Offlee of PikHnUni «667 Soalk Lewmdale Am Telephone, Rockwell «904. SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE « £££ Chicago, UL, petek, 20. januarja (January 20), 1228. MM—MMM—M■MMMMMMIMiMBMBNMaaMMaaMBeaHaMSMMMM rt IHCUI rate af mUp preened far In aeetls« III. AM of Oil. 6. 1>IT. aatboctsod en J— II. 111». fcabeertptiea 96.66 Tuttr STE V.—-NUMBER 16 Ameriški viri razneaH nepotrjeno vest, da je bomb« is letala ubil« voditelj« vstaje v NI-karagvi. To j« «dial department, ki n« predloži proračuna. Waahlagton, D. C,—Dorothy OeUer, tajnica ameriške podružnice Ženske mednarodne mirovne life, je pisala predsedniku Coolidgu piamo, v katerem mu priporoča, da driavni department tudi poloti letno poročilo vsako |«to. To je edini deportment, \l vsvojem letnem poročila ne pove ameriškemu ljudstvu. kaj dela in kako potroši svoj denar. Pismo pravi, da ta navada prihaja It čaeov, ko ni bilo tako Inteligentnih in dobro Informiranih intereeov v nJem. kot eo danes, in se je smatralo sa dobro, ako ostane ta vi t v mlsterlj. Nato piamo pravi, da je po mnenju tnga društva naj pametneje, da ae pove kaj ae je »godilo v teku lata in kakšno politiko ee je mislilo zaeledovati. Američan je Interveniral. ftaagaj. 19. Jan. — Privatno pismo Is Kantona je prinealo vest, da je ameriški konsul Jay C. Huston v Kantonu reši) «Iv-IJenJe sovjetskemu konzulu M. Pllarheju sadnjl meeac, ko je bila pntlaiitis komunistična revol-U. Veet aa giaai. da je bil med epiošaim klanjem komunistov, kitsjsllh in ruskih, tudi Plieche zaznamovan ca akaeluicijo. Tedaj Je Interveniral ameriški konzul, ki je apeliral tudi na brit-skegs koma 1 a, naj mu pomaga rešiti «ivlj«nj« eovJoUkemu u-radniku. Doaegla sta, da je bil Plieche deportiran. ENO LETO SKEDNJE AOI.E ZA TISKARSKE VAJENCE. To zahtevajo podjetniki la de- Keaoaha, Wk.. 10. Jan.—Z vaz ni In drlavni suhaški agent Je so v torek «večer navalili na aalone In druge proetore. kjer ee prodajajo alkoholne pije* 17 oeob je bMo aretiranih radi kršitve prohibk1 negs sakona. Tri» najst jih je bilo odpeljaalh v M!twaakoo, da jih saallšl svesni prohibičnl komisar, H kupna vrednost lastnine, ki je bil» zaplenjena po agentih, e« oni na $050,000. Ckieago, lil. t- Tippgrafična unija štev. Id in Franklinovo društvo (podjetniška organizacija) sta obvaetill vsa tiskarn«, da mora vaak tiskarski vsjenec obiskovati najmarvJ eno leto erednjo lok». Unije Isjavlja. da je pronašla. da je preveč mladih fantov, ki so dovršili štiriletno Srednjo šolo in eo ponujajo zs tiskarske vajence. ' Chicago. — "Namere van i vojni spemenik naj bi simboliziral konflikte In grosote vojne, ne njeno alavo, katere ni," je dejal znani kipar llorado Taft v evo-jem govoru pred odborom sa zgraditev vojaege spomenika v Chicago. Praetor se spomenik jo določen v Grant parku ob vsnošju Coagraes reate. X a zgraditev spomeaika ae nabira »klad New York. 10. Jan.—Dorothy Mirowska, pevka, ki je prvič nastopile v nedeljo v Bijou giedA* llšču, je šla v domnevi In obupa, da ae jo izjalovil njen prvi nastop, v svoje staaovaaje la ae zadušila s plinom. Glasbeni kri« tiki, ki nieo še nič vedeli o njo* nem samomora, so v poodeijek objavili v newyortklh listih a lx*don. 19. jen. — Televlsl-joničaa zveza je šo bila uspešno doeetaaa med I^ondonom In New Vorkem. L. G. HuUhlneon, direktor Beird Televielon kom penije, poroča, da eo mod tajnim eksperimentiranjem v I/mdonu videli obrese in roke ljudi v New Vorku. - l^ondon, 10. jan. ~ Wilfred T. McCartney In Goorge Hanson Jas. Rum unija. 10. jen. — Dijaki« ki prieoatvujejo obravnavi proti njihovim tovarišem radi Hammond. Ind., 10. jan.-íe-lezniški inapektorji ao v sredo našli neznanega moškega obešenega v «elosniškem vagonu, ki je eUl aa profi Erie «deznt-ee. Uatki ne njegovi obleki ka- tejo, da je prišel Is Aaofce, Mina. Chicago. — Jacob Cohen je v ' rek zvečer skočil skozi okno f,njgega nadstropja Slnai bolnl-«e in ae ubil. Cohen je bolehal sa "« ozdravljivo boleznijo. lot joče veak kot vohuna Sovjetske Rueljo. apoene ae ata bila krivim, da ala poelala v Moekvo detajle vojaških letal ia tankov. dov je bilo napadenih na uticah. .Vet dijakov je bHo aretiranih- PROSVETA NABomri ronronna JHDüore LASTVDfA SLOVSNSIS NASODWS PODPORNI JRDMOTS Sadiajaa* tfrlava ( n va (ira CMeaga) H* m teto. M sa AS M lata, |ltfl M Psi liSa^ 1® ® "pe08veta" SVITA" THE ENLIGHTENMENT" «t i* — t UKitod Sut«« (i sd forden ef JÊM FEDEKATBD m m v lUffiJi a. pr. (Dee. U-1W7) peieg vašega ds vas Jas lesi àma »ateMs aanlm i, PMiJi ZADNJA ZVERSKA ZLOČINA. mmmmmamrnmmm Nekaj tednov je minilo, ko je mlad fant po imenu Hickman tam v Los Angelesu umoril dvanajstletnega dekleta. Po izvršenem zločinu ja celo razkosal njeno tolik Dnevno časopisje je na široko opisalo ta umor. Do pike ja nasttkalo lov na mladega fanta, njegovo aretacijo, luij ja izpovedal po aretaciji, v ječi pred državnim pravd-nikom in sodnikom. Vsaka njegova beseda je bila pova-dana, kakor da bi bil fant govoril velike modroati. Občinstvo, ki hlasta po čthru, kakeršno je v šundroAanih in ki vodi ljudi iz človeških višav v človeške nižine, je požiralo kar z očmi to pripovedovanje v dnevnem časopisju. Minilo je nekaj tednov po tem zločinu in zopet se je zgodil sličen zločin. Razlika je, da se dogodil v Michi-ganu mesto v Kaliforniji, mesto da ga je izvršil mlad fant, ga je izvedel 47 let star družinski oče, po imenu Adolf Hotelllng, tesar po poklicu in cerkveni dijakon in cerkveni starešina, deklica je pa bila stara pet let mesto dvanajst Ko so ga vprašali, zakaj je to storil, je izpovedal, da je veliko razmišljal o umoru, ki ga je izvršil Hickman. Citanje podrobnosti o tem umoru je vplivalo nanj, Sunil jo je dvakrat z nožem, toda sam ne. va, zakaj je to storil. Sepaačno dnevno časopisje bo zopet ta dogodek obdelalo rta Široko in tako pomagalo vzbujati v ljudeh speče zverske instinkte,, ki jih pokriva tanka skorja civilizacije. To časopisje prične z besedami: "Zopet je bil izvršen grd in ostuden umor," mesto da bi rasno rasmotri-vali o odpravi zločinov. Smoki, ki opisujejo podrobnosti umorov, se niti ne zavedajo, da je vsak umor grd bi ostuden« pa naj bo izvršen na U ali oni način. 4 Ako se vrše umori, pošto je tudi vzroki zanje. Ti varold za zločine so v gospodarskem sistemu, ki ustvarja razmere ga zločine in v podedovalnosti. To zadnje imenuje ljudstvo v krvi. Za vsak umor so merodajni eni ali drugi vzroki, ali pa oboji Ljudje posUnejo morilci, ker razmere, v katerih iive, učinkujejo nanje, povzročijo, da se izpremene v morilce. Lahko se pa zbude v Človeku živalski instinkti, da postane morilec. Oboji vzroki se pa lahko odpravijo. Razmere se lahko izboljšajo z uvedenjem boljšega gospodarskega sistema. Podedovani zverski instinkti v človeku se pa dajo odpraviti s izboljšanjem človeške družbe v splošnem, v katero spada tudi izboljšanje vzgoje in sredstva, s katerimi se prepreči pomnožitev rojstev duševno nenormalnih ljudi. To zadnje spada v delokrog zdravniške veda. Hotelllng, ki je umoril pet let staro deklico, spada med morilce s podedovanimi živalskimi instinkti. 'Vzroka ni ime! najmanjšega za izvršitev umora. On sam pravi, da ne ve, zak^j ga je izvrMl. Tri dni po izvršenem umoru je Šel v cerkev, bil pri obhajilu in po obhajilu je bil izvoljen za cerkvenega starešino. Bil je miren, kakor da se ni zgodilo ničeear. Hlinil je ponižnost, krotkost in pobožnoet, tri dni preje je pa bil ggrabljivi volk, ki je raztrgal petletno deklico in ki jo ni nikdar preje videl v svojem življenju in mu ni nikdar storila nič žalega. Ta človek se da primerjati 1 ovčarskim psom, ki se dobrika svojemu gospodarju, kadar pa gospodarja ni blizo, pa trga in kolje nj^ove ovce, ker so v njem zbujeni volčji instinkti njegovega pradeda volka. Človek podedva lastnosti svojih prednikov kaaibalov ali ljudožrcev. Pri milijonih ljudeh so te lastnosti že zdavnej izginile, pri drugih pa Še ne. Pri ljudeh, ki niso podedovali nobenih zverskih lastnosti, se ne bo zbudils zver v njih. O ljudeh, ki so jih podedovati, ae pa ne more tega trditi. Nihče ne ve, kdaj se živalski Instinkti obude v teh ljudeh s tako silo, da postanejo zopet divja zver. nakar se potuhnejo, kakor da bi se nič ne zgodilo. Človek, ki je podedoval vse dobre lastnosti, ne mori, njemu je celo ubijanje živatt zoprno. r O Hotellingu se ne more reči, da je blazen v tem smislu, da ne ve kaj dala. Ampak človeško čustveno ras-umevanje ga je zapustilo v trenotku, ko so se v njem pojavili živalski instinkti. Takrat je bil zmožen izvršiti mor. in nastopiti z £ vi ja^of tjoJfl^fcM NMfcMI mm PtOSVIt parate, ae. jakuarja. človeka, kot jo opazimo pri domačih živalih, ki se potuhnejo, kadar zagledajo svojega gospodarja. Taki ljudje so nevarni človeški družbi. V kapitalistični človeški družbi ne bodo nikdar odpravili te vrste ljudi, kajti kapitalistični gospodarski sistem je tak, da ustvarja razmere, ki v človeku vzbujajo zver in ubijajo njem rumo čustvovanje, ki loči človeka od živali camA* M ajM«^ Mit i« i uoNran V *šsr| •nuliadji »jiU Sv« rwàmri** i« te stavke r»i kst Ja «akljaéU at laaJ aa eve|l jaaaarafcl eejl L L Aguilar, Geto.—Veliko se čita coloradaki stavkovni situaciji hi o zaslugah organizacije IWW. Oglejmo si stvar od bUau in upajmo, da bomo odkrili kaj originalnega, kar nas bo zanimalo. Morebiti bomo našli tudi varoke, kateri se privedli to or gsnisadje v Colorado. z letom 1902. Nam je Še v spomina, da tisto Isto v aprilu se je začela ralaa prpnrgsrski stavka pod vodstvom UMWA. Tukaj v Co-loradu sme imeli tisti ¿aa d rta v ne žandarje sli "raagerje," kašo pernagaH zlomiti stavko. Ts žanderje Je postavila repu-blikanaka administracija. Poznejši demokratski governor W. E. Sweet ps je tiste žandarje odpravil, rekoč, da delajo državi nepotrebne stroške, kar smo priznali, da je bila resnica. Toda kljub temu, da ae je pokazal, da je naklonjen delavstvu, je mr. Sweet pri prihodnjih volitvah bil poražen od svojega nasprotnika, kskluksa Morleyja, kar znafti, da ga delavci niao podprli. V letu 1926 je republikanska garda Imela kandidata za go-vernerja zopet Shoupa; on ja bil govertier v letih 1981 la «22. Demokratski kandidat je Ml pa sedanji Adama. Republikanska Je napela vse sile, da bi spravila zopet svojega kandidata aa governerski. stol, kajti če bi jim bilo to uspelo, so jim bili šandarjl sopet zagotovljeni. Toda propadli so. Porazil jih je sedanji Adams, kateri je delavcem obljubil, da ne bo iandarjev, ako on zmaga. In zmagal je. \fcMkefellcrjevi in drugi manjši Vivatni interesi, videč, da na tej atrani so bitko izguMli, in ds ne bi UMWA pre-srls ugodne prilike ip ds bi ne klicala za časa Adam sove administracije stavke, so spremenili svojo taktiko. Kaj so storili? Razdvojili so premogarje. Kako so to storili? Zelo enostavno. Profesijonalni političarjl so povabili organizatorje od IWW v drŽavo in igro so dobili. Prosim, da se stvar pravilno resume. Privatni internal eo se bali, če bi UMWA sastavkala s governerjevimi simpatijami na svoji strani, da bi bila zrn na strani premogarjav, ako pa zaetavkajo 1st! premogarjl pod vodstvom organizacije IWW, potem ps Adams ne bo smel z nJim stmpstizlrsti tudi ako bi rad. Ako pa bi se predrzni! to sto-riti, bi to pomenilo zanj političen samomor, Tako so torej itlgrall ksrte. In naredili marionete is ljud-stvs. Javna tajnoet Je, da so bill 1WW povabljeni V Colorado od CFI kom peni J«. Kdor ne vi (H. zakaj eo biti povabljeni, je slep. Sato sem fte stokrat ponavljal. da dokler ne bodo delavske organizacije študirale po-H tika, toliko čaaa bomo slutili kapitalizmu ta Igtače. V eeda-nji tukajšnji stavki »luiimo kompanljsm IS kot topo orodje za premagati na« aame In to a toliko poveličevano IWW vred. RJ. bratci, bi rekel Poljak, tre-ba bi bilo, da bi «e enkrat litre-sli pasek Is oči t V Proeveti It 4. datirani z dae a. januarja, piše best Joa Brgoch Is TrlnMada a navalu na aterkarje Taka pete*Ja so sramota as eiviMaaeiJe In vaak pameten in ram taka fesstlflaa paSetJa al obleatvealh organov Ml sojamo taka mlkii»* volitve, bo še vse to peosbUeno, in delavd, ki so sedaj, terorizirani, bodo volili za republikansko gardo. Dalje omenja br. Brgoch, da v Aguilarjn imamo samo 18 članov pri lokalu UMWA. Ker^jaz spadam tudi k istemu lokalu In se čutim prlsedetege, sem opravita, da povem svoje Dopisnik pravi, ds deftaseo razdor z Mikom Livodatom aa ielu (Mike, veliko se ti predbaciva la ako nfcaaš tako kosmate vesti, kot se govori, zagovarjaj se vedi, da molčali Se pravi prizna, ti krivdo. Sicer je molčanje lepa lastnost, toda ni vselej mestu.) Jsa že nisem videl Mika na našik sejah kakšna 2 Isti Keaštstiram tonu. ds jo Ml dopisnik sapašno informiran, ali ps ima kskšne drage važne vzroke. Rad M toraj videl, da nam kaj več pove o stvsri. Kar se tiče naše otganlsacije, želim povedati br. Brgschu, ds nas je nekaj tukaj, kateri smo MU člani UMWA ko on še ni vedelf kaj je delavska strokovna I Ja, ker je bil še mal deček. Priznam, da je dosti gnilega v UMWA, toda doMnoet vseh čls nov bi bila, da bi Jo izčistili. SIcer ps najvsč "kika" pride od tistih, ki so še najmanj članarine plačali. Dalje šeUm opozoriti roiake v Coloradn, da ee je UMWA borila za 8-urni delavnik Še predno se je komu sanjalo od IWW; in priborila ga je. Toraj, zakaj kratiti zasluge nekomu, ki mu spadajo? Vzemimo, da Bas je premo-garjev Slovencev v Coloradu ka kih 700, raje več. in če bi vsi spadali k UMWA in radmo, da bi bil vsak pridobil še en drugorodca, potem bi bili ni ravno v tej stavki odločujoč faktor. To ksaStatfcram iz dejstva, da je goreraoe Adame ponudil WobKjem sv. vanje, ako dovole, da ea stavka izravna #pod UMWA. Toda oni so to ponudbo odklonili. To sem čital' v Woblijakom časopisu. Ako to nI bilo ras, potem so se oni sami zlagali. Fakt Je, da vsi Usti, ki sedaj kriče zoper UMWA, so delali za jacksoavillsko lestvico do aprila 1. 1925. Ako to ni res, naj ml kdo dokaže nasprotno. Naj Še omenim, da je isti dopisnik poročal pred časom o nekem IWW shodu, kateri ee je vršil v Trinidadu. Pisal je kakšen uspeh Je imela Milka SaMič na tistem shodu. Milka je stara IS ali 19 lat. Pranim vas, kaj nam more povedati 18-letno dekle o strokovnih organizacijah ali o delu v rovih, ali o taktiki ob času stavke? Jas na pr. sem odšel is Trbovelj na Sujer.sk«» m 1. 1900 z rudarskim certifikatom v šopu. Toraj vrsto let prej, ko Je to dekle zagledalo luč ave-ta. fladaj pa. Če Yidim druge drveti Jo poslušati, naj grem pa še Jas. Lepa hvala! Staremu la mlalečemu premogarju ne more tako dekle ničesar povedati o bojih s kapitalisti In o stav kovni taktiki ter o njegovem poklicu. Proeim toraj. da M se rabilo malo več raaaodnoati. ali so prinesli kamenje ali premog. Od takih ni dosti pričakovati. V naši naselbini Je nekaj takih. Ko bi prišel najboljši advokat k njim, bi ne prišel nič v pošte v. Po mojem mnenju m star premogar vseeno vaš izkušenj, kot otrok. Tu ni nobenega vodstva. Nekdo iz bližnje naselbine se Je malo obregnil ob nas, pa mu ni zameriti, ker on nima nobene nšnje iz 'preteklosti. Ako bi je ime! vssj polovico kot mi, bi bil 'drugačnega mnenja. On se obreguje ob organizacijo UMWA, ki je dobra organizacija; ona posluje po vseh drŽavah Unije legalno. Sem član omenjene unije Že dolgo vrsto let. On pravi, da še ni prinesla nič dobrega za rudarje. Pa je Kristovem letu 1922 dobil iz $6.25—#7.7S. To je lep izgled in še več drugih, da UMWA je za dobrobit premogarjev. Jas M rad vedel, koliko je on dobil pomoči Iz darov stavkujofiim premogar jem v državi Petini, Ohio in W. VirginiJI? Jaa vem da sem lansko jesen trikrat dobil po avs dolarja. Ko M bil še on napreden, M bilo $12. Letos bomo spet dobili Jan., feb. in | se tiče društva, je vse narobe. Mi smo sami stari člani in ustanovitelji št. 881. Da smo bili za napredek in povečanje naše slavne SNPJ, to lahko do-kažemo. Od sedaj naprej pa kaže, da bo veliko naeprotatva in razdor! Ampak to je samo zaradi en par nevednih in nerazsodnih, ki se ne morejo razumeti pravilne taktika v boju s ka-go, da se zagovarjam o taktiki uspehov. Tem sem na razpolago, da se zagovarjem o taktik in pravilih SNPJ. Kdor ne zna jednotina pravila tolmačiti, U naj se obrne na člana, ki jih zna Jaz sem vsakemu na razpolago Toliko v naznanje. Pozdrav! — Frank Mihove, član dr. št. 381, Aguilar, Celo Box 763. a i »mu »ene in Aaaflai, Cofc».—Namenil sem ae malo opirati naše politične In društvene razmere. Vem pa že naprej, da nasprotstvo bo, kot gs že imamo. Kar bom Jas poročal, Je sama golš reenlca, kot so meni razmere znane iz preteklosti hnam «e doetl izkušenj o položaju kot Je sedaj v državi Colorado. Leta 1918 smo bili na stavki 15 mesecev, ko Je vsaka mala Jama bila polna stavkotomoev In eo mal ne delale po dva In tri dni v tednu. Pa smo še vedno vpili: "Stojmo trdno, uaaga Je naša T Takrat amo kričatt aamo trasno misleči premogar j i. aU v tej stavki, ki Jo Je sklicala nisi serija IWW 18. ofct prešlega le. ta. Je pe vse dragaše Sedaj krilijo i*neke in otroci v veliki večini. Kar Je govornikov, «r premogarjl _ •pola. takšai. ki tftmfejijtfz* * w n* J® Colo.—UMWA je or. ganizacija. katera Je dozdaj še največ pripomogla rudarjem, da eo prišli do pravic, katere danes uživajo. Poglejmo malo nazaj do leta 1922, ko smo delali toka, v Coloradu za $5.25. UMWA Je sklicala splošno stavko. Po končani stavki smo tudi mi dobili svojo staro plačo nazaj. Veliko navdušenje med colo-radskimi premogarjl je bilo potem. Namesto pa, da bi organi zacijo podpirali, ste ji hrbet obrnili. Ko bi se bili tukajšnj premogarjl zavedali, da se treba organizirati, ne bi nam bi la plača znižana, niti te stavke ne M bilo treba. Dobro ml je'znano, kako so bos je hodili po majnah, da so se rudarji podpisali za znižanje plače. Osebno poznam človeka, bolje povedano, rojaka, kl se je kaç trikrat zaporedoma podpi sal, samo di pride bolj zagvišno plača dol. Jaz se nisem podpi sal. Zato sem pa dobil štiri me-sece počitnic. Vidite, ko tako kritizirate UMWA. Zmiraj kateri od Wob-blyjev pride k meni, da bi mu dal karto. Odgovorim mu: "Sa imaš Wobblijsko karto." "Ja, ta ni dobra zs Wyoming ali za Illinois. Pravkar sem dobil obvestilo Iz Indianapolisa, da bomo mogli plačati tri mesece dva do-darja na mesec, kar skupno sne-se šeet dolarjev za stavkarje Penney Ivani J i, Ohiju in drugod Da bodo razumeli, to Je israd ni asesment, pa smelo rečem, da ne bodo plačali oni, ki zabavljajo čez UMWA. Ako bi val za-bavljačl dali po dva dolarja za stavkarje, bi nekaj pomsg bednim otrokom In stavkarjem To samo povem, da tudi Jas ne-k*j vem o organizaciji, saj sem že dolga leta blagajnik in član O priliki kaj več e mm*i Cela.—Ogiaaiti namenil Še enkrat is tags gar Jevega gnezda, prej ko ga zapustim. Dobil sem sicer ukaz še pred enim tednom, da ae moram iseellti od tu, ali malo eo aa go-ejpodVejmottii. kakor so aa ža NaJprvo bom sporočil. Je saget dogodil od «reaev in Is Waleenbacgs s pomočjo držsvnih policajev. fem» i* komisija sedaj preiskuje v kakih rafmerah da živijo tukajšnji premogarji in ako so opravičeni do boljše plače ali ne. Sem je prišla komisija 12. an. Začeli so zborovati v mestni hiši. Glavna dvorana je bila polna večinoma samih stavkar-jev, ki so čakali, da jih zaslišijo. Zasedena je bila tudi nsia dvorana, kjer ml zborujemo vsak dan dvakrat Domenili smo se, da priredimo malo demonstracijo pred mestno hišo, da pokažemo državni komisiji, 1(4 nas je na stavki, ker ka! stično časopisje vpije, da etavkaj I je končana. Kot smo se dogovorili, tako smo storili. Sli smo z ameriško zastavo na Čehi pred mestno hišo ter obrnili smo se nazaj proti naši dvorani. Seveda mirnim potom, kar največ mogoče. Komaj so MU prvi z zastavo v dvorani, eo počili stre-; li od strani državne petidje. Tisti, ki so bili prednji, so zbežali! v našo dvorano, tisti pa, ki smo bih za njimi, smo se pa zatekli bližnje prodajalne. Policija je odprla ogenj na našo dvorano z vso besnoetjo. Prvo žrtev so zadeli ru. !*> ni resnica. Res pa je, da je naš Nekdo tako zabit, da se zemlja joče koder hodi. Že leto dni ponavlja v A. S. eno in leto, kako me opazuje in se smeeeeje in pa kako se znd skrivati, da ga ne zalotim. Zato sem sklenHs, da mu ne bom več odgovarjala. Za takega tepca je res škoda črnila in papirja. Sedaj pravi, da sem krakala na novega leta dan pozno v noč, potem pa pisala resolucijo. Laž-nik je samega sebe'cmoknil po ustih. Kdor kroka ponoči, ne piše drugi dan reeoiucij. Sicer pe, če M pri njen kzokala, bi bHa fajn punca. Opazuje le Ženske, posebno pa mene, kar je skftsjno bil-moj krstni boter- -Sfearička Kovačeva, T. H;, Ind. • ♦ ' 1 Politika ni kriva. "Politika je ali right," je rekel stari Božo, ki prodaja mast za ščurke, "samo naši sodomi-selni politikaši so veliki pijanci in vlaču&arji." Tako Je rekel stari Božo, ki prodsjs mast za ščurke.—-Nick Lopata. • • e. Pamet srajce pod normalo. V očeh Ernstove srajce je Bartulovič lahko "hudič," "junak" in "napol bog." Razumni ljudje pa smatrajo pamet onih, ki vidijo v Bartuloviču "hudiča,' "junaka" ali "napol boga." na oni višini kot je bil oni, ki je šel k policijskemu saržentu in mu rekel: "Napravi na meni psibopatično preizkušnjo." Sar-žent mu je ustregel In mu rekel po preizkušnji: "Tvoja pamet je pod normalo; če bi ne bil tako velik strahopetec, bi bil kriminalec." • • a Nezmotljivost diktature. Bartuloviču ne gre v glavo, da demokracija popravi svojo zmoto, ako pride do spoznanja, da se je zmotila. Častilcem diktature to eeveda ne gre v njih podaniške buče, ker diktatura vztraja v zmoti. Čeprav ve, da strelja koale. Boji se, da pojde njena avtoriteta rakom žviigat, če diktatura prizna pred ljudstvom, da je zmotljiva. a a a Kdaj Junak Bartulovič princa svojo fotografijo? LISTNICA UREDNIŠTVA. Mm TSrre Hante. Ind. — V soboto dne 14. januarja Je na železni-škam križišču na Maple aveniji tovorni vlak povozil člaaa društva št 221 SNPJ brata Joaa-pha Živino tako nesrečno, ds so mu morali v bolnišnici odrezati levo roko nad pestjo. Poleg tega pa ima tudi levo nogo na dveh krujih zlomljeno. Daljše poročOd sledi t ONa. Stavkar-Brez podpira ae moremo priučiti v teh reealh časih. Pozdrav! Bergettateeni, Pa.—A. M - Dopiee, ki vsebujejo takšne ob-doltitve, ne moremo priobčiti brez podpira. Pozdrav! sa eMUk v davčni kitki v Basra, Irak, 19. Jan. — V Ku-zistanu. Perzija, so ae kmeti« u' prn novim davkom. Sledfls je bitka s vojaštvom In 90 kmetov j«* b#o TEK, 20. JANUARJA. Vesti iz Jugoslavije i i< ^—■——— VSEJ JUGOSLAVIJI VB-IJKE POPLAVE. , (Irrirno) Beograd, 28. dec. 1927. sredi decembra je nastopi-vseh srednjeevropskih in balkanskih driavah silno ¡o podnebje. Mraz je na-s tako silo in s tako ve-dimerjzijo, tsifefne ffr ne iimo od lete 1914 dalje. Od 5 stopinj Celaiusa (mimiB a) je padla temperatura inus 24 do celo minus 2?. mraz pa ni ostaL Terape-» se je takoj po nekaterih dvignila. Nastalo je v de-ru naenkrat skoro pomladne z dežjem-kazal na plue 6 stopinj Cel-Vsa ogromna* enežena vsi veliki skladi ledu, ki ■stvorili pivšega mraza, so se pričeli Nastopil je še dež. T ar mo dobili v dveh ali trebi novo poplav» v obliki dež-v obliki tajajočega se ledu. Jno vreme j p se veda napra-jako slabe posledice v, drža-losebno ker*je ponekod zra-temperatura celo na dva-■stopinj Celaiusa. Posebno ičsjo reke in se je bati, preplavile vse reke svoje spregledali? IZ DELAVSKE SLOVENIJE. ______ • Maribor, 26. dec. 1987. * V Ptuju in okolici se delavstvo počasi zaveda svoje veljave. Pri občinskih volitvah so se v nekaterih občinah delavci in mali kmetje združili ter postavili socialistično listo. Imeli so u-speh. Na Bregu so dobili 7 občinskih odbornikov; vseh je 17. V Eogoznici so izvoljeni trije so-cijalisti, v Spuhljih Štirje in na Hajdini dva. V Ptuju samem pa bodo občinske volitve 8. janu ar j a 1928. V Ptuju obBtoji zadružna prodajalna Konsumnega društva za Slovenijo in pa produktivna zadruga "Delta," ki isdetoje perilo. Zadruga "Delte" je članica Zveze gospodarskih sadri«. Vodi je sadr. Vrabič. Žalostno je le, da je med delavci ptujskega okraja Ae premalo zavednosti. Klerikalci n. pr. hočejo ukiniti deško meščansko šolo, češ: potem bo lahko v ostala Ptuju gimnazija. Soci-jalist Segula je Mtti možem razložil, da je prva šok: ljudska, druga "oftlčanska," potem pride ie-]e gimnazija. Kljub jasni tendenci nazaj rinečih klerikalcev, jih bo ljud-«e volilo , . . Kedaj bodo ove. V strašnem hitrem u so naraatle reke na Hr^ V Celju delsvstvu ni dobro postlano. V cinkarni kem in v severni Bosni, terpfcaJoetna razmere, v kemični to- i v| Posavini in Podravinl ajgroznejée naraščata naj- reki v državi, tirava in Sa- da premalo skupaj tele, *fcer er Donava, ker prinsšiun v strugi ogromne kose ledu. et na reki U očen. szlila se je že Drava in za-velike komplekse obdelanih ijvečje poplave so v Bana- Vojvodini, Sremu in Bački. valstvo je obupano, ker je skovsti še večjih katastrof, pi so slabi, država ni do-no skrbela zanje, zato je ne-oit tem večja, da podležejo ogromnim vodnim malin da voda preplavi selišča >bdelano zemljo pridnih hr-kih kmetovalcev. V teh po-ah pomaga z izredno požrt-ilnostjo jugoslovansko vo-:vo. elike poplave pa so tudi v ikih delih države, to je v Sr-Naj večjo nevarnoet po->čata reki Drina in Morava, ko bo kaj kmalu nastopilo nemo vreme za sedanji letaš, tedaj bodo poplave poje-e in .se bo škoda, ki se Je na-la sedaj, še morda popra- Afera Stepič v Beogradu. 2e več dni se vrši v Bee-du jako značilna za srbske nere, razprava proti bivše-naOelniku ministrstva za no-Ije zadeve Stepiču. Kot ze->dgovoren element j« saspo-s dispozicijsldm fondom ranjega ministrstva kakor hotel, kajti njegovo delo »»o nikdar kontrolirano. Bil ros|)od, proti kateremu ae ni J nihče dvigniti roke, čeprav marsikdo vedel o njem jako J in čedne stvari. *prav j« zavzemal jako važ-funkcijo v notranjem mini-«e je poleg tega Ae pe-* zelo umazanimi zadevami. j<* vzdrževal v Beogradu ■dva varijeteja, jih napolnil fpim Živim blagom, ki ga je 'upi! deloma v Jugoslaviji, °ma pa tudi v inoeematvu. J,i lažje opravljal svoj posel, Podkupoval novinarje, ksteri 0 njem piseli kakor je on ho-lin kakor, da M bil dober in ^n državni uradnik. Nje-¡'f '°Povš6ine pa so amrdele " P« Beogradu tako, da je ,fala proti njemu nastopiti ro-Pr svice. roi ^ t udi * znan politik, no politik kakor so menda P* »Kradu prav vsi.—Razprava "krila take stvari, da bi si F^rni ljudje kaj takega sploh f"1« ne mogli. Zalibog pa je tudi pokasala» da je Ae r vHIke prav takih ali pa še P hujših in slabših Stepičev, ¡2 J* te, ki etojf t» dni »m__ * «n ''»♦•ograjčani varni je še slabše. Krivo je veliko, da delavci niso solidarni in se zadnje čase kaže bolje vendar: brez trdne organizacije ne zato slino mogoče, doseči potrebnih u-spehov. V Mariboru Je po volitvah. Kdo bo Župan? S katero veHko stranko bodo potegnile male. Vsled razbijaških metod "komunistov so soeijalisti dobili nekaj manj glasov kot klerikalci* ki so tedaj po zaslugi komunistov: prva in "največji stranka v delavcem Mariboru, V Delavski Maribor ima svojo ^Ljudsko tiskarno,*' ima stavbno zadrugo, Ljudski Dom, v katerem je zadružna gostilna zadružna konzumna prodajalna, produktivna zadruga krojačev, delavska knjigarna itd. "Ljudski Dom" tvorita dve trl-nad-stropni hiši. V okolici Maribora je več zadružnih prodajalen: tako v Studencih, na Teznem Itd. V Mariboru deluje Hranilno in posojilno društvo delavcev v Mariboru, ki je bilo ustanovljeno pred—60 leti in sicer lete 1868 in je med najstarejšimi tadvttgami v državi. V Ljubljani se tudi še ne more pozdraviti župana, na mast-nem magistratu, ker so se klerikalci proti izvolitvi dr. Puca— pritožili. Minister notranjih za- dev v Befcradu pa po želji kle-| rikalcev ne reši vloge, samo, da| bo komisar še sedel na "gor- kem." Klerikalci so res tiči;ina eni strani vpijejo, da »o edin za avtonomijo, na drugi strani mf Načela—ao jim prašen nič! Vse le lastna in strankini korist. M. Kaj bo s IJaMJaneklni županom dr. Pneoet? Vprašanje potrditve ljubljanskega župana dr. Dinko Puca, Id je bil že pred tedni na postaven hi pravilen način izvoljen od zastopa izbrane- ga dne 2. oktobra lanekega leta, je po svoje« biatvu prav liMp» vDrašanju Izenačenja davkov v ju&anakl E3i kT kot ponavadi. Čaka, ker nI demokratična, čaka zato, ker je proti aamoopravi mesta Ljub- ^^LkMjana je 8. oktobra pač drugače volila, kakor pa bi ho tele vlada v Beogradu in pa naj avetejša etranka alovenaklh kle-rikakev. Čeprav ao t™*** od 9L5, to je od aloveneka ljad ske stranke, vedno in povsod M na nstlh trm o de dji, o samoupravi slove prestotnega mesta, ki le tri lete oIm svojega sakimltara župana, temveč samo komisarje, ki - z.* da jim je pa je že teko, da smo mi Ljubljani Še navajeni čakanj«. Kaj vemo, da v Beogradu vedno 'tnMkajo," posebno pa radi "po-mečtoajo" takrat, kadar jim to rečejo samcati klerikalci In Ljubljana bo bržkone še čakala, da ji bodo potrdili onega župana, ki so ga Ljubljančan je sami IzvoHli.—ean.—s > LEGENDA. ——- ((Posvečena Janesu, iskalcu novih avetnikov v Ameriki.) Leece, Si, dec. 1927. Pred "nimeno hišo," v kateri rezidira veliko Miniaterstvo, so našli novorojenca, ki je imel na preti pripet Metek: "oče moj je v tej hiši." Okrog najdenega deteta so se zbrali ljudje in ogledovali ne-bogljenca, ki je veselo brcalo v mrzli svet. Prišel je tudi minister sam in je pogledal, kaj se godi. Ko so mu dopovedal!, je odredil komisijo, ki naj dožene: kdo je oče tega otročeta. Komisija je šla na delo, določila seje, sebi dijete in delala. Dolgo je delovala. Končno pa je g. ministra predložila uspeh svojega dela v formi kratkega poročila, ki se je glasilo: "Casi nam je sporočiti «osp. ministru, da je komisija v. veet-t izpolnjevanju svoje dolžnosti vse preiskala in pregledala. Kooetetirati pa mora, da ofcsta najdenega otročiča ni v tem Mi-nisterstvu in to is rasiogov: 1) ker je ta otrok plod lju-bezni, ki je pa v tem minister-stvu ni, tu se nič z ljubezni ne dela; t) ker se je konstatiralo, in dokftsaio, da je najden otrok nalen; ima glavo, noge, trebuh, roke, sploh vse: kar je v redu in kar je prav. V tem ml-nisterstvu pa ni nič normalnega in jp vse brez glave in repa—; 3) kar se vidi tudi iz dejstva, da je otrok tu, in ker'vemo, da se otrok v devetih mesecih razvije v telesu—je jaano zopet, da je nemogoča, da bi se is tega Mi nisterstva rodil, ker se v tem Ministerstvu nobena reč v devetih mesecih ne reši. Nemogoče Je tedkj, da bi bil stvarSlk tega otroka v tem Ministerstvu. Minister je prebral poročilo in je bil silno zadovoljen, ker nI očeta najdenega otroka v njegovem Ministerstvu. U Litije. V našem kraju so se tovarne prav močno razvile. Topilnica dela in pa predilnica. V 'Topilnici" se zmerom menjajo gospodarji. Dozdaj jo je lastovaJ g. Kramar, brat drž. poslanca dr. A. tfraraerja. Sedaj pa je menda prišla 'v roke bivšega bančnega direktorja Aug. Pra-protnika, ki drugače aicer "nič nima." Predilnico so ustanovili pred 40 leti Švicarji, sedaj pa Je v rokah židovske družbe Maut-ner, ki ima tudi v Savinjski dolini tovarno. V topilnici dela od 80 do 200 ljudi. Zelo se menjajo. V predilnici Je pa stalno okrog 600 delavskih močtj, glavno žene. Predilnica Je za svoje ljudi precej lepih hiš zidala/ teko da Je to-vSrniškl del naše Litije dobil i novo lice.—Imamo zadružno prodajalno Konsumnega društva za Blovenljo ter podružnica izobraževalnega društva, "Svoboda." Večkrat se vrše predavsnja in članski sestanki. Steal jal na pea — aadel nje go- Chicago. — Frank Veaeljr, 8186 W. 41st St., je zgodaj v četrtek šel a avojim peom na ve-rando in se z njim igral. Pes je lajal In te je vzbudilo soseda, ki je vse! puško in šel ven. Pomeril Je In ustrelil na psa, a zadal je njegovega lastnika, katerega v temi nš opeziL Vesely, ki je nevarno obstrdjen, je bil odpeljan v bolnico, njegov sosed pa y zapor. / Trije etreri zgoreli. Chicago.—Dve deklici ste se v arede Igrali z ognjem v kuhinji njiju stanovanja, 618 May st; pet letni Concetti Veraeeei se je pri tem vnela obleke in dekjiea je kmalu potem umrle sa opek-llnsfsl " petem nadstropju |*>-ilopja na 2828 Calumet ulici ste isti dan zgoreli dve deklici. V T Tanfj^ bilo pr 0svit1 ZDRAVSTVO Poljudna beseda e hlgijeni in akrbi sa sdravje. GIMNASTIKA. (Dsljs.) Gimnastika zunanjih organov. L Med zunanje organe prištevamo koio in njene tvorbe: nohte in lase. Negovana in utrjena koža odpor uje vaem abeoeaom, vrši brezhibno svoio funkcijo kot dihalni organ in točno regulira teleano toplino.' Kako al utrdimo kožo? Glavni pogoj je, da je koža čista, da fco kožne produšnice (pore) vedno odprte. To je zelo lahko doaeči. Vaak dan si moramo umiti vse telo. Tukaj naj mhnogredte pripomnim, da ae morajo tudi apolni organi vsaj enkrat dnevno umiti. Nepojmljivo je, kakšna zanemarjanja je tu zasledovati. Za u-m Ivan je teh delov naj vam sluti čista, poštama voda. »Nikdar ne mlačna ali vroča. V enem svojih prejšnjih člankov sem natančno popisal vsakdanje £i$čenje telesa z ozirom na čas, kraj, red in način umi-nja. Kot nejprimithrnejši trenig kože je ematratf sohične in zrs'Č-ne kopeli. V drugih naprednejših driavah trenirajo gimnasti efcejo kožo tudi v takosvanih blatnih kopelJ4h (Lehmbad). Te kopeli se poleg» kvepitnega pomena sa kožo tu« kktvtno čistilno aredetvo. Priporočam jih prav poeebno po aottfenju, da si temeljito očistiš teto olja. Ob u-godni priliki bom tu# te kope-Iji v posebnem članku nazorno popisal. ' ' Solnčne kopeH so sa kožo ras-kuževalneg» pomena. Ultravijolični žarki uničijo vse bacile, ki ae saM»j» v Ml' in povzročajo lokalne ognojKve. Veakdo dobro ve, koliko neprilik lahko povzroči najmanjši mozoljček. Zračne kopeli nam pa utrjujejo kožo z Okirom rta različne temperature Iri' oatre' ter nagle vremdnake apremembe. Človek vaškemu prehladu bolj odporu-je, če ee koplje v zraku vaaj nekajkrat tedensko, če ¿e ne vsak dan. ^ Zračne kopeli izvajamo enostavno tako, da hodimo kadsr si vzamemo zanje čas, goli po ka. kem samotnejšem kraju na prostem, ali pa doma po sobi. Okno mora biti pri tem seveda odprto. Jaz za svojo osebo ležem vaak večer gol in nepokrit na posteljo in še sem ne vem, kdaj saspim in zlezem ped odejo, tako dobro uapavalno sredstvo so zračne kopeli. Kadar je večer hladen, pa gol pri odprtem oknu potelovedim, s Čimer ubijem dve muhi /ta en mah. Pri zračni in solnčni kopeli usrkava vsa površina kote zračni kisik, torej prispeva s precej visokim procentom k našemu zdravju. Seveda je pa treba pri vseh kopeiih kar najvestnejše upoštevati profilakticna pravila proti prehladu, da ne odnesemo od kopeli slabili, mesto dobrih posledic. Kot mehanski trening kože navajam poleg blatnih kopeli Še frotirnevaje. Te imajo namen vzbujevati funkcijo koše in pospeševati dotek aveže hrane v Žive kožae ataafce. FrotiraJ čisto golo In umjfco telo I Prav na mestu je frotlranje pred soln-čno kopeljo, da ae olje razmaže po vaem telceu enakomerno. Priporočam Jfh pa tudi pri zračnih kopeljfh,H,zUeti Če ae kop-Iješ zjutraj, da z njimi preganjaš mraz. Kožne tvorbe ao lasje in nohti. Nohte el moramo vedno pri-rezovati In vaak dan čistiti. Posebno dobro naj se poreže v o-gllčke nohtov, da obdrži konec prste lepo obliko. Ta pedantnost naj ae ne smatra za pretirano! Vsakdo bo pritrdil, da veliko lepši vtis napravi lepo negovane roka, nego prav zanemarjena šapa. la ne samo radi vtiae! S hioli /.ob vso noč ali pa šisj^B pa mnogo, mnogo, atane 1 Zakaj [is ravno z umivanjem preprečimo zobobol? Tako ae bo mareikdo vprašal? Vsaka organska snov, rastlinska ali živalska, ae pod vplivom vode in zraka razkraja, ali z drugo beeede, gnije. Pri vaakem gnitju pa ae rasvljajo ki-aline, ki razjedajo všseMt tudi organake snovi, kot je n, pr. zobna sklenina. Ce torej ne očistimo po jedi zeb, ostanejo med njimi ostanki hrane. Ti prično gniti, rasvljajo ae kiallne, ki rasjedo skleni no, t. J. trdo snov, ki tvori zunanjo plast naših zob. Ko Je prežrta sklenina, prične gnili še zobovina, in ko pride ves proces do živca, občutimo strašni* bolečine. Tako nastanejo testo nepotrebni stroški, kajti bo-leči ne naa gotovo prej ell slej prisilijo, da se zatečemo k zobozdravniku. Ce pe ne poiščemo pravočasno zdravniške pomoči, nastanejo navadno zelo nevarne in drage komplikacije. Zaradi zobnih krem fn drugih sMčnih pripomočkov al nI treba delati akrbi. Zadoetuje jMjpolfioma/ kaka dobre desin-feklna vode za izpiranje. H kremo ai umU zobe kvešjeoui dvakrat na dan, zjutraj in zvečer. Potrebno pe je, de ai umi-ješ zobe enkrat na teden s sobnim praškom, sicer ae I"' tvoriti ne površini zobe tako-zveni zobni kamen, ki da sobu ruT Allce Wrlght: "lyav gotovo nimam nič proti temu» ako prttfeta tvoj predstojnik in njegova žena jutri ns večerjo," je dejala Angellka, "le to je nerodno, ker nimamo kuharice ali hišae." « "Hm, za rea nerodno," aem pripomnil k temu neljubemu sporočilu. "Vsekakor pa bo ne-kdo moral biti v kuhinji, ako hočemo napraviti dostojno večerjo patih Jedil. Kaj naj napraviva?" Jo še imam," je nenadoma bušknila Angslika, kot je to že njena navada, "jo še imam. Med večerjo bo a vanee večkrat zapel in pod pretveib, da moraš k telefonu, boš vsakokrat stopil v kuhinjo ter pogledal, kako je s ftho." "Izvrstne misel," sem dejsl, "samo ako bi imeli telefon." "A kaj, to ni nobena ovira," pravi nato Aiiftlika, "pod miso na hodniku poatavlva budilko ter ursvnavs na gotov čaa In vaakokrat, ko boš šel k "telefonu," uro zopet primerno premakneš." Pripravila sva vse "potrebno ter uravnala tako, da ae je sde-lo, ds bo,trik brez dvome dobro uspel.' Ko smo drugI dan sedli k večerji, je b|lo vse v redu hi niti najmanjše stvari ni manjkalo. Moj stari predstojnik in njegova aoproga ata bila dobro razpoloftens in popolnoma aem bil uverjen, da ml bo ta večerja prineala Že dólgo zaželjeno povišanje plače. Ko še nismo juhe popolnoma posrebsll, se na hodniku oglaai zvonec, natanko ob času, kot aem si to želel. Oproetll aem ae, češ, telefon me klide, ter od-hltel v kuhinjo. Ribo ao ae evr-le, puding je bil še lepo rmen, akratka, bilo je vae v redu. Zopet aem naatavil budilko ter od. M v jedilnico. "Ah ta telefon," aem pripomnil naprám tvojemu šefu, "ne rečem, zelo prikladna naprava, vendar doetlkrat človeka spravi v nevoljo, posebno, atoo nima čaaa." Stari ml je ,vljudno pritrdil. "Jones, sil Je kuhsrics že gotove z ribami ?" Je vprašsls An gellks obrnivša ae k meni. Ko aem prikimal, de dejala napram soprogi mojegs šef s: "Gotovo nam boste oproatill, ds moramo Jedlls aami pHnašatl ns mizo. Ps asj veate, kakšni ao posli dandsnea, ns noben način nisem mogla pripraviti kuhariee do tega, da bi noefla ns miso, nek, je dejala, tegii pa še ne. Kaj hočeš, ako aem hotela, da ne ostanem bres ¿uharice, aem morala molčati ter to aama napravim. Hišna nila je pa pred kratkim zapustila, druge pe Še ni sem mogla dobiti." Ko smo bili pri ribah, Je zvo> nec zopet zapel. Seveda treba Je hilo pogledátl, da ae peéanka ne prlsmodi. - "Napačna številka," sem naznanil, ko aem ae vrnil v sobo. "Oproatlte, da nadlegujem a tem, da moram vedno ven in i^otri, toda saj veste, kaj Je telefon." "Nikar ml ne pravite, nI! Je dejal moj šef, "Imam skušnje in neštetokrat aem se še Jesil nad tem vražjim telefonom." Celoten arsnžmsn ae nima Je posrečit, nič nI prišlo vmes, kar bi ne smelo. Zvonec Je od časa do Čase klical, dokler nismo sedeli pri ksvl. Toda, le preree-ničen je pregovor, ne hvali dneva pred večerom. Kajti, nenadoma se soproga mojega šefe oglasit "Bernard, ali ai telefoniral moji materi, da pride k nam ter oeteiie teden dal pri naa?" "O, sveta ne*>ese." je dejal stari, "člato porabil sem. Takoj ko prideva domov, bom popravil, ka^ aem Opustil, da tekej " "Ne, ne," je nadaljevale njegova žena, "tekej jo pokliči »n obvesti. Gospod Jones bo gotovo teko prijazen ter ti za par trenutkov prepustil telefon." Ali al morete predat ovijati, koliko stopin»'vročine sem hoel sedaj le? ftree mi je vpadto. vendar se« se še skušal rešiti s da sem hinavsko Hej nI teko nujno, to peeaeje napravila, ko nam je laka udobne tu pri kavi In bab," v srcu pe sem seved de bo pozneje pozabil. Teda sil duh, namreč njegova šena, ni -i: odnehala, vatrajala je na tem, da nemudoma o^veatl mater. "Kje pa imatf tega slikar je vprašal šef, "dO nocoj nit* ve. del nisem, ds Imate v stanovanju tudi telefon, Jones. Ne kaj bi dal, da gs nimate, mislite, da mi je lahko vabiti svojo taščo kar sa cel teden v hišo?" "O. ksj pa je to," sem jeknil prestrašen, "telefon je Isgfnll. nekdo ga Je moral ukradli" "Ukrasti? Neumnost!" Je teko olajšanega os js čutil, aolso veealja. "Odpustiti vam. odpustiti, pravite?" je javkal jokajo, "saj ste me vendar rešili moje tašče t" Vrnil ae je v jedilnico ter povedal ženi, da Je številka njene matere saspdtna. Tako vseeno upam, da mi bo prihodnji mesee plača povišana. FRANCOSKI ANEKDOTE Običajno se sult vsak cerkovnik okrog duhovnike, spremlja gs do prttnlce in ko Ji kondana pridiga, gre sopst u nJim v Sš-krlstljo. Neki duhovnik Je prj-dlgovsl teko tlsbo In dolgo, da so začele pobožne ovčioe po vrati odhajati Is cerkve In da ste ostala v cerkvi slednjič samo duhovnik la eerkotnlk. Ker ee je tudi cerkovnik navslltal poslušati dolgovesao pridigo, js stopil ns prišnloo in pomolil duhovniku HlJuče, rekoč: "Oprostite, prešsstitl, tudi jas grem domov. Ko končate pridifo, zaklenite dobro eerkev za etboj." e Pobožni oče Andrš Je pridigo- izjavil ves ogorčen, da jo med potlušaki tudi neka šsnsks, ki s svojim rssusdsnim življenj— posebno pohujšuje Uudftv Kotel je oposoriti ns njo krepostne ženske, ds bi jo tako prisIHl k pokori In poboljšsnju. Kar Js pa ni hotel osnačttl s Imenom, je isjavll, ds vrše na ajeno glavo listič papirja In teko Jo bsdo lahko vsi K|>oznaii. Zamahal Js s roko, v kateri Js držal koššsk papirja, in zskllcsi: To je t* n» sramnios, to Je ona. In *se Ionski sa nagnile glavo v smeri proti duhovnikovi rolU, ds bi pa-dsl papirček na nje, NAPREDNE RftVUE "V Ameriko In po Ameriki." Predsednik' Zsdrušnt tenke v Ljubljani s. Anton Kristan Js izdsl zs novo leto 80 strsnl ob-solno knjižico o svojem potom-nju po Ameriki. KnJIlfc* prinaša lepo gradivo, Nskaj člankov je bilo tiaksnih Is v Prole-tarcu. Knjlžlcs ps Js zaokrole-na. Ima lep predgovor tn insii-len doelov. Peevešena Je "IJu-Mm prijateljem Alrom Ameri-ke." PrldeJsna Je sutorjeva slike. Gena 10. Mn. Ca Am*1ke več poštnine. ' g e no-|K»IHičks revije. Brej II. In 11. Ime srbohrvaške članke v latinici In clrillei ter «leveneke članke. PriporoAame slasti hrva-šklm bratom. Ishaja enkrat v mesecu. Naslov: Radniška Za-štita, Zagreb, Preradoviševa ul., broj 44, II, kat, Jugoslavija. A e rop le ni iščejo Salt lake City, Utah, 1». jan. — Aer otilen t iščejo še od nada- - svsevpvspvi* - • ^ ■ ^ ^^^^^^ li« ijogretanrga letalca frsd Hoyte, katari ae Je zgubil v sne-ženem vikarju v divjinah v juS-nem delo države Idaho. Do da-nes nieo našli nobenega sledu sa njim, Iskanje ee bo nadaljevale, deklet ga ne najdejo. ^ Vroč laa v AffSSfedjl, Buenos Aires. It. Jan. ~ Le- nijt Je seki vreče. VšeraJ je bilo v Buenos Aéresu 104 stoptnje Chicago.—H- If, je v srede zadušil S obupu, ker nI mogel dobiti ki ga js Iskal ve« 1. Z Mr». Betty Gordon-Wesst-burne »em se seznanil v "Chope du Negre" v trenutku, ko je hotela »poditi s podijo rdeč« Ii-vriraneg« zsmorcs in »»mm prijeti zs saksofon. Ako bi bils Francozinja, bi rekli da je pijana. ali Anglossksonke to ne morejo biti; ker ao ssmo ekscen-trične. Od Ukrat datira najino prijateljstvo. Nekega dne me pokliče v Claridge Hotel", kjer se je nastanila. Nadel aem jo vao objokano. Priznam, da je imela vzrok zato. — Robert—me aprejme vzdi-hovaje — vi morate pomagati. Okradena aem. Svetujem jI, naj telefonira na komiiarijat. Ta predlog ji Ae malo ni ugajal, temvaf me jo ošinils ■ pogledom, ki me je hotel na meatu ubiti. — Ali mislite, da ne bi mogla tega tarna storiti, ako bi to razmere dovolile, Toda tu gre za neko afero, ki zahteva hladnokrvnost in dolikatnost, a pred vaam so policija ne sme vmeša- V vati. Četudi mi je s tem dala na znanja, da vidi v meni hladno-- krvnega In delikatnega človeka, ml taka pus ni bila vleč. Kaj hočete? tolovščins rta 7 Vs^k človek jf rojen samo za nekaj, a jaz nisem iskal avojega poklica na svetu v tem, da ležem v grob s prestreljeno glavo. Ali moja častilakomnost je bila vzrok, da aem se zapletel v afero, za katero sein imel ravno toliko sposobnosti kakor za plesanje po vrvi. . Slo je za to, da je Hrs. Betty Gordonovi bil ukraden oaemkaratni briljantni prstan, ki sem ga videl ie prejšnji dan na njeni roki. Ko mi je Mrs. Betty začela pripovedovati o tem in onem, so mi je zdelo potrebno, da ai s preciznimi vprašanji razjasnim nekatere najvažnejše okolnostc — Ali morda koga sumite? — Ne, nikogsr ne sumim. Popolnoma točno vem, kdo mi jo ukradel pratan. In v tem ravno obstoji vsa zamotanoet. Hotel sem JI bdgovoriti da zamotanost obstoji po navadi v tem, da se ne ve, kdo je izvršil tatvino: ako pa nftali razviti neko novo kriminalao teorijo, naj se obrne na policijsko prefektu-ro, ne pa nama. Ker pa imam rad vse na kratkd in enostavno, sank ji samo raket: — No. — Ali poznate kneza polkovnika AJekltja Bajukovsktga? Nt? Tem bolj«. Prekrasen človek, ne, bolj točno: ničvredne*. On je brivec v nekem institutu lepote na Place Vendome. Sta- nuje pa 11, Rue Claude Tlllier, prav lahko boste našli to ulico. Peljetf se do Plače de la Nation, vrnete se po bulvaru Diderot in na deano, nekoliko korakov samo od ogla se nahaja hotel, v katerem stanuje AlekseJ, soba iti 6. Razložila vam bom pozneje, kako da vem vse to. - Ob pol a ga najdete nocoj doma. Vi pojdete k njemu in mu na delikaten način razložite, da se spodobi, da mfc vrne prstan, ki mi ga je nocoj ^ob četrti uri, ko smo plesali v Peroquetu, vzel brez mojega dovoljenja. Stvar je čisto enostavna, ali ne? Odgovoril sem ji, da je etvar zares Čisto enostavna In da je ravno zato kot nalašč vat varjena, da jo reši navaden kriminalen agent, ker je to njegova obrt. Ne, vi mi ne v razumite prav. So tatvine, ki jim lahko rtčem<^ da so dovoljene. Vlomite na primer, da nekdo p(ača svojega stylp mesece in Ali bi se mu moglo za- PKOBVBTl — Dovolite, da vas prekinem. Ako ste vi. kakor si mislim, pozabili dati brivcu knezu, polkovniku Alekseju Bajukovske-mu njegovo zakonito napitnino 60c frc, vendar mislim, da je pretirano in da ni v skladu z le- je bila njegova - ako |||ñta||| POZOR! rt Ju —¿ lastnina. Ililillrwalttll a is vzel, tudi zadnja lastnina ■ — Mrs. Betty Gordon je in-teraacijonalna pustolovka, ki ji spoznala kneza na plesu ambasadorjev'in si dala napraviti natančno kopijo njegovega pr- pimi običaji, ako se on odškodu- atana, ki mi ga je kazala, dokler je z vašim prstanom, čegar ji nisem nudil prilike, da nosi vrednost cenim na 100.000 frc. original. Cek na 60.000 frc., ki Mrs. Betty mi ponudi Camel- mi ga je izročila, stveda ni lil cigareto in mi pokaže pri Um s kritja. kazalcem ha sliko kamele na Pravim vam, da sem najne-ovitku. srečnejši človek na svetu. In — Vi po svojem razumeva-] potem naj bo človek le kavalir! nju ste podobni tej živalci. — Ako bi šlo za uslugo, ki se plačuje a 60, 100, pa tudi 600 frc., knez Altksej ne bi niti z mezincem ganil. So pa gotove intim ne usluge, katerih vrednost se ne da točno določiti, zumete? Grda laatnoat. r \ Učitelj: O dobrih laatnostih Sa i me ra-1 cesarja Jožefa smo že mnogo J slišali. Ali se spominja kdo iz- med vas kake njegove slabe last- — Ne! sem rekel odkritosrt-j noati VeS razred ae oglasi. no. Mrs. Betty nervozno vzdih »«• _ #: , u w i I Učitelj: To me veseU, da se - Povem vam torej bolj j»s- uko unimit(! za vprašanje, no. Uetage kneza Alekseja*«o U^j ^ poveJr janezek. kakšno bile v tem, da ma ja nekoliko- L^ u.tnost je imel ceaar Jo-meriti, ako on nazadnje okrade krat poaetil v hotelu od desete|iei7 svojega gospodarja, da se plača uro zvs*tr do deette ure zjutraj Gpspod učitelj, ce- „f Ne! In ali Vi gospodar In da som mu jaa vrnila ta po-l^ jotef so imeli to grdo laat-ravnal pravilno, ako bi ga zboglsete v njegovem hotelu. Toda nogt, da ao ustanavljali šole. toga izročil policiji? Ne! In v|Alokatj ni bohem ali študent,' ~ »athrta^l Nevesta ženinu: Dragi Tone, poradati ti mornar žalostno novico, da je moj oftt v konkurzu. — Vidiš, aaj sem ti vidno pravil, da nama pokvari poroko Jl-37) POj da van ta dan. Ponovite jo ravočaano, da vam litin ne ustavimo. Ako liaU ne prejme-e, je mogoče vsUvljen, ker ni M plačan. Ako je vaš Hat | an in ga ne prejmete. Je m* goČe vstavljen valed selovn, pišite nam dopisnico irf avedite atari in novi naaiov. Naši zastopniki ao vsi drn-tveni tajniki ia dragi zastopniki, ari katerih lahko plačate Naročnina za celo leto je HM ia za pol leU pa $8J0. Člani S. N. P. J. doplačajo $4-80 za eto, za pol leta «2.40. Za meato Chicago in Cicero a leto $7.60, pol leta $3.76, za člane $6.30. Za Evropo stane za pol leta $4-60, za vse lete pa $t.00. Tednik atañe ta Evropo $1.70. Oaai doplačajo samo Uc PETEK, 20. JANUarja NAZNANILO. Društvenim tajnikom ig niča» ae tem potem rwru, da morajo lasnanlti vse aalovov flanov h nic, naslove novih članov, I In naalove odšla In IsoUtnih članov npravništvu Pmai da ae lahko točna vredi ga ptftOjanjt UtU Prosi Imena In naslove, katere tam v arhiva in Jih uprav* no doki. Ttoroj je teb važno, onih liat^^J ve nprayafttva Proaveuj boj. UpravnUtvo nljudno lira, da društveni tajniki la Biro ta apofttavnja. PhUip na, apravitolj. mojem slučaju gre za nekb tako j on je aristokratski st prodaja, dovoljeno tatvino. Zdelo st mi je, da sem «aturad, a da nisem smatral, da M bilo rezoniraftje Mrs. Gordono-ve upravičeno. Ml GROFA BUMJA 0 TUDI VSA USTMENA POJASNILA 1 - - r~ l S f