ADVERTISE Ш THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Conunerical Printing of All Kinds EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE' DELAVCE V AMERIKI Čilatelji v: CHICAGL NEW YORKU, DETROITU, sploh po in izven Amerike XXXDC — LETO ХХХК. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), AUGUST 27, 1956 ŠTEVILKA (NUMBER) 164 Zadnje vesti Oblačno, krajevne nevihte dar in jutri. Najvišja tempera-^ra dneva bo 84, najnižja 65 ^Pinj. Na splošno je povsod po ■^••^eriki oblačno in deževno. Urad predsednika Eisenhow-ki se še vedno nahaja v i^bble Beaeh, Calif., je javil, da Sovjeti napravili ponovni pos-us z eksplozijo vodikove borni-® in to zadnji petek. O eksplozija Rusi niso obvestili nikogar in niso dlali kakih svaril prebivalstvom. ^^niokratski predsedniški in ^pred^niški kandidat, Adlai Stevenson in Estes Kefauver, S'esta danes na prvo agitacijsko ^tovanje in sicer v Santa Fe, ^®xico. Na tem potovanju ^ nočeta najprvo seznaniti o že-^ potrebah domačega pre-prav do potankosti naplaviti načrt za volilno propa-ki bo po izjavah ol^h *^dldatov najbolj podrobna. ^^ržava VirpniA ima dianes «»^0 zasedanje državne zbor-I se začetek šolskega ob Virginiji hočejo spraviti -g J®Uavo sodbo vrhovnega so-ki je bilo izreklo,- da je Zevanje po plemenih neveljav-®\^^jevna zakonodaja v Vir-б niji naj ohrani še naprej šola-,.y ^Uh in črnih otrok po raz-"cnih šolah. iJh je neko stavbeno I ®®ično podjetje danes najavi-je gotov načrt, da se v [;^>cagu postavi nebotičnik, ki ^ najvišja stavba v Ameriki in ^ svetu. Stavba bo imela 510 Jl^tropij in bo visoka skoraj lo miljo, v višino. Konec tedna se za Cleveland k okolico ni zaključil dobro. je našlo smrt v ognju. јУ Severnem Ohiju je za konec ^ na prišlo ob življenje pri pro-in drugih nesrečah sedem 'gnac Schaffer iz 2224 W. 73 St. Je bil včeraj povožen na W. St. in ko so ga prenesli v bol-je pol ure pozneje umrl. predsednik Eisenhower, ki bi j vrniti danes v Wash- bs> П' ostane v Califomiji še ^ na dopustu. . ^evdand Community Chest jgj^bil lep prispevek. Indtustri-Claude Foster mu je izro-ija ^ za pol milijona dolarjev. se bo porabila za grad-. novega dvonadstropnega |j jS', ki bo služilo za uradno _2^^je te organizacije. Vil© rojenice i - Rojenice so se zglasile v pri Mr. in Mrs. Adolph 27125 Cameron Rd., in Nezaposlenost je in ostane socialno vprašanje Republikanska stranka gre v volilni boj s tremi parolami: V deželi vlada blagostanje; dosegli smo najvišje število zaposlenih—čez 66 milijonov ljudi, ki se preživljajo z mezdami in plačami. V zunanjem svetu vla^a mir. Ko gre za nezaposlenost, se v Washingtonu uradno operira s tem, da jih je nekaj nad 2,600,000, ne vzame pa se v po-štev odstotek današnjih nezaposlenih in nezaposlenih prva leta administracije Eisenhower j a. V primeri s celokupnim števi- * lom delovnega ljudstva, je bilo v prvih dneh Eisenhower jeve administracije nezaposlenih 2.5 odstotka. Danes je takih nezaposlenih 3.6 odstotkov, torej za cel odstotek več. Položaj se je poslabšal, ne pa zboljšal. Drugo je vprašanje, koliko je pravih zaposlenih. Takih, ki v resnici delajo na teden od 35— 40 ur, pa bi rekli, da so polno zaposleni. Teh ni 66, marveč le okrog 47 milijonov. Nadalje je treba vzeti v poštev, da je mnogo delavcev in delavk, ki delajo na dveh ali več mestih, prijavljenih večkrat, pa se večkrat tudi štejejo. * V Clevelandu samem je industrijsko delavstvo na splošno zaposleno. Odpadlo je nadurno delo. V prvih šestih mesecih leta 1956 je prejemalo podporo za slučaj brezposelnosti povprečno od devet do deset tisoč delavcev. Leto 1953 je bilo slabše. Podpor za brezposelne se je takrat plačevalo dvakrat toliko. V Clevelandu so se letos poznale dolge počitnice, deloma stavka v jeklu in najbolj stavka v avtomobilski industriji, ki dobiva iz tovarn v Clevelandu nadomestne dele. Seja prestavljena članstvu društva Vodnikov venec št. 147 S.N.P.J. se sporoča, da se je sejo prestavilo iz prve nedelje na drugo nedeljo, 9. septembra dopoldne, in sicer, da se članstvo lahko udeleži slavja S.N.aJ. v Chicagi, 1., 2. in 3. septembra. ' GOSPODINJA IN SOCIAL SECURITY S 1. januarjem 1951 je stopil v veljavo zakon, ki predpisuje obvezno zavarov .Jc tistih, ki vršijo domačo poslugo, pa delajo pri eni gospodinji najmanj 24 dni na štiri mesece, pri tem pa zaslužijo $50. Do sedaj je v Ameriki kakih 850,000 gospodinj prijavilo zaposlene v hišnem gospodinjstvu, pa bilo tudi pripravljenih, da plačajo odpadajoče zavarovalne prispevke. Je pa gotovo še pol milijona gospodinj, ki o zavarovanju "pošluge" ne marajo slišati ničesar. Kandidat unij Izvršilni odbor unijske centrale AFL-CIO se je danes sestal v Pocoono Mountain blizu Strouds-burga. Pa. Zbranih je 29 članov tega odbora. Posvetujejo se o političnem vprašanju, ali bo AFL-CIO določila za volitve 1956 kako predsedniško kandidatno listo, kot na primer Adlai Stev-enson-Estes Kefauver, za svojo, ali pa prepustilo članstvu, da voli, kakor pač hoče. Za volitve leta 1952 je bil predsedniški kandidat organiziranega delavstva Adlai Stevenson. Po dolgi bolezni Družina John Babič iz Madison, Ohio, se iskreno zahvaljuje vsem številnim prijateljem in sorodnikom za obiske, darila in vso dobrotljivost, ki so mu jo izkazovali v njegovi dolgotrajni bolezni. NESREČ JE BILO POLNO PREMALO PREVIDNOSTI. KO SMO BLIZU VODE! Krajevna vest je ta, da se je v Bentleyville v Chagrin River utopila 26 letna Viola Tinker iz 15601 Lawn-dale Ave. S. W. Z njo vred je našlo v vodi smrt dvoje njenih otrc^k, starih šest, oziroma sedem let. Na bregu je družina Tinker sedela in lovila ribe. Voda , je bila globoka komaj šest čevljev. Menda so segli po zavitku s hrano, pfi jim je spodrsnilo in v tej'plitvi vodi so trije našli sinrt. Pri tej priliki nam pride na misel števUo 7,500, ki utonejo v Ameriki v mesecih maj do konca avgusta, število je visoko. Eni utonejo ko plavajo, pa ne znajo plavati, vsaj zadostno ne, drugi najdejo smrt v vodi, ko se kaj zgodi z njihovim čolnom, tretji v vodk) spodrsnejo in nekaj je tudi takih, ki zaidejo v vodo v pijanosti, so pa tudi taM, ki jih pač zadene nesreča. Ko Amerikanci, ki se pečajo s temi pojavi in s smrtjo v vodi, gledajo na številko 7,500 smrtnih žrtev v štirih mesecih, zmaje jo z glavo, pa pravijo: V glavnem so te žrtve nepotrebne. V stanovanjski hiši 7207 Lexington Ave. je gorelo. Lastnica stanovanjske hiše Barbara Gallagher, ki je stanovala v prvem nadstropju, je oddajala sobe podnajemnikom in je v celi hiši bil le en zakonski par, ki je stanoval v tretjem nadstropju. V ognju je našlo smrt troje podnajemnikov. * V Hyannis, Mass. sta treščila skupaj v zraku dva privatna potniška letala in je slučaj hotel, da je našlo smrt vseh četvero potnikov v enem letalu, drugo letalo je sicer prisilno, vendar srečno pristalo. * South Dakota v zgodovini nesreč ni doživela take, kot je bila zadnja. Svatje so se vozili na poroko. Svatje so šli na dve poroki. Pri vožnji so imeli z drugim avtomobilom kolizijo. V enem od teh avtomobilov je našlo smrt pet ljudi, v drugem, v katerem so bili enako svatje sami študentje, štirje po številu, so bili vsi štirje mrtvi. Obe poroki sta se izvršili, seveda brez teh svatov. LETOS BO MANJ PRIDELKA! Cameron ка., ш telit ^^Gpkega fantka, ki je ^ Sedem funtov. Mati in de-/^obro počutita v Euclid-bolnišnici. To je tretji јђђ. ^ družini in vsi so bili ro-petek. Mr. in Mrs. Peter ^ 'Z 18801 Muskoka Ave. 11-tič stari oče in ^ama, Mr. in Mrs. Nick ^ 17311 Neff Rd, pa Čestitamo! K reševanju krize ameriških farmarjev, so pripomogli vremenski dogodki sami. Suša je zajela državo Texas. V mestu Dallasu so imeli problem vode. Polovica galona vode so prodajali po 20 centov in razvila se je prava trgovina z vodo. V celotnem Texasu bo letos za dvajset odstotkov manj pridelka bombaža, pridelek koruze je padel za polovico, žitarice so padle za 35 odstotkov, pridelek lešnikov (peanuts) bo najnižji v zadnjih 22 letih. Texas ima 254 okrajev, 185 od njih je bilo proglašenih za take, da potrebujejo nujno pomoč. Odde- lek za kmetijstvo v Texasu ceni, da bo znašala letošnja izguba pri prodaji kmetijskih pridelkov $500,000,000. Tudi Oklahoma, Arizona, New Mexico, so bile udarjene po suši. Enako obe Dakoti, Nebraska in Kansas. V Nebraski bo nizek pridelek koruze. Celo Iowa bo pridelala kakih 15 odstotkov manj koruze, kot lansko leto. V Ameriki imajo velik problem—umetnega namakanja, tem vprašanjem se bavi federalna vlada. Živinorejci v Texasu so bili prisiljeni, da so dobivali seno za živino iz drugih držav. Nov slovenski odvetnik V februarju je na-tukajšnji Western Reserve Univerzi dovršil odvetniške študije Brano Ur-bančič. Brano je sin znanih Mare in Marijan-a Urbančič-a, ki je bil dolgo let aktiven na našem društvenem polju. Brano je graduiraJ iz Collin-wood High sole. Na tej šoli je prejel znani American Legion Award. Bil je predsednik dijaškega sveta, član National Honor Society in se je odlikoval tudi kot športnik. Po končani šoli je odšel na morje, da si ogleda svet, katerega je tudi do dobra prepotoval. Po povratku je kot prostovoljec vstopil v vojaško službo in je tri leta služil na Japonskem kot Paratrooper pri Enajsti Airborne Division. Sedaj je letalski poročnik v rezervi. Po končani vojaški službi se je Brano podal na slovito' Georgetown univerzo — School of Foreign Service. To je ekskluzivna šola, katero obiskujejo sinovi diplomatov in tujezemskih državnikov. Brano je graduiral iz tega petletnega tečaja z odliko v treh letih in sicer med prvimi sedmimi odstotki razreda, kar je sinu navadnih slovenskih priseljencev lahko v čast. Brano je potem odšel na Columbia univerzo v New Yorku, a zadnja tri leta še na tukajšnjo Western Reserve univerzo, kjer je v februarju graduiral, a nato položil v Co-lumbusu državni izpit za izvrševanje odvetniške prakse. Tekom svojih pravnih študijev se je Brano posvečal tudi drugim panogam tako, da ni danes zmožen nuditi samo pravno zastopstvo pač pa tudi v dmgih zadevah, kakor na primer davčnih, zavarovalninskih, odškodninskih itd. Licenciran in registriran je tudi za zastopstvo v zadevah dohodninskih davkov pred Department of Internal Revenue. Brano je predsednik delniške družbe za splošno za varovalnino, ki je znana pod ime nom "Urbancic Corporation." Mlademu rojaku želimo obilo uspeha in ga priporočamo naši javnosti. PREMOŽENJE SUE»E DRUŽBE ZA U.S. NI VAŽNO; SVOBODNA PLOVBA PO KANALU JE VAŽNA! EGIPTSKA VLADA ODBILA PREDLOG NEVTRALNOSTI- PLOVBE WASHINGTON, 26. avgusta—Ameriški državni tajnik John Foster Dulles se je vrnil iz Londona, kjer je bila konferenca 22 držav, ki so sklepale o plovbi po Sueškem prekopu. Pri tej priliki se je objavilo načelno stališče federalne vlade v Washingtonu, to pa je; Združene države se ne vtikajo v spor kdo je lastnik premoženja Sueške družbe. Radi tega vprašanja ne bodo pograbile po orožju. Združene države pa hočejo imeti mednarodno garancijo, ^da bo plovba po prekopu res svobodna. Če bi Egipt ogrožal svobodno vožnjo po Sueškem prekopu, bi Združene države nastopile tudi z orožjem. Ameriški državni tajnik Johnf- Foster Dulles je bil ob povratku iz Londona zboru republikanske stranke v San Franciscu ostal v Califomiji nekaj dni na dopustu. Povratek predsednika Ei-senhowerja v Washington se pričakuje za začetne dni tega tedna. Tajnik Dulles je naslovil na egiptsko vlado poziv, da naj krize radi Sueškega prekopa ne žene v skrajnost. Plovba po prekopu mora ostati svobodna, za to morajo biti na razpolago mednarodne garancije. Dulles poživlja egiptsko vlado, naj položaj trezno presodi, pa naj s svoje strani priap.:va k ohranitvi svetovnega miru. Tajnik Dulles nadalje povdar-ja, da se je na konferenci v Londonu od 22 držav, 18 izražilo za mednarodno garancijo, mednarodno nadzorstvo nad plovbo po Sueškem prekopu, torej več kakor kaka navadna ali celo kvalificirana večina dveh tretjin Med temi državami so bile tudi države v Aziji. Vloga šepilova Sovjetski zunanji minister Dimitrij Šepilov je pred konferenco v Londonu povdarjal dvoje: Pr vič, da gre Egiptu pravica, da je na svoji zemlji svoj gospodar. Ker je Sueški kanal na zemlji Egipta, naj Egipt vodi v lastni režiji tudi plovbo po tem kanalu, naj razpolaga s premoženjem družbe, če je Egipt podržavil premoženje privatne družbe Sueškega prekopa, je imel pravico in oblast. Drugič je Šepilov povdaril, da časi niso za kako oboroženo obračunavanje. Svet rabi mir. V Londonu je imel šepilov dolgo konferenco z ameriškim tajnikom John Foster Dullesom in Dulles po teh razgovorih ni bil slabo razpoložen. Na konferenci sami se je Šepilov postavil odločno na stran Egipta. S tem pa tudi na stran aiabskih držav Srednjega vzhoda. Sovjetska zveza se hoče na Srednjem vzhodu uveljaviti in ni mogla odbiti od sebe Egipta in ne njegovih zaveznikov arabskih držav. Seja egiptske vlade Predsednik Egipta polkovnik Nasser je imel v Cairu sejo egiptske vlade. Pred to sejo je dobil od avstralskega predsednika vlade Roberta Menziesa, ki načelu je odboru peterih, katere je izbrala konferenca v Londonu, da uradno sporoči sklepe Londona egiptski vladi, besedilo sklepa, pa tudi njegovo osebno povabilo, da se porazgovori o Suezu. Morda ima Egipt ži pripravljene svoje lastne predloge, pa naj jih javi. Stališče Egipta je ostalo v bistvu nespremenjeno, da namreč Egipt kako mednarodno varstvo nad Egiptom in nad Sueškim prekopom, ki je egiptski, odklanja. Klub Ljubljana članom kluba Ljubljana se sporoča, da se redna seja vrši v torek zvečer ob pol-osmih v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Vabi se vse na udeležbo, ker bo seja važna. Iz bolnišnice Mrs. Margaret Rozance iz 1985 Beverly Hills Dr. je srečno prestala operacijo in se sedaj na^ haja doma pod zdravniško oskrbo. Najlepše se zahvaljuje vsem za obiske, cvethce in darila, ki jih je bila deležna. Prijatelji jo lahko obiščejo na domu. POTOVANJA V SKUPINAH, PA V LETALIH Na to smo že navajeni, da se zbere prijetna družba, najame avtobus enega ali drugega podjetja, pa gre na izlet. Avtobusi imajo spredaj napis "Chartered."-Cena voznim listkom je znižana, kakor se pač dogovorimo. Danes je moderno letalo. Tudi Slovenci se ga poslužujemo po notranjosti Amerike, pa tudi ko gremo v Evropo, ali se vračamo nazaj iz Evrope v Ameriko. To je del našega standarda življenja. Počitnice in izleti v Evropo, sploh daljša potovanja, gredo h koncu. Misliti je na prihodnje leto. Mi Slovenci v Ameriki bomo zajeli sodobni ameriški val, če I bomo napravili načrt že za pri- hodnje leto. Ameriške letalske družbe so pripravljene na "chartered" letala. To ne samo tu v Ameriki, temveč tudi za vožnjo preko Atlai^tika; one bodo organizirale taka letala tudi pp Evropi. Pomislimo na stroške: Vzemimo tritedensko potovanje, računajmo s tem, da smo oskrbljeni z vsem, edino kar bo potreba, bo to, da bomo točno sledili voznemu redu in programu. Videli bomo mnogo sveta, kopico zanimivih krajev, bomy imeli pripravljene zabave, pa bomo plačali na takih "chartered" letalih za vožnjo preko Atlantika in nazaj, za tritedensko bivanje v Evropi z vsemi stroški $460. Morda bodo cene prihodnje leto celo nižje! LUDVIK LINDIC Včeraj zjutraj je nagloma preminil v Detroit, Mich., za srčno kapjo Ludvik Lindič, star 53 let. Rojen je bil v Ljubljani, odkoder so ga starši prinesli ko mu je bilo eno leto. V Detroitu je živel zadnjih 26 let, preje pa v Johnstown, Pa. V Detroitu zapušča soprogo Mickey, rodom iz Johnstowna, sina in brata Jack, tu v Clevelandu sestro Mrs. Martha Woods, v Akronu brata Vincent in v Johnstownu brata David in sestri Mrs. Mary Majer in Mrs. Rose Howard, Pogreb se vrši v sredo. Boj proti inflaciji v Washingtonu obstoja posebna finančna ustanova, ki daje kredite za nove hiše. Njen račun je ta, da se postavi na leto s to finančno pomočjo okrog 1,300,000 novih hiš. Kakor se zida sedaj, ne bo doseženega števila novih hiš niti en milijon. Finančna ustanova za zidanje novih hiš s federalnim, denarjem ima na razpolago kredite. Iz njenih vrst je izšel predlog, da naj se zniža naplačilo, pa bi se dobili interesenti, ki bi segli po teh kreditih, Naplačilo naj bi se znižalo za pet odstotkov. Federalna vlada v Washington nu, ki je sklepela o tem predlogu, je ta predlog odbila in nasprotno sklenila, da morajo biti pogoji za dajanje kreditov ostrejši, obrestna mera višja, vsaj začasno. Nov korak federalne vlade, da gre v boj zoper inflacijo, zoper visoke cene na današnjem trgu. NA CESTAH NAJ BO RED! Governer države Missouri Donnelly ima z vozniki po državnih cestah slabe skušnje. Že sedaj se pripravlja na praznik Labor Day. Governer pravi, da so bila vsa dosedanja opozorila, da se upoštevajo cestno policijski predpisi, da se vozi pametno, brezuspešna. Cestno nadzorstvo z vsem svojim aparatom ne more biti kos nalogam, ne more zagrabiti vsakega, ki se pregreši zoper postave. Za letošnji Labor Day je governer Donnelly napravil zadnji korak, ko je obvestil domačo narodno gardo, naj bo pripravljena, da gre polnošte-vilno na ceste in pomaga cestr nemu nadzorstvu, da se bo z vsemi zakonitimi sredstvi vendarle pripravilo voznike, da vozijo pravilno in se ne, pobijajo po nepotrebnem. Tajnik odsoten članstvu društva Cleveland št. 126 S.N.P.J. se sporoča, da bo tajnik Mr. Blaš Novak odsoten iz mesta tekoči teden. V nujnih zadevah naj se članstvo obrne na društvenega blagajnika Frank A. Yakovac ml., 624 E. 109 St. (tel. LI 1-4614). Mr. Novak se vrne v torek, 4. sept. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by The American Jugoslav PrlnHng & Publishing Cc. 6231 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio HEnderton 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI)' By Carrier and Mail In Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta); For One Year — (Za eno leto)_____________ For Six Months — (Za šest mesecev)___ For Tliree Months — (Za tri mesece)____ -$10.00 _ 6.00 _ 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države). For One Year — (Za eno leto)__ For Six Months — (Za šest mesecev) For Three Months — (Za tri mesece) -$12.00 . 7.00 - 4.50 Entered as Second Class Matter April 26tb. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1«79. 104 ČRNI OBRAZ PETROLEJA Kakorkoli naj se že reši vprašanje Sueške družbe, to je, da bo plovba po Sueškem prekopu garantirano prosta, ali pa naj ima prvo in zadnjo besedo samo Egipt, vedno naletimo na besedo—petrolej. V vsakem slučaju gre za zapadno Evropo, morda v bodočnosti tudi za našo zapad-no poloblo, za petrolej, ki se dobiva na Srednjem vzhodu, prevaža pa skozi Sueški prekop. Ali bo ta petrolej še lahko šel skozi Sueški prekop? To je veliko vprašanje že za časa miru, kaj pa šele, če bi prišlo do vojne? Prvič je nesporno, da ima Srednji vzhod, arabske države pod puščavskim peskom za enkrat največja ležišča petroleja. Dalje je dejstvo, da ta petrolej ska ležišča izkorišča zapadni kapital, angleški funt sterling, ameriški dolar, pa tudi francoski in belgijski frank. Drugič je dejstvo, da je na ta petrolej, posebno zapadno evropsko gospodarstvo življensko navezano. To v mirnem času, kaj pa šele v vojnem! Tretjič je dejstvo, da se podžiga narodna zavest v arabskem svetu. Ne bomo trdili, da gre za kake socialno urejene razmere v arabskih državah, da gre za kako pravo narodno zavest arabskih množic. Mi vemo, da gre za poglavarje raznih plemen, ki so sami izkoriščevalci svojih lastnih Ijud*!. Verski poglavarji— muslimani, imajo veliko besedo tudi v politiki. V arabskem svetu je gospod-srtvo, pa tudi podložništvo. Ni neumestno vprašanje, da se lahko nahujskajo arabske množice, tudi delavci, ki delajo v petrolejskih družbah, da nekaj začnejo zoper izkoriščevalce zapadne Evrope in Amerike. Začne se lahko s tem, kar je najlažje, da se uganja sabotaža. In sabotaža v petrolej ski industriji? Vsaka najmanjša ima lahko velike posledice. Ne gre pa samo za sedanjost, gre tudi za bodočnost. Najglavnejše vprašanje je pač v tem, ali zapadni kapitalisti lahko računajo tudi v bodoče, brez ozira na rešitev plovbe po Sueškem prekopu, s tem, da se bodo petrolej-ska ležišča pod arabskim svetom nemoteno dobičkanosno izkoriščala, kot so se do sedaj. In če ne? Kaj potem? Večkrat po vd ar jamo, da imajo posamezni kontinenti vsak zase nekaj posebnega, pa tudi lastno gospodarstvo. Vzemimo sedaj zapadno poloblo. Severno Ameriko, Srednjo Ameriko in Južno Ameriko. Kako stojimo z zalogami petroleja, če bi odpadel petrolej s Srednjega vzhoda? Ali bi imeli dovolj petroleja za naše domače potrebe in ali smo v stanu, da pomagamo s petrolejem tudi zapadno-evropskemu gospodarstvu? Ameriški dolar je živo zainteresiran na gospodarstvu Južne Amerike, tudi Kanade, pa pri tem tudi na petroleju. Ko je bila konferenca predsednikov latinskih republik v Panami, se je te konference udeležil tudi naš predsednik Eisenhower, četudi je bil na okrevanju. Južnoameriške republike so za Združene države gospodarsko važne. Začeli smo z izvozom naših produktov, z investicijo dolarja, to tudi v petroleju. Važna je bila vest najnovejšega datuma, daje republika Venezuela dala ameriškim petrolejskim družbam novo koncesijo, da izkoriščajo domači petrolej. Zapadna polobla je na splošno bogata na petrolej skih ležiščih. V prvi vrsti sb seveda Združene države; petrolej v sJužni Ameriki pa ni samo v Venezueli, je tudi v republikah Colombia, Argentina, Peru, je tudi v Mehiki in Kanadi. Po podatkih petrolej skih družb gre za dvoje. Prvič, koliko se na leto tega petroleja že izkorišča, drugič, kako visoko se cenijo naravni zakladi. Če bi morali zalagati s tem petrolejem ostali svet, ki ni v zapadnem bloku, bi ga bilo za vse te potrebe premalo. Pomislimo samo na današnji avtomobilski in letalski promet v miru, pa tudi v vojni. Se važnejše pa je končno politično vprašanje. Tudi Južna Amerika ni ustaljena. Tudi v Južni Ameriki je doma nacionalizem. Stojimo pred istim vprašanjem kot na Srednjem vzhodu. Kaj pa za slučaj, če bi južnoameriške republike glede itivestiranega dolarja v petrolejski industriji ob ugodni priliki rekle, da naj se vse skupaj nacionalizira? L. Č. Janko N. Rogelj Zadnja Adamičeva pisma Umrli Louis Adamič mi je redno dopisoval. Ko je pričel pisati njegovo zadnjo knjigo "The Eagle and the Roots" ob koncu leta 1949, mi je meseca decembra pisal sledeče pismo: "Dragi Janko:—Pošiljam Ti prvih deset poglavij moje nove ki^jige v začetnem rokopisu. Naj Te ne motijo male napake, katere boš našel tu in tam. Nimam časa, da bi jih sedaj popravljal. Vse te napake bodo popravljene, predno gre knjiga v tisk. "Ne pokaži tega rokopisa nikomur brez mojega dovoljenja. Jaz ga ne bom pokazal nobenemu jugoslovanskemu uradniku ali zastopniku v Ameriki. Ne pripoveduj ljudem, kaj bo zapisanega v knjigi. Če hočeš, lahko govoriš s prijatelji, kot je S., toda samo o splošni vsebini knjige. Če si pa mnenja, da bi moral še kdo drugi videti poslani rokopis, pa me telefonično pokliči ali pa mi piši, da se o tem pogovoriva. Dejstvo je, da ne maram, da bi preveč ljudi videlo rokopis v tej osnovni in nepo-pravljen obliki.—Te pozdravlja, Louis." .1 ■! i! Ф # Meseca marca 1950 pa piše; "Dragi Janko:—Moja žena je nevarno zbolela — le dnevna transfuzija krvi jo je rešila. V enem mesecu me je stala bolnišnica preko osem sto dolarjev. Tudi sam sem bolan. To je tudi zakasnilo mojo knjigo, ki bo imela okoli 700 do 800 strani, mesto 250 strani, kot sem prvotno mislil. Knjiga je velikansko delo. Da bi le vzdržalo moje zdravje in da bi se tudi moje druge okoliščine izboljšale, "Sedaj imam zasnovanih 650 strani, toda še niso vse urejene. Pošiljam Ti poglavja, ki so kolikor toliko izgotovljena, toda še ne dokončno urejena. Prosim prečitaj in vrni z drugimi poglavji, katere sem Ti poslal. Ne pokaži rokopisov drugim. "Slišim, da pride v Ameriko Božidar Jakac. Ali je to res? Zdi se mi, da to ni baš najboljši čas zanj, da pride. Tu je še preveč zmešnjav, in Jakac je zelo občutljiv človek, kar bi ga lahko užalilo ali morda še bolelo. Ne vem, kako bi si mogel tolmačiti vse te zmede v Clevelandu. "Ta Cvetičeva zadeva je pa res nekaj posebnega; ali ni res? Komu naj človek še zaupa danes?—Te pozdravlja, Louis." • • Pismo datirano 20. aprila 1950: "Dragi Janko: — Da, ponovi zavarovalnino na moj 1939 Ford avtomobil. — Še vedno pišem knjigo. To je velikansko delo. Pošiljam Ti še nekaj poglavij, ki so že precej urejena, a vendar ne popolna. Upam, da dokončam knjigo meseca maja ali junija. To pomeni, da bo knjiga izšla v mesecu juliju ali avgustu, če,se ne pojavijo druge zapreke. Sporočeno mi je bilo, da bo ameriška klerikalna stnija s pomoč-.|o republikancev—McCarthy —-itd.—napravila poiskus v mesecu juniju ali juliju, da preišče moje udejstvovanje v Ameriki, kot je to napravila z Owen Lat-timorč-jem. Namen te preiskave je, da se prestraši moje založnike in prodajalce knjig.—Če pridem v Cleveland, Te bom obvestil vsaj dva tedna prej.—Pozdravi Louis." # • Brzojavka, datirana dne 25. oktobra 1950: "Že »dva tedna sem v bolnišnici. če me misliš telefonično poklicati, pokliči nocoj ob osmi uri. Telefonska številka je Princeton N. J. 1020, soba 329. Sem Te klical," toda ni bilo odgovora.— Louis." • • Dne 31. oktobra sem dobil sledeče pismo: "Dragi Janko:—Jutri odpotujem na Zapad. Trenotno ne vem, če prideta Kardelj in Bebler v Cleveland, ali ne, ali kdo pride. Izgleda, da ne bo prilike, da bi bil jaz navzoč. V tem slučaju, Te prosim, prečitaj v slovenščini in angleščini moje sporočilo, ki se glasi: "Ne тогеф vam povedati, kako težko mi je, da bolezen, moja in moje žene, ne dovoljuje, da bi bil navzoč na slavnostni večerji, ki je pripravljena v počast jugoslovanske delegacije pri Združenih narodih, katero vodi zunanji minister Edvard Kardelj. "Prepričan sem, da je to zelo ugodna prireditev, dvakratno naključje, ker ta mesec je stalni jugoslovanski delegat Združenih narodov dr. Aleš Bebler, predsednik varnostnega sveta, kar je res nekaj edinstvenega v sedanji svetovni situaciji. "Zato moje iskrene čestitke vsem častnim gostom! "Končno mi dopustite, da tudi izrazim moje zadovoljstvo o vidnem izboljšanju, ki je nastalo zadnje leto med Ameriko in Jugoslavijo. Upam, da bodo ti odnosa ji postali trajni in še boljši, ne samo zaradi Amerike in Jugoslavije, ampak radi svetovnega miru.—Prisrčno!—Louis." (Adamičeva poslanica ni bila prečitana; vzrok ...?) • • Kratko sporočilo 19. novembra 1950: "Dragi Janko: — Klakor veš, sem odpotoval v Californijo, da pripeljfem domov тпојо ženo. Je bila dosti boljša zadnje dni oktobra. Ko sem prišel sem, se je bolezen poslabšala. Ta stvar je nadležna in uničujoča. Upam, da bova lahko pričela s povratkom drugi teden. O tem Te bom obvestil. "Tu je pismo, katerega sem prejel od Seliškarja. Sem mu odpisal. Ne vračaj pisma. Zdaj sem prepričan, da bo knjiga tiskana. Kdaj, tega še ne vem. To je moje najboljše delo, in bo privlačno vsak čas, kadar izide. Nič zato, če tudi se prične nova vojna. Moji založniki hočejo še malo počakati, da bodo opazovali sedanjo ameriško politiko, če bo ustvarjala kaj več stalnosti in značajnosti do Jugoslavije. Bomo videli, kaj bodo napravili republikanci. Več, ko se vrnem domov.—Louis." # # Dne 20. decembra 1950 mi piše iz Calif orni je: "Dragi Janko:—Oprosti, ker Ti ne pišem. Bolezen moje žene me zelo skrbi, poleg tega pa moram sam po dvakrat na teden k zdravniku. Kar ugodno je že izgledalo, da se bova vrnila domov vsak čas, toda to se ni zgodilo. Zdaj izgleda, da bova ostala tukaj več tednov, ali še dalj. Pošiljam Ti moj poštni naslov. "Še vedno popravljam in spreminjam rokopis, da ga prikrojim sedanjim razmeram, ki se rajši slabšajo kot izboljšajo. Moji založniki so prepričani, da je to veliko delo, toda ne marajo še napovedati čas, kdaj bo tiskana knjiga. Toda tu ni več dvoma, da ne bo tiskana moja nova knjiga. "Tebi in Tvojim vesele božične praznike in srečno novo leto. Kaj piši. Če se nepričakovano vrneva domov. Ti bom sporočil. Tvoj prijatelj, Louis." • • Sporočilo 16. januarja 1951: "Dragi Janko:—Nimam časa, da bi pisal. Predno odpotuješ v Slovenijo, . prosim, obvesti me par tednov prej, da Te pokličem telefonično. Državna založba v Ljubljani hoče natisniti mojo novo knjigo v slovenskem jeziku. Prosil Te bom, da zaneseš moj rokopis v Ljubljano. Vaga okoli štiri funte. Priloženi naslov je dober do konca februarja. L. A." Isti dan napiše s svinčnikom kratko pismo: "Dragi Janko: Hvala za poslano. Jaz Te opozarjam, da ne hodi z družino v domovino. Sicer pa stori, kakor Ti bolj ugaja. "Zadnja dva tedna sem bil skoro ves čas v postelji. To so posledice zdravljenja, da zdravniki odstranijo znake neke bolezni, iz katere bi se morebiti pričel razvijati rak. Zdravniki so mi rekli, ko odstranijo te znake, da bom zelo ugodna osebnost za življenjsko zavarovanje, ker lahko živim še do 80. ali 90. leta. Pa kdo hoče živeti tako dolgo ? "Ali si čital, da je umrl Ivan Levar. On se je z nami peljal v Pleterje, ko sva bila v Sloveniji, "Več pozneje." L." • • Dne 7. marca 1951 piše iz Californije: "Jaz sem strašansko zaposlen —dokončavam knjigo — založniki so zelo navdušeni in pritiskajo name—delam in pišem največ v postelji, toda delo gre kar dobro. Povej Pirkoviču o mojem stanju, če mu kaj pišeš; jaz nimam časa, da bi mu pisal. Bi že pisal, pa imam vse preveč stvari za opisavati, kar bi vzelo dosti časa. Zato naj počaka na pismo, da si prihranim energijo za druga bolj nujna dela. Reci mu, da naj vpraša Lado Kozaka, da mu pokaže moje zadnje zapiske, itd. Oprosti moji hitri pisavi. Tvoj, L."' # # Dne 16. marca 1951 mi piše daljše pismo: "Dragi Janko:—Kaj misliš o Lem človeku? Ne mislim, da bi П sugeriral, da preiščeš ta slučaj. Hočem le vedeti, kaj je Tvoje mnenje glede tega člove-•ca. Kar se mene tiče, vsa stvar ;rdo smrdi. Jaz mu ne morem pomagati. (Priložil je pismo ne-,nega begunca, ki zahteva od •ijega nekaj nemogočega.) "V mesecu septembru 1950 so prišli štirje moški, po govorici Hrvatje, na mojo farmo v Mil-fordu, kjer so mi za,groziIi z nasilnostjo, če dokončam in izdam mojo novo knjigo. "Jaz bom vseeno končal knjigo ter isto izdal. Mislim, da bo to res velika knjiga,—in ne to samo po velikosti in obsežnosti. "Te pozdravlja, Louis." • • Dne 27. marca 1951 pošlje drugo pis.mo, ki se glasi: "Dragi Janko:—Hvala lepa za zadnje pismo. Zapisal sem si v dnevnik naslov Tvojega sina. Ob koncu meseca aprila, predno odpotujem, obiščem sina. Povej mu, da naj me on ne išče, ker jaz delam in spim v nerednih urah. Strašno sem truden, vča-ih zaspim pri pisalnem stroju sredi stavka, potem se zbudim, spet sem svež, in tako lahko spet delam več ur. To je velikansko delo. Nastaja problem, kako bo mogoče to knjigo prodajati- po zmerni ceni. Toda o tem nimam časa razmišljati Upam, da bom v New Yorku že meseca maja, da z uredniki molih založnikov pregledamo zadnje nevšečnosti, o katerih argumentirajo uredniki, če ravno na-glašajo, da bo to naiboli odličn knjiga v letošnjem let^i. "Se ne spominjam, da bi mi moj brat France povedal, <3a sta se srečala. Pravil mi je, da je imel sitnosti radi zvez s Sloveni-javino, kar pa ni on zakrivil. Jaz še ne poznam Franceta toliko, da bi mogel napraviti končno sodbo o njem. šlišim pa rad, da je on dober .in razumen človek. Toliko vem, da je zmožen človek, da ima ideje, ki bi se morale uresničiti. Čutim,—in to mi ni on povedal,—da še niso porabili do konca njegovih tehničnih zmožnosti. Stvari v Jugoslaviji so polne topoglavih situacij, največ teh—najbrže neizogibljive. "Nekaj zadnjih poglavij moje nove knjige Ti pošljem, toda takoj jih prečitaj in iste vrni. Knjiga bo prestavljena na več jezikov. Zato rabim zadnja poglavja takoj. "Več pozneje.—L." • • Dne 14. aprila 1951 mi piše: "Dragi Janko: Verjemi mi, da zaradi bližajočega datuma, ko se prične tiskati moja knjiga, imam toliko dela na rokah, da nimam časa, da bi odpisal temu človeku. Ali bi Ti odgovoril? Ali bi to storil Terbovec? Mož je O. K. Toda vem to, da nobeden izmed nas mu osebno ne more ustreči, kar on predlaga V pismu.—Pozdrav! L." (Priloženo je bilo pismo profesorja Milana Mehleta, direktorja gimnazije v Domžalah, LRS Slovenija.) # # Dne 5. maja 1951 mi piše: "Dragi Janko: "Sem precej časa že bolan . .. preveč sem delal, itd. Zaostal sem tri ali štiri tedne z mojim delom. Izgleda, da se ne vrnem na Vzhod prej, kot v začetku meseca junija. Ali Te lahko telefonično pokličem ... in Ti plačaš telefon—moje denarne razmere so sedaj resna zadeva. Vprašaj me karkoli hočeš, povej mi Tvoje želje, in jaz Ti odgovorim in Ti dam nasvete, predno odideš v domovino. Jaz nimam telefona. Najboljši čas za mene je ob deveti ali deseti uri zjutraj, ko bo v Clevelandu poldne ali ena ura popoldne. Da ne bo nastal prevelik račun za telefonsko pogovarjanje, omejiva se le na važna vprašanja, na katera bi Ti rad dal odgovore. "Oprosti pisavi in vsebini kratkega pisma. Jaz moram hraniti mojo energijo. Knjiga je silno delo. Izgleda, da jo bodo naročili tudi založniki Literary Guild of America, okoli 600,000 iztisov. Rečem Ti, to me je skoro ubilo. Odgovori z zračno pošto. Louis." # • Dne 11. maja 1951, deset dni pred mojim odhodom v domovino, mi še piše: "Dragi Janko: "Prav hitro sem zbral prepise treh poglavij moje knjige, kateri so na razpolago pač sedaj, sem iste pripravil za pošiljatev ter vprašal ženo Stello, da jih nese na pošto. Prečitaj poslana' poglavja, toda imej pred očmi, da niso še celotna in dosledna, ampak da gledaš le del velike slike, • ki je pred Tvojimi očmi. To je moje največje in najboljše delo. Edino to želim, da bo moja moč še vzdržala. "Priloženi izreki so menda razumljivi. "Nimam časa, da bi ^eč pisal. Želim Ti srečno pđtovanje. Imela sva res lep pogovor po telefonu. Ko se vrneš, se bova videla. Spet bom rabil Tvojo pomoč v jeseni. Vse najboljše!—Louis." # • Dne 22. maja sem odpotoval iz New Yorka. V domovini sem prejel pismo od Adamiča, katerega mi je napisal dne 19. maja, in ki se glasi: "Dragi Janko: "Nimam časa, de. bi pisaril. Samo zahvala za Tvoje poživlja-oče pismo, ki je prišlo do mene ter me našlo v veliki potrtosti. Taz sem nečloveško truden, in 13i ne počutim so dobro. Poslal rn ncfej poglavij moje knjige ' Jugoslavijo, da oi pričeli z mc-'"ebitno prestavo—toda nobenega odgovora. Ne vem, kaj bi to pomenilo. Sumim, da to pomeni, "'a so ljudje tam prav tako topo glavi, kakor so naši "voditelji" tu v Ameriki. Govori z Vladq Kozakom. Jaz imam ogromne probleme poleg moje utrujenosti. Voditelji v Sloveniji so prav tako otrdeli kot "voditelji" tukaj. Saj tako izgleda. Zato Tvoje pismo pomeni toliko za mene. Vlado mi je obljubil, da mi bo nisal. Nobenfe besede od njega. Sinoči sem se počutil, kot bi me nekaj davilo. "What is the use! "Jaz sem zelo, zelo truden. "Pozdravljen!—Louis!" To je bilo njegovo zadnje pis- mo. V besedah "What is tk use!" je povedanega dovolj- Dne 7. julija 1951 sva sestanek v hotelu Hollenden ^ Clevelandu. Okoli pet ur j® jal pogovor. Pojasnil sem kaj se je dogodilo v domovini ^ mojem in njegovem odhodu- ^ verjel takoj. Ampak bila je niča, katero je on že slutil, too kar ni mogel pristati na slutnj®' Slutnjo je izražal že v pismih, je pisal knjigo. Povedal je to rokopisih njegove zadnje knj'?®' ki pa niso bili vključeni v tfc^® no knjigo. Povedal je resnico ocbi, da ni bil nikoli suženj оеме politične stranke, zato vi, da je Cvetičeva zadeva neW posebnega. Poznal ga je dobr" ter tudi mene svaril pred nji®' Poznal ga je prav tako, onega, ki je prvi prišel na nje?*^ 70 farmo ter mu zagrozil, d®^ izdajalec, ako piše knjigo o goslaviji. Napad v Manbatt®" Beachu, Calif., je zaključeval gov življenjski krog, in to je tudi čutil. To se je čitalo na^l govern obrazu, zrcalilo v nje^ vih očeh in slišalo iz njego^®^ pogovora. Na zadnjem sesta"^^ гле je večkrat vprašal, ako vrata hotelske sobe zakleniH"^ Ko je bil na potovanju iz ni je proti Clevelandu, me je "večer poklical telefonično, sem vedel, kje bo prespal n Obljubil mi je, da ne bo * _ hodil na farmo, in da bo do sobo v New Yorku, ki bo ^ skriven kotiček. "What is the use!' lOČi* Dne 3. septembra 1951Џ P' strel v njegovi hiši v J N. J. In nekdo je položil na njegova kolena, da bodo je menda JA 'Verjeli," ^ sam ustrelil. Poleg strela .i® . na Adamičevi glavi tudi рг®" šen udarec. No, tega jamem, da bi se Adamih tolkel po glavi. Bodočnost nam bo razvozijala ta gordijski vo^' saj smo še doživeli in ^ nam povedali, da Stalin ^ nedolžen angelček. Zbor Triglav vabi " CLEVELAND, Ohio—V ieljo, 9. septembra se vrši Veselica pevskega zbora ^ na prostorih Doma Slovencev, 6818 Denison Ce bo solace, se boste ■svežega zraka, če pa bo 3 vreme, si boste pa lahko ščili domačo zabavo pod iio v dvorani, ki je na proS^® Domovega vrta. ^gj Nekaj bo posebnega veselici—namreč naši do imeli besedo pri peci- g. зеп golaž bo pripravil vovodja Mr. A. Schubel, P® ^ to pa naš član Frank ^ Vidite, večerja bo v dobri^^^jj, kah. Le pridite, da vas ko navzočih. in Naše cenjene posetniK jg prijatelje želimo opomniti, ^ za nas ta piknik ravno tak# žen kot naš koncert, ker dohodkov, ne moremo p'® ^o' ti stroškov in brez teh -j-goče vzdrževati zbora. liko bodo oddani tudi bitki, in vsak, kdor jih bo žen, jih bo vesel. Zborovi člani se radi žujejo priredb drugih zbor" J. organizacij, in zato se poroča vsem za obisk na pikniku. .Triglav priredi le po en koncert in po eno ^ veselico. ge bO ,do Pridite — razveselite družbi pevcev, ki vaS j-i razvedrili s kako pesmic^' . kateri boste tudi vi magali peti. Vsega bo " јц pripravljenega za okrep^"^gg. igrala bo fina godba za " Vas vse vabi Anna 'Jesenko, poroće^ Oglašajte MOžlNA: SINAJ PA SUE SONCE ^9.nde m njegov vo-jjj . ^ ^^8. te-evsala po nizkem, г,.. rovu. Nande je po-^ iVo vdihaval zatohli,, s pa-0 pomešani zrak, ki je vel iz vonj po prh-okr 'iri^ polomljene stojke in fojff ' podobni zmaličeni, sto-na vsakem ko-jev po življenju rudar- lo ' to se mu je spet zazde-y Trideset let je delal ki g ^"deset let so premog, svetu 9 ^akopal, vozili po kat6^ 3® računal. Jej, ђЈ, ® velike številke! Kar da GGjih je. Pomislil je, Vj ^ premog zbrali v Sone. On bi stal na hribčku, gj vkk^ vozili vlaki, dol-, ® premogom, ki ga je ® nakopal. ^кг1ђ nasut gramoz je njegovimi škornji. je bilo to všeč. Res je pomislil, ampak člo-Y L, ^^0 vsaj brez skrbi stopi. ЈђјђЈ^ fej, ni da bi se spo- ^tojko je obstal. Z ra-sekiro in z njo po-8luh^ po črvastem lesu; pri-kim^ ^ rezkemu glasu in po-ц. ^otem je odluščil košček jg ^ iTa vtaknil v usta. Mlel {»a ^ .^o med zobmi, potem rjavo kašo izpljunil. Z tau J® še potrepljal stojko, ° kakor "potreplja kmet do- 'evico J bn konja. je sem jaz postavil," tla i . vozaču. "Skoraj zele-težka ko sto hudi-/o^ač, prav tak koštrun J j® rekel, da so "prejšnji Ig ®e vrane na njej kraka- Kar svoje delo. ф,. 'Napravim, je čvrsto ko Y vzdrži pritisk ... kan°^^^ ga je izpod čela navi-kak*^ I'ogledoval. Delal se je, ga vse, kar pripove-Nande, prav nič ne zani-ki je spregledal ођ ' ^'^^Sa vozača, se je počasi •ђог je zahreščal gra- škf4 njegovimi težkimi °^ji. jg dolgi, spolzki lestvi, ki ji кц '^^'^jkala skoraj polovica rudarja prilezla na ®^žo. Nandeta je zdelo-"^®Set tli ga tudi ne: tri-jeijj garanja, še železo, še Hi ° ®e obrabi, človek pa tudi Begy^^^^oljiv. Nande je moral Šel d zloženi les. Ko je pri-®Plah° ko mu je rdečica z obraza, se je začel баге ^ ^drezal si je še kos ci-kfg^^knil zalogaj v usta in ftioiA odkop. Vozač mu je ^ sledil. si je ogledal odkop, je obraz in godrnjal: So pobrali ves premog, str^j'^'^ejc, primojduš, da je kaji^i. vep hudičev. Praska strga, dokler ne pobe-smeti... Kaj bova '^idva? .,. Kar počakajte, te ta ®ttele n u tuog ' poberem vam ves pre-po ip moram jaz guncati Pa kakor opica, se boste vi, ki mi poberete ves '&rai ^zpod nog. Ne bom vam »lorca, ;ne!" sloni,je lestev in jo pri-odkop. Potem je na- Jl^WAY ZOO mazal strojček, odbral svedre in začel vrtati. Dokler je delal pod stropom in je moral zato stati na lestvi, je klel kakor zna preklinjati skoraj vsak knap, kadar gre na odkopu kaj narobe. Ko pa je stopil na trdna tla, je postal boljše volje. Postrani si je ogledoval vozača, dokler ga ni zasrbel jezik: "Tista dekle, ki je pri Kore-novih, se pa menda ne zmeni zate. Pravijo, da so ji drugi fantje bolj vžeč." "Briga me," se je namrdnil vozač. "Dosti boljših .. "2e, že! Ne rečem, da ni boljših od nje; na svetu naletiš na dekleta, da bi se obliznil, ampak te niso zate," je rekel Nande; silil se je, da bi zadržal smeh, a ni mogel. Zakrohotal se je s tistim nadušljivim smehom, Jti je vozača zmeraj tako dražil, da bi najraje zavpil. "Zadnjič ste nekaj vreščali pod njenim oknom," je nadaljeval ;Nande. "Šel sem tam mimo. Otroci se derejo, sem pomislil. Pa spoznam tvoj glas. To so pa že odrasli otroci, si mislim, ko je Edi zraven. Vreščali ste pa, joj, tako ste se drli, kakor da bi vas kdo z bičem mazal.. Ko se je Nande ozrl, vozača ni bilo več na odkopu. Tiho jo je pobrisal v rov. Uh, pa sem ga spet razkuril, se je veselil Nande. Občutljiv je kakor živo srebro. Komaj se ga dotakneš, že zdrsne drugam. Sicer pa, saj tudi sam v mladih letih nisem bil drugačen. Brž ko je kdo zažvižgal, sem že poskočil kakor puran... Z leti se pa človek umiri, vsaj na zunaj ... Morda bo Edi čez trideset let prav tak kot sem jaz. Morda? Težko delo, družba knapov, vse to vpliva. Človek ne bi mislit, kako vse to vpliva. Nande je zvrtal vse luknje, nato pa so ustrelili. Modrikast, dušeč dim je napolnil odkop. Rudarja sta se umaknila k jašku. Čeprav je bilo za malico še prezgodaj, sta vendar odvila papir. Vozač je imel z marmelado namazan kruh, Nande pa kos slanine, na debelo posut s papriko. S cepilnim nožičem je zrezal slanino na tanke rezine, razrezal je tudi kruh in začel jesti. Nekaj časa je bil zatopljen v malico, nenadoma je začel opazovati vozača s potuhnjenim pogledom, ki ni obetal nič dobrega. "Čudno, zakaj tebe dekleta ne marajo," je začel Nande. "Postaven si, res za spoznanje preveč obran, obran, no, ni mu kaj reči. Lagati tudi znaš, pri dekletih pa vselej pogoriš. Ne, fant, s tabo nekaj ne bo v redu. Če ne boš začel drugače, kot smo mi včasih, boš, fant, še za jesih ostal." Vozaču se je grižljaj zaletel: od krčevitega kašlja je ves zardel. Dolgo je pljuval drobtine po tleh. "Saj ti nisem nevoščljiv ne kruha, ne deklet," je rekel Nande. "Povem le to, kar vidim in slišim. Res nisem jaz kriv, ■če si tako preklemano neroden." Vozač je molčal. Sprva je upal, da bo z molkom ugnal kopača. Toda Nande ni z ničemer pokazal, da bo utihnil; Edi ju se je celo zdelo, da govori z vedno večjim veseljem. Če bi bil njegovih let, kdaj bi se že pognal vanj in ga pretepel. Tako pa s kopači je bilo treba, tak je bil že od nekdaj običaj, ravnati previdno, spoštljivo. Vendar se naposled ni mogel krotiti: "Če bi bilo na tebi vse tako dobro, kot je gobec, joj, kakšen človek bi bil. Z zlatom te ne bi odvagali, čeprav si vam-past," je izbruhnil. Zdelo se je, da bo kopač vsak hip skočil vanj, ga naklestn in nagnal domov. Edi pa je le nadaljeval: "Toliko si domišljuješ zastran žensk, nazadnje si pa, hudič vampasti, staknil brentasto babnico. Vselej, kadar hoče iz kuhinje v sobo, moraš prijeti za podboje, da jih s kolki ne podre. Takšno brento si dobil, ikanacijus. Pa boš meni solil pamet zaradi deklet. Beži, revež, skrij se." Edi se je režal na vsa usta. Tolkel se je po koščenih bedrih in poskakoval od veselja. Čutil je, da je prvikrat zinil krepko besedo. Mežikal je in čakal, kaj bo rej^l kopač. "Greva!" samo to je rekel Nande, ko je vstal. Podprla sta strop, vzela lopati in začela nakladati voziček. Ediju se je zdelo, da mu lopata še nikdar ni tako prijetno pela. Karkoli je prijel, vse se mu je zazdelo lahko. Zdaj je šele prav razumel kopača; zba-dal ga je, da bi si krajšal čas, da bi pozabil na težko delo. Če je človek vesel, dobre volje, nekam laže prime za težko delo; vse se mu zazdi svetlejše, lažje. Nandeta je Edijev očitek zabolel. Njegova žena je bila res obilna in je zaradi nje preslišal že marsikatero grenko. Toda saj ni bil on kriv. šele v tridesetem letu jo je začelo razganjati. Sicer pa, vozač je imel le prav, da ni molčal. Spommil se je, kako dolgo je sam zbiral pogum, da jo je v mladih letih zasolil svojemu kopaču, šele takrat so ga začeli knapje spoštovati, priznali so ga za svojer ga. In Edi bo, tako kaže, še dober knap. Naložila sta že enaindvajseti voziček, ko je po cevi zadonelo. S sosednjega odkopa so jima javili, naj prenehata, če nočeta zamuditi skodele. Rudarja sta se oblekla in odhitela po stisnjenem rovu. Nande se tokrat pri stojki ni ustavil. Zunaj je sijalo sonce, toplo poletno sonce. To je čutil Nande po zraku, ki je vel iz glavnega jaška. Pohitel je, čeprav so ga bolele vse kosti. Le kdor je bil osem ur v temi, v zatohlem zraku, le ta prav ve, kako vabljivo je toplo poletno sonce ... ENASOPBAVNOST DRUŠTVENI KOLEDAR SEPTEMBRA 1. septembra, sobota—Zbiranje • pevskih zborov za proslavo 20- letnice zbora Slavulj v S.N.D, St. Clair Ave. 2. septembra, nedeljarr^Koncert in 20-ietnioa zbora Slavulj v S.N.D., St. Clair Ave. 2. «ept, nedelja — Piknik društva Lipa št. 129 SNPJ na farmi SNPJ. 9. Sept., nedelja — Piknik Ženskega odseka na farmi SNPJ. 9. Sept., nedelja—Piknik zbora Triglav na vrtu Doma zapad-nih Slovencev, 6818 Denison Ave. 15. septembra, sobota—Ples društva Carniola Hive št. 493. T. M. v S.N.D., St. Clair Ave. 16. sept., nedelja—Piknik društva Spartans SNPJ na farmi SNPJ. 22. septembra, sobota—Ples Gay Knights kluba v S.N.D., St. Clair Ave. 23. sept., neddlja—Vinska trgatev Farmskega odbora na farmi SNPJ. 29. septembra, sobota — Ples društva sv. Janeza Krstnika št. 37 A.B.Z. v S.N.D., St. Clair Ave. 30. septembta, nedelja—"Zor-mandv dan" v S.N.D., St. Clair Ave. OKTOBRA 6. oktobra, sobota—Ples društva Svob. Slov. št. 2 S.D.Z. v S.N.D., St. Clair Ave. 7. oktobra, nedelja—Večerja in ples podr. št. 41 S.2.Z. v S.D.D., Waterloo Rd. 13. oktobra, sobota—Ples Shar-peys kluba v S.N.D., St. Clair Ave. 13. oktobra, sobota—35-letnica društva Collinwoodske Slovenke št. 22 S.D.Z. v Slov. domu na Holmes Ave. 18. oktobra, sobota—Ples NYC Sheet Metal Workers v S.D.D., Waterloo Rd. 14. oktobra, nedelja — Kartna zabava društva Brooklynski Slovenci št. 48 S.D.Z. v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 20. oktobra, sobota — Ples društva Danica št. 11 S.D.Z., v S.N.D., St. Clair Ave. 20. oktobra, sobota—Večerja in ZANESUlVA STAREJŠA ženska sprejme delo za oskrbo pri bolni ženski. Sporočite naslov v uradu tega lista. ples društva Washington št. 32 Z.SZ. v S.D.D., Waterloo Rd. 26. oktobra, petek—Ples Pisca-toTs kluba v S.N.D., St. Clair Ave. 27. oktobra, sobota—Ples društva Carniola Tent št. 1288 T. M., V S.N.Đ., St. Clair Ave. 27. oktobra, sobota—Halloween zabava društva 566 S.N.P.J. na F^rmi S.N.P.J. 28. oktobra, nedelja — Koncert zbora Zarja v Slov. nar domu, St. Clair Ave. 28. oktobra, nedelja—35-letnica društva Združene Slovenke št. 23 S.D.Z. v S.D.D., Waterloo Rd. NOVEMBRA 2. novembra, petek—Ples Rich-man Memorial Post št. 661 v S.N.D., St. Clair Ave. 3. novembra, sobota — Zabavni večer in ples skupnih podružnic S.M.Z. v Slov. domu na Holmes Ave. 3. novembra, sobota—Ples društva Lunder-Adamič št. 28 S.N.P.J., v S.N.D., St. Clair Ave. 4. novembra, nedelja—Koncert in ples Mlad. zbora v S.D.D. Waterloo Rd. 9. novembra, petek—Ples Amer- ican Disabled Veterans kluba ^ v S.N.D., St. Clair Ave. 10. novembra, sobota^—Ples društva Slovenec št. 1 S.D.Z. v S.N.D., St. Clair Ave. 10. novembra, sobota—45-letni ca društva Slovenski dom št. 6 S.D.Z. v Slov. društvenem domu, Recher Ave. 11. novembra, nedelja — Koncert zbora Abraševič v S.N.D., St. Clair Ave. 11. novembra, nedelja—Prireditev društva V boj št 53 S.N.P.J. v obeh dvoranah S.D.D., Waterloo Rd. 16. novembra, petek—Ples Jack & Jill kluba v S.N.D., St. Clair Ave. 17. novembra, sobota—Ples društva Ribnica št. 12 S.D.Z. v S.N.D., St. Clair Ave. 17. novembra, sobota—Prireditev krožka št. 1 Prog. Slov. v S.D.D., Waterloo Rd. 18. nov., nedelja—Glasbena Matica poda opero "La Boheme" v S.N.D., St. Clair Ave, SLOVENSKI PIONIR Naročite sedaj. Stane $1.00. Primerno darilo za staro domovino. FRANK J. TURK 10401 N. W. 33 Ave. Miami 47, Fla. Našim odjemalcem sporočamo, ar«l'by 'the Ailvertisiitg Council. Tills and otlier campaigns in tlie public interest-are created by the Council and sponsored by American ^Business. This newspaper is glad to join hi this effort to bring you messages on subjects which affect the national welfare and the lives of our citizens. & TISKOVINE IZDELANE V TISKARNI En akopr a vnesti so LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU Cene so zmerne—naročila hitro zgotovoljena-Se priporočamo društvom, trgovcem, obrtnikom in posameznikom ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. NAZNANILO! Našim cenjenim odjemalcem sporočamo, da smo po kratkih počitnicah zopet odprli našo Coliinwood Baking Co. na 16006 WATERLOO RD. in bomo od danes, 27. avgusta naprej zopet obratovali kot preje. Sprejemamo naročila za potice, keke in raznovrstno pecivo za svatba, zabave, piknike in različne priredbe. Točna, prijazno in vedno zadovoljiva postrežba. Se zahvaljujemo za naklonjenost do sedaj in se prijazno priporočamo v bodoče. AIR CONDITIONED CITY EASE TH6 Рлвмае op тна c&ouNe ocbam ftueezee into tmb c»tv op bo ce јамеио.^гне otv РАтнекб AmxoKiza? тне removau op an iNTim WIL eeTWEEN THE CITV AND THE CKEAM. THIS "Bis «ove' Lowereo THE MEAN ТЕмДгАтиге ev sgvsML шмсетвммгевл/ THE INDIANS HAD A WORD FOR IT A. Ж)твм'«амбв fftcM тме 'AL^^N INDIANA CanVINCeO THEY W6RB Рббсемобв ради ANIMAL* OR PLANTS 08 •тотеле* MANY TRIBES EKSCTHP тнбба I^IMAENTS TO TueiK ANCeSTOes, ANO woRSHippeo TMBRg (ttoiLAew T f . RRE...BEWARE! ... imoking in b*dl Don't do it - you'll live longer! Other good rules are: Don't use frayed electric cords - Don't use flammable cleaning fluids - Don't overload your wiring system - Don't let children gley with matches - Clean out junk from attic and basement and Be careful with oil stoves! SPARKY SAYS: DON'T GIVE FIRE A PLACE TO START! STRAN 4 ENAKOPRAVNOST ! "Opatov. Praporščak" Spisal FR. REMEC Nadaljevanje —Moje mnenje, je dejal pri-jor Markvard, je to, da se naj Rovan še enkrat pritoži na deželnega glavarja Hermana, na Vicedoma, na vizitatorja Ange-lusa in na vojvodo Viljema. Zdaj pritožba ne more biti brez uspeha. Nemec Vitold, ki ga imamo v rokah, je pred pričami in pod prisego pripoznal, da ga je najel opat in mu obljubil petdeset cekinov, ako Rovana zavratno umori. Morilec ne more ostati opat enega prvih samostanov v državi. Opat Albertus pa ni samo morilec, nego tudi navaden slepar, ki je ogoljufal samostan za ogromno premoženje na korist svoji rodbini. Vsi navzočniki so se močno začudili in od vseh strani so letela na prijorja vprašanja, če ima dokaze, da je opat slepar in na kakšen način je opat prevaral samostan. —Opat ni samo varal na ta način, da je od samostanskih do- CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarbron 2-3179 HELP WANTED MALE ELECTRIC MOTOR REPAIR Young Men to learn Motor Repair trade. Good opportunity for right mail-Many Benefits — Work Days Good Transportation. THER ELECTRIC 8 MACHINE WORKS 17 S. nsFFDBSON OSKRBNIK-ČUVAJ se sprejme Takoj Več kompanijskih podpor. Stalno. Zglasite se takoj. Ć. p. Clare Co. 3101 W. PRATT BLVD. FEMALE HELP WANTED Super Mart Checker Must be experienced Permanent Liberal Vacation to 4 Weeks Salary begins $64.20 Scheduled increase to $76.70 — Apply — CO-OP SUPER MART 5535 S. HARPER DOrchMter 3-1031 hodkov spravljal,velike vsote na stran,—je dejal prijor—varal je tudi na drug, posebno prekanjen način. Ko je bil pred nekaj meseci cesarski notar Leutwin v samostanu, sem takoj slutil, da se pripravlja nekaj posebnega in čim nam je opat zopet dovolil, da gremo iz samostana, sem nemudoma začel poizvedovati, kaj da je bilo. Notar Leutwin je namreč moj stari prijatelj in bi rad videl, da se opata Albertusa odstrani. In notar Leutwin mi je razkril, kako sleparstvo je uprizoril opat, da pomaga svoji rodbini do bogastva. Poslušalci so bili že jako radovedni in so silili v prijorja, naj pride vendar z barvo na dan. —Kakor veste vsi, je dejal prijor, je opatov brat Friderik pl, Lindek že davno zapravil vse svoje premoženje in je že več let berač. Opat je župnijo Žalec pq Celju podelil nekemu svojemu prijatelju s pogojem, da vse dohodke te župnije uživa Friderik pl. Lindek. Chicago, m. REAL ESTATE WARRENVILLE — 2hi acres, pleasant 5 room home, shade and fruit trees, berries and garden. IVž car garage. Owner will sacrifice because leaving city. WArrenville 3-5341 ELMHURST — Income Property 2 - 5's. $100 a month income. Lot beautifully landscaped. ■— Near school and transportation. By owner. TErrace 2-2747 ROSELLE — 2 bedroom frame; expandable attic; gas heat; storms and screens; plastered walls and basement; landscaped lot. 90x165. Near schools, transportation. Immediate possession. By owner. Priced to sell. 313 E. Pine LAwrence *9-6401 BERWYN — Odprto na ogled 2. do 5. — 3012 in 3022 S. East Ave. — Nove zidane bungalow hiše s 3 spalnicami; avtomatična gor-kota na olje, velike sobe, kom-binacijska kuhinja in obedni-ca; "snack bar"; klet pod vso hišo; široka lota. Popolnoma dekor irano. Blizu transportacije, trgovin, šol in katoliške cerkve. Samo $20,900. Ne zamudite teh dobrih nakupov. SOUTH-WEST SIDE — Ideal for Pensionter! 4 room frame with "outbuildings.'' Lot 59x200 feet. Close to 56th and Central. For details call _REliance 5-1858 LASTNIK proda zidano poslopje s 3 nadstropji; na vogalu. 6 stanovanj in trgovina. Zidana garaža za 4 avte. $350 mesečnih dohodkov. Dajte ponudbo. Pokličite po 6. uri zvečer. _CAnal 6-4575 PARK FOREST — By owner. — 4 bedroom Cape Cod, IVi car garage, large fenced lot, dryer, extras. Next to Forest Preserve. $13,800. SKyline 5-7641 DEERFIELD — Briarwood Estates By owner — $35,000. Will sell on contract. 4 bedrooms, 1-22x20 ft. May be used as family room or den, 2 baths, separate dining room, large closets, Thermopane windovfs thruout. Large corner lot. 2 car garage. Near schools, churches, shopping area and transportation. Weekends call Deerfield 1578; weekdays LOngbeach 1-8410 TYPIST —CLERKS PERSONNEL DEPARTMENT Steady and alert girl to learn personnel work; willing to train on dictaphone if not experienced; varied and interesting duties.— Accounts Receivable Department.—Typist and Cash Clerk, willing to tram girl with good figure aptitude; diversified work. Part Time Key Punch Operators—for Night Work—Age and Salary Open.—Cafeteria on premises.—Insurance Benefits« Please Apply in Person—Mrs. Cannon. BUNTE BROS. CHASE CANDY CO. 3301 W. FRANKLIN BLVD. KEdiie 3-5200 —Ni mogoče, je vzkliknil Hu-gon Alba. To je vendar proti cerkvenim naredbam. —Briga se opat' za cerkvene postave, se je smejal prijor. Sicer pa s tem še ni storil največjega greha. —Ali ima še kaj na vesti? se je čudil Rovan. —še nekaj! Poklical je cesar-Skega.notarja Leutwina, naj na-prvi potrebna pisma, da je Friderik pl. Lindek, ki je vendar berač, posodil samostanu stoti-soč goldinarjev, za kar je Frideriku in njegovi ženi zagotovljen užitek raznih samostanskih posestev, Seveda ni Friderik samo stanu ničesar posodil. Posojilo je izmišljeno, a ker ima Friderik pisma v rokah, mu bo moral samostan ta denar plačati. Vsi so strmeli nad tem razkritjem, prijor pa je nadaljeval: —Tudi drugih dolgov je napravil opat. Izdal je raznim gospodom, ki se že več mesecev pasejo v samostanu, pisma, da jim je samostan za storjena dela dolžan večje in manjše zneske. Seveda ni nobeden ničesar zaslužil, nego so vsi opatu za ta pisma se nekaj odšteli. Povrh si je od vojvodinje Viride izposodil še 1400 goldinarjev. Na ta način si je napravil lepo premoženje na sleparski način. —Kako pa to dokažem^? se je oglasil čez nekaj časa Rovan. '—Prav lahko—s pričami namreč. Pod prisego bodo že resnico govorile. —Oh—menihi—pa resnico, je godrnjal Matija. Posveten človek že še pove resnico—pod prisego že — ali ti menihi. —Le molči, Matija, ga je pre-krnil Rovan, saj vidiš, da sta med nama dva meniha. Ali hočeš tudi ta dva dolžiti, da bi po krivem prisegla. —Napravite torej pritožbo, je nadaljeval prijor in izročil Rova-nu natančen spis o vseh opatovih fingiranih dolgovih. Ta sle-parstva, hudodelstvo na pristavi in napad na Vas—to skupaj mora opata strmoglaviti. Hudega se mu itak ničesar ne zgodi, a odstavljen mora biti. —Pa še nekaj, je pripomnil Matija. Postavite v pismo, da mora priti za opata mož, ki zna naš domači jezik. V samostani^ so skoraj sami Nemci in opat sam lomi naš jezik komaj za silo. Kmet pa mora te ljudi rediti. 111. DOMESTIC HELP CHILD CARE — General Housework — Good home for reliable person. Own room with bath. References. Liss — 841 Ainslie uptown 8-9882 UPtown 8-3094 BUSINESS OPPORTUNITY GAS STATION — Sell on contract or lease to responsible parties. Very good business. Gas can be changed. Vicinity of Crystal Lake. EUclid 6-0137 GAS STATION and GARAGE, RESTAURANT — Reasonable. By owner. In northern Wisconsin. CAnal 6-5983 TAVERN FOR SALE — By owner. Modem fixtures, air conditioned. Virginia 7-9199 LADIES' WEAR — Clean stock. 30 years same location. Living quarters. 7415VŽ Cottage Grove TRiangle 4-7903 DRIVE-IN — With Frozen Ice Cream business with limited living quarters on premises. Good going business, new building, new equipment. Owner will sell to reliable party on contract basis. — Arch Dewey Real Estate, 104 Downer, Aurora, 111. AUrora 6-1234 - AUrora 6-1145 Markvard je temu predlogu veselo pritrdil. Bil je sicer tudi Nemec, a v dolgih letih svojega bivanja se je navadil slovenščine prav dobro; za slučaj, če bi se upoštevala ta zahteva, je smel računti, da bo njemu samo na korist. Zmenili so se, da sestavi Hu-gon Alba dotične pritožbe in da se pošlje pritožba tudi papežu v Rim. XXIV. Več mesecev potem, ko je bil Rovan vložil svojo pritožbo, je prišel v Zatičino glasnik reinske-ga opata, vizitatorja Angelusa, in kakor blisk se je raznesla vest, da je prišel dan odločitve. Glasnik reinskega opata je prinesel celo vrsto pisem, za opata Albertusa, za prijorja Mark-varda, za senijorja Andreja in za Rovana, In ta pisma so pomenila mnogo. S temi pismi je vizitator Angelus naročil opatu Albertusu, da mora priti na odgovor v Rein, Rovanu je naročil, da mora priti tja kot priča, pri-jorju Markvardu in senijorju Andreju pa je naročil, naj pošljejo menihi sedem bratov v Rein, ki bodo pooblaščeni, ne samo povabiti svoje pritožbe proti opatu, nego tudi voliti novega opata. Opatovi nasprotniki so trium-firali in vse ljudstvo se je veselilo ž njimi, da se vendar iznebi božje šibe v duhovski obleki. Opat in vojvodinja Virida sta napela zadnje svoje moči, da bi preprečila grozečo nesrečo. Opat je najprej sam poskušal pregovoriti menihe, da bi poslali v Rein njemu naklonjene može, ki bi ga branili, povrh je pa še vojvodinja poklicala različne ugled-nejše menihe k sebi in jih skušala pridobiti za opata. Prekanjeni menihi pa niso hoteli pokazati prave barve. Zagotavljali so vojvodinjo, da so prijatelji opatovi in ji svečano obljubovali, da bodo volili po svoji vesti, in kakor jim bo nirekoval sveti Duh. Vojvodinja se je dala s temi izgovori pomiriti, opat pa je poznal svoje ljudi in je dobro vedel, da za temi obljubami ničesar ne tiči. Dne 6. julija leta 1405, so se zbrali menihi v veliki dvorani za-tiškega samostana, da izvolijo svoje pooblaščence. Navzočen je bil tudi cesarski notar Andrej Leutwin iz Ljubljane, ki je sestavil zapisnik, in navzočen je bil tudi opat. Menihi so se napram opatu vedli jako spoštljivo in izredno prijazno, tako da jo ta gojil novo nado, da zmaga. Toliko bolj ga je potrl izid volitve. Izvoljeni so bili sami naj- It Has io i Be Given-Ahead of Time!' When disaster strikes, there's no time to ask for blood donations for the injured. The blood must be there for life-saving transfusions. That means someone must give it ahead of time! Yes, blood saves lives! It h needed now by thousands of men, women and children for surgery and medical treatment. It is needed, too, to build a national reserve of blood derivatives as "life insurance" for hundreds of thousands in of disaster. So... GIVE BLOOD NOW! CAU your СотпипНу or Hofpitol Blood Bonk or local Rod CroM Choptor. hujši njegovi nasprotniki, na čelu jim prijor Markvard. Ko je cesarski notar naznanil izid vo-, litve, je opat ves besen planil pokonci in zaklical presenečenim menihom: —Še me niste odstranili in tudi če me strmoglavite, pride dan, ko vam to plačam. Menihi pa so hinavsko zavijali oči, zdihovali, da jim dela opat krivico, in zagotavljali, da so volili tako, kakor jim je veleval sv. Duh. Ko pa je opat odšel, niso več prikrivali svoje radosti in so v zatiških krčmah slovesno praznovali svojo zmago. Opat se je koj po volitvi jpeljal v Št. Lambert, kjer je imel z vojvodinjo Virido dolgo posvetovanje. Vojvodinja je nemudoma pisala vojvodi Viljemu in ga prosila, naj se zavzame za opata in mu vsaj zagotovi dostojno eksistenco, če bi ga že kapitelj odstavil. —Ali ni nobenega sredstva, da bi se stvar preprečila? je končno vprašala Virida. —Edino sredstvo, je dejal temnogledi opat, je to, da bi Rovan ne prišel pričat. Ali kdo naj to izposluje ? —Kaj, ko bi ga povabila k sebi in ga nagovorila, naj ne gre v Rein*? Morda bi se ga dalo pridobiti? ' * —Morda—sicer ne verjamem, ali poskusi se to vendar lahko. Vojvodinja ni odlašala in je poslala svojega dvornika viteza Barlettija po Rovana. Ker je Barletti Rovanu zastavil svojo častno besedo, da se bo neoviran vrnil na Smreko, je Rovan res prišel. Ponosno je stal pred vojvodinjo in se vljudno, a možato priklonil njej in Margareti, ki je morala na izrecno željo vojvodinje biti navzočna pri tem pogovoru. —Slišala sem že mnogo o vaših sposobnostih in vrlinah, gospod Rovan, je začela vojvodinja. Pravil mi je o njih gospod opat. Vi mislite, da je vaš sovražnik, a temu ni tako. Opat je vaš prijatelj. —O opatovem prijateljstvu, presvetla vojvodinja, sem se že sam prepričal, je z bridkim us-mevom dejal Rovan. —Vi delate opatu krivico, gospod Rovan, je ugovarjala Vojvodinja. Veliko krivico mu delate. —Če ste me zato poklicali, presvetla vojvodinja, da bi mi pripovedovali o opatovem prijateljstvu, potem dovolite, da grem. Kar je meni opat storil, to se da pravzaprav poravnati samo s krvjo, ali na dvoboj ga ne morem pozvati, ker je duhovnik, ubiti ga pa nečem, ker nisem razbojnik, nego pošten mož. —Saj bi se vendar lahko poravnali ž njim, gospod Rovan, je menila vojvodinja. Nikdar! je zaklical Rovan. In ko bi moral živ na grmado—zadoščenje moram dobiti vsaj v tej obliki, da bo opat odstavljen. —Premislite, je prigovarjala vojvodinja Rovanu, predno greste v Rein, če ostanete tu in pustite, da menihi med seboj po- ravnajo, vam obljubini. ^ vojvodo Viljema, da vam plemstvo. —Hvala, presvetla gosP»^ kratko odgovoril Rovan. rajši značajen človek brez stva, kakor plemič brez —In tudi dobro službo ^ preskrbela! Lahko bi oskrbnik pri vojvodi VilJ ^ —Torej podkupiti тае se je razsrdil Rovan. Kaj ^ te, da nimam nič časti v se > ^ nisem plemič? Opat ф zaslužil vešala. Zakaj prizanašal, tega sam ^e mem. Ali zaklinjara Naenkrat je Rovan in povesil glavo. VojvodiBJ^^jj, začudeno obrnila, da vidi. vzrok, da »je Rovan umol ^ L videla, da je bila Margare ^ ^ seče sklenila roki in da T ^ jim pogledom Rovanu P gla nit govora. Čez velo lice vojvodinje je šinil rahel smehljaj ^ jo je neko veselo čustvo. ^ —Torej ti je vendar P^^ jj živega, moj ponosni šepetala sama zase, izgublr drževala. Odslovila ga prijaznimi besedami in Margareto, potem pa j® ^ po opata. XXV. Kar je vojvodinja ma videla, to jo je ijli' prepričalo, da bi Margar® ko preprosila Rovana, šel pričat proti opatu. vem, da Albertus ni Vojvodinja ni Rovana BRANO URBANCIC si šteje v čast naznaniti otvoritev lastne ODVETNIŠKE PISARNE 6120 St. Clair Ave. Tel: HEnderson 1-9020 Cleveland 3, Ohio (V slučaju, da ni odgovora): KEnmore 1-3535 Splošna odvetniška praksa v vseh pravnih zadevah. Posebno licenciran in registriran zastopati v zadevah dohodninskih davkov pred United States Treasury Department-Department of Internal Revenue This ntOntll thousands of our friends and neighbws are assum-ing the obIigati