t đka — Lit. 0.30 UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO: LJTJBLJAI^A, KM EKLTOCNO ZASTOPSTVO xa riflli— tac iti gajQ| ||W BaJTJ UNIONE PTJBBLIdTA ITALJANA SL A-, MILANO rs SI-«, Sl-ZS, In 91-2*. — Id— Db\ T JM—>WI 20.— Din. ■ ■■■Iid dal Begno dTtaha « dal* eotero 4 I/UNIONK PlIBBLlOfEA ITALIANA S. A-, MELANO Borbe iis Kreti se nadaljujejo Italijanske pomorske in letalske sile odlično Žarke in poškodovale več drugih — Uspešne Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil dne 26. maja naslednje 355. vojno poročilo: V severa" Afriki so izvidniski oddelki v okviru operacije na tobruški fronti zaplenili nekaj avtomatskega in protitankovskega oružja. Italijanska in nemška letala so v -trmoglavih poletih bombardirala sovražne ladje v tobruški luki. štiri ladje s skupno 11.000 tonami so bile potopljene. iNeka križarka je bila zadeta in hudo poškodovana. Skupine naših letal so ponovno bombardirale in c strojnicami obstreljevale vojaške napravi na otoku Kreti V Vzhodni Afriki so nafte ćete v pokrajini (iala in Sidamo zmagovito prestale spopade na levem bregu reke Orna. Nemško vojno poročilo Berlin, 26. maja. (DNB) Vrhovno vojno poveljništvo je izdalo danes naslednje poročilo: V boju za Kreto je doseglo nemško letalstvo, kakor je bilo javljeno že v posebni vesti, nenavadne uspehe proti angleški mornarici na Sredozemskem morju. Po dosedanjih vesteh so potopile samo nemške letalske oborožene sile od 20. maja dalje 7 sovražnih križark ali protiletalskih križark in 8 rušilcev ter še eno podmornico in 5 brzih čolnov. Z bombnimi zadetki v polno so bile nadalje hudo poškodovane neka bojna ladja ter več križark in rušilcev. Italijanske pomorske te letalske oborožene sile so v istem raso potopile Štiri sovražne križarke ta poškodovale več drugib ladijskih enot. Tako je angleška pomorska sila na vzhodnem Sredozemskem morja doživela po zaslugi odličnega sodelovanja oboroženih sil zavezniških d ris v osi na morju in v zraku hud udarec Na otoku Kreti so potekli boji tamkaj v boj poslanih oddelkov letalstva in vojske na kopnem ob stalnem dovajanj« ojačenj še nadalje uspešno. Oddelki nem-šega letalstva so tudi včeraj uspešne po segli na otoku v borbo na tleh, zažgali angleška oporišča in municijska skladišča, uničili dve večji trgovski ladji ter sestrelili v letalskih bojih tri angleška bojna in tri lovska letala. Tri nadaljnja sovražna letala so bila razdejana na tleh. Na otoku Malti so nemški lovci z obstreljevanjem z letala uničili štiri lovska letala na tleh in hudo poškodovali le 6 drugih. V severni Afriki šibko ndejstvovanje topništva pri To bruku. Na morju okrog Anglije so potopila nemška bojna letala dva prevozna parnika s skupno 2.000 tonami in poškodovala dve večji trgovski ladji bodo. Pri akcijah nemških lovcev proti angleški južni obali in pri poskusih sovražnika, da bi podnevi priletel nad zasedeno ozemlje in v Nemški zaliv. Je bilo v letalskih bojih sestreljenih 6 angleških letal, tri lovska in tri bojna. Rasen tega so straž-ni čolni sestrelili tri, mornariško topništvo pa dve angleški bojni letali. Nad nemško ozemlje sovražnik ni priletel niti podnevi niti ponoči. operacije v Vzhodni Afriki — Bombardiranje vlade. Nemški vojaki so že v torek zjutraj pristali samo par sto metrov daleč od njegovega bivališča. Samo intervencija angleških čet je preprečila njih napad. Malo pozneje pa so že drugi padalci razdelili angleške čete. ki so branile njegovo rezidenco. Le z velikim naporom se je kralju in članom vlade posrečilo zbežati na bližnje planine. General Frevberg je v teb okoliščinah zahteval, da mora kralj zapustiti otok. ker je njegova prisotnost ovirala vojaške operacije. Kralj je slednjič izrazil svoje popolno zaupanje v ugoden razvoj dogodkov. Novozelandske izgube v Grčiji New Tork. 27. maja. rs. Iz Willingtona poročajo, da je novozelandski ministrski predsednik Frasser poslal tja sporočilo, v katerem pravi, da je Novi Zeland od začetka vojne v Grčiji izgubil 2200 vojakov. Večina njih je prišla v vojno ujetništvo. Carigrajski Ust o položaju K obisku Ministra Eksc* Bottaia v Ljubljani £ted obiskom na pokopališču se Je Eksc minister Bottni dolgo zadržal med številnimi vrstami grobov Italijanskih vojakov, zaznamovanih z belimi križi. Pekel na Kreti Aegleške postojanke izginjajo v morju plamenov in oblakih dima — V Londonu priznavajo nadmoć držav od v zraku in na morju Berlin. 27. maja. s. Poveljnik nekega transportnesri letala, ki je preletel otok Kreto, preden je z moštvom pristal, poroča, da se ni videlo vzdolž dolge utrjene topniške črte Angležev na severni obali otoka nič dru^esra, kakor oblake dima od strahovitih eksplozij municijskih skladišč. V notranjosti otoka je velikanski požar uničeval sovražnikovo taborišče. V nekem zalivn smo videli nničene ladje. Nekatere so še gorele. Vseokrog so plavale razbitine uničenih ladij. Ogromni požari so uničevali v vseh angleških postojankah barake in zaklonišča, Rim, 27. maja. s. Angleži so stoletja verjeli, da so otoki, ki jih brani angleška mornarica, nezavzetnL Zaradi te^a jim ne ere v glavo trda realnost napada na otok Kreto. Najprvo so upali, da bo pristalo na otoke samo nekaj čet padalcev. Ko je bilo na-dalcev čim dal je več in so jim morale angleške čete odstopiti važne položaje, je poseglo v borbo tudi letalstvo in mornarica osi. ki sta prizadejala angleški mornarici hude udarce. Tedaj šele so Ancleži doumeli, kaj se je prav za prav zgodilo. T Londonu sedaj priznavajo, da se je razvila prava fronta med letališčema v MaJemnj in Kano.fi in da je prišlo do borb na več krajih otoka, posebno pa okoli Rc-tima in okoli Herakleona. Izjavljajo nadalje odkrito, da je bila ofenziva izvedena T drznostjo in z odlično taktiko, ter da je najtežavnejše to, da ni bilo mogoče prepoditi Nemcev z letališča v Malemni. Pred dnevi je angleška propaganda skušala še omalovaževati napad in je trdila med dragim, da Nemci ne morejo transportirati na otok topništva. Danes priznavajo, da je Nemcem uspelo izkrcati lahko topništvo in možnarje ter da so zaradi tega angleški protinapadi vse bolj težavni. Neki znani komentator v angleških listih zaključuje svoja izvajanja z izjavo, da so Nemci v svoji tehniki prevažanja čet in materiala z letali ustvarili nekaj novega. Pokazali so. kaj je mocoče storiti s posameznimi četami, ki se jih prevaža z letali. Isti komentator je omenil učinkovito sodelovanje italijanskega letalstva v teh borbah s pripombo, da bo treba Se bolj računati z oboroženimi silami Italije. V Londona nadalje izjavljajo, da je nemogoče braniti angleška letališča na Kreti zaradi številčne premoči nemškega letalstva. Opravičuje pa to s pretvezo, da so preblizu letališča, kjer so se zasidrali nemški letalci v GrčijL Tanger, 27. maja, s. Potniki iz Gibraltarja, poročajo, da so zadnji neuspehi angleške mornarice v Sredozemlju močno izpod- kopali moralo v Gibraltarju. Z nosilca letal »F\irion»« in s torpedovke »Pearles« so Iskrcali v Gibraltarju številno ranjence, med katerimi je bdlo mnogo ortdrjev. Eden ls-med njih je Izjavil, da se lahko smatra Sredozemlje odslej za Izgubljeno za Anglijo, ker se mornarica ne bo mogla zoper-stavljati čedalje mocnejftim in učinkovitejšim akcijam letalstva osi. lati oficir je izjavil, da Je najbolj nevarno orožje v teh borbah zračni torpedo, pred katerim se vojna ladja pri kombiniranem napadu težko resi. Durante hm visita al cimitero l'Ecc. il Ministro Bottai s& trattene a lungo tra le numerose file di sepolcri di soldati italiani segnati tutti con ngnali croci bianehe, Carigrad, 27. maja. s. List *Be*oglu« piši o vojaških operacijah na Kreti, o katerih pravi, da so zadnje akcije držav osi ustvarile na otoku trdno oporo in da je zapadni del otoka, kjer je edino večje upo- rabno pristanišče, zanesljivo v rokah osi, ki ima na otoku že mnogo vojaštva. Italijansko in nemško letalstvo je s pomočjo mornarice praktično pregnalo angleško brodovje s severne obale Krete. List poudarja tudi velike izgube angleških pomorskih edinic in pravi, da se nepopravljive. Velika bitka na Kreti Vojne sile osi uničujejo sistematično sovražnikove položaje V vzhodni Afriki se bore sami naši oddelki z njim lastnim duhom hrabrosti. Na južnovzhodni fronti Imperija je nekaj dni že v teku srdita borba v področju reke Rim. 27. maja. s. Kakor se vselej zgodi, kadar skuša sovražnik ojačiti garnizijo v Tobruku, tako je tudi to pot občutil teto našega razdiralnega dela in ponovno so potopljene ladje še bolj zatrpale tobru-ško pristanišče. Obleganje naših sil s kopnega spc-polnjuje letalstvo tudi z morske strani tet onemogoča sleherni sovražnikov poskus, da bi premagal blokado. Borba za osvojitev otoka Krete Js zdaj v polnem razvoju, ne da bi bilo mogoče zabeležiti posebnih dogodkov V zadnjih > dneh. Močne garnizije na otoku se srdito j bore, pri čemer se opirajo na teren, ki j Je v mnogih pasovih neprehoden ta na : "«-wnf»oi velike vojaške naprave, ki so bile zgra- ? posveča največjo pokornost potopitvi Orno ta v drugih sektorjih. Kopne ta letalske sovražnikove sile so v premoči, toda naše čete branijo svoje položaje s vso odločnostjo. Tudi na zapadni fronti so v teku operacije, s katerimi bo odpor utrjen. Naloga naših vojakov tam doli je, da vztrajajo in to težko nalogo izpolnjujejo hrabro in z mističnim zaletom v žrtvovanju. Zaradi tega postaja njih borba prava epopeja. Monakovo, 27. maja. s. »Miinchner Neueste Nachrichten« pišejo, da angleška vojna mornarica ne more več operirati v radiju nemškega letalstva. V severnih conah Krete, kjer je imelo angleško brodovje svoja najboljša oporišča, je nemški vpad pregnal angleške edinice z veliko italijansko pomočjo. Borba za Kreto še rd odločena, pravi list. toda vsi razumemo besede nemškega vojnega poročila, da se operacije razvijajo po določenem načrtu. Odmev potopitve „Hoođa" Ameriški Usti poudarjajo sposobnost nemškega topništva, Id je prizadejalo angleški mornarici najhujši udarec Washington, 27. maja. s. Ves ameriški Berlin. 27. maja. rs. Nemški lovci so strelili na nekem letališču na Kreti S gleška letala, ki so zgorela. Berlin. 27. maja. rs. Manjša Sfcsptna gleških letal je skušala napasti neko letališče na Kreti, ki je v posesti nemških čet Nemška lovska letala so po večini uničila angleške aparate. Kritičen položaj na Kreti po poročilu angleškega poveljnika Carigrad, 27. maja. a General Frevberg, poveljnik otoka Krete, je poslal glavnemu stanu generala Wavela poročilo, v katerem navaja, da je položaj na otoku vedno slabši in kritičnejši. Kralj Jurij je ob svojem prihodu v Kairo izjavil, da je moral pobegniti zato, ker so se padalci na vsak način hoteli polastiti njega in članov grške jene v teku dolgih mesecev, kajti Angleži' so se zavedali, da izguba nekaterih glavnih položajev lahko neizogibno povzroči polom obrambe. Napadajoče sile razvijajo metodično svoj nacrt In utrjujejo osvojene položaje ter sistematično uničujejo sovražnikove utrdbe. Med tem pa prihajajo novi kontingenti pomoči, nemški in italijanski letalci pa neizprosno uničujejo področja, kjer se še drže Angleži in Grki. Spričo važnosti bojišča ta spričo velikih prejšnjih priprav branilcev zd mogoče predvideti nagle osvojitve otoka. V vojni sd nič lahko ta ničesar ni mogoče Improvizirati. Naloga, ki Jo Je treba izpolniti, Je vedno v premem sorazmerju s važnostjo objekta, ki ga Je treba doseči. Tudi v tem primeru Je tako ta nestrpnost ta ni amestna. Glavno je to, da razvija letalstvo dan za dnem brez odmora in brez prenagljenosti svojo akcijo ter Je usmerjeno neizprosno proti svojemu cilju. Boji v Afriki živahne akcije na fcopmm, v zraku In na morju — Sovražnik je izgubil več ladij s tov< Rim, 27. maja. & Vojno poročilo It 355. nam kaže, kako se razvijajo novi vojni dogodki na fronti v CirenajkL Poročilo potrjuje izredno aktivnost, ki jo razvijajo naše čete v tesnem sodelovanju z nemškimi oddelki, ki nas podpirajo od- strani. ▼ vsakem sektorju te šahovnice napadajo si-le osi vsak dati sovražnika, kar brez dvorna vpliva na sovražnikovo moralo, kajti nahaja se neprestano v stanju vznemirjeno-sti in alarma. Na fronti pri Sottunzn so nase ške čete dne 25. t m. prodrle do irLkovih položajev ter prišle v stfk s vražnikovirni prvimi stražami. Razvile se majhne borbe, dobili smo važne informacije glede sestave ta vražnfkovih obrambnih naprav. Na področju Tobrvka so bile akcije na-Hh pertroi tudi zelo koristne. Ena izmed pertrol je prodrla zapadno do obrambnih položajev obleganega sovražnika. Sovražnik je bil presenečen in se je umaknil Zaplenili smo nekaj strojnic, protitankovskega orožja, pušk in razni materijal Najvažnejše delo tega dneva pa je opravilo nad trdnjavo in v okoliških vodah nase in nemško letalstvo. Naše izvidništvo je izsledilo pomorsko sovražnikovo formacijo, nekaj parnikov v spremstvu številnih vojnih ladij, križark in torpedovk. Takoj so bili alarmiram* bombnik i-s ti moglavci, ki so takoj začeli iskati obilen plen. Močne skrspina lovcev jih je ščitila ter je onemogočila delovanje sovražnikovega letalstva. Med tem je nekaj ladij dospelo v pristanišče ter se pripravilo za izkrca vanje. Tedaj so naši napadli in odvrgli bombe nnjvučjega kalibra. PO kisičmmn napadu ta ko so se b odno operirati in da je vsaka ladja, ki zaide v blokadno cono, v nevarnosti. Tokio« 27. maja. s. »Asahi« objavlja uvodnik o izgubi angleške oklopnice in pravi, da se je Nemčija poslužila zelo pozitivne strategije, ki močno vpliva tudi na Zedinjem države. Tudi drugi japonski listi prinašajo obširna poročila o vtisih, kt jih je napravila potopitev angleške veleoklopnite v Zedinjenih državah, kjer se bo menda ohi&dila interventna stična kampanja. Svoboda morja Berlin, 27. maja. s. Pod naslovom »Svoboda morja« objavlja »Volkischer Beo-bachter« članek, v katerem piše o kampanji ameriških vojnih hujskače v in o ameriški pomoči Angliji. Roosevelt, Stim-son in Knox še niso zadovoljni s tem, kar so napravili z dosedanjo kršitvijo ameriške nevtralnosti in mednarodnih zakonov. Ni zadosti, da se pošilja Angliji orožje, če se dovoljuje, da se popravljajo angleške ladje v ameriških ladjedelnicah, temveč hočejo, da se ameriške vojne ladje bojujejo za Anglijo. To naj bi bila »svoboda«, zaključuje list, kakor jo pojmujejo politiko Zedinjenih držav, »svoboda«, ki naj bi našla svoj izraz v pošiljanju ljudi na morišče za angleške interese in v preprečevanju južnoameriškega izvoza- Petain o družini Rim, 27. maja s. O priliki materinskega dneva je imel maršal Petain po radiu govor, v katerem je rekel med drugim: Francoske matere! Francija praznuje praznik družine. Treba je predvsem spoštovati matere. Deset mesecev se skuša Francija rešiti materialistične civilizacije. Pokazal sem jim nevarnosti individualizma in jih povabil, naj podpro naravne in moralne ustanove, od katerih je odvisna naša usoda kot ljudi in Francozov. Družina, začetna celica družbe, je najboljše jamstvo za našo preroditev. Sterilizirana država je obsojena na izgubo svojega obstoja. Da se Francija oživi, so potrebna predvsem domača ognjišča. Mati je hišna kraljica, ki s svojo potrpežljivostjo sladi življenje. Francoske matere, vaša dolžnost je težka, pa tudi lepa. Samo ve morete dati voljo do dela, smisel discipline in skromnosti, čednosti, ki napravijo narode močne. Neredi v Indiji Kabul, 27. maja. rs. Neredi v Indiji zavzemajo vedno večji obseg. Po mirni noči v Bombavu so se v nedeljo popoldne znova pričeli nemiri v najobljudenejši mestni četrti, kjer prebivajo muslimani in Hindi. Tri osebe so bile usmrćene z bodali, več drugih pa je bilo ranjenih. Posredovanje policije je le še povečalo vznemirjenost in poslabšalo položaj. Demonstranti so hoteli zažgati skladišča. Aretiranih je bilo nad 500 ljudi. Ker policija sama ni mogla vzpostaviti reda, so morale nastopiti vojaške čete. Demonstranti so naskočili največje sprehajališče v mestu. Brutalnost angleških varnostnih stražnikov povečuje sovraštvo muslimanskega prebivalstva le vie di M- i fronte detla Sirtfca. — Italijanski topni- ▼ smeri proti « Stran 2 ^SLOVENSKI NAROD«, Tore*. 27. maja tffi Btev. 1 20 Požiganje ljubljanskega Barja Oral sveta za m krajcarjev — Požiganje m je pričelo ▼ letih 1820 do 1839 Ljubljana, 27. maja. Malo jo se Ljubljančanov, ki bi se iz ©ti o^kih let spominjali požiganja Barja, ki jc bilo v prejšnjem stoletju skoraj do osemdesetih let redni pojav v jesenskih mesecih. Ljubljana je pri tem požiganju zelo trpela, ker se je vlačil po Barju gost dim in se več ali manj razprostrl tudi nad mesto. Smrad in zoprn vonj sta teme m tedne težila Ljubljano Požiganje Barja je iz vidika poljedelstva in kultiviranja Barja zelo poučno, hvala Bogu pa se ne povrne več. Ostane samo zgodovina Leta 1780 je Ml Gruberjev kanal dograjen in po takratnem mnenju je bila osu-š^tev ljubljanskega Barja že izven vsakega dvoma. Voda na Barju je upadla in se je pokazal svet, ki je bil poprej popolnoma močvirnat, če ne že pod vodo. Bil pa je ta svet še brez vsake vrednosti, ker ui bil še osušen. En oral je bilo lahko kupiti za 20 krajcarjev. Ko se je svet polagoma osušil, so ga pa Barjani takoj pričeli izkoriščati na ta način, da so odstranjevali vrhne plasti, spodnjo — do dva metra debelo plast, ki so jo tvorile zamrle korenine raznih močvirskih že deloma zoglenelih rastlin in usedlin — pa rezali v kose. ki so jih potem, ko so jih dobro presušili, rabili za kurjavo. To je bila vsem Ljub-Parčanom dobro znana šota. Na tak način so izkoriščali močvirja tudi drugod, zlasti na Holandskem in v Nemčiji, kjer je primanjkovalo drugega kuriva. Soto so Barjani prodajali, kupovali so jo pa pri nas ie bolj revni ljudje. V Ljubljani se je je precej poku rilo. Toda izkoriščanje Barja z rezanjem šote je bilo Barjanom le premalo plodonosno. Spoznali so kmalu, da bi bilo bolje izkoriščati barjanski svet za poljedeljstvo. Pridelki bi več zalegli, nrsjD rezanje in poraba žete. Za kurjavo porabne šote bi sčasoma tudi zmanjkalo In svet bi valed znižanja površine spet poetajal močviren, zlasti če bi se še zanemarjali odtočni jarki. Da pa bi se mogel svet pripraviti v tako stanje, di bi ga bilo mogoče uporabljati za poljedelstvo, sta se Barjanom nudili dve poti. Ena pot je bfla. da bi se bila dovažala zemlja, cestno blato ter razni odpadki in da bi se na tej podlagi pripravil svet, ki bi ga bilo mogoče obdelovati. Toda ta postopek se jim je vendar zdel predrag in so ga kmalu zavrgli. Napravili so nekaj poizkusov, ki so vsi podpirali to odločitev. Druga pot je bila, da bi se odpravila vsa gornja plast Barja, ki je bila popolnoma nesposobna za vsako obdelovanje. Vidna vil nja plast Barja je namreč sestajala iz raznih močvirskih mahov in trav ter mimoz, v velikem delu pa tudi iz dračja. ki se je nabiralo in zastajalo med rastlinstvom. Pod to, precej debelo vrhnjo plastjo so se pa v črni glini razširjale plasti že odmrlega rastlinstva. Cm a prst, ki jo vidimo zdaj na Barju, izvira od te plasti. Zaradi pomanjkanja vlage je vse vrhno rastlinstvo zamiralo ln se sušilo, tako da je bilo na dlani, da ni godno za kultiviranje pač pa da se s požiganjem lahko pridobi gr.cjilo, ki bi izvrstno služilo poljedelstvu, kajti glina ln šota bi bili dober material za kultiviranje. Tako požiganje je bilo v navadl na vseh močvirjih, ki so jih bili tiste čase osuši!i. in tudi naši Barjani so se odločili zanj. S požiganjem ljubljanskega Barja so barjanski posestniki pričeli nekako v letih 1*>20 do 1S30 Požigali so brez vsake omejitve, kakor in kadar se jim je z! ju bilo. Ker pa je požiganje povzročalo mestu Ljubljani in tudi Barianom samim neprilike, jc takratni gubernij izdal dne 11. aprila 183č neko naredbo, s katero se je požiganje kolikor toliko uredilo in tudi omejilo. Leta 1S26 se je tudi osnovala posebna krajevna komisija za osuševanja Barja in tej se je zdaj Izročilo vodstvo ter nad- I zorstvo nad požiganjem. Komisija je ▼ sporazumu s županstvi odločala, katepi piedeli Barja naj se požiga jo in kdaj naj se požiganje vrši. Vsi posestniki so morali požiga ti ob istem času. Od leta 1840 do 1S5C- se je požiganje vršilo samo v času od 16. avgusta do 15. maja, druge čase je bilo pa prepovedano. Leta 1856 je požiganje izostalo, kar sta takrat Ljubljano obiskala cesar in cesarica, katerima se ni smelo pristuditi bivanje med nami s smradom od dima. Potem se štiri leta ni dopustilo nikako požiganje. Leta 1860 je bilo določeno, da je požigati Barje od 1. septembra do konca oktobra, toda to leto je 3. septembra nastalo deževno vreme, ki je trajalo skoraj do konca meseca oktobra, tako da je požiganje moralo izostati. L-ostalo pa je tudi še naslednje leto, ker je bilo v tem letu deževno vreme ob času, določenem za požiganje. Leta 1561 in 1863 je o požiganju Barja v dolgih debatah razpravljal deželni zbor in naposled sklenil zakon, ki je bil od cesarja potrjen 23. julija 1863. Po tem zakonu se je požiganje smelo vršiti vsako leto samo v času od 16. avgusta do 31. oktobra. Požiganje Barja je v dolgi dobi pred letom 1863 zajelo že tolikšen obseg, da je oi 34.000 oralov osušene zemlje ostalo za kultiviranje ne še pripravljene le kakih 1.M.000 oralov. To nekultivirano ozemlje pa je bilo popolnoma požgano nekako do leta 1SS0 in požiganje je potem splošno prenehalo. S tem pa ni izrečeno, da je danes že vse Barje kultiviran svet. Ostali so še manjši predeli Barja, ki so močvirni in k-jih tudi s požiganjem ni mogoče pripraviti v tako stanje, da bi bili sposobni za poljedeljstvo. So tudi še nekateri predeli Barja, na katerih se še danes pridobiva šota. To so nekateri kraji v bližini Bevk. Mnanjih goric ter Škofljice. ozke ljudi v pisarni RK že dva meseca o mnogih pogrešanih ni nobenih vesti Ljubljana. 27. ma;a Ko jc Rdeči križ odpri informacijsko oi-samo. da je začel zbirati podatke o pogre-šancih, jc bil nekaj Oasa taksen naval na njo. da je bilo skoraj nemoao.e poslovanje. Prihajalo ]e na tisoče ljudi iz mesta in z dežele. Zda; bo kmalu že dva meseca — prav danes pred dvema mesecema je bil usodni 27. marec, ko so se naglo žareli vrstiti veliki dogodki — odkar so se porazgubili ljudje, a še vedno je neznana usoda številnih pogrešan cev. Informacijska pisarna Rdečega križa no-sluio v drjjpem nad^tropiru poslopja Delavske zbornice. Odprta ie po dve uri dopoldne in popoldne. Naval je vedno velik, Ljudje odhajajo in prihajajo po stopnicah sk raj neprestano v nepretrganih vrstah. V veliki sobi daje informacije po 4 do 5 uradnikov, a jih ie včasih še premalo. Izredno mnogo ljudi prihaja pozvedovat po sorodnikih z dežele, a vedno prihajajo tudi še mehčani, ki nestrpno pričakujejo v^sti o pogrešanih sorodnikih. Pred seznami imen po-"mešanih, ki so se javili, in ujetnikov se neprestano zgrinjajo gruče ljudi. Vendar je večina seznamov že starih in imena so bila pred tednom ali celo pred 14 dnevi že objavljena v listih. Toda mnog: deže-lani ne čita jo redno listov — časopisje zdaj tudi ne prihaja povsod — zato marsikdo še vedno zasledi v seznamu ime. ki ga išče. Najobsežnejši je seznam imen ujetnikov. Prihajajo pa še vedno tudi ljudje, ki oddajajo tiskovine s podatki o pogrešanih, doslej še vedno neprijavljenih. Nekateri prihajajo skoraj dan za dnem v upanju, da bodo končno vendar ujeli kakšno vest o svo-jrh dragih. Ce imajo srečo, zvedo vsaj. da je prispel v Ljubljano človek, ki je bil v kraju, odkoder so prejeli zadnjo vest o sorodniku. Iz Srbije in Hrvatske še vedno prihajajo ljudje in včasih prinesejo prav tako dragoceno vest kakor kurirji Rdečega križa. Naši ljudje ne poizvedujejo le po bivših vojakih, temveč tudi številnih Slovencih, ki so bili zaposleni v raznih krajih bivše Jugoslavije kot orožniki, nameščenci finančne uprave, zasebni uradniki, delavci . . . Neka- teri so bili zaposleni v Prekmurju, ki je zdaj pod madžarsko upravo, o nekaterih krajih v južni Srbiji pa ljudje sploh ne vedo, ali so zdaj tam Bolgari ali kdo drugi. Razumljivo je, da tudi najboljša organizacija ne more zbrati tako kmalu podatkov o ljudeh, ki so bili razkropljeni po tako številnih krajih. V mnogih primerih je pa še težje pozvedovati po pogrešanih bivših vojakih, zlasti še, ker njihovi sorodniki pogosto niti ne vedo, v kateri edinici so služili. Zato bodo še dolgo prihajale trume ljudi v pisarno Raečega križa. RK je zbral doslej izredno mnogo podatkov, a razumljivo je, da še ne morejo odgovoriti na mnoga vprašanja ter da številni ljudje odhajajo žalostni. Med njimi so mnoge matere, ki s posebno ganljivo skrbjo poizvedujejo po svojih sinovih. Prihajajo ženice z dežele, nekatere zelo daleč. Prihajajo pa tudi cčetje. ki so ostali sami na malih posestvih in pogrešajo pomoč mladih rok svojih sinov pri težkem delu. Nekateri vzklikajo, ko najdejo Ime v seznamu ujetnikov: Samo, da je živ! Te besede, samo z drugim pomenom, slišite najbolj pogosto med množicami v pisarni: Ko bi človek vsaj vedel, ali je živ! Samo da bi bila živa! Služila je v Beogradu... Nobenega glasu ni... Se vedno nič. Da bi bil vsaj živ! Vesti iz Hrvatske — Prvi kmet — veliki župan. Te dni je hrvatski poglavnik dr. Pavelić imenoval štiri velike župane. Za velikega župana ve-lilee župe Zagorja je bil imenovan kmet Stjepan Uroič iz Repušnice pri Kutini v Moslavini. Velika župa Zagorje, ki obsega okraje Ludbreg, Varaždin. Ivanec, Novi Marof, Zlatar, Pregrada, Klanjec, Krapina, Preiog in Čakovec, ima svoj sedež v Varaždinu. Za velikega župana velike župe Vuka je bil imenovan Nemec dr. Jakob Elicker iz Buljkesa. Velika župa Vuka obsega okraje Vukovar, Vinkovci. šidt Ilok. Mitrovica, Irigf Ruma, Stara Pazova, Ze- mun in Sremski Karlovci, njen sedež pa je v Vukovaru. Za velikega župana velike župe Prigorje s sedežem v Zagrebu je bil imenovan dr. Marko Lamešić iz Rume, pripadajo pa ji okraji Zagreb, Sv. Ivan-Zelina, Dugo selo, Samobor, Stubica. Velika Gorica in Kutina. Za velikega župana velike župe Gora, ki ima svoj sedež v Petrinji, obsega pa okraje Petrinja, Glina, Kostajnica, Vrginmost, Dvort Novi in Sisak, je bil imenovan dr. Mirko Jerec iz Gline. Zlasti svečano je bilo izvršeno imenovanje dr. Elickerja za velikega župana. Poleg najvišjih predstavnikov nemškega življa so mu namreč prisostvovali vsi člani hrvatske vlade in tudi poglavnik dr. Pavelić sam. — Slovo nemških letalcev. Ko so se pred dobrini tednom od Zagreba poslovili nemški letalci, ki so tvorili posadke strmoglavce v. so se Zagrebčani od njih poslovili kar najprisrčneje, vojskovodja Slavko Kva-ternik pa je vsakemu nemškemu letalcu poklonil znak hrvatskega pilota. — Advokati ne smejo intervenirati za Žide. Zagrebško ustaško policijsko ravnateljstvo je poslalo zagrebški advokatski zbornici dopis, ki v njem odvetnikom najstrože prepoveduje intervenirati v političnih zadevah, zlasti pa za Žide. Advokati, ki se tega odloka zagrebškega policijskega ravnateljstva ne bi držali, bodo najstrože kaznovani. — Jubilej zagrebške radijske postaje. Zagrebška radijska oddajna postaja je te dni proslavila 151etnico svojega obstoja. Po svečanem govoru doglavnika, prosvetnega ministra dr. M. Budaka je o vlogi radiofonije v neodvisni hrvatski državi govoril ravnatelj postaje Radovan Latkovič. e^ntca KOLEDAR Danes: Torek, 27. maja: Magdalena. Janez I. papež. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Glas v viharju. Kino Sloga: Mada me Buterfly. Kino Union: Poslednji udarec. Razstava modeme slovenske likovne umetnosti v Jakopičevem paviljonu. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; Ramor, Miklošičeva cesta 20; Murmaver. Sv. Petra cesta 78. Robert Deudonnes: Od sobote do nedelje M:ia moja Olga! Upam, da si že prejela mojo brzojavno, ki Te v nji prosim, da bi mi brzojavno n.iKazala 1300 frankov. Ker pa denarja še nivm prejela, mislim, da hočeš dobiti poprej točnejše pojasnilo, preden mi stor^ to rsiugo. Samo Ti moraS razumeti m* grozni položaj in mi pomagati iz njega. Bog daj. da bi imela doma dovolj denarja, kajti če bi si ga morala šele preskrbeti, pomisli, da znesek, ki mi je potreben, z vsakim dnem naraste za 300 frankov. In verjemi mi, da denarja ne zapravljam po nepotrebnem. Sem pač žrtev naše premoderne dobe in nsslutene pustolovce ne. Od svojega moža... saj niti ne vem. kje tiči ... ne morem zahtevati potrebnega denarja, se manj pa od svojih staršev, ker bi bili silno ogorčeni ln ta strah, bog ne daj. bi jim mogel škodovati. Toda Ti še vedno ne veš. draga. Olga, kaj se mi je pripetilo. Začeti moram od M •. Veš ... ali pa ne veš ... da je moral moj gospod soprog odpotovali po trgovskih opra\ kih v Maroko — vsaj zatrjeval mi je tako. Mislim pa. da ima v resnici tam sestanek z neko plesalko, ki jo pozna iz časov, ko je živel tam kot častnik. Toda do ljubosumnosti zares nimam nobene pravice. :*!•-j mož je svoboden človek ln če mu fce.j očitam, je to neumna misel, da me je po-s!al med svojo odsotnostjo k svojim staršem, kar pomeni, da me je obsodil na sa- motarenje na posestvu Virflav. Edina moja družba je papa. ki neprestano tarna, da so >njegovi papirji« padli. In mama, ki sleherni dm znova čudi, da ob osmih sc mšorn povsem oblečena in počesana, ko sedem z njo k zajtrku. Leon mi je dal pred svojim odhodom 10.000 frankov, mi pustil ui avto in mi na- ročil, naj bom previdna, kakor da sem bila jaz tista, ki je zavozila lani pri Tibouvillu v jarek in ne on . . . Toda pustimo to. Prisegam rW. da sem bila celih štirinajst dni vzorna hči in zakonska žena . .. niti najboljše volje ne sme človek pretiravati! A kar na lepem mi je šinila v glavo misel odpeljati se za nekaj dni k Tebi v La Baule. Hotela sem Te presenetiti ... K sreči se nisem napovedala, ker se nisem hotela vezati na čas. Moram pripomniti, da tistih 10.000 frankov, ki mi jih je dal mož. že davno nimam več, ker sem jih porabila, da sem poravnala nekaj starih računov, a vse moje premoženje je obstojalo iz 25 louisdorov, za katere sem se morala zahvaliti radodarnosti svojih roditeljev. Oče je izračunal, koliko bi moral približno stati izlet, če bi prenočila v A.i-versu, ter plačala potrebni bencin in olje. Za povratek mi je hotel poslati še 500 frankov, toda obljubiti sem mu morala, aa bom v bodoče nekoliko bolj varčna. Toda na svoj način sem jasnovidka ln misel, da moram prevoziti tako dolgo pot in s tako mršavo denarnico, me je navdajala z gTozo. 2e sem hotela opustiti ta načrt, pa sem srečala pri tenisu v Croissv malega Pierrelanda. Saj ga gotovo poznaš. Najbrž pa ne veš, da ta mali, elegantni gigolo laže kakor pes teče. Pri flirtu to ne igra nobene vloge, če pa gre za sopotnika, je to nekaj čisto drugega in bila sem zelo neumna, ko sem mislila, da se bom izognila vsem komplikacijam, če ga vzamem za dva dni s seboj k Tebi. In nič manj neumno nI bilo, da ga nisem vprašala: — Ali imate kaj denarja pri sebi? — Toda ta misel mi ni šinila v glavo in sicer ie zato ne. ker sem ga vedno sreč a vala v najelegantnejši družbi in slišala, da neprestano govori samo o svojih krojaith, o preplesanih nočeh in o avtomobilih, da, celo o svojih izgubah na borzi tako, da sem bila prepričana, da sicer morda nima ogromnega premoženja, go- tovo pa ima lepo rento, ki mu dovoljuje take konjičke. Dejala sem mu: — V soboto se odpeljem k Olgi v La Eaule. Ali se hočete peljati z menoj? — Zares? — Sevrt;a. — Imenitno, velja! — V soboto zjutraj ob devetih na ko-lodveru St. Germain, — \elja. Toda človek mora hiti vedno pravičen. Roger je zabaven, vesel, toda zelo površen, vendar pa sijajen, duhovit družabnik, ln tudi če je tak gizdalin, kakor vsi dečki njegovih let — lepo pokolenje smo dočakali! ... je pri tem tako nedolžno naiven, da se človek ne more jeziti nanj. Toda zdaj ni psavi trenutek za psihološka razglabljanja. Ostaniva pri stvari! Doma je bilo ganljivo slovo: Pazi nase, dragi otrok! Vedno me je groza, kadar vem, da se voziš sama! Saj vendar nisem mogla povedati svojim roditeljema, da me pričakuje v St. Germaine neki gigolo. Roger je stal pred kolodvorom gologlav ir. s smešno majhno culico v roki, v katero *c mogel spraviti k večjemu pižamo, glav rok in zobno ščetko. Ko mi je poljubil roko. je vprašal: Ali smem šofirati! Moški ob strani šofirajoče ženske je vedno smešen. Zakaj naj bi mu ne zaupala? — V Amboisu bova obedovala. Tam v*»m za imenitno restavracijo. Tu moram vriniti malo opazko, da sem si kupila krasen kopalni kostum ter se zale žil a z bencinom in oljem teko, da ml j« ostalo le še nekaj frankov. Toda saj sem imela s seboj mladega viteza — kaj se ml je torej moglo pripetiti? Prijetna vožnja, lepo vreme in svetle, čisto blond cigarete. Visoki Komisar v ljubljanski bolnici Visoki Komisar je z obiskom v bolnišnici o tvoril svoje obiske v mestnih zavodih Ljubljana, 27. maja. Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine je včeraj popoldne pričel z vrsto obiskov, ki jih namerava napraviti pri mestnih in pokrajinskih ustanovah. Njegov prvi obisk jo bil včeraj popoldne posvečen ljubljanski bolnišnici, ki je prav posebnega pomena za vse prebivalstvo pokrajine. Minilo je šele nekaj dni od priključitve Ljubljanske pokrajine Italiji, ko je Dure ob priliki sprejema Visokega Komisarja odredil, da se takoj ugotovi, katera javna dela bi bila potrebna, da se reorganizira bolnišnica, ki j1 v težavnem položaju in da se dela ne-nimlno prično. Prvi del javnih del v tem okviru, za katerega so stroški določeni as dobrih 6 milijonov lir, se bo pričel že v najkrajšem času. Sledil mu bo drugi del javnih del, za katerega je predvidenih 5 milijonov lir in nato še tretji. Včerajšnji obisk je dal Visokemu Konusni ji« priliko, da je ugotovil žalostne razmere, ki vladajo zlasti ricde na prostor in s katerimi se mora boriti bolniška upiavo. pomanjkanje opreme in oskrbe, ki zadržuje in ovira zdravstveno in tehnično oi ganizaeijo ustanove, fcksceleneo Cirazio-llja so sprejeli pred bolnišnico vodilni funk cirtiarji vseučiliških klinik, Visokega Ko misuriata in mestne občine. Visoki Komisar je obiskal najprej kirurški oddelek. On njegovem prihodu na oddelek so ga sprejeli zdravniki, ki so ga pospremili po posameznih dvoranah in sobah. Eksoelenca Grazioli je prehodil vsako sobo in se ustavljal pred številnimi posteljami. Povpraševal je zdravnike o posameznih bolezenskih primerih in o gmotnih razmerah poedineev. Visoki Komisar je takoj odredil, da se z najprimernejšimi sredstvi še v teku tega tedna poskrbi, da bodo vsi bolniki, ki morajo sedaj rabiti postelje so-bolnikov, takoj dobili svoja ločena ležišča. Ta ukrep Visokega Komisarja je napravil na vse bolnike, ki so zanj takoj izvedeli, najgloblji vtis. Treba je pomisliti le na težave vsakega bolnika, ki mora ležati in na njegove fizične in moralne muke, k| jih mora prestati, ko mora deliti svoje ležišče z neznancem, ki je morda prav tako bohiii kakor on. V nekaj dneh bo ta nedostatak po odredbi Visokega Komisarja in s sredstvi, ki jih je takoj dal na razpolago, odpravljen. Položaj m.* bo vsaj začasno zboljsal, dokler ne bodo dovršena dela, ki so že v pripravi. Najprej nameravajo zgraditi novo pralnico, razširiti kuhinje in urediti ostalo služ-Ih>, ki je ie zelo zastarela, povećati paviljon nalezljivih bolezni, dvigniti še za eno nadstropje kirurški paviljon itd. Ko j.' tako pregledoval posamezne scht>, je Visoki Komisar s pomočjo BFOJOga tolmača izrazil bolnikom s\oje žrl jo, da bi čimprej ozdraveli. Odgovarjali so mu z izrazi hvaležnosti. Visoki Komisar je bil tudi v dečji dvorani kirurškega oddelka. Tam je natopil m k emu uradniku, naj takoj zbere imena v>eh malih bolnikov ki njihove željo. Ohljuhi! je vsakemu po eno igračo. Ob priliki svojega obiska j« bolnikom, moškim in ženskam, revnim in onim, ki imajo družine, razdelil denarne podpore. Obdaroval je tudi dva dajalca krvi, ki so ga nanju zdrav-ml.i posebej opozorili. Visoki Komisar je nato pregledal Še razne oskrbovalne naprave, ki so po svojem ustroju že povsem nezadostne. Nato je pregledal notranji oddelek, kjer je prnv tako ustavljal pri posameznih bolnikih in jih tolažil. Nazadnje je Izjavil, da bo v bližnjih duel. obiskal še ostale oddelke bolnišnice. Preden je zapustil bolnišnico >«o se sbral] okrog njega zdravniki in ostalo Osebje. Ti t'aj jim je dal potrebna navodilu, tla se nemuduo izpolnijo njegovi ukrepi. Kavna-t«?ju bolnišnice je nazadnje dejal, da naj sporoči vsem svojim sodelavcem i/raze njegovega zadovoljstva spričo vneme, ki jo kaži jo zlasti zdravniki in njihovi asistenti za napredek bolnišnic«4 in zdravje bolnikov, čeprav se morajo boriti s tako veUklmj te> avaini. Koncert solistke Golobove Ljubljana, 27. maja. Pc daljšem študiju se nam je Golobova včeraj predstavila prvič na samostojnem koncertu in prikazala močan kvalitativni vzpon. Njen glas je že po naravi zlasti v nižji in srednji legi izreden: poln, kovinsko zvoneč, tako svojevrstno barvan, da privzema docela lastni karakter. Iz njega zveni nekaj silno spokojnega, umirjenega in vendar, ali pa prav zato, nekaj zelo močnega, kot tiho se prelivajoča strast, ki privlači nase brez odpora in vzbuja poslušalcu občutek popolne predanosti -— ne v pasivnem, marveč v aktivnem smislu besede. Temu naravnemu daru je priključila pevka odlično glasovno izobrazbo: glas ji je izravnan, intonativno zelo siguren; dikcija jasna, fraziranje smiselno in v soglasju z vsemi estetskimi nujnostmi. Tudi višine, ki se jim je čutila tokrat rahla indi-spozicija, se sicer vzporejajo ostalima legama.. Tehnično je pevka naštudirala svoj program do največjih potankosti, veliko skrb pa je posebno posvetila še interpretaciji, ki je skupno z ostalimi činitelji nudila izrazito, doživeto poglobitev, s katero je bila tudi poslušalcu dana možnost sekundarnega podoživljanja ter tako vsi pogoji pravega estetskega uživanja. Za primer vzamem najmočnejše točke njenega sporeda: Pergolesijevo »Eia mater«, v kateri je z naravnost klasično umirjenostjo in zvokom predstavila klasično uravnoteženo skladbo; Respighijeve »Megle«, iz katerih je izvabila vso mračno dramatiko, ki v značilni stopnje vit osti napolnjuje delo: L&iovčevo »V mraku«, ki se je pevki po razpoloženju prav tako prilegala; škerjan-čeve- »Vizijo«, ki je zazvenela v pevkini interpretaciji v vsej naraščajoči melodiki in malene neslišnem prehajanju v svet zasa-njanosti; izredno močno, globoko občutno »Procesijo«, ki jo je zapela z dovršeno poglobitvijo, kakor si jo je zamislil avtor Slavko Osterc ter ji dala toliko izraza, da je pričarala vso njeno vsebino — kakor v spomin skladatelju, ki je prezgodaj omahnil sredi svojih velikih stremljenj; Lipov-škovo »Tebi v. katere močno čustveno zgiacbo je izklesala v vsej reproduktivni sili. in končno arijo Pavlina iz Cajkovske-ga > Pikove damec ter arijo Azucene iz Verdijevega »Trubadurja«, kjer je povsem uveljavila široke izrazne možnosti ter svojski zvok svojega glasu. Zlasti v teh skladbah, ki so ji nudile v pogledu interpretacije največ pogojev, je pokazala višino svoje odlične glasovne kvalitete, ki pa se je izrazila seveda tudi v ostalih delih sporeda: v Carissimovi Pesmi in --Zmagi . v Fal-conicrijevih - I^epih očeh':, v Scarlattljcvi ».'5e sonce vzhaja«, v Ipavčevi pesmi »V spominsko knjigo« ter Adamičevi vKot iz tihe. zabijene kapele« in v Lajovčevi »žalostni deklici . Spored je izbrala prav za prav tudi svojevrstno, tako kot je menda najboljše odgovarjal njeni mentaliteti, njeni duševni nastrojenosti, njenemu doživljanju: ves nekako molovski nagnjen, po gi&sbeni in besedni vsebini; takšen pa sr je tudi najboljše prilegal zvoku in izrazu njenega, glasu. Prav z njim je mogla najbolj verno izpričati umetniško potenco in se je predstavila kot pevka velikih naravnih da-nor.ti. tehnične preciznosti, interpretativne globine ter nežne, resnične kulturo. Poslušalci so jo sprejeli s spontanim navd-. -njem in priznanjem ter je dodala še več pesmi. Nedvomno je nudila odlični koncertni večer, ki mu bodo sledili — upam — še nadaljnji. Na koncertu je zastopal Visokega Komisarja prof. Umberto Urbani. Spremljal jo je naš odlični pianist Marjan Lipovšek zares vzorno, fino prilagojeno in sam v interpretaciji, v ko'lknr mu je bilo to po značaju poedinih skladb dovoljena, globok ter tehnično dovršeno izdelan. Tako je tudi po tej strani bil koncert na visoki umetniški stopnji, kar sicer redko doživimo pri naših tovrstnih koncertnih prireditvah. Koncert altistke Golobove je bil v okviru ljubljanske Glasbene Matice. ed.— ffnseriraj v „Slov. Narodu — Prižgite si cigareto in vtaknite mi jo j potem v usta! j Nasobil je usta in sprejel prižgano ciga- | reto. Moje rdečilo na ustih je bilo pustilo ' na cigareti rdeč obroček. — Ta diši boljše od vseh cigaret iz rožnatih listov na svetu, — je dejal galantno. Za hip me je celo mikalo poljubiti ga, toda to bi ga bilo preveč presenetilo. Gotovo me ni smatral za tako nemoderne. V Verdonu sem vzela še trideset litrov becina ln potrošila še petdeset frankov. Omeniti moram, da je bil Roger potega*] iz žepa zmečkan bankovec za deset frankov in plačal dva neužitna vermuta. — Zdaj pa le brž kaj prigrizniva! je vzkliknil Roger. — Bil je zelo dobre vo.js. Toda med potjo k imenitni restavraciji je zasadila občina nekako pred šestdesetimi leti drevešček in Roger je zavozil v to zdaj *e veliko drevo s tako eleganco, in v tako divjem diru, da je v hladilniku kipeča voda brizgnila daleč ln pregnala nadležna zijala, kar je bila prednost njegovega dejanja, ki je ni mogoče podcenjevati. Rog^r je bil mnogo bolj razkačen, nego presenečen in morala sem ga potolažiti: _ Gotovo je to zelo neprijetno, toda k sseči naju Olga ne pričakuje. A čez dva dni DO VOZ gotovo zopet v redu. — Seveda. Avto sva odpeljala v najbližjo garažo kjer so naju takoj opozorili, da ni mogoče niti misliti na to, da bi mogla pred tremi dnevi nadaljevati vožnjo. Odfila sva v hotel, kjer sva najela dve sobici, potem sva se pa najedla in napila, OdSla na teprehod in izčrpala vse predmete razgovora. Tretjega dne sem končno dejala: — Danes bo voz že pripravljen, lah^o greste v garažo ponj. — Z veseljem! Ali imate denar? ... — Nimam, a vit — Jaz tudi ne. — Kaj ste se odpeljali na izlet V>rez#de-narja ? — Zakaj se temu čudite ? Saj ste me povabili. — Nikoli bi mi no bilo prišlo na mis^l... — Meni tudi ne, to mi lahko verjamete. Kaj avto, to je bila najmanjša, skrb, saj bi ga bila lahko pustila v garaži. Toda treba je bilo poravnati račun v hotelu in kupiti vozni listek za vlak — a vse najino premoženje ni presegalo štiridesetih frankov. V skrajnem obupu sem ti poslala brzojavni klic SOS. Drugače si nisem znala pomagati. Ponoviti moram, da bo račun v hotelu strahotno narasel, čc mi takoj ne pošlješ denarja. Cim pride Tvoja po:mc, pošljem takoj tega fantiča z vlakom domov, v tretjem razredu osebnega vlaka, sama pa pridem k Tebi, z avtom ali brez njega. Najina zabava je od včeraj vse prej nej;o prijetna in prijazna. Pred gospodinjo sva pozorna, kadar pa naju nibce ne sliši, mu ni nikoli do smeha. Toda namestu. da bi bil skrušen in pohleven, besni in me zmerja, kakor recimo da spadam s svojimi nazori v osemdeseta leta preteklaga stoletja. Niti v sanjah mu nI prišlo na misel, da bi hotel z menoj ljubimkovati... Se tega bi bilo treba. Vsa hrepenim po Tvoji denarni nakaznici, ker nestrpno pričakujem trenutka, ko se ga bom mogla iznebiti in prispeti k Tebi, draga moja Olga. Toda to je Dila zame dobra šola. Hitro, hitro! Objemam in poljubljam Te, toda najdaljši poljub Ti bom mogla, upam, kmalu pritisniti na usta »in natura«. Tvoja Margot P. S. — Pošlji raje 2000 frankov, to be še boljše. Ob škrbastem borovniškem viaduktu LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI }e tretjina veliko škodo Ljubljana, 27. maja. Borovnica in njen viadukt sta za nas skoraj nerazdružljiva pojma. Borovnice brez njenega viadukta si ne moremo mi-siitL To sprevidiš tudi zdaj, ko se približaš borovniški kotlini od katere koli stran: -- stika pokrajine je povsem drugačna, da Ecrcvn ce skoraj ne prepoznaš, čeprav se rišejo nad vasjo še številni loki mogočne stavbe ob obeh pobočjih hribov, ki kot vratna podboja zapirata kotlino. Zdi se, da je mogočen vihar razpahnil vrata, ki so zapirala dolino: na sredi viadukta zija velika škrbina. Ce se bližaš Borovnici od Brega, se ti zdi na prvi pogled, da je porušenega najmanj pol viadukta, tako široka je škrbina. Viadukt ni zidan v ravni črti, temveč v krivini z Velikim lokom, saj železnica na njem in ob obeh hribih napravi lok skoraj za 180°. Ce bi bil viadukt razprostrt v ravni črti, bi se zdel še mnogo bolj mogočen od barjanske strani, a odprtina se zdi večja, ker je na sredi. ALI NAJ MU PODALJŠAJO 2IVLJENJE? To vprašanje je bilo pereče že več let: ali naj viadukt temeljito popravijo ali ga pa opuste ter prelože železnico. Časopisje je o tem že večkrat poročalo. Tedaj se je zdelo, da je najbolje preložiti del železnice, odnosno jo podaljšati ob pobočju hriba, tako da bi se v ovinku izognila mehkega barjanskega terena in se prebila pr; Logatcu na staro traso skozi hrib nad Verdom. Za to hudo operacijo so se odločili zaradi tega, ker je bilo vzdrževanje opečnega dela viadukta precej drago. Opečni oboki so razpadali, saj opeka na pros*em ne vzdrži dolgo. Opeko bi pa lahko zamenjali z betonom. Toda bilo je vprašanje, kakšni so temelji viadukta, kajti zidati kaže le na zdrave temelje. Pri preiskavi temeljev so pa prišli do presenetljive ugotovitve, da se je talna voda na Barju in borovniški kotlini precej znižala, pač zaradi regulacije Ljubljanice. Zaradi tega piloti, ki nosijo temelje viadukta niso več povsem v vodi, kar pomeni, da so ogroženi; dokler so leseni piloti stalno v vodi, lesa ne napade nobena bolezen in sčasom okameni, ko pa začne do njega prodirati zrak, se kmalu naselijo glive in začne se proces trohne-nja. Po tej ugotovitvi se je zdelo, da je viadukt zapisan neizbežnemu koncu. Nekateri so sicer mislili, da bi bilo mogoče talno vodo umetno dvigniti na primerno višino ob temeljih viadukta ter da bi kazalo bolje temeljito obnoviti stavbo, kakor se lotiti velikih in najbrž precej dražjih železniških del. Ko se je začela vojna, je bilo seveda konec vsega razpravljala. Vojaštvo je viadukt podmini-ralo in treba je bilo čakati samo še nekaj dni. da se je mogočno zidovje zrušilo v dolžini okrog 170 m in višini 35 m. MALO ZGODOVINE Viadukt je star že 84 let. Kljub velikim vzdrževalnim stroškom je treba priznati, da je stavba trdna glede na svojo starost. Viadukt so začeli zidati 1. 1850. Železniška dela so bila oddana v več odsekih N ožje delo je bilo nedvomno v odseku med Preserjem in Logatcem; prevzel ga je italijanski podjetnik ing. Arcari iz Trsta. Na tem odseku so številni prosti, podvoz: in viadukti. Toda največje delo je bil borovniški viadukt, ki je 510 m dolg in 35 m visok. Zidan je v nad- ! stropju. Nosilni stebri pritličnih obokov j so iz klesanega kamna, ves zgornji del je I pa opečni. Po 24 obokov — z razpetino j okrog 20 m — se je bočilo v pritličnem in nari. Topnem deiu. Približno 7 let so trajala dela. a za tiste čase je bilo to veliko delo nenavadno hitro končano. Borovniški viadukt ie veljal za največjo stavbo v Avstro Ogrski. S to stavbo se še danes težko merijo največja stavbna i dela pri nas. Viadukt je služil železniške- I mu prometu od 27.. julija 1. 1857. do le- i tošnjega velikega četrtka. VELIKI ČETRTEK V BOROVNICI Prebivalstvo je preživelo precej strahu zaradi viadukta že med svetovno vojno, 1 še več pa v tej vojni. Ljudje so vedeli, da je viadukt podmmiran in v strahu so pričakovali usodnega dneva. Bali so se j pa rudi letalskega napada. Na veliki če-:nek je bil že sumljiv nered ob meji. V Borovnico so prodirale razne nezasli-Da je blizu polom, so vaščani sprevideli, ko jim je vojaštvo naročilo, ; naj se do večera pripravijo na razstreli- j tev viadukta. Ljudje so začeli v vročični j naglici snemati okenska krila, da bi obvaroval: šipe. Zvedeli so. da je bolje sneti okna kakor le odpreti, češ. zračni pritisk I bi loputnil z odprtimi krili s takšno silo, | da b: jih vrglo s tečajev, a še večja ne- mm—mM — Tudi vattani trpe varnost je bila, da bi drobci opeke in kamenja razbiM šipe. Seveda so se imeli ljudje dovolj razloga bati tudi za hiše, ne ie za šipe. a nič drugega niso mogu rešiti. V* neposredni bližini viadukta so b:le tudi njive in vrtovi — zda; so pokopan; pod aebelo plastjo razvalin. BEG proti PEKLU Pred večerom so ljudje zbežali iz vasi .avzgor po doljii proti znani soteski Pe-.via. Nekateri s j .^e ■metmiti dalje, večina i^a vsaj k. o; ne ter daleč. V strahu, a ven-iar nestrpno so pričakovali eksplozije in >e boječe ozirali proti zapuščenim domovom. Nekateri so izgnali tudi živino, saj nihče vedel, ali bo še sploh kaj ostalo celega. Nekateri so sklepali v obupu roke, kajti njihovi domovi so bih" v neposredni bližini viadukta. Marsikdo ni vedel ali mu bo dom v noči, ki se je bližala, še nudil streho. Ob 19. je končno zabobnelo. Ljudje so si pod vtisom strahu domišljali, da bo pok mnogo strašnejši. Detonacija je pa bila zamolkla, kakor da bi zagr-melo. Radovednejši so pričakovali raz-strelitev na krajih, odkoder se jim je nudil pogled na viadukt- Vendar niso mnogo videli, saj je bilo vse končano v nekaj trenutkih Mogočno zidovje se je podiralo med dimom in prahom kakor hišica iz kart. Med tem so deževali drobci zi-dovja skoraj po vsej vasi. Strehe blizu viadukta so bile silno prerešetane. Pri manjših poslopjih je tudi močno razpo-kalo zidovje, ki se je tu in tam delno podrlo. Nobena opeka ni ostala cela na novi hiši, ki je bila še komaj pokrita in še neometana; stoji na severni strani viadukta, skoraj tik pod njim. Na severni strani je bila tudi velika lopa, napolnjena z deskami. Razvaline so pokopale lesno skladišče in vse deske so bile zdrobljene. Govore o milijonski škodi. Na južni strani viadukta je bila obdelana zemlja. Bil ie posajen zgodnji krompir. Njive je pokrila toča kamenja in opeke. Kako močna je bila eksplozija, sprevidimo že po tem. da so popokale močne šipe v fiksnih oknih kapelice. Precej Sip je tudi popokalo v cerkvi in nekaj v šoli. ZRUŠILO SE JE 8 OBOKOV Strah je bil končno prestan in marsikdo je bil vesel, da še ni bilo hujšega. Nesreča je pa bila dovolj velika, zlasti za revnejše. Velika škoda je bila že zaradi prerešetanih streh. Nekaj hiš je bilo tako poškodovanih, da so se ljudje bali vsto-: ti. Obseg škode se je pa pokazal v vsej Luči šele naslednji dan. Pri svoji nesreči ye i j udje niso toliko zanimali za sam viadukt. Sicer je pa bil dovolj en sam pogled na sliko razdejanja; 7 obokov se je zrušilo takoj ob razstrelit vi, eden se je pa še pozneje. V škrbini viadukta je obležal ogromen kup razvalin. Pozneje so ljudje začeli iz kupa izbirati celo opeko. POPRAVILO Kmalu po veliki noči so se dela lotile italijanske ženijske čete; viadukt je izrednega pomena in železniški promet je treba čim prej normalizirati. Začeli so tudi najemati domače delavstvo. Na kupu razvalin in vzdolž vsega viadukta je živo kakor na mravljišču. Poj o tudi eksplozivni motorji, ker skušajo delo mehanizirati, kolikor je pač mogoče. Prvo delo je pa, da odstranijo razvaline, da bodo lahko utrdili temelje s piloti za visoko konstrukcijo. Delajo v treh izmenah na dan — noč in dan. Vsaj začasno bodo veliko vrzel med ostanki obokov premostili z železno konstrukcijo. Tako bo popravilo končano najhitreje in morda bo promet obnovljen že čez nekaj mesecev. Zdi se, da so oboki, kolikor jih je ostalo, še dovolj trdni. Na levi strani — če gledamo ^d severa proti jugu — je ostalo celih 11 parov obokov (v pritličju in nadstrop-"j po 11), na desni pa samo 5. Pri delu potrebujejo precej lesa, zato je zdaj v Borovnici in okolici še tem živahnejša trgovina z lesom in živahen promet na cestah. — Delo je doslej precej dobro napredovalo, čeprav jih je pogosto motilo slabo vreme. Pretresljiva ljubezenska drama pa wim K. Bron te GLAS V VIHARJU Latirenee Olirer — Marle Oberon — David Ni ven (s slovenskimi napisi) KENO MATICA — Tel. »8-41 Predstave ob K., 19. In 21. uai. KINO SLOGA, tel. 27-30 MADA ME BUTERFLY .Maru Cebotari, Fosco Giachet«. Lucie Engliscn. Luifri Almirante. Ob 16.. 19. in 21. urV Danes zadnjikrat POSLEDNJI UDAREC Attila Horbiger, Camilla Horn ln Ludwig Schmitz Film je opremljen s hrvatskim besedilom Predstave ob 16., 19. in 21. uri Ktno Union Telefon 22-21 Kopališče S. K. ILIRIJA otvorjeno DNEVNE VESTE — Priznanje našim umetnikom. V po- nedeljski izdaji tržaškega >Piccolija« je objavil komendatore v Ljubljani g. C. Ti goli zanimiv članek o značilnostih umetnosti »loven, kiparjev in slikarjev, katerih razstava je bila v nedeljo svečano otvorjenaJZ občudovanja vredno estetsko pronicljivoatjo je plfec dojel umetniško individualnost posameznih razstavljalcev in jim priznal zelo laskavo vsakemu lastne umetniške kvalitete, omenjajoč zlasti, da je večina med njima študirala v Italiji in imela tudi lepe uspehe s svojimi deli na italijanskih razstavah, saj vise njih dela v mnogih Italijanskih galerijah ter so njih dela odkupili nekateri italijanski ljubitelji umetnosti, med njimi tudi Eksc. grof Ciano. — Opeke dovolj, primanjkuje po cementa. Iz opekarn na Viču in Brdu vozijo številni vozniki dan za dnem opeko. Dova.za.4o jo na nekatera stavbišča, kjer se delo še ni začelo, precej opeKe pa potrebujejo tudi, na stavbah.. Icjer so začeli delati ie lani in letos delo nadaljujejo. Kaže, da bo letošnja stavbna sezona dovolj živahna, toda seveda le, če ne bo primanjkovalo cementa. Na mnogih stavbiSčih bi zdaj že delali, ce bi imeli cement. Zdaj je upanje, da bo v Ljubljani kmalu dovolj cementa. Kaže, da bomo dobivali zopet trboveljski cement. Lahko bi dobivali tudi splitski cement, a če bo omogočen dovoz trboveljskega cementa, bi ne kazalo dovažati dalmatinskega, ki bi bil zaradi daljšega prevoza znatno dražji. — Aprilsko vreme v maja. Letos z vremenom nimamo sreče. Aprilskega vremena kir noče biti konec. Zavleklo se je že v dn> go polovico maja, pa še ne kaže, da bi se kanilo zboljšati. Prave pomladi še vedno nimamo, čeprav se bližamo že začetku poletja. Noči so še vedno precej hladne in tudi čez dan sonce še ne greje tako, kakor bi moralo v tem času. Le nekaj dni smo imeli tako toplih, da je bil svršnik odveč. Tako vreme, kakršno imamo v letošnji po- . mladi, seveda m ugodno za letino. Navad- I no ae vreme izpremeni ob luninih izpre- J membah, zdaj pa tudi to ne drži. Včeraj je I bil mlaj, pa je ostalo vreme neizpremenje- ! no. Kmetovalci se že boje, da bo letina sla- I ba. če bo toliko padavin in vreme tako j hladno, kakor doslej. Upajmo, da se bomo ( lahko vsaj v junija malo bolj segreli na i sonca, kakor smo se mogli v maju, ki je I letos mnogo bolj podoben aprilu ali celo j marcu, kakor pravemu in najlepšemu po- [ mladnemu meseca. I — Ae vedno ngsiofa z voJaAklm razstre-Ihom. V Prigorici je nadel 14letni poljski de lav ček Anton Boje v gozdu patrono, po kateri je tolkel a kladivom. Patrona pa je seveda eksplodirala m mu razmesarila desno roko, poškodovala pa ga je tudi po obraza — Ravno tako je našel nekje vojaško patrono 161etni posestnikov sin Anton Rus iz Travnika pri Loškem potoku. Patrona mu Je ▼ roki eksplodirala ln mu poškodovala levo roka — V Medvodah je splezal na drevo 131etni zidarjev sin Vinko Kleščič, • katerega pa je padel ln al zlomil desno roko. — 431etni posestnik Ludvik Demšar z Rakeka pa je doma na cirkularki žagal drva, pri čemer mu je spodletelo poleno in mu je eirkularka odrezala prste na levici. — Promocija. V četrtek 29. t. m. ob 12. bodo promovirani za doktorje prava v zbornični dvorani univerze v Ljubljani gdč. Neda žirovnik. gg. Aleš. Kersnik, Dušan krrmauner, publicist Franc Vagaja, vsi iz Ljubljane, Stanko Peterin iz GradiSke in Jožef Peternel iz škofje Loke. Čestitamo! Iz Ljubljaše —lj Tudi s kopanjem letos ni nič. Druga leta ob tem času smo se navadno že kopali in sončili. Letos pa še nič ne kaže, da bi se mogla kmalu pričeti prava kopališka sezona. SK Ilirija je sicer že v soboto odprla svoje lepo urejeno športno kopališče, toda kopalcev ni, ker vreme za kopanje še ni ugodno. Nebo je večinoma oblačno, pa tudi če tu pa tam posije sonce, ima še premalo moči. da bi se mogli kopalci sončiti. Bomo moralj pač še počakati. — lj ć"iko Sava. Mnogim Ljubljančanom detro znanega hrusta, dobrodušnega srčno dobrega moža. ki smo o njem oni dan poročali, da je zopet prispel v Ljubljano, srečaš navadno pri Figovcu. Tam Ima dobrega prijatelja, ki ga mnegi Ljubljančani tuoi poznajo. Na Figovčevam dvorišču se debe najboljši ražnjići in čevapčiči. Feče ji a prijatelj Cike Save. Na zunaj si nista prav nič podobna, kajti eden je orjak, drugi pa majhne drobne postave, pač pa odlikuje oba plemenito srce in tudi približno enako usodo delita. Cika Savo bo v četrtek proti večeru na Figovčevem dvorišču zopet razkazoval izredno moč svojih mišic. Njege vi nastopi so vedno velika privlačnost za vse, ki slučajno pridejo pravočasno na Figcvčevo dvorišče ali ki so kakor koli opozorjeni na nje. Celo med poklicnimi ro-kctorbcl so redko tako m»čni orjaki, kakor je naš Cika Savo. —lj Maksimalne cene zelenjave za ta teden je mestni tržni urad določil dogovorno z zrLstopnicaml gospodinj in zastopniki prodajalk in prodajalcev takole: otrebliena be-rivka do 14 din, neotrebljena berivka do 10 din, njivski radič do 5 din, vrtni radič do 12 din, špiuača s stebli do 7 din, špina-ča brez stebel do 8 din, krompir do 2.50 din grah do 16 din, uvožena solata do 16 din in domača čebula do 5 din kilogram. Ker se zelenjava in vsa druga živila prodajajo na tehtnico, je najstrožje prepovedano solato in drugo zelenjavo močiti pred prodaja na trgu. Prav tako je pa gospodinjam prepovedano otipavanje živil, zlasti pa gospodinje opozarjamo, naj n^e plačujejo blaga nad maksimalno ceno, ker s tem blago same sebi draže. —lj Na t°v»rnem kolodvora je kljub skrčenemu prometu še precej živahno. Tovorni promet še ni obnovljen s severnimi kraji in razumljivo, da zdaj tudi ne prihaja blago iz južnih in vzhodnih pokrajin »ivse Jugoslavije. Skoraj vedno je pa zdaj na tovornem kolodvoru po več vagonov drv in premoga. Drva prihajajo z Dolenjskega kakor prejšnje čase, a zdaj jih dovažajo tudi z nekaterih belokranjskih postaj. Premog prihaja iz Kočevja. Za kurjavo je dober in ljudje so zadovoljni z njim. Povpraševanje po kočevskem premogu je veliko, da vsa naročila ne morejo biti odposlana takoj. Pri ljubi janakih trgovcih a kurivom se je nabralo mnogo naročil za kočevski premog, a ljudje bodo morali še nekaj časa potrpeti. Sčasoma bodo prišli vsi na vrsto. Prav pa je, da naročajo kurivo že zdaj, da ne bo preveč naročil jeseni. —lj Ponarejen bankovec za 500 din. Pri trosarinskem uradu v Ljubljani je bil oni dan vplačan ponarejen bankovec za 500 din, s ser. št 509-A 0304. Bankovec je ponarejen na opalografu z navadnimi vodnimi barvarni. Rdeča polja so risana s svinčnikom z roko. Nijanse barv niti malo ne odgovarjajo barvana pravega bankovca, papir pa je navaden. V vodotisku je filigran kopiran verjetno z razredčenim tušem. —lj Podružnica SVD fciška. V sredo 2S. t m. ob polosmih zvečer bo predaval v deški ljudski šoli v Sp. Soški g. Demšar Fr. o pinciranju sadnega drevja s posebnim ozirom na oblikovalno vzgojo. —lj Go»pode zdravnike opozarja mestni fizikat, da je po odredbi Visokega Komisarja poleg dosedanjih infekcijskih bolezni treba prijaviti tudi še morbilli, parotitls epJdemica, malaria in scabies. —lj Vina na dom, najboljša in najcenejša, dobite v gostilni LOVŠIN. 2S6n Pogrešana kolesa Ljubljana, 26. maja Policijski upravi je bilo zadnje dni prijavljenih spet okros 40 pogrešanih koles in sicer: črno pleskano moško kolo. znamke »Rekord« s tov. št. 1487084. last Jakoba Žitnika. Crno pleskano moško kolo, znamke »Puch« s tov. št. 677.453. last Viljema Virensa. 2ensko kolo, znamke »Ideal«, last. Jožefe Bajčeve. Moško kolo znamke »\Vai-fenrad*. last Mihaela Kavčiča. Rdeče pleskano mofcko kolo znamke »Jax«. last Rada Kogoja. Modro pleskano kolo znamke »Fox«. last Franca Bernika. Cmo pleskano moško kolo znamke »Erika«, last Ivana Piskarja. Crno pleskano žensko kolo znamke »Adler«. last Ane Suklje. Modro pleskano moško kolo znamke »Oxford , la^t Janeza Piskarja. Crno pleskano moško kolo znamke »Durkopp«. last Rafaela Svetiča. Modro pleskano kolo neznane znamke s tov. št. 231.127. last Stanislava Moreta. Zeleno pleskano kolo znamke »Coventi«. last Karla Tekavca. Zesleno pleskano kolo znamke »Zerjal«, last Franca Korenini j a. Crno pleskano žensko kolo znamke »Wan-derer<. last Otona Bergmana. Crno pleskano ženslOo kolo znamke -Presto«, last Rozalije Knap. Moško kolo znamke »Pax«, last Antona Biaja. Rjavo pleskano kolo znamke »Puchc, last Jožeta Avblja. Žensko kolo znamke »Triurnpb . last Albine Perkolj. Rd\>če pleskano moško kolo znamke »Dtirkopp^, last Antona Pateino-ii a. Modro pleskano moško kolo znamke »Rcd-Star«, last Romana Celarca. Crno pleskano moško kolo znamke Record . last Mihaela Permeta. Crno pleskano moško kolo znamke »Steyer«, last Bojana KOvačiča. Crno pleskano žensko kolo znamke »Triglav«, last Angele Lovšin. Popolnoma novo kolo znamke »AXO«. last Alojzija Brgleza. Crno pleskano meško kolo znamke »Bi-anehi«. last Jožefa Verliča, Temnordeče pleskano kolo znamke -»Aiglon . last Franca Pajka. Črno pleskano kolo znamke »Jugo-Stever*. last Franca Gašpariča. Cmo pleskano kolo znamke »Sprinter«, last Jožeta Vavpotiča. Žensko črno pleskano kolo znamke »Jufa«, last Franca Anžuria ter zeleno pleskano kolo znamke »Miele«, last Tomaža Baša. Pogrešana kolesa, ki iih skuša policija po svojih organih izslediti in vrniti lastnikom, so vredna okrog 60.000 din. V ŠOLI — Janezek, imenuj mi katero reko na Portugalskem. — Koliko črk: pa mora imeti, gospoet učitelj ? Kcanaqzvinnjeptem.Gocw e.rAl DOBRI IZGLEDI Žena ga je osrečila z dvojčki. Moža je to tako navdušilo in razburilo, da je brž brzojavil tašči: Prav kar dvojčki. Jutri več. Preskrbtte al pravočasno POTREBNO KURIVO! Bukova drva dobavlja takoj — normo vagonake pošiljke — Tvrdka >EXPORTLES. Ljubljana, Tvraeva cesta 15. 911 MIRNO SPANJE m lepe sanje dosežeš z uživanjem > Ambroževe medice« katero dobite edmo v Meda mi, Ljubljana, židovska uL 6. 864 Oglase, notice in druge objave sprejema uprava »Slovenskega Naroda« vsak dan samo do 9. ure. Osmrtnice in druge nujne objave izjemoma do 10. ure. Oglasi v Slov. Narodu — zanesljiv uspeh! Kristmann Gudmundsson: Morje vse da in vse vzame Mračen in molčeč je stal kapitan Horaur sam pri krmilu svoje ladje, čeprav je bilo morje tako mirno, da se je človek lahko ogledoval v njegovi gladini. Zrl je nepremično proti obali. Med obema modrikastima gorskima grebenoma je stal Knaravik, njegov dom. Da se le ni pripetila doma nobena nesreča! Niti za trenutek ni našel miru, odkar so bili včeraj tako srečno prestali nevihto. Pomislite samo. niti najmanjše razpoke, niti najmanjšega koščka mreže niso izgubili — ta sreča je bila naravnost tesnobna. Dolgo je okleval, dolgo ni hotel pospraviti mrež, da bi imelo morje dovolj časa. Ce bi se bila vsaj ena le malo raztrgala, če bi bili izgubili le nekaj tega bogatega plena slanikov — potem bi bil zdaj bolj miren. Toda ne! — Vse mreže z ogromno množino slanikov so ležale nepoškodovane na krovu in ladja je bila tako polno natovorjena. da je močno pogreznjena le počasi rezala valove. Ta sreča je trajala že vse poletje. In tudi lani se ni pripetila nobena nesreča — pa naj bi se človek ne vznemirjal! Stari kapitan Hordur je potegnil iz žepa dozo, iz katere je vzel pošten šče- pec njuhalnega tobaka. Postajal je vedno slabše volje. Kaj se je bilo zgodilo z motorjem? Kaj ga ta vražji dečko ni mogel pustiti, da bi brnel naprej, kakor se je spodobilo? Ladja se je vendar komaj premikala naprej. — Gvendur! — Izvolite, kapitan? — Kaj ne znaš motorja bolje namazati, dečko? — J-o-o. saj sem ga namazal! — se je začul od stroja zaspan glas. Stari je srdito pljunil. Morje je ležalo sinje in čisto na zapadu in vzhodu in severu. Ležalo je, kakor da na nekaj preži. Hordur ga je ošinjal s srditimi pogledi in tiho klel predse. Morju ni bilo mogoče nikoli zaupati, najmanj pa, če je ležalo tako mirno in gladko, kakor zdaj. Ne, Slovek nikoli ni bil varen pred morjem, nikoli! Tistemu, ki mu je mnogo dalo, je tudi mnogo vzelo. Seveda je bila v vsem, v dajanju in jemanju neke vrste izenačujoča pravičnost. Ce bi se bilo to pomenilo izgubo več sto kron in to bilo pomenilo izgubo več sto kron in potem bi bil nekaj časa mir. O tem se je bil prepričal že opetovano: morje je plačalo vse, kar je vzelo — na svoj način. Tako je bilo neke viharne noče odtrgalo v pristanišču Knaravik njegovo najboljšo motorno ladjo in jo treščilo ob pečine, da ae je razbila. Naslednje pomladi se je moral močno zadolžiti, da je lahko kupil novo ladjo. Toda potem so sledila zaporedoma tri dobra leta, tako da je lahko odplačal ladjo in si še nekaj prihranil. Da, pravično je bilo morje. Pogosto je dajalo Človeku mnogo in celo prevečin v bistvu je bilo pač v redu, da je zahtevalo tudi žrtve za to, kar je dajalo. Nekaj časa po nesreči je imel kapitan navadno vedno dober lov, toda še nikoli ni ujel toliko slanikov in drugih rib, kakor tistega leta, ko je utonil njegov starejši sin. Star je bil šele štirinajst let, dečko, in morje mu je bilo vse na svetu. Baš je bil dobil svojo barčico, da bi se naučil dobro veslati. Z njo se je vozil po pristanišču in večkrat je odveslal tudi malo dalje na morje, če je bil veter ugoden. Hordur je bil takrat na potovanju, ko se je zgodilo. Nekega prav tako lepega jutra, ko je pihala močna burja, se je s polno natovorjeno ladje zopet vrnil. Ko je pa pristal ob mosti-čku, so prinesli mladeničevo truplo. Vse poletje in tudi še naslednje je imel neverjetno ribiško srečo. Njegova ladja je bila do roba polna, dočim niso ujeli drugi ribiči nobene ribe. In naslednja leta so bila v vsakem pogledu leta napredka. Slednjič je morju malone sploh odpustil; za vse, kar je imel, se je moral namreč zahvaliti njemu. Sicer pa mu je ostal še en sin. Ta bi moral biti prihodnjo pomlad promoviran; toda prav zdaj je bil'doma na počitnicah. Fant — kapitana Hordurja je pri tej misli spreletelo. Če mu je torej vzelo še tega fanta, bi lahko dobilo vso njegovo ropotijo in še njega povrhu. _ V pristanišču je bilo zbranih mnogo ljudi, ko je priplula ladja v zaliv. Stari Hordur je stal še vedno pri krmilu, dočim se je bila zbrala posadka ob sprednjem jamboru. Stari se ni ozrl ne na desno ne na levo, njegovi pogledi so-bili uprti nepremično v njegovo hišo, stoječo tam zadaj na griču. Zdelo se je, da je povsem zapuščena. Toda spodaj na plazi so ljudje kar vreli skupaj. To ni moglo pomeniti nič dobrega. Toda kapitan je bil pripravljen na vse. Krotil bi bil svoje živce, nihče ni smel videti starega Hordurja skrušenega. Zdaj bi se lahko takoj izkrcali. Toda — gromska strela — kaj je bilo z mostičkom? Šele tedaj je stari opazil: mosti čk a ni bilo več, le nekaj pilotov je še stalo tu. Ni pa imel časa razmišljati o tem, kajti tam gori od njegove hiše je na vso moč tekel proti obali krepak mladenič. In nenadoma se je staremu Hordur j u obraz široko zjasnil. Tu je bil torej, tako čil in svež kakor še nikoli, njegov zlati fant. Mladenič je stal resen in potrt na obali, ko se je kapitan izkrcal. — Ah, oče, mostiček, — je dejal — morje ga je v zadnji viharni noči odtrgalo. Tedaj ga je prijel stari Hordur s svojimi težkimi, mornarskimi rokami za obe rami in ga smeje stresel: — Mostiček, fant moj? Gromska strela, kaj naju briga teh nekaj gnilih hlodov! Zdaj pa čuj. Brž domov in poišči nekaj steklenic dobrega starega žganja. — Ko bo naš tovor izkrcan, pridemo vsi tja gori. Posadki se je začelo naenkrat muditi. Dobrodušni, zagoreli obrazi so kar žareli in mornarji so si pomembno mežikali. Tak je pač stari — zdaj rohni, zdaj zopet se smeje — pa si ustvari o njem pravo sodbo, če moreš. Kapitan Hordur je stal široko in zadovoljno na plaži, iz žepa je potegnil dozo, udaril s prstom po pokrovčku in vzel ščipec tobaka. Potlej se je zamišljeno zrl in nenadoma je opazil čolnič svojega sina, ležeč na obali. — To bi si bilo tudi lahko mirne duše vzelo, je zamrmral in zaupljiv nekima* proti morju, lesketajočemu se mimo in tiho tam zunaj na solncu. — Toda, — je pripomnil in pomežik-nil — to ti je pa že treba priznati, to pot si bilo zares skromno. >SLOYENSEI NAHOD«, 1941 t20 Radio in televizija i v »laž bi Zahteve, ki se stavlja jo na danaAn ja ie- 10 zelo komplicirane, zato je pač potrebno, da sodobna letala lete v kakr&nem koli vremenu, ne da bi pri tem trpela varnost njihovega letenja. Letenje v lepem in mirnem vremenu, ko pilot vidi daleč pred seboj in pod seboj, je pač popolnoma varno. Nekolik ■» drugače pa je, kadar gxe za letenje v oblakihi ponoči, v nevihtah in celo v megli. Tedaj je v tako imenovanem »slepem« letenju mno^u večja nevarnost in potrebna je večja sposobnost pilota. Ta način letenja je pristopen in omogočen le s pomočjo novih postopkov moderne letalske navigacije, osnovane na uporabi radioelektričnih aparatov < radiosroniometri, radiokompasi. panoramni indikatorji, radlo-električni altimetri itd.), kj z zadovoljivo aanesljivostjo določajo položaj letalca v 3 dimenzijah prostora (geografski koordinati in nadmorska višina), ter tako kažejo pilotu smer. v kateri naj nadaljuje svoj polet, da pride do zaželenega cilja. Vsi aparati za električno vodenje letal so bodo v kratkem kom plot i rani. saj se vsi svetovni letalski strokovnjaki trudijo, da bj jih čim prej in čim bolj izpopolnili. Vsekakor je jasno, da izvirajo iz televizijskih sprejemnikov in oddajnikov. S pomočjo teh bo pi!otu mogoče neposredno opazovati kretanje svojega letala na majhnem koncu svetlikajočega se platna, na katerem bo točno videl zapreke, ki jih je treba pre-leteti. Zaprek seveda brez omenjenih priprav, pač zaradi teme. oblakov ali megle, ne bi mogel sploh opaziti in se jim izogniti. Vsi aparati za električno vodene letal so osnovani na principu radiogoniometrije, ta pa bazira na lastnostih okvira za sprejem električnih in radijskih valov. Okvir, ki se lahko vrti okrog vertikalne osi. vezan s sprejemnikom, omogoča sprejem maksimalne jakosti, kadar gre ravnina namotane žice skozi oddajnik. Kadar pa je položaj okvira normalen, je jakost sprejema načelno 0 I Prva metoda orientacije je v tem, da se na zemlji, in sicer v dveh ali treh različnih sprejemnih postajah, sprejmejo valovi, Id jih pošilja radijska postaja iz letala. S križanjem omenjenih valovnih smeri določijo točen položaj letala na karti, ki ga potem javlja ena izmed radijskih postaj brezžično letalu. Okvir prvega sprejemnika pokaže smer, v kateri leti letalo in se ta smer more včrtati v zemljepisno karto. V drugem okviru se določita smer in položaj, ki ga ima letalo glede na smer prve sprejemne postaje na zemlji. Presek obeh omenjenih smeri pa je torej točka, v kateri letalo v tem trenutku leti. Druga metoda je približno takale: Na letalu določi radiotelegrafist smer znane radijske postaje na zemlji, nato določi se smer druge znane postaje in s tem dobi presečišče njunih valov, ki pokažejo položaj letala glede na obe radijski postaji. Ker je za vodenje letala s pomočjo radia potrebna uporaba posebnih emisijskih postaj ali radiožarometov, lahko uvidimo, kakšne težave povzroča recimo letenje v vojnem času. Njihovo delovanje je često združeno z ogromnimi motnjami, ali pa sploh ni možno. Od tod pač veliko zanimanje za aparate na letalih, ki morejo funkcionirati brez posredovanja specialnih instalacij na zemlji. S prvimi radiogoniometri so lahko delali na letalih le izkušeni operaterji. Sodobni radioelektrični aparati na letalih so avtomatski in dajejo na neposreden način koristne podatke brez posebne manipulacije. Upravljanje bazira na reglasi navadnega sprejemnika m direktno gledanje kazalca pokaže, za koliko se smer izbrane radijske postaje odklanja od osi letala. Zanimiv aparat je tudi radiokompas z gibljivim okvirom. Sprejemni okvir, ki se neprestano suče okrog vertikalne osi, določa maksimum sprejema vedno takrat, kadar gre ravnina okvira skozi oddajnik. Ce se okvir obrača pravilno, z določeno hitrostjo moremo opaziti gotovo število maksimov m minimo v v sekundi, ki jih kaže sprejemnik. Faze teh viškov in depresij sprejema ao odvisne od smeri postaje v odnosu na smer, ki smo jo vseh za začetek. Maksimum je, kadar gre ravnina okvira akiOil postajo. Sprememba smeri postaje omogoča avtomatsko Dokazovanje zaželene smeri. Inducirana struja v okviru In potem povečana giblje vizuelni kazalec. Tudi katodni oocitogra/ je važen aparat, ki omogoča večjo varnost >elepega« letenja. Ta aparat ima toplo katodo, ki oddaja elektronski fluks. na katerega vplivata elektrostatično in elektromagnetno polje. Na dnu cevi, ki tvori vrsto kinematografskega platna, pada fhiks, povzročujoč fluo-rescenco. katere položaj variira proti gibanju elektronskega fluksa. Najnavadnejši model ima dve paralelni plošči, ki določata gibanje elektronskega snopa. Prav tako moremo napraviti, da delujejo na plošči vi-sokofrekventne oscilacije, ki prehajajo na em strani z antene, na drugi pa od okvira, ki se more orientirati. Položaj in oblika svetlobne hse na ekranu kažeta pilotu smer njegovega letala in trenutek, ko je preletel oddajno postajo. Vsi ti pa še mnogo drugih radioelektričnih in pa tako imenovanih televizijskih aparatov, so delo moderne letalsko-naviga-cijske telinike, ki je z njimi odstranila zadnje ovire, ki jih je atmosfera postavljala potrebam letalskega prometa sodobnosti. Sedaj ne pomeni nočno letenje ali letenje v megli m oblakih problemov, ki jih še nedavno sploh ni bilo mogoče rešiti. Svetovni prostor in vse ozračje sta zavojevana in ni skoraj več stvari, ki bi je moderna letalska tehnika s svojimi pripomočki ne mogla obvladati. Kako spoznamo Žide Nekaj pripomb k novim protižidovskim ukrepom v kraljevim Hrvatski • 8 Tali contra**egTri »ono preseritti per gli el*reJ a Zagabria. — Take znake morajo coeiti ▼ Zagrebu Žid je. Ljubljana, 26. maja. Sobotni zagrebški listi so pod debelimi naslovi »Vsi židje morajo nositi znake« in prav tako vidnimi podnaslovi »Vsi židje od a do f.mini na preteklost. V tem primeru ste v zmoti, kajti od njene preteklosti ni ostalo ničesar več. Preteklost je bila samo blodnja, ki je pa storila dobro delo. ker je spravila Jeanne zopet v ravnotežje in jo vrnila vam. Sicer pa, bodite odkriti in vprašajte se: ali je bila res kriva samo Jeanne? Ali ni nekaj krivde tudi na vaši strani? Kaj niste pustili svoje žene dve leti same? Komaj dva meseca sta bila skupaj in v tem kratkem času je seveda niste mogli dobro spoznati. Romaine je povesil glavo. Čutil je, kako mu te besede globoko prodirajo v srce. Čudil se je, kako Silno učinkujejo nanj besede srečnega in krepostnega dekleta. Po tem mladem dekletu, ki mu je zdaj govorilo o ljubezni do druge žene, je sam nekoč zahrepenel. Po čudnem naključju ga je odklonila in dala srce možu, ki bi si ga bila rada Jeanne priborila. In kaj neki je bilo na Reneu, da sta se bili obe zaljubili vanj? Opazoval je Hermino in jo iskreno občudoval, kako dobra žena bi bila, kako prijetno in udobno bi bilo v njenem domu. In Rene se lahko smatra za nosijo pričakovali, -.daj bo taksna odredba _dana tudi v Zagrebu, čim je bila izdana, je v Zagrebu zbudila največje zanimanje in so se meščani okoli plakatov zbirali v velikih gručah ter komentirali posamezne določbe nove protižidovske odredbe. Znak Davidove zvezde in črke 2 pod njim, kakršnega morajo nositi zagrebški zid je na levi strani prsi in na levi ključnici, objavljamo v naravni velikosti. Ker sta oba znaka tiskana na primerno velikem rumenem traku, si lahko mislimo, kako vidno so zdaj označeni židje v Zagrebu. S katerekoli strani pogledaš Žida, spoznaš takoj, koga imaš pred seboj. Zagrebški listi objavljajo z novimi proti-žldcvskimi ukrepi v zvezi tudi celo kopico smešnie. Zagrebško ustaško policijsko ravnateljstvo je v zvezi z novimi odredbami tudi strogo določilo, kdaj se morajo židje in Židinje — ne glede na starost in na sedanjo veroizpoved — prijaviti evidenčnemu uradu, kjer dobe predpisane znake, ki jih moiajo takoj pripeti na levo stran prsi in na levo ključnico, Zidje in Židinje, ki bi se temu pozivu v deločenem roku ne odzvali, bedo najstrože kaznovani. Ista uredba tudi določa, da mora vsak arijec, ki na cesti opazi žida ali Židinjo brez predpisanega znaka, istega takoj prijaviti židovskemu oddelku zagrebškega policijskega ravnateljstva, ker bo sicer kaznovan. Gotovo bodo podobne protižidovske ukrepe izdali tudi tisti hrvatski kraji, ki temu vprašanju še niso posvetili primerne pozornosti. Seznam čistokrvnih Židov, ki žive v Zagrebu, je zagrebško ustaško policijsko ravnateljstvo te dni zaključilo. Skupno je bilo izdanih 3500 evidenčnih legitimacij. V tem številu so všteti samo židje in Židinje od 16. do 60. leta. Osiješki ustaški policijski poverjenik Puratič je te dni izdal nove protižidovske ukrepe, ki z njimi prepoveduje Židom kretanje brez evidenčnega traku, razen v lastnem stanovanju. Zidje, ki se doslej radi prevzema evidenčnega traku še niso prijavili poverjeništvu, bodo najstrožje kaznovani. Po mestu in okolici se smejo osiješki židje pojavljati samo od 6. zjutraj do 9. zvečer. 2idom je prepovedano obiskovati gledališča in kinematografe, poleg tega pa tudi kavarne, gostilne in bifeje. Prav tako jim je prepovedano za-hajanje v mestne parke, zlasti pa posedanje po klopeh v teh parkih. Zbirati se ne smejo niti v zasebnih stanovanjih, po uli- cah pa se smejo družiti samo po dva in dva Na trgih jim je dovoljeno nabavljanje živil samo po 10. uri, nakupi v trgovinah pa so jim dovoljeni samo od 3. do 5. ure popoldne. Zidje, ki se bodo proti tem ukrepom pregrešili, bodo prvič kaznovani z globo 5000 din, drugič z globo 10000 din in 8 dni zapora, tretjič pa z globo 25.000 din in mesecem dni zapora. Včerajšnji zagrebški »Novi list«, ki je naslednik »Novosti«, objavlja ponovno, da se v zagrebških javnih lokalih še zmerom pojavljajo židje, čeprav jim je najstrožje prepovedano zahajanje v kavarne in druge javne obrate. »Novi list« pravi, da se v kavarnah židje sicer ne pojavljajo več v prejšnjem številu, vendar pa je za Hrvate žalostno dejstvo, da jim sploh Še, čeprav posamezno, dovoljujejo dostop v kavarne. Posebno uvidevnost do njih je doslej izkazovala zlasti »Gradska kavarna«, ki pa se bo tej svoji razvadi morala odvaditi in spoznati, da so protižidovski ukrepi brezkompromisni. »Novi list« posebej poudarja, da je sveta dolžnost lastnikov lokalov strogo paziti na to, da se v njih ne pojavi noben Žid. II '«* Aparat jen je pijanosti Iz Curiha poročajo po informacijah Agencija Centi-aleuropa, da so v Zedinje-nih državah iznašli, patentirali, preizkusili in dali v uporabo aparat, ki meri pijanost. Ta stroj bo služi 1 v prvi vrsti, da se ugotovi stopnja »aikonoliziranja« aviomobilistov, odgovornih za cestne prekrške ali incidente. S tem merilom se more tudi ugotoviti večja ali manjša stopnja škodljivosti raznih alkoholnih pijač. V tem pogledu je odnesel višek brez dvoma nun; potem sledijo v vrsti gin. whisky, žitno žganje, konjak, vino in pivo. Preizkušnje, ki so jih napravili med »prostovoljci eksperimentalne pijanosti«, so dale osupljive uspehe za oba spola. Izkazalo se je namreč, da kažejo ženske večjo odpornost od moških za močne alkoholne pajace. Pivo pa dovede ženske bolj hitro do pijanosti nego rum ali gin. Ko čujemo to ameriško vest, se vsiljuje vprašanje, da-li so upoštevali pri tem merilnem stroju »individualnost« posameznega pijanca. Kajti znano je, da je marsikdo že do prvem ali drugem kozarčku vina ali žganja najmanj eksaitiran, če ne pijan, d očim imamo »alkoholne h make«, ki se jim velika količina zaužitih alkoholnih pijač niti ne pozna. Važno bd bilo torej tako alkoholno merilo, ki ne bi označevalo le večjo ali manjšo stopnjo alkoholne zastrupljenosti, nego važnejše bi bilo merilo, ki bi kazalo začetek vplivanja alkoholnega zastrupi jen j a in njega učinka na posameznika. b Dolenjskih Toplic Letna kopališka sezija se je že pričela. Čeravno ni za kopanje v topli termalni vodi sedanje vreme nič kaj rjrimerno. vendar so že prišli prvi gostje, da se rešijo nadležnega revmatizma. Zanimanje in povpraševanje je precejšnje; tako utegne biti tudi letošnja sezija prav dobra. Za sprejem kopaliških gostov je vse nripravljeno. Termalno vodo kaj pridno uporabljajo tudi italijanski vojaki, ki se mude kot posadka v Dol. Toplicah, prihajajo pa vojaki tudi iz sosednih krajev, kjer so bližnje vojaške posadke italijanske vojske. Mnogi domačini so se naučili že precej italijanščine in tudi vojaki se trudijo seznaniti se s slovenščino, pri čemer si mnogo pomagajo s slovarčkom, ki ga skoro vsak nosi s seboj. Na praznik Vnebohoda je vojaštvu priredila vojaška cblast zabavo. Potujoči zvočni film je v večernih urah prispel v Toplice ter priredil na kopališkem trgu kino predstavo, katere se je udeležila vsa posadka in tudi mnogo domačinov ji ie prisostvovalo. Dela na kopališkem trgu, ki ga spreminjajo v cvetlični park, počasi napredujejo, ker jih ovira dež. Ko bodo dela dovršena, bo kopališki trs dobil povsem drugačno lice. Pretekli teden se je zopet pojavil v občini stekel pes in to v Soteski, kjer je po-padel par otrok. Zato ie pasji kontumac poostren. Prebivalstvo Mandžukua Okrog 28 milijonov . . . okrog 30 milijonov . . . okrog 32 milijonov .. . čitatelj, ki bi se rad hitro informiral o Mandžukuu, najde v različnih novih leksikonih podatke o številu prebivalstva. Toda to so zelo površne cenitve, kakor je pokazalo prvo ljudsko štetje v Mandžukuu 1. oktobra 1940. Tudi tu je poslovala statistika zelo vestno in točno. Omenjenega dne je štela ta država 43,233.954 prebivalcev, torej mnogo več nego se je splošno mislilo. Tako je Mandžukuo stopilo na deveto mesto. Po številu prebivalstva sledi takoj Italiji, je pa pred Francijo. Mandžukuo ima tudi milijonsko mesto Mukden, ki šteje 1.140.000 prebivalcev, ima pa še 14 velikih mest Harbin šteje nad 660.000 prebivalcev, glavno mesto Hsinkin nad 550.000 druga večja mesta so Cicikar, Hiamusu in Penšihu. V provinci Mukden živi četrtina vsega prebivalstva. Tu prebiva na kvadratnem kilometru 138 ljudi. Nasprotno so pa redko naseljene nekatere druge province, kakor severni Hingan. Zanimivo je pa še drugo dognanje ljudskega štetja. Mandžukuo ima malo žensk. To ie dežela, kjer je menda na i manj žensk na svetu, vsaj če jo primerjamo z drugimi večjimi deželami. Povprečno odpade na 100 žensk 124 moških. Vsaka provinca ima znaten presežek moških. V provinci Hejho znaša razmerje celo 327:100. v glavnem mestu so našteli 166 moških na 100 žensk. Ljudsko štetje je izbrisalo z zemljevida belo liso. ki je sicer ni bilo več na njem, pač pa v statistikah in mnogih znanstvenih knjigah. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 19. uri Torek, 27. maja: ob 19.30: Trideset sekund ljubearii. Red Torek. Sreda, 18. maja: ob 19.- Kovarstvo in ljubezen. Ljudska predstava. Izven. Izredno znižane cene od 14 din navzdol. V Schillerjevi drami »Kovarstvo in ljubezen« je zajeta tragedija ljubezni kot edi-•nega in poslednjega oznanila človečanske svobode, skozi katero neusmiljeno udarja kruta resničnost. Opozarjamo na uprizoritev tega dela, ki bo jutri, v sredo 28. t. m. ob 19. zadnjič v tekoči sezoni pri globoko znižanih cenah od 14 din navzdol. »Bog z vami, mlada leta! (»Addio. gio-vinezza«) je naslov Camasio-Oxilijeve igre v treh dejanjih. V njih je prikazano okolje, v katerem živi študentovski svet. Mlada ljubezen, ki jo doživlja junak igre. njeni zapleti ja j i in njen konec, tvorijo vsebino. Delo režira prof. Sest OPERA Začetek ob 19. uri. Torek, 27. maja: ob 19.30: Baletni večer. Red B. Sreda, 28. maja: ob 19.: Faust. Red Sreda. P. n. gledališke obiskovalce opozarjamo, da bo od danes dalje začetek vseh večernih predstav v Drami in Operi ob 19.30. — Začetek predstav, ki trajajo preko tri ure, pa bo ob 19. in bo to vselej posebej omenjeno v gledališkem repertoarju. Opozarjamo na novi Baletni večer, ki ga je pripravila naša Opera v koreografiji šefa baleta inž. Petra Golovina in so-loplesalca Borisa Pilata. Golovinove ko- lfcjčno JUtto, odlomke Is Novakovega leta »Signora Giuvento« in Lisztovo madžarsko rapsodijo Mev. 2, — Pilato pa jo naštudiral Gluckov dramatični duet »Don Juan« in Ravelov »Bolero«. V sporedu bo sodeloval ves nas balet s solistinjami (Bravničarjeva, Moharjeva, Reiriškarjeva, Japljeva, Brcarjeva, Bedračeva) ter solisti (Pilato, Carman in Pogačar) in baletnim zborom. Orkester bo dirigiral A. Neffat. Pri klavirju dr. S vara- „Vojne plače" na Hrvatskem Ljubljana, 26. maja. Zveza hrvatskih zasebnih nameščencev, ki se že več let bori za zboljšanje gmotnega položaja svojih članov in zlasti za draginjske doklade. je te dni poslala vse.n hrvatskim industrijskim podjetjem okrožnico s prošnjo za »plačilo posebnih >\oj-nih plač«. Na vsa industrijska, trgovska in dru^a podjetja je bilo skupno poslano okoli 300 okioznic, ki je v njih poudarjeno, da bo zakonska odredba o »vojnih plačah« L_la že v najkrajšem času. vendar pa Zveza hrvatskih zasebnih nameščencev priporoča vsem podjetnikom, da te plače izplačajo ie zdaj in tako nameščencem v teh sedanjih časih čimprej pomagajo. Okrožnica pravi med drugim: *Težke gospodarske razmere, ki jih je povzročila vojna, so predvsem zadele gmotno šibkejše sloje t. j. nameščence in delavce. Res je, da so nekatere banke in zavarovalne družbe na ta ali oni način poizkušale pomagati svojim nameščencem, toda izplačani predujem v višini dveh ali trrh mesečnih plač ni mogel zadoščati. Nameščenci so bili namreč po večini zaradi nenavadne draginje precej zadolženi tn so s temi predujmi komaj poplačali svoje dolgove, tako da so dejansko ostali brez nujno potrebne gotovine za vsakdanje nabavke Zveza hrvatskih zasebnih nameščencev apelira zaradi tega na vsa podjetja v Zagrebu, da ne čakajo na zakonsko odredi*), ki bo z njo urejeno izplačilo »vojne plače« vsem zasebnim nameščencem, :uii(>;ik naj to Iziedno plačo v višini najmanj enomesečne redne plačo izplačajo takoj. Ljubljanski večeri Ljubljana, 27. maja. Kosi v Tivoliju se oglasa jo po malem ves dan, preden na leže mrak na Ljubljano, se še enkrat oglasrjo, sikriTi v i*nničcv-ju posamič in v zboru drugih krilatcev. Odikar je »pet nastopilo lopo pomladno vreme, je Tivoli še vse bolj lop m mikaven. Čez dan poseda po klopeh mlado in staro, demnačini kakor tujci, zvečer pa so spet hladi tam velvk dol Ljubljane Prod mrakom vzva'lovi promenada po Aleksandrovi cesti, znanci in nerznanci se srečava-jo po lepi poti gori do tivolskega grada, ves večer se živahno razpravlja ugiba, koketira, a m;mogrodo opravlja... Dasi v Tivoliju zvečer ne gere luči, se ljudje bistro opazujejo, vse vidijo in vedo drug o drugem od srilc povedati. Tudi po drugih parkih poevoda jo ljudje. Pred justično palačo, pred šenipeTrsko cerkvi o, na klopeh c,b Gruberjevem prekopu, na Mir ju in na Gradu. Se preden za<*vre zastrte ulične srvetrl'ke, se jamejo polniti ljubi jajnsko gositilne, v katerih je še nedavno vladalo dolgočasje zaradi prep>vedi točenja vitna. Samo pri pivu se gosHnii.šdco občinstvo kar m rmrLTla ogreti tn so se gostilne tudi kma+hi praznile; vse je popreje odhajalo k počitku. Sedaj je tudi tu led prebit, po večerji je pogovor spet živahen m razgiban. Celo kavarne so spet bolj obokane. V kavarnah se zopet več čita, veliko debatira o drag m ji in drugih stisikah. še več pa se šahrra in obrača »vražje pnfldke . . .« Ulice se jamejo praznit/ že med 22. in 23. uro. Naivzlie pomladi m prijetnim večerom ljudje ne marajo ostajati predolgo zunaj, vsakdo si zaželi počitka v domačem okolju. Po 23. so rta ulicah že redki, samo posamezniki še hite po ulicah v vse srneri, ko pa mine čas za kretanje po uflicah, mesto popolnoma zamre. Ljubljana je, kakxnr vsako noč, spet vsa temna in mirna, le od časa do časa pribrni po cestah vojaški avtomobil, aLi se oglasi tam od koflodvora rezek pisk lokomotive. Ljubljana je legla k počitku, ki traja tja do pet:h zjutraj, ko spet za pol je po njenih ulicah novo življenje. ______ Učitelj: Mihec, imenuj mi kak element. — Pivo, gospod učitelj. — To vendar ni noben element. — Kako da ne, ko pa moja mamica vedno pravi, kadar pije očka pdvo, da je zopet v svojem elementu. Obnovite naročnino! najsrečnejšega med vsemi moškimi, da bo živel ob strani tega angelskega bitja. Vendar mu pa ni zavidal njegove sreče, kajti pomislil je, da bi bil tudi on lahko deležen podobne sreče, če bi se mu posrečilo priboriti si Jeannino ljubezen. Molče je primerjal Herrninine čare z Jeanninimi in nehote je pri tej primerjavi zadrhtela vsa njegova notranjost. Zares, obe sta bili lepi, enako lepri, m vendar kolika razlika je bila med njima. Ta svetlolaska je znala z vsemi čari, z vso svojo mikavnostjo, nežnostjo in poezijo svojega spola učinkovati na srce. — Iz one črnolaske je pa dihala vseobvladujoča malone tiranska moč strastne ženske. Hermina je bila nebeški pojav, Jeanne pa utelešenje ženske lepote. Ena je mogla biti angel, vila, huriska v Mohamedovem raju ali pa Se prej svetnica v aureoli in oblakih kadila, druga je bila pa samo ženska. Ko je Romain poslušal Herrrrirto, je nehote prišel do teh zaključkov. Te misH so mu sinile v glavo ob njenem toplem, prijetnem glasu. Njene besede so rahlo božale njegovo srce. 2e je bil na tem, da bi poslušal njene nasvete. Dekle je govorilo živahno in dolgo. Bil je ves zatopljen v njeno pTipovedovanje. Zakaj se je delal, kakor da ne pozna svoje sreče, kakor da zametu je zaklad, ki ga je imel tako rekoč v rokah? Zakaj je govoril, da so nionila v večnost najlepša leta njegove mladosti? Zakaj nI izrabil prvih let ljubezni? Ali je hotel čakati, da bo obup dovršil svoje pogubno delo in pogasil prvi ogenj nežne ljubezni? — Verjemite mi, Romain, Jeanne vas ljubi, ljubi vas iz vsega srca. Morali bi biti slepi, da bi tega ne videli. Preteklost zastirajoči oblaki so se razpršili. Mar nisem bma tudi jaz pri tem prizadeta? Mar ni bila tudi moja dolžnost odpustiti ji iz istih nagibov kakor vi? Kaj mislite, da bi mogla ljubiti svojo rivalinjo? Jasno je bilo, da so napravile Herrninine besede na Romaina najgloblji vtis. Ali se je Hermina zavedala, kaj je s tem dosegla, ali je vedela, da je pomirila in potolažila tega moža? Gotovo, ker je naglo vstala in podala Romainu roko rekoč: — No, torej, zdaj je pa že čas, da odidem. 2e itak sem se predolgo mudila pri vas in morda me bodo že pogrešali. Ne smem pozabiti, da od jutri ne bom več pripadala sebi, kajti moj ženin postane moj gospodar. Z jutrišnjim dnem se prične moje suženjstvo. Zasmejala se je in njene zbadljive besede so spravile tudi Romaina v dobro voljo. Prigovarjal ji je, naj ostane Se nekaj časa pri njem. In neprestano je ponavljal: — Ostanite Se malo, samo še trenutek, Herrnina! Ne morem vam povedati, kako prijetno mi je kramljati z vami. — Hvala bogu, da sem mogla biti ck»brotnica. Kar verjeti ne morem, da sem zmožna take naloge. Toda pozno je ie in vrniti se moram. — Po teh besedah je hitro odšla. Romain je gledal za njo, kako je odhajala s staro služkinjo, ki je bila pred dvajsetimi leti njena dojilja. Ko se je vrnil v sobo, ga je presenetil njen sijaj. Zdelo se mu je, da vse stene, strop in pohištvo kar žari in da mu je srce kar poskočilo od radosti. Ni opazil, da se širijo ti topli žarki od njega samega in da so odsev njegove končno pomirjene duše. Ni ga več držalo doma. Zahrepenel je po svežem zraku, po neomejenem prostoru. Brž se je oblekel in oditi je hotel k rodbini La Fougerave po Jeanne, da bi jo odvedel kam na izprehod. Komaj je pa izstopil iz hiše, mu je pa upadel pogum. Bal se je, da se bo njegova žena temu čudila. Kaj neki bi mu porekla? Pa tudi, če bi mu ničesar ne rekla, kaj bi si mislila o tej nenadni iz-premembi? Zato je zaenkrat opustil svoj namen in odložil sprehod na poznejši čas. Zvečer, ko sta sedela z Jeanno za mizo, jo je vprašal: — Ali se vrnete jutri še enkrat k svojim staršem? Zdelo se je, da je Jeanne to vprašanje presenetilo in odgovorila mu je nekam plaho: — Seveda Romain, če nimate nobenih pomislekov proti temu. Mnogo dela me še čaka in zagotavljam vas, da tam nisem odveč. Malone z očetovsko ljubeznijo je Romain pripomnil: Uređuje Josip Zupan« M Za in taaenfc* det fista Slad. Regali« g v« x Izubijani