarja: Mrs. Ada-movič, D. Miloševič, N. Ju-rišič, V. Gundič.
Po dva dolarja: F. Ger-denc, M. Kasumovič, M. I. Sertič, M. Markus, Mrs. Ba-šič, P. Markovič, G. Sombol, M. Zokol, M. čorak, J. Hi-mo, J. Gozdanovič, Ana Bla-žina, F. Matoš, K. Pavičič, R. Dodič, D. Pešut, G. Pleše, E. čop, J. Juran, Duliša, J. Vidas, J. Crnič, M. Plečaš.
Po en dolar: J. Blatnik, P. Antonič, I. Novačič, M. Sertič (Vojak).
Zatem so še priložili: J. Jakobčič $5.00, J. Jakša $4. 00 in I. Perušič $2.00.
Skupaj gornja vsota znaša : $486.00, za katero v imenu našega odseka Z. K. Slovencev, izrekam tem potom zahvalo vsim darovalcem. (Enako jo izrekamo z strani uredništva Edinosti).
F. Sodeč.
Situacija v Jugoslaviji
( Iz 2 strani) predstavništva nekaterih reakcionarnih političnih strank, so nasprotna in ovirajo kjer je le mogoče narodno osvobodilno gibanje, ter z tem seveda pomagajo sovražniku.
Britski časopis "Obser-ver" je naprimer naglasil o Mihajlovičevim stališču, da je to ozek Srbski nacionalizem in njegovi oddelki se bore proti Hrvatov in Partizanov. Preračunano je, da je od 12 do 15 nemških divizij v Jugoslaviji. Skupno število nemških in salitetnih sil znaša nekako okrog 500. 000 armado, namreč dvakrat toliko kolikor šteje Narodna Osvobodilna armada. Fašistične sile so obenem daleč bolj oborožene. Toda kljub temu fašistične napadalne horde, so bile poražene od jugoslovanskih Partizanov.
Izmed oktobra in novembra, Nemci in salitetni priveski so izgubili nad 40.000 vojakov in častnikov v Jugoslaviji, vključno 16.000 ubitih in 11.000 vjetnikov. Narodna Osvobodilna armada je prizadela nacističnim silam precej močne udarce, prav posebno v prometnem spoju. Večje del prometne vezi Belgrad-Zagreb, je bil paraliziran, vemo, pa, da je to ključ prometne vezi z Avstrijo, Južno Nemčijo in Italijo. Dočim je pa prometna proga Zagreb z Madžarsko, popolnoma izven obrata.
Enako so nešteto krat pretrgane komunikacijske vezi RekA-Trst. Napram nepopl-nim podatkom, so Partizani v zadnja dva meseca razstrelili skupno 125 klm. železniške proge, 141 mostov, 19 postaj, 116 tovornih in 7 oklopnih vlakov.
Aktivnost zavezniške zračne sile je prisilila Nemce,
da so evakuirali otok Uljan, ki so ga pre nedavnim okupirali, dokler so glavna otočja na Jadranskem morju v rokah Jugoslovanskih patriotov, zlasti pa kontrolirajo severni del obrežja.
Zgodovina Narodne Osvobodilne borbe proti nemških fašističnih okupatorjev v Jugoslaviji, je bogata v primeru in junaštvu Srbov, Hrvatov in Slovencev. Toda junaštvo samo ob sebi, ne zadostuje za popolno zmago. Armada potrebuje podporo v zaledju. Ne more se zanašati le»na orožje, ki ie odvzeto od sovražnika. V ofenzivnih operacijah Narodna O-svobodilna armada, potrebuje večje zaloge raznovrst-
nega orožja. Jugoslavija poseduje važne proizvode si-rovin in tudi izurjene delavce, toda večje del industrijskih področij, so vničili okupatorji. Potrebno jih je popraviti in vsled tega naporna naloga v tem oziru, je odvisna od ljudstva v zaledju. Močno zaledje v Jugoslaviji, je osnovna podpora mobilizacije "naroda za čim prejšno zmago nad sovražnikom.
Gornji članek je bil priobčen v časopisu Rdeče Armade, "Rdeča Zvezda", napisal ga je S. Belinkov, ter ponatisnil Združeni odbor Južno Slovanskih Amerikancev, ured.)
ODBOR ZA ŽIVILSKE GENE IN REGULACIJE
Toronto — Odbor za živilske cene in odmerke naznanja, da bodo odmerki za kavo in čaj ostali pri dosedajnih regulacijah. Namreč bilo je prej naznanjeno da se odmerki za kavo in čaj morda zvišajo. Toda vsled prevoza omenjeni odbor pravi, da zaenkrat ni izgleda za povečanje odmerkov.
Enako naznanja večjo potrebo varčnosti odpadkov papirja, raznih mesečnih revij itd., kar se pa lahko izroči v zbirko odpadkov o kateri je ijavadno naznanjeno potom mestnih časopisov
Omenjeni odbor obenem naznanja, da lastniki stanovanj proti nizki najemnini lahko naredijo aplikacijo za zvišanje najemnine na odbor za stanovanjske regulacije. Enako pa velja za aplikacijo za znižanje najemnine.
Ne manj pa je važno pri nakupitvi delavne obleke pravi omenjeni odbor, da je na isti znamka tvrdke. Kajti v nekoliko že znanih slučajev, so posamezni trgovci kontrobantili z tako obleko, ali pa kot znano "black market" v cenah za take potrebščine.
Tudi odmerki za sladkor ostanejo pri dosedajnih regulacijah, pravi odbor za živilske in druge regulacije. Ker so sladkorne plantaže na Filipinih in vzhodni Indiji še v rokah sovražnika iz katerih je bil prejšni izvoz sladkorja v precejšni meri, sladkorrni odmerki bodo v-sled tega ostali pri dosedajnih regulacijah.
Oddelek Jug. v Sovjetski Uniji
NOV SOVJETSKI FILM — RUSKA ZGODOVINA
Upati je da bo narod Poljske dejansko rešil svoje notrajne zadeve v interesih naroda ter prijateljskih odnošajev z svojimi sosedi. To bo najdoslednejši odgovor reakcionarnim podžigalcem, ki niso bili nikdar naklonjeni narodnemu napredku; ne demokraciji in tudi ne svobodi.
Film je sestavljen od več kot pol milijona najznačilnejših trenotkov v ruski zdovini, počevši od Aleksandra Nevsky, Petra Velikega, Oktoberske Revolucije in do junaških borb pri Smolensku leta 1944.
Film bo na programu v Victory Theatru (vogal Dundas in Spadina Ave.) pričetkoma z dne 17 do 22 januarja.	»
Tisoč letna povest junaštva Ruskega naroda v borbi za neodvisnost in obstoj. V omenjenem filmu sodelujo najslavnejši sovjetski dramatičarji, skladatelji in ravnatelji.
Samo teden dni!
PRIČETEK 17 jan. — VICTORY THEATHRE, Toronto.
Kako postopajo finski socijal-fašisti
Dopisnik "Toronto Star", Ronald Matthews, poroča iz Moskve zelo kritične podatke o torturah vjetnikov in civilnega prebivalstva Sovjetske Unije v okupirani Ka-reliji. -
V svojem poročilo pravi: "Najbolj kritične obtožbe so bile priobčene v sovjetskem časopisju proti neizrecivo težkim razmeram v Pretro-zavodsk-u, prestolici okupirane Sovjetske Kareli.ie. Mesto je obdano z bodečimi žicami in predstavlja šest koncetracijskih taborišč za Ruse.
. V enem taborišču finski fašist po imenu Miks, osebno pretepa vjetnike in tudi civiliste, potem pa zavijejo v slani vodi namočeno ruho svoje žrtve z namenom da se njihove rane ne zacelijo. V -nekem drugem taborišču je omenjeni potem ko so prignali sovjetskega mornarja in ko ni uspel izsiliti iz njega gotove podatke, pretepal do skrajnosti. Ko tudi to ni pomagalo, mu je zaž-gal lasi na glavi in skončal njegovo živlenje z nožem.
Finski vjetnik po imenu Reyno, je pripovedoval, če v dnevnem povelju ni izdano da se enega ali pa drugega ruskega vjetnika prižene v glavno komando za pretepanje in trpinčenje, tedaj se to izvršuje v taborišču in navadno potem ubije žrtev.
Medtem finske oblasti v okupirani Kariliji, ne le da so konfiscirale od vaščanov živino in poljske pridelke, ampak celo kuhinjsko orodje in pohištvo. Enako so izdale ukaz kmetom, da mora vsak kupiti dva akra zemlje in plačati 2,000 finskih mark. Kdor se pa zoper stavi ukazu, sledi deportacija in prisilno delo. Ker pa po večini kmeti nimajo denarja, so navadno v skupinah izgnani iz lastnega ozemlja v notrainost Finske, na prisilno delo".
Novoletno Voščilo
Vse-Slovanski Odbor je brzojavno naslovil preko Edinosti. Novoletno voščilo Zvezi Kanadskih Slovencev ter Slovencem v splošnem živečih v Kanadi. Voščilo se glasi:
"Pošiljamo bratske pozdrave Zvezi Kanadskfh Slovencev ir> Slovencem živečih v Kanadi v splošnem, ob priložnosti novesra leta 1944. želeč vam obilo uspeha v vašem delu in v pomoči svojim bratom in sestram, kate-
Moskva — Večje število jugoslovanskih vojakov, ki so bili nasilno nabrani in poslani vred z nemško armado na vzhodno bojno črto proti Rdeče Armade, a se jim je posrečilo zbežati na stran Rdeče Armade, so zdaj na vežbah ter se pričakuje, da bodo kmalo poslani na bojno črto vred z Rdečo Armado.
"Rdeča Zvezda" glasilo Rdeče Armade pravi, da so to vojaki, ki so nasilno nabrani v Jugoslaviji z strani Nemcev,'ali pa vjetniki, ki so bili vjeti po Rrdeči Arma-9i. Naslovili so prošnjo na vrhovno komando Rdeče Armade, da jim dovoli organizirati njihov oddelek, kateri se bo vred z Rdečo Armado boril proti sovražniku. Vrhovna komanda je odobrila prošnjo in kakor je omenjeno oddelek juioslovanskih vojakov je na vežbah ter se pripravlja za bodoče vojne akcije.
RAD BI ZVEDEL ZA L. MARUŠIČA
Roscom, Ont. — Od dolgega času, nevem kaj bi začel. Zato se sem namenil napisati zahvalo in oglas v E-dinosti, katero zelo rad či-tam. Vsak izvod prečitam skoraj dva in trikrat! Prav veseli me, da izhaja slovenski časopis tukaj v Kanadi, ker pač me spominja ko sem prišel v Ontario, sva bila komaj dva Slovenca skupaj. Zdaj pa kakor razvidno nas je toliko, da imamo svoje organizaciie, društva in tudi časopis. Sledimo vzornim stopnjam naših sosednjih rojakov v Združenih državah.
Ta napredek me veseli in mi olajšuje dolgočasne dni. Namreč sem že tri mesece v postelji in nevem kako dolgo bom še moral ostati, zaradi srčne bolezni.
Tem potem je moja želja zahvaliti se vsem Slovencem iz Windsorja, za pomoč ki so mi jo naklonili na novega leta dan.. Bog jim naj povrne, ker jaz začasno ne morem! Torej lepa hvala in enako voščim vsem mnogo srečnih in zadovoljnih let!
Rad bi pa zvedel kje se nahaja moj prjatelj Lud\ik Marušič, kateri je bil pri meni na hrani in stanovanju leta 1922 v Brunswick. Če bo slučajno Čital te vrstice ali pa kdo drugi ki ga pozna, hvaležen bi bil da se oglasi, ali pa da mi kdo pošlje njegov naslov.
Matt Globovnik P. O.
Ruscom, Ont.
(želimo Vam čim prejšne okrevanje, Ured.)
PREKORAČILI KVOTO V NAROČNINAH
Noranda — Cenjeno uredništvo ! V prilogi vam pošiljam denarno nakaznico v znesku $21.00. To je $6.00 z,a članarino in pristopino (Za članarino in pristopnino smo izročili G1, blagajniku Zveze, ured.) $12.00 za 24 stenskih Koledarjev in tri dolarja za novo naročnino.
Novega naročnika pripišite k naši kvoti za Norando. Z tem jih imamo dozdaj šest novih!
Fran Lavrič.
PODRUŽNIČNE LETNE SEJE
Kakor smo že enkrat opozorili vse podružnice, se v smislu podružničnih pravil vršijo podružnične letne seje meseca januarja.
Na letnih sejah naj uradniki podajo vsak svoje letno poročilo, a članstvo pa naj si naredi dobro premišljene načrte za podružnično delovanje v novem letu ter izvoli podružnične odbore, ki bodo sposobni in voljni izvesti s članskim sodelovanjem tiste načrte.
Uprava Slovenskega ameriškega narodnega sveta želi vsem članom in podpirate-liem VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in plodonosno NOVO LETO!
ri s orožiem v roki branijo svojo in Vašo rojstno domovino; njeno čast in neodvisnost".