134. številka. Ljubljana, v četrtek 14. junija. XXVII. leto, 1894.
SLOVENSKI MUL
Izhaja viak dan sveder, izimši nedelje in praznike, Ur velja po poiti prejeman za avstro-ogerske deželo za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden Veseo 1 gld, 4U kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račnna se po 10 kr
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj ae izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Upravništvu naj ae blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Naroden praznik v Zagrebu.
Hrvatska stranka prava, ves za njo stoječi narod, se pripravlja za velik naroden praznik, ki bode zajedno velika politična manifestacija.
Dne 26. junija položi se v Zagrebu temeljni kamen domu dr. Ante Starčevića, dičnega voditelja stranke prave, domu, o katerem se sme reči, da bo pravi dom hrvatskega naroda, ker zanj so žrtvovali prispevke rodoljubi hrvatski ne glede na stranko. Ta dom bo torej — navzlic vsemu razporu — znak narodne jedinosti, kakor sta to vseučilišče ali jugoalovaoBka akademija.
Za slavnost polaganja temeljnega kamna domu dr. Ante Starčev.ća se je dan 26. junija določil iz posebnih ozirov. Ta dan je za stranko prava in za ves hrvatski narod zgodovinskega pomena. Ta dan pred triintridesetimi leti je namreč sedanji sivolasi vodja stranke dr. Ante Starčević v hrvatskem saboru razvil zastavo državnega prava hrvatskega.
Takrat bo vladale na Hrvatskem tužne razmere. Germanizovalo se je na vseh kuncih, pravice hrvatskega naroda so se teptale, državno pravo pa je bilo pozabljeno. Avstrijska bureaukracija je gospodovala v deželi, kakor da je prišla vanjo na čelu zmagonoBoe vojske. V tem žalostnem hipu je našel hrvatski narod v osebi dr. Ante Starčevića navdušenega branitelja svojih pravic.
Pred triintridesetimi leti je tir jal Starčevie, naj se vrnejo hrvatskemu narodu ugrabljene mu pravice: državna samostalnost in jedinost vseh hrvatskih dežel v okviru habsburške monarhije. Tedaj je bil Starčević osamljen, ali njegove besede ao padle na rodovitna tla. Neutrudno je z besedo in s peresom deloval za razširjenje svojih idej, bo boril z nasprotniki in budil narod. Danes je Starce v i ć e v državnopravni program faktično program vsega hrvatskega n a r o d a n e g I e d e nastranke, vei narod je v tem jedin, kaj mu je zahtevati, razločki bo le malenkostni in nebistveni.
Stranka prava  je  danes velika in mogočna
LISTEK.
Slovensko dijaštvo na Dunaji
1830.—1869. 1.
(Dalje.)
III. Tlimiovega preuatrofa.
Ministarstvo je po najboljših močeh delalo na otvoritev vseučilišča in se je 16. decembra v sili obrnilo do akademije ved in znanostij, vprašujoč jo, jeli bi hoteli njeni člani čitati na vseh avstrijskih vseučiliščih. Že 21. januvarja 1849 se je oglasilo 21 članov. Na to bo dvignili napravo ,suplentov" in uVedli naslov „docentov", kateri je pristoval tudi tej 21ori«i.1)
Osebe in razmere so se preživele, marsikaj je bilo treba podreti in obnoviti, akopram zavaem se ni8o prodrla nova načela: bogoslovsko fakulteto so spremenili, filozofsko ukoru z nova ustvarili, medicinsko precej razširili, a zmogli niso toliko, da bi bili premenili vseučilifiče iz „dole" v zavetišče ved in znanosti), v svetišče proučevanja. Ni se torej čuditi, če Čitamo se v odluku o otvoritvi predavanj
') Akademija ved in znanostij je izvrSevala to pravo do 19. marca 1. 1872, ko so ji na njen predlog vzeli na-daljno doc t'ii t uro. — Jednako pravo so imeli Člani „češkoga društva" v Pragi.
stranka. Njena načela so se ukoreninila v narodovem srci in lahko se reče, da je pravi reprezentant narodove volje. To je v prvi vrsti Starčevićeva zaBluga in za to mu hoče narod hvaležnost svojo iskazati b tem, da mu postavi lasten dom.
Pri Blavnosti dne 26. junija Be bode pokazala moč Starčevićeve ideje in zato je vodstvo stranke prava za ta dau »klicalo tudi političen shod, ki ima iz nova se izreči za vodilna naCela, za program stranke, kateri je osrednji odbor formuloval v naslednjih točkah:
1. Stranka prava, stoječa na temelju državnega prava in narodnega načela, delovala bode z vsemi zakonitimi Bredstvi, da se narod hrvatski, ki stanuje v Hrvatski, Slavoniji in Dalmaciji, na Reki z nje teritorijem in v Medmurju, v Bosni, Hercegovini in v Istri, zjedini v jedno samostalno državno telo, v okviru habsburške monarhije, in bode z vsemi silami podpirala tudi prizadevanje bratov Slovencev, da ee tudi Bloveoske dežele pridružijo temu državnemu telesu.
2. Isto tako bode stranka prava delovala na to, da se kraljevioa Hrvatska uredi kot pravna drŽava, ustavno in svobodno, tako, da bo narod po svojih zastopnikih v vseh strokah državnega življenja, po načelih parlamentarnega vladanja izvrševal v hrvatskem Raboru zakonodavno oblast, sporazumno s krono. Na čela parlamentarne vlade stoji ban kraljevine Hrvatske.
3. Celi monarhiji vkupne poBle, izvirajoče iz pragmatiške sankcije, reševala bode kraljevioa Hrvatska ravnopravno kraljevini Ogerski, z ostslimi deželami Niegovega Veličanstva.
4. Stranka prava delovala bode v obče na to, da se ustava, svoboda in zakonita neodvisnost kraljevim* Hrvatske oživotvori in zajamči z vsemi zakonitimi jamstvi, zlasti s slobodoumnim volilnim redom, s pravico zbiranja in shajaoja ter s svobodo vesti, govora in tiska.
Ta program podpiše tudi slovenska narodno-napredna stranka z obema rokama.   Z veseljem se bode udeležila
na posvetnih fakultetah v dan 23. marca 1849., kakor na kaki osnovni Šoli, o — „predmetih".
„Z nzirom na neothodno potrebo času primerne proBvete in zastopstva slovanskih jezikov in njihove slovesnosti na Duuajski univerzi" bo imenovali na podlagi ustave z dno 4. marca 1849 ama-nuvenza dvorne knjižuico dra. F. Miklošića, bivšega starosto „Sloveniju", 14. aprila profesorjem slovanskih jezikov. Dan pozneje je zasedel sloviti Jan Kollar stolico slovanskih starožitnostij.
27. september je donese! Lav Thunov provizorij za vseučilišča in z njim ne malo sprememb. Narodnosti so imele odslej le gospodarski znača), bile so prave imovinske skupine in take so ostale do končnega razpusta njihovega I. 1873.') Tri dni pozneje je ministerstvo prepovedalo vsakerSne dijaške zaveze in društva. To je bil plod Windi8chgratzov. Težko je ležala predmarčna njegova roka ua dijuštvu, katero je pestil in vzrejal prav po Mettornichovi sistemi.
No, to Še ni bilo vse. L. 1858. je uvedel Tbun z dnem 30. julija obvezne državne izpite in tako študije nad mero poostril. Ker je I. 1H48 zastajalo vsako resnejše znanstveno delovanje, se je vlada napotila, da to rano prej ko prej ozdravi. Poseb nega učinka žalibog naredba v prvem času ui imela,
') Imovina rensko-ilirsko akupine — 4500 gld. pripadla je poslej 1.1873. zakladu ta osnovo dijaških zavotiač.
dotične slavnosti, ne samo, da izkaže Starčeviću zasluženo čast, ampak da tudi dejanski izkaže, da čuti solidarno s hrvatskim narodom in z vsako, na uarodnem in državnopravnom stališči stoječo stranko. V domači razpor mej brati Hrvati, kateri razpor obžalujemo iz vsega srca, se seveda ne bodemo uti-kali, ker je naše geslo: Hrvat mio, koje vjere bio.
Primorska finančna oblastva in slovansko uradovanje.
O postopanju primorskih finančnih oblastev glede slovenskega in hrvatskega uradovanja je posl. g. Vekoslav S p i n č i ć v 284. sep drž. zbora dne 2. maja I. 1. to-le govoril:
ViBoka zbornica ! Oglasil sem Be za besedo, samo da priporočam resolucijo, ki se nanaša največ na uradni jezik pri naših finančnih oblastvih na Primorskem, kajti s finančnimi zadevami se nisem nikdar bavil, vrh tega pa so se finančnemu ministru že z druge Btrani naznaoile vse važne stvari, katere mu prav toplo priporočam.
Znani so mi slučaji, da se v skoro povsem hrvatskih davčnih okrajih rabijo take davčne knjižice „Libretti steurali" (pokaže tako knržico). Dočim so bo 1. 1892 pri davčnem uradu v Voloski še rabile nemško-hrvatske davčne knjižice, se v letih 1893 in 1894 rabijo samo nemško italijanske, kakor je ta-le (jo pokaže), katero imam od svojega brata.
Take davčne knjižice se rabijo tudi v čisto brvatsko-slovenskem davčnem okraju Podgrajskem in, kakor sem izvedel, tudi v davčnem okraju komen-skem na Goriškem. V Podgradu se izdajajo tudi pobotnice za prejeta plačila samo v nemškem jeziku. Znan mi je slučaj, da je v tem čistu slovenskem in hrvatskem okraju nekdo zahteval, naj ee mu prejem plačila potrdi s slovensko pobotnico in da se mu je reklo, da v to ni slovenskih tiskovin. Morate jih imeti, je rekla stranka. Nimam jih, je odgovoril uradnik. Končno jih je pa vender našel. Spisati pa pobotnice ni znal in je moral sluga izpolniti rubrike.
V Voloski se pri c. kr carinskem uradu izdajajo
kajti nevednost ine| dijaki je bila tolika, da jib je imelo mej 300 I. 1851 nameščenimi pravniki le 60 prvi, a nihče druzega izpita.
Slovenske dijake ipak vsi ti odloki niso pretežko zadeli, kajti spomladi I. 1849 so ontali v velikem številu v Ljubljani, poslej pa so se podajali v Gradec in tam uživali ugodnejše razmere. Za one čase je veljalo namreč Še načelo: naredba je „visoka11, a minister „daleko".
S časom so se jeli zopet zbirati na Dunaji in dohajali so v .Slovansko kavarno", katera je prešla tedaj v Lowove roke. Leta 1850. jih je bilo že precej na Dunajskem vseučilišči in njihovo število se je množilo od leta do leta. Veljaki slovenskega dijaštva so bili v teh Časih Jenko, Cigale in Navratil. Nedolžne „Novice", „Bučelica" pa toli slavljeni Kosevki so bili njihova jedina dušna in zabavna hrana. Niti mej našimi ljudmi toliko cenjenega petja niso smeli gojiti, kajti to je bilo „nevarno združenje", Če se je vršilo v gostiluab in kavarnah, po stanovanjih je pa „soeede motilo", kakor se jo izražala Kempnova policija. Tako bedno je bilo po-loženje naših .Ilircev" v narodnostnem oziru: no, v akHd^miškem pa so se jeli zopet gibati. Da je cesarski patent z dne* 30. aprila 1851. in uasledu-joča ga doba „državnoga soveta" precej omilila razmere, je razumno.
(Oaljo prih.)
dovoljenja za kuhanje žganja samo v nemškem jeziku. To se je oktobra meseca lanskega leta zgodilo tudi mojemu bratu. Dobil je tako nemško dovoljenje dasi ne zna nemški in je moral tu pa tam povpraševati, kaj je v Bpisu povedano. Pri tem istem c kr. carinskem uradu, v okraju, ki je, kakor rečeno, akoro samo brvatsk, sta dva in zdi se mi jedina uradnika, ki ne znata hrvatski in ne moreta a prebivalstvom občevati. Pred kratkim sta bila tam dva uradnika, izmej katerih je vsaj jeden hrvatski znal, v novejšem času pa je bil ta uradnik premeščen in na njegovo mesto je prišel drugi, ki ne zna hrvatski. Da bo tudi v drugih isterakih okrajih nastavljeni taki uradniki, je znano
V nekaterih krajih v Istri so na uradih in drugod napravljeni samo nemški ali samo italijanski napiBi, ali pa nemško-italijanski, kjer bi morali biti tudi hrvatski ali slovenski Primerilo bo je tudi, da je bil napi« ua neki trafiki v D dini napravljen samo v slovenskem jeziku, a prišel je po naročilu finančnega nadzornika uradnik finančne straže in naroČil lastnici trafike, da mora napraviti napis tudi v italijanskem jeziku, ker pridejo časih tudi Italijani tja — dočim so v meBtu, kamor pridejo Slovenci iz tega kraja in še iz mnogih drugih skoro vsak dan, in kjer tudi prebiva mnogo Slovencev, samoitalijaoBki napisi, ne da bi se finančni nadzornik ali kdo drugi od finančnega oblaBtva za to pobrinil, da bi se napravili tudi slovenski napisi.
V Trstu so finančna oblastva za celo Primorsko, v kateri sta, kakor znano, dve tretjini prebivalstva slovenske in hrvatske earo loosti, in tam so na poslopjih finančnih oblastev napisi samo nemški in italijanski; o kakem alovanskem napisu ni sledu.
Znani so mi tudi alučaji, da so se pri c. kr. finanČDem ravnateljstvu v Trstu vložili rekurzt, ki so tam po đvd leti ležali nerešeni. Zaan m je tak rekurz nekega Brozoviea in rekurz nekega Spinčiča ter njega nedoletnet?a Bina. Pristojbine so te ljudi skoro na bera - .o palico Bpravile.
Sicer pa so davčne zadeve v Istri kakor tudi v drugih deželah nujno potrebne reorganizacije in tudi pri finančnih oblaBtvib na Primorskem so, kakor tudi v drugih deželah, uradniki, ki z davkoplačevalci ne ravnajo vedno tako, kakor bi morali. V lun se davkoplačevalci časih tudi 8 psovko „ščavo" obkladajo. Torej ne samo, da morajo ljudje časih zadnji krajcar dati državi, jih uradniki še psujejo. (Čujte!) Bil bi že zadnji čas, da to prestane in da se ravna z ljudmi, kakor bi se moralo ravnati v ustavni, srednjeevropski, civilizovani državi.
Na podlagi tega, kar sem povedal, predlagam:
G. kr. vlada se pozivlje, naj:
1. Pri c. kr. fiuančnih oblastvih na Primorskem nastavi take uradnike, ki so zmožni in imajo voljo, občevati s prebivalstvom v njegovem jeziku;
2. Ukaže, da rabijo finančni uradniki občuje b Hrvati in Slovenci v deželi hrvatski in Blovenski jezik v govoru in v pisavi;
3. Napravi pri c. kr. finančnih uradih v po-samnih okrajih, kakor tudi pri deželnih uradih napise, kateri bodo umevni vsem narodnostim v okraju, oziroma v deželi;
4. Poskrbi, da bo c. kr. finančno ravnateljstvo v Trstu rekurze in druge dopise hitro reševalo.
Politični razgled.
Notranje <lezcle.
V Ljubljani, 14. junija. V t lobi k islih kumar, v kateri ne nahajamo sedaj, a<< vsaki malenkosti pripisuje večja važnost, kakor [ej gre. Ministerski predsednik knez Wiudischgraetz je bil v soboto „za dlje ras a" odpotoval na svoje posestvo na češkem, pa se že v torek vrnil na Dunaj in bil včeraj pri cesarju. Dunajski listi pripisujejo temu neko posebno važnost, pa ne povedo zakaj. Faktum je, da se je Windisobgraerzov prihod brzojavil na vse strani. Avtonomija Trentina,
Tirolski Italijani se pripravljajo na napovedani prihod cesarja. Motivi temu obisku niso znani. Glasilo narodne stranke, „Alto Adigo" pozivlje občine, naj pošljejo k cesarju deputacije, prosit avtonomije za Trentio. Vladni list „Pro Patria" ne ve tej agi taciji drugega nič ugovarjati, kakor da je brez taktna, češ, da se ni dolgo tega, kar se je cesarju sporočila ta želja po deputacijah.
Usoda civilnega zakona.
Glabna radost ogerskib liberalcev radi zmage Wekerlovo se je že precej razkadila. V ministerstvu imajo b cer oba stebra cerkvenopolitičnih predlog večina v msgnatski zbornici pa jim še vedno ni za gotovljena.   Wekerle je sicer izjavil, da se krona
glede teh predlog strinja z vlado, ali prav tako fs že rekel, ko je prišla predloga o civilnem zakonu prvič na razpravo. Cesar je tudi že imenoval tri dosmrtne člane magnatake zbornice, kar tolmačijo liberalni listi kot zoak, da teli krona, naj maguat-ska zbornica odneha od svojega odpora, a poklical
e bil pred svojim odhodom k sebi nekaj konservativnih magnatov, ter se proti ojim za vlado še dosti ugodno izrasil, a vse to še si napotilo konservativne veČine magnatske zbornice, da bi se vdala vladni želji. Konservativci se pripravljajo na boj in računajo, da dobe večino 32 glasov. Tisti konservativci,
ti so bili pri cesarju, pravijo tudi, da so cesarjeve besede naredile nanje utii, da cesar neče na nikogar uplivati, naj bi glasoval z vlado. Vse torej kaže, da konservativci nečejo odnehati, pač pa je v to pripravljena vlada. Liberalci ho bili sicer odločili, da glede civilnega zakona ni smeti skleniti nikakega kompromisa, a javlja se, da je vlada Že opustila to svoje stališče. Na povabilo grofa Aladarja Andras-evja se ima danes vršiti konferenca opozicijonalnih
n „zmernih" magnatov, na katero sta povabljena tudi Wekerle in Szilagvi. Govori se, da bodo opo-zicijonalci glasovali za predlogo o civilnem zakonu, če se vanjo vzprejme določba, da je po civilni poroki pozvati poročence, naj se dajo tudi cerkveno poročiti, a čuje se tudi, da bo cerkvena poroka obligatorna za vse tiste, za katere ni cerkvene ovire. V Budimpešti obuja ta vest silno senzacijo.
Viianje države.
Srbske vesti. Vodja radikalne stranke, Nikola Pasić, so mudi sedaj na Dunaji. Neki urednik „Wiener Allgemeine Zeitung" ga je obiskal in ž njim govoril o položaju v Srbiji. Pas ć je izrekel svoje uverjenje, da so zgol spletke prouzročile prevrat. Sedan e stanje se ne da dolgo vzdržati. Trditev, da je bila protidinasti^na zarota uzrok prevratu, |e povsem neopravičeno in neosnovano sunimčenje. Radikalna stranka je dokazala svojo lojalnost tedaj, ko je imela moč v rokah. Zaprta sta samo še Ruko Tajš ć in Čebinac, a dokazov proti njima ni uikakih. — Pas ć se je na Dunaji seSel z odposlancem glavnega odbora srbske radikalne stranke, Prot čem, danes pa odpotuje v Opatijo. — Srbski uradni listi javljajo dan na dan, k nt t-rej deputacijo ho bile pri kralju, zahvalit se mu, da je razveljavil ustavo in narodu zvezal roke iu noge, da bi mu Milan mogel žepe preiskati Radi kalni listi so konstatovali, da izbirajo prefekti člane teh deputacij m da potujejo ti na državnu troške v Beligrad. Take ovacije pač niso dosti vredne, zlasti ker se dan na dan kaže, da je kralj Aleksander izgubil v86 simpatije naroda.
Rusija in Balkan. Glasilo ru-ikega ministeratva uoanjib del, Pariški „Nord" pifie: „Dunajska „Polit. Correap.", ki velja za tolmača nazorov avstrijsko-ogerske vlade, se časih rada predstavlja tako, kakor da je natančno informovana o namerah ruske vlade. Po odstopu Stambulova je ta avstrijsko ogerski organ proglasil, da so z avstrijsko-rusko trgovinsko pogodbo pripravljena tla za porazumljenje obeh držav v slučaji, da se ua Bilkanu kaj primeri. Nasprotje mej hrumaimi željami tistih, ki inspiriraju „Pol. Corresp." in mej žalostno istino je očividno. Da bi se doseglo mej obema državama porazumljenje glede balkanskih vprašan;, morala bi Avstrija prepustiti Bolgarsko popolnoma Bolgarom, odtegniti vso svojo podporo princu, ki si je polastil bolgarski prestol, in 86 povsem točno držati določb Berolinske pogodbe. Sicer se nam zdi jako težko, če že ne nemogoče in nepotrebno govoriti o možnosti porazom ljenja mej Rusijo in Avstrijo. Nazori ruske vlade glede balkanskega vprašanja so povsem znani. Valed tega tudi naznanilo „Pol. Corresp." ne more biti druzega nič, nego brumna želja, ballon d' essai". — Ta pisava svedoči, da so govorice o premembi bolgarske una-u|e politike in o približanju Bolgarske k Rusiji neosnovane.
Položaj v Italiji. Ker so se pogajanja Grispi jeva z Brinom povsem razbila, je CriBpi dogovorno 8 svojimi mini-sterskimi tovariši sklenil, predlagati kralju, naj imenuje vse prejšnje ministre, mej njimi tudi Sonnina. Grispi bo glede nekaterih nebistvenih točk svojega programa odnehal, v bistvu pa ne, in zahteval, naj zbornica takoj glaBuje o predlogih. Kakov bo izid tega glasovanja, o tem ni moči ničesar reči. Večina zahteva prihrankov pri vojski, zahtevali so to Rudini, Zanardelli, Cavalotti in Fortis kakor Brin, Grispi pa tega neče za nobeno ceno. Če je torej kriza končana za sedaj, ni s tem rešena.
Dopisi.
Iz Oorlce, 12. junija. („Slovenska zveza" v Št Petru. — Vitez Tonkli in porotniki. — »Lega Nazionale". — Naše železnice.) V nedeljo smo slavili v Št. Petru tik Gorice Blovesen krst novega pevskega in bralnega društva „Slove n sk a zveza". Dan je bil krasen. Št. Peter ves v zaBtavali, ves v zelenju in cvetju; na cesti dva slavoloka. Vrt Zornove gostilne divno okrašen z zelenjem, z zastavami, baloni in papirnimi verigami v narodnih barvah. — K veselici došlo
nad 1000 oseb iz vse okolice'in iz Gorice. Topiči so gromeli v jedoomer, da se je daleč razlegalo. — Petje je vodil kapelan C. g. Lacina; uspeh mladega društva je popoten. Občinstvo je viharno pozdravljalo pevovodjo, pevce, deklamovalko in igralce. O petju je navdušeno govoril g. E. Klavlar. Dal Bog, da bi se izpolnile njegove krasne misli in želje 1 — Veselico je počastil tudi domaČi župnn, prevzv. gosp. Franc grof G o roni ni, katerega to navzoči pozdravili z „živio-klici". — Popoludae je prišel v Št. Peter v goste k deželnemu glavarju in slovenskemu županu minister Wurmbrand in Ž njim druga visoka gospoda. Ti bo pač debelo gledali okrašeno slovensko vas, katere župan je grof Franc Goronini; najbrže so si mislili, da slavoloki, zastave in streljanje veljajo njim. — Tako je „Slovenska zveza" sijajno slavila svoj pomembni krst. Naj bi ostala trdna v težkih borbah za narodno probujo v goriški okolici.
Čujejo se glasovi, da vitez Tonkli misli odklanjati slovenske porotnike pri obravnavi proti „Sočine mu* uredniku. Ne moremo še povsem verovati tej govorici, katero razoaflajo in opravičujejo z uprav sramotnimi izgovori njegovi pristaši, kajti če to stori, potem mej nami Slovenci ni uničen le kot politik, marveč tudi kot — odvetnik. To ve* dobro gotovo tudi on; zato bo desetkrat premisli, predno bi vse Slovence spravil v neodpustno sramoto !
Zadnja dva dni t. m. bo imela »Lega Nazionale" svojo glavno skupščino v Gor ei. Ali gospoda naj dobro pazijo, da ne bodo izzivali Slovencev na zemlji Blovenski, kajti kdor česa išče, navadno tudi najde. — L-vhonski listi objavljajo že vzpored slav-noBtij. Tudi vzprejem v mestni dvorani je na vzpo-redu. AH da se bo tako društvo pozdravljalo v imenu goriškega mesta, proti temu Slovenci slovesno protestujemo.
V nedeljo so slovesno otvorili železnico od Tržiča do Červinjana. DoSel je minister Wurm-brand in načelnika WurmbinWittek. Iz Gorice so bili nekateri deželni poslanci. — Da bo ta železnica pasivna, je gotovo, kajti Furlanija le malo izvažuje iu še manj uvažuje.
V ponedeljek sta grof Wurmb in Wittek ogledala Vipavsko dolino, koder naj bi šla nova železnica. Povsod so ju čakale deputacije, ki so prosile za železnico. Tudi Vipava se je odlično pridružila našim goriškim občinam. Spremljala sta ju naša državna poslanca dr. A. Gr e gorčic in grof Alfred Gor on i ni. Zvečer sta se gospoda odpeljala iz Postoj ine domov na Dunaj.
Domače stvari.
— (Fran Kosar,) iafutirani stolni dekan Labodskega kapitelna, papeževi hišni prelat, kanonik in konsistorijalni svetnik, o čegar nagli smrti smo poročali včeraj, je bival teden dnij v Iki poleg Opatije, kjer se je zdravil. Še v nedeljo zjutraj je bral sv. mašo, zvečer pa se je sprehajal po večerji ob morji. Drugo jutro *o ga našli mrtvega v postelji. Zadela ga je bila srčna kap. Pokojnik se je rodil 1. 1823 v Brašlovčah in bil 1. 1846 posvečen v duhovnika. L. 1859 je pnšal s knezoškofom Slomškom v Maribor ter je bil blagega škofa marljiv sotrudnik na slovstvenem polji, posebno pri „ Drobtinicah". Najbolj znana in mej Slovenci razširjena knjiga njegova je »Nebeška hrana". V slovenskem in nemškem jeziku pa je izdal izborno delo „Življenje in delovanje pokojnega knezoškofa Slomšeka". L. 1865 je bil imenovan dekanom v Kozjem, 1. 1870 pa kanonikom v Mariboru. Od leta 1872 do 1881 je bil profesor cerkvenega prava v teološkem semenišči Mariborskem. Od marca meseca lanskega leta je bil infuliran dekan Labodskega stolnega kapitelna. Razna dobrodelna društva izgube v njem marljivega ustanovitelja in podpornika ali predsednika. Bil je uzoren duhovnik in odličen rodoljub ter se živo zanimal za napredek svojega naroda, ki mu bode ohranil Časten spomin. Truplo pokojnika se je prepeljalo v Maribor, kjer je bil danes popoludne slovesen pogreb. Bodi mu lahka domača zemlja, katere veren sin je bil vedno 1
— (Občni zbor kmetijske družbe.) V mestni dvorani Ljubljanski vršil se je danes do-poludoe občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske, katerega se je vkljub neugodnemu vremenu udeležilo okolo 100 društvenikov s cele dežele. Zboru predsedoval je gospod cesarski svetnik M u r n i k. O posamnih točkah dnevnega reda poročali bodemo
jutri, danes omenimo le, da je občni zbor društvenemu tajniku gospodu Gustavu P i r c u z ozirom na desetletno trudoljabivo in uspeino delovanje njegovo podelil naslov „ravnatelj". Odstopivši odbornik gosp. Josip S ifika bil je zopet izvoljen glavnim odbornikom.
— (Shod zaupnih mož) skliče Mariborsko .Slovensko društvo" v sredo dne" 20. t. m. v Celje. Vabila so se že razposlala. Poleg tega shoda namerava društvo sklicati več ljudskih shodov, na katerih se bode raspravljalo o Celjski gimnaziji, o javnih napisih in o novih davčnih predlogah.
— (Zaveza slovenskih pevskih društev.) Tržaška »Eiinost" prav simpatično pozdravlja v naSem listu sproženo idejo „Zaveže slovenskih pevskih društev" ter pravi: „V interesu mnogoštevilnih naših okoličanskih pevskih društev želimo tudi mi, da bi se ta dobra ideja vresničila. Naša okoli-čanska pevska društva prirejajo res sem in tje po ko]i skupen koncert, toda to še ne pomenja zaveze v pravem zmislu izraza. „Pevska zveza" bi zares mnogo koristila našim pevskim društvom." — O tej za slovensko pevstvo zares prevažni zadevi hočemo obširneje spregovoriti v jedni bodočih številk. Naj bi se pa stvar že zdaj resno preudarjala v vseh pevskih krogih.
— (Klub  slovenskih b i c i k 1 i b t o v „Ljubljana") je imel v soboto dne 9. t. m. v klubovi sobi „pri Slonu" izredni občni zbor, na katerem se je določilo, delati z vsemi silami na to, da se čim preje predlože* vladi že sestavljena pravila za ustanovitev zaveze vseh slovenskih kolesarjev. Zaveza, ki  bode sestajala iz Ljubljaeskega, Tržaškega in Celjskega Itluba, se potem takoj osnuje. Prva dirk;*, katero misli uspraviti zaveza slovenskih kolesarjev, bi bila iz Ljub!jane v Zagreb na dan 8. septembra skupno z zavezo hrvatskih kolesarjev. K tej dirki so se javili odboru kluba slov. bicikli stov „L ubijana" gg. Holmec, Kukla, Podlošky in Božidar Vernik.   Klub je tudi votiral za dirko primerno vsoto.   Ker so bili štirje izvrstni vozači odsotni ter 8 3 niso mogli javiti, se je nadejati, da bode klub slov. biciklistov „Ljubljana" zastopan pri tej dirki s številom osmih dirkačev.   Ukrenilo se je nadalje, da se ovržejo sedanje zelo nepraktične čepice ter sa nadomestijo z novimi nizkimi s ščitom iz jedoakega blaga, kakor je nova dresa. S tem se je ustreglo že dolgo gojeni želji.   Predlagalo se je tudi, da naj se uvedejo pri vseh slavnostnih nastopih kluba trobentači s fanfarami.   Odbor si je pri-držal, da o tej stvari nadalje ukrene. Navdušeno pozdravljen  poprijel je za besedo novo vstopivši član g. dr. Kušar ter izražal popolnoma opravičeno Željo, da naj bi se klub naslonil na glavno športsko društvo Ljubljansko, na „Sokola", ki bi gotovo najbolje zastopal pri vseh prilikah interese kluba. Občni zbor je vzel predlog na zuanje ter ga oddal v posvetovanje odboru. Ker sta odstopila tajnik g. Bož. Vernik in rednik g. Bohinec, sta bila voljena gospoda Pehani in Fiirsager, ki pa nista vzprejela volitve. Potem sta bila voljena gg. Kukla in Javor-nik. Klub ima sedaj 65 članov, mej njimi okolu 40 izvršujočih, nadejati se je torej, da bode ravno klub slov. biciklistov „Ljubljana" skrbel za to, da bode procvital ta šport i nadalje mej Slovenci.
— (Za „Narodni Dom") v Ljubljani sta poslala uredništvu našega lista : GoBp. Zvonimir Zor, dež. uradnik 1 krono. — Gosp. J. Rus 60 vin. — Skupaj 1 krono 60 vin. Živila!
— (Društveni izleti.) Izleta „Slovenskoga planinskega društva" v Podnart in k slapu Nemilj-Sčice v nedeljo dne* 17. t. m. se udeležita tudi narodni čitalnici v Kranji in v Škofji Loki in sicer korporativno. Odhod iz Škofje Loke ob 12. uri 29 min. opoludne, iz Kranja ob 1. uri 49 min.
— (Konec šolskega leta.) Ker pade letos dan 15. julija na nedeljo, se bode vsled odredbe naučnega ministerstva na vseh šolah, ki končajo šolsko leto z dnem 15. julija, letos že v soboto 14. julija sklenilo šolsko leto.
— (Šolsko nadzorovanje.) Strokovni nadzornik g. prof. Lucas iz Solnograda je došel v Ljubljano, da inšpicira na tukajšnjih državnih uči-liščih pouk v risanji.
— (Vojaške vesti.) Gojenci vojaške akademije v Duuajikem Novem mestu bodo bodoči mesec imeli pod vodstvom štirih stotnikov generalnega štaba v naši kronovini vaje v taktični tematiki.
— (Pevsko društvo „Lira" v Kamniku.) Kakor smo izvedeli, so se v nekaterih krogih povsem krivo tolmačile besede našega poročevalca o Bodelovanju vrlega društva „Lira" pri
zadnji veliki veselici na Koslerjevem vrtu. Reklo se je namreč, da se je „Lira" posebno odlikovala po krepkih svojih basistih. Ako poudarjamo danes, da je .Lira" z 18 člani vzbujala splošno zanimanje občinstva in pela jako dovršeno in krepko, o čemer je bil le jeden glas pohvale, je gotovo jasno, kako je umeti omenjene besede. Opazili smo namreč, da ravno .Lira" ima take basiste poleg izbornih svojih tenoristov, kakor bi jih želeli nekoliko v nekaterih naših Ljubljanskih pevskih društvih. To in nič druzega hotel je izraziti poročevalec. Društvo „Lira* si je pridobilo posebno zaslugo b svojim prihodom in z odličnim svojim sodelovanjem. Naj bode preverjeno, da njegovo požrtvovalno delovanje na narodnem polji visoko cenimo mi in naš poročevalec ter da nam bode vedno mil in drag gost v beli Ljubljani.   Na svidenje torej!
— (Ceneje cigarete.) Oi 15. t. m. se bodo prodajale cigarete „Kbalif, ki so doslej veljale l1/* novčiča, po 1 novčiču komad.
— (Most pri Radečah) Iz Rideč bo nam piše: .Sava je po hudem deževji včeraj tako narasla, da se je bilo bati, da ne odnese stebrov in vezi Že skoro dogotovljenoga pomožnega lesenega mostu, ki se je v ta namen postavil, da se na njem dovrši železni. Danes je, hvala Bogu, voda zopet upala, tako da delo lahko napreduje in bodo v 10 dnevih zaceli vezati železnino. — Glede notice v št. 131 z Zidanega mosta naj omenim, da je strah g. dopisnika, da bi se pri kakem močnem vetru bodoči železni most podrl, povsem neopravičen in neutemeljen. Strokovnjaki pravijo, da se pri takih stavbah vedno misli na elementarne sile in se z ozirom na to za najmanj 10% trdneje zida in se je tudi tukaj na to oziralo. Dalje pa tudi ni misliti, da bi še tako hud vihar mogel podreti most, ki bo tehtal blizo 3000 metr. centov in bo imel vezi v podobi mrež, v katere se veter ne bo lovil in upirat, temveč prav lahko prodiral. Umestneje bi bilo, da bi bil g. dopisnik si. c kr. okr. glavarstvo opozoril na še obstoječo nevarnost pri brodu, kjer je velika vrv v sredi v vozel skrpana in bi se dogodila velika nesreča, če se pri močni vodi utrga.
— (C e 8 t a Rovte-Žiri) prične se meriti — kakor se nam poroča od ondot, — te dni. Bode li speljana po sovrški ali račevski dolini, sedaj še ni znano. Meriti bo bod« morala pač tako, da bodo zvezane ž njo vse bližnje vasi, na kar se sedaj ozira tudi pri zgradbah novih železnic. Nova cesta bode segala do Idrijske meje.
— (V žrebišče v Št. Jarneju) se vzpre-jemajo odslej žrebeta kraujskih posestnikov. Na-tančneji pogoji se izvejo p»i načelništvu kmetijske podružnice v Št. Jarneju.
— („Zagorski Sokol") ni imel svojega občnega zbora dne 10. t. m., ker so bili tajnik in drugi odborniki nepričakovano zadržani. Imel ga bode zatorej dne 17. t. m. ob 3. uri popoludne v prostorih gosp. "VVeinbergerja z običajnim dnevnim redom.
— („Deutsch und b I o ve n i sc h".) Mar-burger Zeitung" in za njo Graška „Tagespost" na-glašata grozno krivico, ki se je baje zgodila nekemu nemškemu posestniku v Mariborski okolici s tem, da mu je okrajno sodišče v Mariboru d. D. b na nemško tožbo dalo slovenski odlok. Mož, ki baje slovenščine le malo ume, tega odloka ni razumel. BAli se ne pravi to, uradno slovenizovati", dostavljata omenjena lista in poudarjata, da po takem ravnanji trpi pravosodje itd. ter da stranke po nepotrebnem tratijo čas. O tisočih in tisočih slučajev, ko Be slovenskim strankam dostavljajo nemški od loki in se tako rekoč godi ogromnemu delu sloven skega naroda krivica kar na debelo, o teh pa nikdar ne zinejo ti nemški modrijani!
— (Izpite iz državnega računarstva) je delalo na Graškem vseučilišči 11 kandidatov. Mej izpitom je odstopil 1, nesposobnimi spoznani bo bili 3, sposobnimi pa 6, mej njimi gosp. M. S p e u d d iz Savinjske doline, ki je naredil izpit z odliko.
— (Novi bobni.) V naši vojski se bodo uvedli novi bobni, ki bodo za 6 centimetrov nižji od sedanjih in bolj lahki. Graška tovarna glasbenih orodij Stowas8er in sin je dobila naročilo, da izdela nekoliko stotin tacih bobnov.
— (Ces. kr. železo i Cno prometno ravnateljstvo v Beljaku) naznanja, da se z dnem 15. junijem 1.1. postajališče St, Georgen am LUngsee mej postajama Launsdorf in Glandorf proge Amstetten-Pontabel otvori osobnomu in omejenemu
pratežnemu prometu. Osobni vlaki na tej progi se bodo na imenovanem postajslišči brezpogojno ustavljali. Časi dohoda in odhoda vlakov razvidni so iz inserata v današnji št. .Slov. Naroda". Potna prtljaga potovalcev se bode z imenovanega postajališča odpravljala le, če doplačajo na njo odpadajoče pristojbine.
— (Nov hrvatski list.) Z dnem 1 julija bode pričel izhajati v Zagrebu nov list, .Mlada Hrvatska", ki se bode pečal s politiko in slovstvom. Izhajal bode dvakrat na mesec dne 1. in 15. vsacega meseca. Urednik mu bode znani Časnikar Dinko Politeo, ki je zdaj pri .Hrvatski". Cena 5 gld  na leto.
			
			
		Slovenci ln Slovenke! ne z&bite družbe sv. Cirila ln Metoda!	
		----i	
			
Razne vesti.
* (Velikanskega morskega volka) so vjeli ribiči iz Trpnja v Dalmaciji. Tehtal je kakih 500 kilogramov in bil skoro 4 metre dolg.
* (Prijeten poklic) V zapsku obiskovalcev Karlovih varov na Črškem se je našel nov poklic. Mej mnogimi tajuimi in vladnimi svetniki, itd. vpisal se je tudi neki gospod Erden .milijonar" iz Hamburga.
* (Roman k ne gin je.) V Bolognl prodaja po ulicah cvetice kneginja Amedea Courtois de Bjaur:court. Rojena je 1. 1871 v A'žeriji, kier je njen oče bil iinovit |>ose8tnik. Mati ii je umrla kmalu po porodu, oče pa je izgubil vse imenje po nesrečnsh špekulacijah Pozneje so ga ubili črnci na nekem potovanju. Nedoletoa Amedć-s je prišla k ueki ubogi ženi in je bila brez vsake podpore in ztpuščena, ko je umrla še ta lena. Z laj prodala potomka pooosnega knežiega rodu cvetice, da si s'<uži svoj kruh.
Szzoi arvitee.
Pulj 14. junija. Na včerajšnjem občnem zboru italijanskega društva „Societii politica istriana" se je vzprejela resolucija, s katero se zahteva, da mora biti italijanski jezik izključni poslovni jezik dež. zbora isterskega in da v nobenem drugem jeziku ni smeti govoriti ali pisati predloge.
Dunaj 14. junija. Permanentni odsek za premembo civilnopravdnega reda je končal posvetovanja o prvih treh delili vladne predloge. Zadnji del pride na posvetovanje, čim se odsek zopet snide, najbrž dne" 20. septembra. Permanentni davčni odsek utegne svoje delo dogotoviti v ponedeljek.
Dunaj 14. junija. Danes so bili pri cesarju v avdijenci grof Hohemvart in bivša ogerska ministra Lajoš Tisz.i in Csaky.
Praga 14. junija. Policijsko ravnateljstvo je razposlalo trgovcem, obrtnikom itd. okrožnico, v kateri jih pozivlje, naj s prispevki od 3 do 25 gld. na mesec omogočijo, da se nastavijo posebni ponočni čuvaji. Kot uzrok se navaja, da prouzroča politiška služba redarjem toliko dela, da ne morejo varovati privatnega imetja v tisti meri, kakor bi bilo treba.
Line 14. junija. Liberalna „Tagespošta" pozivlje levico, naj raje izstopi iz koalicije, kakor da bi privolila, da se ustanove na Celjski gimnaziji slovenske paralelke.
Heligrad 14. junija. V imenu liberalne stranke je izdal Avakumović oklic, v katerem se odklanja vsaka /veza z uapredojaki. Uzrok je postopanje naprednjakov pri občinskih volitvah. Radikalci se volitev niso udeležili, na-prednjaki pa niso vzprejeli kompromisa z liberalci, ampak postavili povsod svoje kandidate in ž njimi zmagali.
Rim 14. junija. Baron Giovanni Nicotera, tovariš Garibaldijev, pozneje predsednik poslanske zbornice in večkrat minister, je umrl.
Hrvatska Lira.
Zbirka izbranih 16 glasbotvorin za glasovir in pevanje, v narodnem duhu zložil F. S. Vilhar.
Opozorujemo slovensko občinstvo na to moj-stersko delo uašega narodnega skladatelja, ki bode vsacega pravega rodoljuba očaralo.
Vsa kritika je navdušena in je prof Kuhač nazval Viiharja naslednikom L'sinskega. Cena knjigi je 1 gld. 80 kr., s pošto 1 gld. 85 «r.
(<)66-i) J. Giontinijeva knjigarna.
Umrli so t Ljubljani:
10. junija: Marija Ar.žek, delavčeva vdova, 46 let, Soteska fit. 6. — Marija VVcber, »prevodnikov* fena, 30 let, Dunajska cesta it. 35.
11. junija: Alojzija Šircel, sprevodnikov« hči, 4 leta 11 mesecev, Kolodvorske ulice it. 30.
13. junija: Anton Papei, delavčev sin, 2'/, let, Stre-ličke ulice št. 11.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra ▼ mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
13. jnnija |	7. zjutraj 2. popol". 9. zvečer	7810stt. 730 4 na. 730 9 m	8 8° C 19*2° C 11 6° C	Sl. 8VZ. sl. jzh. sl. jzh.	obl. obl. obl.	20 00ob. deija.
Srednja temperatura 18'S°, za 5 2° pod normalom.
^-o.xi.a-3sls:si "borza
dno 14 junija t. 1.
Skupni državni dolg v notah.....98 gld
Skupni državni dolg v srebru Avstrijska zlatu renta . . . avstrijska kronska renta 4' , . Ogerska zlata renta 4°/0 . . 3gerska kronska renta 4°/0 Ivatro-ogerske bančne delnice
Kreditne delnice.....
London vista...........125
Nemški drž. bankovci za 100 mark
20 mark...........
20 frankov..........
Italijanski bankovci.......
C. ki. cekini . ........
Dr.ć 13 junija t. 1.
4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 260 gld Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. Dunava reg. srečke 5°/'0 po 100 gld. . Zemlj. obč. avstr. 4' /' , zlati zast. listi Kreditne srečke po 100 gld.....
Akcije anglo-avstr. banke po 20o gld. Tramway-druSt. velj. 170 gld. a. v. . Papirnati rubelj.......
98	gld.	20 kr.
98	■	20 f
120	•	80 ,
97		96 ,
120	■	70 .
95		05 ,
996		
35(>		75 .
125	•	20 .
61	■	82'/, .
12	e	27 ,
9	p	»7 „
44	■	92V. .
5	■	91 -
147	gld.	25 kr.
197	9	
12«	9	75 .
124		25 j
195	9	75 J
24	9	30 „
22	t	25 .
152	■	' n
2-8		*
1		34»/, .
Dve meblovani sobi
mm odda«ta v najem v I. nadstropji na
Francovem nabrežji it. 17. (659-2)
Stanovanje
obstoječe i/. 3 aob, 1 kuhinje in kar zraven spada, se odda ■ 1. avgustom na Poljanah it. a« v najem.
Pogoji se izvedć istotam. (655—2)
Nov krompir
najboljše vrste, 10O U Ig. gld. S.—, SO k Ig. gld. a.ttO, postavljen na SeleanlAno pontajo Gorica, razpošilja proti povzetju (657—2)
Valentin Osana v Št. Petru pri Gorici.
RazpoillJatelJ vseh vrst sadja ln zelenjave.
Oplemenjeni raki
*lvl, se razpošiljajo sveži takoj po njih lovu in se jamči za to, da dospejo živi. Pošilja se po poštnem povzetju ter stane kosara, v kateri je (540—10)
lOO komadov lepih navadnih rakov   .   .   S gld.
SO , velikih rakov......4 „
SS—4© komadov solo-rnkov......S „
HI. Potoker, Monasterzyska, Galicija.
Kraški teran
ima na prodaj gospod
Anton Polley v Sežani na Primorskem.
Prve vrBte po 20 gld. hektoliter, Druge vrate po 13 gld. hektoliter, Trnje vrBte po 10 gld. hektoliter. (518—7)
C. Ir. piano ramteljitvo ai.tr. tri, tolenic.
Izvod iz voznega reda
vol3a.-VTa.oyat od 2-- JvLuijsv 1S94.
Naetopno omenjeni  prihajal'ii ln  orthejalnl oinaemil §o »
aređnJeHvvopmktm itmu. Srednjeevropski 6u Je knjnsmn lun ▼ Ljubljani aa S minuti naprej.
Odhod ta LJubljane (juž. kol.).
Ob lit. uri 8 min. po nori oiebni rUk t Trbii, Pontebel, Beljak, Ge-Iotm, Krainonifeito, Ijjuhno, iw Selathal t Aiiiim, Ieohl, Omu-đeo, Bolnograd, Tjend-Gaetein, ZeU na jeieru, Inomoat, Brogens, Curih, Gonova, Paric, 8teyr, Line, BudejeTio«, Flienj, Marijine Tare, K»er, KarloTe Tare, Franoore Tare, Prago, I.lpiijo, Dunaj Tia Anutettan.
Ob 8. uri 7 min. tffutral moianl Tlak r Noto meita, Kočevje.
Ob 7. uri lO mit*. *)utr<\) oeebni Tlak t Trbii, Pontebel, Beljak, Oe-lOTeo, Franienefeete, Ljubno. Dunaj. 4ea Selathal t Auaaee, Iichl, Omunden, SolnogTad, Lend Oastein, Dunaj Tla Ametetten.
Ob 11. uri 41 min. đopolutine metani vlak v Noto mostu, Kocevj*.
Ob 11. uri SO min. <topoiuAn* oiebni Tlak t TrMe, Pontabel, Beljak, CelOTOo, Franaenifeete, Ljubno, Selathal, Dunaj.
Ob 4. uri 14 min. popoludn* oeebni Tlak t Trbti, Beljak, Gelovea. Franaenefoete, Ljubno, 6em Selathal t Solnograd, Lend-Oasteln, Zeli na Jeaern, Inomoit, Bregnlo, Ourih, Goiioto, Parla, StejT, Lino, Omunden, Ieohl, Biulejevioe, PlaenJ, Marijine vare), Kger, Fraucave Tare, Karlom Tare, Prago, Liptko, Dunaj Tla Ametetten.
Ob O. uri 30 min. »iW**r mešani Tlak t Noto metto, KodeTJe.
Prihod v Iejubljaao (jm. kol.).
Ob 8. uri 63 min. i)utr<i) oiebni .Tlak a Dunaja Tla Ametetten, Llp-eije, Prage, FranooTlh t»ro», Karlovih »arov, Kgra, Marijinih varov, Plsnja, BudejeTio, Solnograda, Linoa, Starta, Omundena, Iiohla, Aue* ■oea, Pariaa, Genovo, Ourlha, Bregensa, Inomoita, Zolli na Jeieru, Lend-Oaeteina, Ljubnega, OelOToa, Heljaka, Franaanefeite, Trbiia.
Ob 8. uri 8 min. tftttraj meianl vlak U Norega meita, Kocovja.
Ob 11. uri H7 min. ttopoiudne oaebui vlak a Dunaja via Ametetten, Llpelje, Prage, Franoovih varov, Karlovih varor, Kgra, Marijinih Taror, PUnJa, BudejeTio, Solnograda, Linoa, Stejrra, Pariaa, Oenevo, Ourlha, Bregnloe, Inomoita, Zella na jeaeru, Lend-Oaatelna, Ljubnega, Colovca, Lienaa, Pontabla, Trbiia
Ob fJ. uri 43 min. popotuane meianl Tlak Ib Novoga mosta, Kočovja.
Ob 4. uri 48 min. puj>oiu<tn« oeebni Tlak a Dunaja, Ljubnega, Selathala, Beljaka, Oelovoa, Franaenifeite, Pontabla, Trbiia.
Ob 8. uri 34 min. »v«eer meianl Tlak ia Norega Meata, Kočovja.
Ob 9. Mri 91 min. mvniutr oeebni Tlak ■ Dunaja preko Amitettena ln, Ljubnega, Heljaka. Oeloroa, Pontabla, Trbiia.
Ob
Odhod ls LJubljano (dr*., kol./
7. Mri H3 min. ajMiraJ       t Kamnik. ,    H.   n   OS    m    popotudn« ff „ a     ®*   h   8Q     n     at*^r^f* n „
,, tO.   ,,   tO    m    mveier ,,       „     (ilednjl vlak le ob nedeljah
in prasniklh.)
Prihod v LJubljano (dri. kol.).
Ob   O. uri 86 min. tjutraj       ta Kamnika.
.   Sl.   „   18    „    dopotuan« w       „ 4—132)
i<   e. ,, ao  ,,   ifflčfr ,,
„    9.   „   88    „    »Vftdrr „        „     (alednji vlak le ob nedeljah
ln prainikih.)
Vizitnice in kuverte s firmo
priporoča po nizki ceni
..Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
(Vs. kr. avstrijske 4$ državne železnice.
Dne 15. junija t. I. se otvori postajališče
St. Georgen am Langsee
mej postajama  litiiiii*«lurf' in  f-lltitriorf pro^e Amstettcn-ii I h Im* I za ono lini in omejeni prfitežlll promet.
Osobni vlaki na tej progi se bodo brezpogojno ustavljali  na imenovanem postajališči.
Dunajske srečke a 1 krono. I žrebanje že 12. julija.
5 im dobito p. 10.000
(605-7)
Srečke priporoča J. C« MAVER, v Ljubljani.
j Vlak Stev. 1 ura		min.	dnevni čas j	VLk štev. | ara | min. |  dnevni čas j j			
Smer iz Amstettena				II Smer v Ametetten			
j 915 »i i '.t 17	y i H	00 03 25	dopoludoe popoliidne zvv^er	918 912 916	8 11 6	03 43 9	zjutraj dupoludne , zvečer
Smer iz Httttenberga				Smer v Hfittenberg			
1G5? 1653 16")5	6 12 ♦i	26 45 bO	zjutraj popoliidne zvečer	1K52 1654 1658	9 H 8	19 22 44	dopoludne popoliidne zvečer
1							
Odpravljanje o.sob se vrši na postajališči samem,  dočim se  njih prtljaga z istega le potom doplacevanja odpravlja.
V Beljaku, dnč 2. junija 1894.
C. kr. železnično prometno ravnateljstvo.
662) Ponatis se no plaČH.)
Najbolje©
se nalagajo glavnice
če se kupujejo
4°jo založnice gališkega zemlj isko-kreditnega društva.
I«te don»iajo
dobička več ko 4 odstotke
ter uživajo pravo
pupilarne varnosti,
se ne smejo obdačiti in niso f a tiran j u podvržene.
se lahko vlože kot kavcija
in kot vojaaka tenltna kavolja; razen tega je vsakih HO «-Ul. zalofnie za-varovunih po hipotekami vrednosti 253 gld. 33 kr.
Založnice se dobivajo po vsakokratnem dnevnem kurzu pri
banka in menjalnica v Ljubljani.
(56»~8)
Pivovarna bratov cfCosler~jev v £jubljani
pviporocti svoja
priznano izborna in najbolje uležana piva
lezak, marčna in izvozna piva, kakor tudi
piva v steklenicah
z zagotovi tom t orne in na j solidne je postrežbe.
Tudi se tu dobć tropine, sladne cime, najboljša piča za Umno. *T!£3J (646—3) Ceniki na zahteva nje zastonj in poštnine prosto
Izda?Mte|j |A odgovorni ureduik: Juhi p No 11 i.
Laatriius in tisk .Narodne TiakarDe".
96
12