DNEVNIK ^'Morski l,*aCel izhajati v Trstu 1945, njegov hMr,hodnik partizanski lN^VNIK pa 26. novem-1943 v vasi Zakriž nf* Cerknim, razmnožen ® Gostil. Od 5. do 17. ^Membra 1944 se je ti-v 1 v tiskarni «Doberdob» ' jj 0Vcu pri Gorenji Trebu-^ 18. septembra tisk-T d° 1 • maÌ4 1945 v «Slovenija» fxxl JSkim pri Idriji, do 8. njjif 1945 pa v osvoboje-7* Trstu, kjer je izšla za-J Številka. Bil je edini JJ801 Partizanski DNEV-v zasužnjeni Evropi. primorsk Poštnina plačana v gotov.n» Abb. postale 1 gruppo Cena 600 lir - Leto XLI. št. 109 (12.141) O C; C £ O ^ i7! -'Sip Sšlfe Tj j Trst, sobota, 25. maja 198 -vi Mrzlična pogajanja vlada-sindikati za preprečitev referenduma Povračilo 1.500 milijard davčnega grabeža za preustroj plač in draginjske doklade ftlM — Povračilo 1.500 milijard lir 'Wà (Jel; nega grabeža (poleg 700 že predanih v finančnem zakonu) odvisnim L. -Svcem in upokojencem je osnova, J,* jo vlada ponuja za sporazum o ojormi plač in preustroju draginjske Wade, ki naj bi omogočil prepreči-v’ referenduma. To je največ, kar ,,'J ministri De Michelis, Goria in Vi-ntini ponudili sinoči na drugem vče-j5)snjem srečanju Lami, Camiti ju in envenutu, potem ko so zjutraj še trajali na najvišjem možnem po- vračilu 1.350 milijard. Kljub obstoju še različnih ocen med sindikati pa se je ponoči pogajanje nadaljevalo med ministrom za delo De Micheliscvm in najvišjimi zastopniki CGIL, CISL in UIL o draginjski dokladi in skrajšanju delovnega časa. Najbolj dovzetna, dasi ne navdušena, za vladni predlog sta bila povsem naravno tajnika CISL in UIL, glavna akterja lanskega dogovora, na osnovi katerega je vlada izdala dekret o ukinitvi 4 točk draginjske doklade, proti kateremu je KPI sprožila referendum. Pozitivno ga je ocenila tudi socialistična komponenta CG IL, medtem ko za komunistične sindikaliste še ne predstavlja zadostne osnove, čeprav so pristali na nadaljevanje pogajanj. Ti namreč ugovarjajo, da predstavlja 1.500 milijard šele polovico 2.900 milijard lir povračila, ki so ga sindikati enotno zahtevali na račun dodatnih davkov, ki jih delovni ljudje plačujejo inflaciji (po nekaterih izračunih znaša ta vsota letos kar 7.000 milijard lir). Večinska komponenta naj večjega sindikata tudi ugotavlja, da je finančni minister Visentini sicer ponovil obljubo, da bo prihodnje leto znižal davčne količnike, ni pa povedal za koliko, zaradi česar ni osnove za preu- stroj plač, ki je bistvo pogajanj. Minister za delo De Michelis pa je prepričan, da je dogovor o davkih sklenjen, in grozi, da bo objavil številke, da ljudje vidijo, čemu bi se odpovedali, če bi ne dosegli sporazuma. Po prvih izračunih sindikalnih študijskih uradov pomeni namreč. 1500 milijard vračilo okrog 100.000 lir *a dohodke do 24 milijonov, 190.000 do 36 milijonov in 235.000 lir za letne do- hodke višje od 36 milijono','. Povračilo teh zneskov naj bi dav’ jplačevalci prejeli, po sicer še nežna/, em postopku, od julija dalje, medtem ko naj bi že predvidenih 700 milijard povrnili šele decembra. Vse to pa je seveda pogojeno s sporazumom, ki naj bi preprečil referendum, o čemer bo padla odločitev še danes, bržkone ob neprekinjenih pogajanjih, kot je v takih primerih pač običaj. Program kulturnega sodelovanja med SFR Jugoslavijo in Italijo BEOGRAD — V naslednjih treh letih bodo kulturno-umetniške skupine in umetniki iz Jugoslavije in Italije sodelovali na okrog 20 gla-sbeno-scenskih prireditvah, ki jih bodo pripravili v obeh državah, pričakujejo pa tudi izmenjavo okrog 10 umetniških razstav. To so med drugim zapisali v programu kulturnega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo, ki so ga včeraj podpisali v Beogradu. S programom so predvideli tudi sodelovanje 15 univerz in visokošolskih ustanov, izmenjavo 8 lektorjev jezika in književnosti narodov obeh držav, sodelovanje na seminarjih za predavatelje jezika in književnosti, izmenjavo štipendij za specializacije. Pričakujejo pa tudi sodelovanje med arhivi in ustanovami za varstvo kulturnih spomenikov ter izmenjavo Tedna filma, (dd) Odkrita razprava v CK KPI RIM — Med razpravo v centralnem komiteja KPI, ki se bo nadaljevala še danes ni nihče zahteval sklica izrednega kongresa partije. Tako sklicanje bi bilo nedvomno preuranjeno le nekaj dni po volilnih rezultatih. Celo na morebitno sklicanje partijske konference za organizacijo bo treba vsekakor počakati, da se položaj glede referenduma razjasni. Glede teh vprašanj vlada torej v partijskem vodstvu popolna enotnost stališč. Povsem drugače pa je glede analize komunističnega nazadovanja na zadnjih volitvah in glede bodoče partijske strategije. Razlike so tu precejšnje, kar priča o izredno dinamični, odkriti in demokratični razpravi. Če je senator Colajanni kritiziral pregrobe napade na PSI, je Ingrao poudaril, da to ni bil razlog za nazadovanje. Za Ingraa so predvsem manjkali konkretni in jasni cilji, za katere bi morala partija napeti vse svoje sile. Večja ali manjša ostrina po njegovem ne igra nobene vloge. Poslanec Cicchetto pa je vztrajal na pragmatični alternativi tako imenovane »Kopernikove revolucije«, kjer naj bi bil skupni imenovalec program in ne klasična zavezništva. Večina udeležencev v razpravi pa se je bolj zavzela za demokratično alternativo. Od vseh pa je bil še najbolj kritičen do komunistične volilne kampanje Pajetta, za katerega je bilo vse preveč pretiravanja in gesel in premalo konkretnega dela. Prav tako kritičen je bil Cos-sutta. Medtem ko je Andreotti včeraj prispel v Bejrut Palestinski odpor se nadaljuje šiiti sistematično rušijo Sabro JJEjRUT — Medtem ko se v popolni brezbrižnosti arab-j ®ga sveta nadaljuje tragedija Palestincev v begunskih ^boriščih zahodnega Bejruta, se je včeraj sestal s pred-cdfhkom Džemajelom italijanski zunanji minister Andre-ki v imenu BGS išče rešitve za libanonsko krizo. ... Andreottijev obisk je soupadal z enim od najbolj kri-Sphih dni v šiitskem poskusu likvidacije Palestincev. ^Padniki šiitskega gibanja Amai so ob podpori 6. br-pde libanonske redne vojske pričeli sistematično rušiti j buldožerji in dinamitom taborišče Sabro. Ponavlja se logična repriza Tel el Zatarja, Sabre in šatila za časa ^Uelske okupacije. Kdor je osumljen, da je sodeloval j, boju proti šiitom, je enostavno ubit, ne glede na sta-šiiti so pozaprli tudi na stotine dečkov in fantov P* 12 let dalje, saj je sedaj za šiite vsak Palestinec {“lencialni sovražnik. Nad Sabro so se včeraj dvigovali ®bri črnega dima, saj so po plenjenju šiiti zažigali listinska domovanja, po zadnjih vesteh je skoraj 200 "‘tvih in več kot tisoč ranjenih. Ibi šatili in Burž el Baražnu pa se Palestinci še ved-žilavo upirajo. Pozabili so na nekdanje razprtije in se sedaj borijo za življenje, saj je lahko vsakomur ja-da si šiiti ne želijo samo 'politične temveč celo fi-?upo likvidacijo palestinskega gibanja. Nič čudnega to-rt‘i da so se sinoči s položajev v hribih pri Bamdunu ponovno oglasile havbice in težko topništvo »odpadniških« palestinskih skupin, ki so proti Arafatu. PFLP, DFLP, PFLP-generalno poveljstvo, prosirska Saika in privrženci polkovnika Abu Muse so pozabili na nekdanje sovraštvo do arafatovih borcev. Sinoči je njihovo topništvo sistematično rušilo šiitske položaje pred šatilo in Burž el Baražnom, granate pa so padle tudi v gosto naseljene šiitske mestne četrti. Položaj je do skrajnosti zapleten, saj je Bamdun na območju, ki ga nadzorujejo Džumblatovi borci, kar pomeni, da ni nihče preprečil Palestincem, da ne bi s topniškim ognjem pomagali v taboriščih obkoljenim bratom. Džumblat je včeraj skušal posredovati, isto je poskušala tudi Sirija, a kot kaže brez uspeha, Palestinci ne bodo prostovoljno izročili svojega orožja kot to zahtevajo razni politiki. Doživeli so vse preveč pokolov, da bi se sedaj pustili razorožiti. Zunanji minister Andreotti pa je le obrobno spregovoril o palestinski tragediji. S predsednikom Džemajelom je skušal predvsem proučiti izglede za globalno rešitev krize. Po Džemajelovih besedah bodo vsi napori zaman, dokler ne bodo razorožili vseh libanonskih milic. Andreotti je že sinoči prispel v Damask, kjer bo danes skušal s sirskimi voditelji doseči kak bolj otipljiv rezultat. Prvi neuspeh za predsednika Reagana Kongres ZDA razpolovil sredstva za rakete MX NEW YORK — V četrtek sta ameriški senat in predstavniški dom sprejela pomembni potezi pri zmanjševanju ameriškega proračunskega primanjkljaja in »tanjšanju« vojaškega proračuna. Predstavniški dom je namreč izglasoval predlog o »zamrznitvi« vojaškega proračuna na ravni iz 1984 leta s tem, da ostanejo izdatki za socialo nedotaknjeni, senat pa je sprejel sklep, da odobri izdelavo samo polovice od 100 zahtevanih strateških raket MX. Več kot očitno je, da so se zakonodaje! pod težo »grozeče recesije« odločili za mnogo večje »klestenje« državnega primanjkljaja, kot ga je bila že pred nekaj tedni pripravljena sprejeti 'Reaganova administracija. Potem ko je predsednik Reagan »dobil udarec celo od svojih lastnih čet v kongresu«, je moral hočeš nočeš odstopiti od nekaterih svojih dosedanjih bistvenih zahtev in pristati na kompromis. Kljub temu, da državni proračun še ni sprejet in da se predloga senata in predstavniškega doma razlikujeta v nekaterih postavkah. Predstavniški dom naprimer ne pristaja na zmanjševanje izdatkov za socialo, pa je že danes jasno, da Združene države v prihodnjem proračunskem letu, prvikrat po več kot desetih letih, me bodo realno povečale vojaškega proračuna. Po lanskoletni veliki predsedniški zmagi je predsednik Reagan napovedal 5,9-odstotno realno povečanje vojaškega proračuna, v predlogu proračunskih izdatkov je pristal na 3-odstotno povečanje »jastrebi v Kongresu« pa so mu priznali le inflacijo. Za to sta predvsem dva najpomembnejša razloga: prvič, večina v Kongresu je prepričana, da je zaustavitev oboroževalnih stroškov edino »u-činkovito« zdravilo proti nadaljnjemu padcu gospodarske rasti, ki bi v začetku prihodnjega leta, če bi se dosedanja gibanja nadaljevala, lahko NADALJEVANJE NA 2. STRANI Štirje mrtvi in 28 ranjenih v trčenju vlakov pri Cuneu CUNEO — Na mednarodni železni-progi Nica - Ventimiglia - Cuneo . je včeraj dopoldne zgodila nesre-v kateri so bile štiri osebe pri pri-1 ttirtve, 28 pa ranjenih, med njimi hudo. šlo je za čelno trčenje med Upniškim vlakom in tovorno kompozi-1^°. ki jo je vlekla nova motoma lo-,0tT|otiva na preizkusni vožnji. Trage-'1' je, kot kaže, botrovala napaka .Vi 'Je vod je na motorni lokomotivi, si-pr Pa je minister za prevoze Signori-°clredil strogo preiskavo. i.Potniški vlak štev. 12206 je odpe-Jšl ob 8.24 iz Ventimiglie in bi mral »^Voziti na postajo v Cuneu ob 10.47. .otorna lokomotiva tipa 663, ki so izdelali v tovarni Fiat Savigliano, Plorala počakati na slepem tiru po-laie v Robilanteju, kajti proga je e- notirna, tega pa iz nerazumljivih razlogov ni storil, ampak je vozil naprej, tako da je bil čelni trk blizu Vernante ja neizbežen. Motorna lokomotiva in električna lokomotiva potniškega vlaka, ki je bil na srečo sestavljen le iz dveh vagonov, sta se dobesedno zarili druga v drugo in vse štiri žrtve so bile prav na njih. Gre za 30-letnega pomožnega strojevodjo Biagia Ferrarija, za strojevodjo Maria Nebbiola (48 let) in Vittoria Basurinija (38) ter tehnika tovarne Fiat Savigliano, 29-letnega Alessandra Vacchettija. Deset ranjenih potnikov so že v popoldanskih urah odslovili iz bolnišnice v Cuneu, kjer so jim nudili le prvo pomoč, drugi ranjenci pa ležijo v travmatološkem oddelku, h eden v oddelku za oživljanje. Drevi oh 21. uri v Trstu odločilna tekma s Stefanelom Jadranovci še nikoli bližji B ligi TRST — Drevi ob 21. uri bo v tržaški športni palači odločilno srečanje med košarkarskima ekipama Jadrana in Stefanela iz Trevisa za napredovanje v B ligo. Tekma je brez priziva: kdor izgubi ostane praznih rok. Med izredno iznenačenima tekmecema imajo jadranovci na svoji strani prednost domačega igrišča, ki je lahko posebno v takih srečanjih, ko o zmagovalcu odločajo predvsem živci, odločilnega pomena. Tudi zato ni dvoma, da bodo danes navijači Jadrana, ljubitelji košarke in športa sploh v velikem številu napolnili športno palačo, saj za tekmo upravičeno vlada veliko zanimanje. Cilj, ki ga »plavi« zasledujejo že četrto leto, ni bil še nikoli tako pri roki kot letos. Posnetek ob strani naj bo voščilo. NA 10. STRANI • Kongres ZDA NADALJEVANJE S 1. STRANI povzročila začetek nove recesije, in drugič, 27 republikanskih senatorjev, ki prihodnje leto čakajo nove volitve, ni pripravljenih podpreti Reaganove proračunske pohtike, ki bi jih lahko spravila ob senatorska mesta. Zato so Reaganu začeli odpovedovati poslušnost nekateri doslej najbolj poslušni »konji v Kongresu«. V tem smislu se je v Združenih državah Amerike že začelo poreaganovo obdobje, saj bodo sedanji ukrepi že vplivah na bodoče predsedniške volitve. Bivši republikanski predsednik Richard Nixon je pred dnevi v intervjuju za televizijsko mrežo ABC na primer izjavil, da bo izid volitev odvisen od tega ali bo Reaganu uspelo ohraniti gospodarsko rast. Ker bo to mogoče po prepričanju večine doseči le z zmanjšanjem državnega primanjkljaja ni čudno, da so senatorji Reaganu od zahtevanih 100 strateških raket MX odobrih le 50 raket. 'Reaganu ni ostalo drugega kot, da pristane na kompromisno formulo, vendar pa njegovi sodelavci izjavljajo, da je njegov cilj še vedno 100 raket MX. S pristankom na kompromisno formulo je namreč administracija preprečila glasovanje o predlogu demokratskega senatorja Nunna, ki je predlagal, naj senat o-dobri namestitev »samo« 40 strateških raket MX. še težji udarec pa je Reagan doživel v predstavniškem domu, ki je sicer podprl v bistvu številčno enako zmanjšanje državnega primanjkljaja kot senat vendar z dvema pomembnima razlikama. Senat je privolil v povečanje vojaškega primanjkljaja v višini inflacije, predstavniški dom pa ga je zamrznil v višini vojaškega proračuna iz 1984 leta, razen tega je predstavniški dom zavrnil tudi vsako nadaljnje zmanjšanje stroškov za socialo, medtem ko je senat v svoji resoluciji o zmanjšanju državnega primanjkljaja pristal na enoletno zamrznitev teh stroškov. Oba predloga bosta sicer še predmet »težkega« usklajevanja, kljub temu pa je že danes jasno, da bodo nekatere pomembne postavke tako imenovane rea-ganomike padle. Še nekaj tednov nazaj na primer skoraj nihče ni pričakoval, da bo predsednik Reagan, ki je postal sinonim za rekordno naraščanje vojaških stroškov, moral pristati na njegovo realno zmanjkanje ali, da bo na primer predstavniški dom kar z 258 glasovi za in 170 proti terjal, da ostanejo socialne dajatve nedotaknjene. Zmanjševanje vojaškega proračuna je zaostalo tudi nadzorstvo nad njegovo porabo. Pentagon je na primer pred dnevi razveljavil sporazume o nakupu orožja z dvema iz kroga največjih dobaviteljev orožja, to je z General Dynamic Corporation in General Electric Company, potem ko je ugotovil, da sta mu zaračunavala neupravičeno visoke cene. Po nekaterih ocenah bi lahko Pentagon, če bi bolj nadzoroval proizvodne stroške, kljub zamrznitvi proračuna lahko nadaljeval z 80 odstotki naročenih programov orožja. Zato se v Pentagonu začenja obdobje »iskanja notranjih rezerv«. Predsednik Reagan, ki je v prvih mesecih svojega drugega mandata še suvereno vladal v Kongresu, se je moral začeti prilagajati »volji zakonodajalcev«. Administracija se sicer ni odpovedala svojim načrtom, vendar pa so poštah vsetežje uresničljivi. Včeraj je državni sekretar George Shultz na primer znova opozoril Kongres, da bo morala administracija sprejeti »izzivajoče sklepe«, če ne bo odobril pomoči antisandinističnim silam v Nikaragvi. Vendar pa v Kongresu ne pričakujejo, da ne bo Reagan nastopil z novo zahtevo o pomoči protisandinističnim silam, dokler ne bo sprejet sporni državni proračun. UROŠ LIPUŠČEK V ŽARIŠČIH NAPETOSTI piše Pavel Stranj KUVAJT: sreča na vrvici v zalivskem viharju Kuvajt je majhna državica, manjša od Slovenije, bodisi po površini, kot po prebivalstvu, »na vrhu« Perzijskega zaliva, ki ga danes večina zemljevidov že označuje z imenom »arabski«. Nekateri zgodovinarji razlagajo nastanek te države z angleško daljnovidnostjo, kajti ko se je v prejšnjem stoletju začelo govoriti o železnici Berlin - Bagdad, je Anglija takoj zasedla to malo ozemlje, kot svojo postajo na poti v Indijo. Z železnico do Bagdada ali celo do Zaliva pozneje ni bilo nič, ker je izbruhnila prva svetovna vojna, na ozemlju današnjega Kuvajta pa so odkrili ogromna ležišča nafte in smisel posebne državice je bil potrjen. Kuvajt je postal dokončno neodvisen leta 1961. Danes je Kuvajt izredno bogata država, ki hrani 10 odst. svetovnih naftnih rezerv. Ker je majhna je toliko bolj vabljiv plen bližnjih in. ne le bližnjih sosedov; največ previdnosti vsekakor zahtevata Irak in Saudova Arabija, ki pritiskata na njene meje, kot dva mlinska kamna. Tretja nevarnost za vladajočo rodbino priha-jd iz notranjosti dežele. Ob nastanku je bil Kuvajt skoro neobljudena peščena planjava (najvišji vrh doseže 250 m), z naftnim bogastvom, pa je začela od vsepovsod pritekati potrebna delovna sila, ki bi lahko temeljito preoblikovala notranje ravnotežje sil. Iste probleme imajo tudi druge državice ob Zalivu, ki so jih rešile na zelo enostaven način: vladajoče rodbine vodijo državice brez izvoljenih organov in s precej trdo roko nadzorujejo tudi vse oblike javnega življenja in mnenja. V Kuvajtu je stanje nekoliko drugačno: to je edina država na tem območju, kjer se voli neki zborni organ, čeprav velja precej omejitev. Predvsem lahko volijo le moški. Med moškim prebivalstvom pa le tisti, ki lahko dokažejo, da je njih družina živela v Kuvajtu pred letom 1920. Rezultat teh omejitev je, da je letos februarja volilo 45.000 oseb, kar je 3 odst. celotnega prebivalstva. Kot povsod na svetu je tudi v Kuvajtu važno, kako so zarisana volilna okrožja. Tu so oblikovana tako, da privilegirajo tisti del prebivalstva, ki je najbolj zvest vladajoči rodbini in to so beduini. Pravoverni in v tradiciji zakoreninjeni beduini imajo nalogo, da uravnovesijo bolj »nevarne« sestavine volilnega telesa, zlasti intelektualce, ki težijo po bolj »zahodnem« tipu demokracije, in pripadnike šiitske verske skupnosti, ki zagovarjajo večjo vloge vere v vodenju države. Usoda bogatega Kuvajta se pravzaprav odigrava na tej vrvici razpeti med družbenima konceptoma, ki ju navdihuje tehnološki modernizem. in kot njegov protiutež, islamska tradicija. &u' vajtska vlada skuša rešiti te probleme s kompromisi, ki pa niso lahko izvedljivi. Tudi beduinski poslanci so se izkazali za manj vodljiv6 od pričakovanega. Zagovorniki strogo islamskega načina življe' nja, ki so večinoma pripadniki šiitske verste ločine, vnašajo v ta sistem še eno nevarnost'-vpliv šiitskega Irana, ki budno spremlja dogajanje na drugem bregu zaliva. Tako je na primer novembra lani kuvajtski prestolonaslednik va obisku v Iraku moral zavrniti iraško zahtev0' da dobi »v najem« dva strateško važna otoka, ker je Iran zelo jasno izjavil, da bi tako dejanje smatral za zadosten razlog za vojno napoved- Vojna med Iranom in Irakom pogostoma završi tudi nad Kuvajtom. Poleg preletov bojnih letal in bombardiranj, posledic onesnaževanja morja z nafto in podobnega, so se tudi v Kuvajtu ob koncu leta 1983 pojavili atentati prod ambasadam ZDA in Francije. Atentatorji so bih aretirani, a decembra 1984 je bilo kuvajtsko letalo preusmerjeno v Teheran z zahtevo, da se ti izpustijo. Čim več bo trajal vihar nad Zalivom, tem več verjetnosti je, da se bo Kuvajt znašel ujet v vrtincu. Iz gibanja neuvrščenih Boleča in kričeča nasprotja ob problemu lakote na svetu Problem lakote na svetu je gibanje neuvrščenih obravnavalo že večkrat na raznih nivojih in š posebno ostrino. O tem pojavu je bil govor tudi na zadnjem vrhu neuvrščenih pred dvema letoma v New Delhiju. Toda položaj se ne popravlja. Ne le, da ni neke dolgoročne pohtike, da bi ga reševali, tudi kratkoročne politike ni in če so včasih posamezne akcije, imajo le te kaj skromen pomen glede na obseg vprašanja. Vprašanje lakote bo kajpak rešljivo samo, če se bodo tudi razviti predeh odločih na nesebično pomoč. Toda tako imenovani razviti svet se obnaša tako, kot da se ga problem ne tiče, ah pa skuša uveljavljati svoje koristi. Lakota pa je v Afriki že dejansko zajela okrog 150 milijonov ljudi, živečih predvsem na področjih južno od Sahare. Enotno mnenje strokovnjakov Združenih narodov, ki se pogosto v okviru tega ah onega organa svetovne organizacije pogosto ukvarjajo z a-friškimi problemi, je, da je gospodarski, zato pa tudi življenjski položaj na tej celini danes slabši, kot je bil na primer pred dvajsetimi leti. Zemlje, primerne za obdelavo, je le za 12 odstotkov celotne afriške površine, prirastek prebivalstva pa je zmeraj večji, tako da so izračunah, da bo imela Afrika že čez dvajset let še enkrat toliko prebivalcev, kot jih ima danes. Grozljivost vprašanja je na dlani. Afrika bi si lahko deloma pomagala z izvozom, toda izvozne cene njenih pridelkov in prizvodov so še zmeraj močno pod zaviralnim nadzorstvom pohtike mednarodnih monopolov. V zadnjih desetih letih so cenam afriških izdelkov omogočih porast le v višini 2,8 odstotka, medtem ko so izvozne cene drugod po svetu v istem času poskočile za 5 do 11 odstotkov. Vzlic takemu stanju, ki je v vsakem primeru diskriminatorsko, dobiva afriška cehna na primer od Mednarodnega monetarnega sklada le okrog 10 odstotkov posojil. Kakih 30 odstotkov posojil gre azijskim deželam, največ pa gre, kot kaže, ameriškemu kontingentu. Posojil ne dajejo, češ, da afriške dežele ne izpolnjujejo tako rekoč, stabilizacijskih priporočil, dejstvo pa je, navajajo v Afriki, da za to celino nekdanji kriteriji za dobivanje kreditov preprosto ne morejo veljati. Kriterij namreč večinoma določajo devalvacijo valute, zmanjšanje javnih stroškov, povečanje cen najbolj nujnim življenjskim artiklom ter seveda povečanje izvoza. V Afriki kajpak trdijo, da je tamkajšnji položaj že daleč od znosnega stanja in da so ti kriteriji za to celino povsem neuresničljivi. Tako stanje pa žal spremljajo še drugi nedojemljivi absurdi. Afriške države imajo na primer v svetovnih bankah finančnih depozitov za okrog 22 milijard dolarjev, vse pa kaže, da letos skupaj ne bodo prejele več kot 12 milijard dolarjev kreditov. Revni pač podpirajo bogate!, so utemeljeno dejah na zadnji seji upravnega odbora EFTE na Dunaju, organizacije, v kateri igrajo neuvrščene in nevtralne dežele v Evropi aktivno vlogo in si na primer prizadevajo za utrjevanje stikov z deželami v razvoju, to je z deželami, ki so v glavnem v gibanju neuvrščenih. Toda absurdi so še. Lani so na primer v Zahodni Evropi uničih nad dva milijona ton sadja in zelenjave, ker ju je bilo za »uravnovešene« potrebe Skupnega evropskega trga preveč. Vrednost uničenega blaga je znašala okrog 330 milijonov dolarjev. Toda računica je neizprosna. Raje uničiti, kot pa na primer prodati ceneje v tiste dežele, kjer lakota razstaja in uničuje življenja. Kriterij protekcionizma zavrača tudi najbolj preproste človeške vidike. V razvitih deželah dosega danes vrednost bruto proizvoda na osebo bhzu 13.000 dolarjev, medtem ko v deželah v razvoju, zlasti pa v Afriki južno od Sahare, še zmeraj dobesedno caplja izpod 1250 dolarjev letno. MIRO KOCJAN Bundestag je odobril zakon proti nacizmu BONN — Zakon »proti laži o Au-schwitzu«, ki je dve leti povzročal dokajšnje spore v koalicijski vladi v Bonnu, je včeraj odobril Bundesrat, potem ko ga je 25. aprila sprejel Bundestag z glasovi CDU - CSU in FDP proti glasovom socialdemokratov in zeničnih. Zakon bo začel veljati 1. avgusta letos. V nasprotju s prvotnim osnutkom Kohlove vlade sprejeti zakon ne uvaja novega kazenskega dejanja na temelju zanikovanja ali o-maloževanja nacističnih zločinov. Pač pa je Bundestag že lani kazenski zakonik spremenil tako, da lahko odslej javno tožilstvo samo kazensko Pre' ganja osebo, ki žali žrtev nacistične' ga ali kakega drugega preganjanja a diktature. Pravosodni minister Engel' hard je poudaril, da bo lahko odslej še kdo drug tožil osebo, ki kleve* žrtve nacističnega ali kakega druge ga terorja, in ne samo žrtve tega j® rorja ali njihovi sorodniki. Socialne" mokrati zavračajo zakon, ker ne pošteva, da je bil nacistični holoka'S edinstven zločin v zgodovini. Zak« preveva miselnost »izravnavanja n® cističnih zločinov z drugimi nasilni1" dejanji«, pravijo socialdemokrati. V Rimu spominska svečanost ob obletnici smrti sv. Cirila RIM — V baziliki sv. Klimenta v nost ob obletnici smrti sv. Cirila. Na mašo makedonski pravoslavni metropolit Timotej, slovesnosti pa je pnsf I stvovala tudi delegacija SR Makedonije, ki jo je vodil akademik Date Zografski. Obe delegaciji je pred dnevi sprejel na zasebni avdienci tudi P" pež Janez Pavel II. Prihodnji teden pa bodo na Siciliji makedonski kulturni dnevi. Na spf redu je vrsta kulturnih prireditev, med drugim nastopi pevskih zborov 1 nastop znane folklorne skupine Taneč iz Skopja. TRST - Largo Barriera Vecchia 1 SESLJAN 41/d otroška oblačila moška in ženska oblačila, perilo in usnjena galanterija DANES OTVORITEV NOVE TRGOVINE OB 17. URI V CENTRU SESLJANA Rimu je bila včeraj spominska sveca* grobu slovanskega apostola je darova Med obiskom podpredsednika Ramireza in kljub nasprotovanju ZDA Avstrija odobrila posojilo nikaragovski vladi DUNAJ — Dr. Sergio Ramirez — »pisatelj, ki služi revoluciji«, podpredsednik srednjeameriške republike Nikaragve je včeraj med svojim tridnevnim, uradnim obiskom v Avstriji na pogovoru s tujimi, na Dunaju akreditiranimi novinarji izrazil zadovoljstvo nad »razumevanjem avstrijske uradne politike za neodvisni razvoj Nikaragve«. Ramireza so na njegovem uradnem obisku na najvišji ravni sprejeli predsednik Avstrije dr. Rudolf Kirehschlager, avstrijski kancler dr. Fred Sinowatz zunanji minister Leopold Gratz, kardinal dr. Franz Koenig, medtem ko je njegov gostitelj podpredsednik avstrijskih socialistov in notranji minister Karl Blecha. Podpredsednik Nikaragve se je sestal tudi z vodjo 'avstrijske opozicijske, ljudske stranke dr. Aloisom Mockom, sicer tudi predsednikom »IDU« (demokrščanske internacionale), ki je označil dodelitev avstrijskega posojila v višini 72 milijonov šilingov Nikaragvi kot »dejanje demonstracije zoper Washington«. Finančni protokol o posojilu so podpisali včeraj, uporabili pa ga bodo po besedah Ramireza za »razširitev neke kmetijsko-poljedel-ske tovarne in za uvoz surovin, potrebnih za oživitev domačega gospodarstva«. Po tem, ko je na Dunaj že v četrtek zvečer iz Washingtona prineslo glas nezadovoljstva in skrajnega začudenja nad to avstrijsko gesto, je Karl Blecha izjavil: »Nobena velesila ne bo Avstriji diktirala njen odnos do majhnih držav.« Zunanji minister Gratz pa: »V Avstriji dosledno sledimo naše zunanjepolitične principe tudi tedaj, ko to nekaterim izmed naših prijateljev ni pogodu.« Tako Sinowatz kot Gratz sta na pogovorih s svojim gostom izrazila upanje na demokratično', neodvisno, neuvrščeno in pluralistično novo Nikaragvo, ker »Avstrija podpira napore skupine Con-tadora«. Na včerajšnji tiskovni konferenci v dunajskem novinarskem središču »Concordia« je Sergio Ramirez na vprašanje nekega španskega dopisnika ali je marksist odgovoril: »Ne iščemo nekih filozofskih rešitev; temveč takšne, ki bodo naši državi pomagale, če pa želite mojo opredelitev, potem sem »sandinist«, oziroma, če pomislim na socialdemokracijo Bruna Kreiskega pa »kreiskist«. Prej ko slej pa je naša ideja humanizem.« Na premnoga vprašanja, kaj je počel Daniel Ortega v Moskvi je Ramirez odgovarjal, da »Nikaragva ne uvaža iz tujine nobenega orožja, temveč zlato in to ne rumeno, temveč črno'. Za enkrat pokrivamo 70 odstotkov naftnih potreb s pomočjo Sovjetske zveze, ostalo bomo rešili s sodelovanjem z arabskimi in nekaterimi latinskoameriškimi dr žavami. Približno 25 odstotkov gospodarstva nam pomaga kriti Vzhod, 35 odstotkov zahodnoevropske države in Kanada, v Srednji Ameriki pa obstaja interameriško tržišče.« V četrtek je dr. Sergio Ramirez Mercado predaval na Institutu dr. Karla Rennerja, včeraj pa ga je po kardinalu Koenigu sprejel še predsednik zveze avstrijskih sindikatov in predsednik parlamenta Anton Benya. Iz Avstrije bo v ponedeljek podpredsednik Ramirez odpotoval v ZR Nemčijo, Belgijo in Nizozemsko. BARBARA GORIČAR RAZSODBA USTAVNEGA SODIŠČA SOCOF je zakonit RIM — Ustavno sodišče je potrd>" lo zakonitost dodatnega občinskeg® davka na zgradbe SOCOF. Ta je "" uveden z zakonom štev. 131, da bi ."' pravitelji prilili svežega kisika obči"' skim blagajnam, veljal pa je sai"" za leto 1983. Razsodba je bila P"-trebna, ker sta deželni upravni ra^ sodišči (TAR) v Venetu in Lombardu* vložili priziv, češ da je SOCOF protiustaven. Zaradi tega dodatnega davka ni pl®' 'alo kar 15 od sto davčnih zavezancev, ki so zakonodajalcu očitali n1"" drugim to, da jim ni dovolil davčnega vplačila odbiti od obdavčljivega zneska v dohodkovnih prijavah IRPE** in IRPEG. Zdaj so ti hišni lastniki na slabšem: poleg davka SOCOF bodo morali doplačati še posebno taks" v višini 50 od sto davka. Če pa teg® ne bodo prostovoljno storili, amp®" na ukaz pristojnega občinskega ur®; da, bodo plačali še denarno kazen, ®* bo enkrat do dvakrat višja od davk® SOCOF. Ob 17. uri v krajevnem Kulturnem domu V Braniku bo jutri tradicionalna revija zborov »Pesem ne pozna meja Po veliki pevski manifestaciji, . je bila letošnja Primorska P°je. smo pred drugim pomem-nirn dogodkom v znamenju pe-J,a in sicer pred revijo pevskih zoorov »Pesem ne pozna meja«. Na reviji bodo nastopili slovenji pevski zbori iz Italije, Slovenije in avstrijske Koroške. V tem narodno sklenjenem krogu °° spregovoril naš najbolj Ijud-slci in množični umetniški izraz; spregovorilo bo petje. Petje, ki Se dvigne iz globine našega slovenstva, ki povezuje Slovence iz različnih krajev pa tudi različ-nin usod. Pesem, ki ne pozna rPeja tudi zato, ker raste iz duše naroda, ki ga ni mogla uni-ertijn zajarmiti nobena še tako Vfocna sila. Niti fašistična vojska in nemški tanki. Kajti v naj-Ptoblji »kamrci« narodove duše khje neminljiv, brezmejen klic P° svobodi. Klic, ki se prelije v brezmejno pesem in ko je bilo treba v brezmejno vztrajnost in Pogum. Tudi zaradi tega je naša pesem, pesem brez meja. Brezmejen klic po svobodi, brezmejna volja, da trpljenju pridobljene svobode ne izgubimo več. Pred začetkom revije na kateri bo sodelovala tudi godba iz ''ogrskega in ki se bo začela ob - uri v Kulturnem domu v Braniku, bodo vsi nastopajoči kre-ntli po vaških ulicah in položili vence pred spomenik padlim. Nastopili pa bodo naslednji zbori: ^oški pevski zbor »JEZERO« Doberdob Dduje nepretrgoma že več kot 30 r '. Večkrat je sodeloval na raznih tln aR’ ^a'so v Italiji, kot v matični Rovini, kjer goji stike s številnimi ha ^ čustvi. Med pomembnejše V M0Pe sPa(ta petdnevno gostovanje Makedoniji; za Vsedržavno združe-].",e Partizanov Italije ANPI je pred skih Posnel ploščo italijanskih partizan- ...Pesmi, ki so jo predvajali tudi po Pjanski televiziji. Zbor vodi Ivan ^anjšček. Ilekliški pevski zbor »VESNA« KRIŽ 2ri m*1- deluje letos že 10. leto in šteje ^ clanic od 15. do 20. leta starosti, astopa v glavnem v zamejstvu na nih prireditvah in občasno tudi v Jetični domovini. Redno sodeluje na in 'p • rev!jah Pesem ne pozna meja {^Primorska poje. Zbor vodi Bogdan pevski zbor »fOLTEJ HARTMAN« Pliberk .Nastal je kot sekstet leta 1930, nato au njem zrasel dekliški zbor, kasne- T'___L..... Moški pevski zbor »Jezero« iz Doberdoba, je se je spremenil v mešani, med vojno se je v koncentracijskem taborišču Dachau reorganiziral v moški pevski zbor. Vseskozi je zb\or vodil kulturni delavec Foltej Hartman, ki je prejel tudi vrsto priznanj, med njimi Srebrno odličje za glasbeno delo med koroškimi Slovenci, Prešernovo plaketo in priznanje ter Zlati lovorjev venec ZKOS, Zlato Vorančevo plaketo in Gallusovo plaketo. Zbor vodi Joško Kert. Mešani pevski zbor »SVOBODA II« Trbovlje Bil je ustanovljen leta 1953. Vsako leto naštudira celovečerni koncert. Gostuje širom po Sloveniji in izven nje. Prejel je več odličij in priznanj med njimi: Gallusove plakete, Srebrni znak OF, Srebrne plakete mesta Maribor, 1. mesto na tekmovanju rudarskih zborov. Društvo Svoboda II je pobrateno s KD Vesna iz Križa. Bilo je pobudnik revije Pesem ne pozna meja. Vodi ga Helga Brunar. Mešani pevski zbor »PRIMOREC - TABOR« Trebče - Opčine Z imenom Primorec je zbor prvič capei domačemu občinstvu leta 1898. Od tedaj deluje skoraj nepretrgoma (med fašizmom v ilegali). V zadnjih dveh letih je zbor popolnoma prenovil svoje vrste, ki so jih v januarju letos okrepili še pevci mladinskega zbora Tabor z Opčin. Zbor vodi tre-benka Vilma Padovan. Ženski pevski zbor »FRANC ZGONIK« — Branik Od svoje ustanovitve 1978. leta zbor redno sodeluje na revijah Primorska poje, Goriški zbori pojo in Pesem ne nastopil na jutrišnji reviji pozna meja. Poleg tega so pevke nastopale še na koncertih in drugih prireditvah v domačem kraju in v zamejstvu. Večkrat so se udeležile pevskega tabora v Šentvidu pri Stični. Od ustanovitve vodi zbor Boža Birsa. Moški pevski zbor »FRANC ZGONIK« — Branik Zbor je bil ustanovljen leta 1960. Poleg številnih nastopov doma, v bližnji okolici in v zamejstvu, se je udeležil vseh tekmovanj Naša pesem v Mariboru in prejel 5 bronastih plaket mesta Maribor tor dve priznanji. Od ustanovitve vodi zbor Gvido Filipčič. Uspel prvi izlet KRUT v Kanalsko dolino in Rezijo Dom Mangart glavni cilj izleta TRST — Krožek za rekreacijo u-dejstvovanje v Trstu KRUT je v sredo organiziral za svoje člane izlet v Žabnice v Kanalsko dolino in v Rezijo. Bil je to prvi izlet omenjenega krožka, ki se ga je udeležilo okrog 50 izletnikov, članov KRUT, ki so sicer tudi člani Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško o-zemlje, Zveze vojnih invalidov NOV in Društva slovenskih upokojencev. Namen izleta je bil, da si udeleženci ogledajo Dom Mangart v Žab-nicah, da si ogledajo Kanalsko dolino in da obiščejo tudi Rezijo. Vse je potekalo po načrtu, le vreme je močno nagajalo tako, da so udeleženci videli te lepe kraje le v slabem vremenu, kar pa ni skvarilo dobrega razpoloženja, ki je vladalo cd začetka do konca izleta. Izlet je vodil Ervin Gombač, tajnik Slovenskega planinskega društva v Trstu, ki ima prav gotovo tudi največ zaslug, da je leta uspel in da so izletniki dobili dovolj informacij o krajih, ki so jih obiskali, predvsem pa o vseh hribih, ki obkrožajo Kanalsko dolino, o kočah, o tem, kje so na razpolago žičnice in sploh o vsem, kar je izletnike zanimalo. Iz Trsta so se izletniki z avtobusom odpeljali ob sedmih zjutraj ter so se, kljub slabemu vremenu, ustavili v Dolini Zajzere, kjer so napravili kratek sprehod. Naslednja etapa je bdi I)om Mangart. Planinski Dom Mangart je zrasel z namenom, je na reklamnem kartonu zapisano, da bi nudil zatočišče vsem našim ljubiteljem gorskega sveta, hkrati pa naj bd bil tudi zbirališče in kulturno središče Slovencev v Kanalski dolini. Dom razpolaga s 13 dvoposteljnimi, tra- in štiriposteljni-mi sobami, ki imajo v glavnem kopalnico in sanitarije, poleg tega ima dom še dve skupni ležišči s 36 posteljami, dve jedilnici, sodobno opremljeno kuhinjo in večji kletni prostor. Dom upravljata zakonca Di Le-nardo, po rodu Rezjana. Ogled Rezije je predstavljal drugi del izleta. V Ravend je izletnike pričakal Vittorio di Lenardo, ki je lepo obrazložil zgodovino Rezije, življenje Rezijanov, današnjo stvarnost v Reziji ter pokazal tudi kulturno središče »Rozijanski dom«, ki so si ga udeleženci z navdušenjem ogledali. Tu so jih postregli tudi s kozarčkom vina. Na žalost si zaradi slabega vremena niso mogli ogledati še drugih krajev. V počastitev 40-letnice zmage nad fašizmom kolesarji Gorenja tudi po naših krajih TITOVO VELENJE — V počastitev 40-letnice zmage nad fašizmom je včeraj ob 7. uri krenilo na pot iz Titovega Velenja po Slovenski kolesarski tranzver-zali 40 kolesarjev - delavcev Gorenja iz Titovega Velenja, Ljubljane, Slovenj Gradca, Mute, Ruš in Gornje 'Radgone. 1.000 kilometrov dolgo pot bodo prevozili v 7 dneh, kolesarjenje pa bodo zaključili 30. maja v Titovem Velenju. Kolona kolesarjev Gorenja bo jutri predvidoma ob 11. uri prestopila jugoslovansko - italijansko mejo v Sežani. Ob 11.30 bo v Bazovici, ob 12. uri v Trstu, ob 14. uri pa v Miljah. Turistične ponudbe ob koncu tedna V Ankaranu odkritje spomenika dr. Alešu Beblerju , .ANKARAN — Danes ob 10. uri bodo v Ankaranu odkrili kip svojemu so-kj .Janu, revolucionarju in narodnemu heroju dr. Alešu Beblerju - Primožu, g] veliko prispeval v narodnoosvobodilni borbi in si prizadeval za priključitev Venskega Primorja k matični domovini. Doprsni kp dr. Aleša Beblerja je izdelal Marjan Keršič - Belač, postavili L Sa v spominski park Maršala Tita, kjer je zasajenih 88 dreves. Ob slovesnosti 0 soborcu in tovarišu govorila Julij Beltram in Matej Bor, za kulturni pa bodo poskrbeli zbor Tomosa in učenci osnovne šole Hrvatini-Ankaran. (B. Š.) Piran: H (hotel) Piran P, H Punta Z (zaseden); Portorož: H Bernardin Z, H E-mona Z, H Vile Park Z, H Riviera Z, H Palače R (potrebne rezervacije), H Metropol Z, H Lucija R; RZP (razstave in prireditve); danes tekmovanje motornih pilotov -5. pokal za dan mladosti - letališče Portorož, sodelujejo tudi klubi iz zamejstva. Jutri večer folklore v avditoriju. Od 27. 5. do L 6. avditorij Portorož - mednarodni festival športnih TV programov; Strunjan: H Strunjan R, H Svoboda R; ZS (zasebne sobe) Piran, Portorož in Izola R na tel. 066/75562; Izola: H. Belvedere Z, H Simonov zaliv R, ’H Marina R; Koper: H Žustema R, H Triglav R; Lipica: H Maestoso in H Klub P (prost); Postojna: H Jama potrebne R, nato P; H Kras 26., 27. in 29. 5. R nato P, Motel Proteus 26. 5. Z, 27., 28. in 29. 5. R nato P, ZS in KT še P; Vojkova koča na Nanosu odprta vsako soboto, nedeljo in praznike. GORIŠKA Bovec: H Kanin in Alp 26. 5. Z, APP (apartmaji) P, od 26. 5. dalje H AK Kanin, Alp, APP in ZS P; RZP: 26. 5. v letnem vrtu koncert harmonikarjev iz Rezije; žičnica na Kanin obratuje v soboto in nedeljo, v mesecu juniju žičnica ne bo obratovala; LJUBLJANA Z OKOLICO H Holiday Inn 30. 5. Z, drugače R, H Lev 23. - 30. 5. R nato Z, H Union 26. 5. P 27 - 30. 5. Z, H Slon Z, H Kompas Z 26. 5. P, H Ilirija 26., 27. 5. P, 28. 5. Z, 29. 5., 30. 5. Z, H Turist 26., 27. 5. P, 28. 5. Z, 29., 30. 5. P, H Bellevue P; PE (penzion in gostišče) Mrak Z, PE Ježica stalno nekaj P; Motel Kompas 27. 5. Z sicer P, H Mantova Vrhnika P, H Malograjski dvor Kamnik potrebne R, Motel Turist 27., 28. 5. Z, ostale dni še P; GORENJSKA Bled: H Grand Toplice od 25. 5. P samo v depandansah, H Vila Bled nekaj P, H Golf in APP Savica še nekaj P, H Park Z, H Je- lovica potrebne R, H Krim od 28. 5. dalje Z, H Lovec, Kompas in Svoboda Z; RPZ: drevi ob 19.30 v festivalni dvorani Bled - jubilejni koncert ob 30-letnici delovanja godbe na pihala DPD Svoboda Lesce. V H Toplice, Golf in Park je možno kopanje, igranje tenisa na igrišču v Za-ki in pri H Golf, malega golfa pri H Lovec in jahanje na hipodromu ob cesti Lesce - Bled; Jesenice: H Pošta in Korotan P, Dom pod Gobco 26. 5. Z nato P, ZS Jesenice P, ZS Hrušica še nekaj P; RPZ: 26. 5. mesec narcis, zbor pred domom Planina pod Golico, izlet na Golico, popoldan narcisni ples s srečelovom ; Kranjska gora: vsi H so odprti in imajo P, prav tako v ZS; RZP: sedežnica na Vitranc obratuje ob sredah, petkih, sobotah in n«ieljah od 9. do 16. ure; Bohinj: v vseh H je P, prav tako je P v brunaricah na Voglu ter v ZS v dolini, H Ski na Voglu je Z; RZP: v H Zlatorog vsako sredo, ob 21. uri folklorni nastop z diapozitivi o Triglavskem narodnem Parku. Na Voglu je 85 cm snega, naprave ne obratujejo, vozi nihalka vsak dan od 7.30 do 18. ure. MIŠKO KRANJEC Povest o dobrih ljudeh 8. la ^az pa,<< ie menila Katica, ko je tudi sama vsta-bo k* z materjo in očetom v sobico, »vama Y ? zaPela nove pesmi, ki sem se jih poleti naučila, ka- p3&a J6 kupil oče staro kitaro in se naučil ne-. J malega brenkati nanjo. Čudili se boste, kako lepa Pesem, ako zraven kdo brenka na strune.« ha >^a' Katica,« je rekla ganjeno Koštrčka, »zapela Pg^boš. Povem ti, da sem si često želela tvoje lepe Sv Koštrčka si ni mogla kaj, da ne bi bila položila le raskave roke na njeno glavo in jo pobožala, 1 čemer se je ozrla po njenem bledem licu in po ljpen'b mrtvih očeh. »Spet nam boš pela,« je nada-letì a Inamica> »kakor si nam vsako zimo. — Po-1 so mi pele ptice in priznati moram, da nekatere v av. čedno pojo. Tu za našo hišo je ves čas pel sla-R in me s svojim glasom močno spominjal nate. s]®KIa sem si: To poje Katica. Spremenila se je v pjca in vsako jutro, ko sta oče in mati na delu, eti sem in mi poje, da mi ni dolgčas.« »Ako hočeš,« je rekla Marta Katici, »ostani tu pri mamici in dedku. Midva z Ivanom greva v sobo, da iztoživa naše stvari. Tu je toplo, tam bom pa morala prej zakuriti.« »Samo drv zdaj nimate,« je menila Koštrčka. »Lahko vam jih Jožef da nekaj, da boste imeli danes in jutri. Vsak dan jih nabira in vse se mi tako zdi, da jih ima že precej.« »Ako nam jih posodite,« je odvrnil Ivan, »vam bom hvaležen. Saj bom moral drva čimprej kupiti, brez njih vendar ne moremo biti.« »Kaj b: jih kupoval,« je odvrnil Jožef. »Ako se ti ne bo zdelo za malo, jih boš lahko hodil z mano nabirat. Velik gozd je blizu in v njem je dovolj suhljadi. Saj tako ali tako odpade in zgnije, ne da bi bilo potem komu za rabo. Denar pa si lahko prihraniš. Seveda, če ne bi rad nabiral — tak posel ni preveč prijeten, vsaj v dežju ali v snegu ne — ti ne bom prigovarjal. Je že res, da je prijetneje drva kupiti in se samo greti.« »To je že res,« je pritrdil Ivan. »Vendar je dobro, ce n^ore človek prihraniti kak dinar. Zato bom prav rad hodil z vami v gozd po to suhljad, zakaj vaša pec je vedno prijetno topla! Mislim, da nama pojde nabiranje bolj od rok družno kakor posameznemu.« Ivan in Marta sta odšla v sobo, od koder je bilo slišati njun pogovor in potem še, kako sta odpirala staro škripajočo omaro, kamor je Marta zlagala stvari, ki so jih prinesli s seboj. Katica je ostala pri Koštrčevih. Spet je sedla k peči, odložila veliki robec in se naslonila ob tople kable. Ni se obrnila proti nikomur niti se ni zganila. Njene oči so strmele naprej, nekam proti oknom, od koder je prihajal v sobo jesenski popoldanski somrak. Poslušala je, kako mamica pripoveduje in se samo včasih za spoznanje nasmehnila. Njen obraz je bil čudno mrtev, ker oči v njem niso živele, samo ustnice so se zganile, kadar je spregovorila. »Potem nama boš včasih le kaj zapela?« je vprašala Koštrka in se nagnila k dekletu. »Tako rada bi že slišala tvojo pesem!« »Zapela bom,« je odvrnila Katica. »In kadar bo oče dobre volje, bo prišel s kitaro in bo igral zra-veb. Tudi sama znam igrati, vendar je bolje, če on igra, jaz pa pojem. Oh, koliko nedelj sva prepela in preigrala! Ko si nismo znali kaj začeti, smo sedli v travo, oče je vzel kitaro, jaz sem zapela, mati pa je poslušala. A če smo v nedeljo popoldne kam šli, je oče ponesel kitaro s seboj. Nekoč smo obsedeli v neki gostilni, pa so me pregovorili, da sem zapela. Mislim, da je bilo tam mnogo ljudi, ker so prej tako glasno govorili. Ko sem zapela, so vsi utihnili. In ko sem prenehala in sedla, so vsi zaploskali in ploskali so prav dolgo. Joj, kako me je bilo sram! Tako hudo mi je bilo pri srcu! Prav takrat sem si želela, da bi bila pri vas in da ne bi bilo vsega tega. Tedaj je prišel nekdo — oče in mati sta mi rekla, da je bil gosposki človek — in me prosil, naj zapojem še enkrat; da me bo odvedel s seboj in dal učit petja. V četrtek prva srečanja v derinsko-nabrežinski občini KRI in SSk sta se odločno izrekli za obnovitev domače napredne uprave V Nabrežini so bili v četrtek na sporeau prvi razgovori za sestavo nove občinske uprave, za katere je kot stranka relativne večine dala pobudo domača občinska sekcija KPI »Enrico Berlinguer«, šlo je za prve in v marsičem še neformalne razgovore, ki so dejansko potrdili že znana stališča nekdanjih zaveznikov, medtem k» bo za morebitni začetek pravih pogajanj treba počakati na razčiščenje znotraj krajevne sekcije PSI, ki se doslej ni še izrekla o bodočih koalicijah. Mi se ne moremo še obvezati, je podčrtala socialistična delegacija na srečanju s KPI, ker položaj v devinsko - na-brežinski občini odvisi v marsičem od poteka razgovorov in pogajanj na pokrajinski ravni, kjer se, kot znano, PSI poteguje za vstop v večinsko koalicijo. Vprašanje, kaj bodo naredili devinsko - nabrežinski socialisti je torej še povsem odprto. Pokrajinski tajnik Seghene se je na četrtkovem sestanku pokrajinskih tajnikov vladnih strank, LpT in SSk izrekel (morda še ne obvezal), dal pa vsekakor jasno razumeti, da se bo PSI, povsod tam kjer je mogoče (torej predvsem v Nabrežini), prizadevala za sestavo večin po vzorcu tržaške koalicije in torej brez komunistov. Delegaciji KPI (Depangher, Širca, Iskra in Ghersetti) in Slovenske skupnosti (Brecelj, A. Terčon in Legiša) sta na srečanju potrditi odločno in skupno voljo za izvolitev naprednega občinskega odbora. Obe stranki sta bili tudi mnenja, da se morajo pogajanja odvijati na krajevni ravni in da položaj in resni upravni problemi občine terjajo čimprejšnjo izvobtev nove uprave. Delegacija PSI (Caldi, Burgher, Santagati) se je pozitivno izrekla o petletnem delu prejšnjega občinskega odbora in podčrtala, da ne gre razpršiti, kar je dobrega ustvarila in naredila dosedanja uprava, kot smo že omenili, ni pa se hotela izreči o morebitnih novih zavezništvih. V pričakovanju razčiščenja po vsej verjetnosti ne bo prišlo v kratkem do novih dvostranskih razgovorov med bivšimi zavezniki in to vsaj do četrt ka, ko je napovedan nov sestanek pokrajinskih tajnikov PSI in tržaške koalicije. O povolilnih perspektivah bo tekla beseda na ponedeljkovi skupščini SSk v Nabrežini, sejo širšega vodstva pa napoveduje za prihodnji teden tudi KPI. Devinsko - nabrežinski komunisti so po četrtkovem razgovoru s SSk in s PSI izdali tiskovno sporočilo, v kate- rem naglašajo, da si bo KPI še dalje odločno prizadevala za obnovitev naprednega zavezništva, »v skladu s tem, kar je prišlo do izraza na volitvah in tudi v smislu izboljšanja sožitja in odnosov med obema narodnima komponentama v Devinu - Nabrežini.« Konkretno stopnjo razvoja pa so dosegli za sestavo nove uprave v dolinski občini, čeprav tudi tukaj ne gre še za prava pogajanja. V četrtek sta se sestali delegaciji KPI in Slovenske skupnosti, da si izmenjata mnenji o programih novega odbora in o najresnejših problemih, s kate-mi se trenutno sooča dolinska občinska skupnost. SSk je v glavnem izrazila pripravljenost, da vstopi v občinski odbor, čeprav je o tem morda še prezgodaj govoriti. O tem bo morala vsekakor še poglobljeno sklepati domača sekcija SSk, o morebitnem novem zavezništvu pa se bodo morali seveda izreči tudi komunisti in socialisti, ki se bodo spet sestali v torek. V ponedeljek pa je na sporedu srečanje med KPI in KD. Podobno za sestanek so dali komunisti, ki se želijo kot večinska sila v občinskem svetu soočati z vsemi demokratičnimi strankami, ki so v njem zastopane, (st) Sindikalni protest delavcev FTA Stavkajoči uslužbenci FTA pred vladno palačo Kot smo napovedali v prejšnjih dneh, so včeraj delavci tekstilnega obrata FTA (bivša SNTA VISCOSA) izvedli po tri ure stavke iia začetku vsake od štirih delovnih izmen, zastopstvo tovarniškega sveta pa je, kot vidimo na fotografiji, manifestiralo tudi pred vladno palačo na Trgu Unità. Medtem je sindikalne predstavnike sprejel deželni odbornik za industrijo Francescutto, za njim pa v odsotnosti vladnega komisarja den od njegovih namestnikov. Slf*1' nji je delegaciji tovarniškega sV^ FTA zagotovil, da bo vladni kora1*" v najkrajšem času sklical srecakf z vodstvom podjetja in z drugimi P zadetimi stranmi, da bi rešili draflta tieni položaj stotine delavcev, ki F z iztekom režima dopolnilne blaS. ne vodstvo podjetja namerava končno odsloviti in torej postavi' cesto. iti n* O odnosih med prebivalstvom rajonskimi sveti in občino Pred tednom dni se je v vzhodno-kraškem rajonskem svetu oglasil odbornik za decentralizacijo tržaške občine Fabio Forti. Predsedniku in načelnikom svetovalskih skupin, ki so se za to priložnost zbrali v openski občinski izpostavi, je pomolil pod nos debel dokument in ga pretehtaval v rokah, kot bi hotel reči — no, kaj naj zdaj s tem vročim kostanjem? »To je den najpopolnejših dokumentov, kar mi jih je kot odborniku prišlo pod roke in v njem je marsikaj pametnega in izvedljivega,« je bilo njegovo prvo mnenje o izdatnem svežnju ugotovitev, pripomb, predlogov in kritik, zabeljenih s celo vrsto zemljevidov in zemljevidičev z najrazličnejšimi označbami, ki naj bi občinski upravi dokazali, kaj vse bi bilo treba še urediti v slovenskih vaseh vzhodnega Krasa. Dokument-analizo je, kot znano, izdelalo, ob sodelovanju vseh krajevnih komponent, Koordinacijsko združenje vzhodnokraških vasi in ga okrog velikonočnih praznikov poslalo v slovenščini tržaški občini, kot podlago in pomoč pri njenem bodočem načrtovanju javnih del in drugih nalog. Toda, pravi Forti, naj bo dokument še tako tehten in sprejemljiv, ga občinska uprava ne more vzeti v poštev, če se o njem (kot naj bi to predvideval občinski pravilnik) prej ne izreče pristojni rajonski svet. Ob tem se je med načelniki svetovalskih skupin seveda takoj razplamtela razprava. Predstavnik Liste za Trst ni mogel mimo zgražanja, da je šlo krajevno združenje preko pri slojnosti rajonskega sveta. V resnici je poslalo kopijo v vednost tudi ra jonskemu svetu, le da ga očitno še niso prevedli, kar je v zmernejšem tonu ugotavljal predstavnik KD, ki je v isti sapi ugotavljal, da je treba predloge (ki so, vsaj nekateri, vredni upoštevanja) ločevati na upravne in politične. Predstavnik KPI Wilhelm pa je Fortiju dejal, da je občina v vsakem primeru dolžna odgovoriti Koordinacijskemu združenju, pa četudi samo to, da je dokument prejela. Dodal je še, da je večina predlogov dokumenta pravzaprav že znana ne le rajonskemu svetu, ki jih je večkrat obravnaval in posredoval občini, temveč tudi sami občinski u-pravi, ki pa ni nikoli ukrepala. Na koncu je predlagal skupščino s prebivalstvom vseh vzhodnokraških vasi, kar žal ni pogosta praksa rajonskega sveta, še manj pa občinskih odborništev. Vsa zadeva zadobiva v luči tega navidez tako obrobnega dogodka poseben značaj. Spominja nas nekako na namiznoteniško tekmo, pri kateri so dolgoletne zahteve slovenskega kraškega prebivalstva le plastična žogica, ki jo po mili volji odbijaš z enega loparja na drugega. Problem odnosov med javnimi upravitelji in prebivalstvom se nam ob tem prikazuje v precej jasni luči. V tržaški občini so bili in so še zmeraj ti odnosi skrajno pomanjkljivi. Javni u-pravitelji običajno počenjajo svoje, ne da bi kdove kako upoštevali mnenj in predlogov prebivalstva. Res pa je tudi, da je večkrat slab pretok tudi v obratni smeri. V središču tega vpra- šanja pa se nekako znajdejo rajonski sveti, katerih prvenstvena naloga je ravno ta, da posredujejo med enimi in drugimi. Te naloge žal še vedno ne izpolnjujejo v zadostni me ri. Večkrat ne po lastni krivdi. Razlogi so političnega značaja. Ljudska participacija nekaterim krogom pač ne diši. Nasprotno: rajonski sveti (vsaj nekateri) veliko delajo, a njihovo delo ni poplačano. Upravitelji se zanje ne zmenijo in kot logična posledica se zanje ne zmeni niti prebivalstvo, ki si misli: itak nič ne pomenijo, torej najbolje je, da se obrnemo neposredno na občinsko upravo. Tako smo priča nekemu začaranemu krogu, iz ka terega ni videti izhoda. Lahko pa bi tudi rekli, da nekateri nočejo (bodisi, ker jim to politično več nese, bodisi, ker se držijo pravila o poti najmanjšega odpora) ali ne znajo videti izhoda (ker je premalo informacijskega pretoka). Kaj naj torej naredi odbornik tržaške občine, ko prejme izčrpen dokument neke osnovne organizacije? Morda se je v tem primeru odbornik Forti le približal poštenemu odgovoru. Dejal je dejansko, da je delo vzhodnokraškega prebivalstva hvalevredno in upoštevanja vredno, dejal pa je tudi, da morajo predlogi najprej preko sita rajonskega sveta m da se morajo nekateri rajonski sveti pri tem bolje izkazati, čeprav je pri tem ■verjetno pozabil povedati, zakaj občinska uprava potem v resnici tako malo upošteva njihova mnenja. Ključ vprašanja je seveda v tem, je pa nedvomno zelo pomembna tudi večje ali manjša angažiranost rajonskih svetov in ravno openski se mora v tem pogledu, po našem mnenju, začenši s predsednikom, še 'izkazati, čeprav se nekatere komponente v njem (žal izolirane) precej trudijo. D. K. Minister Granelli o sinhrotronu Minister za znanstveno raziskovanje sen. Granelli, ki se je včeraj u-deležil slovesnosti ob zaključku šolskega leta v devinskem Zavodu združenega sveta, je v svojem govoru povedal, da bo Evropska gospodarska skupnost na posredovanje Italije obravnavala vprašanje namestitve sin-hrotrona na seji, ki bo 4. junija v Luksemburgu. EGS bo ob tej priložnosti izrekla svoje mnenje, končna odločitev pa pritiče Evropskemu znanstvenemu skladu. Kot znano, je Trst med kandidati za sinhrotron. Center za znanstvene raziskave je namreč ponudil 30 hektarov svojega prostora (z možnostjo nadaljnje razširitve) za ta znanstveni objekt. Minister Granelli je s tem v zvezi včeraj še povedal, da je te dni podpisal dva pomembna dekreta, ki naj bi prispevala k rasti raziskovalnega centra pri Padričah. Prispevajte za Dijaško matico Pokrajinska CGIl o neprizadetosti dežele in krajevnih uprav do gospodarskih probleme' Tržaško pokrajinsko tajništvo sindikalne zveze NCCdL/CGIL je objavilo daljše tiskovno sporočilo, v katerem oznanja in obsoja popolno mrtvilo in nezanimanje, ki ga kažejo đeže'ni odbor, tržaški župan in predsednik pokrajine do vse hujših in akutnejših problemov podjetij z državno udeležbo na našem območju in do vprašanja gospodarstva in za-zaposlovanja nasploh. Vse kaže, da so se krajevne uprave {»vsem sprijaznile in sprejele postopno gospodarsko in družbeno nazadovanje, našega mesta, ugotavljajo pri CGIL. Od zadnjih srečanj s predsednikom IM Prodijem in s predstavniki vlade je preteklo že več mesecev in vse do danes ni bila spoštovana nobena sprejeta obveza, nasprotno, problemi in perspektive podjetij z državno udeležbo so se v Trstu še poglobili, njihove posledice za gospodarstvo vse Julijske krajine pa so postale še težje. Vlada se je na primer ob vezala, da bo priredila srečanji za rešitev specifičnih vprašanj železar- ne Terni v Skednju in Tovarne velikih motorjev, s čimer naj bi preprečili uresničitev načrtov o krčenju proizvodnje in omogočili njeno preobrazbo. Teh srečanj ni bilo, zato so omenjeni načrti ostali v veljavi, podjetji pa s padcem kompetitivnosti in zaposlitvene ravni že beležita tudi znižanje iztržka. Nevarno se viša tudi število delavcev, ki so jih dali v dopolnilno blagajno v ladjedelnici Sv. Marka, kar že ogroža proizvodne kapacitete in sam obstoj tržaškega arzenala. Vse to pa se dogaja ob popolnem molku Biasuttija, Richettija in Marchia, ugotavljajo pri CGIL, s čimer dejansko postajajo sokrivci za gospodarsko in proizvodno dekadenco Trsta in njegovih temeljnih dejavnosti. če k temu prištejemo še nesposobnost, da bi uresničili možnosti novih zaposlitev (na primer s pokritjem 700 nazasedenih delovnih mest v organiku tržaške občine), potem ni • čudno, da so danes razmere mnogo težje kot pred letom: nič ni bilo obljubljenih projektov o dode- litvi družbeno koristnih del gam brezposelnih, nič iz zagotovi* razširitvi storitev na področju cialne pomoči, kulture, ekologiju turizma, za kar so se konkretno ČGlt vezale krajevne uprave. Pri . ob vsem ten ostro obsojajo tudi ^ držanje tržaške Zveze industrije6^ še zlasti ob trenutno zelo pereč® problemu tekstilnega sektorja. g Take razmere navajajo sindikat GIL k zaključku, da delavcem . preostaja drugega kot odločnejši vprašanja referenduma. Če si domišlja, da bo lahko zlorabljal tr^ nutke sindikalne razdvojenosti vsiljevanje odpustov z dela povratek protisindikalnega ozračja petdesetih in šestdesetih let pa mora zavedati, da bo naletel na Dj, polno enotnost CGIL in na vsega sindikalnega gibanja, zaklju6 jejo tajniki pokrajinske CGIL ** Macaiuso in Mauri govor na ravni sindikalnega boja ni -/ ■ i r' i ■- v. t -1 j v ‘i < ’ti nt ,'ri n M nn SU*.. prizadevanj za enoten nastop — ,0 katov kljub različnim stališčem ^ z» iz s« »Himalajski« večer v KD Ivan Cankar Novinar Lojze Abram pripoveduje o svoji himalajski izkušnji V prostorih KD Ivan Cankar je bil v četrtek večer; ki ga številni člani društva, pa tudi drugi prav gotovo še dolgo ne bodo pozabili. Gost večera je bil namreč tržaški novinar Lojze Abram, eden od ude*-ležencev 12-članske skupine tržaških planincev, ki je konec marca odpotovala v daljni Nepal, kjer je opravila treking, to je pohod pod vznožje naj-višjih vrhov Himalaje, ki je trajal 22 dni in na katerem so udeleženci marsikaj videli, doživeli ter se polni lepih vtisov vrnili. Prav s tega potovanja je Lojze A-bram prinesel vrsto lepih diapozitivov, ki jih je na večeru v društvu dopolnil s svojim živahnim in zanimivim pripovedovanjem. Poslušalcem je približal ta svet, kot tudi sam po- dvig tržaških planincev, ki so prišli do vznožja Južne Anapurne in dosegli višino okrog 5.600 metrov. Treking je potekel v redu, vsi udeleženci so se ves čas dobro počutili, pogled na visoke gore pa je bil tako lep, veličasten, .da jih je poplačal za ves trud in napore, ki jih takšen pohod zahteva. Povedal je še marsikaj tudi o življenju tamkajšnjega prebivalstva, o njihovih verah in običajih, o doživljajih, ki sq jih imeli na poti, o vsem pač, kar so videli, spoznali in česar verjetno ne bodo nikoli pozabili. Udeleženci so bili nad predavanjem zelo zadovoljni ter so Abrama ob koncu nagradili z dolgim aplavzom. Na večeru so bili še nekateri člani te skupine, kot tudi nekaj članov alpi- nistične odprave ŠPD, ki je isb*^ no odpotovala v Nepal in P? doseči vrh Južne Anapurne, kar K ji, zaradi poslabšanja vremen31^ razmer, ni uspelo. Zbor Coro Vox Julia v luteranski cerkvi Danes ob 21. uri bo v luteran^ ^ K1 nfi' evangelistični cerkvi na Largo F’2 li koncert zbora Coro Vox Julia-ga vodi Sonia Magris Sirsen. ček koncerta je namenjen za ot»1® cerkve. Zbor bo izvajal dela Gasparinija, Scarlattija, Bacha, delssohna, Baumanna, Banchieri! ' Monteverdija, Jannequina, Schun* na, Lund Tysona, Viozzija, Kodah-1 in Popova. V torek stavka delavcev v transportu V torek, 28. maja bo vsedrža^ stavka transportnih delavcev, k* * je oklical sindikat Federacije trasp0 ti CGIL - CISL - UIL po neuspesflri srečanju z delodajalci glede ner®.a. ni h problemov tega sektorja. Zad®, jo namreč vprašanja organizacije a la, delovnega urnika, zdravstven zavarovanja in prilagoditve pla" letošnjem letu. ^ Delavci tržaškega transportnega Irt djetja ACT bodo v torek stavkah 9.30, ko bodo avtobusi odpeljali v -y mize in bodo normalno začeli v0"j. znova ob 13.30. Delavci v drugih , delkih in upravi bodo stavkali z ^ nje tri ure ne glede na delovni nfrjj, medtem ko bodo iz stavke izvzet* sti, ki opravljajo nadzorno in nhJ službo. Včeraj začeli sindikalni boj tudi delavci tržaške ladjedelnice kat v ladjedelnici Sv. Marka je bil včeraj dan sindikalnega boja, za aterega so se delavci odločili na generalni skupščini v protest proti sklepu bižbe Pincantieri da bo od ponedeljka, 27. maja uvedla režim izredne do-POuiilne blagajne za 473 delavcev. Na skupščini, ki so se je udeležili tudi jniki pokrajinskega sindikata kovinarjev, so navzoči utemeljili odločitev ® sindikalno akcijo in izrazili zahteve za ureditev kriznih razmer v ladje-Jfceri, kjer so uprizorili protestno manifestacijo. ‘•nei. Takoj po skupščini so začeli stavko in se napotili proti sedežu Fin-Današnja stavka pomeni začetek vrste sindikalnih akcij, ki predvidevajo Scanja s predstavniki krajevnih uprav, deželnega odbora in z domačimi ^lamentarci. V kratkem bo znan koledar nadaljnjih akcij, Napovedali skupščino delavcev v dopolnilni blagajni. za 3. junij pa so Šolski sindikat CGIL o težavah nestalnega učnega osebja 0 Deželni šolski sindikat CGIL je obravnaval probleme nestalnega učnega SNbja in ugotovil, da je treba rešitev tega problema iskati v popolnoma ^Ngačni šolski politiki, ki ir, ■ra v šolstvu videti enega glavnih sektorjev ^ investicije. Čeprav se deželni šolski sindikat CGIL strinja z razlogi, ki jih za kri-*cn° stanje navajajo predstavniki nestalnega učnega osebja, pa se ne strinjati s predlogom, da se ustavijo natečaji in da habilitacijo lahko Jp dobi le tisti, ki ima vsaj 360 dni službe in je opravil kolokvij na univerzi. predlog namreč diskriminira na novo diplomirane, ki zato, ker nimajo Pnnkse, ne morejo sodelovati pri natečajih za habilitacijo in stalež. Sindikat CGIL je mnenja, da je treba problem nestalnega učnega osebja -sevati po dveh poteh, ki jih predvideva tudi zakon št. 270 in sicer tako, J* se 50 odstotkov razpoložljivih mest razdeli na podlagi natečaja, druga P°lovica pa na podlagi stalne lestvice. Končno pa deželni šolski sindikat /natra, da je istočasno potrebno težiti za tem, da se močno spremeni sistem ^ntečajev in da se odpravijo sedanja neskladja med kriteriji, ki so pogoj a sodelovanje na natečaju, in vsebino izpitov. V četrtek končan tečaj za slovenske vrtnarje na Tržaškem A. Debeliš: »Zvedeli smo dosti novega« Z zaključnim večerom se je v četrtek zaključil vrtnarski tečaj v društvu na Kolonkovcu. Tečaj je potekal od lanske jeseni do letošnjega marca, v aprilu so si tečajniki ogledali nekaj vrtnarij na Tržaškem, maja pa so bili gostje vrtnarjev na Gorenjskem in Koprskem. Organizatorja tečaja sta bila Kmečka zveza in deželni zavod za poklicno izobraževanje, vodil pa ga je slovenski strokovnjak Miran Sotlar iz Kopra, ki je na a-gronomski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz vrtnarstva. Da bi zvedeli nekoliko več o poteku tečaja, smo obiskali znanega ko-lonkovskega vrtnarja in podpredsednika Kmečke zveze Alojza Debelisa. Našli smo ga na njegovi vrtnariji na Kolonkovcu sredi dela, vendar je bil takoj pripravljen za kratek pogovor. »Glede tečaja bi najprej povedal neko zanimivost. Predavatelj Sotlar si je namreč pred začetkom tečaja ogledal naše vrtnarije na Tržaškem in ko je videl, kako so urejene, se je ustrašil, da se je prišel on sam učit in da bomo mi predavatelji. V resnici ni bilo tako, saj smo od tečaja dosti odnesli in se spoznali z mnogimi novostmi,« nam je za začetek povedal Debeliš. »Letošnji tečaj je bil prvi te vrste pri nas. Kakšno je bilo zanimanje?« »Redno je bilo vpisanih 10 vrtnarjev od tega 9 s Kolonkovca in eden iz Boljunca, občasno pa je prihajalo še nekaj vrtnarjev, ki so se hoteli seznaniti z zadnjimi novostmi v vrtnarstvu.« »Katere so bile glavne teme predavanj?« »Največ smo govorili o zaščiti pred mrazom, o novih vrstah gnojil, dosti časa pa smo posvetili raznim vrstam hibridov. Danes so praktično že vse povrtnine mešanica vrst in vrtnarska znanost si še naprej prizadeva, da bi z ustreznim križanjem vrst prišla do še boljših pridelkov.« »Ogledali ste si tudi vrtnarije na Gorenjskem in Koprskem. Ali so med njimi kakšne razlike?« »Pravzaprav je edina razlika v različnih klimatskih pogojih. Medtem ko na Gorenjskem ni velike nevarnosti pred pripeko in so noči razmeroma hladne in vlažne, kar zagotavlja potrebno vlažnost tudi obdelovalni zemlji, pa je v Istri velik problem suša. Presenečen pa sem bil, ko sem videl, da na Gorenjskem gojijo praktično iste vrste zelenjave kot pri nas.« »Kakšno oceno bi dali prvemu tečaju vrtnarjev?« »Nedvomno izredno pozitivno. Zvedeli smo dosti novega, pri tem pa je še bolj važno to, da smo se vrtnarji zbrali na istem mestu in izmenjali medsebojne izkušnje. Taki tečaji so še potrebni, vendar je treba pri tem paziti tudi na čas. Zato bi bilo zaželeno, da bi bili organizirani v zimskem času, ko smo manj zaposleni z delom na vrtnariji.« »Bi še kaj dodali?« »Rad bi povedal le to, da naravni pogoji lahko le do določene mere vplivajo na pridelek in da je bistveni element človek ter njegovo delo in iznajdljivost.« družabno srečanje ^ konzulatu v počastitev dfteva mladosti jugoslovanskem generalnem kon-kr ^'U V r^rst'u -i6 bila predvčerajšnjim njsa proslava, s katero so jugoslo-v državljani, zaposleni na delu ^ntu v Trstu je bila predvčerajšnjim lnsk Furlaniji - Julijski krajini, pa . jugoslovanski študentje, ki štu-2j- aJ° na tržaški univerzi, počastili ' tnaj, dan mladosti in istočasno s tern Počastili tudi 40. obletnico osvo- k • n/itve, »za katero so naši narodi,« je jal jugoslovanski generalni konzul rago Mirošič, ki je goste tudi po- hf^nvil, »dali številne žrtve in si pri-žavo.« Poudaril je med drugim Ij -1'' «i napore jugoslovanskih držav- jteljo in' . ______ Janov, ki delajo na tem področju za ^anje dobrososedskih odnosov p d Italijo in Jugoslavijo ter njihovo nor r° sluvnnski narodnostni skup-v.su. da bi končno dosegla svoje pra-Ce s sprejemom globalnega zaščitne-Ijp, zakona. Proslavi je sledil kratek Ani ^ Program, ki sta ga izvedla °n Petjè, član Slovenskega stalne-gledališča v Trstu, ki je prečita! s0 0rrd OSMICO je odprl Alojz Kante, Prapf01 18. Toči belo in črno vino. , IŠČEM v bližnji okolici Trsta hišo vrtom, tudi staro, ali zazidljivo zeIB ljišče. Tel. Alpe-Adria 794-672. , PRODAM klavirsko harmoniko Sc3" dalli, 80 basov, 7+2 registrov, v 00 ličnem stanju. Tel. 229-246. PRODAM vhodna vrata hrastova in j11* česnova, 225 x 94 cm; trifazno ša| in motorček peugeot 50. Tel. na s 040/226-113. NUJNO IŠČEM hišo ali stanovanje & nakup ali v najsm na področju dv vinsko-nabrežinske občine. Ponudbe + Oglasni oddelek Primorskega dnevni' ka. Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, P°0 šifro »Zahodni Kras«. REDITELJA za društveni sedež v SeS' Ijanu išče jadralni klub od junija d septembra v tedenskih presledkin-Tel. 040/213-957 v poslovnih urah. , PRODAM citroen DS 23 pallas, letrif dec. 1974, prevoženih 125.000 km. Teina št. 040/43463 zvečer. PRODAM novo zakonsko spalnico z v®' liko omaro in ogledalom. Tel. na st-040/43463 zvečer. PRODAM štedilnik na drva in ph® REX. Tel. 040/71149. darovi in prispevki Alojz Ušaj daruje ob svoji 80-letiue* skupno z ženo Elviro 10.000 lir za kd' ško godbo Vesna. Za nakup novih oblek moškega skega zbora V. Vodnik iz Doline Prf' spevajo Marjo Magajna 100.000 lir, šol' ske sestre iz Doline 10.000 lir, Antoj! Marega 20.000 lir, Josipa Slavec 10+. lir, Miro in Ernesta Ota (Krogli®: 20.000 lir, Jože Sodnik (Kreglje lw 20.000 lir, Ivan Stranj 20.000 lir, N6" rina Zeriali 10.000 lir in Amato Prasse* 50.000 lir. V spomin na Dorko Perhavc - Suge? darujeta Zlatka in Vaso Vučkovič SO-dd” lir za Dijaško matico in 50.000 lir 23 popravilo repentabrske cerkve. . Namesto cvetja na grob dragega 1+ na Posege darujeta Mira in Duša11 Sepie 3.000 ND za Kulturni dom v D* njerju. k Namesto cvetja na grob Karle Št®3 roj. Kapun daruje Dragica Hrovati11 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Ivanko Vodopivec da' rujejo Marija, Anica, in Sonja z dr®' žinami 60.000 lir za sklad M. Čuk. V spomin na Viktorja Kanteja daru]® Stanko Lukovec 5.000 lir za Zvezo vri' nih invalidov. V spomm na Jakoba Prašlja dara" jeta družini Rustja in Polduzzi 40.^ lir za Dijaško matico. Zora Fabjančič daruje 10.000 lir 23 Društvo slovenskih upokojencev v Trstu- Ob plačilu članarine daruje Justa B1' zjak 4.000 lir v isti namen. V spomin na Marijo in Martina Maf-' tinza daruje Angela Škerlavaj 10.000 k1 za MPZ Vesela pomlad. , . V spomin na Borisa Kralja darujd® očetovi prijatelji Mario Briščik, lv3z Briščik, Danilo Milič, Bruno Milič, Ivan Milič, Oskar Milič, Ladi Rebula, kj®’ ciano Versa in Janko Budin 135.000 Uf za Godbeno društvo V. Parma. Zvonko Ostrouška daruje 50.000 hr.?? gradnjo kulturnega doma - spomenik» padlim v NOB v Briščikih. Sergio Hrovatin daruje 50.000 lir 23 zbora Vesela pomlad. Ob sedmi obletnici smrti dragih staF šev darujeta Boris in Carlo Kova® 50.000 lir za MPZ Vesela pomlad. Namesto cvetja na grob Borisa Kra' Ija daruje družina Igor Šuligoj 10.00® lir za MPZ Vesela pomlad. ARTIKLI ZA REKLAMO IN DARILA plastinnua Vse novosti artiklov za reklamo, nalepke, napisi, štampiljke, kemična in nalivna peresa, elektronski predmeti, ure, koledarji, pisarniške potrebščine. Razst. in prodaja: TRST - Ul. S. Lazzaro 13 (II. nadstr.) rH* 60682 Sedež in laboratorij: Ul. Carlettl 10 “ 827064 film - film - film ureja kinoatelje filmi na tv zaslonu JOČI PETER - 1964 Režija; France Štiglic. Igrajo: Loj-kar Zman’ ®ert kotlar, Majda Poto-(p ’ Zlatko Šugman, Bogdan Lubej j.eter). TV Ljubljana, danes, 25. ma-Ja’°b 17.05. ^Nadaljuje se po ljubljanski televi-fjl ’ retrospektiva nestorja slovenskih “Uskih ustvarjalcev. Tokrat gre za humoristično partizansko Sodbo, v kateri morata dva izkuše- 1 >n razborita minerca pripeljati ne-■1 Partizanskih otrok na osvobojeno Japlje... Vesela skupina mora pre-"*fcti vsakovrstne ovire, naj večje težavice pa povzroča prav mali Pe-cek s svojimi otroškimi muhami in /ag°lijami. »Zgodba se sestoji iz ni-pja bolj ali manj zabavnih, Ijubez-včasih tudi srhljivo napetih v Uacij, v katerih pridejo do polne bave Šugmanov komični dar, Roz-anova ostrina... in dobrodušnost .erta Sotlarja... Ne joči Peter ni veli-stno filmsko delo; kritiki so bili v k ortlu. ah ga sploh morejo označiti .p komedijo. Morda gre prej za mla-lifki mm, ki pa gladko teče, je od-Po igran in ima nesporno humano ^denco« (Rapa šuklje). UN UOMO TRANQUILLO »The Quiet Man« - 1952 Miroljuben človek eiija: John Ford. Igrajo: John ayne, Maureen O’Hara, Victor Mc-“Slen, Barry Fitzgerald. Rete 4, da- 25. maja, ob 20.30. v «vši boksar, ki se je zelo uveljavil L. ^A, se vrača na rodno Irsko, da 1 začel novo življenje. Tu se spre s sas®dom in z vso okolico, kmalu pa 2 bo pobotal z vsemi in celo oženil .^rpčekrvno sestro robatega in pre- nix*veSa soseda. Ta je gotovo ena Albolj žuborečih Fordovih komedij ir il2bazuje vehko ljubezen, ki jo je SKo-ameriški režiser čutil do domo-he svojih prednikov. Odlična vlo-divje rdečelaske, Maureen 0’Hara. UN UOMO DA BUTTARE »W. W. and thè Dixie ^ancekings« - 1975 V. in Dixie, plesni kralj g Režija: John G. Avildsen. Igrajo: rv'ft Reynolds, Conny Van Dyke, Jer-i/ Reed, Ned Beatty, Art Camey. TV ,.0Pei 21.00. j^'dldsen je med drugim tudi reži-^ prvega. Rockyja; Reynolds pa je, J v tem filmu, s svojim prešer- 3 nasmeškom in košatim mišiča-sed b'lesom nekakšen Clark Gable uVemdesetih let. In zgodba sama je s,.klajl občih mest in uspešnih domi- Petdeseta leta; globoki jug ZDA; “shville, oz. glavno mesto ameriške ^ odnozabavne (country)' glasbe... (j.' T- 86 vozi v svojem zlatem olds-jj. bilu iz 1. 1955 širom po jugu ZDA nekakšen potepuški Robin Hood 3a obcestne bencinske črpalke. Ne-3no ip romantično to počenja, do-u r, ne sreča nekaj izgubljenih muzi-(to ■ ’ ^ jib po raznih peripetijah na ( *n podobno) pripravi za 8top v največji nashvilski dv z„ tej simpatični »protitehnološki« ^ lik"i mes^° ae za druge bdzar- 2 avtom Sgberg^h lP„er» v ponedeljek, 27. maja, ob vele-dvorani. katastrofalna zasledovanja ^mobili (v slogu Landisovih in rgovih filmskih pamflete ljubezenske pustolovščine v drive inih« in še drugi komični in 62erni prizori. EREUD - PASSIONI Ogrete The secret p»ssion« - 1962 reud: Tajna strast g0mežiia: John Huston. Igrajo: Mont-pai.,ory Clift, Susannah York, Larry Ti’ Susan Kohner. Italia 1, v po- Venk’ 27- maja’ ob ZiM' je /io u Je prikazano važno obdob- G885-90) v Freudovem življenju. To so leta avtoanalize, ko načenja Freud, po fazi analize v hipnotskem stanju, skrivnostno in zagonetno vračanje spomina v otroško dobo. Tedaj odkrije oče psihoanalize mehanizme remocije spomina in postavi teorijo o Ojdipovem kompleksu. Piše Robert Benayoun: »Ta Freud je še otrok, izgubljen v hodniku: Huston je izbral nalašč zanj nedolžno ih obenem razbolelo, ranjeno lice Mont gomeryja Clifta. Tu gre za psihološko, bolj kot za fizično podobnost«. Dramaturško jedro filma sloni na vzporejanju dvojnega raziskovanja in 'cer: otroških spominov histeričnega dekleta in preteklosti samega Freuda. Delno očetovstvo za to filmsko biografijo velikega dunajskega znanstvenika pripisujejo tudi J. P. Sartru, katerega je vprašal sam Huston, v času svojega pariškega bivanja, za sodelovanje pri snovanju scenarija. Sartre je pripravil preobsežno gradivo, baje 1100 strani, praktično naprevedljivo v normalno filmsko delo. Vsekakor, kogar zanima obveščamo, da je prav te dni izdal turinski založnik Einaudi ta Sartrov nikoli realiziran scenarski osnutek. KANAL - 1957 Režija: Andrzej Wajda. Igrajo: Teresa Izewska, Tadeusz Janczar, Wienzyslav Gunski. TV Zagreb, v torek, 28. maja, ob 20.25. V bitki za Varšavo leta 1!M4 se nekateri uporniki skušajo prebiti, pred Nemci, po ceveh mestne kanalizacije. Neka ženska si sama vzame življenje, dva zaljubljenca prideta skoraj do Vistole, mnogi drugi padejo, Nemci pa jih čakajo pri odprtih izhodih... To je drugi film mladega Waj-de, silno in romantično obarvano delo proti grozotam vojne, ki je opozorilo mednarodno kritiko na izjemen temperament poljskega režiserja. (Nekaj podobnega se je moralo dogoditi tudi V Cannesu, kjer so pred dnevi nagradili prav tako mladega Kustu-rico in njegov ironičen spomin na mrko preteklost). M.A.S.H - 1969 Režija: Robert Altman. Igrajo: Donald Sutherland, Elliot Gould, Sally Kellerman, Robert Duvall. Italia 1, v četrtek, 30. maja, ob 20.30 in EASY RIDER - 1969 Lahki jezdec Režija: Dennis Hopper. Igrajo: Peter Fonda, Dennis Hopper, Jack Ni-cholson, Luana Anders, Karen Black. Italia 1, v petek, 31. maja, ob 20.30. Oba filma predstavljata gotovo dogodek tega tedna. Altmanov canneski nagrajenec in Fondov-Hopperjev manifest mladinske protikulture, vsak po svoje pomenita prelomnico v ameriškem filmu. M.A.S.H. je kratica za »Mobile Army Surgical Hospital«, za Mobilno vojaško bolnišnico iz časa korejske vojne. V tej so še posebej »aktivni« trije kirurgi, ki opravljajo svojo posege na neverjetne in nepopisne načine, v veseli mešanici krvi in viskija, in preminejo svoj prosti čas ob sončenju, ljubimkanju z bolničarkami in ob zbijanju nemogočih šal. Ta cinični prikaz absurda, ki ga pomenita vsaka vojna in vojska, ne rabi posebnih komentarjev. Lahki jezdec, ki se vozi s svojim železnim konjem na dveh kolesih po cestah Amerike, je nosilec vseh tistih vrednot mladostne ameriške kulture, ki je preplavila v sedemdesetih letih ves svet. Čeprav je marsikakšna parola iz tistega časa danes zvodenela, sprejmimo tole pravljico iz ameriške »zahodne obale« za to, kar je: za jezen in radodaren, nemočen in prekipevajoč izraz knze mladega človeka, ki se ne more vživeti v odrasli družbi. In pri tem prisluhnimo še (nostalgično) električnim akordom Jimija Hendrixa, Stepen-woifa, Birdsov, Boba Dylana... radiotelevizija ITALIJANSKA Prvi kanal 9.50 C’era una volta... lo spazio -risanka 10.45 Prenos iz Vatikana 12.45 Check-Up - oddaja o medicini 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik 1 - Tri minute 14.00 Prisma 14.45 Posebnosti iz parlamenta 15.15 68. Giro d’Italia 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 II sabato dello Zecchino 18.05 Izžrebanje loterije 18.10 Nabožna oddaja 18.35 Zgodovina Itahje: Srednji vek 19.35 Almanah in Vremenska slika 20.00 Dnevnik 20.30 Al Paradise - 7. oddaja 22.20 Posebnosti Dnevnika 1 23.10 Crociera d’inverno -TV priredba 23.40 Napoved programov za prihodnje dni 24.00 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Drugi kanal 9.45 Napoved programov za prihodnje dni 10.00 Dnevi Evrope 10.30 Šola in vzgoja: Cesare Zavattini: il romanzo di fantasia 11.00 Vertu - tridejanka 12.30 Dnevnik 2 - Start 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 - Zdravniški nasveti 13.30 Dnevnik 2 - Lepa Italija 14.00 Šola in vzgoja: Odprta šola Koper 14.15 TV novice 14.20 V. V. in Dixie, plesni kralj -film 15.45 Nogomet: finale YU pokala 17.30 Boks - evropsko prvenstvo 18.30 Velike razstave - dokumentarec 19.00 Magično morje - dokumentarec 19.30 TVD Stičišče 19.50 Helzacomic - humoristična oddaja 20.25 Jugoslavija - dok. 21.00 Dan mladosti - prenos iz Beograda 22.00 TVD Vse danes 22.10 Boks - evropsko prvenstvo 23.10 Zdravnik in pacient - oddaja o medicini Zagreb 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Jugoslavija, dober dan 13.30 Poklicno usmerjanje - izobraževalna serija 14.00 Na svoj način - glasbena oddaja 14.15 železna cesta - TV nadalj. 15.05 Nedeljsko popoldne 17.10 Bojišče - film 18.55 Smrkci - risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Po naše 21.05 Dokumenti našega časa: Vonj zemlje CANALE 5 8.30 Quella casa nella prateria -TV film 9.30 Phyllis - TV film 10.00 Angeli con la pistola - film 11.50 Campo aperto 12.50 II pranzo è servito - kviz 13.30 Anteprima 14.00 II coraggio - film 16.00 Gianni e Pinotto, gli eroi dell’isola - film 18.00 Record - tedenska športna oddaja 19.30 Zig Zag - kviz 20.30 Risatissima 23.00 Superecord 24.00 L’occhio caldo del cielo - film retequattro 8.30 Vicini troppo vicini - TV film 8.50 Io ti amo addio - film 1. del 9.40 All ombra del grande cedro - TV film ' 10.30 Alice - TV film 10.50 Mary Tyler Moore - TV film 11.15 Piume e paillettes - TV novela 12.00 Febbre d’amore - TV film 12.45 Alice - TV film 13.15 Mary Tyler Moore - TV film 13.45 Caccia al 13 14.15 Io ti amo addio - film 15.10 Superman - risanka 15.30 L uomo ragno - risanka 16.10 Vicini troppo vicini - TV film 16.40 Retequattro per voi 17.00 All ombra del grande cedro -TV film 18.00 Febbre d’amore - TV film 18.50 Piume e paillettes - TV novela 19.25 M ama non m’ama - tekmovanje 20.30 Un uomo tranquillo - film 23.20 Hec Ramsey - TV film ITALIA 1 8.30 L uomo da sei milioni di dollari - TV film 9.30 Piange... il telefono - film TELEVIZIJA 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 Izžrebanje loterije 14.40 Športna sobota 16.20 Sereno variabile - 1. del 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 - 18.30 Sereno variabile - 2. del 18.30 Dnevnik 2 - športne vesti 18.40 Cuore e batticuore - TV film Meteo 2 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.20 Dnevnik 2 - Šport 20.30 Poker di maggio - srečanje glasbenih skupin 22.20 Dnevnik 2 - Vesti 22.30 Controsesso - film Cocaina di domenica - 1. epizoda Il professore - 2. epizoda Una donna d’affari - 3. epizoda 00.15 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 15.35 Šola in vzgoja: Reklama 16.05 Wifredo Lam - življenje in delo južnoafriškega slikarja 16.30 II sorriso del grande tentatore -film Igrajo Glenda Jackson, Claudio Cassinelli, Adolfo Celi 18.25 II pollice 19.00 Dnevnik 3 19.35 Geo: avantura in odkritja 20.15 Napoved programov za prihodnje dni 20.30 I concerti di Santa Cecilia Orkester vodi Loren Maazel 22.00 Dnevnik 3 22.35 La verità non si dice mai -TV priredba 21.55 Športni pregled 22.40 TV dnevnik Ljubljana 8.00 Poročila 8.05 Slovenske ljudske pravljice: O štirih bratih 8.20 Ringa ringa raja 8.35 Naš prijatelj Tito - TV nadalj. 8.50 Nihče kakor jaz - TV nanizanka 9.20 Miti in legende: Antični miti: Odiseja - 2. del 9.35 Pedcnjžep 10.05 James - TV film 10.35 Naša pesem Maribor ’84 11.05 Čudeži narave: Skrivnostni svet plazilcev 11.40 Računalništvo 12.05 Človekovi možgani: jaz 13.00 Otroška oddaja vseh TV studiov 16.10 Poročila 16.15 Naša zemlja je naša resničnost -dok. film 19.05 Risanka 19.26 Zmo do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 Iz Titovih spommov: Moje otroštvo 20.55 Dan mladosti - prenos s stadiona JLA v Beogradu 22.05 Zrcalo tedna 22.30 Saša - film 24.00 Poročila 11.30 Sanford and Son - TV film 12.00 Agenzia Rockford - TV film 13.00 Chips - TV film 14.00 Šport 16.00 Bim Bum Barn Nana Supergirl - risanka I fantastici viaggi di Fiorellino -risanka C’era una volta... Pollon -risanka 18.00 Musica è 19.00 Cassie and Company - TV film 20.00 L'incantevole Creamy -_ risanka 20.30 Supercar - TV film 21.30 Manimal - TV film 22.30 Automan - TV film 23.00 Šport 00.30 Deejay Television - Video Music Non Stop TELEPADOVA 13.00 Sport 15.00 Luisana mia - TV film 15.30 Lacrime di gioia - TV film 16.00 Risanka 19.30 Cuore selvaggio - TV film 20.30 Illusione d’amore - TV film 21.30 Quando le donne persero la coda - film 00.30 Star Trek - TV film 1.30 La spada e la croce - film TRIVENETA 9.30 Risanka 10.00 La voce dell’uragano - film 11.30 Squadra speciale anticrimine -TV film 14.35 Le spie - TV film 15.30 Huckleberry Finn - risanka 16.30 A sud dei tropici - TV film 20.30 Lo svitato - film TELEFRIULI 14.20 Šport 16.00 Superclassifica show 16.50 I buffoni dello spazio - risanka 17.15 King Kong - risanka 20.30 Yuppi du - film RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 - 9.00 Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba; 7.40 Pravljica; 8.10 Kulturni dogodki (ponovitev); 8.40 Slovenske popevke; 9.00 - 13.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 Flavtistka Erika Slama in čembalistka Rosanna Posarelli v Gallusovi dvorani v Trstu; 11.10 Mešani zbor »Hrast« iz Doberdoba vodi Karlo Lavrenčič; 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 »Bom naredu sfzdice, čjer so včas’ bTe« - glasnik Kanalske doline; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Otroški ktutiček: Otroci umetnosti: »Nikolaj Rimski - Korsakov«. 14.40 Glasbeni listi; 15.00 Swing-time; 15.20 Glasbeni listi; 16.00 Človek v sodobnem svetu; 16.15 Glasbeni listi; 17.10-19.00 Zadnji sklop: Mi in glasba: sklepna revija glasbenih šol Primorske 20. marca letos v gledališču »France Prešeren« v Boljuncu (2. dal); 18.00 Dramska vetnovndca: »Smeh na domačih tleh«, pripravlja Lelja Rehar, peta oddaja; 18.35 Glasbena priloga; 19.00 Radijski dnevnik in jutrišnji spored, nato spored lahke glasbe; 21.00 Neposreden prenos iz športne palače v Trstu košarkarske tekme JADRAN - STEFANEL. RADIO OPČINE obvešča vse poslušalce, da namesto na frekvenci 93.200 MHz nas bodo lahko sprejemali na frekvenci 98.900 MHz. RADIO KOPER (Slovenski program) Spremenjena frekvence Rada Koper (slovenski program) — Srednji val 546,4 m ali 549 MHz: UKW - Bell Križ 102,0 MHz; UKW Skalnica 101,1 MHz; UKW Koper 98,1 MHz; UKW Nano* 88,6 MHz. 00.00 - 4.30 Nočni program Radia Koper; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme - prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev -med glasbo: Kruh in sol Radia Koper; 14.00 Čestitke ob prazniku SO Tolmin; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; Objave - EP - Pesem tedna; 17.00 Microchip; 17.15 Zamejska reportaža; Objave; 17.40 Glasbena starinarnica; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijske vesti; 6.00 Otvoritev; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 9.03 Ultra light; 9.32 Dragi Luciano; lO.OO Popevka; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Pičice na i; 14.35 Popoldanski program; 14.45 Oddaja o športu; 15.45 Glasbeni weekend; 16.33 Tolminski občinski praznik; 16.55 Pismo iz; 20.00 Zaključek programov. RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.05 Zeleni val; 9.00 Glasbeni weekend; 10.15 Športna oddaja; 10.25 Black out; 11.05 Signori, Poker di maggio; 12.03 Magična svetilka; 12.26 Mahatma Gandhi - radij, priredba; 13.25 Master; 13.56 Zeleni val Evropa; 14.05 Frank Sinatra vam predstavlja; 15.03 68. Giro d’Italia; 18.00 Objektiv Evropa; 18.30 Glasbena oddaja; 19.20 Smo tudi mi; 21.03 Z kot zdravje; 22.00 Drevi v Oscar Gay Clubu; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30. 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 17.30, 19.30 Poročila; 6.00 Jutranji program; 8.05 Šola in vzgoja; 8.45 Tisoč in ena popevka; 9.06 Programi pristopanja; 11.00 Long Playing hit; 12.45 Hit parade; 15.00 Viaggiatori a Trieste; 17.02 Tisoč in ena popevka; 17.32 Tavole separate - radij, priredba; 19.50 Eri forte papà; 23.28 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Sodobna matineja; 10.05 Pojte z nami; 10.25 Lahka glasba; 11.05 S poti po Jugoslaviji; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 -14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Glasbena panorama; 15.10 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak in EP; 17.00 Studio ob 17. uri; Zunanjepolitični magazin; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Mladi mladim; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute s ki a via turistom Miho Kraljem; 20.00 - 23.00 Slovencem po svetu; 22.50 Literarni nokturno - Ivan Minatti: S poti; 00.05 - 5.00 Nočni program - glasba. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE DOSTAJE 10. kongres sindikalne zveze CISL V četrtek zvečer v stolnici Poudarjena prizadevanja za novo vlogo za večjo avtonomijo in solidarnost Ob udeležbi nad 200 delegatov ter številnih predstavnikov strank in organizacij ter z uvodnim izčrpnim poročilom dosedanjega pokrajinskega tajnika Giovannija Padovana se je včeraj dopoldne v dvorani »L. Fogar« v Gorici pričel 10. pokrajinski kongres sindikalne zveze CISL. Kongres, ki poteka v zelo težavnem trenutku za italijanski delavski razred in pred pomembnimi odločitvami, ki naj bi pospešile postopek združevanja ali pa poglobile razlike med sindikalnimi zvezami, se bo nadaljeval in zaključil danes, ko bodo odobrili zaključni dokument in ko bodo tudi izvolili delegate, ki bodo predstavljah okrog 11 tisoč članov zveze CISL na Goriškem, na skorajšnjem deželnem kongresu. Izhodišče za poglobljeno razpravo, ki je bila v popoldanskem času in se bo deloma nadaljevala in tudi zaključila danes je bilo skoraj 40 tipkanih strani obsegajoče poročilo Giovannija Padovana, ki po več kakor desetih letih zapušča to nadvse odgovorno in zahtevno dolžnost. V uvodnem delu poročila se je Pado-van podrobneje ustavil predvsem pri opredelitvi nove vloge sindikata v spremenjenih in stalno spreminjajočih se družbenogospodarskih razmerah, ki jih danes označujejo predvsem izredno težaven gospodarski položaj, negotovost na politično u-pravnem področju, nezmožnost vlade glede reševanja najbolj akutnih vprašanj, poudarjena napadalnost predstavnikov zasebnega industrijskega sektorja, oživljanje terorizma. Če k temu dodamo še krizo, ki jo v zadnjem odbobju doživlja sindikalno gibanje, bo slika popolna. Kje je izhod in kje so perspektive za novo in bolj odločilno vlogo sindikata v italijanski družbi? »V krepitvi demokracije na vseh nivojih, v solidarnosti, v največji avtonomiji od političnih strank«, to so smernice, ki jih narekuje sedanji družbenopolitični položaj, je poudaril Padovan, ki je v osrednjem delu svojega poročila seveda precej podrobno opredelil stališče CISL do razpisanega referenduma glede draginjske doklade. »Zagovarjamo stabšče, da mora o-_ stati to področje v pristojnosti dogovarjanja med sindikati, vlado in družbenimi silami, samo za to, da do referenduma ne pride, če pa glasovanje bo, je CISL odločno na strani tistih, ki bodo glasovali NE«. Padovan je v poročilu posebej razčlenil problematiko davčne pravičnosti, »stanje je naravnost sramotno«, zdravstva (s posebnim poudarkom razmer na Goriškem) in širše problematike zaposlovanja. Prav glede tega CISL vztraja na predlogu o skrčenju delovnega urnika, zato da bj bilo dovolj dela za vse. 35-urni delovni tednik je eden od izrazov sindikalne solidarnosti, ki naj bi po magai premagovati sedanje kritično obdobje. Prav ta oblika solidarnosti naj bi bila temelj nove enotnosti med sindikalnimi združenji. V poročilu je Padovan podal tudi splošno oceno gospodarskih gibanj na Goriškem in v deželi. »Za premagovanje težav so bila vložena znatna sredstva, zlasti s strani dežele, vendar niso bila vselej najbolj primemo uporabljena«, je poudaril Padovan. Tudi za bodoče izgledi niso najboljši.. Imamo zagotovljena sredstva, vendar se utegne zgoditi, da ne bomo imeli jasnih in dokončno izdelanih načrtov. Izhod iz sedanje krize na Goriškem je v potenciranju industrijske zmogljivosti, v potenciranju Goriškega sklada in v preosnovi Goriške prosi'.' cone s koncentracijo ugodnosti predvsem na produktivni sektor. Precej pozornosti je Padovan v drugem delu poročila namenil tudi oceni položaja na področju gospodarskega sodelovanja ob meji. »Letos poteka deset let od podpisa in začetka izvajanja osimskega dogovora, marsikaj je bilo storjenega, vendar ostajajo še zmeraj odprta zlasti vprašanja gospodarskega sodelovanja in integracije«. V zaključnem delu svojega obsežnega poročila pa je Padovan skušal razčleniti vrsto organizacijskih vprašanj, kar je nujno, če se hoče zveza še okrepiti in pridobiti nove člane. V uvodnem delu kongresa so udeleženci z enominutnim molkom počastili ubitega sindikalista Ezia Taran-tello ter vse, ki so izgubili življenje na delovnem mestu. Po poročilu tajnika Padovana sta udeležence pozdravila deželni odbornik Mario Bran-catti in vodja novogoriške delegacije Zveze sindikatov Franc Gale. Naj ob koncu omenimo, da poteka kongres pod vodstvom deželnega tajnika CISL Vittoria Giustina in da je bila na včerajšnjem uvodnem delu poleg deželnega odbornika Brancatija in predstavnikov sindikalnih zvez CG IL in UIL ter predstavnikov raznih združenj in organizacij prisotna tudi delegacija Zveze sindikatov iz Nove Gorice pod vodstvom Franceta Galeta. Večer baročne glasbe s trobento in orglami Teden bogat na različnih kulturnih prireditvah je pred nami. Od prošla ve 40-ktnice obnovitve slovenske šole na Goriškem in v Italiji, do različnih glasbenih prireditev na goriškem gradu in ne nazadnje do zaključnega koncerta v letošnji glasbeni sezoni goriške Glasbene matice. Zveze slovenskih kulturnih društev in Zveze slovenske katoliške prosvete. Večer baročne glasbe, s trobento in orglami. Tak je naslov koncerta, ki bo v četrtek, 30. t.m., zvečer v go-riški stolnici, glavna izvajalca pa sta trobentač Anton Grčar in orglar Hubert Bergant, umetnika, ki ju ni treba posebej predstavljati. Na sporedu bodo dela največjih glasbenikov iz obdobja baroka: Bacha, Haendla, Martinija, Waltherja in Vivaldija. Skupaj osem skladb, ki bodo prav gotovo navdušile poslušalce, ki bodo prav gotovo v lepem številu prišli na zaključni koncert v letošnji sezoni. Koncert bo ob 20.30. Pričenja se praznik špargljev V Štandrežu bo danes in jutri ter naslednjo soboto in nedeljo vsakoletni praznik špargljev, ki ga prireja PD Štandrež. Praznovanje se bo pričelo danes ob 20. uri, ko bodo odprli kioske in ko bo plesna zabava. Jutrišnji program napoveduje ob 16. uri slikarski ex-tempore za otroke, ki obiskujejo vrtce, osnovne šole in nižjo srednjo šolo. Ob 19. uri bo koncert godbe na pihala iz Anhovega, nastop mladinskega zbora iz Štandreža ter nastop dramske skupine z veseloigro »Jutranji maček«. Sledil bo ples. Praznik špargljev se bo nato nadaljeval v soboto, 1. junija in v nedeljo. 2. junija. V nedeljo bodo nagrad^ mlade umetnike, sodelavce „j ga ex-tempore, nastopili bodo clajj! štandreške baletne skupine, f11#. zbor iz Štmavra ter člani mladins'v ga odseka prosvetnega društva S131 drež z veseloigro »Kolo ljubezni«- V PARLAMENTU Interpelacija o tovarni OMG v Gorici Senatorja Batello in Margeri sta rij nistru za državne soudeležbe naslov la pismeno vprašanje v zvezi z do» J nejasno perspektivo glede obsega Pv izvodnje v goriški tovarni OMG, ^ se, zlasti kar zadeva izbor izdelko. znatno krči. Senatorja vprašujeta, P namerava ustanova IRI s primerni'Y naložbami ovrednotiti goriško P0^? je in če imata ustanovi IRI in Sol11’ načrt kako in v kakšnih oblikah P° večati prisotnost na tem območju. Informacije o sestavi prijave dohodkov Ravnateljstvo finačne uprave v G rici obvešča, da tudi letos posluje, k3 kor že vrsto let doslej, posebna 13 formacijska služba glede izpolnjen nja prijav dohodkov. Urad je v Pr®stT rih na Verdijevem korzu 52 in je odP ob delavnikih od 10. do 12. ure. Kak® znano, je treba prijave dohodkov Pre” dložiti do petka, 31. t.m. Turistična vožnja v Beljak Na seji TO SKGZ za Goriško Uspešno izpeljane pobude ob 40-letnici osvoboditve Okvirni načrt tržiške občine Prekrili bodo končni del namakalnega kanala De Dottori Avtomobilski klub v Beljaku Prl' pravlja 4. avtomobilsko turistično v°' žnjo, v nedeljo 2. junija. 120 kilon16' trov dolga proga je speljana po K??0” škem, v Sloveniji in deloma v K3' nalski dolini. Zbirališče in start hf ob 10. uri na parkirnem prostoru p06' jet ja »Kika« v Beljaku. i Pod predsedstvom dr. Mirka Primožiča se je v četrtek zvečer v Gorici sestal teritorialni odbor SKGZ za Goriško. Uvodoma je predsednik ocenil potek volitev na Goriškem in ugotovil, da so rezultati zadovoljivi, kar zadeva , tri slovenske občine in še posebej v Števerjanu, medtem ko je nekoliko slabše v goriški občini, kjer so bili izvoljeni le trije slovenski predstavniki. Očitno, so ugotovili na seji teritorialnega odbora, je za to dejstvo odločilno vplivalo premalo preferenčnih glasov slovenskim kandidatom. Negativna je tudi ocena, kar zadeva krminsko občino, kjer ni nobenega Slovenca, medtem ko je poskus fašistov, da bi se pojavili v naših občinah, povsem spodletel. Vprašanje zase predstavljajo kra- Presedel je skoraj 2 meseca v zaporu, včeraj pa ga je sodišče oprostilo (zaradi pomanjkanja dokazov) ter odredilo njegovo izpustitev. To je zgodba 55-letnega jugoslovanskega državljana Bruna ščuke, ki so ga aretirali 26. marca letos v Gorici ter obtožili, da je zagrešil vrsto težkih kaznivih dejanj, od ropa do izsiljevanja in povzročitve telesnih poškodb in vloma v tuje stanovanje. Na podlagi obtožnice naj bi Ščuka med marcem 1983 in aprilom naslednjega leta vsaj dvakrat vlomil v stanovanje dveh priletnih bratov Luigi-ja in Maria Fangosa v Ulici Giusti-gnani v Gorici ter z grožnjo izsilil, da sta mu izročila prvič 17.500 lir, drugič pà nedoločeno vsoto denarja. Na včerajšnji razpravi je obtoženec odločno zanikal pripisana mu deja- jevne rajonske skupščine, kjer stanje ni najboljše. V podgorski in štandre-ški, denimo, bo odslej v skupščini tudi misovski predstavnik, ki bo brez dvoma oporekel dosedanjemu slovenskemu poslovanju teh teles. Ocena o proslavah in prireditvah ob 40-letnici osvoboditve na Goriškem je ugodna, saj se je v zadnjem času v mestu in na podeželju zvrstila vrsta zanimivih pobud. Sicer so na seji u-gotovili premajhno povezanost teh prireditev na deželni ravni. Na seji goriškega odbora SKGZ so razpravljali še o reorganizaciji pri slovenski knjižnici Damir Feigl ter o proslavi 40-letnice slovenskih šol na Goriškem, ki bo 31. maja v goriškem avditoriju. nja, eden od bratov Pangos pa ob soočenju ni bil povsem prepričan, da gre za isto osebo, ki je vdrla v stanovanje. Spričo takega poteka zaslišanja obremenilnih prič in spričo odločnega zanikanja obtoženca, je sam javni tožilec predlagal oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, medtem ko je zagovornik, odvetnik Loricchio, predlagal popolno oprostitev. Zaradi posesti orožja, oziroma neustrezne dokumentacije glede posesti strelnega orožja, so pred istim sodiščem, po hitrem postopku, včeraj sodih 43-letnemu Lucianu Maddedduju iz Tržiča in Giuseppu Mocenigu. Maddtddu je bil popolnoma oproščen, ker ni zagrešil kaznivega dejanja. Pištolo kaliber 6 je imel namreč redno prijavljeno, vendar je v trenutku, ko je menjal prebivališče pozabil V Tržiču se pripravljajo na izvedbo smelega načrta za pokritje in ureditev končnega dela namakalnega kanala De Dottori. S tem bodo odpravih številne nevšečnosti, s katerimi se soočajo zlasti prebivalci bližnjih območij, pridobili pa bodo tudi precej parkirnih prostorov, zelenih površin in sprehajalnih poti v tem delu mesta. Na županstvu v Tržiču so namreč te dni predstavih okvirni načrt tega posega, ki bo veljal okrog 3,5 milijarde lir. Kaj in kako namerava občina u rediti območje je obrazložil občinski odbornik za javna dela Gianfranco Ete Marchi skupaj s poverjenima načrtovalcema arhitektom Edinom Val-covichem in arhitektom Giancarlom Luppierijem. Povsem bodo prekrili kanal na ob- sporočiti policijskemu komisariatu nov naslov. Nekoliko drugačna pa je zgodba Giuseppa Moceniga, pri katerem so policijski organi našli pištolo za izstreljevanje raket in za katero seveda ni imel ustreznega dovoljenja. S priznanjem olajševalnih okoliščin je bil obsojen na 4 mosece zapora pogojno in na plačilo denarne kazni. Iz bolnišnice 40 dni se bo zdravil 16-letni mopedist Simone Manzan iz Škocjana. Včeraj zjutraj, nekaj pred 8. uro, je s svojim vozilom oplazil SIJetno kolesarko Aureho Bevilacqua. Manzan si je v nesreči zlomil nogo, samo nekaj prask pa je utrpela priletna kolesarka. Nesreča na delu Pri delu v občinski klavnici je bil včeraj popoldne, nekaj po 17. uri, lažje ranjen Femando Feresin iz Fiumicella (Uhca S. Lorenzo 19/h). Pri raztovarjanju živine ga je v spodnji del prsnega koša brcnil bik. • Na Trgu Cesare Battisti bo danes ob 11. uri slovesnost ob dnevu avtomobilistov. Prirejata jo avtomobilski klub in goriška občina. Ob tej priložnosti bodo nagradih zmagovalce 20. natečaja prometne vzgoje za osnovnošolske otroke. močju med Anconetto in izhvom v morje. Na tako pridobljenem prostoru bodo uredili parkirišča, zelene površine in steze za pešce. Olajšana pa bo tako tudi povezava med zdaj precej ločenima mestnima predeloma. Del kanala med Anconetto in novo bolnišnico v Tržiču bo zaenkrat ostal odkrit, vendar bodo vzporedno z njim uredih pešpot. Okvirni proračunski strošek za predvideni poseg znaša okrog 3,5 milijarde lir in ga bodo deloma krih s prispevkom, ki ga občina prejema od družbe ENEL v obhki odškodnine zaradi prisotnosti termocentrale na premog. Razhko bo zagotovila občina iz lastnih sredstev, oziroma z najemom posojila. Kdaj bo mogoče načrt pričeti uresničevati, za enkrat še ni znano. Pred tem bo treba seveda rešiti še vrsto tehničnih vprašanj, predvsem v dogovoru s konzorcijem za mehoracije, z družbo ENEL, pa tudi z nekaterimi drugimi ustanovami, ki so tako ah drugače neposredno zainteresirane za koriščenje in vzdrževanje vodne poti. Tako je namreč že vrsto let govor o ponovnem izkoriščanju manjših pretočnih električnih central na kanalu, govor je nadalje o možnosti dovajanja sicer prečiščenih odplak v kanal in nenazadnje bo treba upoštevatitudi o~ snovne potrebe kmetijstva. Pomembno je, da je bil prvi korak že storjen, prav s predstavitvijo okvirnega načrta. Prijava KZE zaradi protisindikalnega ravnanja Vodstvo in nekateri funkcionarji goriške KZE so bili prijavljeni zaradi protisindikalnega ravnanja. Tako izhaja iz daljšega tiskovnega poročila sindikata Sisos-CISL. Razlog, ki je privedel do take odločitve je, kakor izhaja iz omenjenega poročila, v samovoljnem ravnanju vodilnih funkcionarjev na prvem medicinskem oddelku goriške splošne bolnišnice, ki so spremenili delovni urnik osebja, ne da bi prej obvestili in se posvetovali s sindikalnimi predstavniki, kakor določa zakon 348 in kakor je tudi navedeno v sporazumu, ki je bil sprejet na deželni ravni. V tiskovnem poročilu se omenjajo nadalje stalno zaostreni odnosi med vodilnimi pri goriški KZE in sindikati. Tako stanje je posledica določenega zadržanja teh funkcionarjev do vloge in pomena sindikalne organizacije. KD A. Paglavec Zveza slovenskih iz Podgore kulturnih društev vabita na JUBILEJNI KONCERT MOŠKEGA ZBORA ANDREJ PAGLAVEC OB 10-LETNICI DELOVANJA DANES ob 20.30 v goriškem Kulturnem domu. Ob tej priložnosti bodo podelili Gallusova priznanja. Obtožen ropa in drugih dejanj oproščen zaradi pomanjkanja dokazov razstave V Galeriji Osnovne šole Solkan ra^ stavljajo svoja likovna dela Brank Drekonja, Bojan Štokelj in Borut VO; gelnik. Predstavljajo se z mnog11’/ stvaritvami, izdelanimi v različnih nikah in z raznimi motivi. Razstav likovnih del treh ustvarjalcev bo 00 prta do 6. junija. V Galeriji Rika Debenjaka v Kan? lu je odprta razstava grafik umev» ka Jožeta Spacala. Odprta bo do ■> ' maja- V Knjižnici Cirila Kosmača v T° minu je odptra razstava del znam nitega slovenskega slikarja MateP Sternena (1870 - 1949). Razstavo pripravih v sodelovanju z Narodn galerijo v Ljubljani. Odprta bo še n kaj dni. predavanja ^ V priredbi gobarskega drust/3 »Gruppo miccologico Goriziano« -v v ponedeljek, 27. t. m., ob 21. na sedežu društva na gradu, preCL vanje za ljubitelje narave. Prof-Livini in F. Černič bosta govora o orhidejah. _____________izleti_______________ Sekcija VZPI - ANPI Dol - Jamli®’ priredi 29. junija enodnevni avtobu ni izlet v Ljubljano na Kmečko cet. Vpisovanje pri Alojzu Leg1511' Mariu Ctimoliču, Ettoreju Moru Francu Pahorju, do oddaje vseh ra položljivih mest. kino Gorica VERDI 16.00-18.45—21.30 »AmadeuS«-VITTORIA 17.30 — 22.00 »Le sexy bra di Marihne«. Prepovedan m* dini pod 18. letom. ,, CORSO 18.00 — 22.00 »Tutto in un‘ notte«. Tržič EXCELSIOR 17.30 — 22.00 »Urla del silenzio«. COMUNALE Danes zaprto Nova Gorica in okolico SOČA 18.00 — 20.00 Ko telefon zazvoni« 22.00 Nočni kino »Begunke«-SVOBODA Ni predstave DESKLE 19.30 »Pohcijska akademija«. Včeraj je minilo 70 let od začetka prvega svetovnega spopada Kako so Goričani pričakali začetek vojne O položaju pri nas zanimiva poročila v tržaški Edinosti ^MARKO WALTRITSCII Včeraj, 24. maja, je minilo 70 let ^ je pričela vojna med Ita-“1° in Avtsor - Ogrsko. Dan prej, v fjadeljo, 23. maja 1915, se je sostai IJalijanski ministrski svet in napove-vojno Avstro - Ogrski, italijanski "Ovniki so tistega dne izšli z naslovi <;ez celo stran, ki so pozivali k splo-mobilizaciji. Vojno vzdušje pa je J>ilo v Italiji že kak mesec. Naciona-lsU so se na vojno pripravljali in na raznih shodih navduševali prebi-valstvo na vojno. Gabriele D’Annun-je ognjevito govoril na teh sho-,h- V vladi so bili nanjo pripravlje-Vojska je rožljala z orožjem. Kralj Vlktor Emanuel m se je hotel pro-Saviti. Vse italijansko časopisje je Rivalo na »sveto« vojno proti Av-^ji. Prvačil je milanski Corriere ®eua Sera. Vojni so nasprotovali le s°cialisti in del katoličanov. Najbolj s° se uprali, tako v parlamentu kot '' deželi, socialisti. V njihovem dnev-a>ku Avanti je še celo 23. maja, na vojne napovedi, izšel uvodnik z 'j-sodbo vojne. V deželi so bili vsak dan pretepi med nacionalisti in so-Clalisti. Italijanska vlada, ki je bila eto prej, ob izbruhu svetovne vojne, Napovedala nevtralnost, je takrat skle-[Nla pakt z Angleži in Francozi, po katerem bi dobila tako Tridentinsko kot Avstrijsko Primorje in Trst in še j altnacijo. Potem je, v začetku maja še odpovedala tristransko pogodbo z Avstro - Ogrsko in Nemčijo. Na vojna so se pripravljali tudi v .striji. Mobilizirali so veliko rezervatov. Na italijansko mejo so pripe-Jali polno vojaštva, gradili so utrdbe. v Gorici so že leto prej, ob izbruhu v°jne s Srbijo, aretirali celo vrsto s*°yenskih liberalnih voditeljev. Po Preiskavah v številnih domovih in li-Peralnih društvih so aretirali več de-^tin ljudi, od dijakov in študentov Pa do Andreja Gabrščka, Alojza Grad-Njka, Alojzija Franka in drugih go-dških vidnih osebnosti. Dolžih so jih jugoslovanstva in filosrb,stva. To je ?do tudi razumljivo, saj so v listu ^»ča goriški slovenski liberalci stal-PQ zagovarjali jugoslovansko idejo, jekatere teh ljudi so potem prepelali v ljubljanske zapore, več so jih kasneje tudi izpustili. Andrej Gabršček je še naprej izdajal Sočo, vendar v hujših razmerah kot prej. Zaplembe in cenzura so bi-6 nekaj običajnega. Zadnja številka ^ače je izšla 29. januarja 1915. Po-'em pa je bila prepovedana. Še nekaj časa je Gabršček izdajal Primor-ca. Izhajal pa je takrat v Gorici.No-j čas, tja do julija 1915. Avstrijske ?‘adne oblasti pa niso prepovedale 'majanja tržaškega dnevnika Edi-N°st, pa čeprav so tudi v njem včasih Marsikaj cenzurirale. .Kako je bilo v tistih časih na Go-‘skem? Marsikatera siara oseba se 'stih dni pred začetkom vojne še spominja. Na Oslavju, v Ščednem, Na Kalvariji, pod Štmavrom, so madžarski vojaki kopali utrdbe še P'ed vojno napovedjo. Franc Vendra-NPn iz štmavra nam je povedal, da vojaki kopali utrdbe na meji med hnavrom in Podsabotinom. Povedal pam je zanimivo zgodbico. V Orešju, *?u potoka, se je skrivala stara in slika kača. Tako so pravili stari ,°tnačini in nihče se ni hotel približati temu kraju, ki je bil zapuščen. Nihče ni kosil trave, niti sekal lesa. so se vojaki lotili kopati jarke so 'Nav na tistem kraju nameravali pojaviti utrdbo v katero bi namestili r°jnico. Izkopali so tudi kaverno in aenkrat zagledali strašno veliko ka-Vojaki so se seveda prestrašili in "zbežali. Le eden med njimi je vzel j rpke puško in jo ustrelil. To so vo-potem domačinom pripovedovali hiši pri Vendraminovih, kjer so sta-hovali. , Na Oslavju so madžarski vojaki do- pali mesec pred vojno napovedjo ko-. - jarke. Domačine so prepričali, ~a se umaknejo. Marsikdo je to na-PPavil že v prvih majskih dneh. Mar-‘kdo pa se je seveda obotavljal. 24. maja 1915 so avstrijski vojaki izko-jarek tudi po glavni cesti, ki je Nda povezovala z Gorico, in nihče i mogel več čez žično ograjo in strelke jarke. Velika večina domačinov ? je bila sicer umaknila v Gorico. V koro vsaki hiši pa je ostal en domačin, da bi varoval živino in pazil "a hišo. Prav tako je bilo v Sovodnjah in Rubijah, kamor so prišli že dva meseca prej vojaki, ob Soči so gradi-* utrdbe. V Gorici so bile že kak mpsec prej izpraznjene vse šole. V ujih se je nastanilo vojaštvo. Gorica “N. bila polna beguncev. Mnogi med Njimi pa so bili že odšli v druge kra- je, na Primorsko ali na Kranjsko. Tudi Goričani so se selili. Iz kronik tržaške Edinosti v dneh pred vojno napovedjo izvemo marsikaj zanimivega. Do 24. maja 1915 je namreč Edinost objavljala razna krajevna poročila. Po tem datumu pa se je morala podrediti vojni cenzuri in objavljala je skoro samo uradna poročila, ki pa so odražala stanje na bojišču z vsaj nekajdnevno zamudo in so bila seveda prikrojena po potrebah avstrijskega generalštaba. 1. maja 1915 je Edinost objavila proglas o vpoklicu letnikov od 1873 do 1877. Javiti bi se morali 15. maja na pristojnih poveljstvih. Na Goriškem so se pripravljali na vojno in zbirali živež. Deželnemu aprovizacij-skemu odboru je uspelo kupiti 64 vagonov koruze in 80 kvintalov riža. Blago so kupili na Ogrskem. S tem so vsakemu prebivalcu zagotovili 400 gramov moke na dan in ne le 360 kolikor je bilo določeno po zakonu. Slovenska nabiralnica darov v Gorici je zbirala denarne in blagovne prispevke za vojaške prosilce. V časopisih je bilo moč vsak dan zaslediti vesti o vojakih, ranjencih, ki so prihajali z raznih bojišč na zdravljenje v Gorico ali v druge bolnišnice. Svoje pozdrave so prek Rdečega križa pošiljali tudi vojaki iz ruskega ujetništva. V Števerjanu je tiste dni umrl 89-letni Andrej Tepin, veteran Ra-deckega. V mestu Gorici so krompir sadili tudi v javnih parkih. Goriški deželni uradniki so v začetku maja dobih kar trimesečno plačo vnaprej, je pisala Edinost 12. maja. Pisec je bil zaskrbljen zakaj taka darežljivost, ko ni bila državna uprava za svoje uslužbence naredila nekaj podobnega. Sicer se je v Gorici govorilo, da se deželni odbor s Faiduttijem na čelu umakne kmalu na Dunaj. 13. maja je bil objavljen razglas o prebiranju čmovojnikov letnikov 1878-1890, 1892, 1893, 1897, 1865-1872. V Trstu je ta krat umrl hrvaški narodni voditelj prof. Matko Mandič in Edinost je o tem pisala več dni. V furlanskih krajih Goriške dežele, in sicer v Stras-soldu, Rudi in Villa Vicentini, so bili v tistih dneh shodi na katerih so ljudje vzklikali Avstriji in cesarju. 16. maja 1915 je Edinost pisala, da je vznemirjenost v Gorici »neumlji-va«, da prebivalstvo naj se drži mirno ker »mednarodni položaj ni prav nič vznemirljiv«. Nekaj vrstic spodaj pa je bila objavljena vest, da bo občinska knjižnica do preklica zaprta. V Trstu, v Narodnem domu, je bil 17. maja redni letni občni zbor političnega društva Edinost. Istega dne najdemo v Edinosti objavo prepovedi vsakega kretanja zasebnih avtomobilov na Goriško - Gradiščanskem. Vojaške straže so imele nalogo ustavljati vse, ki bi se ne držah prepovedi. Prepovedana sta bila tudi »turi-stovski« promet in fotografiranje. V nedeljo, 16. maja, je bil v Gorici nabor za vojaške ob,vezance letnika 1897, v ponedeljek, 17. maja, pa za vse letnike od 1865 do 1872. To je veljalo za meščane. V torek, 18. maja, so šli na nabor možje in fantje iz Štandreža, Bilj, Čepovana, Dornberka in Števerjana; v sredo, 19. maja, tisti iz Grgarja, Ločnika, Mirna, O-patjega sela in Ozeljana; v četrtek, 20. maja, tisti iz Oseka, Prvačine, Šempetra, Podgore, Vrtojbe, Kojskega, Renč, Šempasa in Tribuše; v petek, 21. maja, tisti iz Solkana, Sovodenj, Trnovega, Vogrskega, Gabrij, Gojač, Črnič, Dola - Otlice, Ajdovščine, Kamnji, Sv. Križa, Vehkih Ža-belj, Skrilj, Vrtovina. Novačenje bi se zaključilo v soboto, 22. maja, s prihodom vojnih zavezancev iz občin Lo-kovec, Rihemberk, Šmarje, Ajba, Anhovo, Bate, Banjšice, Kanal, Deskle, Kal, Lokavec in Ročinj. V tistih dneh so češnje na goriškem trgu prodajali po 70 vinarjev kilogram. V naslednjih dneh so nekateri kmetje ustavili svoje vozove na Travniku in jih prodajah po 30 do 40 vinarjev. Mestni redarji so se, najbrž naščuvani od prodajalcev na trgu, zgražali nad tako nedovoljeno prodajo. Kruh v žemljah je tiste dni stal 2 kroni kilogram. Vojne z Itahjo ni še bilo, naši no-noti pa so se borih na drugih frontah. Za vojaške zasluge je nadporočnik Avgust Hribar iz Gorice, pri 47. pešpolku, dobil zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne kolajne. V nedeljo, 23. maja 1915, je Edinost imela velik oglas čez celo stran. Vabil je k podpisu vojnega posojila. Ljudje pa so imeli čas za opravljanje osebnih in družinskih zadev. 23. maja je Edinost poročala, da sta se v Gorici poročila dr. Ivo Česnik in Ivaniča Derečin. Dr. Česnik je bil odvetniški kandidat. Slovenski oddelek goriške skupine tretjega reda je napovedal procesijo na Sv. Goro. Ta naj bi bila 30. maja. Vršile so se tudi priprave na birmo. Skoro vsi ita-hjanski podaniki, takozvani regnicoli, so bih že odšli iz Gorice. Italijansko časopisje je sicer pisalo, da so bih Avstrijci vehko teh zadržah, ker da so že nekaj dni prej odstranih tračnice z železniških prog med Italijo in Avstrijo. Edinost ni izšla v ponedeljek, 24. • maja. Naslednjega dne je imela čez celo stran naslov: »Italijanska napoved vojne avstro - ogrski monarhiji — Cesarjev manifest«. Tistega dne je bil razpuščen tržaški občinski svet. Za komisarja je bil imenovan svetnik Ivan Krekich - Strassoldo pl. Trec-land. Prav tako je b,il razpuščen goriški občinski svet. Za komisarja so imenovah Ernesta Dandinija de Sylva. Goriški deželni odbor se je bil že presehl na Dunaj. »Vreme v maju je nestalno«, je pisala Edinost: »Prevladuje dež, drugače je< rado soparno. Dežja je bilo že preveč, potrebujemo sonca, potrebuje ga polje in vinogradi«. V gostilni Pri petelinčku v Gorici so gostje nabrah 20 kron za goriško podružnico Družbe sv. Cirila in Metoda. V isti namen so Pri Jelenu gostje nabrah 25 kron, dijaki 1. razreda slovenske gimnazije na majniškem izletu pa 1,70 krone. Edinost je v naslednjih dneh objavljala samo uradna poročila. O rai-du avstrijskih vojnih ladij, ki so bombardirale nekatera itahjanska pristanišča ob Jadranskem morju. O prvih praskah z italijansko vojsko. Ta je na Goriškem prodirala zelo previdno. Avstrijci so se bili namreč umaknili iz furlanske nižine in tudi iz večjega dela Brd. Utrjena črta je bila od Sabotina preko Oslavja do Kalvarije. Šele 30. maja je Edinost poročala o bojih pri Kobaridu, Plaveh in pri Gorici. Severno od Gorice je bilo odbitih pet italijanskih napadov. Ko so itahjanske čete prišle v furlanske kraje so aretirale nekatero vidne pristaše cesarske države, med njimi vrsto duhovnikov. Tudi slovenskih. V Zahodnih Brdih v Vilešu je vojska streljala na ljudi, ubitih je bilo nekaj Furlanov. O tem dogodku je bilo v zadnjem času precej napisanega. Še kratek opis dogodka v gostilni pri Krančevih pri takratnem Senenem trgu. Nad mestom je nizko letelo italijansko vojaško letalo. Nek žandar, ki jo na vrtu gostilne Pri Krančevih balinal, je vzel v roke puško, in ustrelili nekajkrat proti letalu. Ir sto noč je prišlo drugo italijansko letalo in odvrglo nekaj bc. ib v neposredno bližino Senenega terga. Gorica je torej z razburjenostjo dočakala začetek vojne. V kasnejših mesecih pa je bilo seveda hujše. Tako v Brdih kot na Sabotinu v Gorici kot na Krasu. Danes praznik avtomobilistov Goriški avtomobilski klub priredi danes zjutraj, že' tradicionalni praznik avtomobihstov. Svečanost bo ob 11. uri na Trgu Battisti. Podelili bodo tudi priznanja učencem gori-ških osnovnih šol, ki so zmagah na natečaju prometne vzgoje, ki ga je priredila goriška občinska uprava. prispevki Za goriški Zeleni križ so prispevah: v spomin Giovannija De Fea kolegi 85.000 hr, Mariuccia in Pina Plesničar 30.000, družina Zucchiatti 10.000, družina Leghissa 20.000, družina Cher-sevani 20.000, družina Gomišček 20 tisoč, družina Padovan 50.000, Agostino Cussini 50.000, društvo iz San Giorgia di Nogaro 50.000, Rottelistica Sta-ranzanese 50.000, NN 5.000, Palače hotel 50.000, družina Grion 20.000, Mirella Frei 50.000, Zoe Bresa 50.000, v spomin na Giacoma ’Romanzina delovni kolegi 145.000, NN 95.000, mati Lionella Fontanina 20.000, družina Nanut 20.000, družina Gratton 40.000, Maria in Silvia Corsini 20.000, Anita Ta-baj 2Q.000, profesorji šole Favetti 180 tisoč, žena Valeria Debeguacha 20.000, družina Perussin 50.000, Irma in Norma 40.000, družina Testa 20.000, v s comi n na Guida Sclauzera sosedje 110.000, Maria in Anna Bonnes 30.000, družina Della Vedova 10.000, Pietro Della Vedova 10.000, družina De Marchi 100.000, družina Luciani 15.000, družina De Colli 50.000, kolegice Fede Furlani 50.000, prijatelji Bruna San-tessa 35.000, družina De Codi 20.000, Giuliana in Roberto Cosma 100.000, sosedje Evelina Senija 91 tisoč hr. Sprememba v rajonskem svetu Do spremembe je prišlo v sestavi rajonskega sveta za Podturen - Sv. Ano po podrobnem pregledu glasov nedeljskih volitev. Liberalci, ki jim je bilo prisojeno eno mesto v tamkajšnjem rajonskem svetu, ga ne bodo imeli. Pridobih so ga sociahsti, ki bodo tako v tem svetu imeli dva zastopnika. Prispevajte za Dijaško matico Bogata izvenšolska dejavnost v goriškem Dijaškem domu Je že običaj, da se s koncem šolskega leta odvijajo v slovenskem dijaškem domu Simon Gregorčič v Gorici številne obrobne prireditve, nekatere med temi že tradicionalne. To velja v prvi vrsti za srečanje med dijaškima domovoma iz Gorice in. Trsta, ki se je letos odvijalo v dveh dneh. Šlo je predvsem za športna srečanja med gojenci obeh domov, ki so se potegovali za prehodni pokal. Tokrat so se boljše izkazali goriški učenci in dijaki, ki so zmagah v nogometu, med dvema ognjema in odbojki, medtem ko so Tržačani izstopih v šahu. Sicer velja poudariti, da je dejavnost goriškega dijaškega doma dokaj pestra in v teku šolskega leta imajo vrsto srečanj z domovi v Sloveniji. Tudi s šolami je več takih stikov. Tako so bih včeraj gostje goriških dijakov učenci osnovne šole s Cola. Po obisku dijaškega doma so se prese-lih v Kulturni dom, kjer so pripravih skupno razstavo izdelkov, gostje pa so predstavih enourni kulturni spored. Sklepni del dijaškodomske sezone bo zaključna proslava (njena izvedba pa je odvisna od samega referenduma, oziroma o predčasnem zaprtju učilnic), ki jo bodo letos posvetih beneški stvarnosti. Ob tej priložnosti bodo v domu nastopile nekatere beneške skupine. V tem času pa že potekajo priprave za sestavo brošure, ki je v zadnjih letih naletela na vehko odobravanje. Prostori v dijaškem domu pa bodo ostah odprti tudi v poletnih mesecih, in sicer v prvi polovici julija, ko bo v njih potekalo poletno središče. Zaradi pomembnosti tudi z vzgojno-pe-dagoškega vidika, je prav, da se v središče vpiše čimveč naših malčkov. Na sliki: trenutek s srečanja goriških in tržaških gojencev. Jutri v tržiškem gledališču Predstavitev zajetnega slovarja bizjaškega narečja V' mestnem gledališču v Tržiču bo jutri, v nedeljo, 26. maja, ob 10.30 svečana predstavitev slo’oarja bizjaškega narečja. Gre za zajetno delo, ki ga je založila goriška pokrajinska uprava in ki je terjalo dolgoletna prizadevanja večje skupine raziskovalcev. V sodelovanju z ljudmi v vseh krajih Bizjakarije, to je nižinskega območja med Timavo in Sočo, tja do Zagraja, so Domini, Fu-lizio, Moniussi in Vittori, vrsto let zbirali narečne besede, jih primerjali in jih katalogirali. Trije od štirih sodelavcev so na žalost že u-mrli. Pri življenju je le Silvio Domini, že upokojen učitelj in pisec zgodovinskih starožinosti tržiškega območja. Damini je tudi urejeval slovar bizjaškega narečja, popravljal odtise. Dela je s tem imel več let. Slovar je končno tu. Bizjaško narečje, ki se danes žal že izgublja, bo tako ostalo zabeleženo v strokovni publikaciji. Doslej je že izšlo nekaj knjižnih del v tem narečju. Tudi knjiga v kateri je zbranih veliko ljudskih rekov. Uredil jo je Silvio Domini. Sam skrbi enkrat letno tudi za izdajanje revije La Bisiacaria. Zanima pa se tudi za domačo zgodovino in napisal je več knjig in razprav o preteklem dogajanju v krajih od Tržiča do Ronk, od štarancana do Šempetra ob Soči, od Poljana in Zagraja do Škocjana in Turjaka. Večkrat je pisal tudi o slovenskem izvoru neka terih ledinskih imen v teh krajih. Bizjaški slovar bosta jutri predstavila profesorja Giuseppe Fran cescato in Mario Doria s tržaške uni- O V Palači Attems je bil pred dnevi posvet o vlogi, ki ga je imela avantgardna umetnost v naši dežeh v dvajsetih letih tega stoletja. Posvet so priredili ob sklepu razstave futurizma in konstruktivizma, ki je bila odprta več kot tri mesece. O-gledalo si jo je nad 8.000 ljudi. Na posvetu so poročali italijanski in slovenski strokovnjaki. Združitev potrošniških zadrug Pred leti - je prišlo do združitve manjših potrošniških zadrug na deželnem ozemlju v tri večje zadruge, to je v delavsko zadrugo v Tržiču v zadrugo uslužbencev tovarne Danieli v Buttriju in v potrošniško zadrugo Borgomeduna v Pordenonu. Prvotno zamišljeno število članov se je kaj kmalu povečalo. Dandanes je v teh treh zadrugah 65.000 članov, ki so vsi klienti. Tri zadruge upravljajo danes kar 18 sodobno urejenih samopostrežnih prodajaln. V njih je zaposlenih 350 ljudi. Po predvidevanjih bodo v teh zadrugah letos ime-h 88 milijard lir prometa. Te zadruge, ki so včlanjene v vsedržavno zadružno zvezo, že nekaj časa delujejo složno, z enotnimi nakupi, distribucijo in prodajno politiko. Vodilni člani si že nekaj časa prizadevajo, da bi prišli do združitve treh v eno samo zadrugo. Tako bi lahko diktirah pohtiko nizkih prodajnih cen življenjskih potrebščin v vsej dežeh. Priprave za združitev so gotove. Do te naj bi prišlo čimprej. Drevi ob 21. uri v tržaški športni palači za končnico košarkarske C-l lige Odločilni obračun med Jadranom in StefaneloD Lahko trdimo, da je letošnja končnica tretjeligaškega košarkarskega prvenstva najbolj privlačna med tiste, v katerih se je doslej Jadran uvrstil v preteklih sezonah. Navdušenje navijačev in ljubiteljev košarke je na vrhuncu kot še nikoli doslej, saj je okrog moštva čutiti dokajšnjo mero optimizma pred odločilno tekmo s Stefanelom, ki bo drevi bržkone privabila tolikšno število ljudi, da bodo zrušeni vsi dosedanji rekordi glede števila prisotnih. Letos je res bistveno drugače. V vseh prejšnjih primerih Jadranovih nastopov v »play-off« smo seveda vsi zavzeto upali na napredovanje naše združene ekipe v B ligo. Ob zanosu, upanju in želji pa je bila prisotna tudi več ah manj prikrita bojazen, da »plavi« ne bodo zmogli takega podviga. Bodisi zaradi jakosti nasprotnikovih ekip (Fornaciari Reggio Emilia, Amoricanino Vicenza in Maltinti Pistoia), bodisi ker je Jadran moral dvakrat (Vicenza in Pistoia) odigrati tretje odločilno srečanje na tujem, kar je v takih primerih (posebno v takih primerih ! ) precejšnjega pomena za neposredne izvajalce. V letošnjem finalu prvenstva sta si torej spet navzlic po našem mnenju najboljši ekipi v letošnji tretji ligi. Ne da bi s to trditvijo za kakorkoli prikrajšali ali pa podcenjevali vrednosti Vicenze in videmskega moštva. Jadran in Stefanel sta bila po načinu igre, ki sta ga predvajala, po moštveni sostavi in glede na igro, ki sta po v nekaterih tekmah b,ila sposobna izraziti dejansko najmočnejši postavi tretjeligaškega prvenstva. Tudi dosedanja spopada v »play-off« sta to zgovorno dokazala. Gre za neizprosen boj, za dvoboj med enakovrednima silama, od katerih ima Jadran prednost domačega igrišča in lastnega občinstva ob dejstvu, da lahko predvaja zelo hitro in napadalno igro, ki nasprotniku ne leži. Stefanel pa zna i-grati mnogo bolj disciplinirano, smo- stor nad letošnjim prvenstvom C-l lige. Vsi upamo, da bomo po predstavi lahko ploskali Jadranovi ekipi za o-svojeno B ligo. (Cancia) Kadeti pa v Repnu Pred odločilnem srečanjem članskih ekip se bosta ob 17. uri v prijateljskem srečanju v Repnu pomerili tudi kadetski vrsti obeh društev. Jadran Farco-Stefanel je tekma med pokrajimskima prvakoma iz Trsta oziroma iz Trevisa in bo zato dokaj zanimiva in simpatična predstava pred mnogo pomembnejšim večernim nastopom. (M. Raseni) Vsi se ponašamo z našo zdruz0’ košarkarsko ekipo, ki žanje teP6 . spehe in ki je ponesla sloves slo'' _, skega športa daleč naokrog-nam vsi zavidajo številno publiko korektne navijače. Mislim pa-majhna skupina skrajnežev »uiti®*' kot se sami imenujejo, meče^skjjjjj luč na našo stopnjo kulture. r tu na neprimerno mešanje svetih srj* bolov kot so narodne zastave ali ki® ne z navijanjem. Poleg tega bi o*^ Klavdij Starc je v odlični formi. Bo vodil svoje do zmage?. pismo uredništvu nil še žaljivke na račun nasproi oz. nasprotnikove publike. . Prepričan sem, da je tako neku turno vedenje vsem nam škodljiv® da predvsem ne koristi Jadranu s? memu. Zato bi bilo dobro, da bi v , navijači popolnoma izolirali teh nel fcii trno izkorišča vsak spodrsljaj nasprotnika in razpolaga z boljšimi zamenjavami za standardno postavo. Danes ob 21. uri bo torej padel za- Vljudno Vas prosim, da objavite teh nekaj vrstic, ki izražajo mnenje marsikaterega Jadranevega navijača. skrajnežev, da bi se tudi publika P® kazala na isti ravni kot so naši P1? krasni fantje, katerim želim, da na priborijo tako zaželeno B ligo. S športnimi pozdravi Mario Caru Na kolesarski dirki po Italiji Danes na vrsti poletapi Na kolesarski dirki po Italiji je bil včeraj počitek. Danes bosta na sporedu dve poletapi. Prva bo res svojevrstna. Kolesarji bodo opravili 45 km dolgo krožno pot po Foggi. Na cilju bodo podelili odbitke za 10, 7, 5 in 3 sekunde. Za vsakega od devetih krogov pa bodo prvim trdm uvrščenim podelili še odbitke za 3, 2 in 1 sekundo. Druga poletapa od Foggie do Matere (167 km) se bo začela ob 12.30. Pravijo, da ni prav lahka. je lansko leto jadral v razredu euro-pa, letos pa v razredu laser. Mlajši jadralci v razredu optimist, Andrej in Karlo Ferfolja, Miran Guštin, Klavdija Coslovich in Marko De'-beljuh pa se bodo jutri udeležili regate v organizaciji tukajšnjega jadralnega društva SVBG (Società velica Barcola - Grignano) v okviru Mladinskih iger, h kateri so pripu-ščeni jadralci letnikov '73, '72 in ’71. (A. D.) Nastop jadralcev TPK Sirena Rekord Spencerja Danes in jutri se bo jadralec TPK Sirena Maksi Ferfolja udeležil državne regate v razredu laser, ki se odvija v Benetkah. Maksi Ferfolja V drugem dnevu poskusnih voženj za motociklistično VN Narodov v Mugellu je Američan Spencer na hondi (do 500 ccm) v času 2’01”49 za dve sekundi izboljšal rekord proge in bo jutri seveda startal v prvi vrsti. Finale za jugoslovanski nogometni pokal Crveni zvezdi pokal Tita Dinamo 1:1 Crvena zvezda (1:1) STRELCA: Mrkela v 12. min. in Čerin v 39. min. C. ZVEZDA: Ljukovčan, Dimitrije-vič, Krdževič, Miletovič, Elsner, Krm-potič, Jankovič (Krivokapič od 79’), Milovanovič, B. Djurovski, Halilovič, Mrkela (Sugar od 84’). DINAMO: Stojič, Džeko, Cupan, Istvanič (Jurič od 60’), Bogdan, Lu-[ić, B. Cvetkovič (Juričevič od 78’), Čerin, Petrovič, Mlinarič, Cvjetkovič. Crvena zvezda je zmagovalec 37. finala za jugoslovanski nogometni pokal maršala Tita. Po zmagi v Zagrebu so Beograjčani v povratni tek mi dosegli neodločen izid, kar je seveda dovolj za osvojitev srebrnega pokala. Tekma je bila v prvem polčasu na zadovoljivi ravni. Beograjčani so pre- šli v vodstvo z golom Mrkela, ki je z glavo lepo preusmeril predložek Krmpotiča, enako lep pa je bil tudi zadetek Čerina, ki je uspešno zaključil prodor Mlinariča. V drugem polčasu je bila igra groba, Mariborčan Šoštarič, ki je dobro vodil tekmo, pa je imel precej težav, zlasti z Zagrebčani, ki niso znali prenesti poraza, po katerem je Dinamo izločen iz evropskih pokalnih tekmovanj. Odslovili Nanninija Po nepričakovanem porazu v finalu za naslov odbojkarskega prvaka z Mapierom je vodstvo Paninija iz Modene odslovilo trenerja Andreo Nanninija. Ta naj bi po odločilni tek mi v Reggio Emiliji obtožil društvo, da ga je pri svojem delu oviralo. Med kandidati za klop Paninija je sedaj tudi Jugoslovan Jankovič. DANES NA »PRVEM MAJU« Zaključni del osnovnošolske olimpiade Danes zjutraj bo v Borovem šp°^ nem centru zaključni del letošnje 0 snovnošolske olimpiade, ki jo šporbV šola Trst prireja za osnovne šole 1 Trsta in iz Milj. nalna tekma za 1. mesto v igri r® dvema ognjema. Pomerih se bodo J čenči šol Bazoviški junaki in žup0®. čič. Izid tekme bo tudi izoblikov® končno lestvico po šolah. Po tekmi bo na sporedu nagrajev0' nje šol in posameznikov, ki so se iz' kazali v plavanju, troboju, šah® orientacijskem pohodu in na kult1®,' nem natečaju ter seveda v igri J®60 dvema ognjema. Dopoldne bodo s telovadnim nasj® pom popestrili tudi učenci šol in Ribičič, na sporedu pa bo tu® folklorna točka združenih osnov®0 šol. JUTRI V LJUBLJANI Srečanje pobratenih Bora in Slovana Športno združenje Bor bo z velikim številom svojih članov jutri ob 7. uri odpotovalo s stadiona »L maj« v Ljubljano na tradicionalno srečanje s pobratenim društvom Slovan s Kodeljevega. Letošnje srečanje bo imelo še poseben poudarek, saj bo potekalo v znamenju proslav 40-let-nice osvoboditve izpod nacifašizma. Borovci bodo v Ljubljani odigrali proti svojim pobratimom vrsto srečanj v nogometu, odbojki, košarki, balinanju, tenisu (tu bodo igrali kot gostje gajevci), namiznem tenisu, na sporedu pa bo tudi dvoboj v ritmični gimnastiki. Druga skupina starejših članov pa bo odšla na tovariško srečanje pod Ilovo goro, kjer si bo ogledala med drugim tudi Taborsko jamo. —boj— Vaterpolisti Triestine doma Vaterpolisti Triestine bodo v okviru prvenstva B lige doma igrali z Lericijem. Tekma bo ob 19.30 v bazenu Bianchi. V 1. moški košarkarski diviziji Brežani na čelu lestvice Monkey — Breg 76:88 (31:44) BREG: Kapič, Koren 2, Zeriali 5 (3:4), Malè, Meneghetti 23 (1:4), Barut 12 (0:1), Race 9 (3:6), Pertot 4, Sosič 16, Zobec 17 (1:7). Bregova članska ekipa nadaljuje svojo zmagovito pot v končnici za prestop v promocijsko ligo. Naši fantje so igrali zbrano in z veliko voljo do zmage, o čemer priča tudi dejstvo, da so vodili skozi vse srečanje. Brežani so imeli nekoliko težav le proti nasprotnikovemu pressingu, vseeno pa so ohranili visoko vodstvo do konca tekme. Čeprav se je Monkey izkazal kot najšibkejša od ekip, ki so prestopile v play-off, je zmaga Brega zelo pomembna, saj so naši sedaj z dvemi zmagami prvi na lestvici. Naslednjo tekmo bo Breg odigral v ponedeljek s CGI, to je z ekipo, s katero so naši dvakrat izgubili v prvem delu prvenstva. Tekma bo ob 20.30 v dolinski občinski telovadnici. MINIBASKET Trofeja Plasmon - letniki 73-74 Lavoratori del porto — Breg 17:47 BREG: Corbatti 2, Punis 11, Lovri-ha, Vimo 2, Zeriali 4, Novak 4, Kralj, Rosso 2, Gerbino 8, Salvi 10, Lavriha 4. Brežani so uspešno zaključili kvalifikacijski del turnirja za trofejo Plasmon. V Briščkih so z veliko lahkoto premagali ekipo Lavoratori del porto. »Plavi« so bili v vseh elementih igre boljši od nasprotnikov in zmaga ni bila nikoli v dvomu. Vsi igralci so dali svoj pozitiven doprinos k zmagi. Posebej pa je treba pohvaliti Salvija, Punisa ter Gerbina. (Stojan) (David Čok) Znani polfinalisti Na mednarodnem teniškem turnirju v Firencah so se v polfinale uvrstili Američana Duncan in Arias, Španec Casal in Argentinec Ben-goechea. Tudi ta konec tedna bo izredno pomemben za Krasove namiznoteniške igralke in igralce, saj bodo istočasno nastopili kar na treh različnih tekmovanjih. Brez dvoma spadata na prvo mesto turnirja v Isemii in San Stinu di Ldvenza. To pa zato, ker bo tam nastopila izbrana selekcija Furlanije - Julijske krajine. Že včeraj se je pričelo tekmovanje v Abrucih za pokal dežel, namenjeno mladini izpod 14. leta starosti, ki se bo zaključilo jutri in na katerem sodeluje tudi Krasova naraščajnica Martina Rau-bar. Igralo se bo po sistemu evropske lige, ki predvideva sedem odigranih srečanj med posamezniki, v moških in mešanih dvojicah. Ekipo sestavljajo ena igralka in dva igralca in tokrat bosta v Isemii zastopala našo deželo poleg Rauberjeve še Tržačana, člana Grandi motori Trst Butelli in Co-sciani. Podoben turnir za igralce do 17. leta starosti imenovan Srečanje treh dežel F-JK, Veneta in Tridentinske, Ironia, ki nastopa za Padovo v ®oS Ob 10. uri bo najprej na vrsti f' • —[€0 Namiznoteniška sezona se še ni izteki# Krašovci spet za zeleno mizo pa bo v San Stinu di Livenza, kj®r bodo našo deželo poleg Goričana B ligi, zastopala tudi Krasova ig1"^ ca Boris Štoka in Tanja Ukmar, po teh podatkih, iz katerih je razv® no, da kar polovica igralcev, ki h®1 branili barve F-JK prihaja iz sove ekipe, lahko sklepamo, da r namizni tenis pri Krasu v stato6® razmahu. V tržaški športni palači pa bo J“ tri s pričetkom ob 8.30 pokrajinsko P'g venstvo v vseh kategorijah. Krasov zastopstvo bo tu precej okrnjeno, s®j najboljši, predvsem v ženski čla®® konkurenci, ne bodo nastopili. Vseh", kor pa se Krasovi mlajši generacij ponuja še ena priložnost, da dok® česa je sposobna in brez dvoma p® do, kot po navadi, igralci zagriz®® stopili za zeleno mizo in skušali d seči čimboljše rezultate, predvsem P? jim bo to tekmovanje služilo za nah ranije tekmovalnih izkušenj pred bod čimi nastopi. (S.Z.) Na moškem odbojkarskem turnirju v Turjaku Val peti, Olympia osma Kot je že običaj se vsako leto v tem času vrši v Turjaku odbojkarski turnir, ki ga prireja tamkajšnje športno društvo Libertas Turriaco. Letošnji turnir je bil še posebej slavnosten, je sovpadal s 30-letnico ustanovitve društva. Tudi letos sta na tem turnirju sodelovali slovenski šesterki z Goriškega in sicer Val ter Olympia Terpin. Poleg njiju je bil še kanalski Salonit. Prav gotovo pa je pozornost veljala videmskemu A-2 ligašu Volley ballu, ki je po pričakovanjih tudi osvojil turnir. Naj omenimo, da se je turnir najprej odvijal v dveh kvalifikacijskih skupinah, nato pa je bil še finalni del, v katerem beležimo naslednje izide: FINALE ZA 1. MESTO: Volley bali Videm - Ran-gers Videm 3:1 (15:8, 13:15, 15:5, 15:7); FINALE ZA 3. MESTO: Salonit - Brandigi (San Giovanni al Na-tisone) 3:1 (15:10, 12:15, 15:11, 17:15). KONČNA LESTVICA: 1. Volley Bali, 2. Rangers Videm, 3. Salonit, 4. Brandigi, 5. Val, 6. Vivil, 7. Turriaco, 8, Olympia Terpin. V finalu Val in Bor JIK banka Bor JIK banka iz Trsta in Val iz Štandreža sta zmagovalca moških kvalifikacij za nastop na odbojkarskem Pokalu prijateljstva, ki bo septembra meseca v Gorici. Na sinočnjem turnirju v Štandrežu sta obe e-kipi premagali briški Naš prapor, ki je v prejšnji fazi izločil šesterki Ja-melj Sobema in Sloge. Izidi turnirja, o katerem bomo podrobneje še poro-čali, so bili naslednji: Val - Naš prapor 2:0 (15:6, 15:11); Bor JIK banka - Naš prapor 2:0 (15:4, 15:6); Bor JIK banka - Val 2:0 (15:9, 15:11). Turnirji Mladinskega centra v Gorici Letos spremenjen pravilnik Mladinski center v Gorici bo tudi letos priredil športnorekreacijski turnir v odbojki in košarki, ki je v prejšnjih letih vedno privabil na igrišče dijaškega doma veliko tekmovalcev iz mesta in okolice. Kot v prejšnjih letih se bodo tekmovanja odvijala v moški in ženski odbojki in moški košarki. Letos naj bi se prve tekme začele 3. junija, turnir pa bi se predvidoma zaključil sredi prihodnjega meseca. Za vse, ki bi se radi udeležili, objavljamo pravilnik s pripombo, naj pohitijo z vpisovanjem. PRAVILNIK TEKMOVANJA Vsaka ekipa mora pred začetkom prve tekme predstaviti seznam igralcev, ki bo veljaven do konca turnirja. Med turnirjem ni mogoče prijaviti igralcev, ki niso bili javljeni pred prvo tekmo. Vsak igralec lahko nastopa v posamezni panogi samo za eno ekipo; nastopa pa lahko v vseh pa- nogah, tudi v različnih ekipah. POSAMEZNE PANOGE ŽENSKA ODBOJKA: vse igralke so lahko včlanjene v Fipav, vendar morajo 3 biti rojene pred letom 1968. MOŠKA ODBOJKA: vsi igralci so lahko včlanjeni v Fipav. KOŠARKA: Na igrišču so lahko istočasno samo trije igralci včlanjeni v športno združenje Dom. OSTALA PRAVILA Organizator ne odgovarja za morebitne poškodbe. Vse ekipe morajo javiti svojo udeležbo na uradu ZSŠDI v Gorici, Ulica Malta 2 - tel. 33029. Vpisnino (10.000 lir za vsako ekipo) je treba poravnati ob vpisu. Spored tekem bo objavljen v Primorskem dnevniku po zaključku vpisovanj. Organizator opozarja vse zainteresirane skupine naj se predstavijo z ledinskimi imeni krajev, za katere nastopajo. V GREGORČIČEVI DVORANI Občni zbor SPDT Sinoči je bil v nabjito polni Greg®, čičevi dvorani v Trstu 31. redni o'3?® zbor SPDT, ki je zaključil izre®® plodno in bogato sezono našega P® ninskega društva. To je bila sezon 80 1etnice obstoja. Na sinočnjem občnem zboru so P® dah svoj obračun dosedanji predse0 nik inž. Pino Rudež, tajnik, blagajn® in načelniki posameznih odsekov. ^ to se je razvila plodna diskusija. * ročilo o občnem zboru bomo objav1 prihodnjič. Ruzzier odličen Pred kratkim se je v Cattolici odvi jal državni finale društvenega Prve71 stva A 2 lige v atletiki, na katere je v moški konkurenci nastopil ® tržaški CUS. V hoji na 10 km je slovenski atlet Fabjo Ruzzier v izredn taktični tekmi zasedel odlično mesto za bivšim državnim prvako Morotaijean. Ruzzier je bil sploh naJ boljši tekmovalec tržaškega CUS, k1 se je uvrstil na skupno 9. mesto. ''•Morski dnevnik — 25. maj« mr. šport ] stran Predzadnje kolo druge nogometne amaterske lige Že jutri odločitev v Križu? Medtem ko se je amatersko nogo-etno prvenstvo že končalo, bodo «tri v 2. AL igrali pare predzad-JeSa kola. V tem zavrtljaju igra esna doma. Zarja pa gre v go- " letošnjem poslovilnem nastopu domačih tleh čaka jutri Križane es težka naloga. V goste namreč jjhde solidna ekipa Zaul, ki je tre-mfio na drugem mestu lestvice in ^ le točko manj od Vesne. Pri-rjati je treba, da ekipa Zaul v po-batnem . delu prvenstva igra res ?wo in zelo. uspešno. V 13 nasto-™ povratnega dela prvenstva je atpreč doživela le en sam poraz z Radio Sound) ter zbrala kar .točk in bila s tem tudi do sedaj pjuspešnejša ekipa v povratnem de-11 Prvenstva. Moč ekipe nedvomno predstavlja .“ramba, ki je najsolidnejša v tem Cfvenstvu, saj je v 28 odigranih tek- mah prejela le 16 golov. Velika zasluga za to gre vratarju Canzianiju, ki je nedvomno eden najzanesljivejših vratarjev v tej ligi. Poleg njega bi pa še omenili odličnega režiserja Stasija, solidnega branilca Voucha, veznega igralca Nonisa ter napadalca Milaneseja (8 golov). Jutri se torej v Križu predvideva res oster boj za točke, saj zna biti izid tega dvoboja odločilnega pomena za obe enajsterici, katere, kot smo že prej omenili, loči le pičla točka na lestvici in to le dve tekmi pred koncem prvenstva. Seveda bi morda mnogi sklepah, da bi se Vesna lahko zadovoljila tudi z eno samo točko, vendar ni tako, ker v primeru remija in zmage Stocka proti Libertasu bi Križane na vrhu lestvice dohitel prav Stock. Tudi gostom, to je ekipi Zaul, bi točka malo služila, ker kot pravi pregovor »kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima« in to bi bil Stock. Torej M telovadnici pri Banih bosta da- ski popoldne prvi tekmi za odbojkar- pokrajinski naslov v prvenstvu ^ider 15, tako v moški kot v ženski ^nkurenci. v obeh kategorijah se bo za naslov ^legovala ekipa Sloge. Dekleta bo- do . na drugi strani mreže imele trža-jS* Virtus A, fantje pa Bor. Dekleta “*°ge B so si pravico do nastopa na Pokrajinskem finalu priborile, potem 1°, so premočno zmagala v svoji iz-°čilni skupini. Nasprotnicam niso ^Pustile niti niza. ..Ekipa Orna je bila edina, ki je pro-0 Slogi v enem setu osvojila 11 točk, vse ostale sploh niso nikoh prišle Pfdko desetice. Danes seveda ne bo J'?6 tako lahko, vendar smo prepriča-. > da bodo slogašice zaigrale odločno P1 temperamentno kot znajo in da bo-tudi opravile prvi korak do pokra-Hnskega naslova. Pri fantih pa bo današnja tekma 'Mina v letošnjem prvenstvu, saj sta v tržaški pokrajini prijavila le Bor d Sloga. Težko je zaradi tega napo-ndati favorita. Sloga sicer brani lan-?ki deželni naslov, vendar je ekipa •Sstveno drugačna od lani. Vsekakor se nam pri Banih obeta ogorčen in zagrizem derbi. (Inka) Slovenski derbi med Sočo in Valom Danes bo padel zastor nad 1. moško divizijo. V tem poslednjem kolu je na sporedu tudi slovenski derbi med Sočo in štandreškim Valom. Tekma, ki bo v sovodenjski občinski telovadnici (s pričetkom ob 18.30), je še posebej pomembna za štandreške igralce. Favoriti v današnjem derbiju so Štandrežci, toda derbi je vedno svojevrstni spopad, ki mnogokrat dovede do presenečenj. Med odbojkarskimi tekmami, ki so na sporedu v tem kolu, je še vredno omeniti srečanje med Libertasom in Fincan-tierijem v prvenstvu Under 15 za moške. Izid tega srečanja namreč odloča o končni uvrstitvi mladih odbojkarjev Vala, ki trenutno vodijo v tej hgi. V primeru poraza Ldbertasa bi Val ohranil prvo mesto, v obratnem primeru pa bi pokrajinski naslov osvojila goriška šesterka. obe ekipi startata jutri v Križu na zmago, zato pa Križani tokrat res ne smejo zatajiti, ker bi zmaga morda pomenila prestop v višjo ligo. Domio - Zarja Tudi zarjane čaka težka naloga, saj igrajo proti ekipi, ki še ni matematično rešena. Seveda ne glede na ostale rezultate, ki bodo morda pogodu Domiu, ki ta ekipa potrebovala le točko, da bi si zagotovila obstnek v ligi. Prav na to računa v dvoboju z Zarjo. Seveda zarjani, ki končno nimajo več problemov z lestvico, saj so si predčasno matematično zagotovili obstanek v hgi, bi se gotovo tudi sami zadovoljih s točko. Seveda če se jim bo ponudila priložnost, bodo skušali osvojiti 0-be, ker bi s tema še popravili položaj na lestvici in se približali sredini razpredelnice. (B. Rupel) CICIBANI Breg — S. Giovanni 2:1 (1:0) STRELEC za Breg: Bandi (2). BREG: Handler (Gilhfano); M. Gombač, Štrajn, Lovriha, Puniš, R. Gombač, Bandi (Švab). Bregovi cicibani so z zmago proti S. Giovannju zaključili svoje letošnje uspešno prvenstvo, saj so na končni lestvici zasedli mesto pod vrhom. Tudi v zadnji tekmi so se lepo izkazali, imeli so terensko premoč in zasluženo osvojili novi točki. Povsem so zadovoljili tudi nekateri (omenimo Punisa in Bandija), ki sicer nastopajo med mlajšimi cicibani. Tokrat pa posebno zahvalo zasluži Mitja Gombač. (Švara) MLAJŠI CICIBANI Fortitudo — Breg 2:3 (2:2) STRELCI za Breg: Bandi, Grbec, Grilanc. BREG: L Rapotec, Mondo, Grilanc, Vimo, Punis, Bandi, Grbec (Č. Rapotec). Tudi Bregovi mlajši cicibani so se od letošnjega prvenstva poslovili z zmago. Obračun je vsekakor zadovoljiv, saj so se uvrstih na sredino lestvice. Skozi vso sezono so vestno vadili pod vodstvom požrtvovalnega in marljivega Valterja Punisa in tako rezultati niso izostali. Tudi v zadnji tekmi so po izenačenem, tehnično dobrem in borbenem prvem polčasu v nadaljevanju prevzeh pobudo, imeli so terensko premoč in svoj trud kronali z uspehom. (Švara) Letos več golov kot lani Kot prvo se je letos končalo prav zadnje od nogometnih prvenstev to je 3. amaterska hga. Zato smo se odločili, kot običajno, ob izteku posameznih prvenstev, v katerih nastopajo naše enajsterice, da naredimo obračun, ki bo obsegal le statistične podatke, saj so morda prav številke tiste, ki najbolj realno prikazujejo uspehe in neuspehe posameznih ekip in seveda potek posameznih prvenstev. Danes bomo začeli s 3. AL, skupina »L« s podrobnimi podatki prvenstva in ekipe Kiasa. Prihodnjič bosta na vrsti Primorec in Primorje. 3. AL SKUPINA »L« Prvenstvo se je začelo 30.9.84, konec prvega dela je bil 23.12.84. Povratni del pa so morah začeti šele 3.2.1985, ker so zaradi slabega vremena (snega in mraza) morah prvenstvo prekiniti kar tri nedelje zaporedoma. Prvenstvo se je tako končalo 12.5.85. Naslov prvaka in napredovanje v 2. AL si je zagotovila ekipa Fogliana, ki je v 24 tekmah zbrala 37 točk. Lani pa si je z 38 točkami napredovanje zagotovila ekipa Poggia. Igrala je vsekakor v skupini »I«, ki praktično odgovarja letošnji »L«. Skupno so odigrah 156 tekem. Za zeleno mizo se je končala le ena tekma in sicer S. Marco - Barbarians. Sodnik je namreč moral prekiniti srečanje pri stanju 11:0 v korist S. Marca, ker se je ekipa Barbarians znašla na igrišču z manj kot sedmimi nogometaši. Vreme, kot smo že omenili, v povratnem delu prvenstva prav gotovo ni bilo preveč naklonjeno nogometašem. Medtem ko so v prvem delu v tej skupini odložih le eno samo tekmo smo v povratnem delu poleg že omenjene tri nedelje prekinitve zabeležih kar 10 odloženih tekem. Največ so jih odložih v 16. kolu (vseh šest napovedanih tekem). V 156 odigranih tekmah je skupno padlo 518 golov, kar pomeni, da smo povprečno videh 3,32 gole na tekmo (lani 440 povprečno 2,50). V prvem delu prvenstva jih je padlo 236, v povratnem pa 282. Največ golov (35) smo zabeležili v 19. kolu, najmanj (7) pa smo jih videh v 23. kolu. Pri neodločenem izidu se je končalo 37 tekem (lani 39), v prvem delu se je 18 tekem končalo brez zmagovalca, v povratnem pa 19. No, sedaj pa poglejmo pozitivne in negativne rekorde nastopajočih ekip. Najboljši napad je s 67 goli imela ekipa Fossalona. Najmanj golov (18) je prejela ekipa Fogliana, ki je obenem dosegla tudi največ zmag (17). Najmanj porazov (3) je doživela Mla- dost, največ remijev (11) pa je zbralo proseško Primorje. Vsi negativni rekordi pripadajo zadnjeuvrščeni ekipi Barbarians, ki je osvojila najmanj točk in sicer eno samo (remi s Primorjem), dobila je pravo točo golov (114), dosegla jih je najmanj (23), ter je edina ekipa (verjetno v vsej deželi), ki ni prišla do zmage. KRAS S 24 osvojenimi točkami je Kras končal prvenstvo na 8. mestu (lani je Kras igral v 2. AL). V prvem delu prvenstva so Kraševci zbrah le 7 točk (3 zmage, 1 remi, 8 porazov). V nadaljevanju pa so v šestih tekmah na domačih tleh premagali Romano, Italcantieri, Fossalon in Primorec ter remizirah proti S. Nazariu in S. Marcu. Osvojili so torej 10 točk, dah 10 in prejeli 4 gole. V šastih gostovanjih pa so premagah Barbarians, Primorje in Staranzano, remizirah proti Sagradu ter podlegli Fogliami in Mladosti. Zbrah so torej 7 točk, dah 8, prejeli prav tako 8 golov. V 12 nastopih pred domačo pubhko je torej Kras osvojil 14 točk (6 zmag, 2 remija, 4 porazi), dal je 14, prejel pa 12 golov. V 12 nastopih v gosteh pa so Kraševci zbrah 10 točk (4 zmage, 2 remija, 6 porazov), dah 12, prejeli pa 18 golov. Skupni obračun Krasa je torej 24 zbranih točk (10 zmag, 4 remije, 10 porazov), danih 26, prejetih pa 30 golov. V povratnem delu prvenstva smo zabeležili v vrstah Krasa eno izključitev (Blasina — S. Nazario), en autogol je zakrivil Sugan (Mladost) en autogol pa so imeli v korist proti Sta-ranzanu. Na razpolago -je Kras imel tri 11-motrovke, dve sta uspešno izvedb Košuta (Romana) in Lacota (Italcantieri), eno pa je zastreljal P. Terčon (Barbarians). Proti pa je Kras imel dve 11-metrovki (Sagrado in S. Nazario). Trenerja, Hafner, ki je vodil ekipo prvih devet kol, nato pa ga je nadomestil Bandini, sta skupno poslala na igrišče 22 nogometašefv, od katerih je le vratar Benvenuti odigral vse tekme (v oklepaju doseženi goli). 24 odigranih tekem Benvenuti; 20 Blasina (1); 19 Gnesda, Puntar, M. Milič (3); 17 Petelin, Košuta (10), Šuc; 15 Sugan, P. Terčon (1), Viđali (1), Villalta; 13 R. Purič (2), M. Terčon, Padovan (2) ; 12 Lacota (2), 11 Volo (1); 10 Klun; 6 Spadaro; 5 Škrk; 1 Covi, Same« (1). Statistični pregled o dosežkih Krasa v prvem delu prvenstva smo objavili v našem dnevniku 3.1.85. domači šport Danes SOBOTA, 25. maja 1985 KOŠARKA „ MOŠKA C-l LIGA ,21.00 v tržaški športni palači: Ja-- Stefanel Treviso , PROPAGANDA j *1.00 v telovadnici Cobolli: Bor -Mbertas, ODBOJKA , UNDER 15 MOŠKI 11.30 pri Banih: Sloga - Bor UNDER 15 ŽENSKE 19.00 pri Banih: Sloga B - Virtus A 1. MOŠKA DIVIZIJA 18.30 v občinski telovadnici v Sovod-Jali: Soča - Val ODBOJKARSKI TURNIR , OB 20-LETNICI BREGA AOO v Dolini: Breg - Koper; 17.00: Gorica - Friulexport; 18.00: °va Gorica - Koper. NOGOMET NARAŠČAJNIKI 10.30 v Dolini: Breg - Dom jo CICIBANI 16.00 na Proseku: Primorje - Super-p.lfè; 16.00 v Dohni: Breg - San lavarmi. NOGOMETNI TURNIR OB 20-LETNICI BREGA ,16.00 v Dolini: Primorec - Primorje; 8 o0: Gaja - Breg. OSNOVNOŠOLSKA OL1MPIADA Športne šole - trst „10.00 na. stadionu »1. maj«: finale ed dvema ognjema. Sledi nagrajene. Jutri NEDELJA, 26. maja 1985 KOŠARKA . 1. ŽENSKA DIVIZIJA , ■00 v telovadnici Cobolli: Ente Por-t0 ' Polet NOGOMET . 2. AMATERSKA LIGA 16.00 v Križu: Vesna - Zaule; 16.00 Bazovici: Zarja - Domio NOGOMETNI TURNIR OB 20-LETNICI BREGA 10.30 v Dohni: finale za 3. mesto; 15.30: finale za 1. mesto NAMIZNI TENIS 8.30 v tržaški športni palači: pokrajinsko prvenstva v vseh kategorijah. Nastopa tudi Kras. ODBOJKA ODBOJKARSKI TURNIR OB 20-LETNICI BREGA 9.30 v Dolini: Breg - Nova Gorica; 10.30: Koper - Friulexport; 11.30: Breg - Friulexport. obvestila TPK SIRENA x . prireja julija meseca jadralne tečaje v razredu optimist in v razredu jadralnih desk. Inofrmacije in vpisovanje na sedežu društva od 27. maja dalje vsak dan, razen ob sredah, nedeljah in praznikih, od 18. do 29. ure, ali po telefonu (422-696). V teku je tudi vpisovanje za prvo mednarodno regato trst -Brioni. >RIMOTOR KLUB nešča svoje člane, ki se nameravajo eležiti dvodnevnega motozbora — da-i, 25., in jutri, 26. t. m. - v Opa-m selu na Krasu, da je zbirališče odhod na sobotno večerno zabavo 15.00 pred društveno gostilno “"ri lotu« v Dolini. Jutrišnji odhod pa ob 8.00 izpred hranilnice na Opčinah, iporočamo točnost! K ČUPA , . ešča člane in prijatelje, da bo les, 25. t. m., od 14. ure dalje de-na akcija. Vabljeni! K ČUPA . . . ešča, da je regata za kajutne ja- ice, predvidena iutri> .r”’ . m?Tja’ tehničnih razlogov ODLOŽENA. Nov um bomo naknadno sporočili. C PRIMORJE icuje v ponedeljek, 27. t. m., ob 20. v prvem in ob 20.30 v drugem skli-iju 20. redni občni zbor, ki bo v čevi hiši, Prosek 306. Dnevni red naslednji: 1. izvohtev predsedstva nega zbora; 2. predsedniško poroči-3 tajniško poročilo; 4. blagajniško učilo; 5. poročilo nadzornega odbo-6. izvolitev novega odbora; 7. Seja Teritorialnega odbora ZSŠDI za Goriško Pregled delovanja v tem letu Prejšnji teden je TO ZSŠDI za Goriško imel po daljšem času sejo, na kateri so člani odbora najprej pregledah sklepe, ki so jih sprejeli januarja meseca. Z zadoščenjem so sprejeli poročilo o zaključku tečaja za vaditeljice splošne telesne vzgoje, ki se je nekaj mesecev vršil v goriškem Kulturnem domu. Tečaj je zaključilo enajst deklet po štiridesetih urah pouka. Poleg tehničnega znanja in didaktike je torej nova skupina deklet nekoliko globlje spoznala telesnokulturno gibanje pri nas in njegove smernice razvoja. Tečaj je vodila Mija Češčutova, predavah pa so še drugi. Tudi zabavno-športni večer spada med pozitivne postavke letošnje sezone s povezovalno vlogo, ki jo je odigral in s svežino, ki jo je vseboval. Med načrtovanjem, ki je sledilo prvi točki dnevnega reda, je bilo nakazano naj bi sicer ne pretiravali z osrednimi prireditvami, vsekakor pa naj bi dve na sezono le ostali z obvezo, da bosta tako uspešni, kot so bile v zadnjih letih. Za proslavljanje 40-letnice osvoboditve je TO imel jasne načrte že jeseni, zato ni bila nujna nobena namenska seja neposredno pred prvim majem. Zamisel dvodnevnega pohoda je bila nekohko spremenjena in prilagojena datumom in drugim prireditvam. Ocenjevalna avtovožnja je dobro uspela, kot tudi simbolika povezovanja vseh mlajev na Goriškem. Med neuspehe pa je treba prišteti tradicionalni POP: letos so se očitno združbi vsi negativni vzroki, ki so se prejšnja leta pojavljali posamič. Dejstvo pa je, da so odpovedale specializirane organizacije. Po hod Števerjan - Gonjače - Števerjan je doživel običajno udeležbo, kar pa nas ne more zadovoljiti: prireditelji se bomo morali odločiti, ah naj ostane pohod krajevnega značaja, ah naj zahtevamo od vseh struktur naše skupnosti, da je to osrednja manifestacija. Če naj bo akcija krajevnega značaja, potem Združenje na ravni goriške pokrajine ne vidi razloga za soprirediteljstvo. S potekom prvenstev smo na Goriškem zadovoljni, saj sta dve moštvi napredovah, nekaj jih ima dober plasma, seveda pa je nekaj takih, ki so v težavah. Tudi nekaj posameznikov se je uveljavilo, zlasti v kotalkanju, medtem ko se uspehi na šolskem področju slabši od prejšnjih let, ker so slovenske šole kljub maloštevilnosti dijakov prisiljene, da nastopajo ločeno. Ena dijakinja pa bo le šla na državno prvenstvo Mladinskih iger v atletiki. Junija meseca bo na vrsti proslava devetdesetletnice ustanovitve prvega slovenskega kolesarskega društva v naših krajih. Šlo bo za kolesarsko dirko, ki bo izvedena na podlagi izkušenj pridobljenih v zadnjem letu. V teku je rekreacijski turnir v nogometu; sledil bo še eden v juniju. Skupaj z drugima dvema, ki sta se že odvijala, bosta tvorila predpostavko za finalni turnir, ki naj bi se odvijal jeseni. Gre za mah nogomet in za moštva z obeh strani meje, v glavnem s kraškega področja. Majhen dokaz, da ima tudi nogomet različne obraze in vsebine. Intenzivna poletna vadba bo za odbojko po različnih društvih za mladince, za namizni tenis bo ob koncu sezone turnir, za košarko pa bo poskrbljeno ob koncu poletja. V nogometu se še pripravlja povratno srečanje med So-vodnjami in Savognesejem iz Benečije, v namenu pa je tudi srečanje na rekreacijski osnovi med nogometaši z Goriškega in iz Benečije. Člani TO so še sprejeli v vednost poročilo o poteku turnirjev prijateljstva in so se zavzeh za dodaten napor ob pripravah na občni zbor Združenja, ki je napovedan za 21. junij. R.A. Pestro delovanje TPK Sirena Vrsta poletnih pobud TPK Sirena^ priredi juhja meseca vrsto začetniških jadralnih tečajev za otroke od 8. do 12. leta starosti, lei dobro obvladajo plavanje. Tečaj bodo zajeli toretične in praktične prvine jadranja in se bodo odvijah v Barkovljah na zasutem zemljišču pod svetilnikom, kjer ima klub svoj pomorski tedež. Vsak tečaj bo trajal sedem dni: od ponedeljka do nedelje, ko bo na vrsti zaključna regata. Za vpisovanje in za podrobnejše informacije bo tajništvo kluba na razpolago interesentom vsak dan, razen ob sredah, nedeljah in praznikih, od ponedeljka, 27. maja, do petka, 26. junija, od 18. do 20. ure ali po telefonu 422696. Ob vpisu mora vsak otrok predložiti zdravniško spričevalo, ki priča, da je zdrav in sposoben za jadranje. Pred pričetkom tečajev bo odbor TPK Sirena sklical sestanek s star- ši vpisanih otrok, da jih pobliže seznani s potekom delovanja tečajev in jadralne dejavnosti. Julija meseca bosta na sporedu tudi dva jadralna tečaja v razredu jadralnih desk. Mlade jadralce, ki so že obiskovali naše tečaje ah pa na katere se bodo letos prvič vpisah, obveščamo, da bo prvo nedeljo v septembru pred sedežem TPK Sirena regata kadetov namenjena jadralcem osnovnih šol, ki so vključene v Športno šolo. Regata bo v sodelovanju Športne šole -Trst in TPK Sirena in bo veljala za točkovanje za osnovnošolsko o-limpiado v šolskem letu 1985 - 86. Poleg med dvema ognjema, plavanja, troboja, šaha in risarskega natečaja, naj bi še jadranje postalo tradicionalni del osnovnošolske olimpiade, ki jo že vrsto let prireja Športna šola - Trst. A.D. Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Liubliana Kardelieva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st . viš 23 mm) 43 000 Mr Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18% Osmrtnice, zahvale m sožalia po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Juhiske krapne se naročajo pn-oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul Montecchi 6 - tel. 775275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v ltah|i pri podružnicah- SPI TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska ZTT Trst članKalii^' ^eZaMpi*»* založnikov Fl£G 25.'maja 1985 Poslabšanje socialnih razmer znotraj EGS BRUSELJ — Socialne razmere v Evropski gospodarski skupnosti so se lani poslabšale. Pojav je boleč za najrevnejše, ki jih je čedalje več, je pa tudi sicer zaskrbljujoč,, saj ne ustreza ciljem, ki so si jih zadali pobudniki postopka za združitev Evrope. Tako se končuje uvod k zajetni študiji izvršne oblasti EGS o dinamiki -gibal, ki so lansko leto pogojevala delovni in družinski vsakdan poprečnega zahodnega Evropejca. Študija ugotavlja, da je med posameznimi državami na srečo prišlo do načelnega soglasja glede receptov za odstranitev zaprek, ki so napoti socialnemu razmahu, in da je bilo tudi že mogoče zavreti naraščanje mladin-skto brezposelnosti, dodaja pa, da je potrebno smotrneje porazdeliti solidarnostne posege v prid najbolj izpostavljenim družbenim slojem. V ta namen je nujno sodelovanje med podjetništvom in sindikati, katerih odnosi pa so se lani na žalost spet poslabšali. V nadaljevanju študije so navedeni nekateri pomembnejši ukrepi, ki jih je sprejela italijanska vlada na socialnem področju: reforma invalidnin, podaljšanje delne fiskalizacije socialnih dajatev, povišanje minimalne stopnje dohodkov, ki daje pravico do brezplačnih zdravil, zvišanje doklad za žrtve delovnih nazgod in preosnova starostnih pokojnin, ki je v teku. Študija omenja nato, da so se realni prejemki uslužbencev v industriji lani izboljšali kljub ukrepom za zamrznitev draginjske doklade in da se je delovni umik v vehkih industrijskih podjetjih skrajšal poprečno za pol ure v enem tednu. Nazadnje študija še izrecno poudarja stališče, ki ga je zavzel vsedržavni odbor za gospodarstvo in delo (CNEL) v korist tako imenovane industrijske demokracije, to je pravice, ki jo ima delovna moč v podjetjih z več kot 35 uslužbenci do nekakšnega soodločanja pri važnejših odločitvah delodajalcev. Študija je v tem delu vsekakor optimistična. Brazilski vsakdan Zaslužek za dieto RIO DE JANEIRO — Pravijo, da Brazilci ne morejo shajati brez treh stvari: nogometa, pusta in cerkve. K tem pa bi bilo treba dodati vsaj še eno: slovito feijoado, se pravi droben črn fižol, ki ga pripravijo z najrazličnejšim mesom. Zdaj pa kaže, da morajo varčevati tudi s to tako zelo razširjeno in priljubljeno hrano. Brazilec je nadvse skromen človek, krotek, miren, redko nervozen. Večina ni še nikoli niti slišala o potrošniški mrzlici. Toda gospodarska kriza je postala tako huda, da je brezposelnost zelo razširjena, kdor je zaposlen, pa ima povprečno zelo nizke osebne dohodke. Statistike pravijo, da se 80 do 130 milijonov Brazilcev skorajda bori za preživetje. Realna vrednost mezd delavcev z najnižjim dohodkom je v zadnjih dvajsetih letih padla za polovico, in sicer za 51 od sto. Ugledni Jornal do Brasil je pred kratkim zapisal, da bi moral danes brazilski delavec z najnižjim dohodkom delati štirikrat več kot leta 1951, da bi kupil isto količino istih proizvodov kot pred tridesetimi leti. In tako se dogaja, da kljub razširjeni brezposelnosti veliko delavcev dela tedensko 48 in več ur. Nova brazilska demokratična oblast je uvidela, da spričo omenjenih razmer obstaja nevarnost socialne eksplozije. Absurdno je, pra- jo tu, da ljudje tako težko živijo v neki državi, ki ni siromašna. Brazilski povprečni dohodek na prebivalca je leta 1962 znašal 323 dolarjev, leta 1982 pa 2 tisoč dolarjev. To pomeni, da je bogastvo celotne države» v dvajsetih letih zelo naraslo. Zato se v teh dneh veliko govori o reformah. Izdelati je treba novo ustavo, preosnovati je treba agrarni, davčni in še druge sisteme. Nekaj je nova demokratična vlada že storila: 1. maja je podvojila minimalne mezde, kar je doslej največji povišek v okviru usklajevanja dnevnega zaslužka in cen. Jornal do Brasil je s podatki dokazal, da je pri sedanjih zaslužkih nujna stroga dieta. Kar 52 milijonov otrok-delavcev RIM — Na vsem svetu je kar •>’ milijonov dečkov in deklic pod 14. tom, ki so bili iz tega ali onega raži#" ga prisiljeni opustiti študij in se nezakonito zaposliti. Najhuje pri t£II) pa je, da jih .izkoriščajo za takšna pravila, ki so zdravju škodljiva, '2. VSega «Ša notrrwtmna novama. * izhaja ki ga dn travail. Poročilo ugotavlja, da žalostni Pfr jav ni razpasen le v državah tretje®3 sveta, ampak celo v industrijsko razvitih državah, tako tudi v Evropski f.1' spodarski skupnosti in v sami ItaW1-Na Apeninskem polotoku je takšpiB dečkov in deklic 500.000, a pretežno se nahajajo v Kampaniji in posebno v neapeljski pokrajini. Pripomniti Ste’ da so1 to le uradne številke in da je i®" rej mladeži pod 14. letom, ki so J3 prezgodaj in brezobzirno pahnili v težki delovni svet, še mnogo več. Omenjeni Mednarodni urad za dej® je javil, da se z žgočim probleme® sedaj ukvarja posebna študijska skupina OZN, ki bo izdelala načrt, po ka' terem naj bi posamezne vlade po zakoniti poti skušale odpraviti sramot®- iz najnovejšega poizvedovanj3’ je izpeljal Bureau internati on® Kako zatirati kriminal v New Yorku? NEW YORK — Mestna oblast meni, da je mogoče kriminal zajeziti predvsem s širjenjem izobrazbe in množitvijo zaporov. Če pa bi morala izbirati med enim in drugim, bi se odločila za poostritev zapornih kazni in gradnjo novih jetnišnic, je dejal župan Koch na zasedanju sociologov in kriminologov. Svojo teorijo, ki je naletela na precejšnje neodobravanje in skepso, je zagovarjal s trditvijo, da zločinstvu ne botrujeta pomanj kanje in beda, temveč preprosta volja po kršenju zakona in prepriča nje, da je to mogoče delati nekaznovano. Koch je dodal, da je danes od 500.000 vseh, ki so prišli navzkriž s pravico, samo 2 odst. obsojenih, a vsak peti je za zapahi. Na vprašanje, ali ne misli, da ne- zaposlenost, alkoholizem, zasvojenost od mamil, zanemarjanje družine in podobni pojavi, ki spremljajo siromašno življenje, prispevajo k rasti zločinskih pojavov, je župan odvrnil, da to možnost sicer dopušča, da pa vztraja pri svoji tezi, po kateri »kriminal nima socialnega porekla«. Če mislite, da bo kriminalcev manj samo zato, ker jim bodo dali več možnosti za izobraževanje, se pošteno motite, je nadaljeval Koch in kot primer navedel neko kaznilnico v državi New York, v kateri so uvedli posebne tečaje, kjer pa se kljub temu po njegovem ni spremenil odnos zapornikov do oblasti in družbe. Med sociologi in kriminologi je bila večina takih, ki se s Kochom niso strinjali. So pa tudi taki, ki z nje- govo tezo po eni strani soglašajo, po drugi pa zavračajo potrebo po gradnji novih zaporov preprosto zato, ker ti veliko stanejo, denar pa prispeva poprečni davčni zavezanec. Povedali so, da samo ena zaporna celica, niti ne luksuzna, stane kar 100.000 dolarjev. Kriminolog James Wilson s harvardske univerze je spet mnenja, da so nujno potrebni novi zapori in da je treba primerno zaostriti kazni, češ da tako misli tudi velika večina newyorskega prebivalstva. To gre seveda dokazati, je pa vpričo Reaganove politike res mogoče. Zanimivo je, da se nihče na zasedanju ni lotil iskanja pravih vzrokov za kriminal. Na tak način niti prave rešitve problemu ni mogoče najti. Posilstvo v pariškem vlaku Zaskrbljujoča ravnodušnost PARIZ — Francoska javnost je že nekaj dni v šoku. Zaskrbljenost se je je polastila ob novici, da so trije mladeniči posilili 17-letno Fabien D. sredi belega dne, v železniškem vagonu in pred sedmimi osebami, ki niso mignile s prstom, da bj pomagale nesrečnemu dekletu. Nevsakdanja obtožujoča drama v predmestnem vlaku št. 8304, ki odpira vprašanje človeške solidarnosti, se je izvršila natanko tako kot so jo Francozi prejšnjo nedeljo gledali na televizijskih zaslonih, v filmu Rogerja Hanina »Voz groze«. Tistega dne je Fabien D. stopila na vlak na postaji Lardy. Namenjena je bila v Pariz na frizerski tečaj. Na naslednji postaji Bretigny so vstopili trije mladeniči. Mladi so se hitro seznanili, se' pričeli pogovarjati in smejati, kot je kasneje povedala Fabien. Pred samim prihodom vlaka v Pariz so nasilneži »zamenjali ploščo«. Na pomoč jim je priskočila srečna okolnost. Zapeljali so v predor, luč v vlaku pa se ni prižigala. Nasilneži so izkoristili splet okoliščin in se vrgli na dekle: dva sta jo držala, tretji pa jo je posilil. Popolna in skorajda neverjetna ravnodušnost sedmih potnikov v kupeju »vlaka gnusa«, je izzvala val živahnih polemik v francoski javnosti. Francoska ministrica za ženska vprašanja Ivette Roudy je izjavila, da je zaprepadena, kako so njeni someščani »pozabili« pomagati človeku. To kar je najbolj pretreslo francosko javnost, je obnašanje potnikov, ki so bile priče posilstva. Bili so povsem »nevtralni« in to tudi tedaj, ko jim ni pretila nobena nevarnost, če bi pomagali človeku v stiski. Seveda pa naš primer ni prvi primer posilstva, zločina in drugih nasilnih dejanj na francoskih železnicah. Nič čudnega torej, če se pri nekaterih oglaša vest in se sprašujejo, kaj je potrebno napraviti, da se zagotovi osebna varnost ljudi. Ugotovili so, da je »prosvetljeno mesto« danes manj varno kot Čikago in New York. Po anketi, ki jo je pred dvema letoma izvedla uprava francoskih železnic, je kar 84 odstotkov anketirancev izjavilo, da se na vlakih ne počutijo vame ker se zavedajo, da jim nihče ne bo pomagal, če jih bodo napadli. AH je mogoče, se sprašuje francoski tisk, da smo izgubili sleherni smisel za človeško solidarnost? •*V I; I 8 I Si v. I vi 5: 1 s S: I I ! S •M I is £ £ i I I I 1 Kakšni spomini! ( Se spominjate 10.000 lir izpred toliko let?! I To so bila leta, ko je Universaltecnica omogočala § nakup na obroke po 10.000 lir brez delnega | plačila, brez menic in brez točno določenih zapadlosti. | Danes, ko ena kravata stane 40.000 lir in par čevljev 150.000 lir, Universaltecnica še vedno vztraja. Le z iji 10.000 lirami na mesec | lahko uresničite dosti vaših želja in izbirate | med več kot 5.000 proizvodi. | Pa naj bo to star gramofon, ki ga želite zamenjati z | lazerskim ali pa bi radi obnovili svoje električne | gospodinjske pripomočke. Lahko si nabavite televizor, | pomivalni stroj ali pa celo čoln. Pri vsem tem vam bodo olajšave trgovine Universaltecnica omogočile, da | bodo vaše odločitve mnogo enostavnejše | UNIVERSALTECNICA ( Korzo Saba 18 - Trg Goldoni 1 - Ul. Zudecche 1 | Center za avtoradio: FULVIO BACCHELLI RACINO Ul. Machiavelli 1 Navtika: Tržič - Ul. C. A. Colombo 1 | % Skoraj 40 let se Universaltecnica ponaša s tem, da vam omogoča ugodne nakupe. In to namerava početi tudi v bodoče. »Mostiščarji « Tekst in slika: JERNEJ ROVŠEK