KRANJ, torek, 6. 3. 1984 CENA 17 din Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek Ob 35-letnlci izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Št. 18 LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO brt je na kolenih »di v jeseniški občini ugotavljajo, da starejši odhajajo iz lastnih črtnih delavnic, mladi pa iščejo socialno varnost v delovnih ^ganizacijah -i* Jesenice — V tistih slovenskih ob-ah, kjer prevladuje industrija je ^nj zasebne obrti kot drugje, kjer si ljudje poiskali stalni vir zasluž-,^ prav v lastnih obrtnih delavnicah, ^di za jeseniško občino velja, da se obrt počasi razvijala in da jo da- tarejo številne težave. Ko so na petkovi okrogli mizi, ki je organiziralo Obrtno združenje zenice skupaj z revijo Obrtnik ^govorili o položaju in problema-osebnega dela, so nanizali vrsto *9v. V občini je 300 obrtnikov, pri zaposlenih 180 delavcev, ki so ^Varili lani 233 milijonov dinarjev odka. Med njimi je 50 gostin-in kar 70 avtoprevoznikov, med "iHi deset taksistov. Presenetljiv je ^atek, da kar 242 obrtnikov dose-j le družbeneo priznan bruto oseb-^ohodek. ^čja produktivnost Rudarji in drugi delavci slovenja elektrogospodarstva so lani iz-^tio presegli proizvodni načrt. Prošli so 10.137 milijonov kilov^tnih Električne energije in tako za 12,8 "*3totka presegli proizvodni načrt. *o jim je omogočilo, da so v druge publike dobavili 1.201 milijon kilo-. ^^ih ur, kar je predstavljalo 13,3 i ^^otka vse razpoložljive električne :^J'j^r^e- ^ako so prispevali k odpra-L?**»^u hude8* pomanjkanja elektri-i^V energije v širšem jugos-lovan-^ Y*n prostoru. **^V*ta 1982 sta na zaposlenega de-v elektrogospodarstvu odpadli 4|*9.802 proizvedeni in dobavljeni -vatni uri električne energije, lani Obrtništvo ni in ne more biti v razcvetu, niti ne more vsaj slediti potrebam, če davčna politika nikakor ni stimulativna. A ne občinska, jeseniška, temveč slovenska nasploh, kije potisnila slovensko obrt na kolena. Zato je nujna širša družbena in politična usmeritev o tem, kako naj se obrt razvija naprej. Obrtniki so danes prisiljeni skrivati del dohodka, saj se jim nikakor ne splača prikazovati večjega dela prihodka. Zato so nenehno v zavestnem prekršku. Tare jih cenovna politika, nič ne morejo ukreniti, če jim ostajajo delovne organizacije dolžne tudi po šest mesecev, nimajo skladov, akumulacije domala ni več. Za jeseniške obrtnike je značilno, da so se do zdaj vse premalo organizirali in je bilo obrtno združenje več ali manj le na papirju. Ta neorganiziranost jih zdaj tepe, še posebej pri obrtnikih zaposlene delavce, ki sploh niso povezani v sindikalne organizacije. Čeprav obrtniški sklad za dopolnilno izobraževanje v Kranju združuje precej sredstev, jih jeseniški obrtniki ne koristijo. V šestih letih je le osem zaposlenih dobilo solidarnostna stanovanja. Šele zdaj vsebujejo občinski prostorski programi tudi možnosti za lokacije obrti, a so novi lokali, razumljivo, precej dragi. Lani je Ljubljanska banka odobrila kredit 25 obrtnikom, predvsem gostincem, kar je več kot leta prej, vendar kljub temu v jeseniški občini ugotavljajo najhujši padec prav na področju turiz-' ma in gostinstva. Turizem ima prednost tudi v občinski resoluciji, a kaj, ko je v vsej občini zdaj komaj sedem " rasta vrači j, ki so se po zadnjem ocenjevanju izkazale za dobre. Starih gosilni ni več, vedno bolj se pojavljajo novi bifeji in »kafiči«, a še ti večinoma v družbeni lasti. D.S- v; marec je posvečen boju za enakopravnost žensk. > Jugoslaviji smo enakopravnost žensk z moškimi uzakoni-l pred skoraj štirimi desetletji; ženskam je odprta pot v šo-^> v poklice, imamo enako pravico do dela, imamo volilno ^O-vico, smo lahko voljene in za enako delo dobimo enako l latilo. Svobodno se lahko odločamo o nosečnosti in števi-yf otrok, imamo pravico do kontracepcije. Smo ekonomsko ^odvisne. ^^akopravnost se kaže na vsakem koraku. V tovarnah je iMovica zaposlenih žensk. V vrtcih so praktično le vzgojitelje, v šolah prevladujejo učiteljice, v zdravstvenih domo-■h^h je vse več zdravnic, v inštitutih vse več znanstvenic, v ^akcijah novinark. ^*lako kot v poklicih je v samoupravnih organih in delega->^Hh. V delegatskih klopeh samoupravnih interesnih skup-§£*$ti že prevladujemo, v občinski skupščini smo dobro za-■^^pane. V delavskih svetih se pogosto sliši glas delavk, t^ako v sindikalnih organizacijah. t^da, v tovarnah, kjer je med zaposlenimi večina žensk, je 't^+ektor praviloma moški. Moški so^tudi drugi vodilni in § ^jstri. Šole imajo ravnatelje, vodje raziskovalnih skupin moški, uredniki časopisov so moški, fredsedniki delav- moški. Predsedniki občinskih V izvršnih svetih občinskih skupščin smo moški, uredniki svetov so praviloma ^^"kpščin tudi. V izvršnih tl/^e boli izjema kot pravilo. Prvo predsednico izvršnega "p^ta bomo na Gorenjskem dobili šele letos, l^erpaje tudi Jugoslavija, kljub napredni zakonodaji, še-pred dvema letoma dobila prvo predsednico vlade. 13. retrospektiva slovenskih likovnih umetnic Predstavitev Darinke Pavletič- Loren-čak Kranj — V sredo, 7. marca, ob 17. uri bodo na predvečer dneva žena v Gorenjskem muzeju v Kranju svečano odprli pregledno razstavo del akademske slikarke Darinke Pavletič-Lorenčak. Uro kasneje pa bodo kulturni spored pripravili v prostorih skupščine občine Kranj. Otvoritev razstave v prostorih stalne muzejske zbirke Slovenka v revoluciji je že vrsto let osrednji slovenski kulturni dogodek ob dnevu žena, združijo jo s tradicionalnim snidenjem slovenskih pr-vobork, kulturnih in družbenopolitičnih delavk. Vabilu — letos so jih v Gorenjskem muzeju razposlali tisoč — se vselej rade in pol-noštevilno odzovejo. V seriji retrospektiv slovenskih likovnih umetnic bodo letos pripravili že trinajsto pregledno razstavo po vrsti. Beba Jenčič, ki v Gorenjskem muzeju skrbi za to, je tokrat pripravila razstavo del akademske slikarke Darinke Pavletič-Lorenčak. Slikarka in pesnica iz Celja, ki letos praznuje 60-letnico življenja, je bila med vojno izseljena v Srbijo, vrsto let pa je delala kot likovna pedagoginja. Na pregledni razstavi se bo predstavila z olji, akvareli, grafikami in ilustracijami. V kulturnem sporedu pa bomo slišali tudi nekaj njenih pesmi. Ob tej priložnosti bodo predstavili dve knjižici. Pravkar je izšla knjižica Ivke Križnar Politično osveščanje žensk, od oktobra pa je že na knjižnih policah delo Mire Svetina Ob 40-letnici Dobrni-ča. Na slovesnosti, ki jo bodo ob 18. uri pripravili v avli skupščine občine Kranj, bo slavnostna govornica Marija Zupančič-Vičar, v kulturnem sporedu bo zapel ženski pevski zbor z Jesenic, Alenka bole-Vrabec pa je pripravila recital pesmi Darinke Pavletič-Lorenčak. M. V. Priprave za izgradnjo druge jedrske elektrarne Na papirjih že nastaja naša druga jedrska elektrarna, ki jo bodo zgradili na Hrvaškem. V izgradnjo se bo vključilo tudi slovensko elektrogospodarstvo. Znano je, da se je že leta 1974 zavezalo, da skupaj s hrvaškim elektrogospodarstvom zgradi drugo jedrsko elektrarno. Skupaj so se odločili, da bodo vso investicijsko dokumentacijo izdelali postopno na podlagi treh samoupravnih odločitev o nadaljevanju del. Prva odločitev daje soglasje, da že letos začno s pripravo elaborata pripravljalnih del. Po izdelavi tega se bodo odločili o pripravi investicijskega programa, na podlagi tega pa bo sprejeta samoupravna odločitev ali se investicija dejansko prične in konča. Za lanska pripravljalna dela so potrošili 94 milijonov dinarjev, letošnja bodo zahtevala 312 milijonov dinarjev. Vsaka od republik bo krila polovica tega zneska. Letos se bodo med drugim ukvarjali tudi z raziskavami za izbiro lokacije, s podlagami za lokacijsko soglasje, z raziskavami vplivov na okolje, z dokumentacijo za izbiro tipa reaktorja in gorivnega ciklusa in s pripravljanjem razpisne dokumentacije /,i mcdnarodni^^j^^i. V SREDIŠČU POZORNOSTI Kdo je močnejši Do konca preteklega tedna je v skupščini interesne skupnosti Jugoslavije za gospodarske odnose s tujino razen Energoinvesta in jugoslovanskega ladjedelništva dobilo zeleno luč še osem posebnih povezav gospodarstva: Iskra iz Ljubljane, Rade Končar iz Zagreba, Jugobakar, Unis in Šipad iz Sarajeva, SlovenijapapirJMV iz Novega mesta in kosovska Trepća. Določili so jih na podlagi glasovanja brez kakšnihkoli meril, ki bi določala, kaj je posebna povezava oziroma povezava v reprodukcijski verigi. S takšnimi razpravami se nadaljuje negotovost jugoslovanskega gospodarstva, ki na koncu prvega tromesečja še ne ve, pod kakšnimi pogoji bo letos poslovalo, čeprav smo konec lanskega leta pričakovali povsem drugačne razmere. V zvezni skupščini so namreč še pred koncem leta sprejeli nov devizni zakon. Januarja je zvezni siseot sprejel enotna merila o razpolaganju z devizami. Tudi ZIS jih je hitro in brez zapletov potrdil. Merila naj bi zagotavljala skladnost deviznih tokov z načrtom devizne in plačilne bilance Jugoslavije. Popolnost predpisov pa je bila le navidezna, kar so dokazale prav sedanje razprave o povezovanju gospodarstva v reprodukcijske verige. Rapublike in pokrajini se niso dogovorile praktično o ničemer. Ni bilo navodil za izvajanje meril pa tudi ne jasnih stališč o tem, kako naj bi sprejete dokumente uresničevali. Najbolj pomembna sprememba letošnjih deviznih dokumentov je v tem, da se mora gospodarstvo organizirati za njihovo uresničevanje. Devizni zakon je predpisal, da se lahko organizira v okviru zborničnih združenj, v katere so delovne organizacije vključene glede na panogo. Lahko pa se poveže tudi drugače, v takoimenovane posebne gospodarske povezave. V zakonu so določili, da se mora gospodarstvo povezati do 1. marca. Do takrat mora skleniti tudi samoupravne sporazume za tako ali drugačno povezavo. V tem okviru bodo za vsako organizacijo izračunali njene družbenopriznane reprodukcijske potrebe. Letos bo šlo v državi.za skupne potrebe 54,1 odstotka deviznega priliva. Organizacije združenega dela bodo lahko razpolagale z največ 45,9 odstotka priliva. Če pa jim bodo za družbeno priznano reprodukcijsko potrebo naračunali manj deviz, bodo morale razliko prodati na devizni trg, ki naj bi letos ponovno zaživel. Devize, ki naj bi po tej poti prišle na devizni trg, so očitno precenjene in zato tudi toliko zapletov okoli posebnih povezav. Tisti, ki računajo na devize z deviznega trga se namreč boje, da bi v posebnih povezavah preveč deviz porabili sami. Jugoslovansko gospodarstvo je prijavilo 61 povezav; od tega 14 iz Slovenije. Njihovi nosilci iz Slovenije, nekateri povezani z več kot sto dobavitelji in kooperanti iz drugih delov države, naj bi bili: Iskra in Gorenje ter Tovarna kolektorjev Idrija, Goles — organizacije gospodarstva in lesne predelave, Kmetijske in turistične organizacije, Slovenijapapir, IMV Novo mesto in Unior Zreče, STC Ljubljana, Smelt in IMP, Združena industrija vozil TAM, Slovenske železarne, Združena podjetja Strojegradnje, Unial, Sava Kranj, Integral in Alpetour, Poslovna skupnost Rudis in Elkom. Slovenske organizacije naj bi v posebnih povezavah letos ustvarile za 200 milijonov dolarjev izvoza več kot če bi bile povezane v pa-nožnih združenjih. Skupno te organizacije predstavljajo 70 odstotkov slovenskega konvertibilnega izvoza. Do konca preteklega tedna so potrdili le tri. S potrditvijo desetih posebnih povezav, od tega treh iz Slovenije, se grozljivka, ki jo že mesec dni vrtijo o zvezni siseot, ne končuje. Očitno pa je že sedaj jasno, da so se nekatere delegacije republik in pokrajin dogovorile za bojkot posebnih oblik povezovanja. Jugoslavija tudi po tretjem glasovanju v siseot o posebnih oblikah povezav, ostaja razdeljena na dva dela, v katerem je očitno močnejši porabniški del, ki ga zagovarjajo delegacije Srbije, Črne gore, Vojvodine, Makedonije in Kosova kot tudi vodilni v siseot in gospodarski zbornici Jugoslavije. Potrdilo se je, da jugoslovansko gospodarsko politiko krojijo republiške koristi po metodi: kdo je močnejši. To je že samo po sebi dovolj hudo. Še huje pa je, da se to dogaja v času, ko država ni sposobna s svojim delom sama ustvariti dovolj za svoje življenje in za vračilo dolgov v tujini. Nesoglasnost o povezovanju gospodarstva tako postaja ne samo resen gospodarski, temveč tudi politični problem. * L. Bogataj Predstavnik mladih avstrijskih smučarjev š pokalom za peto ekivno zmago na »Pokalu Loke«. Pokal predaja predsednik organizacijskega odbora Janez Ster. Foto: F. Perdan J Dolg komisiji za izpite Če izvršni sveti Škofje Loke, Tržiča in Radovljice ne bodo poravnali dolgov, kandidati za vozniške izpite iz njihovih občin ne bodo mogli pred komisijo marca letos, sicer komisija za vozniške izpite kandidatov iz teh občin ne bo klicala na vozniške izpite. ^ ^ VAŠ TURISTIČNI SERVIS KOMPAS ' KRANJ tel.: 28-472 28-473 Kranj — Izvršni svet kranjske občinske skupščine je 29. februarja obravnaval poročilo o delu komisije za vozniške izpite v letu 1983 in finančni načrt za letos. Iz poročila je razvidno, da se je lani prijavilo za teoretični izpit iz vseh kategorij 5.909 kandidatov, znanje pa je potem preizkusilo 5.188 kandidatov. Uspešno je opravilo vozniški izpit iz različnih kategorij 2.573 kandidatov oziroma 49,6 odstotka ali za 1 odstotek več kot v letu 1982. Ko pa je izvršni svet razpravljal o finančnem delu poročila, je ugotovil, da izvršni svet Škofje Loke, Tržiča in Radovljice iz svojih proračunov dolgujejo komisiji skupaj 147.463 dinarjev; in sicer iz Škofje Loke 108.290 din, iz Tržiča 35.365 din in iz Radovljice 3.808 dinarjev. Izvršni svet se je strinjal, da je treba te dol- O LAS 2 STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK, 6. MARCA PO JUGOSLAVIJI SPORAZUM O DELITVI NAFTE Delegati skupščine splošnega združenja naftnega gospodarstva Jugoslavije so soglasno sprejeli predlog dveh samoupravnih sporazumov o delitvi deviz v letošnjem letu. Prvi se nanaša na zajamčene in fiksne obveznosti, drugi pa na uvoz nafte, skladiščenje surove nafte in plina ter transport. Prvega sporazuma ni podpisala INA, ker se še vedno poskuša organizirati samostojno. Po tem dokumentu bodo celotne fiksne in zajamčene obveznosti naftnega gospodarstva letos nekoliko nižje od 300 milijonov dolarjev. SKRIVAJO PREKORAČITVE Preširoka naložbena fronta se močno oži. To kaže tudi lansko leto, ko so v Jugoslaviji začeli dobrih 10.000 naložb, dokončali pa so 13.000 objektov. Vendar pa se ni uresničil cilj, da bi dali prednost gospodarskim naložbam. Od lanskega marca do septembra je bilo gospodarstvo investitor le 1196-krat, čeprav so se v tem času lotili 6.334 naložb. Še naprej pa gradimo zelo počasi. Večina naložb se še vedno gradi od štiri do osem let. Zato nastajajo velike prekoračitve, vendar jih investitorji skrivajo, ker le-teh ne morejo plačati. ZASTA V A PRI A VTIH BREZ IZGUBE Zastavina tovarna avtomobilov je lani poslovala brez izgub. Po zaključnem računu, ki so ga nedavno sprejeli tudi v tej tovarni, je ta največja tovarna zavodov Crvena zastava imela 201 milijon dinarjev ostanka dohodka. Prvič po nekaj letih so na zborih delavcev sklenili, da bodo dali del dohodka tudi za zidavo stanovanj. V te namene bodo plačali 22,5 milijona dinarjev. Te dni so v Zastavi začeli izdelovati prve od 500 avtomobilov, ki jih bodo izvozili na Kitajsko. To so zastave 101, ki jih bodo izvozili pod imenom 1100 GTL 55. PET MILIJARD JAJC Industrijska prireja perutninskega mesa in jajc omogoča, da imamo v Jugoslaviji tega mesa dovolj na razpolago. Družbena gospodarstva priredijo letno 226 tisoč ton perutninskega mesa, kar omogoča, da pride na Jugoslovana v povprečju 15,4 kilograma piščančjega mesa. Hkrati smo lani izvozili 45 tisoč ton perutninskega mesa. Letno kokoši znesejo okoli pet milijard jajc. Obisk v uredništvu — Vabilu za obisk v našem uredništvu se je v četrtek, 1. marca, odzval predsednik Medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Vili Tomat. Z njim smo se pogovarjali o aktualnih družbenopolitičnih vprašanjih pri nas in še posebej na Gorenjskem, o delu uredništva in nalogah na področju obveščanja. — A. Ž. — Foto: F. Per-dan Delegatska vprašanja v skupščini Kranj — Na zadnji seji vseh zborov kranjske občinske skupščine v sredo, 29. februarja, je bilo posredovanih več delegatskih vprašanj. Tako je delegacija Iskre Kibernetike — tozd Števci postavila vprašanji, za kaj se porabi denar, ki ga delavci namensko združujejo za elementarne nesreče, in zakaj oškodovanci dobijo potem posojilo, ne pa direktno pomoč v denarju. V Modi TP Elita Kranj predlagajo, da bi se v glasilu Kranjčan objavljali podatki o višinah osebnih dohodkov, gibanju uvoza in izvoza, zaposlenosti, investicijah itd. oziroma kratki podatki iz informacij, ki jih izdaja Indok center in pridejo le do strokovnih služb delovnih organizacij, delavci pa nimajo vpogleda vanje. Zaradi zanimivosti podatkov menijo, da ne bi smelo biti ovir za takšno obliko informiranja. Delegacija Merkurja pa je postavila zahtevo, da je predlagatelj gradiva odgovorna oseba tudi potem, ko je sklep sprejet z vsemi pripombami in stališči delegatov. Podjetje za PTT promet Kranj ugotavlja, da je v komunalni coni na Primskovem na obeh straneh ulice Mirka Vadnova pločnik za pešce, ki pa vso zimo še ni bil očiščen. Želijo pojasnilo o tem. Krajani krajevne skupnosti Podblica pa so zadolžili delegacijo, da na seji zbora krajevnih skupnosti zastavi vprašanje, kakšni so razlogi, da se sredstva za gradnjo komunalnih projektov B programa v občini ne zbirajo po sprejetem samoupravnem sporazumu. S tem v zvezi jih zanima, kaj je občinska skupščina doslej naredila zaradi slabega priliva teh sredstev in kakšni so rezultati tovrstnih prizadevanj. Krajani zahtevajo, da skupščina uredi vse potrebno, da bodo dogovorjena sredstva tudi pritekala in se porabila za prioritetne naloge. Pri tem pa še posebej opozarjajo na planske obveznosti pri gradnji ceste Zgornja Besnica — Nemilje. A Ž. Denar za krajevne skupnosti Zbor krajevnih skupnosti je na zadnji seji občinske skupščine Kranj sprejel kriterije za delitev sredstev nim skupnostim po kriterijih, ki jih je na predlog komisije za delovanje krajevnih skupnosti delno spreme- Kranj — Po precej polemični in izredno živahni razpravi je Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Kranj na seji 29. februarja sprejel kriterije za delitev sredstev iz proračuna občine Kranj za osnovno dejavnost krajevnih skupnosti v letu 1984. Tako bo za krajevne skupnosti letos na voljo 19,656.400 dinarjev, kar je za okrog 17 odstotkov več kot lani. Ta sredstva bodo razdeljena krajev- Kandidati za vodilne funkcije v sindikatu KRANJ — Letos poteče dveletni mandat predsedniku, podpredsedniku in sekretarju občinskega sveta Zveze sindikatov Kranj. Na seji 22. februarja letos je svet sprejel predlog odbora za kadrovsko politiko in družbenopolitično izobraževanje in kot kandidate za najodgovornejše nosilce funkcij v občinskem svetu Kranj potrdil: MIHAELA RAUTER-JA, INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA KOGP KRANJ, ZA PREDSEDNIKA; JOŽE- TA ANTOLINA, REFERENTA V ODDELKU ZA SOCIALNO VARSTVO IN DRUŽBENI STANDARD V SAVI, ZA PODPREDSEDNIKA IN IRENO JERMAN-JERE, DOSEDANJO SEKRETARKO OBČINSKEGA SVETA, DA TO FUNKCIJO OPRAVLJA SE V PRIHODNJEM DVELETNEM MANDATNEM OBDOBJU. PROGRAMSKO-VOLILNA SEJA OBČINSKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV KRANJ BO 29. MARCA. A. Z. nil in predlagal izvršni svet občinske skupščine. V razpravi so se delegati strinjali, da morajo biti programi dela krajevnih skupnosti dejanski odraz potreb in možnosti za zadovoljevanje skupnih potreb občanov v krajevnih skupnostih. Več pripomb pa je bilo na predlagane spremembe pri sredstvih za strokovno-administrativno delo, na določitev manjšega števila ur strokovno-administrativnega dela in na sredstva, namenjena za vzdrževanje prostorov v krajevnih skupnostih. Kazalo je že, da delegati na seji zbora predlaganih sprememb kriterijev ne bodo podprli, marveč ponovno povedli razpravo o njih za kakšen mesec. Nazadnje pa so predlagane kriterije potrdili; s tem, da bo izvajanje le-teh preskušeno v praksi med letom. Ob ponovni razpravi pa naj bi jih, če bo potrebno, uskladili oziroma spremenili A. Ž. NAŠ SOGOVORNIK Razdejanje v Božičevih gozdovih bo vasjo je Še Žiga ne potreboval sekire Žiga je mlad fantič, še v šolo ne hodi. Ko je IO. \ bruarja letos veter zavijal okrog hiš, se je stiskal v naročje in niti slutil ni, da bo posledice občutil še bo že postaven možakar. Veter je takorekoč čez noč sal« 15 hektarov Božičevih gozdov v Dvorski vasi pri njah. Izruval in polomil je okrog dva tisoč »kubilccvv« in kar precej časa bo minilo, predno bo v teh gozci©> pošteno zapela sekira. Dvorska vas — »Grozno je bilo,« se Cilka Božič, 65-l^tna iz Dvorske vasi pri Begunjah, spominja uničujočega vetra 10 in bruarja letos. »Zjutraj sem komaj upala pogledati na dvorišče Zof šja je odtrgalo tram in ga skupaj s šeststo kosi opeke odneslo =i ' posamezni deli kozolca s trinajstimi okni pa so obležali r&zmetse leč naokoli. Sosedje so že govorili, da je v gozdovih še vse burje.S* nisem upala do naše najbližje, le deset minut hoda oddal jene prfi za vasjo. Napotila sem vnukinjo in njenega moža. Ko sta se vrnifc mi svetovala. Ne hodite v gmajno, saj ne boste nikamor prišJLsSf^ ležijo polomljene druga čez drugo, tudi po pet jih je na kupu. & drevja je izruvanega, jame pa so tako velike, da bi bilo v njjfc # prostora za avtomobil. ..« Kasneje, ko je veter pojenjal, so se v njihov gozd za gozdarji Gozdnega gospodarstva Bled in ugotovili, da osmih hektarih podrl 1300 kubičnim metrov iglavcev in 3q< lesa, uporabnega le za kurjavo. Enako razdejanje je ostalo po' tudi v ostalih Božičevih gozdovih — v Krevli, Zabukovlji in jjTf tih. Tu je vihar pometal še petsto do sedemsto kubičnih metrov: ke, bukve in ostalega drevja, skupno preko dva tisoč »kubikov* »Na senožetih je bil tako lep gozd, da je bilo ves«elje njem. Moj mož — pred devetimi leti je umrl — in njegovi si pred petdesetimi leti posadili smreko. Čez petnajst, dvajset lfri lahko sekali. V Zabukovlji, kamor je dostop težak, so pačile tudii belejše bukve; nekatere med njimi bi »vrgle« tudi deset k.ubi trov drva. Ko je veter popustil, je mlado drevje pritisnil k tlom žak sneg, ki je pokril polomijo in za nekaj časa še odložil nuino? vilo.« 1 Božičevi iz Dvorske vasi — gospodarica Cilka, vnukiinja y, njen mož Boštjan, sicer študent gradbeništva -ne bodo zrno l ■ viti toliko lesa. Le okrog sto kubičnih metrov bodo sami zvozili iz gmajne, toliko bodo namreč potrebovali lesa za gj.. hiše in morebiti se za gospodarsko poslopje, z vso ostalo onfonđf se bodo spopadli delavci Gozdnega gospodarstva Bled. »Stroški poseka,spravila in prevoza bodo skoraj enaici nrrtj ni lesa. Za kubični meter bomo dobili le nekaj več kot Ux nim delovnim časom ' nadomeščanje delavk* porodniškem dopustu Prijave z dokazilom o bruzbi in kratkim iivl^ pisarn pošljite v 8 dneb Mladi Tržičani pogrešajo družabni prostor Četrtkova okrogla miza o prostorski problematiki mladih v tržiški občini ni dosegla želenega uspeha, ker so od povabljencev manjkali prav ljudje, ki bi s konkretnimi besedami lahko pomagali do konkretnih rešitev — Potreben bo dogovor o ponovni uporabi dvorane TVD Partizan, ki terja dokončno obnovo, in mladinskega doma na Ravnah, do takrat pa bi kazalo izkoristiti dvorane v krajevnih skupnostih Podljubelj, Brezje in Lom, kjer imajo mladinske plese Tržič — Tudi v tem mandatu je predsedstvo občinske konference ZSMS Tržič pripravilo okroglo mizo oziroma pogovor o prostorski problematiki mladih. Pomanjkanje prostorov za mladinske dejavnosti je namreč v tržiški občini prisotno že vrsto let. Ne gre toliko za prostore, v katerih bi mladi sestankovali; teh ni tako težko dobiti. Dosti težje pa je s prostori za interesne dejavnosti, posebno mladinske plese. Ali so mladinski plesi potrebni ali ne, najbrž ne kaže ri< miti: potrebni so. V tržiški občini živi od tri do H :i tisoč mladih, od katerih je članov mladinsk rganizacije komaj osemsto, pa se med nji- :»o zelo redki, v glavnem člani predsedstev snovnih organizacij, ki so zares delavni M' de je treba privabiti k političnemu delu v njihovi organizaciji — najlažje prek družabnih srečanj, plesov, ki jih, kot vsaka mlada generacija, želi tudi sedanja. Predsednik občinske konference ZSMS Tržič Boštjan Zadražnik je uvodoma dejal, da je problem prostorov za družabne dejavnosti mladih najbolj pereč v mestni in primestnih krajevnih skupnostih. Posebno v Tržiču se mladi zatekajo v gostinske lokale, ker se drugam pač ne mur ejo. Boštjan Zadražnik je orisal položaj prostorov v nekaterih krajevnih skupnostih, ki bi bili primerni tudi za družabna srečanja mladih Dvorana v Križah, ki jo ima od krajevne skupnosti v najemu kmetijska zadruga, je tik pred dokončnim razpadom. Krajevna skupnost jo namerava prodati in /graditi novo. V sedanji torej nikakršna dejavnost mladih ni rnogoču. Dvorana TVD Partizan v Tržiču, kjer so plesi s«' pred dobrim desetletjem bili je že napol obno vijena, vendar bi jo bilo treba ob denarni pomoči širše tržiške skupnosti dokončno obnoviti V Hi strici imajo mladi zu »resno« delo dovolj možno sti v novem gasilskem domu ali v osnovni šoli, za ples pa je dvorana v gasilskem domu premajh na. Premajhno imajo tudi v Pristavi Poei-la pa je spremenil namembnost mladinski dom, ki to že nekaj let ni več. na Ravnah. Dvorano upora bljajo strelska družina, teritorialna obramba oziroma Peko za skladišče obutve, medtem ko so bi li mladinski plesi i/, nje izrinjeni. Za prirejanje družabnih srečanj obstajajo najbolj realne možnosti v dvorani TVD Partizan, t. j. bivši sokolci, in v paviljonu NOH, kjer so par krat tudi že bila. je meriti .lune/ Mohor k<» / ld njo rešitvijo se ni povsem strinjal Hudi flrovutic. ki je spomnil, da je paviljon NOH prav zaradi mladinskih plesov utrpel veliko škode /daj je urejen, skrb zanj pa bo namesto organizacije Zveze borcev najbrž prevzela Bombažna predli niča in tkalnica Paviljon je bil zgrajen z denarjem vseh tržaških občanov, posve« en spominu na borce in tudi zato za plese ni primeren. Sicer pa je po mnenju Rudija Hrovatiča dvorana premajhna za plese Štefan Trstenjak |e dejal, da paviljon NOH m bil poškodovan samo zaradi plesov Mladi so res pobili zunanje šipe, notranje pa •" ra/bili ob« a m, ki so se prerivali za bone 2a ^ospodlH Bn/ predstavnikov krajevnih s»W m tu mogoče sprejeti kič» dogovora, j i' rekel Janez Piškur. V«M treba iskati dvorani /a plese prav v b*' m, i Vendar bi vanjo morah vložiti k'?' r.....i .:a I V D Partizan nima V ofc» 11, m vi sveta In bil«) treba poiskati financ |](. , nčno obnovo sokolnice, B«|M is,, prav kmalu ne bo. Do takrat \ skušali skleniti dogovore za dvorane Vil ,,,h kiei jih imajo tudi . „„.,■ ud Brezjah. vPodljubeiju, Lemu. 1 l rane! Pungeršek je kritično ' ... , •benopohtičnih. orgs?:' . kupseine ■ i-.-a:-w'i(iar doslej še nic*! I, Mladinska organizacija pa iz leuvq| blja več mladih H, nk |6 sklenil okroT- ugotovitvijo, da tudi brv/, truda mlađ*-,' . ,. p(,g,,vori / upravitelji dvoran „j. kot bo potrebna podpora vseh đn:tf* | (inh organizacij I 5? (!,«.%«• »krogle mize TOREK. 6. MARCA 1984 GOSPODARSTVO 3. STRAN GLAS Rdeče številke ob mleku in sirih * Nismo krivi za izgube. V težaven gospodarski položaj nas je potisnilo neustrezno razmerje med odkupnimi in prodajnimi cenami mleka ter sedemkratno povečanje vrednosti dolarja,« pravita MAKS PRATNEKAR, direktor KŽK, temeljne organizacije Mlekarna, in MIJA PAVLIN, vodja prodaje. Kranj — Kranjska Mlekarna, ki je ^na od temeljnih organizacij Kmetijsko živilskega kombinata Gorenjske, se je po izgradnji nove sirarne in spremljajočih objektov ter po obnovi ^cJdelka za pasterizacijo mleka znašla v nezavidljivem položaju. Predlani je *t>rigospodarila« 27 milijonov dinarjev J^gube, lani 57, letos pa predvideva, da b^o poslovanje sklenila s 45 milijoni primanjkljaja. Rdečih številk se bo otepla s«&le čez dve leti, ko bo plačala zadnji ^brok deviznega dolga, ki zdaj znaša se 1,7 milijona dolarjev. O težavi pri predelavi mleka in o Urokih za vsakoletno izgubo smo se J^Ogovarjali z direktorjem temeljne organizacije Maksom Pratnekarjem in v^Hjjo prodajne službe Mijo Pavlin. • • • GLAS: Na sestankih, kjer so obravnavali položal Mlekarne, je bilo pogo-slišati, da je glavni razlog za izgube ****feobsežnost naložbe in z njo poveza-neizkoriščenost zmogljivosti nove ^farne. MLEKARNA: Vsi, ki bolje poznajo ^rvoj gorenjske živinoreje in mlekarja, se s takšno oceno ne morejo stri- njati. Gradnja nove sirarne in vseh spremljajočih objektov (toplotne in čistilne naprave, energetskih naprav, dodatnih prostorov za zorenje sirov .. .) je bila'nujna. Stara mlekarna je bila zgrajena pred 44 leti za dnevno predelavo 17 tisoč litrov in čeprav je bila kasneje večkrat obnovljena in razširjena, ni mogla predelati vsega mleka; ob koncu sedemdesetih let je namreč dnevni odkup znašal že preko 70 tisoč litrov. Prireja mleka se je naglo povečevala in za razmišljanje ni bilo veliko časa. Skupaj z dobavitelji mleka — s kmetijskimi posestvi in zadrugami, ter s trgovskimi organizacijami in s pomočjo Ljubljanskih mlekarn — smo se odločili za gradnjo nove sirarne. Naložba je veljala 250 milijonov dinarjev; dobro desetino smo imeli svojega denarja, vse ostalo smo zbrali s posojili. Danes s tako skromnim lastnim deležem ne bi upali zasaditi lopate za novogradnjo. Takrat so posojila takorekoč ponujali. Za dolar je bilo treba odšteti 17,50 dinarjev, medtem ko je zdaj po uradnem tečaju že preko 120 dinarjev. Ker ne izvažamo, ga kupujemo drugod 40 odstotkov dražje, nekajkrat pa smo ga plačali tudi po 300 dinarjev. Enoletno obratovanje je že ovrglo pomisleke, da bodo zmogljivosti mle- Krvavec ni izjema slovenski žičničarji, z izjemo Starega vrha-Sorice in Pohorje vzpenjače, so minulo poslovno leto sklenili z izgubo — Di-J^ktor delovne organizacije RTC Krvavec v Alpetouru FRANJO jjHEAČlC: »V Poslovni skupnosti žičničarjev si prizadevamo, da J?^s ne bi bremenila celotna infrastruktura. Krvavški program *^«edvideva vključitev snežnih topov in postopno vključevanje Ilirih gostov.« & Kranj — V Alpetouru delovna organizacija RTC Krvavec v primerja-^ z ostalimi slovenskimi žičničarji i^* nobena izjema. Tudi ta 34-članski ^jHektiv je namreč v minulem po-^j^vflem letu »pridelal« izgubo oziro-tist° 22 ^eta poprej še povečal. Po ♦Vv^ijučnem računu znaša izguba DO Krvavec v 1983. letu ■376.547,92 dinarja, ^izguba, ki smo jo zabeležili ob za-£^!}*čku minulega poslovnega leta, je ^O^Ultat treh slabih zim in sicer 81/82 in 82/83,« pravi direktor vne organizacUe rVIC Krvavec v ^/^touru Vranjo Kreačič. »V zimi smo imeli vsega skupaj smučarskih dni; običajna, normal-^iiiiska sezona pa bi morala imeti ^20 do 150 dni. -^^^labe zime pa seveda niso bile j ^ godne samo za nas. Tako so tudi ^^.^rugi žičničarji v Sloveniji zabe-izgubo. Izjemi sta le Stari vrh-^^ca, ki je dobila dotacijo TTKS r^^^tja Loka v višini 6,5 milijona di *2^^4ev, in Pohorska vzpenjača. Ven-pa ostali žičničarji nimajo toliko V*1^V, ker večji del izgube pokrivajo v ^.L.^**flJ organizacij združenega dela. ^> smo le Krvavec in Golte tisti, vjJ^ zdaj rešujemo z republiškim in K *i*iskimi skladi skupnih rezerv.« ^**^^etošnja zima je v pri . primerjavi z s, £±o in prejšnjimi nedvomno bolj-Tx *^Ji vas to lahko reši?« j^zona na Krvavcu naj bi trajala ^ktobra do maja. Letošnja zima K začela 23- decembra. Že šti- *V k** P° tem Pa sm0 doživeli vihar, $^V*^iti je povzročil prek 10 milijo-^i^^k dinarjev škode. Druga katastrofo^ ^s Je zac*eIa med 7. in 11. febru-^w^*^>i, ko smo spet zabeležili prek t|^r^Uijonov dinarjev škode. Skupaj torej imeli okrOg 25 milijonov *l*^L^eV škode. Ker pa seveda tudi a n' ^ilo, smo v tistm dneh zgu-sedem do osem milijonov di-dohodka. %| ii^er pa je bil mesec januar letos 5**v*<3 irnerjavi z lanskim januarjem obiska in dohodka.boljši. Lani ■"5^*^ *meli okrog 5 milijonov dinarjev latoc na '22 milijonov di- VN^tika, letos pa 22 milijonov di-^■ Vendar pa je bil potem me 1*£Si^bruar slabši od lanskeun. /da.i ^tn^k^o na Krvavcu toliko snega, da ^ v zagotovo lahko napovem, da V^ lajala smuka na smučiščih vse F*1**?. Vi 15- maja. Torej'bo ta zima a vse M.M}^. >li 15. maja. torej uu ta /..ma J^* % ugodnejša od prejšnjih. Ven-K z njo izgube prejšnjih let ne pokrili. Le pod pogojem, da bi 1 ^« oprostili vrnitev sanacijskih ► Ki i^tn l«hko končali ugod jlk \v bi leto lahko končali ugod- ni S J ^ilo P° vašem mnenju tre-§ S^^^editi, da se slovenski žičničar-h )»vh|l*lDft ne D' spopadali s takšnimi 4«?^>^«inii težavami?« ^ , %?^j žičničarje bremeni celotna ^truktura (ceste, voda, energi-V Poslovni skupnosti žični carjev si skupaj z republiškim komitejem za turizem in gostinstvo prizadevamo za različne oblike povezovanja in dogovarjanja z organizacijami združenega dela, trgovino in drugimi, da bi tako prerazporedili ta bremena /in zagotovili trdnejše odnose. Potrebne bi bile olajšave pri obveznostih. Velik problem so tudi ekonomske cene. Izračunali smo, da bi morali vsako leto prepeljati na Krvavec 220.000 obiskovalcev, pri čemer bi bila dnevna karta okrog 1000 dinarjev oziroma povprečna cena zanjo 750 dinarjev. Za opravičilo takšne cene pa bi morali še marsikaj narediti; pa ne le mi, tudi drugi centri. Vsi smo tako rekoč na pol dograjeni. Razen smučišč in žičnih naprav namreč v glavnem nimamo prenočitvenih (hotelskih) zmogljivosti, igrišč in drugih infrastrukturnih objektov in naprav, ki bi bile zanimive za gosta. Krvavški program predvideva vključitev snežnih topov, s katerimi bi /.atogovili redno sezono na štirih smučiščih oziroma žičnih napravah za 1000 do 1.500 smučarjev od novembra do maja. Vsa smučišča bi bilo treba še skrbno obdelati, tako da bi bila smuka mogoča že na minimalni snežni odeji. Postopoma pa bi morali v ta razvoj vključevati tudi ruz-širjanje infrastrukture. Danes je na Krvavcu okrog 050 postelj. S hotelskimi hišami v dolini se to zimo uspešno dogovarjamo za redne prevoze smučarjev na Krvavec. To je napredek in bomo ta način še razvijali. Seveda pa smo pri našem zimskem turizmu doslej že toliko zamudili, da bi potrebovali nekaj zaporednih ugodnih zim, da bi se izkopali iz izgub. Predvsem pa bi rabili širšo družbeno zavzetost in pripravljenost, da naša zimska turistična središča dogradimo in ponovno pridobimo tudi delavce oziroma kadre. Krvavec namreč ni nobena izjema tudi v tem. da sq le redki delavci, ki že vrsto let vztrajajo pri tem delu in v tej delovni organizaciji.« A. Žalar karne neizkoriščene. Lani smo vsak dan predelali v sir blizu 50 tisoč litrov mleka, v decembrskih dneh še precej več, ker smo v tem mesecu uslužno-stno predelali 277 tisoč litrov mleka tudi za Ljubljanske mlekarne. Zmogljivost nove sirarne v eni delovni izmeni je 60 tisoč litrov, vendar so določene rezerve pri izkoriščenosti potrebne, ker odkup mleka v vseh letnih časih ni enak. Z dodatnimi vlaganji in z uvedbo dvoizmenskega delovnika bi bilo mogoče predelati v sirarni in v vseh ostalih obratih mlekarne tudi precej več kot 100 tisoč litrov mleka dnevno. GLAS: Verjetno bi sedanje težave lažje reševali, če bi že ob gradnji »načrtovali« izgubo in se dogovorili, kdo jo bo pokril? MLEKARNA: Pričakovali smo, da bo sirarna v prvih letih obratovala z izgubo, toda ob tem smo se nadejali, da bomo razliko krili z dohodkom od prodanega konzumnega mleka. Nismo načrtovali — le kdo je? — da bo tečaj dolarja danes sedemkrat večji kot pred tremi leti, da bo prišlo do nesorazmerja med odkupnimi in maloprodajnimi cenami mleka in mlečnih izdelkov. Skupaj s posestvi in zadrugami smo predvidevali, da bo odkup mleka vsako leto večji za devet odstotkov, vendar zdaj ugotavljamo, da smo se tudi v tem krepko ušteli. GLAS: Govorite o »izpadu dohodka« in o premajhni razliki med odkupno in prodajno ceno mleka. Se ne »skriva« morebiti za tem tudi negospodarnost, nizka storilnost...? MLEKARNA: Stroški za predelavo enega litra mleka so lani znašali v naši mlekarni okrog 12 dinarjev, medtem ko nam je zvezni izvršni svet z določeno odkupno in prodajno ceno mleka priznal za liter le 9,60 dinarjev. Pri predelavi vsakega litra smo imeli 2,75 dinarja izgube, kar je v celem letu zneslo 52 milijonov dinarjev. V drugih državah niso tako mačehovski do predelovalcev: lani julija je bila v ZRN odkupna cena mleka 23 dinarjev in prodajna 47,50, v Italiji 34,40 in 59 dinarjev, v Avstriji 23 in 62,80 dinarjev, v Jugoslaviji pa le 18,25 in 23,60 dinarjev... Težav ni imela le kranjska Mlekarna, v izgubah sose znašli tudi številni drugi mlekarji. GLAS: Izvoz je danes en izmed možnosti za preživetje. Se bo tudi Mlekarna odločila za to pot? MLEKARNA: Zahod je zasičen s pol-trdimi siri in zato so naše možnosti za prodor na tamkajšnje tržišče malenkostne, dodatno pa jih zmanjšuje še slaba kakovost odkupljenega mleka. Analiza 3507 vzorcev je pokazala, da je dobra petina mleka neprimernega za predelavo v sir, razen tega pa vsebuje tudi premalo beljakovin. Pri nas predelujemo mleko, ki ima v enem mililitru več kot pet milijonov mikrobov, v siretu pa velja za kvalitetno, če vsebuje od 100 tisoč do enega milijona mikrobov. GLAS: V programu za izboljšanje gospodarjenja in za izhod iz težav omenjate tudi tesnejše povezovanje in ustreznejšo delitev dela z Ljubljanskimi mlekarnami. Kaj si obetate od tega sodelovanja? MLEKARNA: Kranjska sirarna je po slovenskem programu razvoja mlekarstva zgrajena kot obrat za proizvodnjo poltrdih sirov, predvsem dobro poznane gaude. Z Ljubljanskimi mlekarnami se dogovarjamo, da bi nam prepustila tudi izdelovanje mehkih sirov, medtem ko smo v proizvodnji jogurtov delitev že opravili: Ljubljana izdeluje sadni jogurt, Kranj pa navadnega. V prihodnjih letih se bomo morali dogovoriti tudi o nadaljnjih vlaganjih. Tako v kranjski kot v ljubljanskih mlekarnah so namreč stroji za predelavo v konzumno mleko izrabljeni; ker pa smo v isti sestavljeni organizaciji in tudi sicer dokaj blizu, bi bilo nesmiselno, da bi v obeh obratih posodabljali proizvodnjo. C. Zaplotnik Elektrika lani dražja za 35,9 odstotkov Lani je kilovatna ura električne energije veljala v povprečju 289,12 par, kar je bilo za 35,9 odstotka več kot' leto poprej. Elektrika torej ni ujela rasti cen proizvodov in storitev, saj ji tega zvezna politika cen ni dopuščala. Glede na lani ovrednote no elektroenergetsko bilanco v Sloveniji bi morala povprečna cena ki-lovatne ure električne energije znašati 379,45 par. Prodajna cena je bila torej za 90,33 par nižja ali za 23,8 odstotkov manjša od načrtovane. Gradnja mrliške vežice Podnart — Na zadnji kandidacijski konferenci v Podnartu so krajani izrazili željo, da bi na pokopališču na Ovsišah zgradili mrliško vežico. Predsedstvo krajevne konference SZDL Podnart je zato koncem februarja sprejelo sklep, da do maja skli- če jo v vse katerih se bodo pogovorili, ce so krajani pripravljeni zbrati denar za gradnjo mrliške vežice. Spregovorili bodo tudi o urejenosti posameznih naselij. ih vaseh zbore občanov, na Seštevek je manj spodbuden V prvih dveh mesecih je jugoslovansko gospodarstvo ustvarilo 24 milijonov dolarjev presežka na konvertibilnem trgu — Zal pa je uspeh posledica manjšega uvoza surovin, re-promateriala in opreme, kar se bo povsem nasprotno odrazilo v naslednjih mesecih V menjavi s tujino smo v prvih dveh mesecih letos v Jugoslaviji dosegli pomembne rezultate. Izvoz se je povečal za okoli 5 odstotkov, uvoz je bil manjši za 14 odstotkov, hkrati pa smo dosegli pozitivni zunanjetrgovinski saldo v vrednosti 17 milijonov dolarjev, na konvertibilnem področju pa celo 24 milijonov dolarjev. Če te podatke primerjamo z lanskim enakim obdobjem, so zelo spodbudni. Lani smo namreč imeli v tem času neznatno rast izvoza ter negativni zunanjetrgovinski saldo v vrednosti 300 milijonov dolarjev. Vendar pa ti rezultati niso posledica pozitivnih gospodarskih gibanj v daljšem obdobju in večjega nastopa našega gospodarstva na tujih trgih, temveč prej obratno. Ta dva meseca je namreč naše gospodarstvo živelo v nekakšnem prehodnem obdobju, ko so delovali po že neveljavni zakonodaji, ker se bo nova začela uveljavljati šele ta mesec. To med drugim pomeni, da so delovne organizacije pravzaprav izkoristile prehodno obdobje in se potrudile, da po dosedanji zakonodaji postrgajo še zadnje rezerve iz tega naslova, predem se spopadejo z vsemi nejasnostmi, ki jih prinašajo spremenjeni predpisi. Teh nejasnosti pa je vsak dan več. To so pokazale mučne razprave o povezovanju gospdoarstva v celote, v okviru katerih bodo izračunali družbeno priznane reprodukcijske potrebe po devizah. \ Anketa, ki so jo pripravile gospodarske zbornice, je pokazala, da je imelo prva dva meseca kar 55 odstotkov delovnih in temeljnih organizacij slabo ali kritično oskrbo s surovinami in repromateriali. V dveh tretjinah teh so že imeli zastoje v proizvodnji, pri 6 odstotkih pa izpad proizvodnje. Vzrok je v trganju reprodukcijskih verig kot posledici neživljenjske in celo v nasprotju z interesi združenega dela uveljavljene zamrznitve cen. Ta je po oceni gospodarske zbornice Jugoslavije poslabšala položaj izvoznega gospodarstva za 20 odstotkov. Logika preživetja v posamezni delovni organizaciji, ki je povzročila trenutno večji izvoz zaradi zamrznjenih domačih cen, pa ne vzbuja optimizma. Četudi bi se izvoz nadaljeval, to še zdaleč ne pomeni uresničevanja resolucijskih ciljev. Že sedanji ugodni dosežki imajo namreč negativen predznak, ki se kaže v 14 odstotkov manjšem uvozu, ki ga bo gospodarstvo kmalu občutilo. Gre namreč za manjši uvoz surovin in materiala za proizvodnjo ter manjši uvoz opreme. Seštevek na koncu ni več tako spodbuden. Takšna je tudi ocena združenega dela, ki je že lani opozarjalo, da s kratkoročnimi rešitvami ne bomo dosegali ciljev, ki smo si jih zastavili. Letošnjo gospodarsko politiko, zlasti pa zadeve okoli deviz in deviznega trga pa gospodarstvo ocenjuje kot politični voluntarizem, ki gradi na predpostavkah in ne na dejanskem stanju. L. B. V rekordnem času rekorden izvoz V tovarni Posebnih telekomunikacijskih naprav na Blejski Dobravi bodo do aprila izdelali sistem elektromehanskih central za Iran v vrednosti milijon konvertibilnih dolarjev nosti na to področje. Potreben bo kar največji napor celotnega kolektiva, zato so se delavci odločili tudi za Delavci Iskre Telematike se zavedajo, da se bodo iz sedanjega zapletenega gospodarskega položaja lahko rešili predvsem z večjim izvozom na konvertibilni trg in z vzporednim zmanjšanjem uvoza. Tako v vseh temeljnih organizacijah posvečajo veliko skrb izvozni proizvodnji. Posebno živahno delovno obdobje te dni preživljajo delavci tovarne Posebnih telekomunikacijskih naprav na Blejski Dobravi. Januarja letos so dobili naročilo iz Irana, ki je vredno milijon dolarjev. Gre za izdelavo in izvoz elektromehanskih telefonskih central sistema crossbar z oznakami PABX 25 C, PABX 50 C in PABX 100 C. Dobavni rok za realizacijo tega naročila je izredno kratek, saj morajo delavci tovarne na Blejski Dobravi delo zaključiti do konca aprila. Direktor temeljne organizacije Marjan Šifkovič je povedal, da gre za eno največjih nalog temeljne organizacije v zadnjih letih: v rekordnem času mora biti uresničen rekorden izvoz na konvertibilni trg. Pri tem velja še posebej poudariti, da uspešna izvedba tega izvoza pomeni vstopnico za nadaljnje izvozne mož- delo v podaljšanem delovnem času in v prostih sobotah. Na srečo so si 90 odstotkov domačega in uvoženega repromateriala že zagotovili in tako tudi po tej plati ostaja določeno zagotovilo, da bodo posel opravili v' zahtevanem roku. Temeljna organizacija PTN na Blejski Dlobravi si je v gospodarskem načrtu za leto 1984 zastavila 2,8 miljona dolarjev izvoza na konvertibilno področje, kar je trinajstkrat več kot je izvozila lani. Razen izvoza v Iran naj bi izvažali'tudi v Egipt, Libijo, Etiopijo, Albanijo, Turčijo, Francijo, na Malto in Portugalsko. Povečali bodo tudi izvoz na klirinško področje. Delavci temeljne organizacije PTN si tudi prizadevajo, da bi zmanjšali delež uvoženih delov v svojih izdelkih. Tako so, na primer, pred nedavnim dekadni rele, ki ga vgrajujejo v elektronske telekomunikacijske sisteme, zamenjali z domačim izdelkom in si tako zagotovili 100.000 dolarjev letnega prihranka. K. Mohar Temeljito popravilo strehe Na osnovni šoli v Žirovnici je streho vzdignilo že tretjič — Treba bi jo bilo temeljito popraviti, saj vedno znova nastaja precejšnja škoda ŽIROVNICA — Minulo neurje s hudim vetrom je odnašalo strehe po vsej Gorenjski. Na nekaterih območjih so bili sunki pretresljivo močni, tako da je odpihnilo streho kot bi mignil. Zato so se tudi upravičeno pojavljala vprašanja, kako je z gorenjskimi kritinami. Taka vprašanja in dvomi se pojavljajo zlasti ob primerih objektov, ki jim veter ne prizanese nikoli in kjer ob vsakem močnejšem sunku povzroča milijonsko škodo — tako tudi na osnovni šoli v Žirovnici, kjer je streho poškodovalo že tretjič. Že leta 1967 je odneslo polovico strešne kritine skupaj z ogrodjem na starem delu šole; sledilo je leto 1974, ko je bila streha v gradnji in jo je spet odpihnilo, in zadnjič ob minulem divjanju gorenjskega vetra, ko je nastala milijonska škoda. Vmes pa so bila seveda nujna popravila, ko je odneslo tudi do 60 salonitnih plošč; skratka, skoraj ni bilo leta, ki bi prizaneslo strehi na osnovni šoli. Nihče ne more zanikati, da ima negativni delež pri strehi na osnovni šoli nizek naklon kritine. Že naši predniki so predobro vedeli, da veter nikakor ne ljubi tako zelo nizkih naklonov, zato bomo zaman iskali staro hišo na tem območju, ki bi bila po strešnem naklonu podobna tisti na osnovni šoli. Tudi zasebne nove hiše so popolnoma drugačnega, okolju in podnebju primernega izgleda. A po toči zvoniti je prepozno, čeprav so na osnovni šoli že leta in leta opozarjali na to, da jim vedno malo bolj močan veter dela ogromno škodo. Želeli so si le, da bi dobili toliko denarja, da bi sedanjo streho učvrstili in temeljito kljubovali vetru. Sedanja škoda oziroma vsota denarja, ki je potrebna, da streho pritrdijo z dvojnimi vijaki, se suče okoli osmih milijonov dinarjev. Toliko denarja bi morali dobiti, da ne bi vsako leto nastajala nova in nova škoda, ki se kasneje nujno izkazuje v znatno višjih zneskih kot bi jih terjalo enkratno, a temeljito popravilo. D. Sedej G LAS 4 STRAN DELEGATSKO ODLOČANJE TRŽIČ TOREK. 6. MARCA 1» 18. seja DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA skupščine občine Tržič bo v sredo, 14. marca 1984, ob 17. uri v mali sejni sobi. 19. seja ZBORA ZDRUŽENEGA DELA skupščine občine Tržič bo v četrtek, 15. marca 1984, ob 17. uri v veliki sejni sobi. 17. seja ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI skupščine občine Tržič bo v četrtek, 15. marca 1984, ob 17. uri v mali sejni sobi. Dnevni red Po ugotovitvi sklepčnosti, potrditvi zapisnikov z zadnjih ločenih in skupne seje ter po sprejetju poročila o uresničevanju sklepov bodo delegati vseh treh zborov obravnavali: • predlog odloka o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Tržič za leto 1983 • zaključni računi za leto 1983; sredstva za financiranje negospodarskih investicij in krajevnih skupnosti Tržič; posebnega računa za zdravstveno varstvo živali; sredstev za solidarno odpravo posledic naravnih nesreč • predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Tržič • osnutek odloka o proračunu občine Tržič v letu 1984 • predlog odloka o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1984 • predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Tržič • informacija o gibanju osebnih dohodkov voljenih in imenovanih funkcionarjev v občini Tržič • volitve in imenovanja • predlogi, pobude in vprašanja delegatov Razen tega bosta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti obravnavala tudi; • predlog odloka o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Tržič • osnutek odloka o komunalnih dejavnostih na območju občine Tržič Zbor združenega dela bo razpravljal še o: • poročilu o delovanju SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje ter občinskega proračuna za leto 1983 Davčne olajšave Spremembo odloka o davkih občanov tržiške občine je narekovala dopolnitev republiškega dogovora o usklajevanju davčne politike za leto 1984. Ta določa, da je potrebno davčne olajšave v zvezi z vključevanjem kmetov v družbeno organizirano tržno proizvodnjo ter s sprejemanjem in izpolnjevanjem obveznosti setvenih planov občin vezati na širši krog davčnih zavezancev in ne le na tiste, ki preusmerjajo kmetije ali preurejajo stanovanjska poslopja v turistične namene. Glede na to usmeritev priznava občinski odlok davčno olajšavo v višini 20 odstotkov od zneska vloženih sredstev za preusmeritev gospodarstva ali preureditev stanovanjskih prostorov v turistične namene tistim zavezancem davka od kmetijstva, ki obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih in so v obdobju, za katero je priznana oziroma obračunana olajšava, vključeni v družbeno organizirano tržno proizvodnjo, izpolnjujejo pogodbene obveznosti ter sprejemajo in izpolnjujejo obveznosti setvenih planov občine. Razen sprememb, ki jih je narekoval republiški dogovor in se nanašajo na olajšave s področja kmetijstva, izvršni svet s predlaganimi spremembami in dopolnitvami odloka o davkih občanov zmanjšuje tudi stopnjo davka od osebnega dohodka z 0,5 na 0,25 odstotka. Davčne olajšave z odstotnim znižanjem davka predlaga tudi za tiste zavezance davka od dohodka iz deficitarnih poklicnih dejavnosti, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku, razen za zavezance, ki opravljajo poklicno dejavnost kot postranski poklic. DOGOVORIMO SE Zadržana rast splošne porabe Lani se je na občinski proračun nateklo dobrih 68,8 milijona dinarjev, od tega je bilo 11 milijonov dinarjev presežkov — Letošnja splošna poraba bo znašala 73,8 milijona dinarjev, to je 16,2 odstotka več kot lani — Rasti bodo za posamezne porabnike proračunskih sredstev različne Prihodki občinskega proračuna so lani znašali skoraj 68,9 milijona dinarjev. Največ se jih je nateklo od prometnega davka od alkoholnih pijač, davka od samostojnega opravljanja obrtne in druge dejavnosti ter 0,5-odstotnega davka od brugo osebnih dohodkov delavcev. V razporedu prihodkov proračuna je bilo potrebno upoštevati določila dogovora o izvajanju politike splošne porabe v občinah SRS za leto 1983. Limitirani del proračuna je znašal dobrih 50,7 milijona dinarjev. S tem denarjem je bilo financirano delo upravnih organov v občini in na Gorenjskem, pravosodnih organov, inšpekcijskih služb, družbenopolitičnih organizacij, družbenega pravobranilca samoupravljanja, obrambnih priprav v občini ter drugih proračunskih porabnikov, kateri delo je občina dolžna financirati skladno z zakoni oziroma dogovori. Zunaj limitiranega dela proračuna so bila sredstva usmerjena za zdravstveno varstvo živali, občinske upra» vne organe in turistično dejavnost, drugi prihodki proračuna v višini 11 m41ijonov dinarjev pa so bili preneseni na posebno partijo proračuna: delno za kritje blagovnih rezerv v občini, večji del pa v republiški sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane. Pri izdelavi osnutka proračuna občine Tržič za leto 1984 je bila bistvena ovira to, da temeljni dokument, dogovor o izvajanju politike splošne porabe v slovenskih občinah, še ni sprejet. Zato je osnutek tržiškega proračuna grajen na osnovi predloga republiškega dogovora. Ta določa, da bodo občine zagotovile sredstva za delo pravosodnih organov, inšpekcijskih služb ter za priznavalni ne na podlagi meril in kriterijev, ki jih pripravijo pristojni republiški organi. Merila so ovrednotena in izračunani zneski, ki pomenijo za trži-ško občino obveznost 13.500 dinarjev ali kar polovico več kot lani. Povsem nova in enkratna je proračunska obveznost občine Tržič do dogovora o obnovi in modernizaciji prenosnega in oddajnega omrežja RTV Ljubljana v znesku 1,8 milijona dinarjev. Med proračunskimi postavkami, ki glede na uresničitev v letu 1983 indeksno močneje izstopajo, so še osebni dohodki predsedstva skupščine občine in izvršnega sveta, to je voljenih in imenovanih funkcionarjev. Večja bodo le za 16,2 odstotka, višji indeks v bilančnem delu proračuna pa je posledica prenosa 1,3 milijona dinarjev iz sredstev za delovno skupnost na sredstva za osebne dohodke voljenih in imenovanih funkcionarjev. Zato je delovni skupnosti upravnih organov letos namenjenega samo sedem odstotkov več denarja kot lani. Enotna turistična taksa Po zakonu o komunalnih taksah občine lahko razen komunalnih predpisujejo, vsaka za svoje območje, tudi turistične takse. Višina taks kot tudi merila o popustih in oprostitvah plačil so v slovenskih občinah zelo različna. Odbor udeležencev družbenega dogovora o namenski porabi turistične takse je zato izoblikoval priporočilo o poenotenju višine in meril. Izvršni svet skupščine glede na to predlaga spremembo občinskega odloka o komunalnih taksah. V sedanjem odloku, ki je bi sprejet 1982. leta, je bila predpisana taksa 14 dinarjev za domače in tuje goste v tržiški občini. Med tistimi, ki so oproščeni plačila te takse, pa niso navedeni šoloobvezni otroci, ki se udeležujejo šole v naravi ali so na organiziranih skupinskih letovanjih in šolskih ekskurzijah, ter nosilci partizanske spomenice 1941, narodni heroji in španski borci. S predlagano spremembo odloka o komunalnih taksah v občini Tržič je določena nova višina turistične takse, in sicer 35 dinarjev zu domače goste in 55 dinarjev za tuje goste. V skladu s priporočilom pa je na novo opredeljen krog upravičencev do oprostitve plačila te takse in tistih, ki plačajo polovico predpisane takse. Nova je tudi določba, da se 15 dinarjev od pobrane turistične takse uporabi namensko za žičnice. Splošna poraba se letos v slovenskih občinah povečuje v primerjavi z lansko za 16,2 odstotka. Razen prej omenjenih izjem naj bi za več kot 16,2 odstotka narasla sredstva še za delo organa za postopek o prekrških, družbenega pravobranilca samoupravljanja ter posebne namene občinske konference SZDL Tržič, saj ti porabniki sicer ne bodo mogli pokriti vseh potreb. Nižja rast od 16,2 odstotka je pri materialnih stroških in funkcionalnih izdatkih. Prihodki letošnjega proračuna bodo znašali 73,8 milijona dinarjev, razporejenih bo 70,8 milijona dinarjev, tri milijone dinarjev pa bo predvidoma preseženih prihodkov nad dovoljeno porabo. Osnutek odloka o proračunu bo marca v javni razpravi. Prispevek za blagovne rezerve Na osnovi zakona o republiških blagovnih rezervah so občine dolžne oblikovati za kritje potreb po blagu osnovne preskrbe v primeru izrednih razmer posebne blagovne rezerve. Občinski odlok določa kot enega od virov financiranja tudi določen delež presežkov proračunskih prihodkov. Ker pa letos bistvenih presežkov v slovenskih občinah predvidoma ne bo, je republiška skupščina predlagala, da se z občinskimi odloki predpišejo prispevki iz osebnih dohodkov za uresničevanje programa občinskih blagovnih rezerv. Na ta način zbrana sredstva se zbirajo pri samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu. V občinskem odloku je predlagan prispevek po stopnji 0,25 odstotka od osebnih dohodkov, s katerim bi letos v tržiški občini zbrali približno 6,5 milijona dinarjev: za odplačilo posojil za skladišče blagovnih rezerv v Lescah in v Bistrici bo porabili dobrih 2,4 milijona dinarjev, za skladiščenje, obnavljanje in nakup blaga pa večji del zneska. Zaradi predvidenega zmanjšanja obremenitev osebnih dohodkov za proračunske potrebe bi z uvedbo prispevka za zagotavljanje sredstev za občinske blagovne rezerve dejansko le preusmerili del dosedanjega davka iz osebnega dohodka v prispevek za blagovne rezerve. Uvedba prispevka torej ne pomeni nove oziroma večje obremenitve osebnih dohodkov. dejavnostih delavnosti, Komunalne dejavnosti Zakon o komunalnih opredeljuje komunalne razen njih pa lahko občinska skupščina z odlokom določi za komunal no dejavnost še drugo dejavnost. Če ima po svoji naravi komunalni zna-^a.j in \e "adomestljiv pogoj za življenje in delo občanov, je ni mogoče zadovoljivo zagotavljati in usklajevati samo na osnovi delovanju tržnih zakonitosti. Izvršni svet predlaga, ki bi od takih dejavnosti v občini bile opredeljene kot komunalne: urejanje in vzdrževanje javnih tržnic, javnih sa nitarij, plakatiranje, okrasitve in reklamni napisi, urejanje in vzdrževanje avtobusnih postajališč in objektov ter naprav ni> njih, odprtih javnih vodnih kanalov v mestnem jedru, javnih otroških igrišč. V skladu /. zakonom o cestah je /. odlokom o gospodarjenju / ulicami, trgi, cestami in javnimi potmi v ob< i ni Tržič kot komunalna opredeljena tudi tu dejavnost. Vse dejavnosti, ki so opredeljene kot komunulne, razen javnega mest nega prometa in javne razsvetljave, i/vuja komunalna oi«ai)i/aci |a roma v dogovorjenem obsegu posamezna krajevna skupnost. Tretjina denarja neporabljena Od dobrih 9,3 milijona dinarjev za financiranje negospr darskih naložb in krajevnih skupnosti lani porabljenih l 6,9 milijona dinarjev Lani je bilo za financiranje negospodarskih naložb in krajev^ skupnosti tržiške občine zbranih skupaj nekaj več kot 9,3 rnilijonat narjev, pretežno iz prispevkov združenega dela na osnovi samouprr nega sporazuma. Drugi pomembnejši viri kot so odškodnine zaaa*" Ijišča, najemnine za vojaške objekte in sredstva krajevnega samop spevka niso dosegli načrtovanega nivoja. Razporejenih je bilo 6,9 milijona dinarjev ali 74 odstotkov. Naj* denarja so prejele krajevne skupnosti, skupaj 5,35 milijona dinarji* Slaba polovica tega zneska odpade na financiranje naložb in sicer* pretvornik v Podljubelju, telefonske naprave v Kovorju. pokopališče* Križah in Lomu, kanalizacijo ter za asfaltiranje ceste na Zali rovt V ostanku sredstev, ki se prenašajo v leto 1984, so še sredstva.* | menjena krajevni skupnosti Križe za razširitev pokopališča, tako» dejanski presežek prihodkov znaša le 942 tisoč dinarjev. Na posebnem računu za zdravstveno varstvo živali je bilo lani* brih 1,5 milijona dinarjev prihodkov. Čeprav posebna sredstva zaa* ranje stekline niso bila nakazana, je to v primerjavi s planom za d« ! najst odstotkov več. Za zdravstveno varstvo živali ni bilo porabi}^ i nekaj več kot 51 tisoč dinarjev. Zaključni račun sredstev za solidarno odpravo posledic Tvnmurf nesreč kaže 2,2 milijona dinarjev skupnih prihodkov, od teh 1.2nfit I na prenesenih iz leta 1982. Sredstva iz preteklih let so bila lani odve* ' na na republiški zbirni račun, tako da jih ostane za prenos v leto l* le dobrih 937 tisoč dinarjev. - Skupna poraba v številk! V interesnih skupnostih družbenih dejavnosti lani Zaradi* nega prilagajanja prispevnih stopenj le 88 tisoč dinarjev r# * kov — Skupnosti materialne proizvodnje bodo v leto 19841 šale več denarja narin skoraj 24,8 milijona Denarja ni v celoti porabiktt 4.3 milijona dinarjev prenai* 1984 za gradnjo stanovanj * nah. Vzajemnostno so tržiskii združevali odstotek iz čiste«' k a za kreditiranje stanova" uhije. obnovo in nakup st Na ta način so zbrali lfi 5 dinarjev, porabili pa 13 g ' narjev. Za urejanje in vzdrževal*' nalnih objektov m naprav? rabe je tržiška komunalna si* (petnajst odstotkov denari* skupnost za ceste) lani paj s prenesenimi Sr, 1982 in z drugimi prih< jona dinarjev ali deset kot je načrtovala. Ner^v ostalo dobrih 323 tisoč dSfr" ^ Stavbno zemljiška enoS*>* la 32.6 milijona dinarjev kar^ odstotkov planiranih sredst*«^ prihodkov gre na račim /enih sredstev industrije P V začetku leta 1983 je bilo družbenim dejavnostim v tržiški občini namenjeno dobrih 316.4 milijona dinarjev, kar je bilo za trinajst odstotkov več kot leta 1982. Zaradi hitrejšega naraščanja osebnih dohodkov in materialnih stroškov v primerjavi s planiranimi so bili programi samoupravnih interesnih skupnosti dvakrat valorizirani; prvič do višine šestnajstih odstotkov, nato do devetnajstih, kar je bilo tudi v skladu z republiškimi usmeritvami. Skupna dogovorjena sredstva za družbene dejavnosti so tako konec leta 1983 predstavljala več kot 332,9 milijona dinarjev. Ker pa je bila realizacija sredstev v letu 1982 za dober milijon dinarjev nad planirano, je združeno delo lani združilo le 322,6 milijona dinarjev. Zaradi sprotnega prilagajanja prispevnih stopenj dotoku sredstev oziroma planiranemu obsegu je bilo konec leta v tržiški občini le 88.000 dinarjev presežkov, izločenih na poseben račun za zvezne izvozne stimulacije. V okviru 322,6 milijona dinarjev je skupnost otroškega varstva združila 45 milijonov, izobraževalna skupnost 86,2 milijona, kulturna skupnost 9,4 milijona, telesnokulturna skupnost 8,9, skupnost socialnega skrbstva 15,1, zdravstvena skupnost 152,4, skupnost za zaposlovanje 3,9 in raziskovalna skupnost 1,3 milijona dinarjev. Samoupravna stanovanjska skup nost je lani s prispevno stopnjo 1,33 odstotka zbrala za odkup solidarnostnih stanovanj in subvencije sta- nalno opremo mdustriisfc združenih sredstev občanov'1 tov. Enota je porabila 15 s dinarjev ali samo 36 odsto* ^ Prihodki občinske sk\ je posledica mesečnega narja. ste so znašali 24,6 milijon osem odstotkov več od dU>$C odhodki pa 24.2 milij0na jJ3p28 dinurjov. Stroški so od prejšnjih vi šji zu 40 odstotkov in dejansko up<> števujo samo rast cen v gradbeni štvu. Odškodnina za razlaščeno stavbno zemljišče se določi v odstotku od povprečne grudbene cene za kvadru trii meter stanovanjske površin«', ki se je v družbeni gradnji oblikovala v preteklem letu /a območje mestu, naselju mestnegu značaju uh za dni ga območja \ tem, da ta odstotek ne sme biti višji od 1.2 m ne nižji «>d 0,6 odstotku Povprečna cena zemljišč za prvo cono 265 dinarjev * ;»12 in za tretjo 186 dinarje*-] Imenovanja Komisija za volitve, nju in kadrovske zadevei sinu občine Tržič pi .U-logati imenujejo v svat«1 vinskega arhiva Ljub(jaađ] BoŽnika, profesorja m' zaposlenega pri Zav kulturo 111 izobraževanje t, lede na novo delovno« predlaga, da Andreja 11 m is lenega v Komu podjetju Tržič, razrešijo . K »misiji za statutarno-P«.. ..mja m v komisiji a banje izvajanja družbei , ,., kadrovski politi! n, Tržič Namesto Ane na predlaga v drugo konr> , , I 'la 1 besa u SGP Tri:.' trm ko naj bi V komisiji inavna vprašanja. f*^> f ,,,, sest članov, delat Hrlak, (predsednik), VEfctg nsek. Mira Luskc\vc Maček-Jančić, Ivanka Šulgaj njuk. Lija Rif in Slav k j Torek, 6. marca i 984 KULTURA 5. STRAN GLAS »Blokovci«, ki drže skupaj pri delu in zabavi ^tanovalci hišnega sveta Rudija Papeža 1 na Planini so lah-zgled vsem drugim, ki se med seboj komaj poznajo — * soboto popoldne so v domiselno okrašenem skupnem I^ostoru pripravili otroško maškarado, zvečer pa proslavo družabni večer ob dnevu žena **&lava ob dnevu žena v hišnem svetu Rudija Papeža 1 na Planini — zO;H.J. Kranj Velikim blokovnim ^^seljem, kakršno je tudi Plani-v Kranju, pogosto z nekakšno pj: S^Usobo rečemo betonska džun-• 's Ne samo zato, ker visoki be- ' ) ^ **ski sklopi delujejo hladno, f„\- vr^zcutno, ker se držijo preveč st*»* ^***P m Je med n3^mi premalo ze-^ j t\/^c> drevja, igrišč, trgovin, kul-xi< ^^£nih' druzaDnm in podobnih ob-*^*Uov. Betonska džungla pravi-tudi zato, ker se v gigantskih i **^kih sosedje skoraj ne poznajo seboj. Srečujejo se le v dvi-^^*U, se na kratko pozdravijo in nitiJ° vsak na svoje. Redko se ^jj^rejo na skupnih akcijah, če se, ^raj nikoli vsi. ^ Kaj takega pa ne bi mogli trditi J ^* stanovalce hišnega sveta Rudi-Papeža 1 na Planini II, ki so S!***^ Se,ili V blok Pred dvema leto" kar^^l Lahko jih postavimo za sve-2gled, kako tudi v betonski a ■ nar ^stava in literarni l^er **krica — Likovna sekcija KUD /^ič s Kokrice bo 7. marca ob ^i v sejni dvorani kulturnega do-■^ranc Mrak pripravila razstavo L *n skulptur, del članov društva Trikov Iskra. Razstavljali bodo: »n Goričanec, Franc Guček, Izi-^ Jalovec, Boris Lavrič, Mladen u^ćič, Tomaž Sebrek, Vladimir V\ Vida Štemberger, Zlata in Jo- razstave krajši ***ni spored v katerem bodo re-c^rji Petra Škofic, Dominik Er-**\ Uroš Javh predstavili pesmi, JJ in aforizme, ki jih pišejo do-F r^i, bodoči člani literarne skupijo "5>^on Kovačič, Mira Zrimšek, Do-^ ^dor, Marjan Štancar, Zlata in Volarič. džungli lahko vladajo prisrčni sosedski odnosi. »Morda imamo nekaj prednosti pred drugimi,« je dejala predsednica hišnega sveta Majda Me rd j adi. »V našem stopnišču je samo dvajset stanovanj, nimamo dvigala in morda smo se tudi zato, čeprav izviramo z različnih koncev Slovenije oziroma Jugoslavije, že takoj tesneje povezali med seboj. Kaže, da smo pač taki ljudje, ki smo pripravljeni držati skupaj in ustvariti čim lepše življenje v stopnišču.« Kot vsi »blokovci« se seveda tudi oni spopadajo s težavami, ki izhajajo predvsem iz površne gradnje. Ogrevanje, ki ga sicer drago plačujejo, ne daje zadostne toplote, od vsega začetka pušča streha, ob hujših nalivih voda zaliva vhod. Dve leti že brez uspeha »sitnarijo« pri SGP Gradbinec. Pogrešajo tudi dobro založeno trgovino, telefone, šolo; čeprav je celodnevna šola Bratstvo in enotnost komaj par sto metrov stran, morajo njihovi otroci čez dve prometni cesti v šolo Simona Jenka na Primskovo. Težave pač, s kakršnimi se srečujejo tudi drugje na Planini. Kljub temu pa so stanovalci hišnega sveta Rudija Papeža 1 dobre volje, vedno pripravljeni za skupne akcije. »V stopnišču smo sami prebarvali vse radiatorje, občasno se kljub čistiIki lotimo temeljitega pospravila in čiščenja skupnih prostorov od kleti do vrha, moški kidajo sneg, otroci so jeseni izvedli očiščevalno akcijo okoli bloka,« je naštevala Majda Merdjadi. »Prav tako ne zapostavljamo družabnih srečanj,« je nadaljevala. »Pred slabim letom smo v kleti uredili skupno sobo, izolirati moramo le še strop, da ne bi motili stanovalcev. V sobi I ^K^v žalostno, da Kranj ninm koncertne dvorane tl^la v Kranju koncert priznana slovenska ptanis — Minuli četrtek je tku Dubravka Tom-Resda ni bil povsem namenjen javnosti, saj jo je v povabila kranjska gimnazija. Vendar smo med občinstvom ki *3£m napolnilo dvoranico kranjske glasbene šole, uzrh tudi mno-Kranjčane, ki imajo radi resno glasbo Sleherni med "/""P * dvoma vonovno dobil grenak občutek, kako žalostno je, da hran) zadrege gostil ,^>o- dvoma ponovn. 4^^q primerne koncertne dvorane, kjer bi lahko bre **\*bene umetnike kot je Dubravka I omsič-Srebotnjakova. M. V. F. Perdan igramo namizni tenis; čez teden otroci, ob petkih popoldne odra-, sli. Za otroke, ki jih imamo v stopnišču 32, skušamo čim bolje skrbeti. Tako jim enkrat na mesec vrtimo risanke, vključujemo jih v proslave za dan republike in novo leto. Posebno navdušeni pa so bili danes popoldne, ko so imeli maškarado. Pogostili smo jih, nagradili s čokoladami, dva sta za rojstni dan dobila še torti. Bilo je prav zabavno, vzdušje pa so popestrile tudi ,maškaradne' slike, ki jih je napravil Dragiša Lazovič.« V soboto zvečer, ko sva se pogovarjali z Majdo Merdjadi, so bili v skupnem prostoru odrasli stanovalci. Zbrali so se, da bi počastili dan žena. Možje so ženske obdarili z nageljni, parom nogavic in prigrizkom, otroci so pod mentorstvom Branka Jereba deklamirali in peli pesmice o mamicah, za njimi pa se je z recitacijami izkazal še Zvone Krznar. Bilo je zares slovesno in prisrčno. Ne vem, do kdaj se je proslava ob dnevu žena zavlekla. Upam, da dolgo proti jutru, vsaj toliko kot ob novem letu, ko so stanovalci v veselem vzdušju zdržali skupaj skoraj do štirih. Drži namreč: kot se radi skupaj zabavajo, enako radi tudi skupaj delajo. Eno gre z drugim. Samo še veliko podobnih uspehov jim lahko zaželimo. Njim in drugim hišnim svetom na Planini, kjer take enotnosti ni. H. Jelovčan Gledališki plakat utrl pot Ob razstavi Slovenski gledališki plakat v kranjski Mestni hiši Kranj — V primerjavi z leti nazaj, ko se je gledališki plakat kot nepogrešljiv spremljevalec gledaliških predstav pojavil najprej v osrednjih ljubljanskih gledališčih, zunaj pa je v tem pogledu dolgo vladalo zatišje, se v zadnjem času na široko odpirajo vrata oblikovanju te vrste tudi v Kranju, Novi Gorici, Celju, Mariboru in drugod. Tako nam je v Novi Gorici oblikovalec Furlan nedavno tega prikazal vrsto zanimivih rešitev plakatnega oblikovanja, še posebej za predstavo Erigona avtorja Jordana Plevneša ali za Kunderovo Burko. Tudi Kranj ne ostaja za njimi. V zadnjih dveh gledaliških sezonah smo, na primer, dobili nekaj zanimivih primerov plakatne umetnosti: plakat ob Aristofanovi Lizistrati in ob Pekićevem gledališkem delu Na norem belem kamnu, ki ju je oblikoval Jože Logar, medtem ko je Cveto Zlate na plakatu za enodejanki Avdijenca in Vernissage uveljavil tip figuralne strukture, povezane z ritmom grafičnih znakov. Ljubljanska Drama je zaupala celotno oblikovalno produkcijo Matjažu Vipotniku. V njegovem obsežnem opusu moramo omeniti predvsem plakat za Sharidanovo Šolo za obrekovanje, Kraigherjevo Umetnikovo trilogijo ali za Poniževega Nočnega čuvaja v Mladinskem gledališču. Tudi v Mestnem gledališču v Ljubljani sloni teža oblikovanja v glavnem na enem ali dveh oblikovalcih: akademski grafičarki Nini Carnelutti in Egonu Bavčarju. Nasprotno pa si ljubljansko Lutkovno gledališče izbira skoraj za vsako gledališko predstavo drugega oblikovalca. Med njimi srečamo Marjana Mančka, Omerzo, Perneta, Baud-ka, Jana Schmida, Alenko Goljevšek in Tomaža Kržišnika. Za celjsko predstavo Ravmonda Queneauja Vaje v slogu je oblikoval predvsem na figuro oprt plakat Jenko, za mariborsko predstavo Partljičevega dela Moja ata, socialistični kulak pa Ludvik Pandur. Njegov plakat je izrazito slikarsko zasnovan. Ker ima pri oblikovanju sodobnega plakata pogosto fotografija pomembno mesto, je prav, da na koncu omenimo tudi nosilce fotografske zasnove nekaterih razstavljenih eksponatov: Pavšič-Zavadlava, Betona in Zorna iz Nove Gorice oziroma Čoraka in Jakšo iz Ljubljane. Letošnja razstava gledališkega plakata je tretja po vrsti, prirejena ob Tednu slovenske drame v Kranju. Prihodnje leto se bomo ob istem času srečali z razstavo gledališke scenografije in kostumografije in čez dve leti zopet z razstavo gledališke fotografije. Kaže, da bo s prireditvami te vrste, ki so rezultat sodelovanja med Prešernovim gledališčem in Gorenjskim muzejem, najlaže popestriti eno najpomembnejših manifestacij v vsakoletnem kulturnem življenju Kranja. C. Avguštin Kdaj bo Filmsko gledališče razprodano? Pred bližnjim začetkom spomladanskega dela letošnjega Filmskega gledališča je prav, da spregovorimo tudi o obisku — Kljub sprejemljivi ceni in izboru dobrih filmov abonmaji niso v celoti prodani Kranj — Filmsko gledališče ima v Kranju že dolgoletno tradicijo. Sprva ga je Kinopodjetje v sodelovanju s kulturno skupnostjo prirejalo enkrat na leto, zdaj je že tradicionalno razdeljeno v dva ciklusa, spomadan-skega in jesenskega. Prihodnji ponedeljek se začenja letošnji spomladanski del Filmskega gledališča, ki bo gostovalo v štirih dvoranah Kinopodjetja Kranj: v ki- nu Center prvič 15. marca in pouej v četrtek ob 18. in 20. uri, v Tržiču 12. marca in vsak ponedeljek, ob 17. in 19. uri, v kamniškem kinu Dom 14. marca in vsako sredo ob 18. din 20. uri, v Radiu na Jesenicah pa prvič 16. marca in nato vsak petek ob 17. in 19. uri. Prva predstava je namenjena mladim, druga odraslim gledalcem. Mladinski abonma stane za sedem filmov 200 dinarjev, odrasli 250 dinarjev. Žerkove grafike v Creini V avli hotela Creina v Kranju si lahko ogledate razstavo grafik Staneta Žerka, ki jo je hotel pripravil s sodelovanjem Interfilma iz Kranja in Loškega muzeja iz Škofje Loke Slikar grafik Stane Žerko je bil ro-ien leta 1949 v Kranju, sedaj živi v Škof j i Loki. Izobrazil se je za tehnični poklic. Likovno izobrazbo je pridobil pri profesorju Milanu Batisti v slikarski šoli Centra za estetsko vzgojo v Kranju v letih od 1967 do 1972. Z razstavno dejavnostjo se je začel ukvarjati leta 1967 in od takrat dalje se redno pojavlja s samostojnimi in skupinskimi razstavami v slovenskem in jugoslovanskem prostoru. V Mednarodnem prostoru je bil predstavljen dvakrat na izboru del iz zbirke Draukraft werke leta 1976 in 1982. Ob prvi samostojni razstavi leta 1973 v Kranju, torej pred dobrimi desetimi leti, je bilo zapisano, da grafična dela Staneta Žerka odlikuje izredno čista in jasna kompozicijska zasnova. Oblikovno poenostavljene grafične črte izdajajo slikarjev čut za mero, iz njihove navidezne preprostosti pa diha tenkočutno lirično razpoloženje. V desetih letih, ki so pretekla od prve samostojne razstave, se Žerkov odnos do razmerij črnih linij na svetlem polju V bistvu ni spremenil. Žerko ustvarja na področju grafike in akvarela z razlikovanjem teh dveh likovnih zvrsti, kajti akvarel mu služi v bistvu kot pomagalo pri zapisovanju vtisov iz narave. Na podlagi realističnih motivov, nato v grafiki (lesorez, monoti-pija ali kombinacija monotipija ali kombinacija obeh) poustvarja vse bistveno, kar je bilo mogoče z abstra-hiranjem izluščiti iz danega motiva. Tako pri Žerku opažamo, da nikoli definitivno ne opušča predmetne, v prirodi najdene inspiracije. Vso raznolikost imaginacije lahko ilustrirano npr, s preoblikovanjem motiva kazolca, ki vsebuje različne možnosti likovne transpozicije. kar prav gotovo ni slučajen pojav v Zerkovem likovnem ustvarjanju. Res je, da je slikar svoj kozolec ali tudi nekatere druge motive pripeljal do tistega roba, ko lahko govorimo, da mu je snov prevzeta iz narave zgolj izgovor za racionalno-konstruktivistično tendenco oziroma vsaj za razmišljanje ob njej. Še vedno namreč obstaja globoka in trajna zveza med realnim gledanjem in abstraktnim hotenjem v Žerkovih delih. Kozolec obstaja kot kozolec, čeravno se slikar še vedno obotavlja med dvema polarnima skrajnostima, ki jih v drugi k abstrakciji nagibajoči se smeri zoži od bistva likovne misli skozi zelo prečiščeno likovno govorico in celo do »likovnega znaka«. Andrej Pavlovec V spomladanskem delu Filmskega gledališča bo torej prikazanih sedem filmov, mojstrovin svetovne kinematografije. Različni so po zvrsteh, vsebini, načinu in namenu izpovedi. Prvi bo na sporedu ameriški akcijski film New York 1997 (režiser Joh:<; Carpenter), nato madžarska drama Čas se je ustavil (Peter Gothar), p v mierni ameriški animirani film Hea-vy metal (Gerald Petterson), franc ska drama Fantom svobode (Luis Bunuel), ameriška komedija Pasji sinovi (Blake Edvvards), angleška drama Ognjene kočije (Hugh Hud-son) in jugoslovanski ljubezenski film, premierni v Kranju, Nekaj vmesnega (Srdjan Karanovič). Prav je, da pred začetkom spomladanskega dela Filmskega gledališča o tej prireditvi spregovorimo tudi z druge plati: ali so jo gledalci v teh letih sprejeli ali ne? Če bi sodili po zasedenosti dvoran, bi težko odgovorili pritrdilno. Premalo je še abonentov, zaradi česar lahko rečemo, da so kulturni animator j i v organizacijah združenega dela, kulturna skupnost, zveza kulturnih organizacij in Kinopodjetje še premalo storili za uveljavitev Filmskega gledališča v Kranju. Storiti bi bilo treba dejansko prav malo, saj obstaja knjižica z opisi in ocenami filmov, ki so na sporedu, cena za ogled je sprejemljiva, izbor filmov dober. Zakaj torej abonmajev ni več? Morda zato, ker o filmu še vedno ne razmišljamo dovolj kot o delu kulture ali ker se že dolgo ni zgodilo, da bi za dober film zmanjkalo vstopnic. Kje so potemtakem tisti »številni« zahtevni gledalci, ki se zgražajo nad ustaljenim izborom filmskega sporeda v naših kinodvo-ranah ter zahtevajo kvalitetnejše predstave? H. Jelovčan Večer samospevov v Škofji Loki — Škofjeloška glasbena šola bo jutri, v sredo, 7. marca, ob 18. uri priredila v kapeli puštalskega gradu večer samospevov. Prvič se bo škofjeloškemu občinstvu predstavila mezoso-pranistka Sabira Hajdarevič iz Kranja, na klavirju jo bo spremljal Peter Kopač. Sabira bo zapela tudi nekaj njegovih samospevov in Peter Kopač se bo tako loškemu občinstvu prvič predstavil kot skludateli M. V. J OLA86 STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 6. MARCA* V veleslalomu je pri ml. pionirkah zmagala domačinka Plajbesova (v sredini), druga je bila Avstrijka Franzl (levo), tretja pa Lupšetova (desno). Na prireditvi v dvorani Poden jim je medalje podelil predsednik X)K »Pokala Loka« Janez Šter. Foto: F. Perdan Deveti »Pokal Loke '84« Dve zmagi naših Pri st. pionirjih je v veleslalomu zmagal Avstrijec Herb (v sredini), Jugoslovana Grašič (levo) in Kostanjevec (desno) pa sta se uvrstila na drugo in tretje mesto. Foto: F. Perdan Stari vrh — Več kot 150 tekmovalk in tekmovalcev iz osmih držav je letos nastopilo na tradicionalnem devetem mednarodnem pionirskem tekmovanju FIS za »pokal Loke«. Tekmovanje, ki ga je pod pokroviteljstvom SOZD Emona odlično organiziral domači SK Alpetour, se je začelo v petek zvečer s slovesno otvoritvijo pred zgradbo skupščine občine Škof j a loka Predsednik skupščine Matjaž Cepin in predsednik OK Janez Ster sta vsem nastopajočim zaželela prisrčno dobrodošlico in veliko športnih uspehov, tekmovanje pa je odprl predsednik častnega odbora Marko Bule. V soboto, ko je bil na programu ve-leslalomjo je organizatorjem zago-dilo vreme, saj je zjutraj na Starem vrhu močno snežilo in je zapadlo več kot deset cm novega snega, ki so ga prireditelji morali odstraniti z dobro pripravljenih prog. Kljub sneženju in dokaj slabi vidljivosti pa so mladi tekmovalci na progah prikazali veliko znanja in borbenosti. Naši mladi tekmovalci so se dobro odrezali, saj je pri mlajših pionirkah z veliko prednostjo zmagala domačinka Petra Plajbes, uspeh naših tekmovalk pa je s tretjim mestom dopolnila Lupšetova. Jugoslovan' so dosegli še eno zmago in sicer je bil pri mlajših pionirjih najhitrejši Breznik. Pri starejših pionirkah in pionirjih so zmagali avstrijski tekmovalci, od naših pa se je najbolje uvrstil Jani Grašič, ki je bil drugi. Kolajne in nagrade so organizatorji mladim tekmovalcem podelili v dvorani Poden,kjer sta za dobro voljo obiskovalcev poskrbela ansambel F + in Andrej Šifrer. Na nedeljskem slalomu pa naši tekmovalci niso imeli toliko uspeha. V vseh kategorijah so zmagali avstrijski smučarji, čast naših pa sta spet reševala najmlajša, saj se je Plajbesova uvrstila na drugo mesto, enako uvrstitev pa je dosegel tudi Breznik. Povedati je treba, da je med tekmovanjem na Starem vrhu Pihal močan veter, ki je kar precej vplival na rezultate, žrtev vetra pa je bila tudi Škerjančeva, ki se ji je po •prvem teku obetala visoka uvrstitev, v drugem pa je ob močnem sunku vetra naredila napako in odstopila. Ekipno zmago so že petič dosegli mladi smučarji iz Avstrije, naši tekmovalci pa so se uvrstili na drugo mesto pred Finci. Rezultati: Veleslalom: mL pionirke: 1. Plajbes (Jug) 1.01,68, 2. Franzl (Avst) 1.02,63, 3. Lupše 1.02,71, 5. Skerjanc 1.03,16, 7. Glavan (vse Jug) 1.03,84; ml. pionirji: 1. Breznik (Jug) 59,70, 2. Schranz 59,73, 3. Ruef (oba Avst) 1.00,25, 4. Kune 1.00,47, 6. Mar-kovič (oba Jug) 1.01,04; st. pionirke: 1. Stoeckl 58,23, 2. Kronberger (obe Avs) 59,37. 3. Napotnik 59,64, 4. Puš-nik 59,98, 5. Jesenšek (vse Jug) 1.00,18; st. pionirji: 1. Herb (Avs) 56,22, 2. Grašič 56,31, 3. Kostanjevec 56,50, 5. Miklavc (vsi Jug) 56,60; slalom: ml. pionirke: 1. Franzl (Avst) 1.13,90, 2. Plajbes 1.15,03, 3. Šehovič 1.17,40, 4. Lupše 1.17,48, 5. Glavan (vse Jug) 1.19,45; ml. pionirji: 1. Lich-tenegger (Avs) 1.12,55, 2. Breznik (Jug) 1.12,70, 3. Schranz (Avs) 1.13,10, 5. Jazbec 1.14,42, 7. Kancilija (oba Jug) 1.14,73; st. pionirke: 1. Kronberger (Avs) 1.20,28, 2. Posto-lache (Rom) 1.22,07, 3. Ogrin (Avs) 1.22,78, 4. Narobe 1.23,52, 5. Matičič (obe Jug) 1.23,62; st. pionirji: 1. Herb (Avs) 1.15,81, 2. Pirskanen (Fin) 1.16,31, 3. Felsberger (Avs) 1.16,81, 4. Borovinšek 1.17,21, 6. Kostanjevec 1.18,47, 7. Gosar (vsi Jug) 1.18,76. Franci Perdan Vaške olimpijske igre Kljub dokaj slabemu vremenu so bile proge na St. vrhu zelo dobro pripravljene, mladi tekmovalci pa so ob agresivni vožnji prikazali tudi veliko tehničnega znanja. Foto: F. Perdan V Zasipu kot v Sarajevu Zasip — Minuli konec tedna, od petka do nedelje, je bilo v krajevni skupnosti Zasip pri Bledu pravo olimpijsko razpoloženje. Olimpijski komite Zasipa — že od vsega začetka ga vodi sedanji predsednik sveta krajevne skupnosti Janez Povšin — je priredil že sedme vaške olimpijske igre, na katerih je sodelovalo 350 krajanov ali domala polovica vseh prebivalcev Zasipa. Igre so se pričele v petek zvečer s svečano otvoritvijo. Pred kulturnim domom so se zvrstile »reprezentance« posameznih zaselkov. Olimpijski ogenj je prižgal vsestranski športnik Janez Ulčar, zastavo so prinesli na prizorišče štirje najmlajši udeleženci iger — sankačica Petra Kraigher, skakalec Damjan Legat, tekač Matjaž Kraigher in smučarka Renata Peterman. V imenu vseh sodelujočih športnikov je zaprisegel Janez Fajfar, državni reprezentant v klasični kombinaciji, Marjan Burgar pa je v imenu sodnikov izjavil, da bodo spoštovali pravila. Oglasile so se tudi fanfare, zaigrali so državno himno in ko račnico, igre pa je svečano odprl predsednik skupščine krajevne skupnosti Zdenko Race. Na vseh tekmovališčih, na sankaški progi, speljani od rekreacijskega centra Jurček, na veleslalomski nad zaselkom Sebenje, na tekaški med Sebenja-mi in Dolino ter na 30-metrski skakalnici so tri dni potekali zanimivi boji za sto kolajn, ki jih je olimpijskemu komiteju Zasipa tudi tokrat brezplačno izdelal znani ljubljanski značkar Jure Peršič. Ob. vseh tekmovališčih so se zbrali številni krajani, ki so spodbujali svoje predstavnike. Med njimi je bil tudi Stanko Ulčar, kmet, ki ni okleval, ali bi dovolil tekme na travniku; izkazal se je tudi drugače, saj je postregel tekmovalcem in navijačem tudi s šilcem do- ISKRENE ČESTITKE Praktična darila za dan žena 8. marec izberite v blagovnici TINA Kranj in v ostalih naših prodajalnah v Kranju, Tržiču, Bledu, Jesenicah, Škofji Loki, Gorenji vasi in Žireh. ZA DANZENA 8. MAREC Janez Povšin, predsednik olimpijskega komiteja Zasip: »Brez pomoči krajanov prireditev ne bi uspela.« mačega, pa s kavo in pustnimi krofi. In takih, ki so tri dni živeli za olimpijsko prireditev, je bilo v Zasipu veliko. Prehodni pokal, ki so ga tokrat prvič podelili najbolj uspešnemu zaselku, so prejeli olimpijci Sebenj. Na drugo mesto so se uvrstili športniki iz Rebra in na tretje tekmovalci zaselkov Dobje in Dolina. Zmagovalci — veleslalom — mlajše cicibanke — Petra Race, mlajši cicibani — Uroš Ambrožič, cicibani — Se-bastjan Vidic, mlajše pionirke — Petra Globevnik, mlajši pionirji — Damjan Legat, pionirke — Barbi Klinar, pionirji — Janez Ulčar, mlajše mladinke — Nataša Klinar, članice — Janja Globevnik, mlajši mladinci — Jernej Šorl, člani — Janez Troha, veterani — Peter Šorl; skoki — cicibani — Sebastjan Vidic, pionirji — Damjan Legat, mladinci — Janko Janša; teki — cicibani — Grega Prešeren, mlajše pionirke — Barbara Klinar, mlajši pionirji — Roman Ambrožič, pionirji — Igor Izlakar, mlajše mladinke — Petra Kraigher, mlajši mladinci — Igor Peterman, članice — Lea Šorl, člani — Janez Fajfar, veterani — Franci Legat, starejši veterani — Ciril Lukanc; sankanje — cicibanke — Damjana Zemva, pionirji — Gaber Terseglav, mladinke — Mija Zupan, mladinci — Joža Zupan, člani Boris Žemva, veterani — Franci Legat, dvosedi — Mojca in Žare Grilc. C. Zaplotnik Mateja Svet prvakinja, Sašo Robič drugi SUGARLOAF — Naši mladi smučarji so se na letošnjem svetovnem prvenstvu v alpskih disciplinah v Ameriki odlično odrezali, saj so posegali po medaljah, ki niso bile tako pričakovane. Ti mladi alpski smučarji nadaljujejo tradicijo Bojana Križaja, Borisa Strela, Roka Petroviča in Andreje Lesko-všek, ki so na evropskih mladinskih prvenstvih osvajali prva mesta. Tokrat so se v Ameriki izkazali: Mateja Svet, ki je osvojila prvo mesto v veleslalomu, tretja je bila Veronika Šareč, ki je bila nato tretja v slalomu, v slalomu pa se je odlikoval Jeseničan Sašo Robič, ki je dobil v tej tehnični disciplini srebrno odličje. V veleslalomu se je odlikoval še drugi Jeseničan Robert Žan, ki je zasedel solidno deveto mesto. Tako se naša majhna odprava z letošnjega svetovnega prvenstva v Ameriki vrača danes domov z eno zlato, eno srebrno in dvema bronastima kolajnama. To je uspeh, hkrtfis veznost za naprej. Mlade tekia" in tekmovalci naj bi kmalu šli p pinajah naših najboljših član;: nov. Vsem štirim naše iskrene za tako uspele nastope. Vrstni red — slalom mladink Maierhofer (Avstrija), 2. Mr-(Italija), 3. Šareč (Jugoslavija K# lom — 1. Svet (Jugoslavija*. I (ZDA), 3. Šareč (Jugoslavija); mladinci — slalom — l Jto ska), 2. Robič (Jugoslavija), 1< (Norveška), veleslalom _ : v 2 Maver (oba Avstrija). 3. t* (Italija), 9. Zan (Jugoslavija); pokal narodov — mladinci -strija, 2. Francija, 3. Italija. I ska, 5. Jugoslavija, mladinke -strija, 2. Francija, 3. Jugoslavi^ ne — Avstrija 6, Francija 4 ja 4, Japonska 1, Italija 3, ZDA glija 1, Švica 2, Norveška 2 Jeseničani tokrat zmagali JESENICE — Na ledeni ploskvi na Jesenicah je bil že tretji derbi letošnje končnice za članski državni naslov. Po dveh uspehih Ljubljančanov, ko so na Jesenicah in v Ljubljani premagali »že-lezarje«, je v tretjem derbiju slavilo moštvo trenerja Jeseničanov, Borisa Svetlina. Tokrat so Jeseničani že v prvi tretjini nadigrali Olimpijo in v tem prvem delu dosegli dva odločilna gola. Strelca sta bila M. Horvat in Klemene. Jeseničani so s to zmago znižali rezultat na 2:1 in v sredo imajo v Ljubljani še eno možnost, da premagajo ljubljanske zmajeke«. Ce Jeseničani » t dobijo bo potrebna še ena teto dala odgovor, kdo bo leto< državni prvak. V letoš^fg* za ta naslov potrebne tri slučaju zmage Jeseničana*«* Ljubljani je prednost na str-aa* jev, saj bi to, peto tekmo macem ledu. * e Izid srečanja — J«»«~.»i_ 2:0 (2:0, OK), 0:0), d^S**^ kljo, gledalcev SoVsc^tiSl bljana), Rozman, Dr^3f£j cej. Na nedeljskem teku po Poteh Kokrškega odreda se je v nedei-ganizaciji TVD Partizan Duplje zbralo skoraj dva tisoč udet^^L čini so se med seboj pomešali stari in mladi, moški in iensAce Deveti množični tek po Poteh Kokrškega odreda Uspela množična prireditev v Dupljah DUPIJE — Po dveh prestavljenih množičnih smučarskih tekih, januarja ni bilo snega, februarja pa je postošil vihar, je v nedeljo TVD Partizan Duplje le uspelo, da so spravili pod streho letošnji že deveti množični smučarski tek po Poteh Kokrškega odreda. Na startu se je zbralo skoraj dva tisoč tekačev, med katerimi so bih tudi naši znani reprezentantje in reprezentant-ke. Organizator TVD Partizan Duplje je v nedeljo odlično organiziral to množično tekaško prireditev, čeprav je moral najdaljšo smučino na 30 kilometrov nekoliko spremeniti. A vseeno je bila kljub nanošenemu snegu in na nekaterih mestih poledeneli smučini odlično pripravljena, tako da so vsi, ki so se odločili za najdaljšo progo, leto tudi pretekli. Med gosti in borci so bili tudi družbenopolitični delavci Gorenjske in republike, ki so bili navdušeni nad to udeležbo. Na sedem kilometrov dolgi smučini je bil med borci nahitrejši borec Kokrškega odreda Ivan Jošt pred Jožetom Knificem in Ivanom Štularjem Čirom. Med pionirji na tej progi je bil najhj trejši Kolman iz Kranja, ki je bil trejši od Nunarja in \r ,-. • padniki JLA in °lj^L Kopač pred Francerr^lJS Ivanom Pergovnikom r tekli sedem kilometrov je bil najhitrejši SušniVl"* Jurgole in tretji Grašič Pr piva na cilj v tem teku' r Bošter, ki je bila hitreiš* vak in Maje Kozlevčar VSi najst kilometrov je bil o— predju Kranjčan Janef *Kit je bil nekoliko hitre^š: x Lojzeta Katrašnika. \' žtmmm rui petnajst kilometrov ■ Bešter pred Kristino Bertoncelj. Veliko je bilo tistih, ki so*f renči moških in žensk xfcč daljšo, tridešetkilorrset^k-Pri moških je po pričakaj Mojstrančan in ivprxv0..\ carskem teku Dušan 'l>ur-zmagal pred lanskim .-macc**5 i Cvajnarjem, rnedt^' Maks Jelene .tretji. Pri ;-t/, gala reprezentant ka Me-k Ljubljane prod Souvanovo ko Joštovo. Na nedeljskem teku po Poteh Kokrškega odreda na tri deset kilometrov je bil Maks Jelene (Triglav) tretji, Mu nih (Unior-Olimpija) pa četrti. - Foto F. Perdan florci so v trne na magovitem -d/ _ Foto: F. Perdan nunliah tekli na sedem kilomet^ DuWan.....>-.'renkelj(2),Još:u TOREK, 6. MARCA 1984 KRONIKA Z občnega zbora Gasilske zveze občine Škof j a Loka Požarov naj bi bilo čim manj 7. STRAN GLAS ŠKOFJA LOKA - Člani gasilskih organizacij iz škofjeloške občine so se sestali v soboto, 3. marca letos, na rednem občnem zboru Občinske gasilske zveze. Srečanja, na katerem so.osrednjo pozornost posvetili pregledu dela gasilcev v preteklih štirih letih in dogovoru za uresničevanje bodočih nalog, so se udeležili tudi prestavniki Gasilske zveze Slovenije in Gasilskih *vez gorenjskih občin. Gasilska zveza občine Škofja Loka združuje 22 teritorialnih in pet industrijskih gasilskih društev, ki imajo E>rek 2400 članov, od tega okrog 360 ^ensk in 630 mladih. V operativno delo Je vključenih približno 44 odstotkov Yseh rednih članov; za ukrepanje na te-^je dostopnih krajih imajo 38 gasilskih trojk. Poleg tega je v gasilskih organizacijah tudi 32 častnih in prek 440 pod-J^ornih članov. Sedanjim društvom se ^osta kmalu pridružila še dva nova; Ustanovitev gasilskih enotpripravljajo v Rudniku urana Žirovski vrh in škofjeloški krajevni skupnosti Trata. Tako ^stajajc brez gasilskih organizacij le ?e v krajevnih skupnostih Lenart-Lu-sa, Davča, Reteče, Zminec in Log. Zveza ima 17 domov in 11 orodišč. 1980. leta dalje so zgradili domove Dobračevi, v Bukovici, Gostečah in javorjih, v Poljanah pa so dom povećali- Sedaj gradijo domove na Trati in *^udnem ter prenavljajo domova v Sel-*h in Žireh, na zidavo pa se pripra-Ijajo tudi v Sovodnju in Račevi. Poleg ^ga so zgradili 12 požarnih bazenov in pet obnovili ter uredili več odvze-^ališč za vodo. ■ Društva so opremljena z 42 vozili, r^terih starost pa povečini presega de-?^t let. Gasilci imajo skupno 37 črpalk ^večjo, pet s srednjo in 39 z manjšo ^*nogljivostjo. Razen tega po potrebi ^fcorabljajo raznovrstno opremo gasilcih enot civilne zaščite. Kot je med drugim naglasil v svojem Jročilu dosedanji predsednik OGZ kofja Loka Anton Kužnik, je vse delo 'iihovega članstva usmerjeno v en ~ :n cilj, v prizadevanje za čim manjše >vilo požarov. Ocenil je, da so uspejo opravili več nalog za preprečevale požarov oziroma za rast in širjenje ^žarnovarnostne kulture med prebivalstvom. Ob pohvali prizadevnega j ^ostovoljnega dela pri izgradnji ob-^Jktov, dobrega kadrovanja tudi pri Anicah in zglednega sodelovanja s ^ipadniki civilne zaščite je naštel ne-^.tere slabosti, ki jih bo treba v pridnosti odpraviti. Ugotovil je, da so .°slej nekoliko zanemarjali strokovno ^braževanje članov predvsem o novo-*h v gasilstvu, da je delo s podmlad-- *n po šolah še vse preveč kampanj-Q, pa da so se delovne organizacije v Industrijskem območju vse prepočasi ^Mivale ukrepov za zagotavljanje po- £rie varnosti, ti^, Predsednikovo poročilo je dopolnil J^Jedanji .poveljnik Franc Poljanšek z *\j katerimi podatki o operativnem de-Uj. Kot je med drugim povedal, je bilo H*5^ 1981 v občini 31 požarov, naslednje ^ ^ le 14, lani pa 25. V lanskoletnih ak-**h gašenja so 403 gasilci opravili kar ^ *2 ur. Na občinskih tekmovanjih je v *V**ulem obdobju-nastopilo 152 enot s J*k 1400 gasilci, 28 enot je sodelovalo V J republiških tekmovanjih, največji ^eh pa so dosegli člani GD Poljane z *Vji>Vestom na mednarodnem tekmova-V^ v Avstriji. Pohvalil je, da se tekmo-^i}*Vj udeležuje tudi vse več desetin ga-^^kega podmladka. Ob ugodni oceni ^ii^žne aktivnosti članstva izven ga-J^^ke organizacije pa je podčrtal po-v^*T° po "enehnem strokovnem izo-*\^£evanju gasilcev, saj so nevarnosti . ^^rov zaradi širjenja industrije vse L >Je. tjjflj^o je potrdil tudi eden od razpra-■ lLlcev' Predstavnik GZS Miha Molan w branja, ki je poleg ostalega pouda- Gorenjska nočna Tonika ZASPAL SE PRED DOMOM Nič kaj vesel ni bil oni večer R. Z. Kranja, ko so ga miličniki zbudili globokega sna v Šorlijevi uho v branju. Bil je malce nepreviden pri j^ašenju žeje in se je preveč nalil. 5ter ga noge niso več držale, ga ni k*>av nič motilo, da je legel kar v j neg in zaspal. Očitno pa je to moti-*5> nekatere stanovalce in so obvezali miličnike. Le-ti so se morali Ukvarjati z njim do iztreznitve. Ker fU imel pri sebi nobenih dokumen-^>v, se je spomnil, kdo je, šele, ko se ^ streznil. ^SPELO MU JE x J. B. pa je v bifeju na Ravnah v v^Žiški občini skušal drugače opozo-^ti nase, da ne bi, ko bi lokal zaprli, ^Ijćajno pozabili nanj. Začel je izzi-* *Ui in razbijati. Ker mu sprva po-^Hje zaradi miroljubnih gostov m VlO najbolje od rok, se je lotil stekla L vratih, potem pa je J. M. in nata-r^rju še preklinjal sorodnike, lo pa -1^ zaleglo, da so ga prišli iskat in da ^ prenočil v prostoru za tovrstne KlZgubljence«. Tako način kot pre-*<^čitev si bo najbrž zapomnil. Anton Zupane (prvi z leve) je za dolgoletno delo prejel republiško gasilsko odlikovanje I. stopnje — Foto: $. Saje ril. »Leta 1982 je 1831 požarov v Sloveniji povzročilo za 310 milijonov dinarjev škode. Lani se je kljub zmanjšanju na 1620 požarov škoda vseeno povečala na 400 milijonov dinarjev. Še, slabše je bilo na Gorenjskem, kjer je število požarov od 150 v letu 1982 naraslo na 157 lani. Od skupne lanskoletne škode, ki so jo ocenili na 45 milijonov dinarjev, jo je pred deset milijonov nastalo v škofjeloški občini. Zato bo treba storiti še marsikaj tako pri usposabljanju kot tehničnem opremljanju tudi v vaši gasilski zvezi.« Na občnem zboru so zatem potrdili spremembe statuta OGZ Škofja Loka ter sprejeli program dela in finančni plan za letošnje leto. Novi predsednik je postal Rudi Zadnik iz GD Stara Loka, novi poveljnik pa Anton Kužnik iz GD Jelovica. Med drugim so tudi podelili po šest republiških gasilskih odlikovanj in plamenic, trinajst občinskih odlikovanj in pet plaket za razvoj gasilstva, dve priznanji pionirjem iz Poljan za udeležbo na tekmovanju v počastitev gasilskega kongresa in več priznanj zveze delovnim ter družbenim organizacijam. S. Saje Zima v gorah je mačeha za vse obiskovalce Plazovi so največji sovražnik Jesenice — Domači in tuji lavino-logi — strokovnjaki za plazove — že dolgo resno opozarjajo na veliko nevarnost plazov, ki so posebej številni v zimah, bogatih s snegom. Na svoji poti z gorskih vrhov in grebenov plazovi neusmiljeno ogrožajo vse pod seboj. Pred njimi niso varni niti gozdovi, osamljena naselja, vasi in mesta pod gorami,niti ljudje, ki si utirajo gazi v globoko zasneženi planinski svet. Kakor drugod po svetu so plazovi povzročili veliko nesreč tudi pri nas. V zimah od sredine prejšnjega stoletja do danes so terjali že več kot tristo življenj. Še so živi spomini na tragedijo 1852. leta pod rateškimi Poncami, prav tako pa na nesrečo na Stolu 1912. leta, ki je bila povod za ustanovitev naše gorske reševalne službe. Od številnih poznejših nesreč omenimo samo nekatere težje! Plaz s Storžiča je 28. marca 1937. leta pokopal v snežni grob devet mladih tržiških smučarjev. Leta 1968 je pretresljivo odjeknila nesreča na Slemenu pod Mojstrovko, ko so izgubili življenje štirje mladi smučarji. Komaj dve leti zatem so nesrečno končali svoj vzpon štrije alpinisti v stenah Travnika in Mojstrovke, oktobra 1971 pa je varljivi sneg v Kačjem jeziku pod Prisojni-kom uničil življenji dveh plezalk. Nesreče naših smučarjev in alpinistov so se pozimi dogajale tudi v tujih gorah. Za uspešno preprečevanje kakršnihkoli nesreč v gorah pozimi moramo vedno najprej upoštevati dejstvo, da se »bela opojnost« lahko kaj hitro spremeni v »belo smrt«. Plazovi so nevarni za izkušene gornike, še bolj pa za neizkušene, slabo opremljene in neprevidne planince. Nepopravljivo kaznujejo vsako nepremišljeno početje v zasneženih in viharnih gorah, uničijo vsakogar, ki se jim predrzno postavlja-po robu. Ni dovolj, če upoštevamo le znane zakonitosti o proženju plazov. Ker objektivna nevarnost pred njimi obstaja od prvih jesenskih padavin v gorah pa do zgodnjega poletja, je najboljše orožje proti plazovom kar najboljše znanje o njih in zlasti povečana previdnost. Nikoli pa ne prekršimo starega pravila, da se najmanj tri dni po večjih snežnih padavinah ne kaže lotevati daljših tur v neznani gorski svet! Eno takih pravil je tudi to, da na začetku kakršnekoli planinske poti — zlasti zimskega vzpona — posameznik dobro pretehta vse ukrepe za srečen konec ture. Nikdar in nikjer ne sme podcenjevati velikih nevarnosti zime; potuhnjene megle, viharni snežni metež, leden mraz in kratek dnevni čas zahtevajo od vsakogar popolno izurjenost, temeljito telesno pripravljenost in ustrezno opremljenost. Samo srčnost in pogum v zasneženih gorah ne pomenita veliko, če ju ne spremljata razumnost in previdnost. Mladi planinci in plezalci hočejo v najkrajStem času dohiteti in prekašati svoje vzornike ter učitelje. Hočejo se dokazovati v težavah in nevarnostih. Pri tem ne upoštevajo dejstva, da naglica ni nikoli dobra, še manj pa, da je precenjevanje znanja in sposobnosti najbolj nevarno. Pravočasen umik pred nevarnostjo v dolino nikakor ni poraz, temveč je velika zmaga nad sabo in lastnimi slabostmi. Naši gorski reševalci nenehno opozarjajo, da je mnogo bolje in ceneje nesreče preprečevati, kot pa reševati ponesrečene gornike iz objema smrti ali celo nositi žrtve v dolino. Številne nesreče v gorah, tudi pozimi, nas prepričujejo, da velja prisluhniti njihovim dobronamernim nasvetom. Uroš NESREČE NESRAMNI PEŠCI S. L. z Jesenic je očitno eden tistih, ki menijo, da so pešci na naših cestah zelo nesramni in bi jim bilo treba zato od časa do časa malo podkuriti. Oni dan so se po končanem delu pred glavnim vhodom v Železarno Jesenice tako gnetli, da z avtomobilom KR 616-70 nikakor ni mogel skozi gnečo. Zato je trikrat z avtomobilom hitro zapeljal proti njim in si izsilil pot. Uspelo pa mu je tudi, da so si ga zapomnili in bo zdaj lahko celotno zgodbo tudi izpovedal. NEVARNO DOLIVANJE Kako nevarno je lahko dolivanje, si bosta najbrž zapomnila natakarica v gostilni Batišt na Bohinjski Beli in Z. R. z Bohinjske Bele. Z. R. je namreč nedavno tega že precej globoko pogledal v kozarec in se »jezil« na goste, ki niso odobravali njegovega razpoloženja. Gosta I. S. z Bohinjske Bele je zato celo »mahnil«. Še najmanj je, kot kaže, početje Z. R. motilo natakarico, ki mu je dolivala čez mero. Očitno pa se s tem niso strinjali tudi predstavniki reda, saj bosta oba morala na presojo in ugotavljanje, kako nevarno je dolivanje in razgrajanje. SPREGLEDAL GA JE Cerklje — Franc Mihelčič (1964) iz Imenj (občina Domžale) je v četrtek, 1. marca, ob 16.45 peljal od spodnje postaje žičnice Krvavec proti Spodnjemu Brniku. V Cerkljah je nameraval na bencinsko črpalko. Ko je zavijal levo, je spregledal voznika kolesa z motorjem Alojza Kališnika (1956) iz Spodnjega Brnika, ki pripeljal naproti. Kališnika je vrglo na pokrov prtljažnika in vetrobransko steklo, nakar je padel na tla in obležal lažje ranjen. Materialna škoda je ocenjena na okrog 55.000 dinarjev. A. Ž. Nesreča pri premikanju vagonov Podnart — f)elovna nezgoda se je zgodila v soboto, 3. marca, ob 5.50 pri premikanju vagonov na železniški postaji Podnart. Vlakovodja Brane Novak je vozil vzvratno po prvem tiru in se približeval razkladalno-na-kladalni rampi. Ko je vagon pripeljal vzporedno z rampo, je Savo Dje-klič (1940) iz Ljubljane stopil na stopnico vagona, ker je mislil, da je vagon že mimo rampe. Takrat pa je zadel v rob rampe in izgubil ravnotežje; med vagon in rampo mu je potegnilo obe nogi. Ranjenega so odpeljali v jeseniško bolnišnico. A. Ž. Organizacija množičnih prireditev v zimskih razmerah Vztrajanje ni vselej dobro »Gore družijo, izzivajo, pomirjajo in vzburjajo. Vedno znova se zatekamo vanje in verujemo vanje. Množičnost v planinstvu je postalo že pravilo, zlasti v Sloveniji,« je med drugim naglasil predsednik slovenskih planincev Tomaž Banovec v govoru na proslavi med letošnjim zimskim spominskim pohodom na Stol. Globoka resnica se skriva v teh njegovih besedah. A resnica je tudi drugačna; ne le, da gore izzivajo ljudi, ampak včasih zlasti ljudje izzivajo njih. Slepo sledijo drug drugemu na zasneženo goro in v množičnosti izgubljajo spoštovanje do večno veljavnih zakonov narave ter v vzburjenosti pozabljajo na lastno varnost. Kadar je tako, je na mestu njihovo verpvanje v gore; le zaupajo jim lahko, da jih bodo kljub izzivalnemu početju tudi tokrat milostno izpustile iz svojega objema in se bo njihov »podvig« končal brez nezgod. Brez večjih nezgod se je končal tudi letošnji zimski pohod na Stol. A tokrat je bila srečna vrnitev planincev v dolino veliko bolj odvisna od milosti gore kot kdajkoli prej! Pred prireditvijo je goro prekrila debela odeja novega snega, ki je na gosto naletaval tudi med pohodom, posebno v soboto. Ta dan je organizatorjem še uspelo speljati pohod od Valvasorjevega doma po pla- ' ninah pod Stolom in nazaj, vendar le ob skrajnem naporu jeseniških gorskih reševalcev, ki so najprej utrli pot nekoliko višje in zatem še nižje v južnem pobočju gore. Vsemu navkljub — tudi stalni nevarnosti plazov — je doseglo svoj cilj prek 2100 pohodnikov. Prav zaradi nevarnosti plazov so organizatorji sklenili končati nedeljski pohod pri Valvasorjevem domu. Da so se povsem pravilno odločili, je potrdil okrog polsedme ure zjutraj približno 200 metrov širok plaz na pobočju med domom in Zabreško planino. Kot smo izvedeli šele pred odhodom v dolino, je postal podoben plaz že okrog tretje ure zjutraj skoraj usoden za tri ljudi. Skupino, v kateri so bili izkušen gorski reševalec iz Radovljice, dva lovca in trije planinci, je plaz presenetil na poti proti lovski koči, kamor so nesli kontrolne kupone za pohod-nike. Na srečo je rob plazu zajel le tri iz skupine; dva sta po nekaj metrih drsenja vstala nepoškodovana, skoraj povsem zasutega reševalca pa so hitro izkopali iz neprijetnega objema zbite snežne gmote. Reševalec, ki je s svojim pravilnim in naglim ukrepanjem Ob zaznavi plazu verjetno obvaroval skupino pred hujšimi posledicami, je pozneje doživel močan psihični pretres in so mu morali preskočiti na pomoč njegovi tovariši. Ti dogodki so ostali neznani večini pohodnikov. Nekateri izmed njih so ob očitno neugodnih snežnih razmerah vseeno izjavljali, da bi šli na vrh ali vsaj po planinah pod Stolom, če bi to dovolili. In celo v vrstah organizatorjev si niso bili edini, ali je bilo nujno končati pohod pri domu. Znani slovenski alpinist in reševalec Tone Sazonov je o tem nedvoumno dejal: »Narava in gora imata svoje zakonitosti, ki jih je treba spoštovati. Na množičnih pohodih, posebno pozimi, se je treba ravnati po najslabše pripravljenem in opremljenem planincu, sicer izzivamo nesrečo in tvegamo svoje življenje.« Zato se sprašujemo, koliko je manjkalo do nesreče šestih ljudi v nedeljo, pa kaj bi bilo, če bi seeden od plazov sprožil že med sobotnim pohodom. Trdimo tudi, da vztrajnost ni vselej dobra; organizatorji množičnih zimskih prireditev bi morali ob preudarni presoji razmer po potrebi prireditev ali preložiti ali celo odpovedati, kar v nobenem primeru ne bi zmanjševalo ugleda niti njim niti prireditvam. Tisto nedeljo je bilo namreč poleg pohoda na Stol na Gorenjskem še več drugih družbenopolitičnih in športnih manifestacij, ki bi jih kazalo odložiti vsaj zaradi prijetnejšega doživetja v lepših vremenskih razmerah za množico udeležencev, če ne zaradi še česa pomembnejšega. Stoj a n Saje V. Obsodili tihotapca hašiša Pred senatom občinskega sodišča na Jesenicah sta se zaradi tihotapljenja 45 kilogramov hašiša zagovarjala zahodnonemška državljana — Dve leti in pol zapora za tihotapstvo Jesenice — Pred senatom občin-. skega sodišča na Jesenicah sta se zarati tihotapljenja hašiša zagovarjala voznik nemškega kombija Her-mann Zenka ter njegov sopotnik Paul S. Voznika Hermanna Zenka so po razpravi obsodili na dve leti in pol zapora, v kazen pa mu štejejo tudi čas, ki ga je prebil v priporu. Sopotnika Paula S. so oprostili. Lani decembra sta se obtožena pripeljala na mejni prehod Podkoren v bivalnem kombiju. Ko je carinik opazil v potnem listu precej žigov, predvsem carinskih služb iz azijskih držav, je postal zelo pozoren in se je odločil, da kombi temeljito pregledajo. Službeni pes je takoj zavohal mamilo, ki je bilo skrito v steni kombija. Prečiščeni hašiš je bil zavit v 98 ploščicah, težak pa kar 45 kilogramov oziroma vreden pet milijonov dinarjev. Zahodnonemškemu državljanu Hermannu Zenku so takoj odvzeli potni list, prav tako tudi sopotniku. Zaletel se je v drog Kobla — Pri spodnji postaji dvose-dežne žičnice na smučišču Kobla pri Bojinjski Bistrici se je v nedeljo, 4. marca, ob 17.10 hudo poškodoval italijanski državljan Mauro Renzoni (1962) iz Trsta. Zaletel se je namreč v drog lesene ograje in obležal nezavesten. Na Neurokirurški kliniki v Ljubljani so ugotovili, da si je zlomil lobanjo. a. Ž. Zlomila se je kritina Kranj — Nikolaj Eržen (1935) iz Kranja je v temeljni organizaciji Vrtnarija delovne organizacije KŽK 13. februarja dopoldne nameraval popraviti streho, ki jo je poškodoval veter. Ko je Eržen zlezel na streho, se je pod njim vdrla lesonitna kritina in je padel šest metrov globoko na betonska tla. Bil je huje poškodovan in so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. ^ g Niso verjeli njunemu zagovoru, da jima je mamilo moral nekdo podtakniti, za kar bi imel več kot obilo priložnosti, saj sta se dolgo zadrževala v Nepalu, na Tajskem in v Katman-duju. Tudi med preiskavo na sodišču sta zavračala obtožbe, da sta tihotapila, in sta trdila, da je mamilo nekdo podtaknil. Tudi tedaj, ko so pri preiskavi v stenah kombija odkrili posebej nameščene cevi, niso verjeli vozniku, da jih je pač namestil samo zato, da bi kdaj kasneje tihotapil vžigalnike. Paul S. je v zagovoru dejal, da še nikdar v življenju ni videl mamila in da ni imel nobenega namena tihotapiti, saj je kot delavec v Saudski Arabiji izredno dobro zaslužil — do deset tisoč zahodnonemških mark. Voznika Zenka pa je spoznal v Aziji, kamor si je lahko privoščil potovanje. Sodišče zagovoru voznika ni verjelo in ga je obsodilo na dve in pol leti zapora, ter mu odvzelo 45 kilogramov hašiša, sopotnika Paula S. pa so oprostili. D. Sedej Popustila je ročna zavora Cerklje — Huda nezgoda pri delu se je pripetila v soboto, 3. marca, ob 15. uri v Alpetouro-vem mehaničnem servisu motornih vozil in mehanizacije v Cerkljah. Jože Sodnik je po klancu navzdol peljal viličarja in ga ustavil pred skupino delavcev, ki so štiri metre pred njim zlagali plošče. Aktiviral je ročno zavoro in podstavil pod desno kolo manjšo leseno lato. Motor je pustil v pogonu in odšel. Zaradi naklona in lastne teže pa je popustila ročna zavora. Viličar je tako sam zapeljal naprej in z desno viHco zadel delavca Matevža Koritnika (1953) iz Cerkelj. Vilica je Koritniku skoraj odrezala levo nogo pod kolenom. Odpeljali so ga v Klinični center. A. Ž. GLAS 8. STRAN ČESTITAMO ZA OSMI MAREC TOREK, 6. MARCA 19S4 ^ r CVETLIČARNA Flora Škofja Loka, tel.: 61-000 Vam nudi in se priporoča Pavla Šubic, Cvetličarna FLORA, Titov trg 14 dnevno sveže rezano cvetje sobne lončnice žalne vence in šopke sveže in suhe ikebane poročne šopke balkonske lončnice gnojila in zaščitna sredstva aranžiranje VSEM ŽENAM OB NJIHOVEM PRAZNIKU ISKRENO ČESTITAMO Priporočamo naše trgovske in gostinske storitve Trgovska in gostinska delovna organizacija INTEGRAL GOLFTURIST, o. o., Ljubljana TOZD PARK HOTEL BLED Cesta svobode 15 telefon: (064) 77-284 Vse žene in dekleta vabimo, da obiščejo nočno restavracijo TA VERNA, in jim čestitamo za njihov praznik. S vezenine bled Vsem ženam iskrene čestitke Jf^av. za njihov praznik Mlg-marec MOŠKE IN ŽENSKE JOPICE IN PULOVERJE vam nudi KRANJ v prodajalni PLETENINE v Jenkovi ulici (poleg MM) ^_______A......j po TOVARNIŠKO ZNIŽANIH CENAH! Ne zamudite ugodne priložnosti! KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE KRANJ Ob dnevu žena vam nudimo bogato izbiro najrazličnejših daril in darilnih aranžmajev. Obiščite nas in izberite darilo v eni od naših cvetličarn: Zlato polje Rožmarin Planina Stražišče Vsem ženam želimo prijetno praznovanje. 8. marec DAN ŽENA ISKRENE ČESTITKE CVETLIČARNA ANI KOS 0 (kiosk na kranjskem pokopališču) Ob 8. marcu, dnevu žena, vam nudimo lepo Izbiro rezanega cvetja. S konkurenčnimi cenam/ se priporočamo za obisk1 Vsem ženam želimo prijetno praznovat nje i bombažna predilnica in tkalnica tri EXPRES KEMIČNA ČISTILNICA »LILI« MARGARIT MARIJA Kranj, Cankarjeva 16 tel.:24-583 Čestita cenjenim strankam za praznik žena — 8. marec. ^DOKUMENT, HIMAŽi$i8&nUšN*> VREDNOST — izjemno visoka obrestna mera — smotrna naložba denarja — primerno darilo Podrobne informacije dobite pri vseh ene* tah Ljubljanske banke, Temeljne bani«* Gorenjske. GOD SERVISNO PODJETJE KRANJ Tavčarjeva 45 Kranj Komisija za delovna razmerja in delitev sredstev za OD oglaša potrebo po SNAŽILKI Pogoji: — dokončana osnovna šola, — z delom pridobljene izkušnje. Poskusna doba je 30 dni. Rok za prijavo je 8 dni po objavi na naslov Servisno podjetje Kranj, Komisiji za DR in delitev sredstev za OD. Kandidati oziroma kandidatke bodo obveščeni v 15 dneh po končanem razpisu. IJUUlJciiiofva uaiiKđ Temeljna banka Gorenjs^ I Vabimo vas, da obiščete naš Informati- I vno prodajni center v hotelu CREINa v Nad bogato tabiro tkanin za poletne obleke. Iblu- I ze, srajce, razne komplete in posteljnino boste prav gotovo "avdušem. j_ kva|itetne tkani-Aktualni vzorci, modne barve in uvi ne so porok za dober nakup. Vsem ženam čestitamo za njihov praznik TEKSTILINDUS KRANJ _ TOREK, 6. MARCA 1984 ČESTITAMO ZA OSMI MAREC 9. STRAN O LAS Osmomarčevski sprehod po Linhartovem trgu v Radovljici Ni mogoče reči. koliko je pravzaprav stara Radovljica. Izkopanine, ki so jih našli v Predtrgu, so iz rimske dobe in dobe preseljevanja narodov, vendar je bil kraj zagotovo poseljen že dosti prej Kot mesto je Radovljica prvič izpričana leta 1510. Takrat je imela svoje sodstvo, trgovala je z vinom in soljo ter imela pravico do mitnine še v Bohinju in na Jesenicah. Radovljica je bila torej še pred stoletji bogata. Tako so jo seveda napravili njeni prebivalci, delavni in za trgovanje sposobni ljudje. Njihovi današnji potornci v ničemer ne zaostajajo. Staro mestno jedro. Linhartov trg, so revitalizirali. Obnovili so pročelja mogočnih hiš in jim vrnili tudi nekdanjo živost. Vanje so namreč naselili storitveno obrt. trgovinice s privlačno ponudbo, kvalitetno gostinsko dejavnost, muzejske oziroma galerijske znamenitosti. Na Linhartovem trgu ima prostore kar petnajst radovljiških obrtnikov. Nekatere med njimi, ki čestitajo vsem ženskam za 8. marec, posebej predstavljamo v prazničnem sprehodu po Linhartovem trgu. Svetujemo vam namreč, da za 8. marec svojo prijateljico ali zakonsko družico popeljete v Radovljico na zanimiv potep po Linhartovem trgu. Skupaj si oglejta sadove revitalizacije, če vaju zanima, stopita še v &včevo hišo. se ustavita v enem od gostinskih lokalov, v cvetličarni ali obrtni delavnici. No. da ne bomo govorili preveč na pamet, pojdimo h konkretnim nasvetom. Najprej nekaj za mlade, zaljubljene srednješolce in študente, ki imajo malo denarja, pa bi kljub temu za 8. marec radi razveselili svojo najdražjo s skromno pozornostjo. —**^|l'"M*' Upočasnita korak, ko prideta na Linhartov trg. Dobro poglejta naokrog in videla bosta, kako veliko kulturnozgodovinsko bogastvo hrani. Spotoma pokukajta v prikupne izložbe, morda bosta vendarle našla kaj primernega za plitek fantovski žep. Če ne. naj bo za darilo vsaj vrtnica ali nagelj ali kateri drug od njenih priljubljenih cvetov, ki jih prodaja v svoji cvetličarni Gabrijel Kos. Če žep zmore, si privoščita še okusno pizzo s hladnim pivom v 400 let starem Linhartovem hramu, ki ga vodi Marko Pristavec. Videli boste, popoldne bo kar prehitro minilo in dekle vam bo hvaležna zanj. Zdaj pa še nasvet za nekoliko starejše pare. zakonske ali ne, ki z denarjem niso tako zelo na psu kot šolarji in si lahko privoščijo malce bolj razkošen sprehod po Linhartovem trgu. Za začetek bi se morda ustavili kar v Čebelici, ob klepetu poku-sili krostino. popili okusno kavo ali medico, da boste lažje zdržali obisk v številnih obrtnih lokalih. Morda bi vaša prijateljica ali žena rada nove okvire za očala? Zakaj jih ji ne bi poklonili za 8. marec? Optik Jaka Cvirn ima bogato izbiro okvirov, pa še hitro in dobro opravi delo. Ko smo že ravno pri okvirih, bo morda koristen tudi obisk v lokalu Vladimira Križnarja. ki uokvirja slike in gobeline. Tudi slika, grafika ali fotografija z izbranim okvirom je izredno lepo. resda nekoliko dražje darilo za praznik žensk. Sprehod po Linhartovem trgu lahko spotoma izkoristite tudi za nekatere drobne opravke. Pokvarjeno ročno, namizno ali stensko uro lahko oddaste v popravilo urarju Kazimiru Madeljnu, ki vam jo bo hitro in dobro popravil. Če imate svežo kožo divjačine, jo bo ustrojil Slavko Mali, pri katerem lahko dobite tudi irhovino. Sicer pa se za podrobnejše podatke o obrtni ponudbi na Linhartovem trgu lahko obrnete na delavce obrtnega združenja Radovljica, ki vam bodo svetovali. Na trgu vsekakor ne smete spregledati zlatarske delavnice Stanislava Meglica. Rad bo popravil strgano verižico, še raje pa vas bo imela žena ali prijateljica, če boste pri njem izbrali zanjo prstan, uhane ali kateri drugi kos zlatega nakita. Seveda ob prazniku ne gre tudi brez cvetja. V cvetličarni Gabrijela Kosa kupite za svojo spremljevalko šopek svežega cvetja ali lončnico, ki jo bo še dolgo spominjala na ta prijeten dan. Zaključite ga z večerjo v gostilni Lectar. kjer vam bodo prijazno postregli z izbranimi jedrni. Zaposleni v zasebni In družbeni obrti na Linhartovem trgu čestitajo vsem ženskam za njihov praznik, 8. marec! _-------- Okrepčevalnica ČEBELICA WVT Linhartov trg 16 V prijetnem lokalu boste sigurno lepo po-sfezeni. Naj vam naštejemo nekaj naših speciaJitet: kava čebelica, prune čebelica, šabesa čebelica in medica čebelica, za pri-Sgjgk pa krostino ali toast. Gostilna GOSTILNA RADOVLJICA 1822 W5> leCTAR Marko Mivšek Linhartov trg 2 Letnica nad vrati 1822 predstavlja začetek obratovanja gostilne, ki slovi po pestri in kvalitetni ponudbi ter trudu zaposlenih za čim boljše počutje gostov. URARSTVO Mandelj Kazimir Linhartov trg 6 Popravljamo vse vrste ur LINHARTOV HRAM Pristavec Marko Linhartov trg 26 Če bi se radi okrepčali v 400 let starem ambientu, se oglasite v našem hramu. Poleg vseh vrst pijače vam nudimo tudi toast in pizzo! OPTIK M Cvern Jaka Linhartov trg 12 Poleg popravila očal vam nudimo veliko izbiro okvirjev in stekel. Izdelujemo očala na recept ali brez njega. Vse usluge vam izvršimo hitro in kvalitetno. ZLATARSTVO Meglic Stanislav Linhartov trg 5 Izdelujemo in popravljamo vse^^fete zlatega nakita. Stalno imamo na zSogi izdelke iz zlata po najnovejši moj U0KVIRJANJE SLIK IN GOBELINOV \Z\ad\m\r Križnar Linhartov trg 23 V lokalu imamo veliko izbiro okvirjev. Vse slike, gobeline itd., vam uokvirimo hitro in kvalitetno! STROJARSTVO Mali Slavko Linhartov trg 25 Strojimo vse vrste kož divjačine. Stalno imamo na zalogi irhovino. Oglasite se! CVETLIČARNA Kos Gabrijel Linhartov trg 17 Nudimo vam vedno sveže rezano cvetje ter cvetje v lončkih. Obrtno združenje Radovljica, Linhartov trg 27 združuje 554 obrtnikov radovljiške občine, ki imajo zaposlenih 550 delavcev. Od tega je 72 gostincev in 85 avtoprevoznikov. ostali pa se ukvarjajo s proizvodnjo in storitveno obrtjo. Združenje pospešuje obrtne, gostinske, avtoprevozniške in druge gospodarske dejavnosti, posreduje informacije, ki zanimajo obrtnike,in se zavzema za družbeno ovrednotenje samostojnega dela. Obrtno grafično podjetje KNJIGOVEZNICA Radovljica SE PRIPOROČA S SVOJIMI STORITVAMI O LAS 10. STRAN ČESTITAMO ZA OSMI MAREC TOREK, 6. MARCA 19* PRAKTIČNA DARILA ZA 8. MAREC DAN ŽENA vam v veleblagovnici GLOBUS Kranj, v Supermarketu UNION Jesenice, v BLAGOVNICI Škofja Loka nudi Ob nakupu vam bodo prodajalci radi svetovali in vam po želji darilo tudi aranžira-li. Izkoristite možnost obdaritve z darilnimi boni, ki jih lahko kupite v vseh prodajalnah MERKUR v LJUBLJANI, KRANJU, NAKLEM, ŠKOFJI LOKI, GORENJI VASI, RADOVLJICI, LESCAH, na BLEDU in JESENICAH [3 MERKUR ¥ p* 3C 3C ***** n DARILA ZA DAN ŽENA veleblagovnica globus Kranj — kozmetika, ure — usnjena galanterija — izdelki iz zlata in srebra — perilo Lično aranžiranje za plačilo in prodaja daril na darilne bone /skrene čestitke za dan žena — 8. marec Kokra Globus Kranj IUUU J VELEBLAGOVNICA KRANJ t KRANJ ČESTITA VSEM ŽENAM ZA PRAZNIK - 8. MAREC Kupujte PRAKTIČNA DARILA za dan žena v vseh naših prodajalnah v Kranju, Škofji Loki, Kamniku in na Jesenicah. Svetujemo vam pri nabavi daril. (STILNA ALES " tel. 40-138 Vsem delovnim ženam iskreno čestitam za njihov praznik. Vabimo vas na naše domače dobrote. DARIL' DARIL, ARANŽ\RAH\H PO VAŠI ŽELJI ki jih boste poklonili ob dnevu žena, 8. marcu. DARILA izb\ra\\e na oddelku kozmetike in ženskega perila. Za dan žena 8. marec.kolektiv NAME Škoi\a Loka čestita vsem delovnim ženam VELEBLAGOVNICA m Kemična čistilnica in pralnica * Prodam PRAŠIČA za zakel. Jama 8, * Prodam 8 tednov stare PUJSKE. Zg. Junica 10, Kamna gorica, tel. 74-804 dopoldan » 2264 ^ Prodam eno leto in pol staro TELIJO za nadaljnjo rejo ali za zakol. Tele-[ ^»83-143 2 2 65 delom in materialom prodam ^TRUŽNI AVTOMAT tornos, premera z navojno glavo in »šlic« apara-JP* Alojz Čemazar, Češnjica 7, Želez-I <*ki 2266 MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE, OSMRTNICE Zahvala 11. STRAN GL ,8 EKSPRES OPTIKA KRANJ Tavčarjeva 1 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in s specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. SE PRIPOROČAMO! Čestitamo ženam za njihov praznik — 8. marec. VOZILA Prodam več PUJSKOV, težkih od 25 do 35 kg, in TRAKTOR zetor 35—45 KM s hidravličnim nakladačem pako-nela 4. Franc Berložnik, Za Žago 20, Bled 2267 Prodam lepo TELIČKO. Stara Loka 21, tel. 61-602 2290 Prodam sedem tednov stare PUJSKE in več ton KORUZE. Franc Oblak, Žirovski vrh nad Zalo 8, Gorenja vas ; 2291 Prodam več uokvirjenih GOBELINOV. Fanika Skok, Loka na Gmajni 4, Mengeš 2292 Za polovično ceno prodam trajnoža-rečo PEČ EMO 5 in ŠTEDILNIK gorenje 60 x 35. Telefon 25-233 2293 Prodam otroško OMARO in raztegljiv KAVČ. Kerec, Suška 49, Škofja Loka. tel. 60-190 2294 KUPIM Kupim STRUŽNICO ali rezkalni stroj, do 10 SM. Britof 299, Kranj 2268 Kupim nakladalno PRIKOLICO od 10 do 15 kubično. Rupa 22/A, Kranj, tel.27-971 2269 GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ n. sol. o. Kranj TOZD Gozdarstvo Škofja Loka. n. sol. o. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1 DELA PRI GOJENJU IN VARSTVU GOZDOV (15 delavcev) Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — šola za gozdarje, — 6 mesecev delovnih izkušenj. 2 DELA PRI PRIDOBIVANJU LESA (8 delavcev) Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — šola za gozdarje, — tečaj za motorista, — 6 mesecev delovnih izkušenj. gHpo ra2merje s* sk.epa za doiocen .as in sicer od aprila do *tobra kandidati raj pismene vloge pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov Gozdno gospodarstvo Kranj, n. sol. o. TOZD Gozdarstvo Škofja Loka n. sol o Partizanska 22, Škofja Loka. TOZD Gozdarstvo Preddvor, n. sol. o. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge DELA PRI PRIDOBIVANJU LESA (6 delavcev) Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: šola za gozdarje, ~ tečaj za motorista, 6 mesecev delovnih izkušenj. Delovno razmerje se sklepa za določen čas. Kandidati naj pismene vloge pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Gozd- gospodarstvo Kranj, n. sol. o. TOZD Gozdarstvo Preddvor, n sol o Hrib 2, Preddvor. ' " TOZD Gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija Kranj, n. sol. o., Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. TESARSKO MIZARSKA DELA (1 delavec) Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: "* dokončana ustrezna poklicna šola, ~ 8 mesecev delovnih izkušenj. ***0vno razmerje se sklepa za nedoločen čas. < GRADBENA DELA W delavci) Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: dokončana osnovna šola, šola za gradbene delavce, J" 1 mesec delovnih izkušenj. Bdovno razmerje se sklepa za določen čas. fodidati naj pismene vloge pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov Gozd-**>gospodarstvo Kranj, n. sol. o., TOZD GGTM Kranj, n. sol. o. Staneta Ža-*»rja 53, Kranj. TOK Gozdarstvo Škofja Loka, n. sol. o. Odbor za delovna razmerja in vprašanja delavcev objavlja prosta dela in naloge DELA PRI GOJENJU IN VARSTVU GOZDOV (4 delavci) kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: % šola za gozdarje, 8 mesecev delovnih izkušenj. Plovno razmerje se sklepa za določen čas. Jkndidati naj pismene vloge pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov Gozd-2***podarstvo Kranj. n. sol. o., TOK gozdarstvo Škofja Loka n sol o Partizanska 22, Škofja Loka. Prodam PEUGOET 204, letnik 1967 celega ali po delih. Registriran do 31. 3. Tel.: 83-209 od 19. do 20. ure. Prodam dober MOTOR ZA R-4. Telefon 74-368 2270 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. Ogled od 16. ure dalje. Ržen, Hrastje 87, Kranj 2271 ZASTAVO 750, letnik 1969, obnovljeno, prodam. Telefon 82-994 — Jesenice 2272 Prodam AMI 8, letnik 1976. Boris Vi-dic, Partizanska 8, Bled 2273 KOMBI ZASTAVA 850 lux (7 +1 sedež), letnik 1979, prodam. Štular, tel. 064-77-437 - int. 75 2274 Prodam R-4, letnik 1974, vozen, registriran, za 5 SM. Klemenčič, Likozarje-va 27, Kranj - Planina II. 2275 Poceni prodam 4 PLATIŠČA (feltne) za golfa in vlečno kljuko. Telefon 064-22-080 - Gaber 2276 Prodam ZASTAVO 101, po delih. Telefon 60-410 dopoldan 2277 AVTO 126 p in SEDEŽNO GARNITURO ugodno prodam. Tel.: 064/62-044 Ugodno prodam 126 P, letnik 1977, registriran marca. Informacije na tel. 23-341, int. 30, popoldan. Prodam R4 letnik 1978. Registriran do februarja 1985 in JAWO 350. Ogled popoldan Cirilova 15 a,Orehek. STANOVANJA Prodam DVOINPOLSOBNO stanovanje v Kranju 66 m2, vseljivo jeseni 1985, za gotovino in kredit. Ponudbe pod »Planina«. 2295 Kupim ali najamem GARSONJERO v Kranju. Plačam v gotovini. Telefon 21-310 2138 NOVANT?*!^ S°*?° a,1>anJ'še STA-IMUVANJE. Šifra: Mirno dekle 2278 V najem vzamem SOBO v Kranju. Šifra: Reden plačnik 2279 nJnremp°g,reV,ano SOBO s kuhinJo v 74 5631 Rad0vljlce- ponudbe po tel. 2280 Večjo novo solidarnostno GARSONJERO, na Planini menjam za manjšo na Zlatem polju ali v bližini Vodovodnega stolpa. Šifra: Garsonjera 2281 POSESTI_ Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO na območju radovljiške občine. Šifra: Zdomec v 2282 ZAPOSLITVE_ ORODJARJA z odsluženo vojaščino takoj zaposlim. Ponudbe pod: Dober OD 2152 Sprejmem GOZDARSKA DELA na področju Tržiča — Radovljice. Janez Meglic, Leše 7, Tržič 2153 Službo dobi KV KUHARICA - KUHAR. Nastop službe konec marca 1983. Nedelje proste. Gostilna pri VIKTORJU, Partizanska 17, Kranj, tel. 23-484 2155 ELEKTROMEHANIK išče zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku. 2283 KUHAR, KV ali priučen, dobi zaposlitev takoj. Mesarstvo in izdelovanje klobas — MLINARIC Jože, Železniška 1, Lesce 2284 OBVESTILA_ IZVRŠUJEM napeljavo centralne kurjave in druga instalacijska dela. Naročila sprejemam po tel. 61-440 — Poljane 66, nad Škofjo Loko 2285 PRIREDITVE_ Hotel Bor v Preddvoru vabi na veselo pustovanje v torek, 6. marca 1984. Od 20. do 2. ure bo za ples igral ansambel TEN. Maske so zaželene, najboljše bodo tudi nagrajene. Vstopnina je 200 din. Rezervacije sprejemajo po telefonu 06445-080. ANSAMBEL MODRINA in plesna skupina UTRINEK, vabita v četrtek, 8. 3. 1984, ob 20.30 na PLES v RESTAVRACIJO CREINA v Kranju. Rezervacije sprejemajo v recepciji! 2286 ANSAMBEL SIBILA vabi DANES na PLES v MASKAH, ki bo v zadružnem domu PRIMSKOVO ob 17. uri, v ČETRTEK ob DNEVU ŽENA pa na PLES v hotel TRANSTURIST s pričet-kom ob 19. uri. Člani ansambla SIBILA vsem dekletom in ženam, iskreno čestitajo ob njihovem prazniku! 2287 Vsem sosedom, prijateljem in sodelavcem EXOTERMA ob pomoči pri odpravljanju posledic nesreče iskrena hvala. Anton Oštir, Zg. Resnica 96 2288 ČESTITKE Zahvaljujemo se strankam za razumevanje pri zakasneli dostavi kruha in peciva v petek, 2. marca in delno v soboto, 3. marca 1984, ki je nastala zaradi večje okvare na liniji za peko. Vodstvo TOZD Vsem struževskim ženam čestita ob prazniku,8. marcu Krajevni odbor RK Struževo. Za 50-letnico in god voščimo Petru in Micki Snedic s Sr. Bele vse najboljše in jima želimo veliko zdravja in sreče. Ana Polajnar, Petričeva in Lucija 2289 Pri objavi ZAVODA ZA LETOVANJE KRANJ, Stritarjeva 8, ki je bil objavljen 2. 3. 1984, se je pod točko 10. vrinila napaka. Pravilno se glasi »7 SERVIR-JEV« in ne serviserjev, kot je bilo objavljeno. Za nastalo napako se opravičujemo! ZAHVALA Ob nenadni, nenadomestljivi izgubi našega ata LEOPOLDA LOVŠINA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, dobrim sosedom za pomoč, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala organizaciji ZB NOV Cerklje, Avto moto društvu Cerklje, Turističnemu društvu Cerklje, Kinopodjetju Kranj, govornikoma, pevcem, Društvu upokojencev, praporščakom in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. VSI NJEGOVI Cerklje, Kranj, 6. marca 1984 Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš ata, stari ata, praded, brat in stric JQŽE ČEMAŽAR p. d. Bognarjev Od njega se bomo poslovili danes, 6. marca 1984, ob 16. uri na pokopališču Lipica. Do pogreba leži na domu. ŽALUJOČI: hčerke Slavka, Minka in Zinka z družinami in drugo sorodstvo Stara Loka, Škofja Loka, Ljubljana, Colorado Springs ZAHVALA Ob prezgodnji smrti dragega moža, očeta, deda, brata, strica ALOJZA MURNA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, nekdanjim sodelavcem, prijateljem in znancem za izraženo sočustvovanje, poklonjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni Jurjevi družini iz Sp. Bitnja in g. župniku za lep pogrebni obred. Hvala tudi pevcem iz Stražišča ŽALUJOČI NJEGOVI ZAHVAIA Ob tragični izgubi dragega moža in očeta VALENTINA BENEDIČIČA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, poklonili cvetje, izrekli sožalje in ga spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo tudi pevcem, čebelarjem, gasilcem, župniku in še predvsem vsem govornikom za njihove lepe poslovilne besede. ŽALUJOČA ŽENA, HČERKI in SIN Ljubljana, Globoko, Mošnje, 2. marca 1984 ' Ob 8. marcu Razstava ročnih del in domače obrti Precej prehladnih obolenj Žene zadružnice — članice škofjeloške kmetijske zadruge — so letos ob dnevu žena že šestič pripravile zanimivo razstavo ročnih del in izdelkov domače obrti Škofja Loka — Že šestič zapored so letos kmečke žene, članice aktivov žena zadružnic pri škofjeloški kmetijski zadrugi pripravile razstavo najrazličnejše umetne obrti in ročnih del, s katerimi se ukvarjajo v zimskih mesecih. Takrat je dela na kmetiji manj in ostane nekaj časa tudi za drobna veselja in spretnosti. Zanimiva razstava, na kateri je bilo izredno veliko lepih vezenin, pletenin, šivanih oblačil, gobelinov, manj pa klekljarskih in drugih izdelkov, nekaj pa so za razstavo prispevali tudi možje, je bila odprta od petka popoldne do nedelje zvečer. Kot je povedala izredno prizadevna predsednica aktivov žena-za-družnic.Ana Križnarjeva z Godešiča, bi bila razstava še bogatejša, če jim-ne bi ponagajalo vreme. Visok sneg je namreč onemogočil ženam iz selških in poljanskih hribov, da bi pripeljale svoje izdelke na razstavo. Pri škofjeloški kmetijski zadrugi deluje 14 aktivov žena-zadružnic. To pomeni, da imajo žene v vsaki zadružni enoti svoj aktiv. Večina aktivov je tudi zelo delavnih in ni se treba bati, da bi njihovo delo zamrlo. Letošnjo zimo so v vseh aktivih pripravili vsaj štiri predavanja in sicer dve iz zdravstvene vzgoje in dve strokovni o delu v hlevu in na polju. V večini aktivov so pripravili tudi šiviljske in pletlljske tečaje, za katere je med kmečkimi ženami zelo veliko zanimanje. Vsako leto aktivi skupno organizirajo tudi ekskurzijo, kjer si ogledajo, kako kmetujejo drugje, kako se razvija kmečki turizem pa tudi kulturne in druge zanimivosti. V aktive je vključenih več sto žena. To pomeni, da so aktivi žena -zadružnic ena najbolj množičnih organiziranih oblik dejavnosti, kar je izredno pomembno, saj je na več kot polovici kmetij, ki so proizvodno povezane z zadrugo, doma zaposlena žena, medtem ko možje delajo v tovarnah. V aktivih se žene-zadružnice izobražujejo, hkrati pa poskrbijo tudi za razvedrilo ali kakor same pravijo, gredo malo med ljudi in niso vedno le doma. L. Bogataj Čeprav so čakalnice v naših zdravstvenih domovih in obratnih ambulantah veliko bolj polne kot običajno, gre večinoma za prehlade, angine in druga bolezenska obolenja, ki jih vsako leto prinaša ta prehodni letni čas. Gripe, ki bi dobila značaj epidemije, k nam na srečo še ni, čeprav strokovnjaki napovedujejo, da se utegne epidemija gripe razmahniti šele marca. Letošnjega povzročitelja gripe, virus B, so registrirali po vsej Jugoslaviji, značilno pa je, da obolevajo predvsem šolski in predšolski otroci manj pa odrasli. Za letošnjo gripo so značilnosti: visoka temperatura, bolečine, razbolelo grlo in žrelo, dolgotrajen kašelj, mišična mrzlica in splošna oslabelost. V Sloveniji je več obolelih in prehladnih obolenj na obali, medtem ko na Gorenjskem še nismo zabeležili širšega razmaha. Zdravniki priporočajo v primerih bolezenskih znakov veliko vitaminske prehrane, sadja, zelenjave, tablete za zniževanje temperature, sirupe proti neprijetnemu kašlju ter seveda: disciplinirano v posteljo, da virusov ne prenašamo naokoli. D. S. V hotelu ni šefov V malem hotelu Vitranc v Podkorenu odlično gospodarijo, kljub temu.da imajo sobe še vedno etažne kopalnice — Denar leži na cesti in veliko več bi lahko iztržili od tranzitnega gosta Podkoren — Gostinstvo je v zadnjem času predvsem za mlade nezanimiva zaposlitev, saj po gostinskih šolah komajda napolnijo oddelke, kader, ki dela v gostinstvu, pa si išče primerno zaposlitev drugje. V gostinstvu in turizmu je treba pač veliko delati, delati vse nedelje in praznike, plačilo je slabo, stanovanj ni, izgube so pogoste ... Vendar pa v gostinstvu in v turizmu vztraja še precej delavcev, ki so začeli kot natakarji ali kuharji že pred desetletji in poklica nikoli niso menjali ali zapustili. Kljub mamljivim ponudbam, da je bolje delati v tovarniških obratih ali nasploh menjati poklic, so vztrajali v vsakršnih pogojih in okoliščinah. Med njimi je v zgornjesavski dolini tudi Marica Davidovič, ki je v go- Danes slalom, jutri veleslalom Tržič — Več kot sto tekmovalcev iz 14 držav sveta se bo danes, v torek, pomerilo na Zelenici v slalomski tekmi za evropski pokal, jutri pa še v veleslalomu. Obakrat bo prva vožnja na sporedu ob 9.30, druga pa se bo pričela ob 12.30. Razglasitev rezultatov bo jutri ob 15. uri pri restavraciji na Ljubelju. Prireditelj, Smučarski klub Tržič, je imel velike težave pri pripravi prog. Sneg, ki je padel ob koncu tedna, in snežni metež sta jim nakopala veliko dodatnega dela. Tržiškim športnim delavcem so pri tem priskočili na pomoč tudi pripadniki JLA. Zaradi obilnega snega in žametov se je organizacijski odbor, ki ga vodi Marjan Šarabon, odločil, da najprej izvede slalom, če pa bodo vremenske razmere dopuščale, še veleslalom. stinstvu že triintrideset let. Začela je s trinajstimi leti na Javorniku pri Leskovcu, delala po vseh lokalih od Rateč do Kranja in se nazadnje spet vrnila na Jesenice, tokrat v Podkoren. Petnajst let že vodi hotel Vitranc v Podkorenu, ki ga je prevzela v zelo slabem stanju in ga je tudi postavila na noge. »Hotel Vitranc nikakor ni tako lep, imeniten in reprezentančen kot nekateri kranjskogorski hoteli«, pravi Marica Davidovič, »in nujno potrebuje vsaj delno obnovo. Danes si noben gost ne želi več, da bi uporabljal etažno kopalnico, čeprav osebje skrbi za njegovo ugodje, za dobro postrežbo in odlično kuhinjo. Čas pač terja svoje; vemo, da sredstev ni v izobilju, posebej ne za obnovitvena dela in zato pač moramo gospodariti tudi v takšnih razmerah. Že pred leti smo se odločili, da povežemo zasebno turistično ponudbo v Podkorenu z našimi zmogljivostmi, kar nam je imenitno uspelo. Gostje bivajo pri zasebnikih, hranijo pa se v hotelu, medtem ko vso evidenco in vsa nujna administrativna opravila za zasebnike, ki oddajajo sobe, vodimo v hotelu. Zanje je to precejšnje olajšanje in veseli smo, da se v zadnjem času vedno več domačinov odloča, da prenavljajo svoje sobe in pridobivajo višjo kategorijo. V hotelu, kjer vsi opravljamo vsa dela, če tako nanese, kjer ni direktorja in šefa strežbe, smo se lani tudi odločili, da bomo delali na mejnem prehodu Podkoren. Tranzitnim gostom smo noč in dan prodajali hrano in pijačo in s šestimi delavci ustvarili staro milijardo dinarjev prometa, kar je veliko, obenem pa dokazuje, da gostinski dinar resnično leži na cesti in ga je treba le pobrati. Tudi sicer smo temeljna organizacija Gorenjke, ki je sklenila poslovno leto brez izgub, z ostankom dohodka.« Marica Davidovič, ki kot direktorica resnično poprime za sleherno delo v hotelu, je še tista prava turistična delavka, ki ve, kako in kaj z gostom, ki ve, kako se mora gostinski delavec obnašati, da gosta obdrži in da se vedno raje tudi vrača. Od letošnjega januarja je hotel zaseden, prihajajo stari gostje, ki cenijo gostoljubnost malega Vitranca in zaposlenih, ki dokazujejo, da se da tudi v znatno manj imenitnem hotelu odlično gospodariti. Fotografije za osebne izkaznice, potne liste, legitimacije v barvni in črno-beli tehniki dobite v 2 dneh pri Viktor URANIČU, Cerklje 163, tel.: 42-040. J Lomski ploh — Lomljani so tudi pred letošnjim pustom oživili star ljudski običaj. Od vasi do Tržiča so vlekli ploh mogočno smreko, v posmeh dekletom, ki so ostala brez poročnega prstana. Sprevod so spremljale številne maškare posebno zanimivo pa je bilo barantanje med Lomljani in delavci Zlita o ceni ploha. Na prireditvenem prostoru pred Mercatorjem so letos tržiški gostinci postregli tudi s pustnimi krofi in toplimi napitki, (ti. J.) — Foto: I. Kokalj Pustno veselje za mlado in staro — Norčavi pustni čas marsikomu spremeni resni vsakdan. Kako tudi ne, saj s sabo prinaša poleg starih šeg tudi nove preobleke, šale in veselje! Veselo je bilo minulo soboto tudi v Kranju, kjer je turistično društvo priredilo tradicionalni sprevod pustnih mask po mestu. Udeležili so se ga številni otroci in njihovi starši. (S) — Foto: S. Saje GLASOVA ANKETA Krave so manj sitne, če lahko ženske malo poklepetamo Škofja Loka — Na razstavi ročnih del in izdelkov domače obrti, ki je bila od petka do nedelje odprta v prostorih škofjeloške kmetijske zadruge na Spodnjem trgu v Škof ji loki, so kmečke žene predstavile, s čim se ukvarjajo pozimi, ko ni dela na polju in travnikih. Pokazale so, kaj jih veseli in kaj znajo narediti. Kar težko si predstavljamo, da imajo ob delu v hlevu in svinjaku ter zunaj tako spretne prste in veliko voljo za delo gobelinov, drobnih vezenin, čipk, pa pletenje in šivanje oblačil za sebe in za otroke. Posebno so na razstavi izstopale prelepe narodne vezenine na pr- , tih in zavesah, ki bodo prav goto- su*° m kril°- Menim, vo polepšale marsikatero kmečko ^f™^ v z!fkm č' hišo. Pa gobelini, čipkasti prti, J^anu pa pri ; še nismo uspeli oceniti in rešiti škode da sm?k^SSSa?S vno pričeli. Ker želimo to delo zakRuciU vn^*m*^*+ ponovno prosimo vse, ki nam se niso prijavm ;* J takoj in to pri zastopniku ali na ^^^^SSS^i čne skupnosti. Z delom želimo P^^iShvremenskih raa škoda ne bo še večja zaradi še vedno neugoanin